Tedenske novlce. Visok obisk. V pondeljek dne 19. junija je zavod Cč. Solskih sester v Mariboru nepriCakovano obiskala nadvojvodinja Elizabeta, hčerka nadvojvo de Franca Salvatorja ia nadvojvodinje Valerije, soproga rittnojstra Waldbarga. Vse je presenetila izvanredna ljubeznjivost in priprostost visokega gosta. Po enomesečnem bivanju v Mariboru se je nadvojvodinja odpeljala iz Maribora. LetoSnJe uove maSe v lavantinski škofljl. No- ve raaše bodo l€tos brali sled«či novoma^niki \i la\ aatiaske bogoslo\iiice: Iz IV. letaika: Ivan Kotniic, Modričo (Bosna), dae 23, julija. Pridiguje Avg. Halili-Miridit. mestni župnik v Bos. Samcn. jožef Mirt, Rajhenburg, dne 9. julija, Pridiguje dV. Aaton Medved, c. kr. profesor v Maribor.u. Franc Satlcr, Sv Anfnn v Slov. gor., Jdae 10. julija. i^ridiuuje Ognieslav fikaialec. zupnik v Le.skovcii-^Halozo. Milan Slaie, Sv. Daaijel v Celju, dae 9. jnlija. Pridipiije Anton Veternik, župaik v Z-alcu. Hinko škoro, Sv. Peter na Medvedovem selu, dae 16. julija. Pridiguje Fran« Korošec, nadžupaik pri Sv. Križu tik Slatiae. Iz III. letaika: Davoria Avšič, Sromije, dae 16, iuli.ja» Pridiguje fraačiškaa o. Gratus Kostaajšek, Maribor. Franr Grobler, Št. Jurij ob TaSboru, dae 16» julija. Pridigaje dr. F. Lukmaa, profesor bogoslovja v Mariboru Jožef Krošl (sedaj posvecea v sabdijakonan v jeseai v dijakoaa ia mašaika), bo bral aovo maišo pozaeje. Cas še ai določea. Fraac Molaa, Dobova, dne 23. julija. Pridiguje Ivaa Bbsina, kapilaa pri Sv. Martiau aa Paki. Franc Tovoraik, St. Vid na Planini, dae 9. julija, Pridiguje Miroslav Volčič, župnik v Brezaem ob kor. žel. Franc Urleb, Št. Jurij ob juž. žel., dne 23. julija. Pridiguje Jakob Rabuza, kaplan, Staritrg pri Slovleajgradcu, Posvečevanjje duhovnikov v somboteljski školiji {aa Prekmurskem) se je vršilo dne 8. iuaija. Posvečenil? je bilo osem aovomašaikov. Odllkovan slovenskl vojnl knrat. C. g. Viktor Lunder, duhovinik lavaatiaskie škofije, vojni kurat v garaizijsJri bolaišaici štev. 7, prideljea mobilaemu rezervitemu špitala štev. 6.3, je bil odlikovaJi z duhovnifikim zaslužaim križcem II. razreda aa belo-rudeCem traku. Birmovanje v šaleški dekaniji. Na oraznik vne bohoda Gospodovega so posvetili g. kaezoškof prenovljeni glavni altar škabke 2upne cerkve ter delili zakrament sv. birme. Vsa opravila so trajala od 8. ure zjutrsj do 2. popoldne in množica ljudstva je z vidnim zanimanjem sledila sv. obredom, posebno posvečevanju altarja. Znamenit je bil tudi govor o tem. kako da si labko nebeško kraljestvo z naskokom v?amemo, ako imamo po zgledu vojakov svoj cilj vedno pred očmi, ako se stanovitno vojskajemo s trojnim sovražnikom, ako vse žrtvujemo za ta cilj Na sedežu dtkanie je g. knezoškofa pozdravil tudi g glavar slovenjgraški baron Nengebauer, ki je razodel svoje veselje, da more pozdraviti Nadpastirja v svojem okraju. Po kratkem odmora nastopili so g. k^ezoškof v pettk popoldne svoje apostolsko potcnanje v Šmartno. Po kratkena po^dravu v trgu