202. številka.
Trst, v sredo 4. septembra 1901.
Tečaj XXVI
„Kdlnost ,,
iz	enkrat ta	razun nedelj \u
pr «>iko*. on 4. ari zvečer.
za celo leto........ 24 kron
za pol leta.........l! „
za ^etrt leta........ <5 „
za #a menfc ........ 2 kroni
Milino ie plačevati oapre;. Na rn-eo^oe brez prfloien« aarričnine r-e oprava »« ozira.	__
Fo to~>akamah t Timu ne prodajajo po* j »mesne Številke po ft siotink (3 nvć.i; •Tin Trma pa po 8 ntotink (4 nvć.i
Telefon Str. 870.
O^lMI
■a računajo po vrntah y petitu. Zh večkratno naročilo s primernim popustom Poslana. osmrtnice in javne zahvale domaČ) oelaai itd. ne računajo po pogodbe
Glasilo političnega družtva „Edinost" za Primorsko.
T edinosti je moč!
Vsi dopini naj se pošiljajo uredništvu Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase »prejema apravnlStvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
UrednIStvv ln tlakama se nahajata v ulici Cariutia Siv. 12. VprtiTiiiStvo, In ■prejemanje lnseratuv v ulici Molia piccoio St\. 3, II. nad»lr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran O o
Lastnik konsorcij lista „Edinost*
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Nacrti pa sanje VelitamcB^
ir.
. Letos je izišla v Nemčiji knjižica z naslovom : »Zadaje Nemčije kakor velike in »retovne s i 1 e« *), katero je spisal dr. Otto DelfTa v Jeni, in ki je radi vsebine svoje, sovražne Avstro-Ogrski, najbrže pre[w>vedana v naši državi. Vsebina te brošure je gledć na obzorje in cilje brez-dvombeno d-r>slej jedina svoje vrste ! In čeravno obseza gorostasnosti in celo utopije, jo je treba vendar tudi zaresno poštevati, ker vključuje tudi vidna dejstva in od drugod znana pangermanpka stremljenja. Potreba zahteva, da se v interesu našega cesarstva in vsega Siovanstva seznanimo z vsebino te nenavadne brošure.
Kako moralno stališče zavzemlje dr. Delffs, razvidno je iz tega, da navaja kitice znanega prof. Dahna, v katerih se po v da rja, da pravo Germancev sestoji v tem, da si pridobivajo zemljo s kladivo m**).
V daljšem uvodu nasprotuje naš avtor izreku, da bi bodočnost Nemčije bila na morju, ona je in mora biti na suhem, in cesar Viljem II. se je le iz taktičnih ozirov, da bi si toliko laže ustvaril mogočno vojno mornarico, izjavil v zmislu, kakor da bi bila nemška bodočnost na morju.
Nemcem treba obrniti oči proti Vzhodu, oni imajo sumo jednega nevarnega nasprotnika na vsej ztmlji, in ta je Rusija Ker pa ma tudi Anglija le jednega, in sicer ravno tistega nasprotnika, in ker nimajo Nemci na vsem svetu niti jednega krepkega, zanesljivega in blagohotnega prijatelja, je potrebno, da Nemčija pa Anglija skupaj postopati nasproti Rusiji. Z višega stališča je opravičeno, da se Buri podvržejo Angliji; kar je majhno, ne t-me zavirati velikega.
Trije činitelji dajejo mero za obstanek narodov : velikost teritorija, naFeljenja in izvršenih del. Narod, ki ne kaže vsaj jednega teh činlteljev, nima opravičenega obstanka. Ru-ija ima dva teh činiteljev, Nemčija pa le činitelja izvršenih ali izvrševanih del, torej jej je potreba še primernega velikega teritorija in obilega naseljenja. Nemčija, kljubu
"i Deutschland * Aufgaben als Gross-und W e 11 aa m oh t. Ven dr. Otto I>elfls, Jena. E. PSeron'a Verlag Presden und Leipzig. 1901. Pag. VI-f54-
**) ». . . . irt's freudig Germanenrech , Mit dem Ham mer Land zu erverkn; Wir (<»enr.aneni sind \on des Hammergottes Geschlecht, Vnd vollen »•ein W e 11 r e i c h erben.»	Felix 1 »aha.
PODLISTEK. 3
Gospodje i z Trsta.
Spisa.1 Ivo Troftt.
Zad< nela je slovenska pest m po širnem poslopju, da je basiral celo Jože iz Bezgovice in da je pomaga:a na pragu celo natakarica — prodajati zijala tržaški gospodi, prišedši ol»čudovat slovenske pevce, kakor da jih v Trstu ne nliši lahko vsaki dan in — morda, hm! — tudi boljših.— Ali v letovišču je tudi pasji |w>greb imeniten dogodek. In nas, kakor so že zijali, vendar niso požrli.
Sedaj pa Nanos ! Čuj, kaj pravi >gaba-mondo«!
\V.ed splošnega zalitevanja se je preči-tal sloveči pohajaški >j»o6«, da je tržaška družba — obeh deželnih jezikov — laška na pragu, slovenska zložno za mizo — vžila nekaj trenotkov neprisiljenega smeha in se slednjič počela, kakor od početka, zopet grdo gledati, vendar brez veče nesreče.
Prej nego se je počel težavni pogovor o težavnem izletu na Nanos, sklenila je družba z večino 4 glasov (jaz sem bil proti) nekaj — pojesti.
Bismarcku, še dolgo ni nasičena (saturirana) država. Sedaj, ko je Nemčija močna, ali naj nemožato zapusti nemško pleme, naseljeno ob Donavi, in naj gledamo te pridonavske Nemce, da se zaduić v slovanskem močvirju? — Nikdar ! Nemčija še dolgo ni vrh nemške narodne piramide; Velika Nemčija, Pan-germanija bo, po najmanj, venčala vrhunec te piramide!
Ti le stavki, dragi čitatelj, so vzeti iz predgovora, da se ti obudi slutnja, kaj še le prihaja potem.
V tekstu obžaluje pisatelj, da je Bis-marek napravil velike napake na znotraj in na zunaj. Hudo da se je Bismarck opekel, da je uvel neposredne, obče volitve; liberalno meščanstvo je hotel zadeti, a je zakrivil, da se je povečala sila ultramontancev, in pa, da je vzrasel radikalizem med delavci. Te napake ni možno popraviti nikdar več. Druga Bi^marckova zmota da je bila v tem, da 1. 1871. ni za vselej ponižal ali uničil —Francije. Tedaj bi se Evropa ne bila protivila temu. (Mož se moti, ker Rusija bi bila oBtala nevtralna le do neke mere. Op. poroč.) Po mnenju Pelftsovem naj bi bila Prusija vzela vso Alzaško, Lotarinško in Burgund, vojno mornarico in vse naselbine, in naj bi bila podrla vse trdnjave, prepovedala zopet sezidati jih, in ukazala skrčiti francozko vojsko na 120.000 vojakov.
Seveda bi bil moral Biemarck račun iti tudi z Italijo ter jej odstopiti Nizzo, Savoj-sko, Korsiko in morda nekoliko zemlje proti vzhodu od reke Rhone. S tem bi bila Nemčija pridobila zanesljivega zaveznika in o d-vrnila pozornost Italije od j ti žn e Tirolske pa Trsta. S tem bi bili Nemci dobili v ozadju svobodno roko in se obrnili k svoji prav: nalogi — k sermanizovaiiju Vztoka.
Bismarcku zarnerja avtor, da ni pograbil niti strategično važnega Belforta. Vsled tega je med južnim koncem Vogez in pa severnim delom gorovja Jura pustil odprta vrata, že v srednjt m veku imenovana : porta bar-g u n d i c a, katera pa Delffs imenuje rajši porta germanica. Ta odprta vrata so prava Ahileva peta za Nemčijo. Belfort pa zapira ta vrata'hermetiški, in radi tega velika napaka Bit-marckova. No, pa tudi še drugi mejniki, katere bi bil mogel Bismarck popraviti na severu Francije, našemu pisatelju niso po volji. Bismarck ni popotoval nikdar v druge svetove iz Evrope, zato da ni imel svetovnega pogleda; nad Veliko Prusko se on prav za prav ni nikdar pospel.
O, dalnji znanec iz »Ljublj. Zvona«, ta nenasitni dr. Govedek, si proti tem junakom pravcata muha. Ob enajsti uri zvečer ne prenese vfakteri želodec na vrhu tečne večerje še nekaj parov trdo kuhanih jajec.
