Celjski tednik Celje, petek 1. junija 1956, leto VII, št. 22, cena 15 din Glasilo socialistične zveze delovnih ljudi celjskega okraja Letošnji družbeni plan zaliteva mnogo discipline in varčevanja Na sobotni skupni seji okrajnega zbo- ra in zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Celje so ljudski od- borniki z nekaterimi popravki, ki so jiih narekovale temeljite predhodne raz- prave obeh zborov in občinskih ljud- skih odborov, sprejeli okrajni družbeni plan in proračun za leto 1956. Za le- tošnji družbeni plan je značilno pred- vsem to, da bo zahteval mnogo disci- pline in varčevanja, da bo trošenje tre- ba povsod omejditi in da bodo morala naša podjetja in družbene organizacije y tekočem letu res racionalno gospo- dariti, da ne bomo zašli v podobne te- žave kot v letu 1954. Pred sprejetjem plana je tov. Alojz Krivec podal poročilo komisije za go- spodarstvo obeh z;borov, ki je predla- gala nekatere spremembe k osnutku letošnjega družbenega plana. Ljudski odborniku obeh zborov so se s spre- membami strinjali, deljena pa so bila mnenja glede šoštanjske Termoelektrar- ne, ali naj se sprejme v plan ali ne. Termoelektrarna je danes že v poskus- nem obratovanju, ki izgleda dovolj so- lidno. Zato ne bi kazalo, da bi jo na- pravili neodgovorno napram družbene- mu planu. Po daljši razpravi o tem vprašanju so odborniki sprejeli sklep, da se Termoelektrarna Šoštanj s četrt- letno kapaciteto vključi v okrajni druž- beni plan. Medtem ko bodo letošnja proračim- ska sredstva v našem okraju nekoliko manjša v primer ja vi~ z lanskim letom, se bodo pa nasprotno v letošnjem letu precej povečali skladi (za 32%). Lani so investicijski skladi na področju celj- skega okraja znašali 130 milijonov di- narjev, letos pa 607 milijonov din. Iz- datno večji bodo letos tudi občinski skladi, saj bodo od lanskih 88 milijonov narasli kar na 736 milijonov dinarjev. Ti skladi so predvsem določeni za go- spodarski napredek vasi, za popravilo in dograditev cest — največ teh sred- stev (437 milijonov dinarjev) pa bo šlo za gradnjo stanovanj. Skladi podjetij bodo od lanskih 950 milijonov dinarjev letos narasli na 1,2 milijardi dinarjev. Od tega bodo limela podjetja v skladih za samostojno raz- polaganje 376 milijonov dinarjev, re- zervni skladi bodo znašali 238 milijo- nov din, sklad za delitev plač iz dobič- ka pa bo znašal 530 milijonov dinarjev. Skladi kmetijskih zadrug se bodo od lanskih 350 milijonov povečali letos na 453 milijonov din. Na tej skupdi seji so ljudski odbor- niki razpravljali še o problematiki trgovine, gostinstva in obrtništva Prehrana prebivalstva na območju celjskega okraja predstavlja resen družbeni problem Na ustanovnem občnem zboru Zveze ženskih društev Celje so te dni za- stopnilti zdravstvenih ustanov, indu- strijsliih in gostinskih podjetij, družbe- nih organizacij in prosvetnih društev ter zastopniki dijašliih liuhinj, interna- tov in ljudskih restavracij dva dni ob- širno razpravljali o problemih prehrane prebivalstva na območju našega okra- ja. Prvi dan zborovanja smo slišali kar é referatov, ki so obširno obravnavali problem ljudske prehrane, šef živilske- fla laboratorija pri OHZ Celje, tovariš BOGOMIR SLAPAR, je govoril o pre- hrani našega prebivalstva na splošno. Tajnik gostinske zbornice, tovariš RI- KO RIŽNAR, je s konkretnimi podatki prikazal pomanjkljivost družbene pre- hrane v naših menzah in gostinskih obratih. Dr. JANEZ LOVŠIN je govorU o prehrani šolskega o'roka, predsednik OZZ, lov FRANC LUBEJ o proizvodnji in predelavi živil v našem okraju, od tajnika Trgovinske zbornice Celje, to- variša RISTA GAJŠKA smo slišali, ka- ko je naše tržišče preskrbljeno s pre- hranbenimi proizvodi. Kot zadnji re- ferent pa je bila upravnica nedavno ustanovljenega Zavoda za napredek gospodinjstva, tovarišica MILICA ZA- BAVNIKOVA. Govorila je o vzgoji pre- bivalstva za zdravstveno in pravilno pripravljeno prehrano. Vsi predavatelji so v svojih refera- tih ob zaključku nakazali tudi smer- nice za odpravo pomanjkljivosti in za boljšo organizacijo dela na tem pod- ročju. Obširna razprava pa je dala osnovo za vrsto predlogov in sklepov, kako zboljšati prehrano v naših zaseb- nih in javnih kuhinjah. O vseh problemih, ki so jih obrav- navali na tem zborovanju ter o spre- jetih sklepih bomo obširneje poročali v prihodnji številki našega lista. Predsednik Tito odhaja na obisk v 5Z^ Predsednik republike lov. Tiio bo odšel julri na uradni obisk v Sovjetsko zvezo, kjer bo osial tri tedne. V lem času bo predsednik Tito obiskal poleg Moskve še več drugih mest v noiranjosli Sovjetske zveze in se seznanil z delom raznih znanstvenih usianov, industrijskih objektov, kullurnih institucij itd. Kakor predvidevajo, bodo imeli med obiskon^ jugoslovanski in sovjetski voditelji več razgovorov. S predsednikom Titom in njegovo soprogo l>odo Sovjetsko zvezo obiskali: podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, dr- žavni sekretar za zunaje zadeve Koča Popovič, član zveznega izvršnega sveta Milajko Todorovič, predsednik Izvršnega sveta LR Hrvatske Jakov Blaževič in d ugi. Tudi Celju bomo sveeano proslavili ^^Dan borcev'* Mestni odbor Zveze borcev NOV v Celju je pred tednom na svoji seji ime- noval komisijo za prireditve. Naloga te komisije je izvedba proslav in praz- nikov, kot n. pr. »Dan borcev«, »Dan mrtvih«, »Dan vstaje« itd. Ta komisija je že pričela s pripravami za »Dan bor- cev«, ki bo 4. julija v Celju. Da bo ta praznik svečano proslavljen, je komisi- ja sestavila poseben program. Mestno gledališče bo naštudiralo partizansko dramo, ki jo bodo odigrali na večer pred praznikom. Na to slavnostno pri- reditev bodo poleg članov Zveze bor- cev vabljene matere padlih borcev in partizanske vdove. Na »Dan borcev« bo dopoldne slavnostna seja Mestnega odbora Zveze borcev, popoldne pa bo sestanek z materami padlih borcev in partizanskimi vdovami. Pripravili jim bodo tudi pogostitev. V počastitev »Dneva borcev« bo Mestni odbor Zveze borcev organiziral predavanja po šolah, kjer bodo borci in aktivisti pripovedovali svoje dogod- ke iz NOV. Prav tako bodo z mestnim muzejem, oddelkom NOV, organizirali razstave po izložbah. Tudi športne or- ganizacije bodo v počastitev tega veli- kega praznika organizirale medsebojna prijateljska tekmovanja. USPELE PRIREDITVE V TEDNU LJVDSKE MLADINE Svečana ovoritev Tedna ljudske mla- dfane celjskega okraja, ki je bila v ne- deljo dopoldne v Mestnem gledališču, je pokazala najboljši začetek, ki da slutiti, da bçdo tudi ostale napovedane prire- ditve v tednu, posvečene ljudski mla- dini, dobro izvedene. Na uvodni proslavi so bilii poleg predstavnikov oblasti, nanožičnih organizacij, prosvetnih dru- štev fin šol navzoči tudi predsednik Centralnega komiteja LMS, tov. Franc Mirtič, sekretar OK ZKS, tov. Franc Simonič, predsednik OLO, tov. Riko Jerman ter mnogoštevilni zastopniki ljudske mladine iz Celja in okolice. Uvodne besede k slavnostnü' otvoritvi Tedna ljudske mladine je spregovoril sekretar OK LMS, tov. Ljubo Sega, za njim pa so pozdrave mladini celjskega okraja izrekli pionirji celjskih osnovnih šol. Predsednik OK LMS, tov. Stanko Ravljen je za tem v daljšem govoru prikazal pomen Tedna ljudske mladine, njene napore liln uspehe v letih po osvo- boditvi na vseh področjih družbene dejavnosti. V drugem delu uvodnih svečanosti so bili navzoči nad vse prijetno pre- senečeni nad izredno kvalitetnim pro- gramom, ki ga je izvajala folklorna skupina ktiltumega kluba ljubljanske mladine. Popoldne istega dne so se svečanosti ▼ okviru Tedna ljudske mladine celj- skega okraja nadaljevale na stadionu Borisa Kidriča. Množični telovadni na- stop v najrazličnejailh sestavih, kjer je »astopilo okrog 4000 srednješolske in eenovnošolske mladine iz Celja, je na- vzoče zelo navdušil. V ponedeljek dopoldne so v Mestnem »luzeju dokaj skromno (v navzočnosti komaj nekaj članov OK LMS, načelni- ka prosvete, tov. Vojka Simončiča in ûekaj mladincev) otvorilii oddelek mla- «linskih delovnih brigad. Clan OK LMS, tov. Igor Lotrič, je otvoril razstavo zbranih dokumentov in predhodno omenil herojske podvige vse jugoslo- vanske mladine lin posebej še mladine celjskega okraja, ki je sodelovala v malone vseh veličastnih delovnih akci- jah in doprinesla lep delež k graditvi porušene domovine. Z ureditvijo tega oddelka, kS bo po- zneje dobil primernejše prostore, bomo poznejšim rodovom ohranili svetal spo- min, kako je naša mladina nesebično šla v borbo proti zaostalosti 1ц do- prtìnesla lep delež k srečnejši bodoč- nosti. Našim pionirjem je isti dan v dveh predstavah »Snegulčice« šmarska igral- ska skupina pripravila prijetno raz- vedrilo. Novi proizvodi in kooperacija . Tovarna poljedelskih strojev v Sent- iurju pri Celju se je doslej uspešno raz- vijala, vendar je sedanje stanje na tr- žišču takšno, da ho njen prihodnji raz- yoj zagotovljen z uvajanjem novih pro- •zvodov. Tako nameravajo del proiz- vodnih zmogljivosti preusmeriti v ko- operacijo z Železarno v Storah. Po poteh tovariša Tita s TITOVO ŠTAFETO FERUALNEGA SAVEZA PO DOMOVINI Desetega maja zvečer. V pisarni cen- tralnega odbora ferijalnega saveza Hr- vatske je bilo trideset mladih ljudi iz Skopja, Bitolja, Zagreba, Ljubljane, Celja itd., ki so se pomenkovali med seboj v različnih jezikih in dialektih. Tu so se zbrali ferijalci vse naše do- movine in njihova naloga je bila, da prepotujejo kraje, v katerih je živel in delal tovariš Tito. Iz teh krajev mu bodo ponesli pozdrave in čestitke k 64. rojstnemu dnevu. Pred nami je bua 2000 km dolga pot, ki jo bomo v petnajstih dneh prepoto- vali z vlakom, avtobusom in peš. Dru- gi dan nas je šestnajst fantov in sedem deklet odšlo na pot. Seznanili smo se med seboj in od tedaj je bilo med na- mi iz dneva v dan večje prijateljstvo. V Zagrebu smo si ogledali razne zna- menitosti, nato pa smo se odpeljali v Kumrovec. Po ogledu rojstne hiše to- variša Tita smo se napotili proti Sa- moboru. Drugi dan smo se odpeljali v Ljubljano, kjer smo položili venec na grobnico narodnih herojev, nato pa nas je sprejel tovariš Žiga Kimovec, pred- sednik FS Slovenije. Tudi tu smo pre- jeli pozdravno pismo za Maršala. Od- peljali smo se proti Postojni. Ko smo prispeli, je bil kolodvor ves v zastavah in poln ljudi. Tu je bilo nad 3000 feri- jalcev iz Slovenije in Hrvatske, ki so pričakovali modri vlak, s katerim se je tovariš Tito vračal iz Francije. Ko smo ga končno dočakali, in se je Tito pojavil na oknu vagona, je ves kolo- dvor odmeval od vzklikov. V Postojn- ski jami je bil nato kratek kulturni program. Preko Reke smo prispeli v Kraljevico, majhno obmorsko mestece, znano po ladjedelnici, v kateri je or- ganiziral Tito prvo sindikalno organi- zacijo. Razgovarjali smo se s tovariši Stefaničem, Pravdico in Pavlešičem, ki so delali z njim in so bili njegovi prvi soborci. Preko Ogulina, Vrhovin in Plitvičkih jezer smo prispeli v Bihač. Tu smo do- živeli največji in najprisrčnejši spre- jem — kot kasneje samo v Drvarju. V prijaznem dijaškem domu smo imeli zvečer tovariški večer s ferijalci Bi- hača ter smo se razgovarjali z raznimi političnimi predstavniki. Ti so pripo- vedovali dogodke iz NOB. Težko je bilo slovo od prijaznih in gostoljubnih lju- di. Naš avtobus, na katerem je pisalo: :>Pozdrav Titu, štafeta ferijalnog sa- veza Jugoslavije«,: je odpeljal preko Bosanskega Petrovca, kjer so nas po- zdravili pionirji osnovne šole, v Drvar. Tu so nas nadvse prisrčno sprejeli, na- kar smo si ogledali mesto in odšli v znamenito Titovo pečino. Pripovedovali so nam o herojskih borbah Drvarčanov, o mladincih in mladinkah, ki so dali življenje v teh najtežjih dneh. Razgo- varjali smo se s ferijalci, zvečer pa smo zaplesali z domačini kolo. Težko je bilo slovo, ko smo zapuščali drvarski kolodvor. Po celodnevni vožnji s »čiro- tom« (vlak na ozkotirni progi), smo prispeli v dolino Vrbasa. Pripeljali smo se v Jajce, kjer smo si ogledali muzej NOB, znamenite »katakombe«, ki jih je zgradil eden zadnjih bosanskih vla- darjev, ter narodni muzej. Pism^ to- varišu Titu so se iz dneva v dan mno- žila in vedno več je bilo čestitk za nje- gov rojstni dan. Sarajevo nas je kljub pozni uri slavnostno sprejelo. Drugi dan smo bili pri generalu Iliču, ki nam je povedal marsikaj zanimivega o Titu. Iz najlepšega kolodvora v državi smo se odpeljali v majhno vas Rudo, kjer je bila formirana I. proleterska briga- da, od tod pa v Višegrad. Po naporni vožnji smo prispeli v Titove Užice, kjer smo si ogledali spomenik na Kadinjači. Tu je zaradi izdaje padel ves bataljon. Na drugi strani Užic je majhno na- selje Sevojrm, kjer je velika tovarna- livarna bakra, zgrajena po osvoboditvi. Drugi dan smo prispeli na cilj: v Beograd. Po ogledu Avale in raznih muzejev, je zastopnik FSJ predal vsa pisma in pozdrave tovarišu Titu. Spre- jel nas je general Jakšič, nato pa smo prisostvovali velikemu telovadnemu na- stopu na stadionu JLA. Petindvajse- tega maja zvečer smo se razšli. Se po- slednji stiski rok, ko je vlak s prvo skupino — Slovenci in Hrvati — od- peljal z beograjske postaje, smo se še dolgo ozirali na razsvetljeni Beograd. Naša pot je bila končana. Toda to, kar smo videli in doživeli, nam bo še dolgo ostalo v naših srcih. Nepozabna nam bodo ostala pripovedovanja o Titu, o junaških borbah naroda BiH, nepo- zabni bodo ostali ljudje, s katerimi smo govorili in ki so nas tako gostoljubno sprejeli. Vsi smo se vrnili z eno samo željo: naj še dolgo živi naš ljubljeni Maršal in naj še dalje vodi naše na- rode v lepšo bodočnost. H. D. S svečanega sprejema Titove štafete v Celju STRAN 2 1- JUNIJA 1956 — STE V. M Pogled po svetu Jean Paul Sartre, modni literat in filozof našega planeta v zadnjih časih, je v enem svojih odrskih del, v kate- rem se je pečal s fašizmom in s člo- vekom v dohi med drugo vojno in po njej, z odra oznanjal naslednjo res- nico dvomljive vrednosti: »Človek se oblikuje, medtem ko izbira svojo mo-' ralo, pritisk razmer pa je takšen in tolikšen, da more izbrati samo eno.