/Maeriška Domovina /% H/l' g Bt ■ €/% Ul— HO /W1E -« /„ M IN SPIRIT >^7 f?/?e LANOUAM ONlf NO. 81 ■' National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 23, 1968 »LOVCIH IAN MOfMINO NCWSPAPffe ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI Ka Kikjskem ss tej za elilasl nadaljuje /3tei ISSIIO ^nemirjati Britanijo Novi grobovi John Janežič V nedeljo žvečenj je umrl v White Cliff Manor Nursing V h r i t a nsko-konservativni Home 69 let stan John Janezic notra- s 1360 E- 53 Et-> r°jen v Sloveniji, vdovec po pok. Frances, roj. Boštjančič, oče Johna (St. Da- stranki je prišlo do njega razcepa v vprašanju rasne politike. MAO TSETUNGA, “očeta rdeče Kitajske in kitajskega komunizma”, še vedno navdušeno pozdravljajo, kjerkoli in kadarkoli se pojavi, toda njegova beseda na zaleže več toliko, kot je nekdaj. “Velika proletarska kulturna revolucija”, ki j0 je sprožil poleti 1966, je obtičala, Mao Tsetung se je odločil za obnovo organizacije Komunistične stranke kot nosilca in kot sredstva oblasti. Na sliki ga vidimo, ko pozdravlja množico na zborovanju v Peipingu. PEIPING, Kit. — Tisti redki Politični opazovalci, kar jih je še v Peipingu, mislijo, da danes ni Mogoče smatrati kitajske kot države, kjer vlada centralna u-Prava. Vsa Kitajska je danes zmeraj v Maovem imenu, ako-ravno se ne podrejajo Maovi o-kolici. Centralno upravo v Peipingu pa še zmeraj razjedajo trenja med raznimi skupinami, med vsa ruiajsKa je aanes ■— barvnim državljanom enake pra- kaj močnejši je proti Humph- jenih vrstah političnih na-1 nos^. aProtnikov stalinista Novotnega.1 ^°maj so dobili vsaj del oblasti ^ roke, se že trejo med seboj. P°r se v glavnem vrti okoli vPrašanja, kako hitro naj seda-režim tovariša Dubčeka utr- Konkretno se treta Dubček in njegova skupina z liberalno v vprašanju, kdaj na bo strankin kongres. Liberalna struja ga hoče imeti takoj, recimo v dveh mesecih, Dubček pa šele prihodnjo pomlad, da namreč dobro nripravi” kongres. Ako bi ga svoje pozicije. Liberalna akupina misli, da je to treba de- sredinska skupina, kil Idical ^ se lahko zgodi> da Pa 1 1Je k" za 1 ':< v 1 "1 bi na njem imeli javni in tihi 0 Gktiko, da se ne zaleti. Taka ^0varnost je pa zelo stvarna. Li-eralne Literarne novice poroča-na primer, kakšen je položaj I-članskem partijskem pred-sedstvu. Trdijo, da pripadajo v pred-_ °dstvu samo trije člani (Smr-°Vsky, Spaček in Kriegel) libe- b jo Delno oblačno z verjetnostjo eviht in nalivov. Najvišja tempura blizu 70. ' prijatelji Novotnega vsaj malo večino. Kaj pa potem? Ni pa v debati le vprašanje kongresa, živahen je tudi razgovor, kakšen naj bo parlament. Ali naj še naprej velja načelo, da mora imeti Narodna fronta monopol na vsa poslanska mesta, da pripada v okviru fronte komunistom “vodilna vloga”, ali pa naj zavlada načelo čiste demokracije: komunisti naj imajo le takrat večino v parlamentu, kadar zmagajo v res svobodnih volitvah. Dubček se zavzema za sedanji sistem, liberalna struja pa zagovarja pravo parlamentarno demokracijo. Molčijo domači stalinisti in njihovi varuhi v Kremlju. To pa ni dobro. vice in možnosti. Predlogi so prišli ta teden v razpravo v parlamentu. Med tem ko jih velika večina poslancev delavske stranke podpira, se je precejšnji del konservativcev izjavil proti njim. Govore o nevarnosti razcepitve konservativne stranke, ki ie v zadnjih letih, odkar je Velika Britanija v stalnih gospodarskih težavah, zelo okrepila svoj ooložaj med volivci in bi po sodbi raziskovalcev razpoloženja volivcev odlično zmagala, če H prišlo sedaj do parlamentarnih volitev. Rasni prepir ji utegne zelo škodovati. reyju, ki pa doslej svoje kandi dature sploh še ni prijavil. Za Nixona se je izjavilo 43% po-vprašanih, za Humphreyja 34%, za Wallacea 9%-, 14% jih ni imelo nobene jasne sodbe. ----------------o------ Morilec 8 bolničark v Chicagu Speck abnormalen CHICAGO, 111. — Richard F. Speck, ki je bil obsojen na smrt zaradi umora 8 mladih bolničark v Chicagu poleti 1966, bo vloiil baje priziv, ker da je bil zaradi svoje “genetične abnormalnosti” nagnjen k napadalnosti in svojevrstni spolni razdraženosti. Zdravniška preiskava je dognala, da so v njegovih celicah po 3 kromosomi namesto običajnih dveh. Posebna zdravniška preiskava pred sodno razpnvo je dognala, da je Speck duše/no popolnoma normalen in odgevo-ren za svoja dejanja. U Tani res optimisl? TEHERAN, Ir. — Glavni tajnik ZN U Tant je v nedeljo zvečer, ko je priletel sem na konferenco ZN za človečanske pravice, ki se je včeraj začela tu v njegovi navzočnosti, dejal časnikarjem, da je optimističen tako v pogledu razgovorov o Srednjem vzhodu kot tudi glede sporazuma med Washingtonom in Hanoiem o kraju in začetku razgovorov o končanju vojne v Vietnamu. Včeraj se je Tant razgovarjal s posebnim opolnomočencem ZN Gunnarjem Jaringom o položaju razgovorov za pomiritev Srednjega vzhoda in za “odstranitev posledic izraelsko-arabske vojne” v preteklem juniju. Čeprav je Tant dejal, da je v tem vprašanju optimist, je le malo izgle-dov, da bi se to vprašanje skoro premaknilo z mrtve točke. V Kairu govore javno, da so Jar-ringovi napori za razgovore med arabskimi državami in Izraelom pod pokroviteljstvom ZN propadli. Vlada Združenih držav v smislu zakonov in predpisov daje težke milijone iz leta v leto peščici velikih farmarjev za podpiranje cene deželnih pridelkov in za omejitev obdelovalne zemlje, pa komaj po nekaj sto tisoč za pomoč stradajočim milijonom v “deželi blagostanja”, pravi poročilo. Če bi šlo nekaj tisoč ljudi po več dni vsak mesec lačnih po svojih potih v bogati deželi, kot je naša, bi se ljudje čudili, hodi pa jih dejansko lačnih vsak dan na milijone in položaj se nemara še slabša, je dognala študija. Ugotovila je, da stradajo ljudje v 256 okrajih 20 držav vse od juga pa do severa in vzhoda dežele. Največ lačnih naj bi bilo v državi Georgia, ugotovili so jih v 47 okrajih države, sledi Mississippi s 36 okraji. Odbor, ki je preiskavo vodil, je dognal, da ljudje stradajo in so preslabo hranjeni v prav vseh delih naše dežele, povsod je večje ali manjše število revnih družin in posameznikov, ki si ne morejo kupiti zadostne in primerne hrane. Študija opozarja, da ni vojskovanje v Vietnamu krivo, da se zvezne oblasti ne pobrigajo, da bi ubožnim ljudem, ki so v pomanjkanju, pomagale. Sredstva za to so na razpolago, le da jih poljedelsko tajništvo ne uporablja pod vplivom nekaterih vplivnih članov Kongresa. “Samo leta 1967 je 9 velikih posestnikov dobilo skupaj preko 14 milijonov dolarjev v okviru farmarskih programov kot pravi poročilo poljedelskega tajništva, — za opogumljenje, napredek in krepitev družinskih farm .. trdi poročilo in nato ugotavlja, da “delitev izplačil v leta 1967 dokazuje, da omenjeni cilj ni dosegam Okoli 42.7 G malih farmarjev z letnim dohodkom izpod $2,5U0 je prejelo komaj 4.5% vseh izplačil zvezne vlade namenjene podpiranju poljedelstva, med tem ko je 10% velikih lastnikov zemlje, katerih vsak ima preko $20,000 letnih dohodkov, prejelo 64.5'/ vseh denarnih izplačil poljedelskega tajništva”. Študija trdi, da je “pravljica” trditev, da imajo revni možnost podpore v hrani iz zalog odviš-nih deželnih pridelkov. Le 5.4 milijone dobiva to podporo, ko število potrebnih presega 29 milijonov. Med tistimi 5.4 milijoni, ki podporo dobivajo, niso vedno ravno najbolj revni, trdi poročilo. Nixon poziva Johnsona k zmanjfanjii izdatkov CHEYENNE, Wyo. — Richard M. Nixon je pozval predsednika