r* m Jmm Tovarna Akumulatorskih Baterij, d.d. Mežica ■ Slovenija Avtomobilska asistenca Zavarovalnice Triglav vam v primeru težav z vozilom zagotavlja 24-urno pomoč vse dni v letu. V Sloveniji in v Evropi bomo poskrbeli za popravilo, reševanje in vleko vašega vozila, za prevoz vas in vaših sopotnikov, za nadomestno vozilo ali namestitev v hotelu. Sklenite zavarovanje avtomobilske asistence in kadarkoli boste potrebovali pomoč - pokličite 080 2864, za klic iz tujine pa +386 2222 2864! PRIPRAVLJENI NA VSE. |U triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. www.za’ IZ VLADNIH KROGOV "Škoda, da nismo železarn in bank razprodali že prej. Lahko bi si privoščili dražje in uglednejše letalo !” VARNE HIŠE Maja, ki mu pravimo mesec ljubezni, odpira MESTO MIRU svojo VARNO HIŠO. Z njo tudi Korošci dokazujemo, da premoremo toliko odgovornosti do nemočnih žrtev posamičnega nasilja, da jim vsaj začasno omogočimo zatočišče pred brutalnimi izgredi najbližjih. Nekoč so za pretepene žene govorili, da jih tepe jezik. To je veljalo v obdobjih, ko so bile prisiljene biti tiho pred možem in oblastjo. Današnja demokratična družba pa ščiti prav vsakega posameznika pred kršenjem osnovnih človečanskih pravic. Ustanavlja vame hiše za trpinčene žene, za zlorabljene otroke, za posiljene mladoletnice, zasvojene od raznovrstnih drog... Mesec ljubezni je pravi za take akcije. Nekoč smo mu rekli tudi mesec mladosti in smo se navduševali nad štafeto. Pa so nas poučili, da je čas enoumja minil in se za demokratično družbo spodobi, da tolerira vse vrste drugačnosti. Zato pričakujemo, da bomo v prihodnje odpirali varne hiše še za nove vrste zatiranih in nemočnih: za mlade ženske, ki ob nastopu službe podpisujejo obljube o nerojevanju, bi potrebovali materinske hiše in drugačne varne oblike za rast naroda; tudi razočaranim nad življenjem bi morali nuditi razvedrilo po njihovih interesih, da ne bi prostovoljno odhajali v onostranstvo. Ob skrbi za posameznike pa ne smemo pozabiti na tiste, ki se žrtvujejo za boljše razmere širokih množic, kot smo v starih, socialističnih razmerah imenovali delavski razred. Nekateri se izpostavljajo za privatizacijo bank in tovarn s tako vnemo, da vzbujajo zavist in si celo med somišljeniki naprtijo nasprotnike. Drugi se zavzemajo za boljši položaj s primerjanjem sorodnih skupin in (ne)upravičeno izsiljujejo različne podatke. Tretji pa se postavljajo s kritiziranjem razsipniških gest oblasti in si prizadevajo za zaščito davkoplačevalcev... V mesecu ljubezni še upamo na tolerantnost med različno mislečimi, v poletni vročici bo verjetno izpuhtela. Jeseni pa se lahko nadejamo novega vala neraziskanih napadov na drugače pišoče, kajti akcija dihanja za ovratnik še ni zaključena. In potreba po varnih hišah bo še večja. TIK Kamen modrosti je najboljši temeljni kamen. NIKO • Inpod pred usodnimi rešitvami 4 • Anketa: Korošci in NATO 5 • Koroška v sliki 6 • Petrol kupuje Energetiko 7 • Ravne; izbran projekt za obnovo gradu 11 • Sl. Gradec: ...in jutri bo nov dan... 14 • Družabna kronika 20 • Mežica: Adi je ogrel dlani in srca 26 • Radlje: ...dleto in intarzije 27 • Dravograd: Sosed tvojega brata 31 • Prevalje: odbojkarice OŠ spet prvakinje 32 • Glosirana črna kronika 37 NA NASLOVNICI: Pomlad Posnetek: Marijan Mauko PREPIH Koroški časopis Glavni in odgovorni urednik: Vojko Močnik Grafična priprava: EPT, Veselin Vukovič s.p., Ravne na Koroškem Tisk: ZIP center d.o.o., Ravne na Koroškem Izdaja: ČZP VORANC d.o.o. Ravne na Koroškem, Prežihova 24, email: prepihl@siol.net tel. 02/82 15 780, faks 02/82 22 999 Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. Maj 2002. Tiskano 4000 izvodov. http://prepih.czp-voranc.si INPOD PRED USODNIMI REŠITVAMI Kakšna bo usoda invalidskega podjetja Inpod, kjer zaenkrat večina delavk nasprotuje stavki? Nekatere nimajo denarja niti za prevoz v službo. Sekretar območne organizacije svobodnih sindikatov Koroške Lojze Raško ves čas poziva k strpnosti, saj meni, da stavka pomeni za podjetje propad. Direktor Aleksander Jug ponuja rešitve, ki pa jih mora verificirati še država. Okoli 250 zaposlenih v invalidskem podjetju Inpod Otiški Vrh je na robu obupa, saj do zdaj še niso dobili februarskih plač. Dokaz, daje stiska res velika, je podatek o zelo pogosti odsotnosti z dela zaradi bolezni, na bolniškem dopustu je kar okoli 25 odstotkov delavk. Kot je povedala predsednica svobodnega sindikata v podjetju Inpod Otiški Vrh Alenka Vaukan, zaposleni ne ostajajo doma zgolj zaradi bolezni, ampak ker enostavno nimajo več denarja za prevoz na delo. Kljub temu je večina delavcev proti stavki, ki bi po besedah sekretarja Območne organizacije svobodnih sindikatov Koroške Lojzeta Raška pomeni propad podjetja. Seveda pa delavci še niso rekli zadnje besede, saj se pogajanja nadaljujejo. “Sindikat je dolgo molčal o dogajanju v podjetju Inpod, saj menimo, da lahko preveč vtikovanja škodi. Zdaj je prišla vsa stvar tako daleč, da tudi nov direktor - to funkcijo je prevzel pred dobrim mesecem in pol - ni sposoben zagotavljati sredstev za plače, kljub temu, da se v sorazmerno kratkem času njegovega vodenja trend počasi izboljšuje. V nezavidljivem položaju so predvsem delavci, ki nikomur več ne verjamejo, saj se vse vleče že predolgo,” je povedal Lojze Raško, ki nekatere mi- nistre že dalj časa neuspešno opozarja na vedno slabši položaj zaposlenih v podjetju. Na ministrstvu za delo so ga odslovili z izgovorom, da država Koroške ne šteje za posebno kritično območje, neuspeh pa je doživel tudi pri gospodarski ministrici. Raško je še poudaril, da sindikat stavki ni naklonjen predvsem zaradi delavcev, ki so v glavnem brez primerne izobrazbe, stari okoli 45 let in brez možnosti, da najdejo novo službo. Menijo, da je direktor stvari dobro zastavil in da se tovarno da rešiti pred propadom, če bodo seveda vsi zato. Tudi Anton Rozman, predsednik