Velenje in po obiskuobitelji oadotnega župana, se je vršil sprejem v Šmartnem, kjer s a jih rozven drugih kaj Ijubko pozdravila 51etna otročiča \'. slov\ oiroške-ja vrtca velenjskega, tako, da ni ostalo suho sfeoro nobeno oko. V svojem govoru so škof slikali drugi dan izpreobrnjenje in veroizpoved rim. stotnika s križem Vzveličarjevim ter z izgledi vernih vojakov vspodbujali k stanovitnemu spoznavanju sv. vere, zlasti v teh budih dneh — V Šmihelu pri Šoštanju so knezoškof drugi dan birmovali največje število otrok v tej dekaciji: 681, potem ko so v navdušenih besedah vspodbudili vernike, da naj si prizadevajo za pravega, svetega, vzvišenega Duha s pr ponoočki, ki so: sv. maša, beseda božja (Bobadila med roparji), potrpežljiva postrežba bolnikov (usmiljenke), skrb za hišo božjo. v kateri prebiva av. Duh. Navduševali so tudi župljane za stavbo nove žnpne cerkve. — Pri Sv. Ilju, kamor so do speli Nadpastir v nedeljo zvečer, bla^oslovili so v pondeljek prenovljen zvonik. nato so učili svoje poslušalce hvaležnosti, ter razkazovali zakaj, kje, kedaj in kako morarco biti hvaležni. Za Badeč krlž se je aabralo v tedau Rudečega križa v cerkvah la/vaataske školije častao svoto 17.530 }L SJovesnost v Slovenskem Imrdu. lz Rajhenburga se nam pi&e: Kakor druga leta, se bo tudiletos dne 2. julija slovesno obhaflala obletaica posvefcenja Marijinega svetiSčaj v Slovenskem Lurdu, v Rajbeaburgu. Kot priprava na to slovesnost bo tiidnevnica, ki se začae aa prazaik presv. Srca Jezusovega, to je dae 30. jurMja 1916. Vodili bodo to pobožnost prečastiti gospodje misijoaarii bd Sv. Jožefa nad Celjem. Castilci Marijini, prihitite one dni v naS Slovenski Lurd, da zopet skupao zaprbsimo Kraljico vojnih trum za zmago in mir, da ji pbtožimft svoje muke in Uridkosfi, da si potolažimo pri njej svojažalostna srca. f Zupnlk Jožef Krainc. Že 15 duhovnikov je letos umrlo v lavanttaski škbhji. V šmarski ia mariborskih dekanijah je od laai aajvieč duhovailcov pomrlo. V šmarski dekaniji je ofii zatisnil lani dne 5. maja g. župaik Aadrej Zkiolšek pri Sv. Stefaau, letos dn« 6. februarja g. Allojz Kreft na Poakyi, dae 1. juiiija žusemski župaik Fr, Vidmajer v Gradcu in dnp 15. junija v^pokojeai zibiški g. župaik J. Krajac v CreSnjicah, — Nekai vrstic temu v častea spomia. Jožef Krajac je bil rojea dne 11. jaauarja 1858 v ugledai kmečki hiši v Podgorju št. 9 v Crešnjicah. Njegov oče Jožef z žeao Anb, rojeno Koželj, je bil siino pridea kmpt, vaet za 6ast božjo ia leppto cerkve, dobrornik siromakom. priialelj dnhotvnučbm, 6ez 50 ]et orpanist in 6ez 40 let eerkveni kljufiar, kot odbornik skrl>eii za red v oWiai in šoli, odprtih rok za izobnizbo otrok.. Dva sina je dal študirati, Pavla za '»"'itflja. Jnžefa za duhovnika. Poaledajemu rii bilo v otroških letih poznati. da bi kaj postal^ Bil ,je do 7. lp-tn ma^ast. Enkrat se jp nekaj prestraSil, zakričal, b"i j^>zik se mu jp raz\-ozal, Nato se mu ,je nm tako razbistril, da se je dobro učil po vseh šolah