L. B. Johnsona, “naj zgrabi koprivo” in zmanjša zvezni proračun za 8 bilijonov dolarjev in tako pripravi pot iz “najhujše gospodarske krize v povojnih letih”. Nixon je trdil, da bo zgodovina vrgla odgovornost za pomanjkanje odločnih ukrepov v sedanjem trenutku naših finanč-i niVi fewoTr no nroHcoHnilra np na črnskih predelih naših velemest lani. Kasneje je govoril še na kampusu Western Reserve univerze, kjer ga je poslušalo okoli 2,000 študentov. Delegate za narodno demokratsko konvencijo v Chicagu v avgustu je pozival, naj se ne odločijo dotlej za nobenega, naj rajše počakajo, da bodo videli na sami konvenciji, kako se bo položaj razvijal. Fantič izgubil obe roki— Eldridge Neal, star 14 let, in njegov brat Gary, star 13 let, sta včeraj v kleti njihovega doma na 1318 E. 124 St. mešala razne kemikalije, ko je nenadno prišlo Eldridgeu nih težav na predsednika ne na |do eksplozije, ki je Kongres. utrgala obe roki, Garyju pa tri L. B. Johnson ima “zavidljiv” oolitičen položaj, ker se mu ni prste na desni roki in ga verjetno za vedno oslepila. Dečka sta treba ozirati na volivce, ker ne!narocala razne kemikalije po bo več kandidiral. Lanko torej |P0Šti- nato pa v kleti r,delovali brez posebne škode za svojo po-|“dimne bombe' in razne vrste litično bodočnost podvzame od-lumetnega °gnja- S tem sta S(; ločne korake. [ukvarjala že dve leti, je dejal njun oče, ki je bil v času ekspio-R. M. Nixon je ponovno govo-1 , in , . (/.ne doma, ker je brez posla. Deri! tudi o “nestvarnosti” govorje-1J . . • . , , • _ ° . , , nal je, da je smatral, da je to, rja o povečanju zveznih izdat-1 . , . . J H J , kar njegova fanta počneta, prav kov za socialne namene v seda- , , . . za nju. njem trenutku. Tako govorjenje ^ je neodgovorno in škodljivo, ker [ vzbuja prazna upanja. Izjavil je : Pušk M-16 ni in ni dalje tudi, da ne bo prijemal; ^ T ^ ^ iredsednika v njegovem vode-1 WASHINGTON, D.C. — 2c nju vojskovanja v Vietnamu in Teta 1961 so vojaški strokovnjaki ie v pogledu priprav o razgovo- P% preskušanju nove M-16 pu-rih s Hanoiem, dokler so ti v' *ke ugotovili, da bi bila ta veliko jejtu primernejša za južnovietnamske oborožene sile kot starejša M-l, ker je dosti lažja. Ne smemo pozabiti, da je povprečen vietnamski vojak velik le okoli 5 čevljev Nova ocena komunističnih sil v Juž. Vietnamu SAIGON, J. Viet. — Obvešče- jn tehta le 90 funtov, valna služba ZDA je prišla do. tej ugotovitvi in ponov- uklepa, da je sedaj v Južnem, nj pro|njj ameriških vojaških Vietnamu kakih 150,000 sever- vo(jnj^ov v južnem Vietnamu je novietnamskih vojakov: 80,000, še vedno večji del južnoviet. uh je vključenih v redne sover*; namske vojske oborožen s sta-lovietnamske divizije, ki se se- rejgjrn< težjim tipom puške, med iaj nahajajo v Južnem Vietna-item ko SQ dobili rdeči že lani no_ mu, 20,000 jih dela skupaj z ve, mocjerne ruske puške, ki so južnovietnamskimi partizani, o-: vsaj tako dobre kot M_16i če ne stalih 50,000 so pa taki vojaki, ki celo boljše so bili svoj čas v Južnem Viet- 0brambno tajništvo je sedaj namu, prešli 1. 1954 v Severni povečalo produkcijo M-16. da bo Vietnam, se pa sedaj zopet na- tch pušk dovolj za domače) ame. bajajo v raznih vojaških forma-;riške oborožene sile jn za viet-cijah v Južnem Vietnamu. tnamske. Poljska dolži Izrael mučenja Arabcev VARŠAVA. Polj. — List komunistične mladine je v zadnji Socialist sestavlja belgijsko vlado BRUXELLES, Belg. — Kralj številki obdolžil Izrael, da pošto-jBaudouin je poveril sestavo nove pa z Arabci na zasedenem ozemlju v Palestini tako, kot je nekdaj Hitlerjeva Nemčija postopala z Judi. List ‘Standar Mlodych’ trdi, da so v dobi naseljevanja Judov v Palestini pomagali Angleži Judom preganjati Arabce. Članek je izšel v omenjenem vlade socialistu Leu Collardu. Pričakujejo, da bo vlado sestavil v zvezi s stranko krščanskih demokratov. Naloga je težavna zaradi narodnostnega in jezikovnega spora med francoskimi Valonci in med Flamci. Prav zaradi tega Velikanski jez Grand Coulee jez v državi Washington je 550 čevljev visok in 4,300 čevljev dolg. Njegove turbine imajo skupaj 18 milijonov konjskih sil. listu dan po odprtju razstave v [spora je padla zadnja vlada in so Auschwitzu v spomin nacistič- bile izvedene nove parlamentar- nega preganjanja Judov. -----o------ — V ZDA je 28 preko eno miljo dolgih železniških predorov. ne volitve. Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes! %IERI — n^voiand, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: fca Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $6.00 za I meaec« Za Kanado in deželo izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 tor one year da se jc glavni tajnik Dubček začel umikati. Svari praško gičnost tega velikega zgodovin-ulico in češko javnost, naj ne pretirava svojih zahtev, naj ne misli le na sadove svobode, ampak tudi na žrtve, ki jih zahteva narodno blagostanje. Napredne struje seveda niso istih misli kot tovariš Dubček, pa se bodo morale sprijazniti z resnico, da ni drevesa, ki bi rastlo v nebesa. Pot do takega spoznanja bo pa dolga in polna razočaranj. Drugod bi verjetno prišlo do burnih političnih dogodkov; na Češkem jih verjetno ne bo. Čehi imajo sicer svojega Husa, imajo pa tudi dobrega vojaka Švejka. V odločilnem trenutku bo zmagala Švejkova miselnost. l.A. BESEDA IZ NARODA Njujorška srenja y praznični obleki Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 81 Tuesday, April 23, 1968 Kriza v komunizmu Komunizem se kot tak nahaja v neki prehodni dobi, ki je še ne razumemo popolnoma. Imamo pa že vse polno znakov za tako krizo. . Vzemimo na primer poglavje komunističnih kongresov. Kitajska komunistična stranka bi morala že davno imeti redni kongres, ga je odlagala od leta do leta, sedaj pa je prišla do spoznanja, da ga ne sme več odlagati. Je sklenila, da ga skliče za konec letošnjega leta. Rusiji je nekaj podobnega potrebno radi domače in zunanje politike. Zato je sklenila, da proti koncu leta skliče mednarodni kongres. Pot do kongresa je bila dolga in posuta z razočaranji. Še sedaj niso v Kremlju čisto zadovoljni s programom za kongres, pa si ne morejo pomagati. Ako bi ga kaj spreminjali, bi odbili od kongresa še to ali' ono pomembnejšo stranko. Na kongres se vneto pripravlja jugoslovanski komunizem. Hoče na njem obravnavati same pereče probleme, teh je pa na pretek. Sam 1 ito je moral parkrat poseči v piipra-ve in jih usmerjati na bistvo: kako obdržati in utrditi komunistom vodilno vlogo v deželi in ji dati tako obliko in vsebino, da bi ljudje nanjo kaj dali. Pogojev za vodilno vlogo pa Titova tovarišija nima ravno preveč, kajti drugače ji ne bi Tito v svojih govorih kar naprej očital, da greši tu m da greši tam in da se je treba duhovno preobraziti, drugače bo Kongres postal le perišče praznih besed. Na kongres v jeseni se pripravlja tudi poljska Komunistična stranka. Je pa kongresa tudi nujno potrebna, kajti razjedajo jo od leta do leta bolj notranji spori vseh mogočih vrst. Podobne bolečine imajo tudi druge komunistične partije, vsaka jih skuša zdraviti po svoje. Kongresi in priprave nanje v komunističnih vrstah so znak da nekaj ne more biti v redu v komunizmu. Komunisti sami se pa za idejno krizo v njihovem gibanju menijo le malo, jim gre bolj za oblast. To se vidi iz priprav za kongrese. V vseh deželah, kjer pričakujejo kongres, se tovariši vneto pripravljajo nanj z načrti, kako bi na kongresnih sejah dobili večino za svoje struje in izvolili take