Sindikata tekstilne in usnjarsko-prede-lovalne industrije Slovenije je prepričan, da je vredno napeti vse sile za ohranitev podjetja v sedanji velikosti in vsebini, saj bo sicer večina delavcev ostala brez možnosti zaposlitve. "Direktor je obljubil, da bo za vsak mesec, odkar je na vodilnem mestu, izplačal eno plačo. Predvideva, da bodo v pol leta začeli redno izplačevati plačo, toda vsak dan mu grozijo upniki. Med večjimi upniki so tudi delavci in zato se da marsikaj narediti. Meni je kot sindikalistu več do tega, da upniki (torej delavci) skozi prisilno poravnavo kapitalizirajo svoj delež skozi eno oziroma dve plači. Če to pomeni ohranitev delovnih mest, je ta žrtev manjša, kot se je soočiti s stečajem,” meni Rozman. Seveda pa se postavlja vprašanje, kako bodo predloge vodstva sprejele delavke, njihova povprečna starost je 50 let, ki so po besedah Vaukanove na robu obupa. “Ne verjamejo več nikomur: ne direktorju, ne sindikatu, še najmanj pa državi. In prav država mora odločiti, saj je prej toliko let dobivala denar od tekstilne panoge. Zakaj nam zdaj ne bi vrnila koščka tistega? Za podjetje bi bila idealna rešitev, da bi 50 ljudem, ki bodo imeli do leta 2006 pogoje za upokojitev, dokupilo leta,” pravi Vaukanova in poziva koroške župane in ministrstva, naj vendar kaj ukrenejo, da bo večina zaposlenih dostojno dočakala upokojitev. V invalidskem podjetju Inpod Otiški Vrh je pred dnevi potekala tudi skupščina, na kateri naj bi se družbeniki po neuradnih podatkih odločali tudi o morebitni dokapitalizaciji podjetja. Direktor podjetja Aleksander Jug je v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ter ministrstvu za gospodarstvo poskušal prepričati s programom o prestrukturiranju in z razvojnim elaboratom. Odločitev države o dodelitvi državne pomoči naj bi bila znana v teh dneh. -dj “V NATU VIDIM VARNOST” Zadnje čase veliko govorimo in pišemo o vstopu Slovenije v NATO, v najmočnejši vojaški pakt na svetu. Mnogi (tudi uradna politika) menijo, da je za mlado Republiko Slovenijo članstvo v NATU nujna in pomembna zunanjepolitična prioriteta, z morebitno zavrnitvijo članstva na referendumu pa bi tvegali ponovno umestitev v balkanski prostor, v katerem smo nekoč že bili. Kaj pa menijo naši naključno izbrani anketiranci o potrebi vstopa Slovenije v NATO? VIKTOR JEROMEL, Mislinja: “Najlepše bi bilo na svetu brez vojn in vso ustvarjalno moč naroda usmeriti v organizirano družbo brez razlik, bolezni in brezdelništva. Toda današnji svet je vse bolj nepredvidljiv, vse manjši in nesreča, sovražnik naroda čaka že za prvim oglom. In če nas doleti taka nesreča, moramo biti sposobni najprej sami ukrepati, nato pa nam bodo priskočili na pomoč prijatelji, če se bomo z njimi dogovorili. Zato se mi zdi, da je NATO najboljša priložnost za uresničitev naših ciljev. Naši mladeniči in mladenke, ki so se z veseljem odločili za poklic vojakov, bodo le tako dobili priložnost urjenja na najsodobnejših napravah. Tako izurjena in opremljena vojska Republike Slovenije in pomoč NATA nam bosta zagotovila nacionalno varnost. Zato je prijateljstvo in pomoč NATA dobrodošla - torej se nikar ne branimo tistega, kar bomo nekoč morda zelo potrebovali.” SIMON TERPOTEC, Prevalje: “Ko zadnje čase toliko govorimo o vstopu Slovenije v NATO, se večkrat vprašam, ali bomo zmogli vse to prenesti davkoplačevalci, kajti poleg NATA se približujemo tudi Evropi, vse to pa bo zahtevalo tudi določena finančna sredstva, kijih bomo morali prispevati. V naši mladi Sloveniji mnogi ljudje živijo pod pragom revščine in ne vem, kje bomo našli denar, da bomo lahko plačevali članstvo. Za vstop v NATO nimam kaj proti, vendar mislim, da bo treba pred vstopom storiti še marsikaj in ljudi o tem še bolj informirati.” STANKO JESENIČNIK, Straže pri Mislinji: "Slovensko vstopanje v NATO je za nas preproste ljudi velika zadeva, ki jo moramo pred vstopom dobro premisliti in pretehtati. Pri odločanju v vstop v NATO gotovo ne bo šlo brez referenduma, kajti našo voljo in potrebo po NATU paktu bo pokazal referendum sam. Ljudje smo postali zelo nezaupljivi in mnoge odločitve, ki smo jih sprejeli (ali pa, če hočete, sojih sprejeli), se potem niso izvajale tako, kot je bilo prej obljubljeno. Če se bo pokazala potreba, da res moramo biti člani NATA, potem to naj ne gre v breme davkoplačevalcev.” RADE PUŠIČ, Gornji Dolič: "Varnost ljudi pred nasiljem, vojnami in drugimi elementarnimi nesrečami mora biti zagotovljena. Prav tako varnost pa osebno vidim v NATO paktu, kamor se Slovenci pripravljamo v vstopiti. Sem za vstop, že zaradi same nacionalne varnosti, po drugi strani pa mislim, da bi vstop v NATO poleg varnosti prinesel-slovenskemu gospodarstvu tudi korist. Odprla bi se lahko nova delovna mesta, posebej tu mislim na železarno Ravne na Koroškem, ki je že v preteklosti veliko izdelovala za potrebe vojske. Ne bi pa bilo prav, če bi se stroški članstva prevalili neposredno na davkoplačevalce.” MAKSIMILJAN MAROŠEK, Šmartno pri Slovenj Gradcu: “NATO je najmočnejši vojaški pakt na svetu. Povezuje vse vojaško močne in gospodarsko sposobne države na obeh straneh severnega Atlantika. NATO je simbol moči, vojaške tehnike in organizacije v kopenski vojski, letalstvu in mornarici. In če se vprašamo, zakaj si želimo prijateljev, zakaj imamo dežnik, zakaj imamo pozimi plašč in rokavice: zato, da nas ščitijo. Tako bomo tudi varni v okviru NATO pakta. Kljub miru okoli naše države mislim, daje Slovenija vedno ogrožena. Sosednje države pritiskajo na nas in nam hočejo včasih vsiliti nemogoče zadeve. Smo le relativno varni. Ne vem pa, kaj bo jutri ali naslednja leta. Kdo vse nas lahko napade, s kakšnimi sredstvi in s kakšnimi cilji? Ne moremo vsega predvideti. Kdo nam bo takrat pomagal in nas podprl vojaško, gospodarsko in politično, če ne NATO pakt? Zato bom zelo vesel in ponosen, če nas bodo jeseni na sestanku v VVaršavi