« Danes kakor vselej gre zato, ali iz- biramo med dobrim in zlim, med rav- nanjem, ki nas osvobaja, in med rav- nanjem, ki nas duši. Svet se je pred kratkim odločil, da do svetovne vojne ne sme priti, vendar ne zato, ker vojno obsoja, marveč zato, ker atom- skega orožja пгттга v oblasti, ker »du- hovi«, ki jih je atomska doba prikli- cala v ris, groze človeštvu s popolnim uničenjem. Namesto hladne vojne je nastopil hladni mir, kakor je zapisala neka ameriška novinarka. Gre zato, da se poviša temperatura tega miru. Težko gre, a vendarle nekako gre. Vidi se, da reakcija zadnji teden ni držala križem rok in da je pokrenila to in ono zoper koeksistenčno politiko. Eden od zagrizenih idejnih in praktič- nih nasprotnikov miroljubne politike je nedvomno Vatikan, ki se mu je po- srečilo izzvati dokaj oster spor med zunanjim ministrom Martinom, in pred- sednikom republike Gronchijem. Mar- tino, čeprav liberalec, je zoper obisk italijanskih državnikov v Moskvi in zoper spremembe v NATO, za katere se je že večkrat izrekel Gronchi. Vati- kan skuša okrepiti demokrščansko os, ki naj bi povezala Italijo, Francijo in Zapadno Nemčijo. Zato nam ni vse- eno, če je Molletova vlada naletela na precejšnje težave, ki jih je deloma sa- ma zakrivila deloma pa jih je navalila na pot družba okoli Bidaulta in Schu- manna, velikega častitelja Adenauer- jevega. Tudi izstop radikalnega prvaka socialistične vlade ni ojačil, pač pa jo nevarno ogroža. Mendès-France je po pravici lahko užaljen. Ne samo zato, ker vlada ne upošteva njegovih nazo- rov o politiki v Alžiru (češ, če se ne bomo Francozi pogodili z Alžirom, bo- mo izgubili ne samo Alžir, ampak vso Afriko, — in te je precej!), marveč tudi zato, ker mu niso zaupali zunanje- ga ministrstva, v tem trenutku morda najvažnejšega. Dalje je Mendès-France lahko zameril vladi, da ni skidala Av- gijevepa hleva, kakršen se je v fran- coski justici in tajni policifii czkazal ob aferi hides. Pokazalo se je, da se tajna policija ne ustraši nobene umazanije pred očmi javnosti, če gre za to. da podpre reakcijo in umaže ljudi, ki ho- čejo Francijo popeljati na naprednejša pota. Podoba je, da vlada ni hotela cU va ni mogla nastopiti proti ljudem, ki pod firmo varuhov ^ckonitosti počenja- jo nezakonitosti. Videli bomo kmalu, kdo ima glede Alžira prav, Mendès- France, radikalec, ki je za radAkalne reforme, ali Mollet, ki bi rad deželo najprej pomiril. Za Alžir se zanima ves svet, med drugimi je tudi Nehru pred- lagal, kako naj bi se vprašanje rešilo: najprej naj se Francozi odpovedo na- silju, priznajo alžirski narod, enako- pravnost ne glede na raso, enake pra- vice in enake dolžnosti za vse Alžirce, nato pa naj se začno neposredna po- gajanja. Zaradi Alžira se je celo nekaj zataknilo v zaključnem poročilu o fran- cosko-ruskih pogovorih v Moskvi. Tudi Angleži so za delno spremembo v atlantski politiki, vendar bi radi si- tega volka in celo ovco. Lloyd je v Ameriki izjavil, da bodo držali svoje pozicije na Srednjem Vzhodu, ker je to v strateškem interesu NATO. Med- tem pa se ciprski tvor nevarno vnemu. Straže okdi Edenove rezidence in dfu- gih angleških veljakov so ojačene, ker se boje atentatov neuklonljivih grških domoljubov. Makarios je začel gladov- no stavke zaradi nasilja guvernerja Seychellskih otokov, v grškem parla- mentu pa opozicija očita vladi, da ni dovolj odločna v svoji ciprski politiki. V ZDA se tudi po svoje vendarle uklanjajo pod sapicami, ki izvirajo iz koeksistenčne politike. Eisenhower se je že izjavil za politiko moči, češ, SZ ima 375 podmornic, 20.000 letal in še vedno 115 divizij pod orožjem, torej za zaupanje v sovjetsko miroljubnost še ni čas. Vendar se je predstavniški dom oziroma njegov odbor za zunanje za- deve izrekel za gospodarsko pomoč tudi tistim državam, ki bolj liberalno trgu- jejo z LR Kitajsko in z vzhodnimi dr- žavami. Prvotno je ta odbor zavrnil Eisenhowerjev predlog o pomoči tem državam. Verjetno se je odbor pre- mislil zaradi angleškega stališča, ki je odločno za »business« in zaradi izjave iridonezijskega predstavnika Sukama, ki je dejal, da bodo ameriški dolarji izzvali samo grenko razočaranje, če- prav bodo pljuskali kakor slapovi Nia- gare, če bodo ZDA pri svoji pomoči vselej vprašcde, ali ste za nas ali ne. V Evropo se je napotil bivši pred- sednik Kambodže, ki so ji končno pri- znali nevtralnost. Kakor Sukamo se je tudi on izrazil za sprejem LR Kitajske v OZN. Obiskal bo Poljsko, Češko, SZ, pa tudi Španijo in Francijo. Da je sprejem LR Kitajske in sprememba po- litike do nje od strani Amerike nujna, se vidi tudi iz tega, da članice OZN Cangkajškove Kitajske ne priznavajo kot enakovredno državo: junija bo predsednik pododbora za razorožitev dr. Cjang, zastopnik Formoze, — ves mesec zato ne bo nobene seje. Ce je kaj odveč na svetu, potem je to. In to je tisto, o čemer bi se morala pogo- voriti dva največja, ZDA in SZ, čim- prej. Bertrand Rüssel pravi, da tudi v politiki računa z razumom, z inteligen- co, ne samo s surovim egoizmom. Du- hoviti Britanec ima gotovo prav. I. i... ! , T. O. Z obiska v Vzgojno poboljševalnem domu v Radečah iNe gre za kazen - temveč za prevzgojo mladoletnikov (Nadaljevanje in konec) V zadnji šlevilki našega lista smo pisali o vzrokih mladinske krimi- nalitete, ki predstavlja družbeni problem ter poudarili, da bi se v te probleme morali poglobiti vsi ljudje, ki jim je vzgoja mladine pri srcu. Danes tiočemo seznaniti javnost o delu, življenju in vzgojnih prijemih v Vzgojno-pot>oljševalnem zavodu v Radečah. 2e v začetku je potrebno poudariti, da vse delo v tem vzgojnem domu sloni prvenstveno na prevzgoji mladincev, ne pa v kaznovanju. O tem smo se prepričali na vsakem koraku pri ogledu doma in v pogovoru z gojenci. »ZAPOR« BREZ ŽIC IN ZIDOV Nekaj minut tioda izven Radeč ob cesti proti Zagrebu leži med zelenjem in drevjem Vzgojno-pot)oljševalni dom. Ta dom je edini v Sloveniji, enaka pa sta še v Glini na Hrvaškem in v Kru- ševcu v Srbiji. Tu je bil pred vojno sa- mostan, po vojni pa je vse imetje s posestvom vred, ki meri okoli 100 ha, bilo nacionalizirano in dano v uprav- ljanje trt)oveljskemu rudniku, ki je imel tu svojo ekonomijo. Šele leta 1952 so ekonomijo preuredili v vzgojno-pobolj- ševalni dom in od takrat se v njem zbirajo mladoletniki, ki so kakorkoli zašli na stranpota, da se tu prevzgo- jijo v poštene in delovne ljudi. le od daleč smo zapazili, da mora bili življenje v tem domu prijetno. Ni- kjer ni bilo nobenega znaka, ki bi da- jal videz kazenske ustanove. 2e pri prvih korakih po lepo urejenih vrtnih stezicah ter po parku, ki obdaja dom, sem dobil občutek, da se sprehajam med alejami kakega letovišča, ne pa po dvorišču ustanove, ki sprejema v svoje okrilje mlade ljudi, ki so se ka- korkoli pregrešili zoper obstoječe za- kone naše družbe. Nikjer ni bilo nič pregrad, žic in zi- dov, nikjer uniformiranega človeka. Vsi gojenci se popolnoma svobodno kre- taio, seveda po predpisih domskega reda, kot to velja za vse internate. Vsa vzgoja in delo z gojenci temelji na psiholoških odnosih in na delovnem procesu. MNOGI SE IZUČDO V DOMU POKLICA V domu je trenutno okoli 110 gojen- cev in 30 gojenk. Pri delu in učenju so razdeljeni v skupine. Vsak si lahko iz- bere poklic, ki ga najbolj veseli. Pre- ko obrtne dejavnosti je v osmih strokah zajetih 28 poklicev, za katere se lahko odločijo. Teoretično se izpopolnjujejo v vajeniški šoli, ki ima tri letnike, prak- tično pa delajo v delavnicah, ki so mo- derno urejene in opremljene z moder- nimi stroji. Razen tega imajo v domu tudi ljudsko šolo, na jesen pa bodo odprli še enoletno gospodinjsko šolo. Vzgojitelji niso samo učitelji, ampak v stalnem stiku z gojenci v šoli in pri delu v skupinah so gojencem pravi »očetje in matere«. Obiskali smo ne- kaj učilnic in delavnic in se prepričali, da je šola resna. Vzgojitelji se zelo trudijo, da bi gojencem čim več nudili za bodoče življenje, pa tudi gojenci si prav resno prizadevajo, da bi postali enakovredni in za delo sposobni člani naše družbe. Gojenci in gojenke se ukvarjajo tudi z vrtnarijo in drugimi poljskimi deli, saj ima dom veliko ekonomijo, vrtna- rijo in drevesnico. To delo bo pred- vsem koristilo tistim mladincem, ki so s podeželja. Razen tega imajo svojo pekarno, žago in mlin, sedaj pa gra- dijo še sodoben plavalni bazen. TUDI RAZVEDRILA JIM NE MANJKA Ogledali smo si delovne in stano- vanjske prostore. Na vsakem koraku je bilo zapaziti vzoren red in snago. V »Malem domu«, kjer stanujejo go- jenke, so bile sobe naravnost vzorno urejene kot v hotelu. Povsod izredna snaga, postelje lepo urejene, na noč- nih omaricah pa so šopki cvetlic da- jali še lepši izgled. Nič slabše pa ni v »Velikem domu«, kjer stanujejo gojen- ci. Gojenci imajo naravnost razkošne prostore, pa tudi uprava doma je v obilni meri poskrbela, da svoj prosti čas izkoristijo v vzgojni zabavi in zdra- vem razvedrilu. V domu smo si ogle- dali lepo urejene prostore, ki služijo kulturnemu razvedrilu gojencev, kjer prebijejo pretežni del svojega proste- ga časa. Če bi se na lastne oči ne prepričali, skoraj ne bi verjeli, kaj vse uprava doma tem gojencem nudi. V domu imajo poleg drugih društvenih prostorov in lepo urejene jedilnice še dvorano za kulturne prireditve, čital- nico, sobo za šah, glasbeno soIdo, sli- karski atelje ter radio studio, ki ga vo- dijo sami gojenci in sestavljajo tudi svoj lastni program. O njihovem uspeš- nem kulturnem delovanju smo se pre- pričali, ko so nam gojenci izvedli kra- tek kulturni spored. Se in še bi lahko naštevali stvari, ki so na nas napravile neizbrisen vtis. Kaj vse naša skupnost nudi tem mla- dim ljudem, da bi postali, ko zapusti- jo dom, boljši kot so bili takrat, ko so prestopili prag te vzgojne ustanove. VSAKDO ODHAJA IZ DOMA Z LEPIMI SPOMINI V razgovoru z upravnikom doma tov. Ivanušem smo izvedeli še marsikaj, kar daje tej vzgojni ustanovi še večje pri- znanje. Pripovedoval nam je marsikaj zanimivega. Med drugim tudi to, da so v začetku mnogi novinci skiJšali po- begniti iz doma, saj se je marsikomu, ki je bil navajen nerednega življenja, bilo težko kar čez noč privaditi na red. Pozneje se tako privadijo, da marsika- teri ob odpustu kar s težkim srcem zapušča dom. Mnogi med njimi se ra- di vrnejo na obisk, če jim le prilika dopušča, saj globoko cenijo skrb in trud vzgojiteljev, ki so iz njih napra- vili krepke, resne in poštene ljudi. La- ni je 58 odpuščenih gojencev obiskalo dom, nekateri iz zelo oddaljenih kra- jev. Letos pa je bilo že 31 takih obi- skov, samo 1. maia je obiskalo dom' 16 bivših gojencev. Mnogi odpuščeni gojenci se zave- dajo, da je ta dom napravil iz njih to, kar danes so. Mnogi so se izučili v domu poklica in so danes sposobni kvalificirani delavci. Eden od nekdanjih gojencev je zaposlen v Tovarni avto- mobilov v Mariboru, kjer ga kot mar- ljivega in sposobnega delavca zelo ce- nijo. Neka bivša gojenka, ki se je v domu naučila igrati tamburico, pa je v tovarni Zmaj v Ljubljani, kjer je se- daj zaposlena, dala pobudo, da so zo- pet ustanovili tamburaški zt)or. Gojenci imajo tudi pravico na do- pust, za delo pa prejemajo celo de- narne nagrade. Višina le-teh, kakor tu- di dopustov, pa je odvisna od dela in vedenja gojencev. Vzgojitelji ocenju- jejo gojencev vzpon, odnos do učenja, do dela ter odnos do vzgojiteljev in tovarišev. Na vprašanje nam je upravnik tudi povedal, da je med gojenci 13% sirot brez staršev, 8,7% otrok padlih bor- cev ter da 96% gojencev prej ni bilo vključeno nikjer, v domu so pa postali člani društva Partizan, kjer aktivno so- delujejo. ODPRLO SE MI JE NOVO ŽIVLJENJE V knjigi vtisov smo ugotovili številne izraze hvaležnosti odpuščenih gojen- cev. Naj citiram samo dve taki izjavi: »Spominjam se na leto 1953, ko sem prišel v ta dom. Nekaj časa mi je bilo težko, dokler se nisem navadil reda. Sedaj, ko odhajam, se mi zdi tako, kakor bi prišel znova na svet. Odprlo se mi je novo življenje, boljše kakor mi je bilo prej. To vidim po znanju in vzgoji, ki sem jo v domu dobil.« Radeče, 18. aprila 1956. M. F. Neka gojenka pa je napisala: »V ta dom sem stopila 8. oktobra 1952. V začetku mi je bilo res težko privaditi se na red in disciplino. Toda kmalu sem se privadila vsega. Naučila sem se marsičesa v tem domu. Težko mi je zapustiti ta dom, saj sem se počutila v njem bolje kot doma. Imela bom lep spomin nanj in na vzgo- jitelje, ki so mi vedno želeli le dobro. Obljubljam, da bom pridno in pošte- .ПО delala kot se spodobi za poštenega dekleta ...« Radeče, 18. aprila 1956. i Hvaležna gojenka K. T. j I Za zaključek še to: Vse to, kar smoj videli v tem domu, videli pa smo eno ; samo težnjo, da gre tu predvsem za i prevzgojo mladoletnikov, ne pa za ka-i zen, — vse to je že plod naše nove za-; konodaje. To pot bomo še naprej utira-; li, da t)odo nekoč tudi naše kaznilnice; izgledale kot ta dom. Gasilski avlo je noč in dan pripravljen. 03 požar! kliče nekdo. Samo nekaj sekund mine in že so gasilci zbrani ob njem. Motor zabrni in avto odpelje z veliko naglico na kraj požara ali nesreče. Gasilci v Smieiki dolini so lani rezili 12 miliimmov ífudahega premoženja v zvezi je včlanjenih 14 društev s 798 člani, med katerimi so tudi pionirji in mladinci. Pred kratkim je imelo dru- štvo občnii zbor, kjer so pred 53 dele- gati društev in zastopniki množičnih organizacij pregledali svoje delo. Delo vseh gasilskih društev na terenu je precej napredovalo. Imeli so razna tek- movanja, vaje, predavanja, seminarje itd. V Tednu gasilcev je bilo več javnih predavanj o požarni varnosti. Vsa dru- štva so ob 10. obletnici osvoboditve so- delovala pri proslavi. Udeležili so se tudi gasilskih proslav v Ljutomeru in Varaždinu. Mnogo gasilskih domov, kot v Pesjem, Bevčah, v Št. Ilju, v Gaber- kah in v Šaleku, so zgradili s prosto- voljnim delom. Priskrbeli in razdelili so med društva precej orodja, cevi in opreme, česar še vedno primanjkuje. Vsa društva po vaseh so skrbela za čimveč j o omejitev i>ožarov, tako da so obvarovala za dvanajst millijonov di- narjev ljudskega premoženja. V dru- štvu je vključenih tudi litmogo žena, mladine in pionirjev. Gasilci bi morali bolj skrbeti tudi za kulturno-prosvetno delo, za pevske zbore, dramatske sku- pine itd. V. M. ZBOR VOLIVCEV L in II. ČETRTI V ponedeljek je bil zbor volivcev I. in II. četrti v Narodnem domu. Ljudski odbornik Rado Jenko je volivcem po- jasnil letošnji družbeni plan in prora- čun celjske občine. V razpravi so vo- livci iznesli nekaj pripomb in predlo- gov, s katerimi bo tov. Jenko seznanil občinski ljudski odt)or. Volivci so se z družbenim planom in proračunom strinjali, izrazili so le pomisleke, če bo sploh mogoče s tako pičlimi sredstvi, ki so veliko manjša kot lani, v redu vzdrževati številne komunalne naprave in finansirati naj- nujnejša javna dela. Nekateri so iz- razili pomisleke tudi glede zelo skrom- nih subvencij raznim društvom ter pred- lagali, da bi bilo morda pametno zmanj- šati občinski upravni aparat ter ta sredstva porabiti za druge, bol] ko- ristne namene. LETOŠNJI PRORAČUNI V ZNAKU VARČEVANJA Mej duš. kje je pa denar? Zakij štedija v letošnjih proračunih? Te dni se vršijo po vseh obči- nah v celjskem okraju zbori vo- livcev, na katerih razpravljaki o občinskih planih in proračuiiih. Iz dosedanjega poteka teh zbo- rov se da sklepati, da se volivci živo zanimajo za problematiko v zvezi z letošnjimi družbenimi pla- ni. Posegajo v .razpravo, odo- bravajo letošnje družbene plane, na nekatere postavke dajejo svo- je pripombe in predloge zlasti glede proračunov. Marsikje pa- de celo kakšna kritika predvsem glede razdelitve proračunskih sredstev, kar je razumljivo, saj so letos proračuni občin tako skopo odmerjeni, da je bilo delo proračunskih komisij pri de- litvi teh pičlih sredstev res tež- ko, kajti vseh potreb ni bilo moč upoštevati. Zato je razumljivo, da so take kritike letos bile pogo- stejše kot prejšnja leta. V celjski občini, kjer je letos proračun za okoli 100 milijonov din manjši kot lani, so volivci stavljali vrsto pripomb, saj je jasno, da bo mesto prikrajšano pri raznih komunalnih deliti, da bodo subvencije raznim organi- , zacijam in društvom minimalne itd. Padale pa so tudi pripombe, češ da je občinski administrativ- ni aparat v celjski občini pre- velik ter da bi bilo potrebno ta aparat znižati, kar bi seveda zmanjšalo osebne proračunske izdatke v korist drugih proračun- skih postavk. V tem pa ni jedro vsega pro- blema v zvezi s stisnjenimi pro- računi, ljudje morajo biti nekje zaposleni. Tudi če ne bi bili po- trebni v upravnem aparatu ob- čine, bi se morali zaposliti ne- kje drugje, saj ni naš namen, da bi ustvariali armado nezaposle- nih in na ta način stedili. To prav^ gotovo ni rešitev in tudi ne na- ' men letošnjih stisnjenih proraču- J nov. . • Prav zaradi tega je potrebno ; poudariti, kar je na zborih prišlo.; premalo do izraza in o čemer' niso dovolj razpravljali. i Potrebno je predvsem pouda-,' riti pravi smoter, zakaj letošnjij proračuni narekujejo tako veliko 1 štednjo. Iz dosedanjih zborov vo- i livcev je razvidno, da politične organizacije niso volivcem do- volj pojasnile, v čem je bistvo te štednje. Zato povprečni naš vo- livec, ki ne pozna stvari glob- lje in ki ne gleda razvoja s poli- tične perspektive, pride kaj lah- ko do napačnega zaključka, da letošnji stisnjeni proračuni po- menijo. znižanje standarda, saj v proračunih ni sredstev za naj- nujnejše družbene potrebe. To pa seveda ne drži. Prav letošnja štednja prora- čunskih izdatkov pomeni poleg ostalih ukrepov v gospodarstvu prelomnico, ki bo ustvarila pogo- je za realizacijo sklepov po- svetovanja pri tov. Titu zaradi izboljšanja standarda našega de- lovnega človeka. Znano je, da prav takrat, ko so bili proračun- ski izdatki najt)olj visoki, je stan- dard delavca in nameščenca naj- ho\\ padel. To pa zaradi tega, ker so veliki denarni skladi pri- tiskali na naš trg. Vsled tega so cene naraščale, kar je v prvi vr- sti prizadelo standard našega de- lovnega človeka. Tako visoki pro- računi niso bili v skladu z našo zmogljivostjo, saj so sorazmerno iz leta v leto veliko bolj narašča- li kot je naraščal narodni doho- dek. Vse to pa je terjalo nega- tivne posledice, ki jih je v prvi vrsti občutil naš delovni človek. Štednja v letošnjih proračunih pomeni poleg ostalih gospodar- skih ukrepov, ki jih predvidevajo letošnji družbeni plani, izhodišče, da prelomimo z dosedanjo prak- so trošenja sredstev preko naše zmogljivosti, kar bo imelo za po- sledico postopno izt)oljšanie živ- ljenjske ravni naših delovnih lju- di. Sicer je res, da bo varčeva- nje v letošnjih proračunih šlo de- loma na škodo družbenega stan- darda, vendar je to edina mož- na in pravilna pot, ki vodi k ure- sničitvi sklepov IV. plenarnega zasedanja SZDL in posvetova- nja pri maršalu Titu. Zato varče- vanje v proračunih ne pomeni poslabšanja standarda, temveč pomeni začetek poti, po kateri bo naš delovni človek prišel do boljših življenjskih pogojev. Zato je naloga nas vseh, da vsi po svojih močeh pripomoremo k pra- vilnem.u in discipliniranemu izva- janju teh proračunov. 