partijske organe, ki bi koristili njihovim osebnim ciljem ali pa ciljem njihovih frakcij. Najvažnejše je seveda vprašanje, kdo bo prišel v glavne partijske odbore in njihove odseke. Tam namreč tiči vsa komunistična oblast, tam je jedro komunistične diktature. Zato je izredno važno, kako daleč segajo pristojnosti in delokrog glavnih odborov. Okoli tega glavnega vprašanja se vrtijo vsa druga, ki so manj pomembna. Najbolj kočljiv je seveda odgovor na vprašanje, kakšni naj bodo odnosi med glavnim odborom KP in pa centralno vlado. V načelu je na to vprašanje odgovoril že Lenin, ko je postavil glavni odbor in partijo na prvo mesto, vlado in parlament pa na drugo. V Moskvi se tega načela še zmeraj držijo, toda ne tako dosledno kot pod Leninom in Stalinom. Takrat ni le bila vlada podrejena glavnemu odboru, je bil glavni tajnik stranke tudi voditelj javne uprave (vlade). Stalin je bil glavni tajnik in ministrski predsednik do svoje smrti. Pri tem je dosledno pazil, da je bila partija zmeraj nad vlado. Sedaj je to nekoliko drugače; glavni tajnik stranke je Brežnjev, ministrski predsednik je Kosygin Brežnjev je nad Kosvginom, je pred njim povsod, kjer se skupaj pokažeta v javnosti. Brežnjev in Kosygin se slučajno dobro razumeta, zato se ne čuti, da je partija nekaj po sebneua in vlada pa zopet nekaj posebnega, pri čemur je vlada podrejena partiji. Vendar pa ruski vzorec ni povsod izpeljan. V Romuniji vlada v tem pogledu še čisti stalinizem: Ceausescu je obenem predsednik republike in glavni tajnik stranke. Je torej absoluten gospodar v deželi in se tega tudi dobro zaveda. Podoben položaj ima — toda v spremenjeni obliki — Tito v Jugoslaviji. Nemški Ulbricht bi bil rad kaj takega, pa še ni dosegel svojega cilja. Tudi kitajski Mao je v podobnem položaju. Dobro je pa izrabljen ruski vzorec v Varšavi in Budimpešti, nekaj manj v Sofiji. Glavni problem na po lju je sedaj Praga, tja so obrnjene vse oči. V Pragi je bil dolga leta A. Novotny glavni tajnik stranke in predsednik republike, vsakoratni ministrski predsednik je bil pa njegov izvršilni organ. Ko je padel njegov režim, je dežela dobila posebnega predsednika republike (generala Svobodo), posebnega glavnega tajnika KP Dubčeka in posebnega ministrskega predsednika Černika. Formalno vlada torej v Pragi režim, ki ni podoben moskovskemu. S tem niso zadovoljne napredne struje med Čehi, tudi ne med češkimi komunisti. Zahtevajo, da bi bila vlada s parlamentom gospodar v deželi in ne morda glavni odbor KP / generalnim tajnikom. Niso torej zadovoljne z navidezno ravnopravnostjo med vlado in stranko, hočejo nekaj več, kar hi podrlo ideološko osnovo komunistične diktature. Tu so se močno namršili v Moskvi. So tako zaropotali, Slovenski otroci v narodnih nošah z butaricami pred cerkvijo sv. Cirila na Osmi na Cvetno nedeljo 1968. pravljajo 'krščansko Hosano — slovensko, domačo! Seveda logični razvoj ustvarjanja te domačnosti gre še na tiste dejavnike, ki so vložili v to narodno izraznost svoj trud. To so bili: Anton Babnik s svojo družino, ki je napravil 20 bu-za praznike novo taric za naše mlade, eno večjo za NEW YORK, N.Y. — V človekovi naravi je menda veliko dobrega in pa tudi precej slabega. Na strani slabosti sta skorajda tudi bahavost in domišljavost. Po naslovu tega sestavka bo marsikdo smatral, da je napisan v namenu bahanja: Poglejte nas, mi pa imamo obleko!” Če hočete '— tudi tkko lahko stvar jemljete, čeprav je v bistvu čisto drugačna. Nič ni v njej domišljavosti, nič ni v njej bahavosti — ampak preprosto in iskreno otroško veselje. V tem veselju je namreč naša srenja začela praznično velikonočno življenje (na Cvetno nedeljo); in prav tako je v takšnem veselju končala svojo Velik noč na vstajenjsko nedeljo! Obakrat smo se nanovo oblekli v stare navade slovenske domačnosti, ki daje praznikom narodni značaj. Tega pa ima naša preteklost v polni meri. In če bomo to preteklost v zdajšnost ukro-jevali, potem bomo svoj narod tako na rodnih tleh kakor tudi njegove srenje, raztresene po tujem v bodočnosti ohranjevali. Zategadelj naša srenja pravzaprav ni oblekla nove obleke, temveč je staro praznično oblačilo povlekla iz zaprašene skrinje v podstrešnem kotu kmečke domačije! Hvala Bogu, za našo Cvetno rtedeljo sem bil precej boljši od njujorškega vremenskega napovedovalca. On napove dež — pa sonce prisije, napove sonce — pa se nam dež vlije. Pri mojem napovedovanju srenjske Cvetne nedelje pa je bilo, kot je napoved že dva tedna poprej govori la. Takrat sem namreč napovedoval takole: “Cvetna nedelja bo cvetna — posebno, če bo sončna. Pri osmi maši bodo zbrane članice Društva Marije Pomagaj, pri deseti pa mladina v procesiji v narodnih nošah in nosili bodo butarice . . .” In kaj se je na Cvetno nedeljo od tega napovedanega zares tudi zgodilo?! Vprav vse, kar je bilo nnpovedano! Pri vsem tem je moj delež samo v pravšni napovedi, v vsem drugem — in to v glavnem in pomembnem — gre zasluga in hvala članicam Društva Marije Pomagaj, ki so dale lepoto domače cerkve pri osmi maši in potem naši mladini, ki nam je omogočila napraviti Cvetno nedeljo po starem običaju, ki pozna butarice, katere na- župnika Fathra Richarda. Vsa hvala gre tudi našim materam — kot so: Babnlkova, Burgar jeva, Klezinova in Ravnikarjeva, ki so se potrudile, da je bila večina otrok z butaricami v narodnih nošah. Cerkev smo lepo posedli in reči moramo: Na “Osmi” smo letos imeli slovensko Cvetno nedeljo, ki jo ne smemo pozabiti. Ne smemo jo samo držati živo v svojem spominu, ampak jo moramo odslej vsako leto znova in znova oživljati, ki bo tako poživljala tudi nas in nam smrt odganjala, katero nam nekateri tako radi napovedujejo, ko hite s postavljanjem mrzlih spomenikov! Mi, njujorški srenjčani, pa smo v Cvetni nedelji spet malo bolj zaživeli. Živa mladina, odeta s plaščem naše domače tradicije, je za nas življenje. In ko se trudimo na tujem njej dajati materino besedo in materino pesem, postavljamo živ spomenik naše navzočnosti na ameriških tleh. In če bo vsak od naših otrok s ponosom tujim ljudem pripovedoval o svojem rodu, bo ta mali rod živel. In menda vprav to je tisto, kar vsi iskreno želimo in tudi hočemo! Mladina, oblečena v svojo narodno nošo, držeča v rokah — namesto listov palmske trave — butarice, o katerih so jim starši oripovedovali; poslušajoča prekrasno cerkveno-opravilno bese-lo v materini govorici in poslu-ajoča slovensko pesem “Pod oljkami” — taka mladina vsrkava tisto, kar jo bo — vsaj večinoma — ohranjevalo slovenskemu rodu. In letos je to pesem občuteno ter z lepimi glasovnimi frazami pela gospa Marjanca Kalanova. Na objavljeni sliki pa si oglejte cvetnost njujorške srenje na Cvetno nedeljo 1968. Slikal je Joe Klun — in pri njem tudi lahko dobite lepo veliko sliko — po $1.25. Samo pokličite ga! Druga posebnost v naši srenji je bil Veliki petek. Liturgija tega dneva je zmeraj lepa, ki doseže svoj višek s češčenjem Križa! Letos pa so “Fantje z Osme” tej liturgiji dodali nekaj, kar je tra- skega trenutka v spominskem obnavljanju podčrtalo. Zapeli so nam pretresljiv in čudovito lep Gallusov spev “Glejte, kako u-mira .. .” Prvič so peli z nekakšnim malim spodrsljajem, vendar so kljub temu dali tisto, kar ta kompozicija da temu veliko-petkovemu opravilu. Turobnost in nazadnje veličastje z zmagoslavjem! Vsi smo bili veseli, da se je pridružil temu zboru naš dobro znani tenorist Charlie Guardija Veliko je pripomogel k učinkovitosti skladbe, posebno še, ko so