povabili, da se lahko priključimo. Veliko Slovencev, naših politikov, pripadnikov Slovenske vojske in tudi Združenje slovenskih častnikov, kjer sem član, smo v kontaktih z ameriškimi oficirji že veliko prispevali za približevanje naše države za vstop v NATO.” FRANJO PRITRŽNIK, Slovenj Gradec: “Tudi jaz mislim, da si mlada Slovenija nikakor ne more zagotoviti takšne varnosti, kot bi jo dobila pod dežnikom NATA. Spričo težav, pomanjkanja delovnih mest in zaradi velike brezposelnosti Slovenija sama ne more modernizirati slovenske vojske, zato je članstvo v severno atlantsko zavezništvu nujno potrebno in ne moremo osti izven nje. Če se bomo včlanili v NATO, bo nujno potrebno, da pristopamo z projektnim pristopom, kajti ljudje moramo vedeti, kakšne koristi bomo imeli od tega, saj je konec koncev vse to povezano z velikimi finančnimi sredstvi, ki jih bo morala Slovenija dajati NATU.” F. JU RAČ KOROŠKA V SLIKI V občini Mislinja so zadnja leta posvečali veliko pozornost vodooskrbi. Uredili in napeljali so vodovode v Završah nad Mislinjo, v Doliču in v drugih krajih v občini. Za potrebe Doličanov pa še vedno primanjkuje pitne vode, zato so v občini pričeli z iskanjem dodatnega vira, ki so ga našli nedaleč od dosedanjega zajetja v kraju Tolsti Vrh. Ko bodo uredili vso potrebno analizo vode in če bo ustrezala, bodo vodo speljali v dosedanje zajetje, v katerega črpajo vodo iz vrtine, iz katere pa voda ni najboljša. Posnetek Franc Jurač Člani društva upokojencev Slovenj Gradec so pokazali, kaj znajo, na razstavi svoje sekcije za ljubiteljsko slikanje in oblikovanje, na kateri se je predstavilo 36 ustvarjalcev, nekateri tudi prvič. Razstavo sta predstavila Janez Gologranc in Marijana Vončina, med obiskovalci pa je tako dobro sprejeta, da razmišljajo o vsakoletni organizaciji podobne razstave. Posnetek Stanko Hovnik Nova trgovina, še ena nova stavba v kraju, predvsem pa dokaj široka ponudba gradbenega materiala, vseh vrst talnih in drugih oblog, stavbnega pohištva, barv pa še in še. To je Mučanom prinesla nova trgovina, ki jo je odprla družina Slemnik, ki je sicer že doslej dobro desetletje poslovala v kraju, vendar v slabših prostorskih pogojih. Posnetek Kristl Vaiti Ravenska izpostava Zavoda za zaposlovanje ima že nekaj mesecev poslovne prostore v zgradbi na Prežihovi ulici, kjer je bila prej policijska postaja. Uradno otvoritev prostorov so imeli aprila in poudarili, da se v novih pogojih dela lahko veliko bolj posvetijo reševanju problematike, za katero so zadolženi. V isti stavbi ima svoje poslovne prostore tudi podjetje A.L.P. Peca, ki mu je bilo zaupano vodenje Regionalne razvojne agencije za Koroško. Posnetek: -dj Planinci, pa tudi drugi ljubitelji pohodništva in gora so že leto pričeli obetavno. Člani PD Bricnik sože opravili novoletni pohod na Bricnik, nočni pohod in na Pernicah za vodnike obnovili tečaj gorništva. Udeležili so se ga vodniki in še nekaj drugih ljubiteljev Posnetek Kristl Vaiti planinskih izletov. Vuzenški planinci so se med drugimi aktivnostmi odpravili na kočo Planinc. Koča je bila kar premajhna za številne udeležence. Če omenimo še sračanje na Uršlji, pa bo že dovolj, da potrdi trditev, da stopamo v obetavno leto planinskih izletov. Tudi v tuja gorstva bo nekaj zanimivih pohodov. Koroška kmetijsko gozdarska zadruga je pred kratkim obnovila svojo trgovino v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. V celoti so obnovili tehnični del, živilski del trgovine pa so na novo odprli v obstoječem objektu. Veliko število krajanov je prisostvovalo otvoritvi, s čemer so pokazali, da so z novo pridobitvijo zadovoljni. Zadovoljni pa so tudi zaposleni, saj so zdaj delovni pogoji veliko boljši, manjka le več skladiščnih prostorov. Posnetek Stanko Hovnik Na OŠ Prežihovega Voranca se je v okviru gibanja Znanost mladini odvijalo drugo srečanje mladih raziskovalcev osnovnošolcev Koroške, ki deluje znotraj Zveze za tehnično kulturo Slovenije. Na razpis se je javilo pet šol z enajstimi nalogami, ki so raziskovala različna področja: slovenski jezik, geografija, zgodovina, etnologija, sociologija, biologija, ekologija z varstvom okolja, fizika. Naloge učencev so vsaka za sebe zanimive in aktualne, pomembno pa je predvsem, da so mladi zares raziskovali. Najboljši bodo svoje naloge predstavili junija na državnem srečanju mladih raziskovalcev osnovnošolcev v Murski Soboti, prav vsi, ki so sodelovali, pa bodo šli na nagradni izlet v Munchen. Posnetek: B. Todorovič Sredi aprila sta Koroško v enem dnevu obiskali kar dve ministrici, dr. Tea Ptrin (za gospodarstvo) in dr. Lucija Čok (za šolstvo, znanost in šport). Precej vroče je bilo na okrogli mizi o prodaji družb SŽ na Ravnah, kjer ministrica ni našla skupnega jeziKa s predstavniki sindikatov in Civilne iniciative Ravne na Koroškem. Bolj umirjeno delo je imela ministrica za šolstvo, kije obiskala srednjo strojno kovinarsko šolo in gimnazijo na Ravnah. Obe ministrici sta imeli v študijski knjižnici tudi delovno srečanje s predstavniki gospodarske zbornice, podjetij in ravnatelji koroških srednjih šol, kjer so predstavili strateške usmeritve obeh ministrstev na področju izobraževanja in podpore njegovega razvoja v gospodarstvu. Utrip Slovenj Gradca so v aprilu za štirinajst dni zaznamovali mnogi rokodelci, ki so predstavili svoje izdelke domače in umetnostne obrti ter prikazali postopek njihovega nastajanja. Umetnostni kovači, steklarji, pletarji, lončarji, keramiki in drugi od 270 ustvarjalcev iz vse Slovenije so sodelovali na 14. bienalni razstavi domačih in umetnostnih obrti v Galeriji likovnih umetnosti. Taje svoja vrata odprla , najboljši izdelki, ki so na tem področju nastali v zadnjih dveh letih, pa so bili na ogled vse do 28. aprila. Na razstavi z 28-letno tradicijo v Slovenj Gradcu že od leta 1994 prikazujejo le izdelke, ki so prejeli certifikat komisije, kar zagotavlja, da gre