ia postal duhovaik dae 20. julija 1884. Primicijo je obhajal v domači cerkvi, prvo od začetka župaije v 156 letili. Pri slovesaosti mu je o6e orgljaJ ia brait miaistriral, Na prvo kaplaasko službo je bil poslan k Sv. Rupertu aad Laškiia, potem v Pišece, k svojiema birmskemu botru g. župniku Simoau Cernoša, ki je bil poprej v Crešajicah župaik, Iz Pišec je Krajac romalna. drugo kaplanijo v St. Petpr pod Sv. gorami in od tam leta 1893 v prelepo Saviajsko doliao na Vraasko kot kaplaa, pozneje kot provizor ia rojvet kot kaplaa. Po 13 letih kot kaplaa je leta 1897 aastopil župaijo Zibiko, da si je v ajej aaložil dyojao trpljeajp: 17 let trpljeaje v službi ia 2 leti trpljeaje v bolezai. Osem let je sara brez pomočaika oskrboval io župaijo, v kateri je 6ez 2000 prebivalcev, štirirazredaa šola, romarska božja pot Tinjsko, močvirea, blatea svTet ,ia veliko gospodarstvo. Po 17 letih prijinega delovaaja ga ie zadel aa levi straai mrtvoiMl, da si je mogp/1 še maaj pomagati, kot slaboten otrok v zibelki. Sprosil si jp potrebai pokoj ia se preselll v rojsino gorsko župaijo, ki ai za bolnikv aič kaj primeraa, pa ga je tja vleklo v sladkem, upanju, da mu bosta Mižaja soseda, dobra dva brata, stregla in da bo počival na domadem pokopališču poleg starišev in med rojaki. 'Zelja se mu je spoliiila dne 17. juniia aa k\ratrao sobbto. Spremljalo ga ie sedem duhovfiikov, m prav velikto ljudstva, ki mu je kljub obilaemu delu zadnjo 5ast v ljubezai izkazalo. PrisrSne besede mu je v slovo spregovoril vojaiški g. župnik. — V Crešaiioah počivajo zdaj trije od mrtvouda zadeti gg. župaiiri: Augaštiaer od leta 1829, Traleaik od leta 1862 ia Krajnc. N. p. v m.! Ogrski Sloveneo- f— junaškl branltelj vere. Prekmurske ,,Noviae" poročajo: ,,V Pragi v edaoj bolaišaici so se raaieaci tri dai kregali i prepirali nied sebom za volo vere. Ntišteri so trdili, da popom ne Irebe vervati, da ae ga Boga, da ae trebe moliti itd. Gjorek MatjaS, Slov«aec iz Strigove, je pa ostro nastopo proti veretajnikiom. Razložp njim je jasno aaSega N. Ji. Kristusa navuk nateliko, da so na ajegovo straa stopili čehi ia horvati tiidi^ I ,da se je-aevernost le ne dala pomiriti, je Gjorek aa report bio pozvani, kak da Wi on delao krega. Poglavarstvo bolaišaice je oelo delo preiskalo ia presodilo i juaaškoga braaitela vere za aedužaoga spozaalo pa ajegove reči potrdilo, Dbbre diiše, zapelivoom se ne pbdajte, Bog je edea, ki je aaš sodaik, neba je večaa pa pekel tiidi. Molite i zagovarjajt© le pravico, Jezus yam to plačao bo. Mi domaCI pa molimo za te dobre vojake, prave juaake, so Slovienci, Vogri ali kakše koli aarodaosti." Pred rodnlm domoiu padel. Cudea sluCaj se je pred kratkim dogodil aa goriški Iroati. Domačia iz Podgore, ki se je od počefka vojske kbt čraoyojaik boril po aeštetia bojiščih Srbije ia Rusije, je koačao prišel aa laško Wojiš6e. Gotovo ai slutil, da ga sreča, ki ga je spremljala povsod, zapusti doma prod lastao rodao hišo. V tujiai je zrl aeštetotrat smrti