jo še enkrat peli po končani sv maši in nas vtopili v meditiranje. Kdor je ta večer prišel v domačo cerkev, mu ni bilo žal. Seveda — več bi nas lahko bilo! Na Veliko soboto zvečer smo domačo cerkev lepo, zares lepo posedli. Že Ob začetku prvih ve-likosobotnih obredov nas je bile precej. Mnogi so jim sledili z vse pozornostjo, ker domača obredna govorica jim zdaj odkriva šele lepoto ceremonijala in besede Ta dan — kot tudi na velikonočno nedeljo — je cerkveni zbor močnejši kot običajno. Pesmi done mogočno. In letos je Charlie Guardija dodal svoje pesmi “Kraljica nebeška”, katero so peli v prejšnjih letih v latinskem besedilu “Regina coeli”. Tudi velikonočna nedelja je bila sončna v naravi in sočna pred našo cerkvico, sončna v njeni notranjščini. Sipet smo jo lepo posedli. In takrat so notranjo sončnost dajali spet mladi o-brazi, katerih je bilo še več kot na Cvetno nedeljo. Po našem srenjskem zaoblju-bilu je bila to hkrati naša narodna nedelja, ker je bila druga v mesecu. Velika noč ji je dala svoj pečat. Župnik Father Richard je v prvem delu pridige zgoščeno podal krščanski smisel tega praznika in je dejal: “V tej veri bo krščanstvo ostalo večno cvetoča pomlad.” In s tako miselnostjo je potem nadaljeval takole: “V takem občutju bi rad naprej tudi vodil našo faro, da ne bi nikdar zgubila na slovenskem pomenu. Prosim vas, pri tem o-stanimo. Čeravno naše število je majhno, imejmo pa ravno vsled tega več duha. In v tem duhu naj za vse nas vsaka narodna nedelja postane ter ostane ena mala Velika noč. V tem slovenskem duhu vas hočem letos na slovenski način pozdraviti na velikonočni praznik. Po maši, iprosim, mi dovolite, da grem naprej v ozadje cerkve. Tam bi vas rad osebno pozdravil s tem, da vam vsakemu dam pirh, katere smo za vas napravili v farovžu za ta naj lepši praznik.” Delitev pirhov in otrokom še po eno pomarančo je tako presenetljivo razveselila in trenutno duhovno povezala našo srenjo, da je v srčnosti zažarela. Mlado in staro se je veselilo te nazaj prihajajoče lepe narodne navade, ki nas sredi hrupnega New Yorka spominja na preteklost in nas znova odeva v lepotna občutja, ki so vladala na velikonočni praznik okoli naših belih cerkva na Slovenskem. Tam sta si fant in dekle pirhe izmenjala, ker sta se rada videla in srečala. Tokrat pa se je naš Father Richard srečal s svojimi farani na star slovenski način. Srečali smo se lepo. Združeni ostanimo in prihodnjo narodnb nedeljo dokažimo, da smo velikonočno pridigo zares poslušali, — 12. maja —, ki bo hkrati ma- terinska, se zberimo, kot smo s na vstajenjsko. Tone Osovnik V kakšnih oblekah bo Kros nastopil CLEVELAND, O. — Čas beži in dan nastopa, 11. maj, bo kmalu tu. Spored za nastop je sestavljen in je treba še samo vaditi. Toda treba je tudi pripraviti obleke in to veliko. Tisti, ki so že nastopili, imajo že slovenske narodne noše. Tisti, ki bodo nastopili prvič, jih imajo v delu. Kar precej žena in deklet na St Tlairju, posebno ga. Rozalija Zupančič, je te tedne zaposlenih s tem šivanjem. Ni lahko dobiti vseh vrst blaga, ki je potrebno za narodne sošo. Malo je trgovin, kjer pri-lajajo okraske, ki se prišijejo na narodno nošo. V teh so kupoval: vsi člani. Kdor je prišel prvi, je blago dobil in morda tudi počeli. Tisti, ki so prišli pozneje, sc slačali več, če so sploh še kaj dobili. Belokranjske narodne noše sam bodo posodili člani Belokranjskega kluba. Nihče ne posoja rad takih oblek, pa za enkrat jih bomo že preprosili. Te bo treba pravilno razdeliti, ker sicer bo na zadnje dobil naj-mlajši plesalec naj večje hlače Dekleta si bodo že pomagala Med tem, 'ko bo mati pobrisal? mizo, bo dekle podšilo tam, kjer ie ohlapno in razpustilo tam kjer je preozko, pa bo že vprašalo: Mama, ali mi je prav? Pred leti so si dekleta kupila dendeljne, da so nastopila pri Kresu. Sedaj je lov na te den deljne. Pet jih že imamo, še enega, pa jih bo dovolj. Za drugo skupino pa so dendeljni v delu Tako bomo imeli za nastop dve vrsti dendeljnov, gledalci pa bodo imeli priliko videti kar tri vrste. Pa naj si gledalci sami razložijo to čarovnijo. Prav taiko so v delu obleke za umetne plese. Obleke za rožice-marjetice so v glavnem že tudi dokončane. Ne bomo pa naštevali oblek, ki jih bodo imeli starešina, nevesta in drugi plesalci v solo plesih. Tako bo vse novo na nastopu. Edino staro obleko bo imela žena, katero bo mož vrgel pod most. Za tak primer pa res ni potrebna nova. Manjka nam še obleka za starčka. Težava je v tem, ker karkoli obesimo fantu, izgleda še vedno mlad. Manjka nam tudi obleka za ptiča. Pa do nastopa je še tri tedne in do takrat se bo izcimila taka obleka, ki bo dala dekletu vsaj malo obliko ptiča. Odbor veniji je vedno hujši pritisk na duhovščino zaradi uspehov pri mladini in na katoliški tisk, ki oostaja pogumnejši. Rdeči zrna] se boji prebujenja, do kakršnega je prišlo na Češkem, pa 'bi Sa rad že v kali zatrl.” Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB. Koncert pri Sv, Janezu v Milwaukeeju MILWAUKEE, Wis. — 'Slo venski in angleški zbor pri Sv Janezu prirejata koncert v cer kveni dvorani na 84 in Cold spring v soboto, 18. maja, ob sed mih zvečer.. Vsi rojaki in rojakinje prisrč-io vabljeni! Ne zamudimo lepe priložnosti za kulturni užitek v lomači sredi in ob domačem kulturnem bogastvu! L. M. Slovenske narodne plese poda KRES v soboto, 11. maja ob 7:36 v SND na St. Clair Ave. Težko je vse razumeti Paterson, N.J. — Tega in onega izmed nas morda moti dejstvo, da skuša Sv. stolica navezati stike s komunističnimi režimi. Naj navedem nekaj stavkov iz pisma prijatelja v Evropi, ki ta prizadevanja od blizu opazuje. Takole pravi; “Tu je mnogo novega, silni poskusi Vatikana, da bi omilil pritisk komunizma na Cerkev, ki na vzhodu umira. Velike so žrtve, menjavajo se osebe, zaslužne, pa režimom neljube. Težko je vse razumeti. To so časi, ko “odhajamo gori v Jeruzalem”, ko moramo bolj molčati, manj pridigati in delati, pa več prenašati. Zdi se mi, da je tale čas najtežji za emigrante. Zato mnogi, ki bi radi ostali na površju in kaj pomenili, zdaj skušajo obrniti jadra ipo vetru. Pri nas doma je vendar v primeru z ruskimi razmerami ali z razmerami v satelitskih državah (Bolgarija!) manj hudo. Kljub temu število vernikov pada. če bodo te razmere trajale, bodo tildi doma postali “mala čreda” tisti, ki bodo vzdržali.” Drug prijatelj pa piše; “V Slo- Vesli ii Slovenile V Jugoslaviji 900,000 IH'1** brez dela Centralni svet Zveze sindika-ov Jugoslavije je 29. februarja azpravljal o brezposelnosti-tazprava je bila na osnovi P°' očila zveznega sveta za delo. Vsa razprava je potekala v tež-cem vzdušju, kajti iz vseh porodi in napovedi je bilo razvidno, la ni prav nobenih izgledov, da )i se vprašanje brezposelnosti .loglo v prihodnjih letih zadovo-jivo rešiti. Za to ni osnov, paa >a je vse polno znakov, da bo šla lezaposelnost nezadržno naprej n bo postajala celo večja. Tako odijo, da bo do leta 1970 v Ju* joslaviji kar 900,000 ljudi brez lela. Se pravi: ‘brez sredstev za ivljenje. Med brezposelnimi bo elo 540,000 strokovnjakov i*1 kvalificiranih delavcev. V naj' boljšem primeru bo po zatrjeva-rju nekaterih mogoče ustvarili !