za kakovostne izdelke, ki so likovno, oblikovno in tehnološko ustrezni. Razstava se zdaj seli v Ljubljano. Posnetka Stanko Hovnik, Franc Jurač V domu starostnikov na Fari na Prevaljah so pred dnevi pripravili sprejem za donatorje, ki so sodelovali v akciji Pomagajmo invalidom doma starejših. Humanitarno akcijo so začeli meseca februarja, saj je dom novembra lani pričel poslovati brez namenskega denarja za nakup pripomočkov za invalide. Donatorji s Koroške so v času trajanja akcije na žiroračuna doma starostnikov nakazali dober milijon tolarjev. Denar so porabili za nakup invalidskih vozičkov, prevozne kadi za potrebe varovancev in bergel. Posnetek: -dj Posnetej: -dj gospodarstvo Petrol kupuje Energetiko Nadzorni svet Slovenskih železarn je potrdil predlog komisije za izbor najboljšega ponudnika za prodajo 80-odstotnega poslovnega deleža v družbah Energetika Ravne in Energetika Štore. Po mnenju nadzornega sveta je Petrolova ponudba skladna s cilji Programa za prodajo odvisnih družb Slovenskih železarn, soglašal pa je tudi, daje ponudba Petrola najugodnejša z vidika kupnine in predvidenih investicij in glede programa razvoja družb ter ohranjanja števila delovnih mest. Postopek prodaje poslovnega deleža v obeh družbah je tekel v skladu z odločitvami Vlade RS. Javno zbiranje ponudb je steklo novembra lani. V obeh primerih so na naslov ponudnika v roku prispele tri zavezujoče ponudbe. Sledila so pogajanja in podrobno analiziranje vseh ponudb in pogojev, ki so jih te predvidevale. Na podlagi podrobne vsebinske analize vseh prispelih ponudb, višin kupnine, plačilnih pogojev in ob upoštevanju vseh kriterijev za izbor najugodnejšega ponudnika je bila za najboljšo oz. najugod- nejšo ocenjena ponudba družba Petrol, d. d., Ljubljana. Končno odločitev o podpisu pogodbe s Petrolom bo, skladno s predvidenim postopkom, sprejela vlada RS. Po mnenju komisije sodijo med najpomembnejše razloge za izbor Petrola tudi njegove izkušnje in specializacija na področju energetske dejavnosti, skladnost z zastavljeno razvojno strategijo ter siceršnja finančna in poslovna moč družbe Petrol. V poslovnem načrtu predvideni sinergijski učinki naj bi obema podjetjema zagotovili bistveno boljšo izkoriščenost zmogljivosti oziroma večji obseg delovanja, pa tudi ohranitev delovnih mest. Družba Energetika Ravne je zadolžena za enotno vodenje in upravljanje energetskih oskrbovalnih sistemov za potrebe proizvodnih družb na lokaciji Ravne ter za proizvodnjo in distribucijo toplotne energije za daljinsko komunalno ogrevanje mesta Ravne. Komisija in nadzorni svet SŽ zagotavljata, da sta pri izboru najugodnejšega ponudnika to dejstvo tudi upoštevala. Ločeni prodaji družb Železarne Ravne, in s tem tudi na nadzornem svetu SŽ potrjeni prodaji Energetike Ravne, še vedno ostro nasprotujejo sindikati na Ravnah in Civilna iniciativa Ravne na Koroškem, kar so izrazili tudi na okrogli mizi ob obisku ministrice za gospodarstvo Tee Petrin. Glede na odziv ministrice in njenih svetovalcev pa vlada ne namerava odstopiti od začrtanega načina prodaje, kar lahko povzroči na Ravnah nove zaostritve. Predstavniki sindikatov in Civilne iniciative ne izključujejo niti možnosti uporabe aktivnega izražanja državljanske nepokorščine. Podjetji Gradis Nizke gradnje d.d. in RGD d.d. sta podpisali pismo o nameri združitve Podjetji RGD d.d. in Gradis Nizke gradnje d.d. sta konec marca v Mariboru podpisala pismo o nameri združevanja. Podjetji bosta z združitvijo zaokrožili ponudbo na področju infrastrukturnih gradenj in s tem dosegali večjo konkurenčnost na trgu. Gorazd Fale, član uprave Prevent d.d., je ob tem poudaril: “Združevanje obeh podjetij ni samo ambicija lastnika, torej Preventa, ki ima v obeh družbah večinski delež. Zaradi sinergij-skih učinkov podpirata združitev tudi upravi obeh podjetij, kar se je pokazalo tudi na seji nadzornega sveta, ki je bila v torek v Mariboru,’’ in povedal, da želi z združitvijo Prevent postati tudi pomemben izvajalec vseh infrastrukturnih del v Sloveniji in na širšem območju. Skupščini obeh družb naj bi predvidoma do konca leta sprejele ustrezne sklepe o združitvi obeh družb in s tem omogočile formalno izvedbo združitve z vpisom v sodni register. Prevent kupuje mariborsko letališče Po vseh peripetijah, ki so se odvijale ob prodaji letališča Maribor, je, kot izgleda, prišlo do končne rešitve. Za najbolj zanesljivega partnerja se je izkazal slovenjgraški Prevent, ki je za letališče ponudil 250 milijonov tolarjev in bo bržkone postal lastnik tega pomembnega objekta. prevent zagotovljeno zadovoljstvo Z ELEKTRONSKIM POSLOVANJEM BLIŽE ZAVAROVANCEM pri uveljavijanf Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije xn mu v iujjjjj na samopostrežnem terminalu >.:r jja ■ m ^ brezplačna ♦/S I tifi '/Sž dria/ r l' i r' r i r": » r 11 j*. i <- r i r- r . -y> i ITT uiiručunp 2 Icìirtjoj irj/j d/jJ , . .. Pi i l‘à do^tiizu. / £/ì;j diJyy/jjjj d/iri/j ••' 5 pLi^d /JU /lii /JliiiJtd/ Hn Italij; Luksemburg Si Madžarska I Makedonija Nemčija Nizozemska in na internetu: http://www.zzzs.si ZZZS ■ Domača stian Datoteka Urejanje Poglfid Priljubljene Qrodja £omoč e 0 t3 I @ Nopxj Ustavi Osveži Domov Iskanje Romunija a 0 B- Priljubljene Zgodovina Pošta M Velikost Natis Povezave Vatlov I http://www.zzzs.si Z REZULTATOM PRIPOMOGLA K UGLEDU ŠOLE Dijaka ekonomske šole v Slovenj Gradcu Lilijana Gros in Rok Mithans sta postala ekipna državna prvaka iz ekonomije. Lilijana Gros in Rok Mithans iz 4. letnika Poklicne in srednje ekonomske šole Slovenj Gradec sta pod mentorstvom prof. Majde Bukovnik dosegla ekipno zmago v znanju ekonomije na državnem prvenstvu med srednjimi strokovnimi šolami. Na tekmovanju, kije potekalo 22. marca v Mariboru, se je v kategoriji srednjih strokovnih in tehniških šol pomerilo petnajstih šol iz vse Slovenije. Da uspeh dijakov ni naključen, kaže dejstvo, da to ni prva