uiirfTTmrTTCTrr^. 3 SPOMNITE .E SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM PAROM I D©M©V AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY CXX111XTTTTTTXTXX3 AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER -■tv tem zameri; op. ured.) Razne najnovejše svetovne vesti; CLEVELAND — Sinoči je nagloma umrl mestni sodnik; Perry A. Frey. Bil je star šele 50 let in navidez vedno zdrav. Sodnik Frey je bil zelo aktiven v katoliških dobrodelnih organi-1 zacijah. * * * STOCKHOLM — Švedsko vojaško sletalo je zadelo v rake-j to. pri čemer so bili ubiti 3 letalci. Raketa je bila ena izmed onih,' ki so zadnje čase letele preko švedske, ne da bi kdo vedel, kdo jih; spušča. tU * * JERUZALEM — V pristanišču Haifi so izbruhnili krvavi; izgredi,' ker angleške oblasti ne puste naselitev Židov. Do 50,000 angleških vojakov je'v polni bojni opremi pripravljenih za vsaki slučaj. V Haifi so židje napadli vojaštvo, ki je streljalo; 3 osebe so bile ubite, mnogo ranjenih. Radio je pozival Žide naj napade-^ jo vojaške barikade v pristanišču. * -i' * ' MILWAUKEE — Senator Robert LaFollette je glasom po-' ročil od včerajšnjih primernih volitev v državi Wisconsin samp malo število naprej pred svojim protikandidatom, sodnikom Mc-Carthyem. La Follette je bil najprej republikanec, potem pro. gresivec, zdaj je pa spet kandidiral na republikanski listi za ponovno izvolitev. Guverner Goodland je pa očividno dobil nominacijo. E=~-----—__________T DROBNE VESTS IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) so ustanovili veliko vinogradniško zadrugo. Ta ima 105 ha vinogradov. To so vinogradi, ki so bili last raznih tujcev in ki so razlaščeni. Sedaj jih bodo vini-čarji, ki so prej delali tujcem, obdelavah skupno v zadrugi. IZDELOVANJE GLASBENIH INSTRUMENTOV V MENGŠU. — "Glas zaveznikov" poroča: Minister za industrijo in rudarstvo LES je izdal odločbo, po kateri je zaradi načrtnega in smotrnega izdelovanja glasbenih instrumentov, ustanovil državno tovarno glasbil v Mengšu. Upravitelj novega podjetja glasbilarski mojster Jože Banič, bo za novo državno podjetje prevzel imovino naslednjih podjetij: Stamberger & Melitzer flDalle na 2. strani' Mornarji na l Jezerih zastav- p kajo v četrtek s Narodni koncil mornariške Un'ije, ki ima zborovanje v Cleve. z 'andu, je včeraj odglasoval, cla j Rredo vsi pomorščaki na Veli. v kih jezerih na stavko v četrtek 0 zjutraj ob 12:01 in sicer ob tem g času v pristaniščih, oni pa, ki r kodo na vodi, pa takoj v prihod- p "jem pristanišču. Na stavko bodo šli delavci, ki j uslužbeni na parnikih na Ve- 2 1;kih Jezerih, ne glede na to, h ( kateri uniji spadajo, ali na kak- j šne vrste ladji si uslužbeni. --o--j Dodaten račun za nabavo flotil je predložen Glede računov za flotilo se do- , datno poroča še sledeče darove in stroške: Slovenska dobrodelna zveza je . tudi darovala $25. To pomotoma ni bilo vpisano v računu, ki so bili dani v javnost. Pozneje je dal še lastnik Mandel Shoe Store $10. Torej so bili dohodki s tem zvišani za $35 nad onimi, ki so bili že poročani. Zdaj je prišel pa še račun za Prodajni davek, ki znese $36. V Računih je bilo izkazanega pretanka $1.07, k temu se doda ttove dohodke $35, kar znese $36.07, od tega se odbije stroške za prodajni davek v vsoti $36, torej ostane v blagajni še 7 centov. — Anton Grdina, predsednik odbora. --o- Nam je tukaj dobro, zato se rtu VSAKI PRILIKI SPOMNIMO NA BEGUNCE I # Unije zahtevajo, da £ pridejo živila pod OPA, ;> sicer bodo stavke i Washington. — Pred odsekom si za kontrolo cen je govoril A. E. s1 Lyon kot zastopnik unij žeiezni- b carjev. Izjavil je, da če vlada z: oziroma OPA ne bo vzela pod svojo kontrolo cen za živila, da z ne bo mogel nihče ustaviti stavk, a 1 ki bodo nastale zaradi draginje, p To je ravno obratna trditev, r 1 kot jo je podal Edward O'Neal, r " zastopnik zveze farmarjev, ki je A 1 dan prej izjavil pred istim odse- r - kom, da če bo vlada zopet prevzela kontrolo nad živili, da bo prišla na plan zopet črna borza in ljudje bodo plačevali še več za živila kot sedaj. ' Lyon je rekel, da so železni- > " carji nezadovoljni in da dolže > e vlado radi rastočih cen živilom, t Odsek mora do 20. avgusta od- j e ločiti, če pride meso, perutnina, ] a mleko, tobak in žito spet nazaj ■ 0 pod vladno kontrolo ali ne. J 1 Predsednik Truman je '« n proti zasegi industrije i0 Washington. — Predsednik Truman ni hotel poslušati delav-:a skega tajnika Schwellenbacha, ^ ki mu je svetoval, naj vlada za-e" seže tvornico farmar ski h strojev la J. I. Case Co. v Racine, Wiscon-3e sin, kjer so delavci že dolgo na ie stavki. Mr. Truman je rekel, da 6' vlada zaseže samo tako industri-n' jo, kjer je radi stavke v nevar-d" nosti javna blaginja. Tako najbrže vlada tudi ne bo zasegla Allis.Chalmers Co. v SE West Allis, Wis., ki je radi stavke zaprta že več mesecev. Italija mora ostati važna sila v Sredozemlju, je izjavil Molotov j- i h: ■ . «M ■ ' S» *i J ; ■ • • f ■ • . - • ' ' '» * .-•}.« Rusija je vprašala * Mijo m revizijo Dardanei --v Sovjetska Unija je pred- j o ložila Turčiji 5 točk j 7 za novo pogodbo j Moskva. — Rusija je poslala! Turčiji noto, v kateri zahteva, v da se spremeni pogodba s Turči- d jO glede Dardanei, ki je bila z sklenjena leta 1986, ki ni pošte- g, na napram državam ob črnem e morju. Za novo pogodbo je pred- u ložila Moskva sledečih pet točk: d Dardanelska morska ožina naj s bo vedno odprta trgovskim ladjam vseh dežel. 1; Ožina naj bo vedno odprta d bojnim ladjam vseh dežel ob čr- o nem morju. n Ožina ni dovoljena za prehod i; bojnim ia'djam drugih dežel, ra-zen v izrednerwf slučaju. i: To morsko ožino naj kontroli- J rajo kot edino morsko pot v in 1: iz črnega morja Turčija in dru- t ge črnomorske sile. 2 Turčija in Sovjetska Unija, kot državi, ki sta zmožni zasigu-i rati, trgovsko plgj/^U .in .varnost s ožine, naj skupno skrbita za , obrambo te ožine, da s tem za- j branita rabo ožine državam, ki , bi bile sovražne črnomorskim de- , želam. _——o- Rusija je proti temu, da bi sprejeli Irsko k združenim narodom New York. — Ruska delegacija pri koncilu združenih narodov se je izjavila proti temu, da bi se sprejelo Irsko (Eire) in Transjordanijo v zvezo združenih narodov. Ruski delegat Kra-1 silnikoV ni povedal vzroka za . svojo opozicijo, rekel pa je, da se . bo povrnil k temu vprašanju po-1 zneje. 1 Koncil je pa odobril sprejem v 1 zvezo za Afganistan, dočim si je , avstralska delegacija pridržala pravico o tem pozneje spregovo-, riti. Delegacija Zed. držav .je !, podprla sprejem za Afganistan, e Vsi člani so se izrekli za Irsko, razen Rusije in Poljske. o Švedska bo prosila za a pnstop v U. N. :c Stockholm. — švedski vladni kabinet .je odglasoval, da zapro-i. si za pristop v organizacijo zdru-:e ženih narodov. Tozadevna pro. 1. šnja je bila že odposlana, šved-1- ska je že 9. država, ki prosi za a,' pristop v U. N. _ --- Romunija zahteva vojno odškodnino od Nemčije in Madžarske; Molotov je proti zavlačevanju tržaškega vprašanja. Pariz. — Romunija, nekdanja zaveznica Nemčije, je včeraj zahtevala na mirovni konferenci vojno odškodnino od Nemčije in Madžarske. Obenem je pa romunski delegat Ta ta rescu izjavij, da je zahteva Rusije po $300.000,000 vojne odškodnine od Romunije, poštena in pravična. : j aiarescu je apourai na mirovno konferenco, naj se ji priso- « t di status sobojevnice zaveznikov. Zahvalil se je velikim štirim, ki L so ji prisodili Sedimograško, ob- w enem pa obžaloval, ker se ne upošteva vojaški in ekonomski » doprinos Romunije zavezniški stvani od 24. avg. 1944 naprej, j Včeraj .je govoril tudi ruski komisar Molotov, ki je izjavil,' da nosi sicer fašistična Italija' ogromno odgovornost, da pa to ne pomeni, da bi morala Italija r izgubiti svoj važen pomen kot si J 1 la na Sredozemlju. Molotov .je C istočasno napadel Zed. države in z Anglijo, da skušata doseči mo_l r nopolno pozicijo v Sredozemlju, c ter da iščeta "ekonomsko zasu- C žnenje" Italije potom kapital i-; i' stičnih mahinacij. Mo.otov je dalje rekel, da so .i • sovjetski naiVli trSnb prepričal ! ni, da bo Italija še velika deže- 1 ; la. Udaril pa je proti izvaja-j' 1 njem italijanskega ministrskega ' predsednika de Gasperija, ko je ] profil za milejše mirovne pogoje, ker