-20,000 novih delovnih mest. To ra seveda samo v spremenjenih logojih. Da bi ublažili brezposelnost-o na sestanku predlagali, naj bi j udje z dežele ostajali tam te1, ’.e posvečali poljedelstvu, ostali irezposelne delavce pa naj bi P)" nežnosti nameščali v nekmeti.!'1 kih dejavnostih in to v družbe-lem kakor tudi privatnem pod' 'očju. Sedanji komunistični oblastni-:i sami ne vidijo prave rešitve a brezposelnost. Tolažijo se s em, da bo veliko brezposelnih tudi še v prihodnjih letih od-rajalo na delo v inozemstvo, odkoder jih bo pa seveda nekaj irišlo nazaj. Pri zaposlovanju brezposelnih o pa bili na sestanku mnenja-la pri zaposlovanju mora veljat* 'konomski vidik. Se pravi: P1"* makih pogojih mora imeti pred-lost tisti, ki mu je zaposlite^ dini vir dohodkov. Nekateri so uh tudi mnenja, da naj v vpra-anju brezposelnosti preučuje]® regionalni vidik zaposlovanja • Na sestanku je bila za sedanj0 komunistično upravo najhujša ibtožba porazna ugotovitev, da io tovarnah zaposleno delavstvo lima več čuta gotovosti, stain0' ;ti. Delavci so v večnem strah*1-da bodo izgubili delo, ko vidi]0’ la gospodarstvo ne more niha' nor naprej in je povsod vedn® /eč brezposelnih, ki vsak da*1 hodijo trkat na vrata ter pr°s* ca delo in zaposlitev. Jasno, da tako razpoloženje nt vpliva na delavca, da bi se z v(-v leljem posvečal duhu. Da bi 5' delavci zagotovili mesta še zan3 orej, dostikrat nastopajo Prn težki Vr>m novi brez sonca so in neprijetni. žalostni, Takim dne- žirf ^ Pe^nkno življenje v dru-P kjer ni dobre volje, kjer i^ika smeha. Vsakdanjost živin b ' družini brez dobre volje t i rez zdravega humorja posta-Freveč pusta in enolična. Kaj ^ki trenutki, kadar pridejo ijudi, ki ne poznajo smeha; so. Razpoloženje v sre-^ udi lahko skipi. Dobra volja ^srnehu je pa tista, ki izravna-;,alove življenja, da se strmin Ho .J<'iirno Pmveč, da nas gldbine ,0^^ij° in nas gladina ne dol- Sidney Smith (1771-1845) je 5tr°, ^eiai: “Bog nam je dal bi-ust razuma, okus, svetlobo in *eh- da bi '°nianja bolj rdi materiji. Ljubezen do umetnosti jih že priganja do mecen-tva. V svojem domu na Bracon-iale Hill sta zbrala in uredila kar malo galerijo slikarskih in kiparskih del, med katerimi prevladujejo Goršetova. Da bi lepoto teh del pokazala udi drugim, sta povabila za Velko noč zvečer slovenske izobražence in ljubitelje upodabljajoče umetnosti na ogled teh del in ra prigrizek. Tako sta pogostila :ez 50 gostov, ki so uživali le-ooto umetnosti in zraven okušali tobrote mize in kuhinje. Povabilo na to družabno srečanje ob galeriji umetnosti je bilo tudi na čast umetniku-kiparju Francetu Goršetu. Bil je sam navzoč in je gostom ljubeznivo razlagal in odgovarjal ter jih vodil mimo svojih stvaritev. V Bratinovem domu je zbirka kakih 38 del iz Goršetovbga ateljeja. Dovršil jih je v letih med 1953 in 1968. Poleg Goršetovih del so gostje videli tudi nekaj Maleševih slik. Med gosti je bil tudi slikar Božo Kramolc in nekaj njegovih del. Tako je majhen dbgodek služil veliki misli: lepoti, kakor jo vidi in drugim upodobi umetnik ter družabni povezavi med ljudmi, ki se malokdaj srečujejo in si redko sežejo v roke. Hvala dr. Bratinovim in kiparju Goršetu. P. M. XLVIII Pri gospodarju, ki sem odšel od njega v vojsko, se ni dosti spremenilo. Gospodar sam se je med vso vojsko nekako izmotal, da mu ni bilo treba iti iz Ljubljane, otroci so bili pa še premladi za vojsko. Tako sem prišel skoraj, kakor bi prišel domov. Sprejeli so me z iskreno radostjo in vsi smo bili veseli. Takoj sem tudi vedel, kje prijeti za delo in v par dneh sem že požvižgaval in prepeval s par iskrimi konji po Ljubljanskem polju proti Ježici, Črnučam in dalje proti Domžalam. Najprej sva se na tej prvi poti veselo pozdravila z Andrejčkovim očetom, g. Severjem — ježenskim županom. (To je z očetom Janeza in Franceta Severja, ki sta sedaj v Čle- na v vsej slovenski emigrantski družini v Ameriki in drugod.) Pri Alešu, v staroznani in sloveči gostilni, sem se samo oglasil in ga naročil eno Šilce, nato pa že mislil na Rogovilca, istotako slovečo gostilno, kjer sem nakrmil konje in sebe. Sebe ne samo s telesno hrano, pač pa tudi nasitil svojo radovednost. O-četa Blaža, brata od vdove in gospodinje, Rogovilčeve matere, sem našel pred gostilno sredi dvorišča z brezovo metlo v rokah. Čistil je konjske fige po dvorišču. On je bil oskrbnik graščinske pristave, ki je stala vrh klanca med Podborštom in Dobravo ob cesti, po kateri sem jaz vozil, to je Dunajski, žito v mlin in moko nazaj v Ljubljano. To je tam, kjer sem pred leti ugledal listo drobno deklico, ki se ji potem pisal od vojakov eno karto. Oče Blaž ali po Rogovilčevo stric Blaž je imel doma na pristavi veliko družino in so lahko ponaredili zlasti, ker je imel tako pridno ženo, da je za vse skrbela. Tako je bil stric Blaž skoraj polovico časa pri Rogovilcu in je nekoliko pazil, da niso posli ali kdorkoli sestre, vdove okoli prinašali. Rad se je pa tudi udeležil kake konjske kupčije kot meše-tar in je potem rad posedel v družbi prekupčevalcev pri liko-fu. Veselo sva se pozdravila in sem kmalu nato v razgovoru izvedel, da je tista drobna deklica, ki sem ji pisal od vojakov karto, še pri Rogovilcu. Bila je namreč njegova hčerka in bila že več let v službi pri Rogovilcu, svoji teti, ki jo je imela zelo rada, ker deklica je bila pridna kot mravlja. Konj mi sploh ni bilo treba samemu opravljati: oče Blaž je takoj poklical Reparja-hlevarja, da jih je on nakrmil in napojil, midva sva jo pa pomaknila v gostilniške prostore, da smo se pozdravili z Rogovilčevo družino — mamo, Tončko, Franceljnom in Minko. (Minka je pozneje obolela na živcih in so jo poslali nekam blizu Celja v neko okrevališče za take bolezni, kjer je doživela okupacijo Nemcev, kateri so vse take bolnike pokončavali in je bila najbrž sežgana nekje v krematoriju. Ne vem pa nič točnega, kako se ji je zgodilo in sploh ne vem, če kdo ve kaj bolj natančnega — ker tisti časi so bili strahotni, grozni in nihče se ni mogel in smel pozanimati, kaj se godi in kje je brat ali sestra. Bog ji je bil gotovo usmiljen sodnik, saj je bila v resnici dobra deklica.) Seveda je kar kmalu stal liter pred nama in tudi na krožniku nekaj, da se je vino bolj prilegalo. Predno sem odšel naprej proti Domžalam in Viru, sva se pa v kuhinji pozdravila tudi s tisto deklico, ki sem ji od vojakov pisal karto. Bila je še vedno tako prijazna in ljubezniva kot vedno in še danes. Po vsej poti se ni zgodilo kaj posebnega. Fingrtova dekleta v Trzinu sem pozdravil, potem se se pa za trenutek ustavil v De-palji vasi ob gostilni, ki je stala pri odcepu z Dunajske, k trzinskemu kolodvoru. Tam je bivalo pri svoji teti prijazno dekle, doma iz naše občine Dobrova in od tam sva se poznala. Njen brat je bil moj sošolec in pri Orlu sva skupaj telovadila in na pamet sva gulila “Zlato knjigo”. Tam ob gostilniškem vrtu je nekaj pospravljala, pa sva se mimogrede malo pozdravila. Tam sem jo potem še večkrat videl, nato pa v tem neumljivem svetovnem vrvežu popolnoma pozabil nanjo. Zlasti še, ker mi je žena ta- TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436 Slikarska in pleskarska dela zunaj in znotraj. POKLIČITE ZA BARVANJE VAŠE HIŠE SEDAJ! Poleti smo ves čas zavzeti. Izvršimo dela po vrsti, kakor jih prevzamemo. Brezplačen proračun — zmerne cene. Grški režim bi spet rad dobival orožje iz ZDA ATENE, Gr. — Na pravoslavno Veliko noč je sedanji ministrski predsednik Papandopulos ponovno izrazil željo, da bi A-merika nadaljevala dobave orožja, ki jih je lani pretrgala. Poleg starih že znanih razlogov je navedel še novega: ruska vojna mornarica v Sredozemlju bo prihodnje leto še enkrat močnejša, kot je danes, Grčija se pa že sedanje moči zelo boji. Ako bi bili hudomušni, bi vprašali