Boječi se nadaljnjega razmotrivanja o posledicah takega uživanja, sem obljubil — namesto trdo kuhanih jajec — da bom prihodnji dan v duhu spremljal »lično družbo koder-koli bo hodila in kamor-koli bo padala. In želel sem posloviti se. Kaj še!
— Tukaj z nami? Ako ne moreš dremati, zaspi; ako ne moreš piti, jej ; ako se ti ne zljubi peti, molči; ako ne moreš govoriti, poslušaj !
Vendar smo še odpeli razhodnico in pili šentjaževca.
Kar je pribrenčala v duri naše pivnice kamenu podobna stvar zunaj po mostovžu »pat podeči h se tržaških otročajev, a dr. Kouc je zarenčal v sveti narodni jezi : Kaj mešate semkaj takšen drobiž ; vrzite vsaj doli ves Nanos, da nam vsaj jutri ne bo tiebalo hoditi tja gori !
Kameniti dež je sicer ponehal, a smeh se ni kmalu polegel na te besede.
Da bi sedaj še živel, bi takoj razvidel, da je še neskončno daljših poti na Bvetu, nego so velikopruske ali cel<5 velikonemške!
Potegi razlaga Delffs, kako so si začeli deliti površje zemlje. Vse kaže, da si veliki narodi prisvoji po cele svetove, in glavna smćr da mora biti v tem, da se širijo veliki narodi ne po naselbinah, temveč na istem kontinentu, kjer se nahajajo, dalje črez svoje dosedanje meje.
Delffs trdi, da poslednja razdelitev zem-skega površja se izvrši v XX. stoletju, in sicer, kakor smo omenili, takd da se vsaki veči narod razprostre približno in tak<5 rekoč na svoj kontinent. Vstvarjanje modernih držav se vrši torej na kontinentalni črti ! Ali drugače povedano : V 19. stoletju pričeta konvergencija pojmov o državi in celiku (kontinentu) doseže v XX. stoletju kongruen-cijo 5 narodov in 5 kontinentov!
Nauku Monroe-jevemu (Amerika Američanom) moramo postaviti »evrodoktrino«, to je nauk, kakorsen se prilega Evropi: Z a vsak kontinent lejeden narod, in za vsaki narod lejeden kontinent.«
Treba je tukaj omeniti, da se avtor gledć na to trditev zapleta v protislovja, zlasti gledć na južno Ameriko, katere ne pripušča Zjedinjenim državam, temveč raznoterim drugim državam.
obleko?! Ni-li tega storila hitra, gmotna pod-
•a I 9
Obupni klici.
(Dopis duhovnika-rodoljuba.)
Ko se je pred kacimi 25 leti v širni Avstriji prikazala trtna us, ko je začela svoje pogubonosno delovanje, priskočila je država z novimi zakoni propadajočemu vinogradniku na pomoč. K temu je spodbujala tudi deželne zbore, katerih večina se je tudi zvesto odzvala njenemu pozivu.
In glej : vsled skupne, brze gmotne podpore so vinogradniki onih dežela komaj občutili uničujoče delo tega strašanskega mrčesa, med tem, ko je kraje, kjer so deželni zbori držali križtm roke, popolnoma opustošil, ter večino prebivalstva spravil na boben in palico beraško.
Dragi čitatelj, oglej si spodnji Štajer ! Oglej si gornjo Vipavsko dolino pod Kranjsko vojvodino! Kako krasni novi nasadi se vrste tu eden za drugim ! Oh, kakšna divota je tu ! Kakov up, kolika nada pridnemu vinogradniku I In kdo je vse to obnovil, kdo vse te bregove zopet ovil v krasno novo
—	Morda nameravajo gospodje jutri na Nanos ? — je vprašala natakarica boječa, da se gospoda iz Trsta ne nocoj ne jutri za rano ne bo marala spraviti spat.
Tedaj smo se spogledali in so se spogledali : ali res na Nanos ?
Ker smo že tukaj, se je treba odločiti ! je uganil Jaka :a mirno pušil svalčico v svesti si, da kaj bolj modrega ne bi mogel v tem slučaju podreči niti sam Salamon.
Dr. Kouc je prvi nasprotoval začetni misli: Po kaj na Nanos? Tukaj-le naj nam prijatelj, ki je bil že večkrat gori, pove, kako se hodi gori, kako je gori in kako se prihaja nazaj. Razglednice itak lahko kupimo tukaj
Za nekaj časa je držalo to; samo natakarica je nestrpno rožljala s ključi in Nande je silil s tobakom : naj pušim in povem kaj z Nanosa. Moral sem jim priporočiti, da treba vzeti na Nanos: — pot pod noge — na ramo kolikor vina toliko vode in v žep nekaj za prigrizek; drugo: sitnosti, skrbi, dolgove, žene iu otroke je najbolje pustili doma.
Kar se je zopet vtaknil rade vedni Kouc: Zganja nič ?
—	Nekoliko ne škoduje, veliko pa....
pora I
Kako je pa pri nas ? Oh, ti uboga Goriška ! Tu ni krasnih nasadov, tu ni veselih obrazov nad vinogradniki. Vse je žalostno, tužno. Grič za gričem kaže ti, diagi čititelj, svoja gola rebra. Puščava se vrsti za puščavo. Vse je uničeno, vse opustošeno. O novih nasadih ni tu skoraj niti duha ne sluha. Le tu in tam, med osatjem, še kakšna trta, valeča se po tleh, naznanja popotniku, da pred nedavnim časom so bili todi še vinogradi!
Prijatelj, pelji se po Braniški dolini ! Glej na levo, glej na desno in povsodi gledaš le ono in isto prikazen: gole griče, brez-merne puščave. A kakor je tu, ravno tako tudi drugje v naši okolici. A vzrok temu je: ker od nikoder ni pomoči!
Ljudstvo obubožava, vse ide rakovo pot. Dan za dnevom gredo posestva na boben, a uboge reve s trebuhom — za kruhom po svetu!
Primorska, Goriška, to je zares dežela neverjetnosti. Medtem ko se drugje trudijo deželni zbori, da bi rešili vinogradnike, medtem ko drugje v to svrho trosijo denarja brez konca in kraja, se za vse to pri nas nikdo ne zmeni. Za Boga! V deželni hiši so se godile že razne spremembe, odkar pri nas razsaja trtna uš : od 1. 1888. Na površje so prihajali tu razni domači in ptuji bogovi, ki so se preobračali iz Savljev v Pavle in obratno. A med njim ni še bilo moža, ki bi se dejansko spomnil ubogega, s trtno ušjo borečega se vinogradnika. Obljub, govorov, resolucij bilo je baje v zadnjem Času o tej stvari po shodih in krčmah dovolj ; a s tem je, trpinu, bogme, bore malo pomagano, ker od praznih, suhoparnih fraz ne zamore nihče živeti. A glej čudo, po tolikih letih, po tolikih medsobojnib prepirih, so se naši poslanci lanskega leta spomnili naše bede, naših puščav. Dovolili so, oh ironija, 10.000 fl. brezobrestnega posojila. Res pravo pravcato malenkost. A že za to malenkost se je oglasilo prosilcev brez konca in kraja. A kdor pozna naše razmere, neopisno revo in bedo med ljudstvom : se temu gotovo ne bo Čudil.
Da, celd vladni merodajni krogi so pri-poznali nujno potrebo prosilcev ter odobrili mnogo več prošenj, nego je bilo denarja na razpolago — v nadi, da deželni zbor spolni svojo sveto dolžnost ter da priskoči na pomoč popolnoma obnemoglim vinogradnikom. A glej prevaro! Prišlo je zasedanje deželnega zbora, naš up, naša nada. Seja se je vršila za sejo. Mnogo je tu prepira, krika mnogo
Sledila je anekdota, kako so nekoč vinski bratci o polunoči polne kupice na mizi, pa se vzdignili ob čarobnem svitu lune na Nanosa silno sleme ter tam oboževani Avreliji — neki krasni Židinji — na čast zapalili kres, pričakujč, da pride z večo družbo za njimi ter jih osreči z mehko rožico in žarkim pogledom. Toda Aurelija si je za ta čas iz volila gotovo boljšo družbo v mehkih blazinah ......ko je že veličastno solnce priplavalo izza Javornika ter se kakor umito dvignilo iz-nad cerkniškega jezera, je pogasnU kres in neutrudni vinski bratci so si žejo in jezo gasili z domačo slivovke.