1. JUNIJA 19^56 — STEV. 22 Ж A STRAN Zaorali so ledino s POTI PO ŠENTJURSKI OBČINI Čeprav je minilo šele dobrega pol leia, odkar smo osnovali nove občine, lahko danes že zasledimo sadove novih oblik leriiorialne raz- delitve. Nove občine so se približale prebivalcem, vedno več ljudi se vključuje v družbeno upravljanje, njihovo prizadevanje in delo pa se že vidita na vseh področjih družbene dejavnosti. Posamezne občine delajo v različnih pogojih. Kar jc za ene lahko izvedljivo, je morda za druge začetna težava, morda pa tudi stvar pri- hodnega razvoja. Zato je delo novih občin toliko bolj pestro in ni obči- ne, pri kateri ne bi mogli zapisati iznajdljivosti pri iskanju rešitev za nadaljnji razvoj na njihovem področju. Če so prej govorili predvsem o pomanjkanju sredstev za izvajanje posameznih del, razpravljajo zdaj občinski ljudski odbori vse bolj o tem, kako z razpoložljivimi sredstvi prispevati čim več k napredku komune in kako z lastnimi silami raz- vijati gospodarsko, komunalno, kulturno in ostalo dejavnost. Tako gle- danje pa je edina pravilna pot za izboljšanje, življenjske ravni tako de- lavcev kot kmetov. ZAKLADI V ZEMLJI Šentjurska občina je izrazita kmetij- ska občina z več gospodarsko pasivni- mi in kulturno zaostalimi kraji. S tem pa ni rečeno, da bo ta občina takšna tudi ostala. Zemlja na področju Blagovr ne in Jakoba hrani precejšnja bogastva, ki so pomembna za prihodnji razvoj ob- čine. Na omenjenih področjih so večje zaloge aktivne gline (bentonit), ki se uporablja v livarnah, papirni industriji, industriji sladkorja, kemični industriji, predvsem pa v rafinerijah nafte. Ana- lize so pokazale, da po nekaterih last- nostih prekaša ta glina kakovost glin v doslej znanih državah z aktivno glino. Občinski ljudski odbor zaradi tega raz-* raišlja, da bi ustanovili lastno podjetje za izkoriščanje gline in da bi zgradili potrebno sušilnico. Predvidevajo, da bi tako podjetje lahko ustvarilo na leto za okoli 300 milijonov dinarjev prometa. Kopanje bentonita ZA 27 % VEČJI DRUŽBENI PROIZVOD V torek so odborniki šentjurske obči- ne sprejeli prvi občinski družbeni plan, e katerem so se temeljito pogovorili na zhKjrih volivcev v nedeljo, Letošnji družbeni načrt predvideva, da se bo družl5eni proizvod te občine povečal za 27 % v primerjavi s preteklim letom, oziroma za 51 % v primerjavi z letom 1954. Pri vsem tem pa se število zapo- slenih delavcev ne bo bistveno spreme- nilo. Njihov proračun predvideva 53 mi- lijonov 516 tisoč dinarjev dohodkov in izdatkov, medlem ko znašajo investi- cijski skladi nad 18 milijonov dinarjev. Od tega bodo za gradnjo stanovanj uporabili nad 10 milijonov dinarjev. KULTURNI FESTIVAL VSAKO LETO Hkrati z gospodarskimi vprašanji pa šentjurska občina ne pozablja na kul- lurno-prosvetno dejavnost, ki je sestav- ni del prizadevanja za hitrejši razvoj v tem predelu našega okraja. Zdaj je na področju te občine 9 prosvetnih dru- štev. Od teh so samo letos ustanovili štiri. Najmočnejše društvo je v samem Šentjurju, ki ima nad 100 članov. S po- močjo organizacij in podjetij so obno- vili in tehnično opremili gledališki oder. Podobno obnavlja zdaj svoj oder tudi društvo v Dramljah. Da bi razširili in poživeli kulturno prosvetno dejavnost v vseh krajih šent- jurske občine — zlasti tam, kjer se jc ta dejavnost slabo razvijala prireja letos Prosvetno društvo v Šentjurju prvi kulturni festival. Le-ta bo od 2. do 10. junija, na njem pa bo sodelovalo nad 200 članov domačega in drugih pro- svetnih društev. Ob tej priložnosti bo tudi mladinski festival. Na njem bodo nastopali mladi talenti, priredili pa bo- do tudi razstavo risb in ročnih del šo- larjev s področja celotne občine. Na fe- stivalu tx)do razen domačih društev Oostovala še društva iz sosednih občin. Na šentjurskem odru ho nastopalo DPD Svoboda iz Stor, prosvetno društvo iz §marja pri Jelšah, prišli pa bodo tudi flani Kluba kulturnih delavcev iz Celja. Po končanem festivalu bodo nagra- <ììli 5 prehodnim pokalom najtx)ljŠi pev- ski zbor in dramatsko skupino, mladino pa bodo nagradili za najboljšo risbo, recitacijo in najboljšo šolsko nalogo o pomenu kulturnega festivala. Sola v Šentjurju Pokrovitelj festivala bo predsednik Okrajnega sveta zveze Svobod in pro- svetnih društev tov. Andrej Sveiek. Za festival pa se zavzemajo občinski ljud- ski odtxjr, organizacije in podjetja. Vse to jamči za uspeh in večjo razgibanost na kulturno prosvetnem področju. Že sedanje zanimanje med prebivalci za bližnji festival kaže, da b)odo taki fe- stivali ostali oblika, s katero bodo vsa- ko leto prikazali razvoj kulturno-pro- svetne dejavnosti v šentjurski občini. Prelomnici! ? naši stanovanjski izgradnji v Ljubljani je edprta razstava „STANOVANJE Z« HASE RAZMERE" Preteklo soboto so v Ljubljani od- prli razstavo »Stanovanje za naše raz- mere«. Razstava, ki je prva te vrste v državi, bo odprta vključno do nedelje in bi bilo prav, da bi si jo vsled zani- mivosti in koristnosti ogledal vsak naš človek. Ta razstava je načela eno naj- tx)lj perečih vprašanj naše družbene stvarnosti: izgradnjo ekonomičnega, tehnično dvoršenega in kulturnega sta- novanja ter njegove notranje ureditve. Razstava je razdeljena v dva dela. Poučno-propagandni del je v Ora- disovi palači na Titovi cesti, komerci- alni del pa na Gospodarskem razsta- višču. To razstavo je priredil razstavni odbor v Beogradu, organiziral pa jo je razstavni odbor v Ljubljani, katerega predsednik je inž. Marjan Tepina, pred- sednik sveta za urbanizem LRS. Razstava je tembolj pomembna zato, ker je bila združena s prvim jugoslo- vanskim posvetovanjem o stanovanjski graditvi in stanovanju. Na tem posve- tovanju je sodelovalo več kakor tisoč delegatov iz vse države, posvetovanje pa je imelo namen kompleksno razjas- niti in vskladiti skupna naziranja o eko- nomiki, tehniki in kulturi stanovanja. Poučno-propagandni del razstave je prilagojen današnjemu gospodarskemu stanju in razvoju industrije in s tem v zvezi z rastočimi stanovanjskimi pro- blemi. Ta del razstave prikazuje per- spektivo industrializacije vseh faz iz- gradnje ter opozarja na nujnost izko- riščanja industrijskih odpadkov, ki lah- ko nadomestijo nekatere gradbene ma- teriale. Komercialni del razstave prikazuje vse materiale in izdelke, ki se upo- rabljajo pri gradnji in opremi stano- vanj. Na razstavi sodeluje 54 industrij- skih podjetij, 14 grosističnih podjetij, 4 izvozna, 5 obrtnih, 5 mizarskih pod- jetij in 2 inozemski zastopstvi. Od pod- jetij v našem okraju razstavlja Tovarna emajlirane posode iz Celja emajlirane kopalne kadi, stenske umivalnike ia gospodinjske posode. Cinkarna raz- stavlja svoj novi proizvod iz cinkove pločevine, ki služi za kritje streh, Ke- ramična industrija Liboje pa gospodinj- ske, dekorativne in sanitarne kerami- ke. Na razstavi prikazujejo razna pod- jetja poleg vseh vrst gradbenega ma- teriala, montažnih delov, cementnih iz- delkov tudi razno opremo za stano- vanja, pohištvo, rolete, parket, šolsko opremo, peči, štedilnike ter številne električne naprave za gospodinjstvo in drobne gospodinjske potrebščine kot n. pr. razne gospodinjske strojčke, kuhinj- sko posodo, jedilni pribor, izdelke iz polivinila in tekstila, steklene predmete itd. Ta poučna in zanimiva razstava po- meni važno prelomnico v naši stano- vanjski izgradnji, saj bo poleg tega, da označuje stanovanjsko problema- tiko, ki je značilna za naše razmere, prav gotovo pripomogla k hitrejšemu in smotrnejšemu odpravljanju stano- vanjske stiske pri nas. Z Fill, seje Občinskega Ijadslteg« odbora v СеЦи Prej, ko sta v soboto oba zbora (Zbor proizvajalcev OLO Celje in Okrajni zbor) sprejela letošriji družbeni plan in proračun Okrajnega ljudskega odbora Celje, so o njem podrobneje razprav- ljali tudi odborniki celjske občine. Po tolmačenju tovariša Rada Jenka o ne- katerih bistvenih stvareh iz letošnjega okrajnega proračuna in družbenega plana, ljudski odborniki niso imeli do- sti pripomb in so se z osnutkom plana v glavnem strinjali. Pač pa je kot pri obeh zborih tudi na tej razpravi pri za- stopnikih podjetij vznikla želja, da bi od dobička, ki se deli med p>odjetjem in okrajem, odstotek 30% povišali na 35% (kar so pri sprejetju družbenega plana tudi upoštevali). To potrebo so zastopniki podjetij utemeljevali tako, 'da bi teh višjih 5% vložili v skupen sklad, iz katerega bi gradili stanovanj- ske objekte. Če se bodo ti skladi trosili za aktualne probleme, kot je predvsem stanovanjsko vprašanje, je zvišana po- stavka upravičljdva že zato, ker se bodo gradnje v letošnjem letu v odnosu do lanskega leta znižale kar za 30%. Gotovo bodo naša podjetja to ra- zumela, vendar so odborniki sklenili, da se bodo na enem od prihodnjih se- stankov dogovorili, kako bodo to raz- liko 5% najpametneje uporabili. Nadalje so odborniki želeli natanC- nejše razlage, za kaj se bodo uporab- ljali kmetijski skladi. Vprašanje jim je pojasnil predsednik okraja tov. Jerman. Del teh sredstev se bo trosil za izbolj- šanje semenske službe, za gradnje eko- nomičnoj ših hmelj skih sušilnic, za večji nakup plemenske živine itd. Iz kmetijskega pospeševalnega sklada pa bodo posamezne občine z novimi nasadi jagodičevja pomagale pri dvigu narod- nega dohodka. Glede osnutka proračuna so se ljud- ski odborniki v glavnem tudi strinjali, pripomnili pa so, da bi bilo treba pro- sveti določiti višje vsote. Po razpravi o okrajnem družbenem planu in proračunu so odborniki spre- jeli še nekaj odlokov, ki jih je obrav- naval svet za gospodarstvo na zadnji seji. Sprejeli pa so odlok o občinskem prometnem davku ter odlok o občin- skih taksah, ki je povsem enak lansko- letnemu. Glede občinskega prometnega davka je sprememba le v toliko, da bodo trgovine na drobno — izvzemši živilskih trgovin, od 1. junija dalje pla- čevale 1% od prometa. Ljudski odbor- niki so pripomnili, da bo treba strogo paziti, da ta odstotek podjetja, odnosno trgovine ne bodo prevalile na i>otroš- nika, to se pravi, da ne bodo zviševale cen. Nadalje je bil sprejet še odlok o začasni določitvi zemljišč, ki se smejo uporabljati v gradbene namene, odlok o začasnem finansiranju za mesec april in maj ter odlok o javnem miru in redu. Ljudski odborniki so ob zaključku se- je potrdili še imenovanja nekaterih direktorjev in upravnikov. Pri gradbe- nem podjetju »Savingrad« je bil ime- novan za direktorja tovariš Jože Ku- der. V tovarni »Žična« bo direktorske posle prevzel tov. Stane Kokalj. Komu- nalno podjetje »Pogreb« bo upravljal tov. Viktor Korenčič, »Aureo« tov. Rudi Leskošek, trgovino »Vogla j na« pa tov. Rudi Pučko. V prihodnih letih bomo v Celju ceneje gradili V zadnjih letih srno med Celjani sli- šali upravičeno kritiko, da pri nas gra- dimo predraga stanovanja in da je delo na tem področju bilo bolj kampanjsko kot sistematično. Tega se je dobro za- vedala tudi celjska občina in je zato komisija za stanovanjske zgradbe vse leto zbirala dokumentacijo in prouče- vala način, kako bi v Celju prišli do ce- nejših gradenj. Na podlagi zbranega gradiva pa je občina Celje te dni skli- cala posvetovanje z arhitekti. Na seji 50 bili navzoči tudi predsednik celjske občine tov. Andrej Svetek, načelnik gospodarskega sveta Zoran Vudler in arhitekt Gaspari iz Ljubljane. Inž. arhitekt Gaspari je predložil tlo- risne načrte za cnosobna in dvosobna stanovanja, katerih v Celju trenutno najtKjlj primanjkuje. Stroški bloka s 16 stanovanji (12 enosobnih in 4 enosob- nih s kaliinetoml bi prišli skupno na 22 milijonov dinarjev. Stroški blokov s 16 dvosobnimi, konfortnimi stanovanji pa ne bi presegali cene 27 milijonov. Po teh načrtih, ki so zlasti za dvosobna stanovanja idealni, bi prišlo enosobno stanovanje na 1 milijon 300.000 dinar- jev, dvosobno stanovanje pa na 1 mili- jon 700.000 dinarjev. Če primerjamo ce- no stanovanj, ki smo jih doslej gradili v Celju s ceno predvidenih gradenj v prihodnjem letu, vidimo, da se bodo po teh načrtih z veliko prizadevnostjo na- ših arhitektov, članov komisije za sta- novanjske zgradbe, industrijskih in gradbenih podjetij stanovanisloliši: živinorejski, sad- jarski, hmeljarski ter aktiv mladih za- družnikov. 2ivinorejski odsek ima v ro- dovniku precej krav. Lani so prignali v osemenjevalnico nad 1000 glav živine na zdravljenje in osemenjevanje. Od teh je bilo 800 krav brejih, ostale pa so pri- gnali na kontrolo. Tudi mlečna postaj[a je delala uspešno. Mnogo kmetovalcev je sklenilo za oddajo mleka pogodtx). Sadjarski odbor je izvedel čiščenje in zimsko škropljenje sadnega drevja. Obnovili so tudi dele sadovnjakov ter porazdelili med kmetovalce nad 800 raznih sadnih drevesc. Obiskovali so praktične tečaje za obrezovanje sad- nega drevja ter delali poizkuse z gno- jenjem. Hmeljarske površine so \e\o\ precej povečali. Pri delu marljivo so-i deluje tudi mladina. Očistili so precej gozdnih površin. S pomočjo prosvetne-* ga odseka so mladi zadružniki preskr-i beli načrte za gradnjo zadružnega do-^ ma, zadruga pa jim bo dala denar. Po: razpravi so sklenili, da se pridruži za-i drugi Ljubečna Kmetijska zadruga! Škofja vas, pod novim imenom Kme-j tijske zadruge Trnovlje. S tem se txjj območje zadruge močno razširilo, каГ' bo pripomoglo, da tvodo uspehi v trgo-; vini in kmetijstvu še večji. j FANTJE SE ZBIRAJO... Kje ste pa bili v službi? Pri Kovinotehni. A tako — mi pa pri Zelezninarju. 