Papado-pulosa, ali ne vidi v 6. ameriškem vojnem brodovju, ki križari stalno okoli Grčije ali pa vsaj blizu nje, nobenega omembe vrednega varuštva? Vlada ZDA vztraja na svojem stališču: Grčija dobi orožje, kakor hitro bo oklicala dan svobodnih volitev za novi parlament. Na to pa grška vojaška diktatura še ne misli. Jo bolj zanima vprašanje, kako bi se še bolj u- koj po poroki naročila, naj sedaj trdila, kot se je. Ne da se nam- na vse druge ženske pozabim, le reč zanikati, da je grška javnost nanjo nikdar ne smem. Kakor jo'postala sedaj precej ravnodušna Telovadni nastop in majski ples TORONTO, Ont. — STZ Toronto javlja, da pripravlja telovadno akademijo za soboto večer, 4. maja 1968. Na programu so preskoki, bralja, drog ter dvo- višinska bradlja za dekleta. Na bili dnevi našega j orodju nastopi nekaj najboljših sončni.” telovadcev Kanade, ki sedaj va- ggV . ; , - ' ; 7=5-’ vedno in v vsem ubogam, tako sem jo tudi v tem. Lansko leto, ko sem dal oglas in prošnjo v Ameriško Domovino za popravilo dobrovske cerkve, se mi je pa ta “pozabljena Francka” oglasila iz Floride s pismom, v katerega je priložila dar za popravilo cerkve na Dobrovi in pripisala nekaj spominov na tiste čase in prisrčne pozdrave. Zares sem bil veselo presenečen ob tem pisanju.. Sedaj se piše Kurent in stanuje na 1500 Magnolia, Smyrna Beach, Fla. Pa že sem j.p.pnahal skozi Stob (iz katere vasi je izšel znani gestapovec Lado Miller) in Domžale na Vir k Gvardju (Majdičev mlin), v katerem so bili še isti ljudje kot pred vojsko. Seveda smo se veselo pozdravili in takoj sem bil povabljen v kuhinjo k mizi, na kateri je že stal liter z vinom, tam na štedilniku se je pa nekaj cvrlo, ki je oddajalo jako prijeten duh. Konje so mi spregli in nakrmili uslužbenci, kakor tudi voz s pšenico zložili in ga naložili z moko. Kar prenaglo je potekal čas in že sem moral pognati nazaj proti Ljubljani. Ker sem o tej poti in prevažanju že večkrat kaj napisal, zato jo sedaj ne nameravam dosti več opisovati; bom se pa na posamezne dogodke in ljudi od časa do časa še povrnil, zlasti na Rogovilčevo mamo-teto in morda še nekatere. Zakaj sem poleg Rogovilčeve mame zapisal še teto, bom že počasi povedal.. Da smo se čez nekaj dni pozneje v Jaršah pri Jesiharju (hvala onemu gospodu, ki mi je potom tega lista sporočil, da ta mlin ni bil Jesiharjev; a mi smo ga pač tako imenovali; čigav je v resnici bil, res ne Vem; morda bi oni gospod to in še kaj drugega hotel napisati) in zopet čez nekaj dni pri Franconu v Studi prav tako veselo pozdravili in tudi malo zataknili in pošteno zalili, kar je pri poštenih Slovencih itak stara in poštena navada. Doma smo voz z moko pred trgovino spraznili in ga potem pred skladiščem z žitom zopet napolnili; zjutraj pa na vse zgodaj zopet na isto pot. Šestkrat na teden itd. (Dalje sledi) do dnevne politike in da se ne briga dosti za vladne akcije. Režim hoče razbiti to apatijo z agitacijo vidnih njegovih pristašev, predvsem ministrov, ki hodijo po deželi in govorijo na shodih. Poročila pa pravijo, da niti radovednost ne goni ljudi na take shode, še manj pa seveda želja, da bi občinstvo podprlo režim s svojo navzočnostjo. Kosygin se ustavil na poli domov v New Deihp NEW DELHI, Ind. — Predsednik vlade ZSSR Aleksej Kosygin je poletel pretekli teden v Pakistan, da vrne obisk pakistanskega predsednika Ayuba v Sovjetski zvezi. Povsod so ga ljubeznivo sprejeli in častili, pa od njega težko pričakovali, da bi jim dal kako ohrabrujočo izjavo o Kašmirju. Kosygin se ni dal zapeljati, govoril je le o vojni v Vietnamu in o potrebi svetovnega miru. Ponovno se je dotaknil ZDA, ki da s svojo trdovratnostjo zavirajo začetek razgovorov. Nekaj krati so Pakistanci Kosygina tekom njegovih javnih obiskov pozvali, da pove stališče svoje vlade v kašmirskem vprašanju. Mož na to ni dal odgovora, četudi se je drugače kazal do skrajnosti ljubeznjivega. Ko je bil obisk v Pakistanu pri kraju, je Kosygin na poti domov skočil še naglo sem na kra-teg pogovor s predsednico indijske vlade Indiro Ghandi. Zagotovil jo je, da ni sklenil s Pakistanom nobenega dogovora o Kašmirju. Spor med Indijo in Pakistanom o Kašmirju ima svoj začetek v delitvi nekdanjega britanskega Indijskega cesarstva v Indijo in Pakistan po drugi svetovni vojni. Obe državi sta se zaradi Kašmirja že dvakrat vojskovali. Poletna noč na Krasu Zabliskalo se nad Trsteljern je v jasnini, vijoličasti zastor rahlo odgrnila bliskavica, iz sanj na polju se vzbudila je cvetlica, na vrtu so opojno zaduhteli rožmarini. Ob pil ju žito tiho sanja zlatosrebrno v tišini. .. mir božji v dolini, — se angel varuh k dušam sklanja. Se angel božji sklanja h Krasu nad žitom zlatim v dolini, srebri se nežno v mesečini kot beli kruh ob Kruhu večnem v času. Bršljanski Ženske dobijo delo Delo za žensko Iščemo žensko za čiščenje, en dan v tednu, na 357 E. 255 St. Kličite RE 1-0351 v ponedeljek, sredo ali četrtek po 4. uri pop. (83) MALI OGLASI ROJAKI POZOR! Izvršujem vsa zidarska, mizarska in pleskarska dela, dobro in po zmerni ceni. Za pojasnilu kličite: 432 1727. -(81) V najem St. Clair Ave., in E. 77 St., 6-sobna duplex hiša, čista, odraslim, nobenih živali. Na 980 E. 77 St. —(81) Hiša naprodaj Ljubka 4-sobna enodružinska, 1 spalnica, klet, garaža in pol, krasen lot, pri E. 185 St. Za ogled pokličite 942-3852. (81) JUssi I.iiisfsS i ’ ^ *- hBii? NI MU ZA UMETNOST — Mladi Rimljan se malo briga za veličastna kipa Trevi Fontana, se je čisto posvetil lovu na novce, ki jih mečejo obiskovalci Rima v vodnjak. Lovi jih z magnetno palico. Več tujih obiskovalcev v Španiji MADRID, Šp. — Tekom letošnjega leta do 15. aprila je obiskalo Španijo skoraj 3 miljjpne tujcev, 10.4f/ več kot v istem času lani, je objavilo ministrstvo za informacije in tujski promet. SONCE GA BO POSPRAVILO — Koncem marca je ponekod nenadno zapadel svež sneg. Slika kaže v belini sveže stopinje, ki pa jih je sonce naglo zbrisalo s snegom vred. V najem 3-sobno stanovanje zgoraj, s kopalnico, toploto in vročo vodo. Tudi garaža na razpolago. Na E. 66 St. od St. Clair Ave. Tel. 431-9183. (82) Stanovanje išče Starejšo Slovenka išče manjše neopremljeno stanovanje v okolici cerkve Marije Vnebovzete. Kličite: 761-6509. (81) V najem Štiri čiste sobe zgoraj, z garažo, v Collinwoodu novoporočencem ali starejšim, brez otrok. Kličite 681-6010 po 7. uri zvečer. (85) St. Clair E. «9 St. Zidano poslopje, 4 stanovanj, dva nadstropja. Najemnina petkrat letne cene. Cena $19,000. Pri E. 74 St. 4-drnžinska‘- lesena ■ hiša,- vsako stanovanje 5-sob, čisto, na novo dekorirano. $9400. Kličite Jack Lorenz MAIN LINE REALTY 1191 E. 79 St. HE 1-8182 AC 1-9381 (23,25,26 apr.) ; IVAN TAVČAR: V ZALI Zatorej sem si mislil: “Kaj mi do vsega poljanskega sveta!” pa sem otroka naložil na voz, da ga je opazil vsakdo, komur se je poljubilo. Od veselja je dekletce vriskalo, ko s^m drdral s samo-težnikom od Vinharjev nizdol in pri tem še vestno pazil, da mi ni padlo z vozička in prišlo kako v nesrečo. Pri otrocih moraš vedno paziti, to vem dobro, najsi nikoli nisem imel svojih. Ko pripeljem svoje bremence ■— živo in mrtvo — tam dol do srede vasi, je stal človek na vaškem mostičku. In njemu na ljubo je bilo vse pokonci! Na mostiču je stal in imel poslušalcev, da se je kar trlo. Stari Prodovec, stari Primož, stari Zrinec in še obilo drugih je tiščalo tja, kjer je omenjeni človek prodajal svojo modrost. In otročaji, ti pa so kar zijali zgolj od strmenja. In to po vsej pravici! Možak je nosil od nog do glave čisto novo opravo. Pa kakšno! In na zelenem telovniku mu je visela veriga, lahko rečem, da ne manjša od tiste, ki ž njo pri Štemburju vlačijo vedro iz vodnjaka! Samo da je ta železna, ona na zelenem telovniku pa je bila vsa srebrna! In nekje na prstu mu je tičal srebrn obroč, kakor jih nosijo najbogatejši mesarji. Ce me s takim prstanom udariš na sence, pa sem lahko mrtev! Prav lahko! In v levem ušesu kar tri murčke in na novem klobuku krivce, pogumno na spredaj zasukane! Ni čuda, da je vse drlo k njemu, da ga je gledalo in se mu čudilo. Ko me ugleda, zakriči name: “Hoj, Tinač, ali doto voziš?” Jezus, ti se me usmili! Res, bil je Pečarjev Miha in naravnost iz Amerike je bil prišel. No, dobro! CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOB SALE CHILD CARE Woman over 45 to live in. Call Mrs. Gomdz after 5. 