To so bili vidni prvi posledki Avreli-jeve nezvestobe. Nasledkov nasledki pa so bili da so doslej preglasni klici vinskih prijateljev potihnili, prijatelji so se pa posamično po najbližji in najskrivnejši stezi poizgubili na Razdrto. Poslednja dva sta šantala za prvimi — celega pol dneva. O, grozen pogled ! Njima slični so bili gotovo Napoleonovi vojaki, koso, prekoračivši Alpe iznenadili sovražno vojsko v Italiji. V rokah polomljeni palici na glavi poraečkani pokrivali, le od daleč klobuku podobni; na rokah vsaki svoje —
se tu debatira radi ptičjih in mrliških taks
ter norišniških palač____
Glej, spet se tu jasni nebo ! Tu vlada najidilnejši mir. O prepiru ni tu ne duha ne sluha, ko prihajajo na dnevni red predlogi za podvojitev poelaniških, odborniških plač. Vse je edino za to, a /a vinogradnika se ni kdo ne meni. Naš up, naša nada šla je po vodi! Mari nam mislijo j>omagati, ko nas — več ne bo?! Ko nas upniki-oderuhi spravijo na boben in mi in naši j>otomci za veke postanemo ptuji robovi ? ! Sapienti sat.
Politični pregled.
V TRSTU, dne 4. septembra 1901 Ferri V Trstu. V zadnjih dveh številkah smo podali nekoliko najmarkantnejših točk iz Ferrijevega predavanja o socijalizmu. Ze iz te slike — j>odane v velikih potezah — je čitatelj lahko s[>oznal veliko nesoglasje meti Ferrijevimi izvajanji in med >idejami« in postopanjem naših domačih — imenujmo jih danes, dasi jim ne priznavamo tega naslova — socijalistov. Ferri je povdarjal, da socijalna ideja ni monopol posamiSnika, temveč sme vsakdo svobodno misliti, kako bi se dalo socijalno vprašanje najlažje in najuspešnejše rešiti in po tem svojem prepričanju uravnavati tudi svoje delovanje. Glavno načelo soeijalistične taktike je: svoboda v mišljenju ! Druga zelo važna izjava vodje laških socijalistov je ta, da stremi socijalizera za blagostanjem vseh slojev in vseh narodov. To eo krasna načela, katera naj bi si vsakdo vzel sebojt pred no se poda na pot socijalnih študij in sploh v javno življenje. Nikdo ni nezmotljiv ! To je sicer že znan aksiom, ali pribiti ga moramo tukaj, ker ga je v nedeljo v Politeama zopet krepko povdarjal ravno vodja laških socijalistov in jeden najbistrejših sodobnih socijologov : poslanec Ferri. Iz tega principa sledi tudi gori omenjeni, to je: svoboda v mišljenju. Ker ni nikdo neizmotljiv, ne sme tudi nikoli zahtevati, da bi se vsi pokorili njegovim idejam, in obsojati v smrt vse drugomisleče. Ta Ferrijeva izvajanja postavili smo si temeljem našim premišljevanjem o reševanju socijalnega problema med našim narodom. Naša naloga je: moralna, intelek-tuelna in materijalna povzdiga našega naroda. Zakaj smo povdarjali ravno našega naroda: to hočemo pozneje pojasniti. Ta smoter: moralna, intelektuelna in materijalna povzdiga je tudi končni smoter pravega socijalizma, kakor je Ferri večkrat povdarjal v svojem predavanju. Ker imamo torej ini isti smoter, kakor si ga je postavil socijalistični vodja Ferri, imamo, po njegovi lastni izjavi, tudi mi pravico, da razmotiivamo, kako se da rešiti srrcijalni problem. Kaj je socijalizem ? Kdo ga je utvaril? Na drugo vprašanje je odgovoril Ferri, da socijalistična ideja se ni ]K>rodila v glavi kakega misleca, temveč je le nova faza kulturnega razvoja narodov. Iz tega sklepamo mi dalje, da socijalizem prav za prav ni kaka nova ideja, temveč le nadaljevanje človeškega napredka na vseh poljih življenja ali pa, ako hočete, da je človeštvo na reševanju socijalnega problema delovalo že pred stoletji in stoletji, da je neprestano nadaljevalo delo in da so bili, po sedanjih nazorih, vsi tisti, ki so delovali na napredku, najčistejši socijalisti, stokrat čistejši, nego nekateri sedanji »socijalistični« voditelji, ki
kaj sumljivo drapirano ogrinjalo! Jopiča pa sta na komolcih otvorla ]»o tisti dan nov vhod, a hlače, no, o hlačah ni da bi rekel drugega nego to, da so ta dan doslužile vse večne čase. Prvi, visoko, |H>nosno stopajoči mladenič — kakor bi pritiskal pedale na orgijah — je gledal v svet s prepadnimi, krmlžljavimi očmi in skozi ščipalnik — brez. šip; drugi pa, nizek možiček. nekoliko zari pljen in ne malo pobit na čelu in nosu se pa je, dospevši na sigurno cesto, junaško po- 1 stavil pred tovariša vprašaje: Ti, Tone, j»o- ! glej, no ! Meni se zdi, da mi manjka šipa na ! enem očesu. Ves svet je nekako brljav. Poglej no, bodi tako dober in povejmi, na katero oko nič ne vidim, da bom vsaj mogel za mižati nanj.
Seveda se je vsled Tonetovega iskanja in smeha nabralo na vasi kmalu vse črno malih in večih radovednežev, katerim sta se morala »cvetočac Avreljina čestilca takoj skriti v gostilno, kjer so ju čakale še od sinoči — prazue čaše, neporavnan račun in "zbirka — šivank s črno in belo nitjo: vse lepo pripravljeno.
To ;e bilo nekaj za gospode iz Trsta.
(Pride še.)
socijalni problem rešujejo samo za svojo lastno osebo in ki, ker jim nedostaje stvarnih argumentov, psujejo vse okolo sebe. V pravem pomenu besed, kakor je zgoraj pojašnjeno in kakor to uraeva isti Feri, smo tudi mi v svojih stremljenjih nič manj navdušeni socijalisti, nego je Ferri sam, bolj pravi pa gotovo, aego naši oficijelni »socijalisti«.
Narava ne pozna skokov, to je povdarjal tudi Ferri : ekonomične jednakopravnosti ni možno doaeči, predno se ni uveljavila politična jedna kopra vnost. Tega kardinalnega naravnega zakona ne poznajo ali nočejo poznati naši slovenski oficijelni »socijalni demo -krati«, ker bi sicer ne hodili po krivi poti, na katero so zabredli v svoji nerazsodnosti in enoBtranosti. Prej politična jednakoprav-nost, potem gospodarska jednakopravnost, prej bužuazija, potem socijalna demokracija ! To je kronologični naravni red, kakor ga je postavil Ferri. Uživamo li mi Slovenci politično jednakopravnost ? Imamo li slovensko bužuazijo? Ne, ne jednega ne dru-zega nimamo še in ako hočemo kedaj doseči gospodarsko jednakopravnost, boriti se moramo za političuo jednakopravnost! Ako hočemo kedaj reševati problem, ki so si ga postavile sedanje zdrave socijalno-denaokra-tične stranke, ustvariti si moramo najprej svojo buržuazijo (meščanstvo.) Ferri je navel za primer južnoilalijanske pokrajine, kjer se buržoazija še ni ustvarila in je rekel, da mora tam vsaki pravi socijalist pomagati najprej buržoaziji, da ona reši svojo kulturno misijo, ker še-le potem bo mogoče nadaljevati delo na sedanjem socialističnem programu ! !
Ste-li čuli to vi, slavni slovenski socijalistični matadorji, ste li čuli, kake nazore ima veleum Ferri (ki je gotovo nekoliko čistejši socijalist od vas) o misiji buržoazije?! Da vi blatite in psujete slovensko buržoazijo, katera se je začela še le polagoma ustvarjati, dokazuje le, da ne pojmite naravnega razvijanja soeijalistične ideje, da niste socijalizma še nikoli resno študirali, Baj s pravim kriterijem ne, ter da ste si nabrali le kup fraz in psovk, s katerimi hočete bajč reševati socijalistični problem, katerega se pa ne rešuje na ta način, da se siromašnemu delavcu govori le o njegovi bedi in le to, kar mu laska — in to z očitnim namenom hujskanja proti drugim stanovom — ampak tako, da se tem siromakom predočajo tud» težave, vzrasle iz narave same, katere treba premagati, predno t>o rešeno socijalno vprašanje. Zato je Ferri modro povdarjal, da narava ne pozna skokov. Socialistično gibanje v sedanji fazi, in na način, kakor si je predstavljajo slovenski socijalisti, more se pač vršiti v Nemčiji, Franciji, Italiji, Angliji, nikakor pa ne med zatiranimi avstrijskimi in — turškimi Slovani.