odlična uvrstitev slovenjgraške šole na državnih tekmovanjih v znanju ekonomije - pred dvema letoma so že imeli zmagovalko med maturanti. Zakaj sta se odločila udeležiti tega tekmovanja? Lilijana: Ker je to zanimiva izkušnja in ker rada tekmujem. Rok: Sam sebi sem hotel dokazati, da nekaj znam oz. da obvladam predmet, ki je osnova za naprej. Kako dolgo vaju že zanima ekonomija? Lilijana: Že od nekdaj me zanima; z njo se ukvarja tudi moja mama. Rok: Tudi mene že od nekdaj zanima, ker imamo doma podjetje. Katero področje v ekonomiji vaju najbolj zanima? Lilijana: Vsa sb zanimiva; ni točno določenega. Rok: Zanimajo me vsa področja - vsaj tista aktualna. Kakšni so občutki ob zmagi? Lilijana: Občutki so v redu. Rok: Najprej nisem mogel verjeti, da sva zmagala. Veseli me, da sem s tem rezultatom pripomogel k ugledu naše šole. Ali sta imela tremo pred tekmovanjem? Lilijana: Da, malo (vedno je dobrodošla). Rok: Imel sem jo. Ko sem čakal na rezultate in razglasitev, je bila trema še večja. Ali sta se na tekmovanje veliko pripravljala? Lilijana: Ne preveč - če te neka stvar zanima in če sodeluješ pri pouku, sploh ni problema. Rok: Tudi ne preveč - samo ponavljal sem. Kdo vaju je pri tem najbolj spodbujal? Lilijana: Vsi. Rok: Sam. Kakšne izkušnje sta si pridobila s tem tekmovanjem? Lilijana: Nekaj novega za naprej. Rok: Spoznal sem fakultetno vzdušje. Kako je potekalo samo tekmovanje? Lilijana: V Maribor smo prišli okrog 10. ure in najprej smo poslušali uvodni govor dekana EPF Maribor. Rok: Ob 11. uri je bilo tekmovanje. Medtem ko smo čakali na rezultate, so nam dijaki Srednje ekonomske šole Maribor v kinu Partizan zaigrali igro. Ali je bila konkurenca velika? Lilijana: Seveda. Rok: 28 tekmovalcev iz naše kategorije. Istočasno pa je potekalo tudi tekmovanje med gimnazijci, ki se gaje udeležilo 30 tekmovalcev. Mislita nadaljevati šolanje? Lilijana: Seveda. Univerzitetni študij ekonomije v Mariboru. Rok: Da. Poslovno ekonomijo v Mariboru. Kaj počneta v prostem času? Lilijana: Poslušam glasbo, berem knjige, rada pa si pogledam tudi kakšen dober film. Rok: Ukvarjam se s športom - nogomet in košarka, rad berem knjige, gledam televizijo in se družim s svojimi vrstniki. Kako so vaju po zmagi sprejeli sošolci/ke? Lilijana: Čestitale so mi in bile so zelo vesele. Rok: Bili so navdušeni in zelo lepo so me sprejeli. Ali bi se želela udeležiti podobnega tekmovanja tudi v tujini? Lilijana: Da, ker bi bila to zanimiva izkušnja (če bi bilo organizirano oz. če bi bili stroški pokriti). Rok: Da, odvisno kje (npr.v sosednjih državah). Bi želela dodati še kaj za konec? Lilijana: Rada bi se zahvalila sošolkam iz 4.c EKT, mentorici prof. Majdi Bukovnik in šoli, ki je omogočila to tekmovanje. Rok: Takšna tekmovanja naj spodbudijo tudi druge dijake. Zahvalil bi se sotekmovalki Lilijani, sošolcem in sošolkam iz 4.a EKT ter mentorici prof. Majdi Bukovnik. Sanja Vukovič in Maja Vaici, 4. a PT Ravne na Koroškem: Predavanje o dialektih Roža V Koroškem muzeju Ravne na Koroškem nadaljujejo s ciklusom predavanj iz kulturne dediščine, z naslovom "starožitja”, saj menijo, da tudi iz starega lahko vzklije novo žito. Nedavno je gostovala etnologinja in slavistka dr. Herta Maurer-Lausegger, zaposlena pri Slavističnem inštitutu na celovški univerzi. Med drugim se ukvarja z narečji na južnem Koroškem in beleži pogovore ter kmečka in obrtna opravila. Nastajajo dokumentarna gradiva, ki bodo ohranila kulturno in zgodovinsko dediščino še zanamcem. Sicer pa strokovnjakinja sodeluje z raznimi univerzami po Evropi, tudi z mariborsko. Tokrat je predstavila Rožance iz Slovenjega Plajberka pri Ljubelju. V tej idilična vasi prebiva in se tja vrača le še okrog 350 ljudi. Veliko pove podatek, da je nekdaj tam obiskovalo šolo dobrih sto otrok, sedaj le še trinajst! Vse manj je stikov med ljudmi na deželi, zato tudi narečni slovenski jezik slabi. Občinstvo si je ogledalo video projekcijo dokumentarnega gradiva o peki kruha v črni kuhinji, ki je tam ponekod še v uporabi, ter poslušalo “plajberški" pogovorni jezik gospodinje. Resnici na ljubo, kar precej staroizrazja ni bilo (lahko) razumljivega. Številne narečne izraze, ki izvirajo iz kmečkega življenjskega okolja pa je gostja sama pripovedovala. Kot zanimivost - največ sopomenk je imela beseda plevel. V nadaljevanju je bil predstavljen “Rožanski narečni besednjak" iz leta 1957, delo Josipa Šašlja, po rodu iz Slovenjega Plajberka. Potrebna bo še dialektološka obdelava s strani dr. Lauseggerjeve, ki ji ob obilici dela že primanjkuje časa. Za nameček je predavateljica prebirala še j (humorne) narečne tekste koroškega bukovnika Andreja Šusterja Drabosnjaka, kije živel ob Vrbskem jezeru; zapisoval je narečna besedila, predvsem 1 ljudske pesmi, jih sam pisal in izdajal v rokopisni obliki. Na vprašanje poslušalca o prihodnosti slovenskega jezika v EU je predavateljica med drugim menila, da so dandanes jeziki in narečja malih narodov tam cenjeni; ob vstopu Slovenije pa naj bi bilo slovenščini na avstrijskem Koroškem bolje. Njena želja je, da bi se rojaki v večjem številu odločali za študij slavistike in tako dvigali raven jezika. Samo Šavc Ravne na Koroškem: IZBRAN PROJEKT ZA OBNOVO GRADU V prostorih ravenskega gradu je na ogled razstava projektov obnove gradu oziroma prenove Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika. Razstava pomeni sklepno dejanje arhitekturnega natečaja za prenovo grajskega kompleksa in arhitekturno rešitev prenove knjižnice. Na natečaju je sodelovalo 14 skupin iz vse Slovenije. Potekal je pod okriljem Inženirske zbornice Slovenije, Matične sekcije arhitektov, kije imela tudi večino sedemčlanski žiriji. V njej so bili še strokovnjaki iz strok knjižničarstva, spomeniškega varstva, gradbeništva in krajinske arhitekture. Arhitekturni natečaj je bil anonimen, enostopenjski, državni in izvedbeni. Prav slednje mu je dalo