1. JUNIJA 1666 — ŠTEV. 22 STRAN 5 Koncert pionirskega in mladinskega nnešanega pevskega zbora I. gimnazije v Celju Predvečer rojstnega dne maršala Tita sta si izbrala pionirski in mladinski pevski zbor celjske I. gimnazije, da pokažeta javnosti uspeh svojega dela. V prvem delu koncerta je nastopil pio- nirski pevski zbor, ki je bil ustanov- ljen konec lanskega šolskega leta in je po enomesečni vaji prvikrat nastopil na intimni šolski pionirski proslavi. Z rednim delom je začel zbor delati šele v letošnjem šolskem letu ter je pevo- vodja Jože Kores z zborom, ki šteje 150 pionirjev in pionirk, dosegel v kratkem času visoko stopnjo preciznega in pra- vilnega, lahkotnega petja. Za ta uspeh gre njemu in mladim pevcem zaslu- ženo priznanje. Množični disciplinirani nastop mladih pevcev in pevk ter uvodna pesem K. Pahorja »Nov cvet« je že izzvalo burno odobravanje. Vendar smo pri tej pesmi i>ogrešali nekaj, kar je bistveno za vsa- ko pesem — to je sproščenost in iskre- no doživljanje vsebine pesmi. V nada- ljevanju je zbor rastel v svojem izva- janju ob viharnem navdušenju občin- stva, ker so vse naslednje pesmi (J. Kuhar: Ena ptička priletela — P. Ka- lan: Rajanje — S. Premrl: Zvončki — M. Pirnik: Lastovki v slovo in Kosec) bile mojstrsko izvedene in izdelane s finim poglabljanjem ozadja teksta in jih je iskrena čustvenost oblikovala v življenjsko tople tonske podobe. Zbor je imel pri nekaterih skladbah hibo, da je tretji glas občutno dominiral, po- sebno takrat, ko se zbor povzpne čez neko srednje močno dinamiko. S tem je trpela plastičnost tematike. V zboru, ki razpolaga z izvrstnim glasovnim ma- terialom, prednjačijo tehnično dekliški. glasovi, ki so muzikalno gibčnejši ter intonacijski bolj tenkoslušni. Glede iz- govarjave je bil zbor na takšni višini, da so bile besede jasno, preprosto in lepo razločno izgovorjene ter prav tako naglašene in vezane kot v lepem go- voru. Zato so morali tudi zadnjo pesem »Kosec« po odobravanju občinstva po- noviti. Ce upoštevamo kratko dobo, ki je bila odmerjena študiju in prilike na I. ginanaziji, ki nima pevske sobe niti primernega instrumenta za vaje, je zborovodja Jože Kores opravil častno svojo nalogo. Drugi del koncerta, ki ga je izvajal mladinski mešani zbor I. gimnazije, je doživetje prvega reda. Celotna izvedba koncerta je bila prepričevalno osvaja- joča. Ze uvodna pozdravna pesem skla- datelja R. Simonitija »Tito« je naja- vila izredno razpoloženje zbora. Z dru- go točko so pokazali umetniško pesem madrigal »Amor v čolnu« od G. Gastol- dija iz XVI. stol. Sledili sta dve pesmi P. Liparja, in to »Sončece sije« in »Se- tev«. V prvi je ugodno iznenadila s svojim lepim sopran solom dijakinja Sonja Istenič. Po treh pesmih J. Se- gule (»Rotarjevima dekletoma« — na Prešernovo besedilo, »Sredi naše vasi« in »Pomlad«), v katerih je od točke do točke glasbena vsebina pronicala v naj- skritejše kotičke srca slehernega poslu- šalca, je zbor zaključil drugi del pro- grama z impozantno sodobno pesmico Brede Šček »Delavske roke« ob resnič- nem navdušenju publike. Po odmoru je zbor zapel dve skladbi V. Mirnika, in to »Slovo« ter »Konjiča bom n^irala« s tako mehko linijo v izrazu in toplim občutjem, oblikovanim s plemenitim estetskim čutom, da smo občutili vso kvaliteto in umetniško zrelost zboro- vodje in zbora. Sledil je F. Venturini, skladatelj kratkih skladb, zmerne sme- ri s pesmico »Nocoj pa, oh, nocoj«, v kateri je izrazno in tehnično zelo lepo izniansirano zapel solo s svojim lepim liričnim glasom tov. Jože Kores. Poseb- no so ugajale Orlove tri beneško-slo- venske narodne pesmi, lepe v izgradnji ter zahtevne v izrazu, in to: Na hodi mi tuode ponoči«, »O le, mamka vi, vi...« in »Liepa moja Marjanca«. Zbor jih je z lahkoto obvladal. V »Kolu« R. Simonitija je Sopranistin ja Sevšek Na- da, dijakinja 7. razreda, svoj solistični part podala po vsebinskem in glasov- nem izrazu s tako umetniško interpre- tacijo, da je iznenadila tudi najbolj zahtevnega poslušalca. Vzorna je bila tudi v tej pesmi zvočno nasičena ton- ska gmota zbora. Zelo izrazitega obli- kovalca lirične in romantične čustve- nosti, Z. Prelovca, smo v idrijski na- rodni »Zenka mi v goste gre« občutili v pravi obliki in toploti. Lepote srb- skih narodnih motivov je zbor v II. Mokranjčevem rukovetu posebno pod- črtal z dinamičnimi, melodičnimi in ritmičnimi kontrasti, ki so bile podane s pravilnim razumevanjem in poudar- janjem poglavitnega značaja. Temu primerno je bil tudi podan lepi bari- ton solo dijaka Antona Hrastenška. V polni meri nam je iz zbora zadonel glas Istre v svoji posebni harmonični strukturi s tipičnimi istrskimi motivi s pesmijo najpomembnejšega istrskega folklorista Ivana Matetič-Rongova, »Ca je more«. Spremembo je spet nudil medjimurski skladatelj J. Stolcer-Sla- venski s »Žaljivko«, izvajano z ljubko norčavostjo in šegavostjo. Koncert je končal z množično pesmijo F. Lhotke ob spremljavi klavirja, »Polet mlado- sti«, ki je prevzela publiko z duhom naslova. Občinstvo je napolnilo dvorano Na- rodnega doma v Celju do zadnjega ko- tička, kar je dokaz ljubezni in spošto- vanja, ki ga uživa pevski zbor I. gim- nazije v Celju. Naj ohranijo pevci pio- nirskega in mladinskega zbora in oba dirigenta prof. Egon Kunej in Jože Ko- res prijetno zavest, da so se zapisali v srca ljubiteljev vokalne glasbe v Celju. Taka kvalitetna zbora bosta pospešila razmah našega mladinskega petja, a naša mladina, ki si z nexx)srednim so- delovanjem oziroma s poslušanjem raz- širja svoj horizont, nam je porok za uspešen razvoj resnične ljudske kul- ture. Celjsko iarhiičnu področje in njegrov musEeJ Olepševalno in turistično društvo v Celju je pred kratkim izdalo nov, lep prospekt pod geslom gornjega naslova. Pozdravljamo koristno pobudo našega društva, ki je doslej izdalo že vrsto prospektov in publikacij. Naravno, da prospekt skromnega obsega ne more nadomestiti muzejskega kataloga ali vodiča po muzeju. Opravlja pa vendar važno nalogo, da opozarja turista na vrednote, ki so vredne ogleda in štu- dija. Človek, ki prihaja v Celju v stik z "inozemskimi turisti, ve, kako hvaležen mora biti našemu društvu za podobne realizirane pobude. Menimo, da sme naše mesto biti po- nosno na delo Olepševalnega in turi- stičnega društva! Za našo propagando kulturnih spyomenikov in turističnih krajev bo v veliko korist, če bodo tudi ostala slovenska mesta povzela lepo celjsko pobudo in kaj kmalu izdala slične prospekte svojih področij. Naj bo ob koncu zapisano: Celje ima danes lasten muzejski prospekt kot prvo me- sto v Sloveniji. A. S. Juhitejne svečanosti ob lOO-Iefnicf Aškerčevega rofsiva Peiek, 8. junija ob 20 v Narodnem domu: SVEČANA AKADEMIJA Beseda o pesniku — Tine Orel, predsednik sveta za kulturo OLO Celje Recitacije Askerčeviti pesmi Pevski koncert zbora »France Prešeren« — dirigent Kores Jože Sobota, 9. junija ob 17 v Vodnikovi ulici: ODKRITJE PESNIKOVEGA SPOMENIKA Nagovor — književnik in častni meščan Celja Fran Ros Odkritje in predaja spomenika občini v varstvo Polaganje vencev Zaključna pesem moškega komornega zbora — dirigent Egon Kunej Nedelja, 10. junija ob 12,30 v Rimskih Toplicah: OTVORITEV SPOMINSKE SOBICE NA PESNIKOVEM DOMU Nagovor — Slavko Kolar, profesor iz Ljubljane Otvoritev Kulturnoumetniški spored PD »Anton Aškerc« iz Rimskih Toplic Spominu na velikega ljudskega pesnika, neuklonljivega t>orca za na- rodne in socialne pravice slovenskega ljudstva se bomo oddolžili s čim večjo udeležbo pri svečanostih. ODBOR ZA PROSLAVO STOLETNICE AŠKERČEVEGA ROJSTVA V CELJU Pionirski odredi teicmulejo med seboj Ze ves teden se vrste razne priredit- ve pionirskiih odredov, ki že dalj časa marljivo tekmujejo med seboj. Tako je pred dnevi priredila II. gimnazija v Narodnem domu akademijo, na kateri sta se predstavila oba pionirska pevska zbora pod vodstvom dirigentov prof. Vrežeta lin Šinigoja. Med recitacijami in solopetjem je nastopil tudi mladinski orkester. Pionirski miting na I. gimna- ziji je privabil na šolsko (iigrišče starše in druge goste. Predsednik Kajuhovega odreda se je zahvalil delavskemu ko- lektivu Cinkarne za njegovo pokrovi- teljstvo in veliko pomoč pri priredit- vah. Program mlitinga je bil zelo pester in obsežen. Petju pionirskega zbora so sledile zborne recitacije, igranje soli- stov na harmoniko, predvajanje melo- drame »Na senožeti« in petje pionirk. Orodna telovadba s preskoki čez mizo je prešla v lígre med dvema ognjema, rokomet in druge športne igre. Tabor- niki so ob svojih šotorih zanetili tabor- ni ogenj, člani šolske strelske družine pa so se pomerili med seboj v strelja- nju. Vzgojitelji, kli so mladini pomagali pripraviti to veselje, so lahko z uspe- hom pionirskega mitinga zelo zado- voljni. V torek popoldne so imeli pionirji in pionirke povorko po celjskih ulicah. Pionirski odred »Toneta Tomšiča« I. osnovne šole v Celju je krenil nato proti Dobravli Ustavili so se na bivšem bolniškem pokopališču, kjer so se po- klonili padlim borcem in žrtvam faši- stičnega terorja. Po kratkem nagovoru, recitacijah in petju partizanskih pesmi so okrasiïli grobove s cvetjem. Bivši borec Tone Dolenc, posestnik na Cesti na Dobravo, jih je gostoljubno sprejel. Z darili Tovarne emajlirane posode, ki je prevzela pokroviteljstvo nad odre- dom, ;in z darili trgovskih podjetij so pripravili! najmlajšim majhno zakusko. -nik Bilo je za vsakega nekaj i>eset let ljudske felinlke Ljudska tehnika celjskega okraja je v nedeljo zaključila uspelo in lepo ure- jeno razstavo tehničnega napredka in povojnih novosti v industriji in foto raz- stavo. Razstavo tehničnega napredka je obiskalo nad 4000, foto razstavo pa nad 2500 ljudi, medtem ko si je kinema- tografske predstave tehničnih filmov ogledalo okoli 3000 obiskovalcev raz- stave. 2e te številke govore o velikem zanimanju naših ljudi za tehnični na- predek, dejavnost Ljudske tehnike in za prizadevanje naše industrije. Na razstavi je zaradi omejenega pro- stora sodelovalo samo 14 društev LT in 16 podjetij, vendar so uspeli na skro- men način prikazati, kaj vse se lahko izdela doma in kakšen uspeh smo v povojnih letih dosegli na področju teh- nike in našega gospodarstva. Člani kolektiva »Elektro« so nazorno prikazali elektrifikacijo celjskega okra- ja v desetih povojnih letih. Samo števi- lo transformatorskih postaj se je v pri- merjavi z letom 1945 povečalo za 167 % utripajoče rdeče lučke pa so na pretež- nem delu velikega zemljevida celjske- ga okraja osvetljevale v povojnih letih elektrificirane kraje. Izmed razstavljenih predmetov je vzbujala zanimanje operacijska miza in druga oprema za bolnišnice, ki so jo izdelali člani Ljudske tehnike v Tovarni «majlirane posode. Nekatere je zani- mal oddajnik in sprejemnik Kluba celj- skih radio-amaterjev, radijski oddajnik društva Ljudske tehnike iz Šmarja pri Jelšah in makete radijskili sprejemni- kov, drugi sô se zanimali za zanimiv izum člana LT Cinkarne, za proizvod- njo posameznih tovarn, šoštanjsko ter- moelektrarno in podobno. Nič manj za- nimanja niso povzročili modeli motor- nili letal Jn jedrilic celjskega letalskega kluba, prometni znaki in fotografije pro- metnih nesreč. Skratka, še za tako iz- birčnega obiskovalca je bilo dovolj za- nimivega in poučnega gradiva. TEKMOVANJE NA SKIRCAH V počastitev 10. obletnice Ljudske tehnike je Avto-moto društvo »Stander« izvedlo v nedeljo tekmovanje otrok na skircah po mestnih ulicah. Zanimivega tekmovanja v Celju se je udeležilo nad 20 otrok. Društvo namerava nabaviti v prihodnje tudi več malih avtomobilčkov za otroke, s čimer bodo tekmovanja se bolj zanimiva. ŠE ENA RAZSTAVA V nedeljo bodo v П. gimnaziji v Celju odprli razstavo ročnih del. Tudi ta raz- stava ob 10-letnici Ljudske tehnike bo po svoji vsebini zanimiva, saj bo pri- kazala delo mladih tehnikov in ročno spretnost v naših šolah. 30 let pevovodskega dela Justine Trobina Kot vsa leta smo tudi letos poslušaH v Šoštanju koncert mladinskega pev- skega zbora pod vodstvom prof. Tro- binove. Koncert je žel navdušenje in priznanje. Glasovi so bili ubrani, into- nacija čista, pa tudi interpretacija in di- sciplina zbora sta bili odlični. Prav sedaj praznuje 30-leinico plo- dovitega dela in 50-letnico življenja njegova pevovodkinja. Profesorica Tro- binova je iz glasbeno nadarjene druži- ne v Šoštanju, kjer so vsi otroci izvrstni glasbeniki. 2e zelo zgodaj je kazala izrazit glasbeni talent. Po končani me- ščanski šoli v Celju je absolvirala uči- teljišče v Mariboru. Nato je prišla na službeno mesto v Celje, kjer se je po- leg pedagoškega z vso vnemo lotila tudi glasbenega dela in vodila mladin- ski pevski zbor. Odšla je na državni konservatorij v Ljubljano, ki ga je po petletnem študiju končala z odliko. Kasneje je vsa leta do vojne poučevala glasbo ter vodila mladinski pevski zbor na mariborskem učiteljišču. Pri vseh nastopih mladine v teh letih je bil njen ztior po ocenah najboljši. Okupacija je tudi'njej preprečila delo. Po osvo- boditvi je odšla v Šoštanj, kjer je pri- čela z delom na gimnaziji, državni glas- beni šoli in pri raznih ztwrih. Ves čas vodi mladinski pevski zbor in ženski zbor Svot>ode, zadnja leta pa tudi mo- ški in mešani pevski zt>or. Vsako leto nastopa z zbori na koncertih z velikimi uspehi. Le kdo bi naštel vse koncerte doma in na gostovanjih? Prof. Trobinova je ponesla našo pe- sem ne samo po Štajerski, ampak tudi po Koroški in Kranjski. Pred leti jc bila povabljena z zborom v Ljubljano na Zupančičevo proslavo. Povsod jc dosegla neprecenljive uspehe. Njeni zbori so na okrajnih in okrožnih tek- movanjih mnogokrat zasedli prvo me- sto. Povsod so želi navdušenje in pri- znanje. Vse to kaže na veliko umetni- ško, sistematično ter požrtvovalno delo pevovodkinje, ki je danes, kljub zahtev- nemu delu, med svojimi pevci vedno sveža in dobre volje ter zgled neumor- nega, vztrajnega dela. Trobinova je tudi odlična koncertna pevka. Njen program obsega vse: domače in tuje skladate- lje, narodne in ljudske pesmi, operne arije in umetne solistične kompozicije. Prija ji vsaka glasbena oblika, saj z lahkoto obvlada tudi težja glasbena dela. Njena solistična interpretacija zmore najspretnejše finese pevskega oblikovanja. Na svojih nastopih je z glo- bokim občutkom in doživetjem nudila vsem prisotnim glasbeno lepoto. Za njeno delo med Soštanjčani smo ji vsi zelo hvaležni in ji ob njenem dvojnem jubileju izrekamo iskrene če- stitke, obenem pa tudi vse priznanje. Želimo ji, da bi ostala še dolgo med nami in, da bi s svojo umetnostjo šc dolgo pomagala zajemati iz vrelca glas- benih lepot. P. M. Zaključak šolskega leta pri glasbeni šoli Svobode v СеЦи Čeprav so nastopi gojencev društvene glasbene šole delavskega prosvetnega društva »Svoboda« v Celju minili bolj v zaključenem krogu, so vendarle po- kazali, da je šola, ki nima svojih pro- storov, v dveletnem delu dosegla lepe uspehe, na katere je lahko pnjnosno ne samo društvo, marveč tudi predava- telji, gojenci ter njihovi starši. V letošnjem letu je glasbeno šolo Svobode obiskovalo 71 učencev, ki so bili razdeljeni v klavirski,, violinski in harmonikarski razred. Medtem, ko so klavirski razred poučevali prof. Fer- itne, Tilerjeva ter inž. Ankerst, je vi- olinsko šolo vodil tov. Pojavnik, har- monikarje pa Oskar Leskovšek. Bilanca minulega šolskega leta, ki je bila zaključena z javno produkcijo v dvorani