y odi,- a veadar je prišel še zdray ia aepoškodovaa ubraait domačo vas, lastao zemljo, Ko je šel v jarke pri Poldgori, ga je pot vedla mimo doma, mimo razvalia lastap hišo. In glej! Pred rodaim domom ga je zadela graaata; na svoji lastai zemlji je padel ?uaaške smrti za domoviao v aajožjem pomeau besede, — Pokopali so ga ravao pred rojstab hišo^ Ia tako bpi ta juaak doma, kamor je gotovo ves Cas mofino brepenel. Vojni karati obveščajo svojce padlih vojakov. Določeno je, da bodo v bodoče, dokler bo trajala vojna, obveščali vojni kurati svojce na bojižCu padlih vojaSkih oseb po posebnih dopisnicah, kedaj in kje je umrla dotična oseba ter čas in kraj pogreba. Na tozadevni dopisnici bo označeno ime, šarža in četa, pri kateri je služil padli. Dopisnica bo opremljena s pečatom in podpisom dotičnega voj nega kurata. Nadalje je določeno, da morajo vojni kurati t^koj obvestiti svojce padlib ali v bolnišni cah umrlh vojaških oseb. Praporščaki in kadeti poziravljajo. Ob priliki prekorač^nja laške meje, pošiljajo najsrčnejše pozdrave vsem znankam in znancem sledeči praporščaki io kadeti: Ferk Josip, Jog Rikov, Tomšič Mirko, Milharčič Ivo, Seršen Dore in Marolt Matija. Prostovoljni strelci pozdravljajo. Z italijanske fronte pošiljajo pozdrave sledeči prostovoljni strelci: Četovbdja Franc Bamsi od Radgone, desetnik An'on Božič od Celja, Friderik Sodec od Sv. Jurja na ŠCavoici, Franc Keti^, Friderik Miiller od Radgone, Anton Klobasa od Ljutomera in Jožef Vizjak od Ormoža. Z bojišca na bojišče. Piše se nam: Slovenski fantje in možje smo bili že na rasnih bojiščih. Najprvo na srbskem, potpm na ruskem, potem zopet na srbsso-črnogorskeui in sedaj na italijanskem. Ne bo menda dolgo, ko bomo zopet šli na drugo Ironfo, kakor se sliSi. Lanski BožiC smo obhajali v Peči (mesto v Crnigori), kje bomo ueki letožnjega? Mi slovenski fantje in možje ne bomo nikdar omagali. Le naprej, le naprej, dokler je še vetra kaj! Ivan Gričnik, posestnik s Planine, Franc Vah \z Buč, Franc Pučko iz Rinčetove grabe pri Ljutoneru in Leopold Goričan iz Vranskega. Slovenski lovci pozdravljajo. Mhdi slovenski črnovojniki se pridno bojujemo s polentarjena, ker imamo upanje. da bomo grdega izdajalca skoraj premagali. Poidrave pošiljamo vsi slovenski fantje od lovsk. bataljona št. 30: Franc Marinič iz Negove, Franc Lapuh, Andrej Urek, Franc Benkoč, doma h Brežic ob Savi, Franc Bolcar, Zagoršek, desetnika, doma iz Ptuja, Franc Brglez pri Celju, Ignac Roser iz Celja, Franc Valenčak iz Kozjega, Jožef Penič iz Podsrede, Jakob Šijanec iz Ljutomera. Alojz Mešl in Martin Meh iz Šoštanja. Italijanska granata še polža ne rani. Slovenski črnovojniki nam pišejo z italijanske froiite: Od 5. do 12. junija je Lah silovito obstreljeval na&e postojanke s svojimi 21 do 28 cm granatami, a ni povzročil nobene človeške žrtve. V gozdu je sicer podiral več sto let stare bukve, a druge škode ni napravil. Nekoč sem šel pogledat jamo, ki jo je napravila laSka granata. In glej! Poleg