ni obsodil italijanskega fašizma. Niti z eno besedo ni j; rekel proti delovanju MussoliJ nija. Dalje je Molotov izjavil, da; mirvona konferenca na noben naflin ne bo uslišala apela Itali- 1 je, naj se od,oži izvajanje miroJ , vnih pogojev napram Italiji za j eno leto, zlasti kar se tiče Trsta | ne. Kar Italija upa doseči s tem, x je rekel Molotov, je samo nada,; 2 da bi se v tem času kaj spreme-! nilo v dobrobit Italije pri zavez-1 nikih. Molotov je tudi opomnil! v na to, da ni šla Italija iz vojne e prej, da so vdrli zavezniki v ju-' a žno Italijo ter da je rabili I ta-' lij'a IstrQ kot bazo za invazijo v, e Jugoslavijo in da so "časi mini-' L li, ko so bili slovanski narodi tarJ j, ča napadov sosednih držav." Potem je udaril po Italiji še etijopski delegat, ker je uporab-1 liala Italija Eritrejo in Somali' zemljo kot bazo za vpad v EtijoJ li pijo. u LISTNICA UREDNIŠTVA d- A. P. — Ne, Zarja, ki je gla-:1- silo Slovenske ženske zveze, se ca1 ne tiska več niti v slovenski, niti ! v kaki unijski tiskarni. Zbiranje v sklad za vojaka bo zaključeno ^ na 20. avgusta Odbor za sklad za pohabljene-ga vojaka Jos. Brodnicka nazna. '' nja, da se zaključi kampanja v zj torek 20. avgusta. Potem se bo K oddalo nabrano vsoto našemu, ju- p naku, obenem pa zapestno uro v A trajen spomin tega dneva. Sledeči novi darovi so bij.i š sprejeti: |v Thin wall Final Insp. Dept. 1 921 Cleveland Graphite Bronze 1; Co. je daroval $27. | <- Max in Ronnie Basey iz Area- / dia, Kalif. $25. : - I Po $10: Društvo Slovenec št. " 1 SDZ, Mrs. Dejak E. 55. St., ) 1 društvo Spartans št. 376 SNPJ. 1 Po $5: Društvo Soča št. 26 s SDZ, podružnica 10 SŽZ, dru- t štvo Ambasadors št. 62 SDZ, po. I družnica 21 SžZ. l Prav lepa hvala vsem daroval- , cem. Priporočamo še v teh zad- < njih dneh kampanje, da bi še kdo prispeval po svojih močeh, društva ali poedinci tako, da bo , vsota, izročena junaku, ki je iz-| . gi>bil obe nogi in rabo ene roke,' čim izdatnejša. Pošljete lahko [ naravnost na blagajnika, Mr. Anthony Brodnik, 1324 Giddings 3 Rd., Cleveland 3, Ohio, ali pa izročite v uradu Ameriške Domo-| ; vine. -o--i 1 Springfield, HI. — Dne 4. jul. - je umrl za rakom Frank Volk, o star 75 let, doma iz Toplic, Dot lenjskp. mussolinijevo truplo so našli skrito v nekem samostanu Milan. — V nekem samostanu 1 pri Paviji so našli Mussolinijevo ] truplo, ki so ga meseca aprila! : neznanci izkopali na pokopali-', šču v Milanu in ga skrili. Tru-1 plo je bilo stlačeno v starem kov.! čegu. Ko so partizani ustrelili j Mussolinija na švicarski mejii obenem z njegovo priležnicoj Claro Petacci, so prepeljali tru.J pla v Milan, kjer so ju obesili j pred neko mesnico z glavami niz. j dol. Potem so trupla zakopali, ne da bi gl-obove zaznamovali. Na 22. aprila so pa Mussolini-' jev grob neznani ljudje odkopa-' li, krsto pustili ob grobu, truplo pa neznano kam odpeljali. Do. zdaj ni nihče vedel, kje je truplo. Zdaj je nek menih, Padre Alberto, javil policiji, da ve, kje se nahaja Mussolinijevo truplo. Da mu je to povedal eden izmed roparjev, ki da je menihu dovo-| lil, da to pove policiji, ter ga s J tem odvezal spovedne molčečno-i sti. Policija je aretirala dva i meniha in sicer Alberta Parini j in Enrica Zucco, ter lajike: An-'tonio Parozzi, Laccisi Domenco ' in Fausto Gasperini. Razne drobne novice iz Clevelanda in pa te okolice Prijazen obisk— V spremstvu Msgr. B. J. Po-nikvarja nas je včeraj obiskal Msgr. John L. Zaplotnik, župnik v Lindsay, Nebraska. Ustavil se je samo za en dan v Ole-velandu, da obišče nekaj svojih znancev. Msgr. Zaplotnik je doma od Šenčurja pri Kranju, torej pristna gorenjska duša. Gimnazijo je študiral v Kranju, zato sta z našim urednikom naglo boudila nekaj mladostnih spominov iz tistih lepih iii Veli ta obletnica— Jutri ob 10 bo darovana v cerkvi Marije VneboVzete na Holmes Ave. maša za pokojne- . ga Antona Anžlovar v spomin 1 4. ob-lvt-mce njegove *mrti. \ V La Salle, lil.— Mrs. Alice Keck i.z 1133 Ad- Q dison Rd., njena hči Frances in ^ 'svakinja Mrs. Rose Kaušek so ;se podale v La Salle, 111. Osta- ^ le bodo en teden na domu se-stre od Mrs. Kaušek, ki je bol- II < na. ^ Deseta obletnica— V petek ob 8 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. maša za pokojne* " ga Franka Marinčič v spomin ^ i 10. obletnice njegove smrti. Jl 1 T. . . t( 1 azna seja— j , Članice društva sv. Helene št. 193 KSKJ naj se udeleže se- ^ je jutri zvečer ob 7. Ker bo od-! j. šla tajnica Uršula Rovšek na i konvencijo KSKJ, naj se čla-L nice v vseh društvenih zadevah! ^ ■ zglasijo na njenem domu po r , (> uri zvečer. Asesment se bo j (] . pobiral kot običajno. ' ' A « obisku pri starših— v s i Te dni sta na obisku pri star- > i ših in prijateljih dva naša slo- j 1 venska duhovnika od fare sv. c . Lovrenca. Eden je Rev. Ga- E a briel Rus OF M, sin Mr. in Mrs. j Gabriel Rus iz 8410 Rosewood , - Ave., drugi je Joseph Lekan, sin 3 Mr. in Mrs. Joseph Lekan iz . 3568 E. 81. St. Oba gg. duhov- ' ., nika sta v redu Marijine druž- ; . be ter nastavljena kot profe- 1 6 sorja v Purcell višji šoli v Cin- j i- cinnati, O. J j )- A« obisku pri materi— 1 Redovnik John Perko OSM 1- je te dni obiskal svojo mami-1- co, Mrs. Frances Perko, 3545 te E. 81. St. predno je odpotoval 1, v Kalifornijo. >0 Prva obletnica— z-1 V petek ob 7:45 bo darovana e,' v cerkvi sv. Vida maša za po. io kojnega Louis Kulovec v spo.| r. min prve obletnice njegove smr-i !?S ti. j z- Seja nocoj— o-| Nocoj ob 8 bo seja dr. sv. Ci-1 , rila in Metoda št. 191 KSKJ in', j sicer v navadnih prostorih na' ul. Recher Ave. Vsak naj pride in lk, plača svoj asesment, ker tajni-)Ot ca Mrs. Ropret odide na konvencijo KSKJ in asesmenta ne bo t r AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUiST 14, 1946 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland In Kanado po poŠti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pofitl pol leta $4.50. Za Ameriko Četrt leta $2.50; za Cleveland In Kanado po pofitl Četrt leta $2.75. Za Cleveland In okolico po raznaAalclh: celo leto $7.00. pol leta $4.00, Cstrt leta $2.50. Pooamezna itevllka stane 6 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year D. 8. $4.00 for 8 manttw. Cleveland and Canada by mall $450 for 0 months. C. S. $2.50 for 3 monthj. Cleveland and Canada by maal $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4.00 for fl months, $2.50 for 3 months. Single copies 6 cents each. Entered as second-claas matter January 6th 1008. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1879._________ No. 159 Wed., Aug. 14, 1946 Civilna vojska Naj začnemo članek s citatom iz pisma nekoga, ki je gledal od blizu vso nesrečo domače vojske v Sloveniji, in ki pozna tudi vso komunistično partizansko propagando, katera se trudi, da bi pred zapadnim svetom oprala krvave partizanske roke: "Eno mi neprestano hodi na misel, ko pišem to pismo" —- tako pravi ta poznavalec razmer —" in to je nečuvena drznost komunistov ,drznost v laganju in obrekovanju, drznost v zahtevah napram zaveznikom, UNRRA-i, drznost napram narodu doma, delavcu, kmetu, drznost napram javnosti, ki naj vzame zares in verjame njihove trditve o "novi' Jugoslaviji, o svobodi, o demokratizmu, o navdušenju za Tita, o svobodnih volitvah itd. To drznost v varanju vsega sveta prekaša samo še drznost, ki je zločin nad zločini, da so se namreč ves čas ponašali kot da imajo oblast, oblast po-žigati vasi, oblast krasti in ropati, oblast gnati prebivalstvo iz požganih vasi v gozdove, oblast obsojati na smrt vse, ki se jim ne pokore, oblast mobilizirati brez kraja može in fante po mili volji in jih gnati pred strojnice vaških straž. Nikoli ne bomo mogli ugotoviti, koliko tisočev, desettisočev fantov je OF gnala v smrt, neizvežbanih, slabo pripravljenih in oboroženih, samo da bi pregazila vsak odpor proti komunistični revoluciji, da bi pomandrala vaške straže in domobrance. Celo na vrv so jih skupaj navezali in od zadaj s strojnico gnali v juriš — ne proti Lahom ali Nemcem — ampak proti slovenskim bratom, ki so branili po svoji najboljši vednosti in moči slovenske vasi pred njihovim razboj-ništvom. (Tak slučaj je bil pri Ribnici) — In vseh nezanesljivih so se iznebili na ta način, da so jih gnali v napad na vaške