še posebno težo, saj bo prvo nagrajena idejna zasnova osnova za projektiranje in kasnejšo gradnjo. Prva nagrada in 1.950.000 SIT je bila podeljena skupini s prvo podpisano Marušo Zorec iz Ljubljane. Drugo nagrado in 1.250.000 SIT je prejel elaborat podjetja Prvonagrajen projekt Maruše Zorec Posnetek: -dj Sadar Vuga arhitekti d.o.o., prav tako iz Ljubljane. Tretja nagrada in 750.000 SIT je bila podeljena avtorjem s prvo podpisanim Vojtehom Ravnikarjem iz Ljubljane. Podeljeni so bili tudi trije odkupi v višini 350.000 SIT. Kot je razvidno tudi z razstave, so vsi avtorji natečajne elaborate vložili veliko truda, saj je bila naloga izredno zahtevna. Ravne namreč potrebujejo moderno in funkcionalno knjižnico, ki jo je treba umestiti v grajski kompleks. Ta je pod spomeniškim varstvom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, poleg tega pa morajo upoštevati še faznost del infinančne omejitve investitorja. Ocenjena vrednost investicije je 800 milijonov SIT, projekt pa bo 50% financiran s strani Ministrstva za kulturo. Projekti za gradbeno dovoljenje za prvo fazo naj bi bili končani do srede junija 2002. Na osnovi projektov bo do konca julija pridobljeno gradbeno dovoljenje, ko bo objavljen tudi razpis za izvajalca gradbenih del. Tako se bo gradnja predvidoma začela konec avgusta oziroma v začetku septembra. Prva faza projekta bo predvidoma zaključena aprila 2003, ko bo del knjižnice že gostoval v prenovljenih prostorih. Knjižnica pa bo kljub zahtevnim gradbenih posegom ves čas obratovala. -vik PRAZNIK OBČINE RIBNICA NA POHORJU 17. do 19. maj 2002 PROGRAM PRIREDITEV SOBOTA, 11.05.2002: 21. REKREACIJSKI TEK v Hudem Kotu KOMEDIJA Mira Gavrana: MOŽ MOJE ŽENE, v telovadnici OŠ Ribnica na Pohorju. Igrata IVO BAN in IZTOK VALIČ, režija Marjan Bevk, scena in kostumi Janja Jorun PETEK, 17.05.2002: - Zabava z ansamblom GAMSI, v prireditvenem šotoru v Josipdolu SOBOTA, 18.05.2002: ZA PROSTE DNI... in brezskrbna potepanja... Ženske in moške jeans hlače Klasični in trendovski modeli ŽE OD Novi modeli - TURNIR V ODBOJKI ZA ŽENSKE, v telovadnici OŠ Ribnica na Pohorju - VAŠKE IGRE, v prireditvenem šotoru v Josipdolu - TEKMOVANJE HARMONIKAŠEV, v prireditvenem šotoru v Josipdolu - SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA, v Gasilskem domu v Ribnici na Pohorju - OSREDNJA PROSLAVA OB PRVEM OBČINSKEM PRAZNIKU, v prireditvenem šotoru v Josipdolu - pozdravni govor županje Občine Ribnica na Pohorju, ge. Marije Sgerm, - kulturni program v sodelovanju pevskih zborov, glasbenikov in recitatorjev, - slavnostni govor - podelitev občinskih priznanj - zabava z ansamblom GENERACIJA 69 in gostom Marjanom ZGONCEM, v prireditvenem šotoru v Josipdolu NEDEUA, 20.05.2001: - GASILSKA VAJA PGD Ribnica na Pohorju - Josipdol in sosednjih PGD pri stari OŠ - KRST NOVEGA GASILSKEGA VOZILA Vljudno vabljeni! Vse prireditve so brezplačne. ORGANIZATOR OBČINA RIBNICA NA POHORJU WWWB dežela črnih lepotic > INTER TEHNA “ pnevmatike za vsa vozila || U V«*' HITRI SERVIS SCRVIS C3 e: r^i e: f? a i_ rvi i z a shtcd f* r^i i kl za: villini^ izpušni sistemi 'MONROE amortizerji INTER TEHNA , Janeče 1, Ravne ^02/82-17-1 30 90 LET Jožefa Pušnika Jožef Pušnik se je rodil 31.03.1912 v Ribnici na Pohorju. Ob njegovem 90. rojstnem dnevu sta ga na njegovem domu v Ribnici na Pohorju 53 obiskala županja Marija SGERM in podžupan Zdenko 0OSVALD. Jožef se je izučil za čevljarja in je leta 1940 naredil izpit za čevljarskega mojstra. Bil je tudi ljubitelj čebel. Povedal je, da so mu čebele veliko pomagale, ko je potreboval denar, saj je z izkupičkom od prodanega medu začel graditi hišo. S sedemnajstimi leti, leta 1929, je postal tudi član domačega gasilskega društva. PGD Ribnica-Josipdol mu je letos podelilo Priznanje gasilskega veterana. Skoraj trideset let pa je Jožef tudi opazoval vreme na vremenski postaji v Ribnici na Pohorju. Hidrometereološki zavod ga je odlikoval z bronasto, srebrno in zlato značko. Pravi, da zdaj že trka starost na duri in pol za šalo, pol zares pove, da ga prav vse boli, samo lasje še ne. Razstava o razvoju mesta Ravne Priznanja in nagrade Občine Ravne na Koroškem za leto 2001: Častni občan: Franc Fale Nagrada občine: Pihalni orkester železarjev Ravne Priznanja občine: Mirko Gorinšek, Prostovoljno gasilsko društvo Kotlje, Osnovna šola Koroški jeklarji Klančnikova priznanja: zlato priznanje: Jože Lečnik srebrno priznanje: bronasto priznanje: Prežihova priznanja: srebrno priznanje: bronasto priznanje: Plavalni klub Fužinar Roman Breznik zlato priznanje: Koroški fužinar Koroški oktet Gledališka skupina KD Prežihov Voranc Občina Ravne na Koroškem je 12. aprila praznovala svoj občinski praznik. Ob letošnjem prazniku je bilo še posebej slovesno, saj so Ravne praznovale petdesetletnico mesta. Leta 1952 se je namreč Guštanj preimenoval v Ravne na Koroškem in te so bile prav takrat proglašene za mesto. To pomembno obletnico so v občini zaznamovali z razstavo z naslovom Živeti z mestom, ki jo je pripravil jo je Koroški muzej Ravne, z izdajo posebne številke Ravenskih razgledov, kjer v besedi in sliki predstavljajo dogajanja v teh petdesetih letih, in s številnimi kulturnimi, zabavnimi in športnimi prireditvami, ki sojih v tednu praznovanja pripravili predvsem mladi. Ravne na Koroškem so se v zadnjih petih desetletjih zelo razvile, ne le navzven, temveč tudi vsebinsko, s številnimi dejavnostmi, od športa, kulture, vzgojnega varstva, izobraževanja... Poleg ožjega mesta so nastala tudi številna nova naselja v Kotljah, Dobji vasi, na Javorniku, v Strojnski reki. Nedvomno pa je vsakdanji življenjski utrip mesta že ves čas močno povezan z železarno, ki daje kruh številnim prebivalcem. 