pri Jugoslovanu, je pokazala, da bi šola lahko zajela v svoje vrste še več učencev — zanimanja in inte- resentov je veliko — če bi imela tudi svoje prostore. Tako pa se večji del pouka vrši na učiteljišču ter na do- movih učencev. Pomanjkanje šolskih prostorov je tudi velika ovira za večjo kvalitetno rast mladih! glasbentikov. zlasti pa je izključeno šolanje tistih otrok, ki doma nimajo na razF>olago instrumentov. Na produkciji sta med mladimi pia- nistkami dosegli največ uspeha Manja Štrukelj ter Lizika Ankerst. Pri har- monikarjih pa je prijetno presenetil petletni Andrej ček Cimerman. Sicer pa sta Rudi Pavšer ter Peter Kopitar do- kazala, da spadata že med prave moj- stre. Prav lep uspeh sta dosegla tudi Nuška Tanko ter Krista Sorn v duetu harmoníik. MLADINSKA PREDSTAVA NA PILSTANJU Pri nas je šolsika mladina trikrat z velikim uspehom nastopila z Milčinske- ga pravljično igro »Mogočni prstan«. Režirala je tovarišica Marica Kotni- kova, ki zasluži za svoje delo naše pri- znanje. Prav tako pa je treba pohva- liti mladino, ki se je potrudila, da je svoje vloge podala kar naj-bolje. Se eno PROSVETNO DRUŠTVO Pred kratkim smo poročali, da so ustanovili kultui-no prosvetno društvo v Zavodnji. Danes pa lahko sporočimo spet veselo novico, da so Zavodnji sle- dile še Ravne pri Šoštanju, kjer so prav te dni ustanovili svoje prosvetno društvo. Zasluga za to gre predvsem požrtvovalnemu učitelju tov. Francu Hudomalju. V razne seikcije pri društvu namera- vajo vključiti čim več zdrave in korist- ne zabave in razvedrila. (-ič) IZ ZABUKOVCE Preteklo nedeljo je priredilo DPD »Zabukovca« pevski koncert, na kate- rem so sodelovali ženski, moški in me- šani zbor. Na sporedu so bile borbene, delavske in narodne pesmi. Zbor je vo- dil pevovodja Avgust Cerar. Vsi so bili s koncertom zelo zadovoljni in si še žele takšnih prireditev. Zbor bo v krat- kem gostoval v bližnji okolici Savinj- ske doline. V. D. IZ BISTRICE OB SOTLI Kino nam je okrnil gledališke pred- stave in naši igralci, ki so postavili na oder že marsikatero dobro delo, so t» sezono, če izvzamemo veseli iix>poldaii, na nas sploh pozabili. Tu je gostoval orkester KUD »Ivaa Cankar« iz Celja pod taktirko ravnate- lja Dušana Sancina. Dvorana je bila napolnjena in občinstvo, îx)sebej še mla- dina, je godbenike navdušeno sprejela. Iz Bistrice ob Sotli je izšlo že veé dobrih pevcev in godbenikov, ki so т teh krajih močno dvignili smisel aa petje in godbo. Pri nas imamo tudi močen pevâki zbor in je po vsem tem razumljivo, da je bil sprejem gostoT prav prisrčen. Celjani so se podali od nas v Kozje, kjer pa udeležba ni bila zadoyoljira. STRAN 6 a 1. JUNIJA 1956 — STEV. 22 Iz celja Posvetovanje srednješolske in vajenske mladine v CeIjuË V okviru Tedna ljudske mladine je bilo pred dnevli posvetovanje srednje- šolske in vajenske mladine, kjer so razpravljali o odnosih vojne in povojne generacije mladine do političnega živ- ljenja. Velik del srednješolcev se za- nima za sodobna družbena in politična vprašanja, za nove pridobitve znanosti in tehnike ter za nove smeri v litera- turi, gledališču itd. Vendar je njihovo delo včasih preveč enostransko lin ome- jeno samo na določene odseke. Zaradi tega so deloma prezrli ideološko delo, zaradi česar so se nekatere organizacije spremenile iz političnih v društveno zabavne organizacije. Mladinska vod- stva se bodo morala bolj povezati z organizacijo ZK in SZDL, ki bosta mla- dino pravilno usmerjali in ji pomagali pri njenem delu. Delo srednješolske mladine ni odvisno samo od vzgoje v šoli, temveč tudii od vsakodnevnega ak- tivnega vpliva organizacije Ljudske mladine. Tudi pouk v šoli bo moral biti bolj povezan z življenjem. V vseh celjskih srednjih šolah so uvedli znan- stvene oblike političnega dela, kot raz- ne znanstvene skupine, marksistične krožke itd. To delo je med mladino najuspešnejše. Delo mladinske organizacije je naj- uspešnejše tam, kjer seznanjajo mla- dino z dogodki na terenu neposredno, to je z raznimi ekskurzijama in obiski delavskih svetov in ljudskih odborov. Počitniška zveza bo organizirala ta- borjenje vajencev ob morju. Vajenska mladina pa bo s pomočjo učiteljskega zbora Vajenske šole pripravila razstavo in revijo oblačil. v CELJU ZAKLJUČUJEJO TEČAJ MEŠALCEV BARSKIH PIJAČ Okrajna gostinska zbornica Celje je pred dnevi organizirala v barskih pro- storih hotela Evrope tečaj mešalcev barskih pijač, katerega vodi priznani strokovnjak, tov. Edo Kovšek iz Ljub- ljane. Udeleženci tečaja (15 po številu) iz gostinskih podjetij Celja, Rog. Sla- tine, Prebolda in Slov. Konjic, bodo na tem tečaju pridobili osnovna zna- nja za mešanje najrazličnejših alko- holnih in brezalkoholnih barskih osve- žujočih pijač. Cene tem pijačam ix)do nižje od cen tovarniškega izdelka, sa- mo, če bodo gostinska podjetja imela na razpolago dovolj mešalnih aparatov. Poleg tega pa bo velika prednost teh osvežujočih pijač tudi v tem, da bodo vedno sveže, napravljene kar pred očmi gostov. Po takih cenenih osvežujočih pija- čah je bilo pri nas vedno dovolj po- vpraševanja in pred vojno so skoro vsa gostinska podjetja, zlasti v mestih, gostom lahko postregla s tovrstnimi pijačami, medtem ko se je рк) vojni mešanje barskih pijač povsem opustilo. V zadnjem času pa so take pijače v večji meri začeli izdelovati v Ljubljani in v nekaterih večjih turističnih kra- ' jih. Po njihovem zgledu je hotelo tudi naše mesto in v ta namen organiziralo omenjeni tečaj mešalcev. Tako se bodo torej udeleženci te- čaja naučili pripravljati razne mešane pijače, predvsem razne koktajle in boule. Od brezalkoholnih pijač pa: mlečne koktajle s poljubnim dodatkom arome, mlečne koktajle z jajci in sme- tano, mleko z raznimi sadnimi sokovi, mleko s sladoledom, sladoled s črno kavo in smetano, sladoled s soda vodo in smetano, sladoled z najrazličnejšimi oblogami itd. Za zaključek tečaja bo gostinsko podjetje »Pošta« v nedeljo popoldne na vrtu Doma OF pod vodstvom stro- kovnjaka Kovška Celjanom lahko po- streglo z vsakovrstnimi osvežujočimi pijačami, ki jih bodo udeleženci te- čaja že sami pripravili. Gostinska pod- jetja pa se bodo odločila za izdelova- nje tistih mešanih pijač, ki bodo go- stom najbolj ugajale in bodo zdravilne, okrepčilne in — cenene. mladina celja na delovnih akcijah v koprskem okraju Leios se bo celjska mladina udele- žila, poleg akcij v domačem kraju, lu- di delovnih akcij v koprskem okraju. V MD5 bo srednješolska, vajenska in kmečka mladina ter študentje. V akci- jah bo sodelovalo 1450 brigadirjev iz vse Slovenije, iz Celja in okolice pa 200 mladincev in mladink. Ti h)odo delali v dveh izmenah: v prvi od 1. do 22. julija, v drugi pa od 12. do 31 avgusta. V Kopru in okolici bodo zgradili cesto v Brkine, dogradili letališče v Kopru, obnovili bodo nasade oljk v koprski okolici in dogradili športni park v Pi- ranu. POROČILO O ELLIOTOVEM OSEB- NEM TAJNIKU V MESTNEM GLEDA LiSCU je v tej številki zaradi pomanj- kanja prostora izostalo in izide v pri- hodnji številki. II. CELJSKI TURISTIČNI TEDEN Vse bralce opozarjamo na podroben program prireditev II. celiskeen tnrisfir-nefra tedna, ki je objavljen т današnji StcTÌlki našega lista v rubriki objav. cene na celjskem trgu v tem tednu (Cene v oklepaju veljajo za priv. sektor) Krompir 17—18 (18—20); čebula, stara (200); čebula, nova 50—90 (140); česen, stari — (130); česen, novi 110 (100); fi- žol, visok 75 (65—85); fižol, nizki 50 (45—65); solata 50—70 (60—100); špina- ča 40—60 (40—80); peteršalj — (100 do 150; zelena — (130); zelje, gl., sveže 60 (—); grah, stročji 110 (—); korenček 100 (30—80); koleraba — (200); por — (60 do 80); redkvica 100 (100); češnje 100 (—); jabolka 40 (30—50); limone 260 (—) pomaranče 240 (—); rozine 400 (—); fi- ge, suhe 150—160 (—); sadje, suho — (60—80); jajca — (14—16); mleko — (30—32); smetana — (200); skuta — (120—140); maslo — (500); med — (450); vino — (130); žganje — (350); kokoši — (350—500); piščanci — (280); koruza — (50); pšenica — (50); ječmen — (50); ribe, morske — (200—250). KLUB DAMSKIH FRIZERJEV SE JE PREDSTAVIL Pred dnevi je klub damskih frizer- jev v Celju slavil pomembno delovno zmago. V lepo urejeni klubski dvo- rani pri okrajni Obrtni zbornici so za- ključili tromesečni tečaj za vajence in vajenke damske frizerske stroke. Te slovesti, ki je bila združena s praktič- nim delom vseh 27 tečajnikov, so se udeležili tudi mnogi gostje in med nji- mi predsednik mojstrske (izpitne komi- sije prof. Anton Aškerc, nadalje na- čelnik tajništva sveta za gospodarstvo pri ljudskem odboru celjske občine Stane Polajnar, zastopniki Zbornice in drugi. Slovesnost je začel predsednik kluba damskih frizerjev v Celju Franjo Fraj- le, ki je v uvodnih besedah p>oudaril pomen tečaja, katerega je klub organi- ziral zato, da izpopolni znanje frizer- skemu naraščaju in nadalje, da pri- pravi svoje vajence na bližajočo se razstavo ob zaključku šolskega leta. Sicer pa je še večji pomen tečaja iskati v nesebičnem posredovanju znanja in azkušenj mojstrov bodočim E>omočni- kom. Zatem sta tečajnike nagovorila še tehnični vodja tečaja Riko Grobel- nik ter podpredsednik kluba Ivan Voz- lič. Nato je 27 tečajnikov oziroma te- čajnic v dveh skupinah pokazalo svoje znanje z delom najrazličnejših pričesk na živih modelih. Lahko rečemo, da so tečajniki opravičili zaupanje in da so pokazali solidno znanje, s katerim se lahko vsak čas postavijo tudi pred šir- šo javnostjo. To delo je pokazalo, da so bili napo- ri kluba uspešni. Zato so klubu ter vodstvu tečaja ob zaključku nastopa vajencev čestitali še vsi gostje, tako predsednik Obrtne zbornice Franc Pi- pan, nadalje predsednik nadzornega odbora Zbornice Stojan Holobar, prof. Aškerc, tov. Polajner itd. Predsednik ■ kluba damskih frizerjev Franjo Frajle pa se je ob tej priložnosti zahvalil še vodstvu tečaja. Le-temu pa se je v imenu tečajnikov zahvalila še mlada vajenka. V drugem delu prireditve so nasto- pili mojstri in pomočniki-člani kluba damskih frizerjev. Na prav tako živih modelih so najprej pokazali nekatere zanimivosti dnevne pričeske, nato pa moderne oblike večerne pričeske. Ta nastop mojstrov in pomočnikov je pri- jetno presenetil vse navzoče, saj je po- kazal na vrsto uspelih tekmovalnih pričesk, pa čeprav namen tega nastopa ni bilo ocenjevanje. Za vse, kar smo ta večer videli v klubu damskih frizerjev, zasluži vod- stvo kluba največje priznanje, saj je nazorno pokazalo, kje so delovna pod- ročja tudi drugih sekcij pri Obrtni zbornici. . > Gibanje prebivalstva v času od 19. do 21». тпаја 1956 je bilo roje- nih 24 dečkov in 23 deklic. Poročili so se: Božidar Ukraar, gradbeni tehnik in Josipina Skrt. nameščenka. oba iz Celja. Ivan Tihec, ključavničar iz Celja in Silva Cvahte. name-' ščenka iz Celja. Stane Perčič, gradbeni tehnik iz Celja in Tatjana JenCič, uslužbenka iz Teharja. Ivan Medvešck, avtomehanik in Je- fa Marija Senič, trgovska pomočnica, oba iz Lemberga pri Strmcu. Franjo Lampe, name- ščenec in Amalija Kotnik, kuharica, oba iz Novega mesta. Peter Windisch, prometnik iz Pragerskega in Terezija Marija Slaus, name- ščenka iz Ponikve pri Grobelnem. Umrli so: Štefanija Regoršek. gospodinja iz Žepine, sta- ra 47 let. Rudolf Mikola, nadkretnik iz Završ, star 72 let. Katarina Goričan, upokojenka iz Sv. Primoža na Pohorju, stara "O let. Terezija Mulej. prevžitkarica iz Babnega pri Celju, sta- ra 88 let. Vida Plesnik, otrok iz Ljubnega, stara 2 leti. .Jakob Hosner. upokojenec iz Celja, •tar V? let. Silvo Pergaraož, otrok iz Dragomila pri Smarjn. star 5 mesecev. Silva Koprivnik, otrok iz Ljubnice pri Vitanj«, stara 5 mesecev. Jožefa Ramšak. gospodinja iz Celja, stara 53 let. Marija Filipič, podpir. soc. skrbstva iz Crešnjic pri Frankolovem, stara Г1 let. Irçna Oset, otrok iz Vrha pri Grobelnem, stara 2 meseca. .Marija Vaši, gospodinja iz Andraž« ■ad Polzelo, stara 51 let. Frančiška Rak, polj- ska delavka iz Radane vasi. stara 49 let. Jozel Ocvirk, posestnik iz KoŠMice pri Celju, star 55 let. V pričujočem izložbenem oknu Irgovine »Voglajna« na Teharski cesii ni najti nič privlačnega. Kljub temu, da je ve- čina izložb na pomlad pošieno menjala svoje lice, so v mesiu In v bližnji okoli- ci še zmeraj nekaiera izložbena okna trgovin neurejena. ZBOR VOLIVCEV NA ALJAŽEVEM HRIBU V petek je bil zbor volivcev na te- renu Aljažev tirib. Poročilo o prora- čunu občine Celje je podal tov. Jenko. V živalmi razpravi so se volivci zani- mali za posamezne postavke proraču- na ter se dotaknili tudi razniti stvari na terenu, ki bi jiti bilo treba urediti. V slabem stanju so ceste, kanalizacija, v nekateriti predeliti je pa sploh ni. V sanitarnem oziru je zelo zanemarjeno naselje Selce in tudi ceste tam niso urejene. M. C. Kronika Vočko Vinko iz Pongraca v Grižah je v Zabukovci padel s tovornega avto- mobila. Prebil si je lobanjo in obležal nezavesten. Rudar Omerzo Rudolf iz Liboj si je pri delu v rudniku poškodoval nogo. S kolesom je padel in utrpel močan pretres možganov 5itenc Ivan iz Zg. Pobrežja pri Rečici ob Savinji. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. Skofja vas Zena upokojenca, Regoršek Štefanija iz Žepine pri Skofji vasi, je v samo- morilnem namenu popila večjo koli- čino lizola. Nezavestno so pripeljali v celjsko bolnišnico, kjer je drugi dan podlegla zastrupitvi. Vzrok samomora ni znan. TEDEN LJUDSKE MLADINE NA FILMSKEM TRAKU Naše filmsko odjetje Triglav-film je v nedeljo pričelo snemanje Tedna ljud- ske mladine celjskega okraja. Krajši dokumentarni film o prireditvah tedna in življenju celjske mladine snemata mlada snemalca Frane Meglic in Boris Goriup. Prve kadre sta posnela že v soboto popoldne, v nedeljo pa telovad- ni nastop celjskih srednješolcev na stadionu Borisa Kidriča. Snemanje bodo nadaljevali v soboto in to predvsem življenje ob tabornem ognju in zbor mladinskih delovnih bri- gad. V nedeljo dopoldne pa bodo sne- mali parado mladine po celjskih ulicah in zborovanje na Glaziji. it) V PLANINAH D02IVIŠ DVAKRAT POMLAD! Ko izstopiš v lepem junijskem jutru ob 7. uri na postaji Hrastnik, od koder pelje vseskozi dobro markirana pot na »dolenjski Triglav« Kum (1219 m), so ja- blane v dolini že davno odcvetele. Po- lagoma se vzpenjaš navzgor in kmalu prisije iz goste megle toplo sonce, ki te nato ves čas do dobrega segreje, ko po dobrih dveh urah zmerne hoje prispeš na vrh Kuma. Vrneš se pa fz Kuma v Trbovlje na vlak. S postaje Hrastnik pa do Matice je dobro uro hoda. Iz Matice prideš do gostoljubne gorske krčme Titošek, od koder je že od daleč slišati igranje radia. Nato se vzpneš zopet po strmini, nekaj časa hodiš po bujnih travnikih, nakar pre- ideš zopet v gozd in kmalu si na veli- kem travniku. Le še dobrih 10 minut in pred seboj zagledaš obe starodavni cerkvi, Jost in Neža, vsaka na svojem vrhu, pod cerkvijo pa planinski dom, ki ga je PD Trbovlje razširilo v prijazno planinsko domovjc. Mlad zakonski par, ki je letos prevzel v oskrbo to gorsko postojanko, zasluži v vsakem pogledu za njuno delo, hitro in prijazno postrež- bo, polno priznanje vseh planincev, ki prihajajo na Kum. Izkoristile prihodnjo nedeljo in pohi- tite na Kum, da doživite letos šc en- krat pomlad! Dr. M. In zaledja Иоспв neurje v okslici Zreč ie napravilo milije nski škode 24. maj 1956 bo ostal prebivalcem po- horskih vasi nad Zrečami še dolgo v žalostnem spominu. Močna nevihta, ne- urje in naliv so povzročili v tej okolici veliko škodo v razmeroma zelo krat- kem času. V