sveže jame se je plazil veiik polž popolaoma nepoškodovan in je korajžno kazal Lahu svoje rogove. Tudi polževa kajža je bila nepoškodovana. Ceravno imajo Labi cel šop petelinovega repa za klobukom, vendar se ga slovenski fanlje in možje nikakor ne bojimo. Slovenski lovci veselo pozdravljamo «Slov. Gospodarja«, ki nam je tukaj najljubši gost: Četovodja Peter Petrovič iz Bukovec pri Ptuju, desetnik Jož. Firbas iz Gonšunec in Franc Belak iz Murščaka pri Kapeli. Potni listi za Gradec. Ministrstvo je odredilo, da so se štajerski okraji Grobming, Lietzen, Ljubno na Gornjem Štajerskem, Bruck. Miirzzuschlag, Gradec, Weiz, Hartberg in Feldbach izločili iz širše#a vojnega ozemlja. Manborsko okrajno glavarstvo nam poroča. da mora odslej vsak, kdor hoCe potovati severno od Lipnice, n. pr. v Gradec ali nazaj imeti potni list s fotografijo. Taki potni listi f=e dobijo na okrajnih glavarstvib. Kdor hoče dobiti tak potni list, naj prinese seboj kolek za 2 K, S7ojo fotografijo in potrdilo od občiae. Kdo kaj ve? Pogreša se od 20. avgusta 1915 Matija Trsten ak, doma iz Vodranc, pošta Sv. Bolfenk pri Središču. Služil je pri 87. pešpolku, 16 stotniji, vojna pošla št. 34. Zvedelo se je, da jc bil dne 20. avg. 1915 na Doberdobu ranjen. Odgovor njegovemu očetu Martinu Trstenjak, gostilničarju v Vodrancih, pošta Sv. Bolfenk pri Sredidču. Gospodarske novico. Premiranje konj za leto 1916 V svrho povzdige domače koojereje se bo vršilo tudi letos premiranje konj. Sicer letos ne bo dala država nobenih premij ali daril, toda deželni odbor, okrajni zastopi, zasebniki in dru&tva so naklonili štajerski c kr. koajerejski družbi toliko podpor in daril in sicer v znesku 21.000 kron, da je tadi za letos omogočeno primiranje konj, ki sa bo vršilo: Dne 5. julija v Lipnici, 6. julija v Ljutomeru, 7. jolija v Gornji Radgoni, 8. julija pri Sv. Lenartu v Slov. gor., 10. julija na Ptijgu, 11. julija v Središču, 12. julija v Slov. Bistrici, 13. julija v Brežicah, 14. jul. v Šoštanju in 15. jjl. v Celju. Voiaškl dopustl. Kam se pošljejo prošnje, ki jib, aapra^ijo svojci vpoklicajaili ? ObčiasM uradi smejo potrditi aa prošnji za dopust, da je res potrebno, da se dotičaiku dovolfi do|)ust. Seveda se mora župaa prepričati, ali bo dotiftnik res tndi pomagal domačim pri delu. Prošaja aaj se pošlje aaraviiost aa poveljst\'O oddelka, pri katerem dotif.aik služi, ali pa se pošljp njemu samemiK da jo predloži pri raportu. — Obftiaam se je naročilo, aaj pojasaijo ljud«m, da je pošiljanje prošeaj za dopuste aa raza(a raiaistrstva ia vojaSka poveljstva brezuspešao. Oprostitev blkoreicev od vojaškfe službe, Poljedelsko miaistrstvo je z odlokom z dac 15. aprila 1916 določilo, da se bikorejci. ki imaio oskrbovati plemenske bike, v uvažanja vrednAh slufiajih oprostijo 6raovojniške službe. Ce je nujaa potreba, sc oprosGjo 5e tudi hlapci, ki oskrbajeio plemenskeKa bika. 