(Dalje pride.)
Nemci med seboj- V Solnogradu so odkrili te dni spominsko ploščo—Bismarcku. To bi bilo prav in redno. — Avstrijske vlade so tako dolgo tiščale na levo, da smo dospeli do tako očitnega Bisraarcko-vega kulta, da se prirejevatelji Bismarcko-vih slavnosti neovirano in neprestano dotikajo z rokavom ij, ki govori o veleizdaji. To bi bilo v redu, teinu se ni čuditi. Pač pa bi se morali čuditi, ako bi bilo drugače. Če kdo seje oves, mu ne more zrasti pšenica. Kdor tolerira idejo nemški poti preko Trsta na Vztok, tega ne sme presenetiti, daje tud' Solnograd postaja na tej poti velikonemške hoje preko — velikega mostu. Ne govorimo torej dalje o dejstvu samem, da so v Solnogradu odkril! ploščo Bismarcku in da je na tej slavnosti govoril glavni voditelj vsakoletnih romarjev na Bismarckov grob, glasoviti Jurij Schonerer. Zanima pa nas, k a r je govoril n:i adreso nemške ljudske ali Pradejeve stranke. Ne da bi nas glava bolela od — ljubeznivosti, ki jih je Schonerer neusmiljeno metal rečeni stranki na glavo. Ali vsebina tega govora je simptomatična za železno kon-sekvenco, s katero se velikonemška ideja infiltrira v naši državi. Schonerer je rekel med drugim: »Prihajamo do prepričanja, da nemškim Ijudsko-strankarjem ni do Nemsko-A v atrije, marveč da hočejo ustanoviti le družbo na delnice za železnice in vodne zgradbe, zavarovalno družbo za poslance, ki iščejo velikih dohodkov in bogato plaćenih slu-žeb. Jaz hočem tem gospodom sneti krinko z obraza. Če bi ta gospoda tudi le začasno dobili gospodstvo v roko, potem bi se morali Nemci v ostmarki — kakor imenujejo naše Nemce — zares bati za svojo bodočnost!« — Tem besedam je sledil povBem primeren komentar v vskliku: Živela Vsenemčija ! Ne
treba torej še le pojasnjevati, kaj misli Schonerer, ako govori o »l>odočnosti« ! Dalje pa treba pomislit*, da nemško ljudsko stranko, katero Schonerer dolži celo izdajstva na nemški stvari, ločuje od tega gospoda le vprašanje taktike: PradejeVa stranka bi hotela kazati vsaj nekoliko videza avstrij-stva, Schonerer pa ne dopušča niti tega, on se že čuti v dobi, ko ne treba več tacega — hinavstva ! Ali je simptomatično to?! Sedaj pa le vprašajte katerega si bodi avstrijskega državnika, sedanjega ali bivšega, pa boste čuli, katco so vsi ti možje, vzdrževali - često avstrisjko tradicijo s tem, da so srečno doveli do Bismarckovih spominskih plošč, ne da bi se živ krst čudil k temu in menil, da to ni v redu !
Zavod ■V. Jeronima. Kakor nam javljajo brzojavke iz Rima, se ključi blagajne in arhivov še dosedaj (niso izročili kraljevemu komisarju. Alacevicheva banda pritiska na laško vlado, naj iztira rektorja Pazmana iz zavoda, ta pa da je izjavil, da ne gre iz zavoda, dokler ga ne izženejo se silo. — O tem brigantstvu prinaša današnji list »Avanti« jako lep uvoden članek, ki osvetljuje brutalno postopanje Alacevicheve bande. »Avanti« si stavlja vprašanje, Ja-li je nasilen napad na i rečeni zavod zakonit in dostojen kulturnih ljudij ?! S kakim pravom se je postopila ta ničla (Alacevich), da zastopa Dalmacijo?! Kje je mandat?! On in drugi, ki odločno odvračajo od sebe obtožbo irredentizma, kaj hočejo torej, kaj mislijo, kdo so?! Nihče jih ni še kedaj opazil. Čutili so torej pottebo »reklame« in ta potreba je bila tako intenzivna, da jih je dovela do nasilnega napada, do motenja tuje posesti, ker, dokler ne bo stvar razsojena, ni mogoče oporekati, da se je izvršilo motenje tuje posesti. Na to opozarja »Avanti« na ogorčenje, ki je radi tega brutalnega čina nastalo proti Italijanom v Dalmaciji, na Hrvatskem in v drugih slovanskih pokrajinah. Ko se pomisli na vse one Italijane, ki so raztrešeni po vsem svetu, mora pretresti človeka grozi radi nevarnosti, v katero so ti reveži postavljeni vsled takega žaljenja hrvatskega naroda, s katerim se čutijo solidarne ostali slovanski narodi. Samo na Hrvatskem je, deloma začasno, deloma stalno, naseljenih kakih 20.000 Italijanov, ki si tamkaj služijo vsakdanji kruh ! Kdo bo iste redil, ako bodo vsled opravičenega ogorčenja lir-natskega naroda morali zapustiti deželo, ki jim daje kruha ? ! So-li Alacevich in družba mislili na take represalije? Soli mislili, da bi radi njih moglo propasti na stotisoče laških podanikov se svojimi družinami?! Je-li mislila na to rimska vlada, katera je tolerirala ta č'n? Nikdo ni mislil na-to in sedaj se vali iz vseh strani slovanskega sveta preteča po-vodenj psovk proti vsemu, kar je italijanskega; in psovke dozdevajo se kakor ozna-njevalke bližajočega se groznega preganjanja človeka proti človeku. Je-li to patrijotizera Alacevicha, laških ministrov in kralja italijanskega ? !
Radi jedne kongregacije se zakrivlja pre-potenca in izzivija vihar sovraštva, medtem ko se Človeštvo trudi, da bi za vedno zatrlo sovražtvo med narodi. Ne ostaja druzega, i nego upanje, da boste avstrijska in laška vlada poravnati znali spor, ki ga je povzročil jeden Alacevich, postavivši se na čelo blaznemu podjetju, da spravi v neprilike narod, čegar gostoljubje uživa. In potem dalje: A kaj bi rekli Alacevicheva družba in oni, ki jo podpirajo, ako bi se hoteli Hrvati, Slovenci, Cehi in drugi Slovani pokazati omika-nejše ter velikodušno pozabiti na maščevanje? Bržkone bi jim očitali strahopetstvo.
Listu »N. Fr. Presse« brzojavljajo iz Rima, da so se nekateri laški ministri posvetovali, kaj jim je storiti, ker avstrijski poslanik pri Vatikanu noče izročiti ključev od blagajne. Posamični členi dalmatinske komisije so začeli že odvračati od sebe krivdo na nasilnem činu. Konzul v Crnigori, Fvgen Popovi«?, je izjavil v listu »Tribuna«, da ni bil nikoli člen to komisije in tla je njegovo ime bržkone po pomoti prišlo v listo. Kanonik Vitich pa je v Vatikanu izjavil, da je bil prisiljen podpisati brzojavko na kralja in p rotokol.
Car vsprejme Kriigerja. Kakor poročajo iz Bruselja, trdi transvalsko poslaništvo, da je car obljubil, da ob prvi ugodni priliki vsprejme v avdijenco predsednikajužno-afriške republike, Pavla K r fige r j a. Tudi to bi bila jako izdatna, pa če tudi le moralna zaušnica Angležem.
Nekaj nečuvenega. Iz Semendrije
na Srbskem prihaja čudna, Čudna vest, ki zveni skoro kakor kakov anakronizem. Poročajo, da je giinisterski svet pod predsedstvom kraljevim sklenil, da se proračun za vojsko — prijatelji, primite se za glavo! — zniža od 18 milijonov na 127*- Pa ne da so v Srbiji začeli — pametno računati, koliko bremena je v soglasju z gospodarskimi silami dežele !
Tržaške vesti.
Zopet poroko so slavili danes v narodni rodbini Čokeljnovi. Nedavno sti slavili poroko 2 sestri na isti dan, danes pa se je poročila tretja sestra, Albina C o k e 1 j, z gospodom Josipom F u n t e k o m, c. kr. poštnim azistentom v Malem Lošinju. Bilo srečno !
Pobočnik grškega kralju. Predvčerajšnjim je z Llovdovim parnikom »Ceres« prispel z Grške na Reko g. Mergaropulos, prvi pobočnik grškega kralja. G. Mergaropulos prispe danes v Trst, odkoder se popelje v Benetke, da tam dočaka kralja Jurija.