straže. ..." Vsa strahota domače meščanske ali civilne vojske, v kateri se spopadejo lastni bratje, je povzeta v gornjih besedah. Strahota uboja, ko se dvigne Kajn zoper Abela, pa tudi stra hota tiste drznosti in brezbrižnosti za prelito bratsko kri, s katero je Kajn odgovarjal Bogu na vprašanje: "Kje je tvoj brat Abel"? Odgovoril je s predrzno zasmehljivostjo: "Ali sem mar jaz varuh svojega brata?" Naj ob premišljevanju o civilni vojni v Sloveniji, ki je zahtevala tako strašne žrtve, da so cele vasi brez mladih moških moči, ugotovimo par dejstev, ki naj bi jih nihče nikoli ne pozabil, pa naj bi komunistična propaganda našla še toliko potov in sredstev za prekrivanje partizanskih Kaj-novih zločinov. Prvo, česar ne smemo nikoli izgubiti izpred oči, če hočemo prav soditi civilno vojsko na Slovenskem je tole: Ci vilno vojsko v Sloveniji je začela takozvana Osvobodilna fronta. Tisoči in tisoči nedolžnih in mirnih kmečkih vodilnih mož so bili pobiti, predno se je od strani kmetov spro<-žila prva puška vaških straž v obrambo. Te žrtve komuni-^ stičnih partizanov so bile vrhu tega mučene, zavlečene v* brezna in gozdove, da bi se zabrisala, celo sled njih grobov. Padali so moški, klali pa so tudi ženske in otroke. Cele družine so bile iztrebljene z namenom na ta način ustrahovati prebivalstvo, da ne bi nihče mislil, na odpor. Osvobodila fronta ni pobijala Lahov in Nemcev, ampak domačine. Okupator je bil oborožen, zato niso šli proti njemu, ampak proti domačinom brez orožja. Na vsem Slovenskem v štirih letih okupacije ni umrlo niti 2,000 Lahov in Nemcev skupaj. To natančno povedo njih skupni, grobovi. In niti ti niso vsi padli v boju. V tem času pa so partizani poklali do 30,000 Slovencev. Partizani so pač izzivali Lahe in Nemce z malimi akcijami. Razdrli so par metrov železnice, ki so jo popravili Lahi v par urah. Radi tega pa so se Italijani maščevali nad oko ličanskimi vasmi. Tako so partizani dosegli, da je bil kmet med nakovalom in kladivom. Če je ustregel partizanom, se je nad njim maščeval okupator, če ni dal vsega partizanom, so se ti znašali nad njim. Tako sta okupator in partizan strahovala slovenskega človeka po deželi. Ali je v takih razmerah kaj bolj naravnega, kot da se je končno kmet začel braniti pred nasilnostjo partizanov? Ne samo, da je naravno, njegova dolžnost je bila, da je skušal obvarovati sebe in svoje pred komunisti in njihovim divjaštvom. Kmet je tedaj imel polno pravico, da se brani. Radi te obrambe ga je komunist imenoval — izdajalca. S kakšno pravico? Preprosto ljudstvo je dobro vedefo, da ima opraviti s komunistično revolucijo in da ti revolucionarji niso riikaka zakonita oblast. Če se je tem zločincem uprlo, je storilo samo to, kar stori, kdor se upre roparju. Osvobodilna fre nta ni imela prav nič več oblasti nad slovenskim narodom kot jo ima ropar, kadar zavihti orožje nad vašo glavo. Zakaj naj bi bil tedaj Slovenec, ki se je takemu roparju — naj tudi ta pride v'ovčji obleki OF — postavil po robu — izdajalec? Kaj je izdal, če je zapodil komunističnega roparja? V Sloveniji je bil nastop OF poskus komunistične revolucije. Zato so partizani udarili predvsem na vodilne katoliške može. Razvoj dogodkov je pokazal, kako prav je imel kmet takoj v začetku, ko je v OF gledal odposlance Moskve in komunistične protinarodne internacijonale. Sedanja komunistična diktatura dokazuje ne samo, da je slovenski prepusti človek imel prav, ko se je zoperst&vil komunistični revoluciji, ampak tudi to, kako slepi so bili zapadni zavezniki, ki so redili komunističnega gada, da danes tudi nje pika. Čas je najbolje upravičil postopanje večine slovenskega naroda proti OF. Tudi tisti v starem kraju, ki so nasedali lažem OF, so danes po večini ozdravljeni. Ali naj se morda čudimo, da je z večino naroda držala narodna slovenska duhovščina? Žalibog je težka resnica, da je OF s pomočjo nepremišljenih Amerikancev in Angležev končno zmagala. Tisoče je ob tej zmagi poklala, tisoči so pred njo zbežali kot se beži pred roparjem, in spet tisoči ječe po ječah in na prisilnih delih. Toda ali je taka zmaga kak dokaz, da ima zmagoviti ropar prav? Tudi Kajn je zmagal, pa je ostal Kajn. In ko je kdo bežal, da si reši življenje pred tem komunističnim roparjem, ali je storil kaj napačnega? Strašna je bila slovenska civilna vojska po krutosti, s katero so jo partizani začeli in s katero so jo končali, ko so pobili kot živali tisoče neoboroženih nasprotnikov — kot zmagovalci v starih paganskih časih. Prav pa ima pisec v uvodu omenjenega pisma, ko se čudi tudi neverjetni drznosti laži, s katerimi partizani še danes blatijo dobro ime premaganega nasprotnika. Tam v starem kraju ni niti enega časopisa, niti enega shoda, niti enega prostorčka, kjer bi mogli premagani braniti.svoje dobro ime. In če tudi se ne morejo braniti ,zmagoviti partizan ne neha obrekovati in zmerjati. Že več kot leto dni je minilo, odkar je OF absolutni gospodar v Sloveniji in vendar ne najdete partizanskega lista, ki ne bi v vsaki številki metal kamenja na pobite. Ali dela to slaba vest? In sem v Ameriko pisarijo partizani pisma, ki niso nič drugega kot prepisana obrekovanja iz partizanskih listov in vedno jednaka. Kot bero v komunističnih listih pišejo ti zagrizenci o duhovnikih, ki da so maše-vali s puško na rami, o duhovnikih, ki da so lasftioročno klali celo noseče ženske, o nedokazanih krutostih domobrancev. Vedno eno in isto, vedno brez dokaza in brez točnih imen. Tako se v kalnem ribari. Tako se laž in obrekovanje premaganega nadaljuje. To ni nič manj grdo in nič manj zločinsko kot je bilo začeti civilno vojsko in izvršiti strašen po-kolj svojih nasprotnikov. Žalibog je tu v Ameriki mnogo 1'judi, ki tudi največjo neumnost verjamejo, če gre proti katoličanom. Neumnost in zagrizenost sta neločljivi sestri. Pribiti pa treba, da so tudi nekateri katoličani sami verjeli taka obrekovanja. Verjeli so jih in širili. Kako bodo popravili ta zločin nad svojim narodom? >Tiini«iiiirr»ii»wii iFnrmiii ■ j w miai i BESEDA IZ NARODA Pismo iz domovine Mr. John Pozelnik, 12625 Kirton Ave., v Clevelandu je prejel naslednje zanimivo pismo od svojega nečaka. Pismo se glasi: Dragi stric! Prej kot vse drugo Vas in celo Vašo družino prav prisrčno pozdravljam. Ko je prejel Oblak pismo, sem bil tudi jaz vesel njegove vsebine. Solze so mi prišle v oči, ko sva čitala pismo in zdelo se mi je, kot da ,ie od mojega očeta. Ce prav mi ni bilo mogoče Vas osebno spoznati, čutim d'o Vas v srcu tesno povezanost, saj se ' mi zdi, kakor da pišem svojemu očetu. Oprostite, ker Vam nisem že prej pisal, za kar mi je zelo žal, saj tudi nisem mogel, ker nisem imel Vašega pravega naslova. Saj ga tudi doma niso imeli, ker so italijanski vojaki pobrali vsa ameriška pisma, ko so vršili preiskave leta 1942. Drag stric, vem, da Vas zanima izvedeti, kako je doma na Škrlovici in kaj je bil vzrok o-četove smrti. Pišete tudi, da ste že pisali domov, pa da niste še dobili nobenega odgovora. Do sedaj ste ga gotovo že dobili, samo dvomim, če so Vam smeli pisati resico, ker je stroga cenzura. Kako je bilo doma, mi je težko vse popisati in Vam pa bo tudi težko verjeti. Opisal Vam bom najhujši dan doma. Bilo je-30. januarja 1944, ko je prišla na Škrlovico komunistična tolpa. Tu se je ustavila za nedoločen čas. Njih zahteve so bile, da so jih morali vašča-ni z vsem oskrbovati. Tako so morali biti komunistom ljudje na razpolago tudi pri nas z jedili in oblačili. Janez in jaz sva bila v službi, France pa se je skrival pred Nemci in komunisti. Razen starčkov ni bilo nobenega moškega doma v naši vasi. Pri nas so bili doma oče, sestra Micka in Angela Francetova žena s tremi otroci. Ko sta Micka in Angela stregli komunistom, so jim tudi oče postregli z moštom in žganjem. Nemška postojanka je bila v Vel. Laščah, zato so jih oče o-pomnili, da naj pazijo, da jih Nemci ne dobijo v naši vasi, ker bi požgali vas in ljudi pa odpe- ljali, kakor so to "imeli v navadi. Kmalu je prišel glas, da prihaja nemška patrulja. Oče, Micka in Angela so za božjo voljo na kolenih prosili komuniste, naj se umaknejo, d'a bo tudi za njih boljše. Nato so jim odgovorili, da^e bodo že o pravem času umaknili in zunaj vasi vse pobili. Nemci so res prišli v vas, komunisti