0 rasti in razvoju mesta, železarni in železarjih, težavah in uspehih, športnih in kulturnih dosežkih govori tudi razstava Živeti z mestom. “Razstava predstavlja urbani in duhovni razvoj mesta, ki se kaže v aktivnostih v kulturi in športu. Prebivalcev mesta nismo mogli posebej izpostaviti kot nosilce razvoja, smo pa skušali s priznanji opozoriti na množico ljudi, ki so prispevali k rasti in razvoju mesta,” je povedala mag. Karla Oder, direktorica muzeja. Razstavo so razdelili po desetletjih in v vsakem obdobju s fotografijami predstavljajo mesto, železarno, železarje, kulturne in športne aktivnosti in nekatere pomembne dosežke. Posebno mesto imajo tudi prejemniki Prežihovih in Klančnikovih priznanj ter dobitniki občinskih priznanj in nagrad. Za obiskovalce bosta zanimivi tudi dve maketi mesta Ravne; ena je nastala sredi petdesetih let, druga, ki prikazuje tudi predvideni urbani razvoj mesta v prihodnje, pa je iz konca devetdesetih let. -dj Na 16. festivalu “Ririzmu pomaga lastna” glava sodelovali tudi Korošci Na Bledu se je 12. aprila končal šestnajsti festival Turizmu pomaga lastna glava. Turistični podmladki so letos raziskovali temo Napeljite vodo na turistični mlin. Najboljši turistični podmladki osnovnih šol, bilo jih je 12, so se predstavili v Festivalni dvorani na Bledu. Dvajset šol pa se je predstavilo z razstavami. Splavarjenje po reki Dravi in turistični spominek Vuzenice sta predstavili učenki OŠ Vuzenica. Ocenjevalnim komisijam sta Anita ŽVIKART in Sonja FERK (obe učenki osmega razreda) predstavili raziskavo in razstavo. Komisija je turističnemu podmladku OŠ Vuzenica podelila zlato priznanje. Petra PROHART TOMAŽIČ Slovenj Gradec: IN JUTRI BO NOV DAN Tudi naši veterani med obiskovalci V Koroškem pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu je do 5. maja na ogled zanimivo postavljena, dokumentarno skrbno dodelana in zanimivo podana razstava pod skupnim naslovom "...in jutri bo nov dan”. Gre za skupen projekt Muzeja novejše zgodovine iz Celja in delavcev Koroškega pokrajinskega muzeja, ki s tem praktično nadaljuje nekako pred letom začeto pot predstavljanja tudi novejših dogodkov v prostorih muzeja. Razstavo je odprl predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Mislinjske doline Viktor Jeromel. Pa so bili ob sicer skrbni dokumentarno dodelani razstavi, ki ji gre s tega vidika vsa pohvala, mnogi obiskovalci tudi delno razočarani; čeprav razumemo, da gre za širši prikaz osamosvojitvene vojne leta 1991 na celotnem zahodnoštajerskem območju. Zanimiva zadeva, vendar več ali manj za zgodovinarje in vojaške analitike. Manj dosledno pa so obdelana prav dogajanja na Koroškem. Omenjeni so dogodki na Holmecu, boj s kolono pri Dravogradu, komajda so omenjene stražnice. Če ne bi bili razstavi dodani fotozapisi Ludvika Pušnika, bi navaden človek skorajda lahko rekel, da nas ni bilo. Morda bi vendarle tudi Korošci vsaj po desetih letih lahko sami dokumentirali dogodke tistega časa. Saj kolona ni kar padla pred Dravograd, ljudje, policija in teritorialci so jo ovirali že od Podvelke naprej; že prej je šlo na nož in na plin! Ogromno razgovorov in obkoljevanj je bilo s “karavlami”, nič ni padalo kar samo po sebi... Ko gledamo razne razstave, saj vendar ta ni prva, pa dobimo občutek, kot da nismo storili skoraj ničesar. Res pa je, da se je pri nas marsikaj dogajalo, da so se ljudje izpostavljali..., da smo Korošci dali dosti več, kot daje videz razstave. k. vaiti Primož nad Muto: ZLATO, SREBRO IN BRON Zdaj bi že lahko rekli, da so pod taktirko inženirja Porija in v organizaciji Sadjarskega društva Bobovec z Mute ocenilli in izbrali "naj” mošt, sok in kis lanskoletne pridelave s širšega območja. Tokrat so ocenjevalci poskusili 30 vzorcev mošta, devet vzrorcev sokov in 14 vzorcev jabolčnega kisa. Tako seje pri Glavarju zbrala množica tistih, ki še pridelujejo pijačo teh krajev, to pa so mošt, sokovi in kis. Dejstvo je, da je tu strokovno delo padlo na plodna tla. Spomnimo se pred desetletjem, ko je bila na prvem podobnem ocenjevanju v Radljah še skoraj tretjina vzorcev skoraj neužitnih, danes pa: po zbranih točkah so podelili štiri zlata priznanja, 15 Za “naj" boljše tudi spominski sodčki srebrnih in 26 bronastih pri moštih. Naj mošt je pridelal Andrej Krecenbaher z Javnika, zlato pa so pridelali še Simon Štruc z Mute, Niko Ločnikar z Gortine in Damjan Smolak s Šentanela. Naj sok je pridelal Jože Uršnik s Primoža, naj kis pa zopet Simon Štruc z Mute. Najbolj razveseljivo pa je dejstva, tako predsednik društva Karel Tertinek, da so razlike med zmagovalci minimalne, vse prinešeno je skoraj izjemne kvalitete, torej kmetje v kleteh hranijo in nudijo vse boljšo domačo pijačo. Tudi organizacija, izračunavanje rezultatov in objavljanje je bilo v rokah domačinov - kmetov. Vodil je Jože Kočivnik, hitro, točno in brez pripomb sodelujočih - bravo! k. vaiti “NAJ SE SLISI NASA PESEM” tudi na Prevaljah! Kaj lahko pričakujemo, ko moči združijo legende domače glasbe, zlati Beneški fantje, zadnje desetletje najuspešnejša narodnozabavna skupina Slapovi, priljubljeni pevec in voditelj Ivan Hudnik ter zvezda popularne glasbe Karmen Stavec? Vsekakor nepozaben večer slovenske glasbe, veliki koncert, ki vas ne bo pustil hladne! Vsak koncert bo praznik zase, saj Beneški fantje slavijo petdeset let izjemno uspešnega delovanja. Tisti, ki so imeli srečo in so jih videli na njihovem slavnostnem koncertu v Novem mestu, vedo povedati, da njihove največje uspešnice še danes navdušijo in živijo, ne glede na to, daje bila pesem Rdeči cvet napisana daljnega leta 1952. Tudi Slapovi v letošnjem letu slavijo okroglo obletnico, in sicer 10 let izjemno plodnega delovanja. Nepozabnima valčkoma Ne reci nikdar in Da spočijem se na tvoji rami se je lani pridružila še skladba Rože z domačega vrta, letošnje leto pa so uspešno začeli z najnovejšo uspešnico Pravljica življenja. Ivan Hudnik je pevec, ki vedno znova navduši s svojimi popevkami in čudovitim glasom. Je zvezda stalnica in reden gost na dvoranskih koncertih najuspešnejših izvajalcev domače popularne glasbe. 