Stiridesetletnica polkovniku I5er-
natha. Dne 1. t. m. je bila v Planini velika slavnost. Polkovnik našega domačega 07. polka, g. Alfonz B e r n a t h B »sutpoljski, je praznoval štiridesetletnico svojega vojaškega j službovanja. Na predvečer so mu častniki in ! vojaštvo priredili podoknico in obhod po trgu z lampijoni. Vsaka stotnija je imela nad 40 lainpijonov, katere so nosili krajni možje. Pred poh:om je svirala godba, za godbo pa je sledila stotnija za stotnijo z raznovrstnimi lampijoni. Pred stanovanjem polkovnikovim so se razvrstile po trati v polu krogu in tu je zapel slovenski zbor krasno hrvatsko pesem »Srbine tužni«. Na to je italijanski zbor zapel neko prigodnico. i Tudi enoletni dobrovoljci so se izkazali. Nakupili so za to priliko umeteljnih ognjev, katere so zažigali ob sviranju godbe in ob pevanju zborov. Polkovnik, dober starček, je bil zel<5 ginjen ob ovaeijah, ki mu jih je prirejalo možtvo.
Drugi dan je bil slovesen obed za oficirje. Prostor za to so pripravili v skednju, katerega so tako okrasili, da je bil bolj podoben salonu, nego s cednju. Po obedu so vojaki nesli starčka na ramah v njegovo Btanovanje, spremljani z godbo in živio- in hoch-klici.
Slavljenec je daroval tudi primerno svoto za pogostitev možtva.	^
Polkovnik Bernath je izboren poveljnik. Rodom je Srb. Politik ni, to se utneje, ker ne sme biti. Ali nikdar ne skriva svojega slovanskega rojstva. Odlikoval se je že leta 1866. v Italiji in l. 1878. v Bosni. Tudi mi kličemo blagemu možu : Na mnogaja ljeta!
Tako naš dopisnik, a mi si ne moremo kaj, da ne bi se pridružili tej čestitki. Nimalo ne pretirujemo, ako rečemo, da je naš domaČi polk v gotovih pogledih — uzor polk ! Tu ne žalijo nikogar radi njegove narodnosti, tu se spoštuje čustvovanje ljudij, tu se postopa — v kolikor smo obveščeni mi — humanuo. tu ni čuti pritožeb, kakor jih čujemo često cel6 iz Ljubljane radi izvestnega roganja od strani častnikov. Tako je prav ! Vojaška institucija itak nalaga komaj znosljiva bremena, naj daje za to narodom vsaj — primerno spoštovanje!
V deželi abnormalnosti smo. Cenjene čitatelje prosimo, naj prečkajo dopis iz Pulja, ki ga priobcujemo danes na drugem mestu. Na tem, kar bodo Čitali tam, bodo strmeli in gotovi smo, da bodo soglašali z nami, ako pravimo, da v Primorju živimo v deželi abnormalnosti.
Ljudje, ki so vsprejeli socijalno-demokra-tični program, prirejajo veselico. Na to veselico so si preskrbeli glasbo c. in kr. vojne mornarice. Ta godba je svirala na tej soci-jalnodemokratični veselici komade, kakoršnjih ne posluša rad ne le on, ki ni italijanski šovinist, ampak tudi oni ne, ki ima le količkaj glasbenega ukusa in — nekaj čuta za to, kaj je — estetično !
Torej vojaška godba, ki nastopa s takimi komadi : to bi bila prva abnormalnost.
Druga ni manje kričeča. Ljudje, ki hočejo biti socijalni demokratje, ki idejo internacionalizma vedno valjajo po svojih ustih in ki bi torej morali odklanjati in odbijati narodni šovinizem: taki ljudje so zapadli v navdušenje, v delirij, torej v nekako nacionalistično pijanost, ko so čuli pesmi, ki ne pričajo le o narodnem šovinizmu, ampak o — bestijalizmu !
Kaj pravita k temu Kristan in Kopač?! Lahko se {»ona-sata se svojimi somišljeniki v Pulju! Povej mi: čemu ploska tvoj — sodra g, in radi česa prehaja v delirij, in jaz ti potem povem, kakov — socijalist si !
Odnehamo — pa ne! Pišejo nam: Dne 2. t. m. je nekdo <>d[K»slal svoto denarja potom centralne pošte.
Nakaznica je bila slovensko nemška in ves naslov pi*an v slovenskem jeziku. Poštno potrdilo št. 197 je pa nemško-laško! Dalje je bilo na nakaznici pitano ime Luzar, a na »potrdilu« stoji : Cuzar in mesto Maribor, je zapisano: Marburg!
To so sicer le zbadljaji z iglo, ali mi se tudi z iglo ne damo zbadati. Tudi to mora nehati.
Ponižno vprašanje. Podpisani si usoja staviti na tem mestu nastopno ponižno vprašanje vsem slovenskim občinam: zakaj rabijo vse slovenske ol>čine — brez izjeme — le slovensko-nemške tiskovine za domovnice?
Je-li to za|N>vedano v zakonih, ali je to le posledica ol>čepoznane slovenske — j>opust-Ijivosti ? ! Potem pa sodimo, da zakon ne velja samo za Slovence, ampak tudi za druge narodnosti — recimo: za Lahe ? ! Laške domovnice so pisane samo na laškem jeziku, nemške samo na nemškem — slovenske pa
—	kakor gori rečeno!
Pričakujč pojasnila se beleži udani:
Metla.
Slavnim županstvom na znanje. Tržaški magistrat vrača vse prošnje za podelje-nje domovinske pravice in to z očividnim namenom, da zavlačuje stvar ! Ker bo slučajev, <la je ta ali oni obolel in odšel v tukajšnjo bolnišnico in ker bo l>olnišnica pošiljala dotične račune na revne kmečke občine, bi bilo dobro, da se te občine, predno plačajo kako svoto za take ali druge stvari, dobro informirajo: so-li primorane plačati, ali ne?!
Imamo slučajev, ko Sv» naši ljudje že pred 7 meseei vložili prošnje za podeljenje domovinstva v Trstu, ne da bi bili prejeli dosedaj sploh kako rešitev. Po našem me-nenju imajo dotičniki že domovinsko pravo tu in ne več tam, kamor so pripadali prej. Dobro bi bilo, da bi županstva sklenila kako vez in da bi skupno nastopila — osobito proti tržaškim oblastnežem !
Drobne vesti. Z d r e v e s a padel.
Včeraj zjutraj je kmet Fran Piščanc, stanujoči v Kojanu št. 1S9, padel z drevesa, na katerem je bral sadje, tako nesrečno, da so ga morali prenesti v bolnišnico.
Včeraj so aretirali v svobodni luki nekega težaka, imenom Maksimilijan S., pri katerem so našli 2 klg. in S00 gramov
—	]M»pra. No, zdaj izve še le v ulici Tigor po čem je poj»er.
Izpred naših sodišč. Andrej Secolich iz Kopra je prodal dne 19. julija vrečo krompirja, last njegovega očeta in si obdržal denar. Ko ga je oče prašal po denarju, se je sin razkačil in začel biti jm> očetu tako, da je moral starček pobegniti. Dne 21. julija pa je Andrej Secolich v gostilni Stanič ukradel nekaj denarja iz miznice in jo popihal. Krčmarica, ki je zapazila tatvino, ovadila je Secolich a redarstvu. Sodni dvor je obsodil včeraj Secolicba radi teh činov na 10 mesečno ječo.
—	Laški jM>danik Josip Marini, kateri je izgnan iz Trsta, vrača se večkrat semkaj. Pred približno jednim mesecem je plesal na plesu pri sv. Ani, kjer je nadlegoval in žalil dekleta, radi česar ga je neki redar aretiral. Marini je najprej mirno sledil redarju, potem pa je kar naenkrat planil nanj, ga pretepel in zbežal. Kmalu na to pa so priskočili drugi redarji in Mannija [»ovezali ter gnali na (»olicijo. Sodni dvor ga je spoznal včeraj krivim in obsodil na 14-mesečno ječo ter po prestani ječi na izgon iz vseh tostranskih dežel naše države.
—	60-letni krojač Ivan Furlanich, ta stara gnjusoba, ki je bil že neštevilnokrat v ječi, obsojen je bil včeraj zopet na 13-mesečno ječo. ker je v pričo neke 11-letne deklice izvršil nesramen čin.