so oddali samo par strelov, toliko da so se izdali, potem so pa nekateri zbežali, dva pa sta se skrila v hiši pod posteljo, trije pa so tako naredili v "eimru." Ko so -Nemci prišli, so hoteli pobiti vse civiliste. Začeli so preiskovati,'dobiliiso komuniste, sevedo so jih vse na mestu pobili. Med t,em časom je šla Micka v "čimer," da skrije komuniste, je pa že bil prej Nemec notri. Nameril je nanjo revolver in oddal strel, ki jo je zadel v roko. Padla je v nezavest in tako jo je Nemec pustil tam ležati, ker je mislil, da je mrtva. Med tem časom je že gorelo poslopje — stričev skedenj, kozolec, Dobravčeva kašča, skedenj in naš kozolec. Oče so bili pripravljeni, če bi zažgali skedenj, da rešijo živino. Prišli so v hlev Nemci, da odžene-jo živino. Bik, ki je bil težak 800 kil se Nemcem ni pustil gnati. Ukazali so očetu, da ga ženejo z njimi. Ko so šli mimo skednja, so videli, da so tudi tega zažgali, sq bika izpustil in šli gasit ogenj, ki so ga tudi pogasili. Nemec, ki je to videl, se je odmaknil in jim zadal tri strele iz revolverja v prša. Pozneje so ugotovili, d'a jim je prestrelil pljuča. Prišli so še sami v hlev in tam so obležali. Ko je Angela skrbela, kje je družina, je zaslišala vpitje očeta. Ker jih sama ni mogla niti premakniti, je klicala na pomoč Micko, ki je pa ni bilo od nikoder. Ko pa je šla pogledat v "čimer," jo je našla ležati v nezavesti. Ni si mislila, da bo mogla prestati vse to gorje. Ko pa je spravila Micko k zavesti, sta skupno spravili očeta k "ta novim,'" to je pri Stritarju št. 11, ker si niso upali ležati doma. Tam so ležali pet dni in nato pa so jih spravili domov. Naslednji dan pa, ko so se komunisti zopet povrnili v vas, so jim pa zopet grozili s smrtjo rekoč, da so oni krivi, da so Nemci pobili komuniste. Ko se jg stvar malo pomirila, so le s težavo preprosili komuniste, da so smeli iti po duhovnika, da je prišel š svetimi tolažili. Ker tudi komunisti niso imeli nobenih zdravil, so jih prosili, da bi jih peljali v Vel. Lašče k zdravniku in če bi bilo mogoče v bolnišnico. Vse prošnje so bile zastonj. Sploh iz vasi v drugo vas ni smel nihče. Skušali so tudi, da bi jih biil odpeljali skrivaj, pa naj bi se zgodilo kar hoče, samo do bi bili ohranili očeta. Komunisti, ki so to slutili, so jim še posebej zagrozili, da če se kdo. kam gane, da bodo vse pobili. Tako je ubogi očka moral čakati smrti. Zdravili so jih z domačimi zdravili, kolikor so jih pač vedeli in mogli. Na zunaj se je rana že kar dobro celila, da so že imeli upanje, da ne bo nič hudega. Ker pa se je rana znotraj pričela gnojiti, je to povzročilo smrt. Trpeli so grozne bolečine. Ležali so 15 dni in 16. dan pa so ustali iz postelje rekoč, da bo bolje za njih, če se malo sprehodijo. Šli so ven, si vse ogledali. Izgledalo je, kakor da jemljejo slovo. Kmalu pa se jim je zavrtelo v glavi in padli so v nezavest. Micka, ki jih je spremljala, je poklicala Angelo, da sta jih spravili nazaj v posteljo. Ko so se oče zopet zavedli, so naročali, naj pokličejo skupaj vse otroke in sosede rekoč, da bodo umrli. Bili so do zadnjega pri zavesti in zato so dobro vedeli, da jaz in Janez ne moreva priti. Želeli so Franceta, ki pa je ravno v tistem trenotku prišel. Prosili so ga, naj se tako ljubimo med seboj kot smo se do sedaj in naj pomagamo drug drugemu, so se še poslovili in izdihnili svojo blago dušo." Tudi sedaj so le s težavo dobili dovoljenje, da so jih smeli priti pokopat duhovnik od Sv. Gregorja. Pokopali so jih v Dvorski vasi, kjer so prekopali mamin grob. Ta čas so bile vse zve onemogočene, železnica in ceste razkopane, zato sva z Janezom izvedela šele tretji dan pogrebu, kaj se doma dogaja. Strašna je bila ta novica. K pogrebu tudi Fance ni mogel iti, zato boste lahko razumeli, da je bilo zadosti zmešano in hudo, ko nismo smeli niti lastnega očeta pokropiti in ga spremljati na njegovi zadnji zemeljski poti. Ni pa bil\ to pri nas edini slučaj, ampak jih je bilo še nešteto drugih. Tako so pri nas uničevali Italijani, Nemci, skoro vsega gorja pa so bili krivi komunisti, ki so vedno trdili, da čim bolj bo vse uničeno, prej bo vojske konec neglede na to, da je škoda nedolžnih žrtev in vasi, ki so danes v pepelu. Na ta način je danes Jugoslavija vsa epustošena in uničena. Morda je vam v Ameriki bolj težko kaj takega vrjeti, ki ne poznate ljudi, ki danes vladajo Jugoslavijo. Danes so komandan-tje tisti, ki so leta 1941 zapravili Jugoslavijo — delomrzne-ši, ki jim ni dišalo delat, ki so hoteli že prej živeti na račun tistih, ki so si s pridnostjo in pritrgovanjem kaj prihranili. In tisti, ki so se že preje veselili, kako bodo ropali in. pobijali poštene ljudi. Vse to se jim je na zvijaški način za enkrat posrečilo. Kmetom, ki nimajo živeža niti da bi svoje družine preživeli, oblast s silo rekvirira. Noben lastnik ni več gospod'ar od svo; je stvari. Oče in mati ne smeta niti svojih otrok več učiti po svoji volji. Ce kdo kaj ugovarja, je že obsojen, da je zločinec in gre na prisilno delo, če ne celo no vešala. Noben pošten človek nima nič za govorit. Zato pa jih je toliko v zaporih in na prisilnem delu in toliko na smrt obsojenh. Kaj takega zgodovina ne pomni Vsi bivši državni uslužbenci so danes (Nadaljevanje z 2 strani) (Nadaljevanje s prve strani) v Mengšu, Avgust šušteršič v Mengšu, Rudolf Warbinek v Ljubljani, Josip Fleiss v Ljubljani ter Vaclav Schramm v Celju, ker je vsa imovina navedenih podjetij prešla v državno last. STANJE ŽIVINOREJE V SLOVENIJI. — Eden velikih udarcev vojne je ta, da je vojska zelo zmanjšala število goveje živine. V primeri z letom 1940 še je število živine znižalo poprečno za 35%. Tudi pod novo komunistično vlado se je število živine še zmanjšalo v Sloveniji, ker mora ta dajati mnogo živine za Titovo vojsko, ki stoji v veliki meri ravno na Slovenskem. Strokovnjaki računajo, da bo mogoče zopet obnoviti živinorejo, kakor je bila, v treh do šti. rih letih, če pride Slovenija do miru. OGROMEN PORAST TU-BERKULOZE-JETIKE je drug žalosten pojav kot posledica dolge vojske, število jetičnh bolnikov še narašča. Na Golniku na Gorenjskem, kjer je znano zdravilišče za jetične, je bila v juniju konferenca zdravnikov, ki naj bi napravila podroben načrt za pobijanje tuberkuloze po celi državi. DRŽAVNA GQZDARSKA ŠO;-LA. — V Ljubljani so ustanovili gozdarsko šolo z internatom. Zanimivo je da pišejo listi, da se bo dajala poleg strokovne izobrazbe tudi politična izobrazba. Ta izobrazba je seveda poznanje komunističnega sistema. Komunist povsod vsiljuje svojo vero. NA BLEDU so začeli o Bin-koštih z veliko slovesnostjo letoviško sezono. Posebni vlaki so pripeljali ta dan menda 8,000 ljudi na Bled. Pričakujejo zlasti češke goste. OBNAVLJAJO V JELOVCI NAD RADOVLJICO žično želez- nico Kolnik-Razpok, po kateri so prej spravljali les iz visoko ležečih gozdov. To železnico so partizani uničili in jo sedaj popravlja kmetijsko ministrstvo. JADRALNO LETALSTVO vlada zelo pospešuje. Poleg Blok je sedaj postala letalski center tudi Dobrepoljska planota od Vidma proti Suhi krajini. Pišejo, da je kraj zelo ugoden za tako letalsko šolo "DACHAU."' — Beseda Da c-hau je ena onih besed, ki je Slovenci zlepa ne bodo pozabili. Koliko število jih je tam trpelo in koliko pomrlo. Nemci so tja zapirali vse, komuniste in nasprotnike komunistov. Znano je, da je bila večina onih, ki so bili obsojeni od komunistov na smrt v znanem predbožičnem procesu poprej v Dachau. Ko so bili rešeni nemškega nasilja, so padli v roke komunističnim rabljem, ki so jih pobili. O tem Dachau bo sedaj izdal "Slovenski knjižni zavod" posebno knjigo, kjer bo opisano trpljenje tam interniranih Slovencev. Kdaj bo izšla knjiga, ki bo opisala trpljenje Slovencev pod konfunistično okupacijo? O GRADBI NOVIH STANOVANJSKIH HIŠ V LJUBLJANI piše Glas zaveznikov: Mestni ljudski odbor okrožnega mesta Ljubljane je sklenil v sporazumu z gradbenim ministrstvom LRS, da bo najel posojilo okrog 100 milijonov din za gradnjo stanovanjskih hiš v Ljubljani. Strokovnjaki gradbenega odseka mestnega ljudskega odbora so že pričeli z izdelavo načrtov tipiziranih hiš, ki bodo ustrezale potrebam današnjega časa. Ljudski odbor je tudi že rezerviral primerna zemljišča pri upravi mestnih in državnih zemljišč v Ljubljani. Splošni