'Seveda lahko uživajo oprostiliui ugodaost samo taki firnovojaiki, ki še aiso aa froati ali pa v prostoru tik za froato. Prošaje, ki morajo biti dobro utemeljjene, se morajo poslati potom okrajasga glavarstva aa poljedelsko miaistrstvo. Priporoča se, d,:a občiaa ali kmetijska podružaica prošajo potrdi. Ne prodajajte telet! Ker se bo radi sedanje uradno urejene prodaje živine, število goveježivine zelo zmaojšalo, moramo skrbeti za naraSčaj. Radi tega moramo teleta kolikor mogoče ohraniti za pleme. Mesarji sicer nagovarjajo živinorejce k prodaji telet in obljubuiejo lepe cene, vendar se na to ne smemo oziratl Čas, ko se bo čutilo pomanjka nje plemene živine, ni več tako daleč, kot si marsikdo misli. Najvišje cene za teleta, svinje in ovce. Cesarska namestnija je tudi za teleta svinje in ovce, ki so namejene za klanje določila primerne prodajne cene, in sicer za 100 kg žive teže pri blevu p odajalca: teleta 220 do 270 K, mesne svinje <o 80 kg teže 300 do 400 K, mastne svinje čez tO kg 400 do 450 K, ovce 200 do 300 K. Pri prcdaji se sme zahtevati samo cene, ki so z ozirom na kakovost živine gornjim nastavkom primerne KavLne karte. Da se zasigura prebivalstvu vporaba kave ter da se ceae za kavo ne pretiravajo, se bodo vse zaloge kave zasegle. Ceaa na drobno bo 8 K za 1 kg kave. Vpeljale se bodo tudi karte za kavo. Razne novice. Morski psi pribajajo. V reško luko se je priklatil iz Sredozemskega morja 3 metre dolg morski volk, ki je bil za tamošnje ribiške čobie in za osebe, ki so se kopale v morju, velke nevarnosti. Motornemu Colnu Nekton se je posrečilo ujeti drznega roparja. Na močno vrv so privezali močen tmek, nanj pa obesili bele hlaCe. Zver se je blis koma vrgla na plen in požrla hlače s trnekom vred. Z velikim trudom so spravili roparja na suho, ko so mu še morali poprej pognati dve krogli v glavo. V njegovem želodcu so našli ostanke človešrih kosti, srebrno verižico in dva prstana. Ostala je brez kože na glavi. V šopronski županiji na Ogrskem se je zgodila izredna nesreča. Žena mlinarja Ferštaka je prišla preblizu velikemu kolesu v mlinu; kolo jo je prijelo za lase in ji odtrgalo z glave vso kožo z ušesinaa vred. Žena je smrtnonevarno poškodovana; njen mož je na bojišču. Dopisi. Maribor. Sprejem učencev na mariborski državni g i m n a z i j i se bo vršil dne 2. j u 1 i j a ob 10. uri dopoldne; sprejemni izpit pa naslednji dan dne 3. julija. Gimnazija se nahaja sedaj na Eiizabetni cesti St 19. — Na cesarja Franca Jožefa I. jubilejnem učiteljišču šolskih sesterv Mariboru bo vpisovanje za I. letnik šolskega leta 1916/17 v četrtek, dne 6. j u1 i j a od 8. do 2. ure dopoldne. Sprejemni izpit se začne istega dne ob 2. popoldne. Selnica ob Dravi. Janez Rajšp piše z italijanske ironte svojim starišem: Daleč, daleč smo že prodrlL Stoiimo že na italijanskih tleh. Pod strašnim ognjem smo zavzeli italijanske postojanke. Noč in dan ter ve6 dni zaporedoma so grmeli topovi in puške. Mislil eem, da se približuje sodni dan. Nebeška mati Marija me je varovala v najhujših trenotkih. Lahi so se grozovito ustavljali, a