—	Drugi tak zarjavel star grešnik je ol-letni Auton Marek, kateri je bil že v svoji mladosti obsojen na smrt in potem po-tiiiloščen, pozneje pa neštevilnokrat radi vseh možnih zločinov in prestopkov, tako, da je večino svojega življenja preživel po ječah. Včeraj je stal zopet pred sodniki, ker je g. Juriju M i nasu, ravnatelju javnih skladišč, pisal pismo, v katerem mu grozi se smrtjo, ako mu ne da neke zahtevane svote. Radi tega pisma je bil starec obsojen na 18-mesečno ječo.
Drsibe premičnin. V četrtek, dne 5. septem. ob 10. uri pred pol ud ne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vrsil«» sledeče dražbe premičnin : ulica M<#reri 103, hišna oprava* ulica S. Lazzaro 1, železna stiskalnica; ulica Cavana 7, hišna oprava; Skedenj 15, vozovi; ulica della Fabbrica • >, kamenite stopnice ; ulica Fontanone 24, hišna oprava, motor in miza ; ulica dei Bacchi 11, pohištvo; ulica dei Conti 18, oprema v zalogi in jestvine.
Vrevengki veatnlk. Včeraj : toplonrer ob 7. uri zjutraj 17.3, ob 2. uri popoludne 25.— C®. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 761.1.
—	Danes plima ob 1.12 predp. n ob 0.6 pop.; oseka ob 5.4i* predpoludne in ob 5.49 popoludne.
Vesti iz ostale Primorske. . j
Škandal prve vrstelNecu-j vol o! Neverjetno! Iz P ulja nam pišejo: Tukajšnji trgovinski pomočniki, ki so .
—	mimogrede rečeno — vsprejeli program i socijalnih demokratov, so v nedeljo dne 1. t. m. priredili vrtno veselico pri »Arco romano«. Ta veselica sama na sebi ni imela nič vabljivega ali posebnega, kajti le par r^zobešeniii lampijonov dan danes nikogar ne »vleče« več. Ali česar niso mogli doseči organizatorji sami, dosegla je glasba C. in kr. vojne mornarice!! Stvar je posula za nas velezanimiva in za duh zistema, ki veje na Primorskem, veleznačilna.
V listu »Giornaletto« od ponedeljka je čitati namreč: »Molti applausi alla banda della marina, la cjuale svolse un bellissirao programma con prevalenza di mušica i t a-liana ecanzoni patriottiche (aha!) fra le quali suscitarono un vero delirio e dovettero essere bissati: »El si« »E 1 m a-r a m e o« L Inno a San Giusto, fjuello »ali Istriae e il »L a s s e pur« nonchd alcune battute deli inno della »L e g a«.
Mein Liebchen \vass \villst du uoch mehr ! Žalostno !
Torej sedaj, ko se je poulična sodrga in mularija nekoliko pomirila s svojimi nesramnimi in izzivajoči m i pesmami, sedaj se je vzdignila na ta nivo glasba c in kr. vojne mornarice, da oživi »patriotiški duh« laške mularije in da s svojimi donečimi zvoki žali narodni čut tukajšnjih Hrvatov in Slovencev!! Kaj pomenjato?! Se socijalnimi demokrati, katere je to žaljenje Slovanov spravilo v delirij, ne bomo računali tu ter jih prepuščamo Vam, gospod urednik ! ! Nam je do tega, da spregovorimo besedico na adreso — zistema ! Kako se da opravičiti tak nečuveni škandal?! Ali mislite gospoda, da bomo mirno trpeli vse to?! O ne! Mi protestiramo že tu in najrodločneje proti temu, a nadejamo se, da dobimo še drugje mesta in načina, da še bolj pojasnimo in zbistrimo stvar in da po polni zaslugi ožigosamo nečuveno postopanje zistema, pred katerim so možne take stvari. Kličejo nam, da naj le žvižgamo! Mi pa bomo žvižgali — in še kak6 bomo žvižgali!!
X Na a <1 reso poštnega ravnateljstva. Iz Pazina nam pišejo: Tu je izpražnjeno mesto poštnega upravitelja. Ker je s tem mestom združen marsikak poboljšek, se seveda marsikomu sline cede po tem mestu, najbolj pa takim, ki nimajo k vali-' fikacije za takov kraj.
Neka taka dušica se je zatekla v list* »Trieste«, da bi prepričala postno ravnateljstvo, da za mesto poštnega upravitelja v našem mestu je popolnoma sposoben tud: oni, ki — ni sposoben. Mož je menda tega me-nenja, da pomanjkljivost v kvalifikaciji popolnoma nadomešča protekcija kake proslule umirovljene eksoeience.
Zato daje poštnemu ravnateljstvu to-le na uvaževanje: »Poznanje hrvatskega in slovenskegajezika je v Pazinu povsem relativna stvar, s o s e b n o, ko gre za postno upravo ■ (Aha! Aha!), katere notranji službeni jezik je nolens volens — italijanski!«
Sedaj veste, kura pes taco moli ! Nekdo bi rad prišel v Pazin, ki ne zna hrvatski. Pomagati si hoče z diktom, da v Pazinu ue treba poznati jezika ljudstva. Da še bolj podkrepi ta svoj dikt, se obregava tudi ob »un giornale slavo«, ki izhaja v Trstu, s čemer hoče dokazati, da hrvaščine zmožnega uradnika zahtevajo le izvestni krogi v Trstu ! !
Trditev gospoda laškega — kompetenta za mesto poštnega upravitelja v Pazinu, da je notranji službeni jezik pošte v občini s circa 14000 Hrvati in 1000 Italijani — ita-
lijanski, ta trditev je tako gorostasna, da moramo že prositi slavno poštno ravnateljstvo, naj si jo zapiše v album ! Potem bo morda umelo in verjelo marsikaj, česar že vedno noče umeti in verjeti, ker se mu zdi neverjetno, da med izvestni mi njega organi veje — takov duh !
Mi ne zahtevamo od poštnega ravnateljstva, naj imenuje tega ali onega. Nam je to v sej ed no. Zahtevamo pa — in to s polno pravico — da imej dotičnik vso kvalifikacijo. Zato zahtevamo, naj se poštno ravnateljstvo o tem imenovanju postavi na stališče, da pošta v Pazinu ni za to tu, da se tam nameščajo uradniki, ampak za to, datam nameščeni uradniki ustrezajo zahtevam in potrebam prebivalstva. Tu pa govori statistika svoj železni govor: 14000 Hrvat »v in 1000 Italijanom!
In da ne bo nobenega -dvoma, citirat* hočemo tu klasično pričo — pokojnega dra. Costantinija. Mož je bil največi italijanski intransingent koli kor jih je še kedaj videla Istra. Tako intransiugenten je bil, da je bilo to preveč celo italijanskim signorom samim — in za to treba menda že skrajnosti ! Radi skrajnosti Constantinijeve so celo sedež italijanskega političnega društva odnesli iz. Pazina v Buje! In tak mož, dr. Costantini, takov intransigenten Italijan, je %* svoji pisarni z najmanje 80°/o svojih klijentov govoril — hrvatski ! To je notoričen fakt! Punctum !
X Poboljšanje učiteljskih plač v Istri. V »Naši Slogi« čitamo: Deželni zbor za I&tro je načrt zakona, vsprejet od deželnega zbora, s katerim se urejujejo plače učiteljev, odposlal c. kr. namestništvu v Trst, da ga ta oblast odpošlje na Dunaj v cesarsko potijenje.
X Umrl je v Dubrovaiku 76-letni grof Niko Pušić, zadnji potomec slavne pa-trijotske hrvatske rodbine iz slavnih časov dubrovniške republike. Bilje zaveden hrvatski rodoljub. P. v m.
X Prvi Vipavski kmetijski shod in razstavo grozdja in sadja pr.rede v Kasovljah pri Rihembergu dne 15. septembra 1901. Mi že danes opozarjamo na ta za naše vinogradnike in kmetovalce vele-važui dogodek in hočemo podrobnosti vse prireditve priobčiti Čim prej. Tu gre za javno korist in hočejo prireditelji, da ta shod ostane strogo iočera od — domačega prepira. Vsi torej naj sodelujejo — brez razlike političnega mišljenja.
Konji za Transvaal. Angležka vlada je kupila zopet 200 konj za vojne svrhe, to pot v Rusiji. Konji bo prispeli v nedeljo zjutraj na Reko, kjer ostanejo, dokler ne pride par-nik, da jih popelje v južno Afriko.