486-4644 (81) Ni se mu smililo otriče, njega rodno otroče, ki je v siromaštvu svojem sedelo na plitvem zabojčku, kjer je bila spravljena še plitvejša balica njega matere! In širokoustno je vprašal: “Kaj doto voziš, Tinač?” In bingljal je s svojo veliko verigo, da je kar zvonilo, in dečki in možaki okrog njega sc se grohotali, da se mi je zdelo, kakor bi čul tropo vran, če nepričakovano ugledajo ptico kanjo In grohotal se je tudi Pečarjev Miha, ta poštenjak!” Kaj sem hotel! Tiho sem peljal svoj voziček mimo njih in na vozičku otroka, ki ni bil moj, pač pa njegov, ki me je sramotil in smešil vpričo vse vasi. Sam v sebi pa sem dejal: “Ta ne bode prida in to mi bode napačno hodilo!” Ko sem doma odložil in v hišo znosil vse, kar sem bil vzel v Vinharjih, sem molčal in ne z besedico nisem črhnil ženi, da je prišel Pečarjev Miha iz Amerike. Cernu bi ji bil pravil; saj se kaj takega zve samo po sebi in dobri sosedje že skr-be, da pride novica pod streho. No, dobro! Živeli smo venomer dalje! Delali smo na polju in kmetovali. Vpraševal nisem, kaj počenja Pečarjev, in tudi žena ni nikoli izpregovorila o njem, najsi ga je videvala v cerkvi ob nedeljah. “Vse je dobro!” sem si mislil, “Bog je že naredil tako, da ne bode hudih nasledkov iz tega.” Prav vesel sem živel, in rečem vam, da so me minile vse skrbi, ki sem jih imel tisti dan, ko je stal Pečarjev Miha na vaškem CHICAGO. ILL -•-irr-- iriimrmrrnig i mrnninii inn--ur or ir n-~ BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN & APARTMENT & GARAGE Excellent location. MI 6-9807; 9 a.m. to 11 p.m. (83) LAUNDROMAT By owner. Drop Off. 366-1654. 411 S. Dcs Plaines Franklin Park, Illinois (83) mostičku sredi radovednih poslušalcev. In otroče, povem vam, to otroče je bilo pravi božji blagoslov zame! Oklenilo se me je bolj nego matere in, da je bilo moje, ne imel bi ga rajši! “Ena reč in druga,” sem si dejal, “hiša ne pride pod nič, že zaradi tega otroka ne!” Tako je prišel dan svete Uršule, ko imamo semenj v mestu. Z Lenko sva se bila dogovorila, da kupiva kravico, ker se je bilo tisto leto nastrgalo dosti sena in otave po naših bregeh. Prej tisto popoldne, ko sem prišel ravno iz hostc domov — posekal sem bil nekaj brez — mi Ameriška bratska zveza NAPREDEK ŠT. 132 ABZ Predsednik John Tanko, podpredsednik Anthony Zadeli, tajnica Karen Sajovic, 183 Richmond Rd., Richmond Hts. 44143, tel. 261-1265 med 6 in 9 zv; blagajničarka Rose Intihar, zapisnikarica Adalyne Bober. Nadzorniki: Mary Redeye, Mary Ulyan in Stanley Bober. ABZ federacija za Ohio: Gayle Sajovic, John Tomko. Katerikoli zdravnik po volji člana. Ascsment se pobira vsakega 25 v mesecu, če pa je na soboto ali nedeljo, se pobira naslednji ponedeljek zvečer. Soje so vsaki prvi petek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. The Maccabees CARNIOLA HIVE NO. 493 T. IVI Commander Pauline Debevec, Lt. Commander & Recording Secretary Pauline Stampfel, Record-Keeper & Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, 1016 E. 72 St., Cleveland, O. 44103, Phone: 361-0563. Auditors Frances Tavčar, Chairman, Mary Kolegar, Caroline Koncilja. Representatives for the Club of Association of the CHICAGO. ILL MALE HELP FRAIK SECURITY SERVICE, INC. A DIVISION OF ANDY FRAIN, INC. Has openings full or part time, for all shifts UNIFORMED SECORITY SSJMDS Starting Pay $2 Per Hour Time and half over 40 hours. Many opportunities for promotion. Men 21—45 years of age Mirimum height 5’9” NEATNESS ESSENTIAL For appointment contact Mr. DAWSON personally je dejala žena: “Posavec je bil tu! Že danes pelje teleta v Loko in vprašal me je, če se nečeš peljati ž njim, da ti potem na vse jutro ne bode treba peš ho-uiti!” “Moška je ta!” ji odgovorim. “Pa lahko koj kupim, da pridem prej domov. Pojdi in povej mu, naj nekoliko počaka; takoj se preoblečem in pridem!” Žena odhiti k Posavcu, jaz pa se preoblečem in pripravim za pot. Z dekletcem sva se zmenila, kakšne kolače ji prinesem, ker veste, da otročajem ni drugih skrbi, če jim poveš, da greš v mesto. Vtem sc Je vrnila S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Mary Kolegar. Regular meetings are held the first Wednesday of every month at 7 p.m. :n room #1 of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave. Dues will be collected by the Rec-ord-Keeper'on meeting nights ONLY from 6:30 to 7 p.m. CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES Častni predsednik Thomas Mlinar, predsednik Joseph Babnik, podpredsednik Louis Dular, tajnik John Tavčar, 903 E. 73 St„ blagajnik Louis Pike, zapisnikar Anton Zupan. — Nadzorniki: Anton Zupan, Carl Stwan, Louis Dular, Frank Majer, Chapl. Jos Drobnick, Sgt.-at-A.rms John Šuštar, F.M. of G. John, Adamic, S.M. of G. Joseph Može, Reditelj, Jacob Subel. — Društvene seje vsako četrto nedeljo ob 9:30 dop. v Slovenskem narodnem domu (staro poslopje), soba št. 1, spodaj. Urad zgoraj in uradne ure so vsako soboto od 2:30 do 5. ure popoldne. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljiea Anna Marinček. Nadzornice: Dorothy Strniša, Cecilia Žnidaršič in Jennie Femec. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v šoli sv. Vida. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Veronica Gerich; podpreds. Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. **>,«.#$ DR. SV. REŠNJEGA TELESA TT««tfinnviteti Rt Rev Msgr .Tnb^ J. Oman, duh. vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zim merman, 3546 E. 80 St. tel. 641- Imenik raznih društev f wmmmtammttautttttttKmujttmjmnujjtiMBttHittmmjfRtuaumttmjmaujji. HELP WANTED Modica! Technologists AS(P Registered or Elligible Immediate openings in All Labs Permanent position with excellent personnel policies. $142.80 TO $168.40 PER WEEK Apply: write or phone brief resume to MR. M. NIMMOOR, Personnel Department HARPER HOSPITAL 3825 Brush, Detroit, Mich. 48201 Tel.: 313-833-4000, EXT. 532 (34) REGISTERED NURSES $138 TO $162 WEEKLY An Equal Opportunity Employer (84) FEMALE HELP Full and part time — days and nights. Top salary. Paid vacations. Excellent pertuities. APPLY ROUND THE CLOCK SNACK TIME 1002 Warren — Downers Grove HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER—CHILD CARE For motherless home. 3 boys. May have children. Room, board & $25 weekly. 758-2321 before 2 p.m. otherwise 758-1854 (82) CHICAGO. ILL BUSINESS OPPORTUNITY BARBER SHOP By owner. Very modern. 4 chairs. Choice North location. Selling due to circumstances. 561-9525 __________^ (82) OPPORTUNITY FOR GLASS BLOWER Small shop. By owner. Established 35 years. Thermometers — Hydro-rietcrs. Selling due to death. 