popoldanskih urah so se začeli zbirati težki oblaki, toda nihče ni pričakoval, da bo prav na tem delu prišlo do naravne katastrofe. Prebivalci vasi in naselij nad Zreča- mi proti Pohorju pravijo, da je grmelo, nakar se je vlil močan dež kot iz ška- fa, odtrgal se je oblak. Voda se je pri- čela zbirati z vseh strani. Trgala je drevje, rušila ceste in odnašala s se- boj vse, kar jo je na svoji poti hotelo ovirah. Zato ni čudno, če je voda začela neverjetno hitro naraščati v vseh poto- kih, ki vodijo proti Zrečam. Na več me- stih so bili zloženi hlodi, ki so jih imeli okoliški kmetje pripravljene za prodajo ali pa so bili že prevzeti od lesnih od- sekov KZ in LIP. Kjer jih je voda le dosegla, jih je odnesla s seboj, tako da je ta dan v dobri uri odvlekla nad sto kubičnih metrov lesa. Kakor hitro je voda naraščala v po- horskih potokih, tako je tudi naglo od- tekala proti Zrečam ter dalje po Dra- vinji. Ta je v Zrečah in še dalje proti Konjicam na več mestih prestopila svo- jo strugo in se razlila po poljih, njivah in travnikih. Več milijonsko škodo je napravila že v Zrečah, kjer je vdrla v zadružno klet, v kateri so imeli večjo količino vina in drugih stvari, kar je bi- lo delno v steklenih posodah. Nekaj škode je napravila tudi na tovarniških objektih in pri regulaciji Dravinje. Na njivah in travnikih pa je narasla voda napravila dokajšnjo škodo v oko- lici Radane vasi in Gabrovelj, kjer so bile večje površine pod vodo, v niže le- žečih hišah pa je tekla v kleti in hleve. O veliki nesreči, ki je zadela ta del Pohorja so bili takoj obveščeni gasilci v vseh okoliških krajih, ki so takoj pri- hiteli v Zreče in okoliške^kraje ter pri- čeli z reševanjem. V pripravljenosti so bili tudi tovarniški gasilci Tovarлe us- nja v Konjicah, saj je bilo potrebno obraniti nekatere objekte v konjiški okolici, to je mostove, jezove itd., ka- tere je Dravinja v svojem gornjem toku večji del vse potrgala in odnesla s se- boj. Najbolj so prizadete vasi v okolici Zreč, Skomerja, Loške gore in tamkajš- na naselja. Deroča voda z bregov je s seboj odnašala zemljo in kamenje, ta- ko da je velika škoda zlasti na posev- kih. Iršičeva žaga in mlin pod Skomer- jem je večji del zasut. Tudi ceste so na posameznih predehh zasute, tako da se ne more več spoznati, kje je bilo cestišče, ki ga je voda popolnoma raz- trgala. Toda kakor hitro je naraščala, tako naglo je tudi upadala, saj je proti večeru tega dne bila le malo preko povprečja. Za seboj je voda pustila raz- dejanje, kakršnega v teh krajih ne pom- nijo niti najstarejši ljudje. Posebne ko- misije te dni ocenjujejo nastalo škodo, ki gre v težke milijone. Razen zaseb- nih kmetov, lastnikov zemljišč so oško- dovane še zreška in pohorska KZ ter LIP in gozdna uprava pri hlodovini in gozdnih cestah. orehi v konjiški okolici so se začeli sušiti Letošnji zimski mraz y februarju in marcu je napravil precej škode na ore- hovih drevesih. Večji del orehov v ko- njiški okolici je toliko zmrznilo, da so se začeli sušiti. Sadjarji menijo, da je to v glavnem posledica toplega vreme- na v januarju, ko se je po drevesih že pričel razlivati drevesni sok. Ta pa je povzročil, da so orehova drevesa kasneje močno zmrznila in se sedaj začela sušiti. L. V. LJUDSKI POSLANEC VIKTOR AVBELJ MED SVOJIMI VOLIVCI Pretekli teden je bil tovariš Viktor Avbelj, zvezni ljudski poslanec in član Izvršnega sveta LRS, med svojimi vo- livci v mozirski občini. Spremljal ga je republiški ljudski poslanec tov. Ja- kob Žen. Občinski ljudski odbor SZDL je v ta namen sklical sestanek v Na- zarju in Lučah. Oba sestanka sta bila dobro obiskana. Tovariš Viktor Avbelj je volivcem govoril o gospodarskih vprašanjih, o smernicah nove gospodarske politike, o glavnih značilnostih letošnjega zvez- nega družbenega plana ter o dvigu pro- izvodnje, o davčnem sistemu, o taksah in o drugih važnih gospodarskih vpra- šanjih. Po končanem govoru so volivci razpravljali o ukinitvi terenskega do- datka gozdnim delavcem, v Nazarju pa o potrebi gradnje nove šole. V Lučah so se zanimali za elektrifikacijo so- sednjih krajev, za katero jim primanj- kuje sredstev. Volivci bi želeli, da bi ▼ njihovem kraju obratovalo več žag ve- necijank. Opozorili so na nekatere ne- pravilnosti pri odobravanju pokojnin in invalidnin. Ljudska poslanca tovariš Viktor Avbelj in Jakob Žen sta voliv- cem odgovarjala na njihova vprašanja s potrebnimi pojasnili. Vsi želijo, da jih še kdaj obiščeta. R. Z. IZ LJUBNEGA Pred štirinajstimi dnevi je preseneti^ z obiskom prebivalce Ljubnega ob Sa- vinji osvoboditelj Zgornje Savinjske do- line, častni občan ljubenske občine, ge- neralmajor Franc Poglajen. Ob tej pri- liki so mu izročili diplomo častnega občana ter mu priredili lep sprejem s proslavo. Po slavnostnem govoru in de- klamacijah pionirjev je pevski zbor pio- nirjev zapel tri pesmi. Srečanje tova- riša Poglajena z bivšimi borci je bilo zelo prisrčno. Б1. izpod donaCke gore V okviru aktiva mladih zadružnikor so imeli tu v zimskem času gospodar- sko-gospodinjski tečaj. Poslušali so razna predavanja o kmetijstvu in si ogledali filme o sadjarstvu, kokošje- reji in dr. Pri tem jim je nudila po- moč kmetijska zadruga in učiteljstvo. Sedaj se mladi zadružniki marljivo pripravljajo za Teden ljudske mladine, kjer nameravajo sodelovati v paradi kot kosci in žanjice. -R- iz šmartnega ob paki poučna predavanja Odbor Kmetijske zadruge v Smart- nem ob Paki se je odločil, da bo s po- močjo kmetijskih strokovnjakov prire- jal štirinajstdnevna poučna predavanja. Eno takih predavanj je bilo zadnjo ne- deljo. Profesor hmeljarske šole, tov. inž. Resman je govoril o uporabi umet- nih gnojil ter o ukrepih za zatiranje škodljivcev hmelja. Kljub zelo slabe- mu vremenu se je tega zanimivega pre- davanja udeležilo precejšnje število hmeljarjev. mladina se je zbrala Zadnjo nedeljo se je zbrala kmečka mladina in ustanovila krožek mladih zadružnikov. Upamo, da bo pokazala ono, kar od nje pričakujemo. Saj bo to lahko, ker bo uživala vso podporo ti- stih, ki so za to poklicani. koristen sklep Tukajšnja Ljudska knjižnica ima iz leta v leto lepše uspehe, zato je odbor kmetijske zadruge sklenil, da priključi svojo strokovno knjižnico le-tej kot po- seben strokovni oddelek. Obenem pa bodo na p>obudo odbora Prosvetnega društva ustanovili tudi poseben odde- lek za mladinsko književnost. Oba ta sklepa pozdravljamo in želimo vod- stvu knjižnice pri izobrazbi naših ljudi čim več uspehov. živahen zbor volivcev V ponedeljek zvečer so se zbrali vo- livci k obravnavi osnutka občinskega družbenega plana in proračuna za leto 1956. Obravnava je bila prav živahna. Med drugim so se volivci zavzemali za regulacijo Pake od njenega izliva navzgor, ne pa obratno, kar se sedaj dela. Mnogo govora je bilo tudi o na novo uvedenih taksah. Večina je bila za to, da se naj šmarnica edstrani, na njeno mesto pa posadi sadno drevje, posebno koščičasto, ki bo prinašalo lju- dem veliko več koristi kakor šmarnica, ki ubija telesno in duše\Tio stare in mlade. žal prepozno Nekega večera sem se vračal z obiska od prijateljev na Gorici. To je majhna vzpetina na levem bregu Voglajne na- sproti Šentjurju pri Celju. Ko sem za- vil s poljske poti na cesto proti Šent- jurju, me je nekoliko od gostilne »Pri mostu« nenadoma oslepila žarka luč ' mnogosvečne žarnice, nameščena na skladišču podjetja LIP. Žarnica je na- meščena nizko na poslopju in zato na daljavo ščemi potniku naravnost v obraz in mu jemlje vid na cesto pred seboj. Prav s težavo sem našel pravo smer do voglajnskega mostu. Pred do- brim tednom je prav na tem mestu in pri tem mostu utonil posestnik Belaj. Most je varnostno zelo pomanjkljiv. Zgrajen je v poševnem kotu na Vo- glajno, na nobeni strani pa ni zavaro- van tudi breg. LTpajmo. da bo nesreča, ki ni edina na tem mostu, opozorila merodajne, da bo- do z neznatnimi stroški odstranili ne- dostatke. Opozoril sem, čeprav za ta primer nesreče prepozno! MI NISMO ODGOVORNI Na članek: »Zaradi slabe zaščite pri delu je bila delavka 826 dni v bol- niškem stanju«, ki smo ga objavili т zadnji številki našega lista, smo pre- jeli od kolektiva »Celeia-sad« nasled- nji odgovor: Podjetje »CELEIA-SAD« ne more od- govarjati za nepravilnosti v bivšem podjetju »SAD«. Tako tudi ni odgo- vorno za nesrečni primer neke delav- ke, ki je bila leta 1953 zaposlena pri starem podjetju. Do nesreče je prišlo pri delu zaradi nezadostno zaščite- nega delovnega mesta, kar je novo podjetje, to je »Celeia-sad«, že popra^ vilo. Nikakor pa ne moremo odgovar- jati za napake nekdanjega podjetja. 1. JUNIJA 1953 — STEV. 22 STRAN 7 Zanimivosti testo je izdalo tatu V nekem mestecu na spodnjem sak- sonskem se je neki tst odločil za tat- vino motornega kolesa, ki je stalo shranjeno v pekarni. Dejanja ni mogel drugače izvráiíti, kot da je stopil v pe- karno skozi okno. Pi-i tem je moral stopiti v pekač, poln surovega peciva. Nožni odtisi v testu so tatu hitro iz- dali. Policija je izmeiMa vse glavne karakteristike in ni dolgo" trajalo, ko so predrznega tatu prijeli. tunîs ima najivilajšega ministra na svetu Nedavno osnovana vlada novega Tu- nisa ima najmlajšega ministra na sve- tu. Gre namreč za komaj 28-letnega Bechir ben Yahmeda, kä je bil vzgojen za novinarja v Parizu. V novi vladi Habib Bourgibasa je postal minister za informacije. pomembna sila na svetu Organizacija združenih narodov, ki kna svoj sedež v 39-nadstropni palači v New Yorku, je stara 11 let. Vanjo je včlanjenih 76 držav z vseh kontinen- tov. Kaže, da bo njih število še naraslo. V svojih uradih v New Yorku, Genfu in drugod, zaposluje ta svetovna zveza narodov več kot 15.00CI uslužbencev. Stroški za vzdrževanje OZN znašajo letno 40 milijonov dolarjev. svojevrsten primer V neki londonski ulici so se mlada dekleta igrala z žogo. Nenadoma pa je izza najbližjih hišnih vrat pritekel pre- drzen pes — foxterier in z zobmi po- bral mrežasto žogo. Potlej se je v dol- gih skokih pognal po ulici nizdol. De- kleta in drugI mimoidoči bežečega psa na noben način niso mogli ustaviti. Gonili so ga približno dva kilometra daleč. Naposled se je foxterier ves upe- han zatekel na policijsko postajo in spustili žogo k nogam službujočega po- licija. Namreč, igra z žogo je na ulici, kjer bivajo omenjena dekleta in pre- drzen foxterier, strogo prepovedana. tragedija dveh umetnikov Popularni pevec dunajske državne opere, Richard Sallaba, se je pred ne- davnim ponesrečil z avtomobilom in kmalu nato umrl v bolnišnici. Njegova soproga Margareta, ki je za srečni za- kon nekoč žrtvovala veliko obetajočo umetniško kariero, ni mogla prenesti težkega udarca. Prostovoljno se je lo- čila od življenja. V poslovilnem pismu je pojasnila, da bî njeno nadaljnje življenje bilo brezsmiselno. Margareta Sallaba se je zaprla v stanovanje in odprla plinsko pipo. v londonskem zoo imajo 150 let staro želvo Obiskovalci londonskega zoološkega vrta imajo priliko videti 150 let staro želvo, ki jo v vrtu zelo skrbno negu- jejo. Žival je sorazmerno velika in sta- rosti primemo težka. Njen oklep skrb- no negujejo z oljno politure. puloverji za šolarje addis abebe Cesar Etiopije, Haile Selasie I., je sklenil vsako leto v Icrogu .svoje dru- žine svečano obdai^îti vse šolarje Addis Abebe ter jih na ta način še bolj spod- buditi k boljšemu učenju. Ko so na dvoru razmišljali o tem, kakšno naj bi bilo cesarjevo darilo otrokom, so se naposled odločil za volnene puloverje. Le-ti bodo otrokom prestolnice, ki leži 2600 m visoko nad morjem, zelo dobro .služili. Tudi letos se je na velikem športnem stadionu v Addis Abebi zbra- lo k obdaritvi nad 8000 šolarjev. Uči- telji so povedali, da cesarjeva obdari- tev odločilno vpliva na disciplino in vnemo za učenje pri otrocih. hollywood je zmagal Tokio — glavno mesto Japonske, je doživelo nenavadno presenečenje. Neka filmska družba iz Hollywooda je tu pri- redila svečano fižlmsko premiero, na katero so povabili tudi japonskega ce- sarja Hirohito. In res, cesar Hirohito se je tokrat prvič udeležil javne film- ske predstave. Vendar se doslej še no- beden japonski monarh ni na tak na- čin javno pokazal. Tako je tudi tokrat zmagal Hollywood. rubensova slika za 250 kron Švedski ljubitelj umetnin, Emil Holm- stron, poseduje najbolj dragoceno umet- nino — sliko znamenitega slikarja Ru- bensa. Sliko je približno ored 36 leti kupil za vsega 250 kron. Šele čez leta je na sliki odkril mnoge kvalitete ter se končno le odločil slednjo pokazati dvema ekspertoma za umetnine. Ko sta si le-ta dodobra ogledala omeni eno sli- ko, sta razodela, da je to Rubensova slika »polaganje Kristusa«. Sliko, ki jo sedaj poseduje Holmstron, so podrobno opisali v začetku 1. 1650 v korespon- denci med Johannom Zeephoffom in grofom Magnus de la Gardie. Rubens je sam izdelal več kot 600 raznih dra- gocenih umetnin. BREZ BESED .. .• »Je prosto, prosim?« »Seveda! Kar sedite.« »Hvala.« Obveščamo vsa društva in usta- nove, da smo po sklepu upravnega odbora ustavili vse dajatve v obliki daril in podpor ter na to- vrstne vloge in prošnje tudi ne bomo več pismeno odgovarjali. ŽELEZNINAR CELJE Celjske bodice UČINKOVITA REKLAMA Potoži mi direktor ves v skrbeh: »Ne morevi spati več. Imam tekstila v skladiščih, da nam sega že do streh. Zaloga polna nas bo zadušila! Za našo robo interesa ni in vendar mi težko je to umeti, ker vem, da zimske in poletne dni ljudje hoditi hočejo odeti. Prijatelj moj, pomagaj in svetuj nam najučinkovitejšo reklamo! Iz krize nara podjetje ti rešuj! Nagrado radi ti za to priznamo!« »Direktor dragi, čuj ta moj nasvet: Z oglasom enim se znebiš zaloge in še tovarnam drugim dajte vzgled, kako izvlečejo se iz nadloge! Oglas objavi: — Prej ko nam strohni tekstil brez kupcev, sem mu ceno znišal za petdeset procentov. Se mi zdi, da s tem se boš potrošniku pnbližal.c Direktor me je krog vratu objel: »Kako da sam se nisem spomnil tega? Ne bo tekstil v skladišču nam prhnelt Ze vidim pot. Končana bo zadrega!* DOMACI PENZION Penzion se dviga — na Jadranu! Tja pojdi, ljubi penzionist, da tam penzion po novem planu še tebi letos bo v korist! »Še zdi se morje mi preslano,« odkima z glavo penzionist, »zato bilo bi še prerano, če bi že letos bil turist. Doma bom svoj penzion užival, če pa pri tem mi dolgčas bo, v lavor ju bom noge si umival in sanjal morsko si vodo. Po gozdu bral bom borovnice, z ženico v parku bom sedel in k sebi klical drobne ptice, v domačem soncu se bom grel. Za ta me sklep ženica hvali: —■ Kaj le imel bi od morja, ki žrtve v njem ljudje postali že mnogi morskega so psa! Deviz mi žena ne zahteva ne taks in pa tako naprej ... Čeprav se z mano muči, reva, ne dviga se penzion pri njej.« PRAVA PAROLA Soba globoka mu tesni je dom, njemu, ženi in štirim otrokom. Včasih od revme leži kot hrom v postelji revni pod vlažnim obokom. Kadar bolan na delo ne gre, izgubi nekatere procente, pa se večkrat doma jeze, ko jim prehitro zmanjka polente. Spet na delo odhaja krepak, zida hiše za drage milijone, stavi marmorne plošče na prag, zida prekrasne, udobne balkone. Misli si: »Srečni bodo ljudje v lepem razkošju tukaj živeli! Kdaj pa še mojim se dnevi zja^né, da življenja bodo veseli? Ni mi za marmor, ne za parket, ne za balkon! Le vlage strupene rad bi se rešil, da zdrav bi bil spet jaz in družina okoli mene!