Hrupen prizor v kavarni. Iz Lvova javljajo: V nedeljo /.večer se je v neki tukajšnji kavarni dogodil nemil prizor. Vodja socijalistov, Moklovski, je pristopil k drž. poslancu Breiterju ter se počel prepirati ž njim; naposled ga je večkrat oklofutal. Vzrok prepiru je ta, ker se je posl. Breiter nepovoljno izrazil o soprogi Moklovskega.
Vesti iz Kranjske-
* Nadvojvoda Fran Ferdinand na Rakeku. Nadvojvoda Fran Ferdinand se je včeraj zjutraj pripeljal z vlakom na Rakek. Zasedel je takoj konja in odjezdil na vajo. Potem je pred njim defilirala vsa 28. divizija. Po kosilu se je ob uri popoludne odpeljal v Št. Peter nadzorovat ondotno gra-ško divizijo.
Vesti iz Štajerske.
— Zlato in zanje žgočo resnico so morali poslušati celjski Germani s slovensko krvjo v žilah. Pa še iz kakih ust! Pomislite le: od bratca \Volfovega, Ve-lenemca Steina! Zeljno so ga pričakovali, a mož jih je za to nagradil s tem, da jim je slično zagodel, kakor je resnični socijalist Ferri, godil neresničnim tržaškim socijalistom. Vs-kliknil je grozečim glasom: »Kdor je mednaroden, zatajuje svojo narodnost, a hudodelstvo zoper naravo dela vsakdo, ki nastopa [»roti svoji narodnosti.«
Nočemo reči. da je Nemec Stein imel ta pošteni namen, da bi celjske izdajice zavrnil k dolžnosti do svojega slovenskega naroda, ali sveto resnico je vendar govoril, rekši, da dela zoper naravo, kdor dela zoper svojo narodnost. »Domovina« hoče vedeti, da so izdajice prebledeli, ko so čuli to sentenco Steinovo! Prebledeli?! Hm! Je ljudij, ki ne prebledevajo več in ne porudečevajo radi nobene stvari !
Slov. akad. fer. društvo »Sava«. Kakor smo že omenili v svojih noticah radi »sestanka«, katerega je priredila »Sava« dne 13. avgusta t. I. v Ljubljani, pripravlja slov. akad. fer. društvo »Sava« svoj popolen preporod.
Društvo »Sava« skuša združevati in or-ga ni zova ti v sebi vse slovensko napredno di-jaštvo. V to je v prvo svojo dosedanjo organizacijo na podlagi fiksnih »okrožji« spremenila v organizacijo na podlagi nevezanih »podružnic«, — s katerimi prepreži vso slov. domovino, — ki se naj ustanovi povsod tam, kjer biva več slov. akademikov in abiturijentov. — Vsaka podružnica za-se ima svoje vodstvo, vrhovno vodstvo vsega društva pa ima osrednji odbor v Ljubljani. Obče društvene stvari obravnava glavni društveni občni zbor.
Na tej novi podlagi ravno skuša združevati vse slov. napredno dijaštvo. S svojim programom, o kterem naj sklepa prihodnji občni zbor, se postavi na naj libe ral nejše stališče, katero naj omogoči voditi slov. dijaštvo do onih ciljev, katere si je slov. dijaška mladež stavila že opetovano, a brezvspešno, v prvi vrsti baš radi pomanjkljive organizacije. V podrobnosti se tu ne moremo spuščati. Definitivno naj sklepa o reorganizaciji prihodnji glavni občni društveni zbor, ki se bo vršil v soboto dne 14. septembra t. 1., v Ljubljani. Lokal: »Švicarija«, začetek ob 3. uri in pol popoludne.
Dnevni red : A. a) Poročilo od borovo, b) Poročilo odseka za sestavo novega društvenega poslovnika in pravil, c) Poročilo preglednikov. d) Volitve društvenega odbora in preglednikov, e) Slučajnosti: društveni program itd. B. Zabavni del.
Ker je za točko t>) potrebna vsaj s/3 večina členov, in ker se naj s tem občnim zborom oživotvori novo redno društveno poslovanje na novi podlagi, zato poživlja odbor vse brate »Savane«, da se ga udeleže polno-številno.	ODBOR.
Brzojavna poročila.
Perosi v Vidmu.
VIDEM 4. (P.) Perosi med nami. Navdušenje velikansko. Glasba nebeško lepa. Gostje prihajajo od vseh strani. Proizvajanje dne 5., G., 7. in 8. septembra.
imunu Levi Minzii
Razne vesti.
Ustrelil svojo zaročnico. Dne 31. avgusta zbralo se je v Krivem potu pri Senju v hiši mladega ženina več mladeničev in med njimi je bila tudi zaročnica sina gospodarjevega. Zaročnik se je igral s puško, ne znajoči, da je puška nabita. Na enkrat je puška počila in strel je zadel zaročuico, ki se je zrušila mrtva na tla. Orožniki so ulovili mladega ženina, ali sodišče ga je izpustilo oa svobodo, vzemši ga na zapisnik.
q & &
is
Prva i n največja tovarna pohištva vseh vrst.
—•J TRSTJ«
St
Sf 0
Š0
Sf
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz- gj
Si
TOVARNA:
Via Tesa, vogal Via Limitanea
ZALOGE:
IPiazza Rosario št. 2
(Šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM-
vrsuje naročbe tndi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
^ 1LHSTR0VA8J CENIK ZASTONI IV FRANKO gj Predmeti postavio se na parobrod ^^ ^	ali železnico franko.	gjv
XXXXXXXXXXXXXXXX
X X
MIZARSKA ZADRUGA 7 GORICI
z omejenim jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
u prvo slov. zaloo poMstra
^ iz odlikovanih in svetovnoznanih to-varn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
Katera se nahaja
JI v Trstu, Via Fiazza vecchia ff	(Rosario) it. 1.
(na desni 8trani cerkve sv. Petra). H Konkurenca nemogoča, ker je blago
X
X X
X X X X
iz prve roke.
X X X X X X X X X. X X X
s
X X
xxxxxxxxxxxxxxxx
^fbina {^okefj Josip JvunfeR
e. k r. poštni asistent
poročena. Trst-M ali Ločin j, 4. sept. 1<M>1 _
Štefan Cruciatti
ornamentalni kamnosek
t Tr>tu. Tia della Fi»*ta št. 25. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega
kamnja vsakovrstna <»d najnavadnejše^a do najlepšega iri kompliciranega dela.
Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike.
Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja v različnih merah l>elega ali harvanega.
Specijaliteta za pohištvo.
Sprejema nan>člw» za cerkve, altarje, kakor
tudi za podove l*»disi l»ele ali barvane. Vsaka naročba se izvrši točno in po ugodnih cenah.
Grand Hotel-Restaurant Obelisk
O P Č I N A
= Nova lastnika ravnatelja Berrettini & Cattaneo. z=
Valik&nski vrt in veranda. — Krasen razgled.
Izvrstna kuhinja	jj Plzensko in Kulmbaško pivo.
dobro perskrbljena vsaki čas. || Specijaliteta: Kraški teran. KEGLJIŠČE. — LAWN-TENN!S. — KROGLJiŠČE. — BILIJARD. — TELOVADNE PRIPRAVE.
Telefon štv. 657. j—	—-
Ot) nedeljah tn praznitili ? lepem vremenu vozne zveze od restavracije „Centrai Pilsen" na OpCino.
Hajzmernejie cene.	Točno postrežbo vodita l&stnika-ravnatelja osebno.
Vaakojaka pojasnila daje in slučajna naročila prejenilje gospod BERRETTINI
„JCova restavracija Centrale pilsen", (Crst Via Jorrente 10)
z vrtom, kamor ne pride prah, ker je v zavetji.	Kegljišče. "O
Izvrstna kuhinja dobro preskrbljena vsaki čas. — Poštene cene. — Najtočnejša postrežba.
IVAN KRZE
Trst. — Piazza S. Gioranni št. «. — Trst
Trgovina s kuhinjsko }x>sodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla; velik izl>or pletenin in lesenega blaga Lesene pij>e iz najboljšega tisovega lesa z gobo al goudi brez*d<(
Prvo primorsko podjetje za
razpošiljanje in prevažanje pohištva
Rudolf Ezner
Trst. — Via Squ«»ro nuovo 7. — Trst. Telefon 847.
Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najl>oljši način in jk> zmernih cenah. Nak'a-
danje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici b patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije.
Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev. košev itd. za inmagaciniranje.
Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in kamor si bodi.
Jakob Kosmerlj
TRST
ulica ss. Martiri Štv. 16
nasproti Komando Karine.