248-3513 (82) REAL ESTATE FOR SALE COUNTRY CLUB HILLS By owner. 3 bedroom ranch. Tile -ath, Modern Kitchen buiit-ins, Den, Patio. Near everything, on % acre. 798-7263 (82) PRACTICAL NURSES $97.20 TO $117.20 WEEKLY Full and part time positions available. Any shift or specific day can be arranged. Benefits include 2 weeks vacation, life insurance hospitalization and shift differential. UPSTAIRS MAID To live in, 2 adults in family. Other help kept. Call 234-0062 in Lake Forest. Mrs. Philip Swift. (85) FEMALE HELP LUNCHEON WAITRESSES 10 A.M. to 3 P.M. Apply: write or phone brief resume to MR. M. NIMMOOR, Personnel Department HARPER HOSPITAL 3825 Brush, Detroit, Mich. 48201 Tel. 313-833-4000, Ext. 532 (84) BUSINESS OPPORTUNITY ELMWOOD PARK BY OWNER Home with beauty shop. Ultra modern kitchen. Thriving neighborhood trade. Call days 9-3; weekends all day. GL 6-9850 (83) No Experience Necessary We Will Train. CALL MRS. YOUNG PLENTYWOOD FARM RESTAURANT 130 S. Church Rd., Bcnsenville Tel. 766-0250 (82) 1155 zapisnikarica Mrs. Josephine 6:30 zvečer v S.N.D. na St. Clair Hočevar; nadzornice: Mrs. Mary Grden, Mrs. Helen Mirtel in Mis. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v med seču pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi. Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja Reverend John. Relic, predsednik John Hočevar, ml. podpredsednik Charles Winter, ml. slov. podpredsednik John SJcra-bec, zapisnikar Edward Arhar ml. slov. zapisnikar Rudolf Kolarič, ml. tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Road, blagajnik Anton Oblak. - Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. - Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI Duh. vodja Rev. Raymond Hobart; predsednik William Chapman, 1525 E. 172 St.,; 1. podpreds. George Basilone; 2. podpreds. Zdravko Novak; častni predsednik Joseph Hočevar; kores. tajnik Frank Hudak, 16405 Trafalgar, tel. 481-3104; zapisnikar Arthur Eberman blagajnik Michael Turpack, 2351 Green Rd.; maršali: Rocco La Penta, Simon Curk, Andy Mihevic; Joseph Sajovic; načelnik programov Anthony Nachtigal; načelnik bolniške oskrbe Frank Sluga, 1192 E. 176 St., tel. KE 1-8622; načel. kat. akcije Guy DeMark; poročev. v angl. Anthony Nachtigal; poročev. v slov. Ernest Terpin; mladinski načel. Frank Žnidar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi maši; po maši seja v šolski dvorani. Ave., soba št. 2. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1144 Norwood Rd., Cleveland, Ohio 44103. PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Leo Wolf, podpreds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Biltene, 2004 Nel o wood Rd., East Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapis-nikaricaMary Rose Tomsik. Nadzorni odbor: Betty Rotar, Mary Dolšak, Clarence Rupar. Glasbeni odbor: Angie Žabjek, Pete Tomšič, Tony Primc. Arhivarki: Mary Pečjak, Dolores Kaferle. Veselični odbor: Stefi Tolar, Angie Žabjek. Jennie Primc, Mary Dolšak, Tony Kolenc. Pevovodji: Reginald Res- nik, Vlad. Malečkar. Pevske vsako sredo ob 8. uri v SUB Waterloo Rd. PEVSKI ZBOR TRIGLAV, Predsednik Jack Jesenko, L P poči tajnk3 predsednik John Culkar, 2. predsednik Joe H a b i a n , - m blagajničarka Margaret L°u. V 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapis"_ karica in poročevalka Anna «J®S . ko, nadzornika Ella Sumsnicn Joe Pultz, zastopnica za Sloven-Dom na Denison Avenue Ton" Verbič. Pevske vaje so vsak četi * zvečer od 7:30 do 9:30. f,ev°y0 ja Frank Vauter Koncertni Pian:a Charles Loucka. — Mesečne Pevska društva GLASBENA MATICA Predsednik Mrs. June Price, prva podpreds. Miss Ivanka Majer, druga podpreds. Miss Carolyn Budan, tajnica Miss Josephine Mišic, 1111 E. 72 St., HE 1-1837, blagajničarka Miss J o A n n Stwan; nadzorniki; Ivanka Majer, Jo Mary Hochdorfer, Miss Geraldine Urbančič, namestnik John Pereneevic. Garderoba: Mary Batis. Glasbeni arhiv: Mollie Frank Mojster odra John Perencevic. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer, V SND. soba št. 2. PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Stanley Pockar, 22380 Edgecliff Dr., 732-8662; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzor, odbor: John Poznik Jr., John Globokar, John Turek. Arhivar John Snyder. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Rechei Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Frank Lovšin, podpredsednica Margaret Švajger, tajnica Marija Sekne, 1144 Norwood Rd., blagajnik Franc Kovačič. Odborniki: Miroslav Boh, Anka Mihelič, Lojze Mohar, Slavka Žitnik. Nadzornika: Franc Sever, Majda Stanonik. Pevovodja ing. Franček Gorenšek. Vaje so ob sobotah ob V blag spomin ČETRTE OBLETNICE ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA, MATI IN STARA MATI Angela Yerak roj. ROZMAN Odšla je k Gospodu 23. aprila 1964. Štiri leta že v jamici, Tvoje truplo mirno spi, duša pa v večnosti se pri Bogu veseli. Mi pa žalostni smo vsi, odkar Te več med nami ni. Počivaj mirno v jamici, na svidenje — nad zvezdami! Žalujoči: SOPROG OTROCI VNUKI IN VNUKINJE BRATJE IN SESTRE OSTALO SORODSTVO Cleveland, O., 23. aprila 1968. '■-A.y-. /; ■.•■'Vi :,.V. .■ itfw, so vsak 2. četrtek po pevski vaji- U /A LETNICO katero obhaja surasii mmm Prince live. v s©bs!o 27, akrila fOFJ- Serviranje od 7. do 10. zvečer I Vstopnina S2.00 VSI VABLJENI! .'nimilllll!MIIII!IHIIIIIIllllllllllllIII!lllllllllllllllllllHIIIIllillilMlllllllllllllll!lllllllll]llllllll!lllllllirilllll!lllllll!iminilllll,r J imm mam uiouu mmn ( K. S. K. J.) nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. ieta; otroke pa takoj po rojstvu. • Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posiprtnine • ra onemoglost, poškodbe in Operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan; • članom posodi denar po 5% Obresti za nakup doma. K.S.K.J. jc najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki- Premoženje----------------------$16,300.000.00 Članov - 45,000 ___________Certifikatov - 47,500 Veljavna zavarovalnina__________$39,700,000.00 Solventnost - 118.99% Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaš: okolici izpolnit® izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S. K. J.) 351-353 No. Chicago fet. Joliet, Illinois G0431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IM E .............................................. NASLOV ............................................ MESTO ............................................. DRŽAVA ............................ GODE .......... DiiiiiiininiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiini'iiiinmmmmiiiiiiiiimmmmiiniimm'iii!1? V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE, ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA, MATI, STARA MATI IN SESTRA Ivanka Homovec Mnogo prezgodaj nas je za vselej zapustila 21. aprila 1967. Tvoje truplo zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš-Tvoje srce več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srca trga, solze lijejo iz oči. Dom je prazen in. otožen, ker Te več med nami ni. Blaga pokojnica, spavaj mirno in lahka naj Ti bo ameriška gruda! Žalujoči: soprog FRANK HOMOVEC, sina WILLIAM in EDWARD, hčere MARY, OLGA, STELLA in DONNA, snahe ROSE, ELSIE in JOSEPHINE, zetje JOE PETERLIN, TONY MAIZEL, JOHNNY KERNZ in TONY PIZMOHT, osem vnukov in vnukinj, šest pravnukov, brat JOHN JURCA in drugi sorodniki. Cleveland, Ohio, 23. aprila 1968. 3HS5 ■ -a N' 'i*. vŠK