« Pravo parolo imamo zdaj: — Stanovanja za naše razmere! Sonce veselo posije naj še na premnoge, marsikatere! Da nam življenje vredno bo naših naporov in našega dela! Da bodočnost še bolj svetlo roka zgradi nam silna in smela! Fran Roš: (Pred petnajstimi leti) (Nadaljevanje) Pred dečlcoma se je dvigalo nuneno trinadstropno poslopje mogočne kasar- ne, obdano z zidom. V njem sta prebi- vala zdaj oba njima očeta. Jure in Tonček sta gledala v okna, ki so bila večidel odprta. Ob nekate- rih sta opazila nejasne obraze jetnikov, stoječih še na pol v mraku sobe. Približevala sta se kostanju z obsež- nim deblom, ko je izza drevesa nenad- no stopil Dušan, ki je bil v šoH leto pred njima. Njegov oče je bil njun učitelj. »Tudi vama so očeta zaprli?« je vprašal Dušan, sicer vedno veseli fant, zdaj pa resno zamišljen. »Seveda,« sta rekla, kalîor da se po- našata s tem. »Poglejta na okno v tretjem nastrop- ju, desno od žleba! Tam je moj oče. Spet se bo prikazal. Ko vaju zagleda, bo obvestil še vajina očeta, da sta tu. O, kaj vse iKcčenjajo! Koliko so jih! Mojemu očetu so »vzeli tudi pisalni stroj.« »Pri nas pa sukna za dve obleki! Za- midov oče je bil z njimi.« »Takšen izdajalec! Poglejta zdajle! Ali vidita?« Iz temine kasamiškega okna se je pokazala redkolasa glava Dušanovega očeta. Z ^MJs^m3[^^^ML.iiäika^s je nagnil venkaj, da so mogli opaziti njegov nasmeh. Jure in Tonček sta se mu priklonila in je še enkrat poma- hal. Bil je vsa tri leta njun učitelj in vsi v razredu so ga radi imeli. Se druga glava se je prikazala pri tem oknu. »Moj oče!« je vzkliknil Jure in raz- prostrl roke. Razločno je videl tam. njegov ozki, brkati obraz, ki mu je nekajkrat prikimal v pozdrav. »Ali bom še jaz zagledal očeta?« je ugibal Tonček. »Ce ga ne bom. potem je gotovo v neki drugi sobi in ga ni bilo mogoče priklicati.« Z dvorišča za zidom je zahreščal su- rov, preteč glas. Bil je to stražarјет glas, kajti z oken zgoraj so se umakni- li vsi jetniki. Dečki so stopili dalje po poti in se še ozirali v kasarno, v njena okna, ki so strmela v svet kakor srepe, hudobne oči. « »Kaj bomo storili zdaj? Kaj ho z našimi očeti?« je resno vprašal Ton- ček. »Vsi se bodo vrnili,« je prepričano odvrnil Dušan in skrivnostno pristavil: »Se včeraj mi je oče dejal, da Hitler nikoli ne bo zmagal Ves svet se mu bo uprl, ker je zločinec, ker je fašist. Tudi mi se mu ne bomo podvrgli, nikoli ne!« »Saj še ni vojne konec, tako je mislil tudi moj oče,« je pritrdil Tonček. »Nič ne bo Hitlerju koristilo, četudi mu pomaga Zamida in še njegov Han- zi,« je dodal Jure. »Ampak po mJeko še moram,« se je domislil Tonček in krenili so proti me- stu. V prvi mestni ulici so srečali An- drej čka, železničar j evega sina. »Andrejček!« so ga priklicali. »Kaj pa je s tvojim očetom?« »Eh, niso ga še zaprli,« je pravil Č4>kati, zgovorni fant, ki je bil naj- boljši telovadec v razredu. »Pa ga, še bodo zaprli, gotovo ga bodo, boste vi- deli! Ce so jih toliko, zakaj ravno nje- ga ne bi zaprli? Ali ni tudi Slovenec? In fašistov ne mara! O Hitlerju pravi, da je norec in morilec. Tudi to pravi, da za Hitlerja ne bo vozil vlakov. In še nekaj vem: Nekdo iz naše ulice ima na vrtu zakopano puško in municijo.« »O Item moramo (vsi molčati, iker orožje najbolj iščejo,« je svaril previd- ni Diišan. »Seveda morate! To sem samo vam povedal,« je pritrdil Andrejček. S trdnejšimi koraki in vedrejšimi lici so dečki stopali dalje. Manj mračno se jim je zdaj zdelo mesto kljub tujim zastavam in napisom. In ko jih je iz nekega trgovinskega okna pogledala podoba osomega moža s progo las pre- ko čela in s pristriženimi brki, so se jim obrazi razpotegnili v zaničljiv posmeh. »Zajčkom danes še nisem dal jesti,« se je spet domislil Jure. »In mami mo- ram povedati, da sem videl očeta.« Poslovili so se molče in jasni ogenj" v očeh jim je pri tem povedal več od besed. Obveščamo vse interesente za nakup defektnih izdelkov, da smo s 1. junijem 1956 vso zalogo tovrstnih izidelkov odsitopili KMETIJSKI ZA- DRUGI PETROVCE. To podjetje bomo v bedooe zalagali z blaigom ostalih kvalitet. Potrošniki, obrnite se v bodoče direktno na KMETIJSKO ZADRUGO PETROVCE. Zgodba iz divjega severa 29 Medved je Misikovito planU naprej, da bi zagrabil predrznega človeka. Ta- krat se je zablisikaJo in medved je smrtno zadet omahnil. Nepa je komaj še pravočasno odskočil, da medved ni padel nanj; nato je nekaj korakov od- daljen opazoval nasprotnikov smrtni boj. Blisk v koči sicer ni videl ničesar, uganil pa je, da se je zunaj zgodilo ne- kaj novega. Previdno je prilezel na plan, lovec ga je sicer zagledal, toda njegova starinska pušika ni bUa nabita, le žena, tista žena, ki ji je rešil otroka, je zagnala sulico vanj. 30 Zadela ga je v bok. Začutil je ostre bolečino od konice jekla; tuleč je po- begnil in vlekel nekaj časa sulico za seboj. Kmalu se je je z močnim sun- kom rešil in pobegnil v noč. Na gre- benu strmine se je Blisk za nekaj mi- nut ustavil, krvaveč in brez moči. Ko je s težavo lovil sapo, mu je bilo grlo polno čudne tožbe. Bolj kot rana je Bliska bolelo to, da ga je ranil človek. Ta bolečina je povzročila, da se je nje- gova pasja kaplja krvi zopet izgubila in da je v njem prevladal volk. 31 Minilo je dokaj dni in rana se mu je že davno zacelila. Zopet je drvel po svojih nepreglednih loviščih, ubijal in živel kakor volk. Nekega dne je prispel do brezkončnih ledenih polj zaledene- lega morja. Tu je Blisk zagledal nekaj čudnega. Ustavil se je in čeljust se mu je povesila od nenadnega presenečenja: pred njim je bila ladja, vklenjena v le- dene plošče. Se nikdar ni videl kaj po- dobnega, v širokem krogu je obšel to prikazen, da bi si jo ogledal. 32 Nenadoma se je ustavil, zaduhal je čudno znan vonj. Ni bil vonj lisice, niti volka, niti eskimskega psa. Za nekaj trenutkov je otrpnil zardi te skrivno- sti, nato pa se je pognal za sledjo. Mi- ljo od ladje se je dvigal pred njim svež grob, strašen in pošasten, nad njim pa svinčena tabla z napisom: John Brain, umrl 4. januar ja 1915, Toda grob in plošča Bliska nista zanimala, ustavil se je le zato, ker so bili tu okrog sle- dovi onega bitja številnejši in njih vonj ostrejši. STRAN 8 1. JUNIJA lOM — STEV. 21 Še nekaj drobnih iz naših krajev VHJKA GASILSKA VAJA V SLOV. KONJICAH V okviru praznovanja gasilskega dne- va so bile v Sk>v. Konjicah to nedeljo velike gasilske vaje, katerih so se ra- zen gasilcev iz Vitanja udeležila vsa društva v občini. Poleg gasilcev pa so pri vajah sodelovali še člani PLZ in sanitetna ekipa. Pri samem izvajanju je treba priznati, da so ekipe nalogo dokaj dobro izved- le, pa tudi prebivalstvo Konjic se je ob najavljenem »napadu letal«, ki je bil dan z znakom sirene umaknilo iz cest. Po »napadu iz zraka« so člani PLZ hi- tro začeli s čiščenjem in reševanjem, pri čemer so jim pomagali še pripadni- ki saninetne ekipe. Za zaključek pa so gasilci pripravili veliko vajo, v kateri ■je sodelovalo 9 desetin, med katerimi je bila tudi pionirska iz konjiškega dru- štva. Slavnostni del praznovanja pa je bil izveden z veliko parado vseh nasto- pajočih, v kateri je na čelu s prapori in godbo korakalo okoli 150 gasilcev v pardnih in delovnih uniformah, blizu 60 članov PLZ in sanitetne ekipe, nè*- zadnje pa še vsa motorna vozila, ki so sodelovala pri reševanju in gasilskih vajah. Predsednik Občinske gasilske zveze tov. Suc je nato pred gasilskim domom pohvalil vse sodelujoče za do- bro izvedbo ter jih pozval še k nadalj- njemu delu v svojem človekoljubnem poklicu. IZ SLOVENSKIH KONJIC Preteklo nedeljo je v Slov. Konjicah zaključila taborjenje prva izmena ob- veznikov predvojaške vzgoje konjiške- ga odreda, v kateri je bilo okoli 1^80 mladincev iz raznih krajev v občini. Ob zaključku, katerega so se udeležili tu- di predstavniki oblasti, je bilo več naj- boljših mladincev-obveznikov, ki so se zelo dobro izkazali, predlaganih za od- likovanja in nagrade. Te dni pa bo na- stopila štirinajstdnevno taborjenje dru- ga izmena obveznikov iz kmečkih cen- trov predvojaške vzgoje. * Pevski zlx)ri iz vseh šol na področju konjiške občine se pripravljajo na svoj Iclni skupni nastop, ki bo v prvi polo- vici junija v Slov. Konjicah. Vsak zbor bo ob tej priliki zapel samostojno eno ali dve pesmi, nekaj pa jih bodo zapeli skupaj. Na tem pevskem nastopu šol- ske mladine bo sodelovalo okoli 200 učencev in učenk. * Pred kratkim je bil v Slov. Konjicah zbor volivcev, na katerem so obrav- navali predlog občinskega družbenega plana in proračuna. Volivci so na zbo- ru iznesli več kritičnih, toda koristnih pripomb glede stanja na šolah in nižji gimnaziji. Razen zgradb, ki so že pre- cej stare, bo treba kmalu misliti na raz- širitev, saj že ne odgovarjajo vsem po- trebam. To velja tudi za opremo. Umestna je bila tudi pripomba glede podpore knjižnicam iz občinskega pro- računa, ki je zelo majhna. Nekaj pri- pomb je padlo tudi na posamezne pre- visoke postavke v okrajnem proračunu, ki ne kažejo znakov slednje. To velja zlasti za čiščenje in vzdrževanje pro- storov, nabavo inventarja itd. L. V. z vinskega vrha pri slivnici Krajevni odbor Vinskega vrha, ki obsega devet vasi, je pred nedavnim organiziral Teden cest. V tem tednu so kmetovalci popravljali stare ceste, za- sipavali jame ter kopali in čistilii jar- ke. Najbolj so se izkazali pri delu va- ščani Bukovja, ki so obnovili 180 m ceste in navozili mnogo kamenja. V kratkem nameravajo pričeti gradnjo ceste Vinski vrh—Šmarje, ki je še ne- dokončana. Pretekli teden so tudi tu ustanovili aktiv mladih zadružnikov, v katerega se je vključilo 22 mladincev. Aktiv bo skrbel za sadjarstvo in vinogradništvo. Priredili bodo razne tečaje ter si ogle- dali razna vzorna zadružna posestva. Pri njihovem delu jim bo pomagala Kmetijska zadruga Slivnica z denar- nimi sredstvi. V Tednu ljudske mladine so nastopili mladinci z veseloigro P. Pertiviča »Vozel«. Z izvedbo so bili vsi zelo zadovoljni. T. F. v rečici ob savnji so odkrili spomenik padlim borcem Pred dnevi je organizacija ZBNOV v Rečici odkrila spomenik 64 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Sredstva za gradnjo je v veliki meri prispevalo prebivalstvo samo, deloma pa razna podjetja in kmelujska zadru- ga. Na dan odkritja se je k slovesnosti zbralo na trgu okrog 1500 ljudi. Od- kritja so se udeležili tudi zastopniki OLO ter okrajnega odbora ZB. Svojci padlih, podjetja, sindikati in politične organizacije so {»ložili pred spomenik nad 100 vencev. Organizacija ZB se zahvaljuje vsem, ki so prispevali sredstva za postavitev spomendka in tistim, ki so sodelovali pri pripravah za odkritje. PROSLAVILI SO SVOJ KRAJEVNI PRAZNIK Tudi letos so na Frankolovem slav- nostno proslavili svoj krajevni praznik, 23. maj, dvanajsto obletnico začetka prvih večjih partizanskih akcij. Pro- gram proslav je bil pester. 2e 19. maja so zažgali kresove po vseh bližnjih hribih. To je organiziralo gasilsko dru- štvo, ki je slavilo prav tedaj 10-letnico svojega obstoja. Društvo je priredilo slavnostno proslavo in podelitev pri- znanj najzaslužnejšim gasilcem. Dan pred praznikom je celjski DOZ orga- niziral večer kmetijskih filmov. Nasled- njega dne je bila popoldne slavnostna seja krajevnega odt)ora Frankolovo in Črešnjice. Sledila je akademija pionir- jev, ki je nadvse uspela. Tako je Fran- kolovo tudi letos svečano proslavilo svoj krajevni praznik. iz frankolovega Preteklo nedeljo je bil v Frankolo- vem zelo dobro obiskan zbor volivcev, na katerem so razpravljali o občinskem proračunu. Kmetovalce je zanimalo vprašanje vinogradov in uvedba taks. Razpravljali so o delu kmetijske za- druge, katero je bivši poslovodja oško- doval za dva milijona dinarjev. Zaradi njegovega malomarnega poslovanja se je pokvarilo tudi precej umetnega gno- ja, ki ga sedaj zadruga prodaja kme- tom po znižanih cenah. Pred nedavnim so uredili v zadruž- nem domu prostor za mesnico in mle- karno, ki sta bili do sedaj v nepri- mernih prostorih. Prebivalstvo je s tem ukrepom zelo zadovoljno. Državni zavarovalni zavod je pre- tekli teden priredil kmetovalcem po- učno predavanje, v katerem je tovariš Tratnik prikazal pomen kolektivnega zavarovanja živine. Po predavanju so si ogledali film o preprečevanju tra- kuljavosti, katerega so predvajali tudi za šolsko mladino. Kmetovalci so bili s predavanjem zelo zadovoljni in želi- jo, da bi jih še kdo obiskal. d. Več nastopajočih kot gledalcev! Lepo sončno vreme je privabilo v nedeljo k •tvoritvi mladinskega festivala nad 2000 gle- dalcev na stadion Borisa Kidriča, kjer je po obdobjn treh let zopet pokazala šolska mladina sadove šolske telesne vzgoje. Preko 4000 je bilo mastopajočih, tako da je bila nedeljska prire- ditev med najbolj množičnimi telesnovzgojnimi manifestacijami zadnjih let v našem mestn. Na tribuni so bili zbrani vsi najvidnejši predstav- niki celjskih političnih, upravnih in šolskih organizacij. Pri nas še vladajo pri ljudeh različna gle- danja na cilje in metode telesne vzgoje. Celjski HČitelji in profesorji telesne vzgoje so želeli v nedeljskem nastopu javnosti poKazati povsem uovo smer v organizaciji tovrstnih množičnih mastopov. Morda gotovim gledalcem, ki so še pod vtisom predvojnih nastopov bivših telovad- nih organizacij, ni bila všeč nova koncepcija. Vendar se bo treba sprijazniti z dejstvom, da je začela zmagovati misel, da ne gre pri podob- nih prireditvah več za toge sisteme, za disci- plinski »driU, za artistiko, zgolj za estetski izgled, ki je zanimiv za gledalce, temveč za te- lesno vzgojo mladih ljudi. Tudi pri množičnih javnih nastopih bo treba vselej prisluhniti le vadbenim potrebam pionirjev in mladine ter jim nuditi fiziološko izdatno telesno vzgojo. Nedeljski program je bil raznovrsten in je po- kazal vsestranost šolske telesne vzgoje. Neka- tere sestave so dale poudarka prikazu metodič- nega postopka pri obravnavanju učne snovi, druge so pokazale dovršene storitve ob glas- beni spremljavi, tretje pa so se ustavljale le pri igrah, ki so T določenih starostnih stopnjah sestavni del življenja mlađih ljudi. Tako smo pravzaprav videli tri metode, ki danes prevla- dujejo v sodobni telesni vzgoji — telovadbo, šport in metodo iger. Povsem razumljivo je, da pri takem podajanju ne moremo vselej za- htevati tiste' skladnosti in enotnosti, skratka formalizma, kot amo ga bili vajeni pri podob- nih prireditvah. Kadar gre za sproščeno in pri- rodno gibanje, ga ne moremo vedno ukleniti in razčleniti, zlasti če imamo pri tem opravka a stotinami mlađih ljudi. Vsi vemo, da ima vsak človek nekaj individualnega tudi v svo- jem gibalnem aparatu. Ce gledamo nedeljski nastop s takšnega vidika, nas pač ne sme mo- liti dejstvo, da pri igranju tisoč otrok niso vsi istočasno napravili gotove poskoke, obrate in podobno ali na primer da pri vadbeni uri pionirjev ni bilo vselej vzornih preskokov itd. Z novimi oblikami in metodami dela je celj- skemu aktivu učiteljev in profesorjev telesne vzgoje, ki so pripravili nedeljski nastop ob sodelovanju učiteljstva celjske I. in II. osnov- ne šole, v polni meri uspelo pokazati smotrno šolsko telesno dejavnost. To pa je bil tudi glavni namen te velike javne prireditve. Pred pričetkom nastopa je zbrano mladino pozdravil tovariš Gaspari, član OK LMS Celje, filmsko podjetje iz Ljubljane pa- je snemalo na trak pisan spored prireditve. Atletika KVALITETA RASTE AD Kladivar iz nedelje v nedeljo pošilja svoje ekipe na atletska bojišča. V nedeljo so doma nastopili brez nasprotnika mlajši mla- dinci v II. kolu moštvenega prvenstva' Slove- nije. Tokrat so bili znatno boljši kot v I. kolu, saj so nabrali 10.054 točk ali za 1.500 točk več! Res, znaten napredek v tako kratkem času, če pomislimo, da je bilo I. kolo pred dobrimi 14 dnevi. Veliko moč ima Kladivar v mladih metalcih. Bzirsky in Kač se razvijata v odlična atleta, ki bosta lahko kmalu zamenjala starejšo gardo. Kar poglejmo sobotne zmagovalce z njihovimi rezultati — 100 m Sok 11.?. 