načrt predvideva v središču in predmestjih gradnjo hiš v blokih, in sicer pritličnih in večnadstropnih tipiziranih dvo do šest hiš, ki jih mislijo deloma zgraditi stanova-njiskih hiš s približno 500 stanovanji. Upajo, da bo zgraditev teh stanovanjskih hiš že letos, znatno omilila stanovanjsko stisko v Ljubljani. rSMJSMMž® Ko sem zopet enkrat napravil tak nadvse potreben zlet v kuhinjo (če me je kdo pri tem zasačil, sem se izgovoril, da hodim gledat na uro), me je moj nos opozoril že pri vratih, da se gode v naši kuhinji prečud-ne stvari. Najprej sem sodil, da je dala naša kuharica v peč za večerjo moje stare škarpe, katere je zabelila z dovolj velikim porejonom vlažnega listja; lahko je bilo tudi mogoče (tako mi je svetoval nos), da je kuharica razrezala kake moje stare hlače in ž njimi pod" kurila v peči. Da bi boljše gorelo, je lahko tudi pobrala po garaži nekaj starih cunj, namočenih v olju, s katerimi brišem avto. Vse te stvari dajo namreč prekrasen smrad, dim pa tak, da bi lahko rezal z nožem in na kruh namazal, namesto sirovega masla. Planem v kuhinjo, pa nisem vsled gostega dima razločil nič. Samo toliko sem vedel, da je glavni vzrok tega izrednega položaja v naši kuhinji nekje pri peči. Tipljem ob steni in se pretipljem do peči, ves čas v smrtifi nevarnosti, da me omami dim in zadušni smrad. Pri peči sem toliko razločil, da se niso smodili škarpi, niti cunje, ampak da se je v suhi kastroli kadil krompir, ki bi se moral sicer po pravilnih kuhinjskih receptih kuhati, se je pa pekel. Ve, kuharice, boste vedele, kaj se to pravi. Nobene žive duše ni b51o v kuhinji; da bi se nad njo znesel, jo poklical na karpet ter jo podučil, da se pri naši hiši na take viže ne kuha krompir. Zagrabim posodo s krompirjem, ki je bila v tem času že zelo lepo črno pobarvana, skočim k lijaku in natočim v posodo vode. Prismoda, mi bo rekla vsaka prava kuharica in to popolnoma po pravici. Ce je bilo poprej v kuhinji toliko dima, da nisi yidel pedanj predse, da je bilo zdaj, ko sem nalil vode na pečen krompir, še toliko več, smrad pa tak, da ni za popisat. Naglo sem odprl vsa okna in vrata, potem pa tekel iz tega pekkf dokler me ne zaduši. In na koga, mislite, naletim pi sprednjih vratih? Saj boste morda uganili. Aha, naša mlada kuharica je slonela na porču in se čez jard lepo pogovarjala z sosedovim študentom. Gledala sta me, pa me nista videla, tako sta bila zaverovana drug v drugega in v vanže svetovne probleme. Najbrže sta se pogovarjala, kako bo izpadla mirovna konferenca v Parizu, ali pa kdaj bo konec državljanske vojske na Kitajskem. I, menda ja . . . Roka me je silila, da bi mlado kuharico pograbil za kite in jo potegnil zopet na ta svet in v kuhinjo, kjer bi ji potlačil njen nosek v tisti sežgan, spe-čen in skuhan krompir. Pa saj' veste, kako je. Jaz sem bil tudi enkrat v 18. letu in tudi jaz sem brenčal, kakor pravijo o-ziroma so rekli, o čemer pa jaz absolutno nič ne vem. O ljudeh tiste sladke starosti pravijo . . . ne vidi nič ne sliši nič, kot bil bi mrtva stvar . . . Ampak če mislite, da so bili prigodljaji v naši kuhinji zaključeni s tistim krompirjem, se motite. To je bil samo začetek, kakor boste videli jutri. Krompir je bil samo nekaka preludija za glavno predstavo. Vse je šlo narobe takrat pri nas, pa ne zato, ker je bil ravno petek, ki je slab začetek. O, ne, vzrok je bil čisto drug. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) 5 e* Ferjaneič ' tf p.* m AMERIŠKA" DOMOVINA, AUGUST 14, 1TT48 3 ii Višarska polena SPISAL NARTE VELIKONJA 1 F Pod večer so ustavili pred Klančarjevo bajto. Klančar je zadnjih štirinajst dni topo sedel pred vrati ter ni bil za nobeno rabo. Žena ga ni pu-• stila izpred oči, in ko je le po ovinkih dognala, da se ga je Polastil le stari dvom, je z grozo planila v jok. "Kako naj ti prisežem da boš verjel. Kako naj te ozdravim!" In v svetlih trenutkih jo je prijel za roko in se opravičeval: "Ne morem nič za to, kakor ^e moreš ti nič za to. To je bolezen, o, to je strašna bolezen. Daj mi Janezka. Daj nd Janezka!" In mu ga je dala; mož -je položil dete na kolena ter ga ujčkal, mu dajal sladke priimke, pritiskal k sebi ter prosil ženo; Ne zameri, ne zameri; jaz ^e morem nič za to. Na Vi-sar.je ga poneseva, na Višarje poneseva in bo že Marija Pomagala. Saj vem, saj dob-10 vem in ti verjamem, vse verjamem, toda to je strašna bolezen!" pa je imel napad, je ot-foka nesla k sosedu, da mu je bll(< izpred oči: Mati božja višarka, ozdravi £a, ozdravi ga!" , je gorela lučka pred Malino podobo v kotu noč jn dan Za dušo vicano, za dušo preskušano in nebogljeno. Ko so Matij ca oprostili, je Klančarka hitela kakor od ve-selja domov. "Matijec je prost!" je pad-Ja v bajto. "Prost?" je šinil na noge mož. "Potem pa ni kriv!" "Ali nismo že prej povedali? Ko se je Tine obdolžil." "Tine bi se bil lako takoj ob-:;°lžiU" je zmajeval z glavo. To ni nič. Ce pa so zdaj Ma- llJca oprostili _" In je sedel zamišljeno pred »ajto ter strmel po cesti. Je res prost? Ce je res Prost, potem pride domov in bom videl. Po tejle cesti Pride in ga bom videl." Cim bolj je padalo- solnce 15r°ti zatonu, tem bolj mu je rastel v srcu dvom. "Se zdaj me je nalagala!" Kakor pijan je omahoval °k°li bajte in črn naklep se Je porodil v možganih. Tamle tista veja, tamle tis-ta veja!" je gledal v vejo sta-re hruške za hlevom. Še zdaj So me nalagali! O mraku! O mraku!" _Sed'el je spet na klop pred niso ter topo grel v sebi misel: ' "O mraku! O mraku! Da ne bodo videli!" Toda preden je solnce za- °> Je Matijec ustavil konje bajto. Povedali so mu ' z> Česa ga Klančar sumniči. \ Pomnil se je tudi onega po-^°v°ra na poti v cerkev, udar-Ca Ha vozu, in kako mu je Klančar vrnil denar, in mu je bilo Vse jasno. ^ "Tako!" sj je dejal. "Tako £° te reveža zamrežili in ne llajdeš vozla!" "Klančar!" ga je poklical 0s°rno s ceste. "Klančar pridi sem!" . Možakar se je zdrznil iz svo-Je£a ždenja. "Sem pridi in takoj!" je ve- ostro Matijec. "Ali boš in takoj?" Klančar se je ustrašil ukaza ,er stopil na noge. 'Hitro, teci!" mu je zakli-Cal Matijec. Klančar se je spustil v tek lJ1'oti vozu. . "Tako!" ga je Matijec pri- za roko. . "Matijec, da si ti, Matijec, i" res prost!" se je budil Klančar iz svoje toge blodnosti. "Da si ti, Matijec!" <( "Jaz sem!" je dejal Matijec. vJaz sem in bom iz tebe hudi-Ca izgnal! Zdaj povej, Klan- ■čar, nam vsem, čigav je Janezek!" "Ce si ti tu, Matijec, potem, potem —" "— potem —" je udaril Matijec Klančar j a z bičevnikom po zadnji plati kakor porednega paglavca, da se je mož zvil od bolečine. "Potem je tvoj! Tvoj! Tvoj!" In ga je pri vsaki besedi užgal z bičevnikom. "Zdaj ponovi, ti grešnik nemarni, ki svojo ženo in otroka izdajaš! Ponovi, trikrat ponovi!" Klančar se je zvijal pod udarci. "Moj, moj, moj! Da je Janezek moj!" "Da boš vedel, za vse večne čase vedel!" ga je še zadnjikrat oplazil preko hlač ter ga izpustil. Klančar se je opotekel preko ceste. "Matijec, še, še, le, še, da bom vedel, da bom čutil! O, samo da je Janezek moj. Samo da je Janezek moj!" Tisti hip je stopila Klančarka z otrokom na prag." Klančar je planil k otroku. "Janezek, jaz sem bil zaradi tebe tepen. Prav, prav, da sem bil. Matijec me je. Matijec ti'bo bifmo vezal. Birmo. In na Višarje te ponesemo, da mi Bog odpeti ta veliki greh nad teboj!" "In da veš," je lezel Matijec na voz ter zamahnil z bičevnikom, "kadar zvem, da sitnariš, pridem s temle in če pojdejo kosti iz kože! Tistega hudiča ti že izženem!" "Hud si,. Matijec!" je dejala Franca, ki se ni mogla naču-diti Matijcu ter samo strmela v to novo prikazen in oblast. "Hud, zdaj vsaj vidim, vse okoli sebe vidim, prej sem pa bil slep. In ti, Klančar, imaš tam ženo in jo prosi za odpuščen je, in kadar te še poprime, naj vzame metlo, naj te posti. Zapre naj te v klet, kjer ni solnca, da ne boš grešil nad Bogom, njo in otrokom. In po kravo pridi, k meni, ker si svojo prodal, nemarnik nespodobni!" In ker ni prišel drugi dan, je Matijec sam odvezal Pirho ter jo gnal. Klančarja je našel sredi sobe z otrokom. Janezek je sedel na kosmati odeji, Klančar pa je lezel po vseh štirih okoli njega ter lajal vanj. "Hov, hov, Janezek, Janezek, hov, hov!" , Matijec je obstal, snel klobuk od ginjenosti in svetosti tega prizora/ Janezek je mahal z ročicami ter se režal na vse grlo, da so se mu sline1 cedile po debelem podbradku. In je ponavljal za očetom: "Hov, hov!" "Zdaj pa vem, da si moj!" mu je razlagal Klančar. "Prav tak glas imaš, kakor ga je imel tvoj najmlajši stric. Cisto Klančarjev g 1 a s . Matijčev glas je grob!" "No vidiš!" je dejal Matijec. "Sama sva, pa se igrava!" je skočil Klančar na noge v zadregi. "Kravo sem ti pripeljal, kakor sem rekel!" "Pa ne zastonj l" "Zastonj ? Zastonj Janezku, da je spet ne prodaš. Toda ti jo boš odslužil. Hov, hov, Janezek!" (Dalje prihodnjič) --o- Pismo iz domovine (Nadaljevanje na 3. strani) brez službe — na cesti in ne-gled'e kako bo preživljal svojo družino. Ne bom Vam vsega tega našteval, ker gotovo citata v novinah "Ameriška Domovina," ki opisuje, kako so se odigravali dogodki v Jugoslaviji. Naj vam na kratko opišem položaj, ki ga zavzemajo moji bratje in sestre. Francka, ki je bila pri usmiljenkah, je umrla 5. maja 1941 v Marijinem domu v Ljubljani; Ančka, ki je poročena v Srabotniku, se ima še kar dobro, ima dva dečka in eno deklico; France, ki Je poročen na domu pa ima dve deklici in dva dečka, ki sta dvojčka; Janez pa je še samski in je bil prej v državni službi, sedaj pa je bil 9 mesecev zaprt v ljubljanskih zaporih. Zakaj tega sam ne ve. Ena gospa, pri kateri sva bila prej na stanovanju, se je izjavila pred Micko, da nisva nič prida, ker hodiva v cerkev. Domov je prišel še majhno živ. Sedaj je doma pri Francetu. Micka je tudi še samska in je bila poštna u-radnica v Vel. Laščah, če je še, ne vem. Jaz sem pa v begun: stvu. Prišel sem sem avgusta 1945 iz Jugoslavije, ker sem si le s težavo rešil golo življenje. Ce vas bo zanimalo, vam bom še lahko popisal kar sem sam vide1 in doživel v Jugoslaviji. Kakor razvidim iz nekaterih pisem, ki jih drugi dobivajo z A-merike, vidim, da tudi pri vas nekateri ljudje nasedajo komunistični propagandi in nas obsojajo, da smo zločinci in izdajalci lastnega naroda. Ne zamerimo jim, ko pa še niso izkusili, kaj je komunizem. Na zunaj res lep izgleda, kdor se pa vmeša v njegovo dejanje, ta se je že obsodil na smrt. Se bodo že še iztreznili, samo če ne bo prepozno. Tudi pri nas jih je bilo za Tita morda komaj 35 odstotkov, danes jih niti 5 odstotkov ne dobite več, če bi bile svobodne volitve. Ljudje si ne morejo nič pomagati, ker je na mesto demokracije komunistična diktatura. Tukaj živimo v barakah, v vsaki baraki nas je krog 100 mož. Prej nas je oskrboval angleški Rdeči križ, od 1. marca pa nas je prevzela UNRRA. Čeprav je bolj skromno, pa vseeno smo kar zadovoljni. Najhujše nam je to, ker ne vemo ničesar za našo bodočnost. Tolažimo se, da zmiraj ne more biti tako. Mnogokrat se spominjam stare matere, ki so nas učili, da na Boga ne smemo pozabiti. Danes se tega še posebno spominjam, ko nimam drugega, ki bi mi mogel pomagati. Božje nauke, ki smo jih prejeli od svojih staršev, te moramo ohraniti, po njih živeti in naprej druge učiti. To je edino kar imam s seboj in tega si ne bom pustil vzeti za nobeno ceno. Saj nas edino vera uči ljubezni in miru, zato pa tudi ne bo prej sloge med narodi, dokler se ne bo vse skesano obrnilo nazaj k Bogu. Ker me zanima, bi želel, da mi tudi Vi kaj popišete, kako ste Vi in Vaša družina preživeli to hudo vojsko. Domov ne pišem, ker nočem, da bi radi mene imeli kake sitnosti. Vas in celo Vaš6 družino prav prisrčno pozdravljam, Vaš nečak, Lojze. Najtežja žrtev naroda Ob obletnici, izročitve naših fantov Titu (Piše begunec iz Koroške) (Nadaljevanje) Za to izvrševanje samoobrambe pa je partizanstvo oblatilo pred vsem svetom domobrance, da so izvršili zločin narodnega izzdajstva, kolaboracionlizma. Kdo pa je v resnici zagrešil izdajstvo nad narodom? Partizanstvo, ki je v najtežjem času za narod izvajalo revolucijo, da si pribori oblast. Lagalo pa je svetu o narodno osvobodilni borbi, ki je v resnici ni vršilo. Okupatorju se partizanstva ni bilo treba bati. Dvojno nasilje je vršilo partizanstvo: nasilje nad narodom samim, ki ga je 'osvobajalo" življenja in imetja, in pa nasilje nad resnico, ko je lagalo o osvobodilni borbi proti okupatorju. Tega svet tedaj ni videl. Vr-jel je bajkam o borbi proti o-kupatorju, vrjel izmišljenim vojnim poročilom in zato povzdigoval Tita v nadzemskko bitje. Ce so bile revolucij onarne tolpe hujše od zveri v zakonu revolucije, so se še strašne je pokazale "po osvoboditvi" pri trpinčenju in poniževanju žrtev, ki so jim bile od Angležev izročene v Pliberku in Podrož-i. Ustavlja se pero, da bi popisal grozote, kako so žrtve obetali za spolovila, kako so jih prisilili jesti lase, ki so jih jim postrigli, kako /so j ih, prisilili po-vziti potrebo iz posod, kako jih namenoma niso pustili na stranišče itd. Stotine načinov mučenja in poniževanja so si izmišljali in uporabljali. Tekmovali so med seboj v izvirnosti in živinstvu. Ker partizani sami niso bili dovolj iznajdljivi, so poklicali na pomoč rafi-nranost partizank. Ko so nasitili svojo satansko maščevalnost nad fanti, so jih odvažali na morišče, zvezane skupaj z žico in naložene kot drva na kamijone. Pa še ni bilo trpljenja zadosti. Prišlo je zadnje mrcvarje-nje, rezanje, klanje in pobijanje z noži in ostmi med dvema vrstama partizanov, skozi katere je morala vsaka žrtev. Kočevski Rog, gozdovi nad Rimskimi toplicami, pobočja pod Ljubnikom (pri Škof j i Loki), Pohorje nad Mariborom so bile priče teh grozot in bodo pričevanje dale iz sebe, ko bo prišel čas. Zakaj "V nočeh se trga blazni krik, izmučeni, tuleči vik in smeh žena znorelih. In pravijo': potem drdra vso noč do zore strojnica, da po gorah odmeva . . ." Streljali so jih navadno nad robom brezen, prepadov, da so žrtve zadete padale vanje. Strašno je bilo v teh breznih, kamor so se gomilila trupla, deloma še živa, kjer je kri gornjih plasti zalivala spodnje, teža gornjih plasti dušila spodnje, kolikor še niso bili smrtno zadeti. Te-mase trupel in živih so polili z bencinom in zažgali, nato pokrili z apnom, končno pa z minami vrgli na nje gornje stene prepadov, izravnali tako množične grobove in z drevjem zasadili. Tako, sedaj je zločin pokrit za včno, kot so mislili, da je pokrit zločin Katina. Celo šoferji so bili "pospravljeni.1' "Noč zvesto molči. Nikogar ni, ki dnevnikom napisal bi resnico o svobodi." Toda nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito. Kljub vsej partizanski previdnosti je Bog poskrbel za priče. So taki, ki so se naravnost čudežno rešili in so izpričali. Pred OZNA jih bomo znali kriti, da ji ne "pospravijo," kakor je pospravila šoferje, ki so žrtve vozili na morišča. Kri ni voda. Vsled prelite krvi desettisoči src še krvavijo, še upajo in se bojijo. Čakajo in bodo čakali, upajo in bodo u-pali St. Joščani, Rovtarji, Sta-rotržani, Ločani (Loški potok) Hoten jci, Begunj ci Gregorci, Ribničani, Št. Jernejci, Brus-ničani ... In ko pride čas in ta pride, prav nič ne dvomimo, bomo poiskali in izkopali maga-ri s prsti iz kamenja in prsti kosti naših dragih fantov, naših mučencev, ki so s svojo žrtvijo zaslužili blagoslov osvoboditve in nam kličejo: 'Z ljubeznijo nas vse zberite, požegnajte in pokopi j ite, tako bi radi počivali med vami in pri cerkvi spali." * S čudnim molkom so prešli Titovi listi triumf izročitve domobrancev. Zakaj triumf je bil za nje, kakor nobenega niso dosegli dotlej: dobiti v roke zakletega nasprotnika, ki si je upal postaviti se v bran njihovemu revolucijonarnemu nasilju. Triumf je bil, ker je za nje edina realna politika sovraštvo in maščevanje, kakor je nerealna politika po njihovem, če nasprotniku prizaneseš. Triumf je bil za nje, ko so te fante gonili med vrstami partizanov in partizank, ki so jih tolkli na vse načine, pa med vrctp.mi zasmehujoče množice gonili s postaj Škofja Loka, Maribor, Celje, Št. Vid ... v taborišča. Pa kljub vsemu triumfu . . . Titovi dnevniki so molčali in molčijo. Skozi ta molk pa vpij« in bo vpil nas slovenski Katin po sodbi po pravici, po zadoščenju. * Nedolžna kri vpije po maščevanju k Bogu. Maščevanje prihaja na krivce. Resnica ne prenese nasilja, pravica ne maščevalne samovolje. Z Belcebufbom so izganjali hudiča, nacizem s komunizmom. Sedaj se jim reži, velikim, v obraz komunizem od vseh strani. Oni državnik, ki se je pobahal, da je pomagal na Balkanu oboroževati komunizem, poziva sedaj na nekako križarsko vojsko proti komunizmu. Zaveznik, s katerim so se bratili in rokovali, vidijo, da ima roparski obraz in krvave roke. Mučna zadrega radi takega zaveznika. In še izsi-ljevalen in zahrbten je po vrhu. Angleški gentlemeni vendar ne morejo imeti poznanstva, družbe s takimi tipi? * O Binkoštih lani so partizani nepričakovano hitro in brez odpora v dveh dneh izpraznili Koroško, ki so jo, kot so trdili in se tako tudi obnašali, le oni osvobodili. Bil je dogovor med Angležem in partizanom "Dam, da storiš, izročim, da izprazniš." 