podrli smo jih nazaj. Ujeli smo jih več tisoč, med njimi tudi mnogo črnih. Maogo pozdravov! Vaš Janez. Sy. Jakob v Slbv. gor, Z bbjišSa v Tirolab pošiljajo pszdrave vsem dbmačim: Fraac Hauptmaa od Sv. Jakoba v Slov. gor., Jožef Žaofl bd St. Jurija v Slov. gor., Mihael Lešaik iz Lazaice pri Bistrici ia Romaa Mandl, četovodja iz Bistrice pri Rušah. Št. Lenart v Siov. goricaii. Na-i Liatje je so kijub huitm, mnogokrat nadčloveškru • ¦ •¦ rom ve *no dobre volje- in ravduše ¦ za avtu uo} proti nasim sovražnikom. Naš -<\ck akob Živko od odddka strojnih pušk piše m ¦'¦ UiUgim /, laškega bojišča: Ceravno nas ie Ru^ zopet oenado ma rn z velikansko silo napadel, vendar ee ne bo jimo. da ne bi biii Lahu tudi n dalje kos. Eden ^loveaski faat ali mož vzame kar ds«t polentar jev na muho. 11 naS slovenski naoi bo z zla'imi črkami zapisan v s-goiovino sedanje krvave vopke. Svoje najboljše sinove je dat-ova! za Avstrijo a za cesarja. Sv. Bolfank v Slov. gor. Naša ktnečka hranilnica in posojilnica ie imela preteklo leto vflik deaarni promet in sicer K 104 082,— sprejemkov, K 103.336 20 v izdatkov, torej znaša celoletni promet K 207.418 20 v. 4. vojaega posojila je podpisala naSa zadruga s svojirm udi 40000 K. Obrestna mera se bo s 1. julijeoi t. 1. ;nižah in sicf r pri vlogah od 472 na 4% in pri posojilih «d 5Va na 5%. Kapela pri Radencih. Al jzij Križani<\ ki se je kot teiefonist. udeleži! bojev m juZnem T ivlskem proti Lahu, nam piše, da je bil pri napadu na so- j vražno postojanko ranjen v nogo in se sedaj nahnja v Iaomostu v bolnišnici. Rana mu lepo celi. Pozdravlja vse znance. Sv. Križ na Murskem polju Posojilnica v Kri^vcih na Murskem polju, naznan;a, da ima svoj redni občni zbor dne 29. junija 1916 ob 9. un ^redpoldne v posojilnični pisarni. Spored: 1. Poročili o reviziji. 2. Poročilo načelništva. X. Poro čilo nadzorstva. 4. Odobrenje letnega računa za l. 1915. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako ob 9. uri ne bo zadostno število članov navzoCih ae vrSi en pol ure pozneje drug občni zbor v ravno taistem prostoru in z istim dnevnim redom Načelstvo. 415 Sv. Barbara \ Halozah. I>ne 19. maja, ob pb\ 8. ari zvečer, je umrla v Slatini aalglomai, zad|eta bd srčae kapi, občezuana ia spoštovaaa gospodiaja Terezija Kokol. rojeaa Piatarič. Blagopokojaa je bila rojeaa dne 30. septembra 1847 v Gruškovcu. Pogreb se je vršil dae 21. maja, oft dveh popoldae. , Velika udeležba je pokazala splošao ajeao priljublieaost pri vseh faranih. Preostalemu soprogu, g. Aadreju Kokol. eerkveaemu kl.jaen.rju, in vsej obitelji aaše iskrenc sožaljp. Draga rnamica, Bog Te je sicer poklical aagJoma, u, gotovo ae aepripravljeao. Po6iya,j v miru! Na svideaje aad zvezdami! Sv. Marko aiže Ptaja. Solarske kiihinje, Rud križ ia 4. vojno i^osojilo. V oboiaah Sv. Marko, Bukovci, Stojaci, Prvenci, Borovci in Zabovci se je aabralo za osaujočo se domaeo Solarsko kiihinjo znesek 2ŁK2 lv 73 vin.. kat«ri se je koristoaosao aaložil v domači