1000 m Naraks 2:44.0, met krogle Bzirsky 43.35. 300 m Koželj 39.4, daljina Jan 6.02 m, višina Jarh 158 cm, 4 x 100 m Kladivar 48.2. V vmesnih točkah so nastopili tudi starejši atleti. Pri mladinkah je Reharjeva tekla 100 m 13.8, 200 m pa 28.8, pri članicah je na 200 m bila najboljša Sikovčeva s 26.0, v metu diska Kač 32.70 m, v metu kopja Pristov- îek z 31.65 m, v skoku v višino Siimakova 150 ero, na 80 m zapreke Petauer 12.4 in na 800 m Slamnikova 2:21.2. Pri članih se je odlično od- rezal Male na 3.000 m stiple z 9:38.4. Kopitar Jože v metu kopja s metom 61.55 m, Vipotnik na 400 m s 50.7, v teku na 100 m pa je zmagal Kopitar Marjan z istim časom kot Lešek — It.5! — Y nedeljo bodo nastopili tudi člani in članice v I. kolu zvezne atletske lige v Ljub- ljani. Pri moških še vendno lahko računamo na 1. mesto med slovenskimi predstavniki — Odredom, Ljubljano in Svobodo, pri ženskah pa bo borba mnogo težja kot prejšnja leta, ker je Kladivar izgubil nekaj atletinj, mlade moči pa še niso dorasle za težje nastope. Odbojka ZMAGA BETONA Na domačih tleh je v nedeljo moška ekipa Betona premagala Fram s 3:0 in si s tem pre- cej izboljšala položaj na lestvici vzTiodne slo- venske lige. Košarka KATASTROFALEN PORAZ V MARIBORU Celjski košarkarji doživljajo iz nastopa v nastop poraz za porazom. V nedeljo so igrali proti najtežjemu nasprotniku — Braniku — v Mariboru kjer so se vrnili s porazom 36:141 (17:52). Na pot je odšlo samo 5 igralcev! Vpra- šeimo se — ali je še vredno nastopati v liga- škem tekmovanju, če ne bo v sekciji več reda in discipline ter pravega vodstva? Ze četrti po- raz v tej ligi da mnogo misliti. Sicer pa povze- mamo iz drugih listov, da tudi obnašanje pe- torice Celjanov na nedeljski tekmi v Mariboru ni bilo športno (Večer). Brez vodstva ne bo šlo in je bolje ostati doma kot pa zapravljati čas iuf denar zrn. neresno igranje. Nogomet BREZ TOČK IZ ČAKOVCA Kladivar se je vrnil iz Čakovca s tesnim po- razom 0:1 in s tem seveda brez dragocenih točk. Srečanje je bilo odločeno že v 2. minuti igre, ko je Marinček nesrečno poslal žogo z glavo v lastno mrežo. Bila je to povsem nene- varna situacija. Iz nekih 40 metrov pred golom Kladivarja je nekdo od domačinov poslal viso- ko žogo proti vratom Kladivarja. Močno sonce je sijalo Marinčku v obraz, ko je hotel povsem sam, od nikogar oviran, odbiti žogo v polje. Žoga pa mu je padla tako nesrečno na glavo, da je spremenila smer v lastno mrežo. Nihče ni pričakoval, da bo srečanje s tem že zape- čateno. Kladivar je imel namreč znatno več od igre. žoga pa ni našla poti v mrežo domačinov. Celjanov se je pri tem držala precejšnja mera smole. Posinek je dvakrat silovito streljal T vratnico, enkrat pa tudi Pere. Vse kaže. da eo Celjani bili zopet premalo precizni, pa čeprav samo za nekaj cçntimetrov . . . Kladivar B je dobil tekmo s Konjicami bre« borbe s 3:0, mladina se je vrnila iz Rogatca e lepo zmago 5 K), pionirji pa iz Gaber ja z zmago nad Olimpom s 4:2 (2:0). Nogometaši ŽSD Celje so nas zadnjo nedeljo razveselili z lepo igro in zmago nad Alumi- nijem s 3:2 (0:2). Že v I. polčasu so pokazali mnogo več od gostov, pa čeprav so zaradi slabe obrambe prejeli dva gola. V II. polčasu pa so napadalci le znali izkoristiti terensko premoč, trikrat potisniti žogo v mrežo in s tem pobrati ves izkupiček. Storjani so v Mariboru proti Kovinarju doživeli tesen poraz — 0:1! Za prvenstvo CNP sta obe celjski ekipi na domačih tleh utrpeli poraz — Beton je bil pre- magan od Usnjarja z 0:5, Olimp pa od Rogatca 1:5. NEDELJSKI ŠPORTNI SPORED Sobota, 2. junija v popoldanskem času na vseh celjskih igriščih — finalna tekmovanja ob- činskih prvakov v športnih igrah in atletiki. Okrajno prvenstvo društev Partizan v vajah na orodju. Nedelja, 3. junija ob 6. uri na stadionu Borisa Kidriča — okrajno prvenstvo društev Parti- zan v ljudskem mnogoboju ob 18. uri: velika mladinska parada ob 15. uri na Glaziji mladinska tekma KLADIVAR : USNJAR ob 16,50 uri na Glaziji KLADIVAR : SLOBODA (Varaždin) ZIDARJE IN DELAVCE SPREJMEMO TAKOJ! Stanovanje preskrbljeno. Gradbeno podjetje »GRADITELJ« Ljubljana, Smartinska 64 b OLEPŠEVALNO IN TURISTIČNO DRUŠTVO CELJE II. CELJSKI TURISTIČNI TEDEN SPORED PRIREDITEV: SOBOTA, 9. junija: ob 8,M pričetek aranžerskega tekmovanja; ob i,3e otvoritev razstave na Vajenski Soli I, Ljubljanska cesta: ob 18,3* otvoritev umetniške razstave pokrajin- skih slik celjskega tnrističnega pod- ročja v dvorani DIT; ob 15,И izlet v Šempeter — ogled rimskih iz- kopanin, prijave T pisarni Olepževal- nega društva Celje; ob Ì7,M odkritje spomenika Antona Aškerca т Vodnikovi ulici; ob 18,00 in 20,0« revija oblačil Vajenske šole I v Narodnem domu; ob 29,30 slovesna osvetlitev Starega gradn; ob 20,30 družabni večer pri Mlinarjevem Janezu. NEDELJA, H. junija: ob 9,00 namiznoteniški turnir za pokal Olep- ševalnega in turističnega društva Celje; ob 16,0« promenadni koncert aa Starem grada. PONEDELJEK, 11. junija: ob 19,0« seja plenuma Olepševalnega in tari- stičnega društva Celje. TOREK, 12. junija: ob 7,00 izlet v Logarska dolin«, prijave ▼ društveni pisarni. SREDA, 13. junija: ob lé,00 gostovanje opere in baleta Slovenske- ga narodnega gledališča iz Maribora — Asafijev: Bahčisarajska fontana (balet); ob 20,00 Giordano: Andrée Chenier (opera). ČETRTEK. 14. junija: ob 16,00 predvajanje turističnih filmov v kina Union. PETEK, 15. junija: ob 20,00 celjski literarni večer s sodelovanjem godalnega kvarteta, dvorana celjske občine. SOBOTA, 16. junija: ob 18,00 letna skupščina Stalne turistične kon- ference v prostorih gospodarskega kln- ba v Kocbekovi ulici: ob 20,00 slavnostni koncert Komornega zbora in godalnega orkestra v Narodnem domu; ob 20,30 družabni večer pri Mlinarjevem Janezu. NEDELJA, 17. junija: ob 16,00 promenadni koncert na Starem gradu. Predprodaja vstopnic za vse prireditve od 6. junija dalje od 10. do 12. ure v poslovalnici Pntnika. V mozirski občini razpravijajo o družbenem pianu in proračunu Občinski ljudski odbor Mozirje je pred tednom razpravljal na seji o pred- logu okrajnega družbenega plana in proračuna za leto 1956. Industrijislca proizvodnja je lani narasla za 13% v vseh panogah, razen v industriji grad- benega materiala in živilski industriji. Kmetijska proizvodnja se je v pretek- lem letu povečala za osem, obrtništvo pa za deset odstotkov. Predlog okraj- nega družbenega plana določa, da se letos dvigne proizvodnja za sedem od- stotkov. Odborniki so na^ravljali o vpra- šanjih gozdarstva in sklada za. obnovo gozdov. Mnenja so bili, da je enajst odstotkov gozdnega sklada za občino prenizko. Ugotovili so nekatere nepra- vilnosti upjorabljanja gozdnega sklada lani, kot n. pr. v Solčavi, kjer so iz sredstev sklada gradili lovske steze in drugo. Strinjali so se, da se mora za- ostriti vprašanje varčevanja posebno v nekaterih domovih in zavodih. So primeri, da znaša oskrba otroka ali starčka v domu mesečno 13.000 dinar- jev, kar je nerealen znesek. K pred- logu okrajnega družbenega plana so pripomnili, da se gozdni sklad poviša zaradi velikih potreb, predvsem pa za- radi slabih cest. Na kraju so sprejeli odlok o določanju tarif najemnin za poslovne prostore in potrdili pravila občinskega sklada za zidanje stano- vanjskih hiš. * Občinski komite ZKS je pred dnevi sklical sejo, katere so se udeležili se- kretarji osnovnih organizacij ZK in predsedniki vaških odborov SZDL. Raz- pravljali so o okrajnem in občinskem družbenem planu ter proračunu za leto 1956 in o raznih problemih družbenega plana. Sklepajo, da bo industrija do- segla še večje uspehe, prav tako pa se bo povišal tudi promet v trgovini in gostinstvu. Kmetijska in obrtniška pro- izvodnja bosta ostali na isti višini kot lani. Razpravljali so o zborih volivcev, kjer bodo obravnavali predlog občin- skega družbenega plana in proračuna za leto 1956. Tega bodo organizacije ZK in SZDL razložile svojim članom. R. Z. iz dobrne Pred dnevi je Društvo učiteljev in profesorjev vojniške občine uprizorilo Cankarjevo dramo »Hlapci« v Dobrni. V režiji Mata Matjana je dosegla dra- ma velik uspeh. Uprizoritve so se ude- ležili kulturni in x>olitični delavci, med njimi tudi tovariš Franc Simonie, se- kretar OK ZKS v Celju. Z dramo na- meravajo v kratkem gostovati še v drugih krajih. Preteklo nedeljo ponoči je grozila Dobrni in okolici pozeba, ki so jo kmetje preprečili tako, da so zakurili že prej pripravljene grmade in z meglo ublažili mraz. To sredstvo so že lana uspešno uporabili, vendar so še nekateri kmetje, ki tega niso storili. E. A. IZ SODNE DVORANE POCENI MESO JE HOTEL JESTI Anton Teržan je bil poslovodja mes- nice KZ Šentvid pri Planini. V letu 1955- si je protipravno prisvajal meso in go- tovino. Mesa si je prisvojil za najmanj 10.960 dinarjev, gotovine pa 1.115 dinar- jev. V dveh primerih pa je ponaredil tudi potrdila za izplačilo kupljene ži- vine. Okrajno sodišče v Celju mu je prisodilo mesec in 10 dni zapora. RAZGLAS Geodetska uprava LRS opozarja z dopisom št. 42/2-1956 z dne 12. 5. 1956. da bo izvedena letos v celjski občini nova meritev zemljišč. Da se zagotovi točnost izmere. morajo last- niki, posestniki in organi, ki imajo v upravi zemljišča, pred izmeritvijo omejiti in z vidnimi trajnimi mejniki iz naravnega ali umetnega kamua označiti meje vseh zemljišč, ki so v nji- hovi lasti, posesti oziroma upravi, in sicer v roku, ki ga določi okrajni ljudski odbor v smislu čl. 14 Uredbe o zemljiškem katastru. Fizična ali pravna oseba, ki na poziv pristoj- nega katastrskega organa ne omeji zemljišča v smislu 14. člena te uredbe ter povzroči s tem napačno in ponovno snemanje, mora povrniti nastale stroške. Odločbo o povrnitvi škode izda ljudski odbor v upravnem postopku. Z meritvijo bodo pričeli 10. junija 1956. Posestniki in organi, ki imajo v upravi sem- Ijišča in ne bodo izvršili zgoraj navedenih nalog, bodo prijavljeni sodniku za prekrške v kaznovanje. Na ta razglas še posebej opozarjamo lastnike zemljišč v katastrskih občinah Sp. Hudinja, Medlog. Celje in Ostrožno. Celje, dne 22. 5. 1956 Občinski ljudski odbor Celje Oddelek za gradnje in komunalne zadeve SPREJEMNI IZPITI NA UČITELJIŠČU Obveščamo vse kandidate in vodstva nižjih gimnazij, da pričnemo letos s pismenim delom sprejemnega izpita v ponedeljek, 11. junija in bomo nadaljevali z nstmenim delom izpita na- slednja dva dneva, 12. in 13. junija. Tudi predpisani zdravniški pregled bo isto- časno. Kandidati naj se zberejo na učiteljišču ob 7,45 zjutraj. Ostala navodila so že pre- jela vodstva nižjih gimnazij. Ravnateljstvo VABILO Šolski odbor II. gimnazije v Celju vabi starše, profesorje, dijake in ostale državljane na zbor državljanov, ki bo dne 4. junija v Narodnem domu. Začetek ob 16. uri. — Na dnevnem redu je razprava o delu na II. gimnaziji v šolskem letu 1955-56. ŠOLSKA RAZSTAVA NA I. GIMNAZIJI Ravnateljstvo I. gimnazije vljudno vabi jav- nost, predvsem pa starše učencev, na ogled razstave, ki bo odprta 4. junija 1956 ob 9. nri dopoldne. Prenos sporeda Radia Ljubljana vsak dan od 5,00 do 8,00 in od 11,00 do 23,00, ob nedelja'h od 6,00 do 23,0«. Nedelja, 3. junija 15,15 Izbrali ste — prisluhnite! 15,30 Igra tamburaški orkester »France Prešeren« p. v. Janka Hočevarja 15,45 Domače novice, objave in reklame 16,00 Znane popevke Ponedeljek, 4. junija 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 O celjskem športu in športnikih 17,30 Narodne pesmi poje Erika Kozo- derčeva 17,45 Glasbeni intermezzo Torek, 5. junija 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,30 Berlioz: Benvenuto Cellini — uvertura 17,4* Igra orkester Harry James Sreda, 6. junija 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Borbene pesmi poje Komorni moški zbor p. v. Egona Kuaeja 17,30 Kulturni obzornik ■'. 17,55 G. Verdi: Nilska scena iz opere j »Aidac 1 Četrtek, 7. junija 1 17,00 Domače novice, objave in reklame«) 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 1 17,50 S pesmijo po Jugoslaviji j Petek, 8. junija ' 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 »Igra nam harmonikar Janez . . .< (gojenci Glasbene šole DPD Svo boda-Celje, vodi O. Leskovšek) 17,30 Franz von Suppe: Pesnik in kmet — uvertura 17,40 Igra Glenn Miller g svojim orkestrom Sobota. 9. junija 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,30 Za vsakogar nekaj K PUTNIK CELJE obvešča cenjene stranke, da ima v prodaji nove vozne rede. OGLED IZKOPANIN V ŠEMPETRU V času II, turistične|Ca tedna v Celju priredi Olepševalno in turistično društvo Celje dne 9. junija 1956 izlet z avtobusom na »ogled izko- panin« v Šempeter. — Cena 100 din. — Prijave sprejema Olepševalno in turistično društvo đo< zaključenega števila. OBVESTILO Mestna ljudska knjižnica v Celju obvešča svoje člane, da bo od 1. junija 1956 dalje po- slovala za bralce: .ponedeljek, sreda in petek od 13. do 18. ure; torek, četrtek in sobota od 7. do 12. ure. ISCEMO za takojšen nastop službe administra- tivno moč s končano srednjo ekonomsko šolo ter znanjem strojepisja in stenografije. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslati na upravo lista pod »Takojšen nastop«. PRODAM v mestu mali lokal, primeren za obrt. Naslov v upravi lista. PRODAM lep zazidljiv štedilnik in opeko. Ce- lje, Mariborska 100. PRODAM stavbno parcelo 900 m2 poleg go- stilne Cilenšek v 1'ečovniku. Naslov v upra- vi lista. PRODAM košnjo sena (sladka krma). Dobriša- vas 39, p. Petrovce (Zernečevo posestvo). PRODAMO lepo arondirano, okoli 4 ha vino- gradno posestvo pri Poljčanah za 900.000 din, nekaj večje pri Lenartu v Slovenskih goricah za 1,800.000 din in enako arondiran» v Mariboru za 2,000.000 din. Plačilni pogoji zelo ugodni. — Agencija Maribor, Partizan- ska 24. KUPIM dvosobno stanovanje. Naslov v upravi lista. KUPIM vseljivo enosobno stanovanje v Celju.. Naslov v upravi lista. KUPIM vseljivo garsoniero ali prazno sobo. Na- slov v upravi lista. DAM v najem košnjo (sladka krma), Kresnik, Lava 5, Celje. PROSIM moškega, ki je pobral na cesti Vojnik- Arclin, zeleno žensko jopico, da jo vrne proti nagradi na naslov: Zumer, Arclin, nova hiša. NEDELJSKA ZDRAVNISELA. DEŽURNA SLUŽBA Dne 3. 6. 1956, dr. Sevšek Maksim, Celje, Ljubljanska cesta 36. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure do ponedeljka do 8. ure MsüsL____ -....... CELJSKO GLEDALIŠČE Petek, 1. jnnija ob 14,30 in 20 — Puškin-Treves: NESMRTNI DON JUAN - Gostovanje v Bre- žicah Sobota, 2. junija ob 20 — Denis Fonvizin: BRI- GADIR - Izven Nedelja, 3. junija ob 14 — Denis Fonvizin: BRI- GADIR — Gostovanje v Topolšici Torek, 5. junija ob 15 — Eliot: OSEBNI TAJ- NIK — II. srednješolski abonma ,— ob 20 — Eliot: OSEBNI TAJNIK - torkov abonma in izven Četrtek, 7. junija ob 20: Razgovor z občinstvom Petek, 8. Junija ob 15 — Eliot: OSEBNI TAJ- NIK — IV. srednješolski abonma KINO UNION. CELJE Od 30. 5. do 5. 6. 1956: »STRAH«, ameriški film Od 4. do 6. 6. 1956: »CESARJEV SLAVCEK<. češka barvna risanka Od 7. do 11. 6. 1956: »UJETNIK NA GRADU ZENDAc. ameriški barvni film KINO DOM. CELJE Od 30. 5. do 5. 6. 1956: »ZA CENO SLAVE«, ameriški barvni film Od 6. do 10. 6. 1956: »RAZDVOJENO SRCE« (film o Pirečniku), angleški film