'Tudi o tem izdajstvu nad koroškim slovenskim ljudstvom Titovi listi niso nič poročali. Vsi pa smo vedeli, da je bila zveza med izročitvijo 10600 domobrancev Titu in izpraznitvijo, Koroške. Tudi o tem še ni čas razpravljanja se daj. Ko bo čas, bosta o tem novem izdajstvu doganjala diplomat in historik. * Nedolžna kri kliče po maščevanju. Eno leto potem, ko so partizani zapusitli Koroško kot na povelje, je Koroška južno od Drave od partizanstva organizirana in sfanatizirana, razpropagandirana in minirana, da skoro ni več varen korak brez orožja. Že je postavljena zahteva: Nazaj za Dravo in še naprej." Ali mar dogovor, za katerega je bila plačana tolikšna cena krvi, ne drži? Zares, ne drži! Postavljena je znova zahteva po slovenski Koroški. To pot za-hrbtnost zapadnih zaveznikov ne najde več drobiža, s katerim bi plačevala partizanske zahteve. 10600 fantov so dali za izpraznitev Koroške in kaj so s tem dosegli besedolomni zapadnjak'i ? Kri ni oplašila komunistov, da ne bi tudi oni prelomili besede. Tudi Angležem se qjih zahrbtnost in ve-rolomnost že maščuje ob nedolžni krvi, ki kliče na maščevanje. Sedaj bo treba plačevati z lastno valuto, z lastno krvjo in z lastnim denarjem. Prej so hoteli "zaveznika" potolažiti, zadovoljiti s tujo krvjo, sedaj so v nevarnosti da teče njiho'va. Maščevanje nedolžne krvi. * (Dalje prihodnjič.) MALI OGLASI Ugoden nakup Proda se velika hiša, za 1 veliko družino, ali pa za 2 manjši. Spodaj je 5 sob, zgorej 5. Vse udobnosti v hiši. Lot je 50x159. Hiša se nahaja v slovenski naselbini na 152. cesti. Za podrobnosti se zglasite na 503 E. 152. St. spodaj v četrtek ali petek od 9 dopoldne do 4 popoldne. (159) Narodna noša naprodaj Naprodaj je narodna noša za žensko; cela oprava z avbo. Isto. tam se proda tudi barvarska le. stva 20 čevljev dolga. Vprašajte na 15909 Huntmere Ave. (159) Stanovanje išče Samski moški, ki dela, išče sobo in hrano. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v urad utega lista. (162) Tri hiše naprodaj Lastnik prodaja 3 hiše; 2 sta na enem lotu po 6 sob vsaka, na drugem lotu pa hiša 12 sob za 2 družini. Zglasite se pri lastniku za informacije na 1275 E. 59 St. (161) Lekarna naprodaj Nahaja se med 55. in 79. cesto na St. Clair Ave. Se proda jako poceni radi upokojitve; lepa prilika za Slovenca. Vprašajte na 298 E. 150. St. ali pokličite KE 4963. (161) Soba se odda Odda se opremljena soba dekletu, ki dela. Istotam se dobi tudi soba za moškega. Vpra šajte na 1423 E. 51. St., druga vrata, zadej. (160) Wm Ali hočete kupiti avto? — Anglija prodaja odvišno vojno blago in razen vojni material med tem je tudi veliko motornih vozil, kakih 25,000 avtov, trnkov, in motornih koies. Gornja stika nam kaže velikanski prostor blizu Kettering-a, North-anls, kjer vsa ta številna vozila čakajo novih lastnikov. Furnezi Novi tenezl za premog, plin, oije, gorko vodo aH paro. Resetting $15 — čiščenje $5 premenjamo stare na plin ali olja Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. — EN 0487 _ Govorimo slovensko (je) BELO P0BIJ0 VEC POMOČNIC ZA CAFETERIJO SE SPREJME Tudi izkušeno žensko za pecivo Delo je v čisti, zdravi okolici Mor a j a razumeti in govoriti angleško Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo $29 za 40 ur dela na teden Hrana in uniforme zastonj. Zglasite se v The Ohio Bell Telephone Company soba 901 700 Prospect Ave. Sprejme se prvovrsten mehanik Najboljši delovni pogoji $1.281/2 na uro Apply White Motor Co. 1421 E. 49. St. (161) Za prekladanje tovora Nickel Plate tovorno skladišče E. 9. St. in Broadway Plača 93 na uro čas in pol za na 8 ur. Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R. R. Co. E. 9th & Broadway (161) Delo na farmi Sprejme se moškega, ki bi delal na farmi v Maclisonu. Stalno delo, dobra plača; stanuje istotam. Kdor bi hotel to delo, naj pusti ime in naslov v uradu tega lista. (160) Prodajalka se sprejme Sprejme se izkušeno dekle za department trgovino, ugodne delovne ure, dobra plača. Kalish Dept. Store, 7010 St. Clair Ave. (161) Delo dobe moški Polišerji za les in delavci pri lesu; dobra plača od ure. F. Zimmerman Co. 2040 W. 110. St. (161) MALI OGLASI Soba se odda Odda se opremljena soba poštenemu moškemu. Si lahko tudi kuha; $4 tedensko. Vprašajte na 1013 E. 63. St. spodaj. Hiša naprodaj Naprodaj je hiša 6 sob in kopalnica, na E. 125. cesti, južno od St. Clair Ave. Za podrobnosti se zglasite po 5 uri zvečer na 621 E. 125. St. (161) BONCHA 6005 'St. Clair Ave Refrigeration Service Commercial and Domestic Call HE 4149 , _(166) Pohištvo naprodaj Proda se oprema za sprejemno sobo (2 kosa) v zelo dobrem stanju. Vprašajte na 1256 E. 58. St. (159 GEORGE PANCHUR in SINOVI TRGOVINA Z RAZNOVRSTNIMI BARVAMI IN STENSKIM PAPIRJEM Papiramo in dekoriramo 16603 Waterloo Rd. KE 2146 Kadar potrebujete zavarovalnino proti ognju, viharju, za avtomobile, šipe itd. se lahko in zanesljivo obrnete na L. Petrich - IV 1874 19001 KILDEER AVE. AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 14, 1946 ne pijače; kar se nečimerne Julije tiče, — ona pač ne izda sama sebe." čan: Nato je odšel. Nidija je ležala še vedno ob vhodu. "Ali ga h°češ rešiti?" je dejala in vila roki. # "Pojdi za menoj, otrok; radi njega moram govoriti tudi s teboj." "In ti ga hočeš rešiti?" Arbac ni odgovoril, tem-i več je šel naprej. Nidija je nekoliko pomišljala in potem šla za njim. "To deklfe moram spraviti na varno," je govoril sam zase, "da ne ovadi komu ljubav- V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI ISKRE NO LJUBLJENE IN NIKDAR, POZABLJENE HČERE IN SESTRE Da se prepreči bolezen na parki jih pri ovcah, jim jo, treba iste večkrat očistiti in povezati. Na sliki vidimo kmečko dekle, ko povezuje parklje domači ovci in kot je videti je ovca prav zadovoljna s to operacijo. Surrounded by gleaming trophies is pretty Nancy Klein of Lake-wood, Ohio> who as drum major oi Clifton Foi?t No. 421, will be competing for one of them in the drum and bugle corps contest to be staged in Cleveland Muncipal Stadium on Sunday night, August 18th, as one of the major attractions of toe American Legion State convention in Mid-August. More than 100,000 Legionnaires are expected to attend the foui-day encampment. Frances B. Erženi hi nas je v najlepšem cvetu mladasti tako nesrečno zapustila dne ' 14. avgusta 1945 Draga hči in ljubljena sestra, prezgodaj cdSla si od nas, prebridka je žalost polnila srce, ko so ugasnile zavedno Tvoje oži. Mesec avgust nam v spominu vsem za vedno bo ostal, ker v njeni smo Tebe izgubili in utihnil je Tvoj veseli glas. Žalujoči ostali: BARBARA ERŽEN, mati; ANNA SILC, sestra; STEVE in EDWARD, brata Cleveland, O. 14. avg. 1946. Ima prodajalno odprto vsak dan razen ob sredah popoldne, Pri nas dobite vse, kar potrebujete v hiši za vodo, mrzlo in vročo, kopalne banje, sedeže za toilete, lijake, bakrene cevi, vodne grelce pečice itd. Kadar potrebujete plumberja, pokličite nas, ki imamo samo izkušene delavce v službi. V BLAG SPOMIN DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA BLAGOFOKOJNEGA SINA IN BRATA Anthony Russ ki je v najlepši mladeniški dobi preminil dne 14. avgusta 1936 Dragi, ljubljeni sin in dobri bratec. Tužna so nam srca, bridka in grenka nam je solza, ki neusahljivo drči preko lica na Tvoj prezgodnji grob. Dva sinova, dva brata in na božji njivi dva grobova v cvetu mladeniških let, je materi, očetu, bratu in sestri globoka in nikoli zaceljena rana. Čujta, ljubljena sinova in bratca, našo prošnjo k Bogu: Bodi Vama lahka rodna zemlja! Žalujoči: STARŠI, BRAT in SESTRA. Cleveland, O., 14. avgusta 1946. H 15601 Waterloo Rd. KE 7248 g fllll!ill!lllllllllllllllll!l!ll!llllll|j||||||l!lll!!illl!lll!!lllllllillll!H OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA HE 2730. 