PIT T K G O V I X V
jestvin in kolonijalnoga blaira. delikates i n kouserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi fi lija I ko v ulici Bastione štv. 2. nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem najudanejši
Jakob Kosmerlj.
Sprejemajo se ludi narečbe za razpošiljanje.
„Gospodarsko društvo" na Kontoveln
Tehnični urad.
Ustanovljeno 1877.
SCHNABL k Co. - TRST
Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna).
Zaloga strojev in tehničnih priprav.
-— ■ (.lavni zastop želeja in tovarniških strojev.----
Naprava obrtnih podjetij vseh vrst.
Inštalacija strojev in parnih kotlov.
Motori na plin. bencin in petrolej sestava „OTTO." Motori na veter in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd.
Zaloga cevij za vodo, plin in par.
Jf Materijal za stavbišče.
Stroji vseli vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Razne pi]>iee. Predmeti <>d gome. Stiskalnice za gro-zdje in oljkn, čistilnice, rešetalnice. pine za delatr surovo maslo kakor tudi vsi d ni p poljedelski stroji. Železo traverse in kolesa. Cement >Port-land« in »Romano. Olja za kolesa in masti.
In v obče vsi predmeti za obrtna podjetja in mornarstvo.
sprej
me
o že več desetletij povsod razširjene, in malo družin je, kjer bi manjkalo to lahko in moli učinkuj« če domače sredstvo, katero priporoča občinstvu mnogo zdravnikov pri zlih nasledkih slabega prebavljanja in telesnega zapretja. Teh krogljie, ki so tudi pod imenom Pserhofer-jeve krogljice ali Pserhofer-jeve kri čistilne krogijice znane, stane ikatljica s IS kroglicami 21 krajcarjev, 1 zavitek s 6 ikatljicaml 1 gld. 5 kr., pri prejšnji v pošiljat v i zneska stane s poštnine prosto vpošiljatvijo : 1 zavitek 1 gld. 25 kr.. 2 zavitka 2 gld. 30 kr.. 3 zavitki 3 gld. 35 kr., 10 zavitkov 9 gld. 25 kr. — Navod uporabe je priložen.
Jedina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga
J. Pserhofer-jeva lekarna
Dunaj L, Singerstrasse štev. 5.
Prosi se izrecno, „J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice"
zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake škatljice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Pserhofer in sicer z rudečimi črkami.
esenca imenovana.) — Lahko razstoplju-joče zdravilo, dražilnega in krepčujočega učinka na želodec pri oviranem prebav-Ijanju. 1 steklenica 22 kr., 1 dvanajstorica steklenic 2 gld.
krčmar j a
nastop 28. oktobra t. 1.
Isti more biti poročen in njegova žena dobra kuharica, glasbe zmožni
imajo prednost.	Natančnejše pove
upravništvo tega lista.
Balzam zoper ozeblino
J. P««rhofor-jev. 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo kr
J. Pserhofer-jev sok iz ozkega trpotca gSStokr.
J. Pserhofer-je v balzam
zoner crolšo 1 stek,?nica 40 kr guissu, g poštnine prosto
posiljatvijo 65 kr.
Stoli - ovi Kola - preparati
izvrstno krepčilo za šelooec in živce, 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld., 1/, litra 1 gld. 60 kr., V* litra 85 kr.
J. Pserhofer-jeva grenka želodčna tinktura ^^
JjJ^F"" Razeu tu imenovanili preparatov so v zalogi se vse v avstrijskih časnikih oglašene tu- in inozemske farmacevtiske specijalitete ter se preskrbč vsi predmeti, katerih morda ne bi bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje.
Poftiljatve po poftti izvršujejo se najhitreje proti temu, da se prej vpoilje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska.
Će se preje vpoilje denar (najboljie s poitno nakaznico), potem Je poštnina, mnogo cenejia.. nego pri poiiljatvah proti povzetju.
J. Pserhofer-jev balzam zoper rane, 1 B^nica
T a n n o c h i 11 i n - p o m a cl a
J. Pserhofer-jeva, najboljše sredstvo za rast las, 1 pusica 2 gld. .
Zdravilni obliž za rane
pok. prof, Stendei-a, 1 lonček 50 kr., s poštnine prosto posiljatvijo 75 kr.
Univerzalna čistilna sol
A. W. Bnlrich-a. domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld.
PODJETJE ZIM0L0 - TRST
Prvo podjetje za pogrebne svečanosti Q
ustanovljeno leta 1876.
Pisarna: Corso 41 • Zaloga: ul. Istituto K» iTfr Telefon 5t. 141 | Telofon št. 145
Sprejemajo se pogrebi v veliki gali in I., II., III. IV. razreda ; prevrzi mrličev v tu-in inozemstvo : katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. IzvrSuje pogrebe v popolno črni, v zlato-
črni, srebrno-črni in zlato-modri barvi. Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših ; krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje ; lesenih krst ; belo in črno lakiranih ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih po-p brthmdoneevreg. i	^^
ioeoooo
Ces. kr. priv. civilni, vojaški in uradniški krojač M. Poveraj. trgovec v Gorici, na Travniku štev. 22 I. nadstropje priporoča častiti gospodi svojo izborno zalogo suk-nenega blaga, gotovih oblek, perila vsake vrste in vse potrebščine k oblekam za vsaki stan. Vstreza vsakemu naročilu in po modi.
H. Stibiel
Pekarne in sladčičarne.
Piazzetta S. Giacomo št. 3 (Corso ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zaloga vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biškotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen lin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo. Domač mali-novec po nizki ceni.
Pozor stariši!
Zaloga dalmatinskih vin
Snažno zakrpani čevlji prihranijo nove, kar popravlja prav točno in fpo nižki ceni vratar hiše št. 3, na trgu S. Giovanni, tik lekarna Leitenburg
Zalosra vsakovrstnega pohištva.
Anton Breščak
Vetturiui ima v zalogi v veliki izberi pohištvo vseh sogov za vsak stan od najboljšega izdelka. V zalogi ima : podobe na platno in šipe, ogledala, žime. za patno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obroka
Nova čevljarnica
ulica Giulia št. 3. Velika zaloga obuvala vsake vrste lastnega izdelka za moške, ženske in otroke. Blago kskor : podplati, usnje in pripadki so iz najboljših tu-in inozemskih tovarn. Izvršuje točno vsako naročbo po meri in najnovejši modi. Vsaka poprava se dogotovi v istem dnevu. Cene brez koukurence. Kože v vseh barvah.
iz last n i h
kleti in istrski teran toplo priporoča cenjenim družinam, gg. krčmarjem in hotelirjem. Simeon Pav-linovič v Trstu, Via Chiozza 11.
Prodaja vina „Ai Maestri"
v ulici Valdirivo št. 17. Od danes naprej se prodaje istrski teran po 32 nvč., za na dom po 30 nvč. liter. Rebula iz Brd po 32 nvč. liter. Vinski ocet po 12 nvč. liter. Mrzle jedi v velikem izboru vedno pripravljene. Pivo I. vrste po 20 nvč. liter. Na debelo po zelo ugodnih cenah.
Važno osnanilo !
Podpisani smatra si v dolžnost javiti, da *e VINA iz VISA, KAŽTELOV pri SPLITU, ISTRE In BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegovi *aloyi, analizovana in stavljena pod stalno kontrole zavoda za kemično analizovanje, ovlašćenega od c. kr. avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse sod« in boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje ministarstvo radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja t ratno nevarnost ljudstvo.
Kedor si torej vkupi vino v moji z«logi, j« gotov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, nege da je vino čisto in mtravno, ua se sme z mirno veatlt diJilii bolnikom in kcnvalescentom, ker analizacijsld zavod stavlja pod svoje varetvo samo ona vina. ki •o čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo mora}«. Imeti najfinejša vina.
CENE:
I«trski teran ... . liter po 32 novfi, Vino iz Kaštelov pri Splitu „ 34 * Fino vino iz Viea ... „ 34 „ Vino Opollo .... „ 38 H Belo vino iz Vina ... „ 40 Zahtevajte vselej jamstveno znamko.
Josip Tami
ulica Legna št. 6 (Dvorišč«]*.
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr.
v lastni hiši.
Sranilne vlos^e sprejemajo se od vsacega, če tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/s°/o> ne bi odbijal rentni davek.
Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 6 °/0 in na vknjižbe po o1/*0/©
Uraduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. tlo '6. ure popol. raz ven nedelj in praznikov.
Stanje Hran. Tloj leta 1900. Kron 1,263.563 Fostno-luran. račnn štv. 837.315.