posojilaici. Za RndeiM kTiž so daravali blaaovalci uavedeaih občiii všolskim aabiralcem 291 K 89 via,, kateri zaesek se je poslal deželaemu pomožaemu drnštvn Rudečega križa v Gradcu. — Za 4. vojao posojilo je podpisalo 43 straak1 svoto 34.200 K in takoj založilo v gotoviai 32.274 K. Na 554% sedemletae di-žavae zakladne liste se, je podpisalo 31.000 K, aa 5'/2% 401etao vojao poso.filo pa 3200 K. Iz posamezaih obfiia ia vasi se je podpisalo: iz Markoveo 2200 K, iz Novevasi 4200 K, iz BukoMec 5100 K, iz Stajae 700 K. iz Sobotiae 4500 K, iz Strelc (aajmaajša vasica) 4000 K, iz Prveaec 7400 K, iz Borovec 3000 K, iz Zabovec 3100 K.' Ljudje še imajo mnogo denarja doma po skrinjah ia omarah mrtv,ega ležati, ker so prevefi verjeli aekaterim 6ea5am, kateri so tr dili, da se denar m bo dobil pred 40 leti aazag. Torej vsalk no svoje! Veadar pa je veoiaa fairaaov pokazala,, dji se zaveda svojili patriotičaili dolžaosti in da zaa s svojim deharjem dobro gospodariti. Tako je prav! Majšperg. Tukaj smo pokopali nedavno 2 menda najstarejša župljana Antona in Ano Turk posestnika v Sesteržah. On je bil v 85. in ona v 83. lefu. Ona je bila pokopana prvi petek in drugi petek že on. Ponikva ob juž. žel. V Gospodu je tukaj za spal po daljši mučni bolezni g. Jože Zupanc, bivši posestnik v Dramljah pri Sv. Uršuli. Rajni je b\\ oče štirih sinov-vojakov. Dva se nahajata v ru skem ujetnistvu, eden je na italijanskem bojišfiu eden pa je radi bolezni, ki se je nalezel na boj nem polju, doma. Ves Cas, kar izhaja »Slov. Go spodar«, je bil rajni njegov zvest naročnik, ter vedno vnet za vsako dobro stvar, posebno je Ijubi) knjige, iz katerih se je kakor je trdil, mnogo na učil. Blagemu starčku. našemu somišljeniku, bodi ponkovška zeraljica lahka' Celje. Vpisovaaje v I. razred c. kr. samostoiaih gimaazijskih razredov z aemškim ia sloveaskim učnim jezikom v Celju se bo vršilo dae 28. janija t. 1. od 9.—10. ure dojpoldae v zboraici gorej imeaovanih razredov. Po vpisovaajn se začae takoj izpraševanje za sprejem. Petrovče. Cetovodja Franc Zager, ki je ves čas v vojni in je še pbpolnoma zdrav ter je odlikovao s srebrno kolajno I razreda in broaasto, piše svojim starišem: Čutim se vsega srečnega, po sebno sedaj, ko so naše vrle Cete na nonogih kra jih že prekoračile italijanske meje. Mi se nahajamo ravno na robu meje, tako da frčijo naše svinčenke na italijansko zemljo. Naši topovi težkih kalibrov bruhajo ogenj noč in dan na nezvestega polentarja. Držimo ga že za vrat. L-^he podimo, kakor divje koze po skalovju, da kličejo: »Mamamia«, >mama-mia!« Šrapneli škropijo svinCeno zrnje po njih. graaate jih hkopljejo, če se še tako globoko zarijejo v zemljo. Strojne puške režejo po njih, da je ksj. Danes, ko to pišem, se nahajam v strelskem jarku ter z velikim veseljem bruham krogle na polentarja. Dmžmlrie pri SoStanju. V veseli druSbi vojakov aa dopusta v DTužmirju ie aabral za avstrijski Radeči križ aaredaik Antoa Novak zaesek 10 K 28 v. Ziveli posnemovaJci!