1146 E. 61st St. V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLENE IN NIKDAR PO- . ZABLJENE DOBRE MATERE Frances Bruss V BLAGSP 0 MIN DESETE OBLETNICE SMR TI NAŠEGA POKOJNEGA SOPlROGA IN OČETA SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV, OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV. 6605 ST. CLAIR AVENUE PRANK CVELBAR, lastnik. ki so dne 14. avgusta 1944 mirno v Bogu zaspali Dve leti je že poteklo, kar srce zlato našlo je pokoj ki vedno je za nas skrbelo ves čas do zadnjega dne. Frank Marinčič ki je za vedno zatisnil svoje dobre oči 14. avgusta 1936. Ob tužni obletnici se Te spominjamo z ljubeznijo v svojih srcih. Ob Tvojem hladnem grobu klečimo in iščemo blagih spominov. Počivaj mirno, ne-zabni soprog in ljubi oče, do svidenja nad zvezdami. Žalujoči: SOPROGA in OTROCI. Bog odvzel je drago mater, ki svet je nam nemore dat; z Bogom! Vam srce ponavlja, na Vaš grob spomini hite. Naj Vam večni Bog poplača za vsa Vaša dela' in skrbi, in za vse trpljenje tu na zemlji, v nebesih naj Vam da plačilo. Žalujoči ostali MARY in CHRISTINE, hčere; EDWARD in WILLIAM, sinova Cleveland, O. 14. avg. 1946, Cleveland, O. 14. avg. 1946 4 Poslednji dnevi Pompejev ROMAN — Le zelo temno se spominja vsega, kar se je pripetilo, in zatrjuje, da je pri Apecidovi, smrti nedolžen, vkljub tvojemu pričanju, modri Egipčan." "Sahist," je dejal Egipčan, "položaj tvojega prijatelja zahteva posebnih ozirov. Ako bi mogli izvedeti iz njegovih ust priznanje zločina in njega povod, potem bi lahko veliko več upali od milosti senata; kajti v njegovi moči je kakor veš, da zakon omili ali poos- tri. Zato sem bil prj pretorju, ki mi je dovolil pogovor z Glav-lcom še to noč. Saj veš, da jutri prične zasliševanje. "Prav," je dejal Salust, '%-kažeš se vrednega svojega ju-trovskega imena in slovesa, ako boš mogel kaj izvedeti od njega. — Ubogi Glavk, — zdaj ne zavžije ničesar, ko je imel vedno prav dober tek!" Ta mise1 je posebno ganila dobrodušnega epikurejca. Vz-dihnil je in ukazal sužnju, naj mu zopet napolni čašo. "Pozno bo," je dejal Egipčan — "dovoli, da zdaj vidim Glavka." Salust je prikimal in spremil Arbaca v malo sobico, ki sta jo od zunaj varovala dva dremotna sužnja. Vrata so se odprla, — Salust je Ostal na željo Egipčana zunaj, in ta je bil zdaj z Glavkom. Na okusnem svetilniku, kakršni so bili tačas navadni, je n gorela poleg ozke postelje luč. k Njeni žarki so padali na bledo p obličje Atenca, ki je bilo tako S1 izpremenjeno, da je ganilo ce- Si lo Egipčana. Cvetoča barva je S( izginila, lici sta bi'i upadli, tre- g petajoči ustnici uveli in za- jj modreli. Boj med pametjo in j( norostjo, med življenj epi in c] smrtjo je moral biti grozen, j. Mladost in moč Glavkova sta ^ sicer zmagali, toda cvet živ- ^ ljenja je izginil za vselej. r Egipčan je sedel tiho zraven s postelje. Glavk je ležal še nem, ne da bi opazil dohod j, Egipčana. Po dolgem molku r je Arbac pričel govoriti: c "Glavk, moj ubogi prijatelj.— ■ Prihajam sam in v tihi noči k ^ tebi — tvoj prijatelj in morda tvoj rešitelj!" j. Kakor se srna zboji tigra, tako se je zgrozil Glavk pred hip- <; no in nenadno prikaznijo svojega sovražnika. Njuna pogleda sta se srečala. Hipna rdečica je prešinila Glavkovo obličje, zarjavelo lice Egipčonovo pa je pobledelo. Končno se je Glavk obrnil od njega, zaječal, se zgrabil za čelo, omahnil na posteljo in dejal: "Ali še vedno sanjam?" "Ne, Glavk, bdiš! Pri tej desni roki, pri glavi mojega očeta, pred seboj vidiš moža, ki še lahko reši tvoje življenje. —Čuj me! Vem, kaj si storil, ali poznam tudi olajšujoče okolnosti za tvoj čin, ki jih niti ti sam ne poznaš. Ti si morilec — to je res; ne taji, te oči so vse videle! Ali vendar te lahko rešim! Dokazati morem, kako si prišel ob pamet, da nisi yeč mogel ravnati s prosto voljo moža. Toda rešiti te morem le, ako prej sam pri-poznaš svoj zločin. Podpiši ta list — in rešen boš smrti." "Kakšne so te trditve? — Morilec — pa Apecid! — Ali ga nisem videl že mrtvega in . krvavečega ležati na zemlji? — In ti me hočeš prepričati, da sem jaz njegov morilec. — La-žeš, človek! Proč od mene!" "Ne bodi prevroč, Glavk — ne pranagli se; dejanje je dokazano! — Vsekakor pa je mogoče, da.se več ne spominjaš tega, kar si počel v svoji blaznosti in na kar bi tvoja duša sploh nikdar ne mislila. Hočem se torej potruditi, da osvežim tvoj oslabeli spomin. Ti, veš, da si živahno razgo-varjal s svečenikom o njegovi sestri; veš tudi, da je hotel kot napol nazarenec spreobrniti tudi tebe ! Grajal je način tvojega življenja in prisegal, da ne bo trpel Jonine zveze s teboj! — Nato si ga v svoji bes-nosti zabodei. — Ali se zdaj spominjaš? — Citaj, kaj je napisano na tem papirusu; glasi, se prav tako. — Podpiši to in rešen boš." "Barbar, daj mi to napisano laž, da jo raztržem! — Jaz — morilec Joninega brata! Jaz naj izjavim, da sem skrivil le en las na glavi njega, ki ga ona ljubi? Pusti me rajši, da tisočkrat trpim grozoto smrti!" "Tiho!" je dejal Arbac šepetaj e, "izbrati imaš le med dvojim: tvoje priznanje in podpis — ali pa amfiteater in levje žrelo!" f Egipčan je uprl svoj pogled i v trpina in opazil z veseljem, ' kakšen viden vtis so naredile njegove besede nanj. Atenca je pretesla groza, strah in osuplost sta mu gledala iz oči in z " obraza. "Veliki bogovi!" je de-i jal, "kakšna sprememba z me-■ noj,! — še pred nekaj dnevi t je bila moja steza posuta z rožami — Jone moja — osre-> čevala me je mladost, zdravje in ljubezen, — zdaj pa me muči bolezen in bolest, grozi mi sramota, smrt, in vse to — zakaj? O, kaj sem zagrešil? Ah, gotovo nisem še pri polni pameti!" | "Podpiši in rešen boš!" — je I dejal Egipčan s tihim glasom. "Poberi se od mene, skuš-j njavec! — Nikoli!" — je za-klical Glavk. — "Ti me še ne poznaš; ne poznaš ponosa Atenčevega.! Hipen pogled smrti me je za trenutek pretresel, toda ta napad je že minul. Sramota živi večno! — Kdo bi ji žrtoval svoje ime, da reši svoje posvetno bitje? Kdo bi prodal svojo čisto zavest in samega sebe omazal v oče'h slave in ljubezni? Poberi se — pusti me, da živim brez zaničevanja samega sebe ali da nev-strašeno poginem." "Premisli dobro! — Levi kremplji, zasramovanje divje množice, njeni radostni pogledi na tvoje razmesarjene ude in — smrtne muke! Tvoje ime bo prezirano in na večne čase osramočeno, a prav temu se hočeš ogniti." "Ti blodiš! — Blazen sil! i Sramota še ni, ako te drugi več! ne spoštujejo, marveč tedaj,! Jako sam sebe ne moreš več ' spoštovati. Ali nočeš še iti?— Tvoj pogled se mi studi! — Od! nekdaj sem te že sovražil; zdaj te pa tudi še zaničujem!" "Grem!" — je dejal Arbac osramočen in željan osvete, "grem —. toda videla se bova še dvakrat: pred sodniki — in potem ob tvoji smrti. Zdrast-vuj!" Egipčan je počasi vstal, ogrnil se tesneje in odšel iz sobe. Stopil je še k Salustu, ki se je že boril s spancem. "Glavk blodi še vedno, ali bolje: trdovraten je," je dejal, "nič ni upanja zanj." "Ne reci tega," je odgovoril Salust, ki ni mrzil tega tožnika in ga je bolj ganila Atenčeva nesreča, nego je bil prepričan o njegovi nedolžnosti. "Ne rc-; ci tega, moj Egipčan, tako do-I ber pivec naj se ohrani, če le I mogoče. Bakli proti Izidi!" j "Bomo videli,' je dejal Egip- SEDMAK Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 E. 174 St. KE 6580 Ulle Plumbing & Heatirig Co. SUPERIOR BODY & PAINT (0. UCITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena (K A AA in stane samo: $ LiUU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. Senator Tom Connolly, demokrat iz države Texas pri delni, ko pripravlja poročilo o nedavnem posetu Pariza, kjer se je udeležil tudi konference zunanjih ministrov velikih štirih. Slika nam ga kaže v njegovem uradu v Wash-ingtonu. tle načelnik senatnega odbora za zunanje zadeve in je bil član ameriške delegacije nd pariški konferenci. Indijska voditelja. -— Skoro gotovo, da sta moža, ki ju kaže gornja slika najpomembnejša v vsem indijskem kongresu. Levi na sliki je Rashtrapati Jatvaharlal Nehru, novoizvoljeni predsednik indijskega kongresa in poleg njega pa je indijski politični prvak Mohandas K. Ghandi.