0 Karmen Stavec je bilo že mnogo napisanega, njeno glasbo dobro poznate, kako zelo jo imate radi, pa ste pokazali na lanskoletnem in letošnjem izboru za pesem Evrovizije, ko ste ji obakrat namenili izjemno število glasov. Začetek koncertov je bil 26. aprila v Športni dvorani Brinje v Grosuplju. Zaščitni znak koncertov, ki so jih nastopajoči poimenovali “NAJ SE SLIŠI NAŠA PESEM'', bosta bogata scenografija in osvetlitev z videoprojekcijo. Obeta se nepozaben večer in velik praznik domače glasbe! Prireditev "NAJ SE SLIŠI NAŠA PESEM" bo moč v nedeljo, 26. maja videti tudi na Prevaljah. Beneški fantje Ivan Hudnik in Slapovi ...NAJ SE SLIŠI NAŠA PESEM... NEDELJA, 26. maja 2002 NA PREVALJAH! * Beneški fantje * Slapovi * Ivan Hudnik * Karmen Stavec ...koncert domače glasbe... //m v Koroške cerkve - Črna: V v CERKEV V ZAŠČITI GORA Oltar sv. Ožbalda v Črni Črno obdajajo lepi zeleni gozdovi, skrita je med že kar mogočnimi gorami in vrhovi Raduhe, ki v svojih nedrjih skriva podzemno jamo, vredno ogleda. Nedaleč stran je Peca, kjer bi naj po ljudski pripovedki spal kralj Matjaž s svojo Alenčico. Tu je še Olševa, ki je znana po Potočki zijalki, medtem ko je Smrekovec znan po ugaslem vulkanu ter prelepih gozdovih. Na nasprotni strani, vzhodu, je mnogim romarjem znana Uršlja gora. Črna stoji na višini 575 metrov nad morjem. Šteje približno 4000 faranov. Župnija se omenja že leta 1137, duhovnika pa ima vse od leta 1362. Župnija je najprej pripadala pražupniji Šmihel nad Pliberkom, pozneje pa ljubljanski škofiji. Danes spada pod mariborsko škofi-jo. Župnijska cerkev je bila posvečena sv. Ožbaltu, ki je bil rojen leta 605 kot sin angleškega kralja Ožbalda in je bil znan po dobrodelnosti, poštenosti. Umrl je star 38 let. Iz njegovega življenja je znan primer, ko je na svoj grad povabil na kosilo nekaj škofov. Tedaj pa je prišlo na grad tudi precej revežev - beračev in kosilo, ki je bilo pripravljeno za škofe, so dobili reveži. Škofje so tedaj gostitelju rekli, da se mu naj nikoli ne posuši roka. Nauk: Tudi mi lahko kaj dobrega naredimo za ljudi, ko potrebujejo našo pomoč. Črna je bila leta 1616 povzdignjena v faro, in sicer za časa cesarja Ferdinanda II. Habsburškega. Podoba cerkve se je skozi stoletja spreminjala. Današnja podoba je iz prejšnjega stoletja. Lega 1963 je župnijo - cerkev uničil velik požar. Zato je podoba cerkve, ki jo danes gledamo, iz leta 1885, ko je bila prezidana v neoromanski slog, oltarji in oprema pa izvirajo iz zgodnjega baroka. Okrog cerkve je bilo pokopališče do leta 1875, ko so 12. septembra blagoslovili novo pokopališče nedaleč od cerkve, kamor še danes pokopavajo pokojne. Staro pokopališče je imelo lepo kostnico. Zgornji del je bil namenjen kapeli sv. Mihaela, spodnji pa za shranjevanje kosti iz prekopanih grobov. Na kostnici je bila vzidana kamnita plošča z grškim napisom: "Danes meni - jutro tebi”. Ta plošča je danes vzidana na bližnji gostilni. Sicer pa je bilo treba za lepo urejen trg pred cerkvijo žrtvovati kar nekaj stavb. Tu stoji tudi spomenik, ki ga je zasnoval najslavnejši slovenski arhitekt Jože Plečnik. V neposredni bližini cerkve sta avtobusna postaja in rudarski muzej na prostem. Zanimive podatke o črnjanski fari nam je ljubeznivo razkril župnik Tone Vrisk, ki je prišel leta 1978 v Črno kot kaplan iz Križevcev pri Ljutomeru. V naslednjih številkah Prepiha bomo predstavili poleg črnjanske cerkve še cerkvi na Javorju in v Koprivni. Franjo Hovnik IZDELUJEMO, PRODAJAMO IN MONTIRAMO ALU OKNA IN VRATA. Zadovoljstvo strank je naš mštrv! Slatin NOVO! NO VSA TESNILA OKNIH SO V SIVI BARVI, POLEPŠA P VAŠO HIŠO SLATIN d.o.o. Brdinje 18/a, 2390 Ravne na Koroškem Tel.: 02 82 18 830, Fax: 02 82 18 831 gsm: 041 690 735, 041 321 252 proizvodnja, prodaja in montaža ALU in PVC stavbnega pohištva - petkomorni sistem z X prekati za stabilnost Šiijoa kflla 77 mm • sodobno zaobljene linije 1 • neprekinjeno srednje tesnilo v podboju ~ KI ■ f etsko varčno steklo il ' okovje ' I možna vgradnja tretjega - protizvočnega tesnila do 47 dcb TROCAt Za sodobnike prihodnosti. Audi A6 bussines. Lorem ipsum dolor sit amet, consectetuer adipiscing elit, sed diam non nummy nibh euismod tincidunt ut laoreet dolore magna aliquam erat volutpat. Ut wisi enim ad minim veniam, quis nostrud exerci tation ullamcorper nonummy nibh euis- modsuscipit lobortis nisl ut aliquip ex ea commodo consequat, tincidunt ut laoreet dolore magna aliquam erat volutpat. Avtocenter Meh Koroška c. 7d 3320 Velenje Tel. (03) 89 68 524 Fax (03) 58 66 395 www.porsche.si/audi/meh EDINA DOMAČA TRGOVINA KUPUJEMO DOMA, KJER VSAK KUPEC NEKAJ VELJA! Vabljeni v naše prodajalne, kjer dobite vse za gospodinjstvo po ugodnih cenah. Se posebej vas vabimo v prodajne centre: “ZIPCT v Slovenj Gradcu “OPSI” v Dravogradu “POZI” v Radljah ob Dravi KOROŠKA ‘CASH&CARRY” - center ugodnih cen v Slovenj Gradcu TRGOVINA Trgovina in storitve d.d., Partizanska ul. 2, 2360 Radlje ob Dravi tel.: 02 /887 1187, 888 3641, 884 2551 faks: 02 / 887 3003, 878 3997, 884 2214 Ugodna ponudba računalnikov Prenosni računalniki... ------ SILVER C... \ I Zaslon 14.l"TFT1024x768 J Intel Celeron 900 Mhz P MENTIS pokUcute^a obširen katalog Možl19i%hR|££il£ do 10 čekov E-mail: info@mentis.si ® ^ Cl N ^\. L N I 1^. I Vse cene vključujejo DDV I MARIBOR: (02) 22 81 720, SLBISTRICA: (02) 84 30 830, VELENJE: (03) 89 76 850, DRAVOGRAD: (02) 87 21 616 Ujeti v materijo MODNI K D F R Piše: mag. Stanka Blatnik Sredi aprila se je pripetila velika modna revija Koroškega ustvarjalnega festivala regije, s kratico imenovanega KUFR. Z naslovom Ujeti v materijo je, bistveno bolj kvalitetno kot prvič, predstavila dela izbranih mladih modnih oblikovalcev iz vse Slovenije. Videli smo šestnajst izvirnih kolekcij oblačil, izpovednih vsebin, domišljijskih predstav in izvirnih kreativnih rešitev, materializiranih v bolj ali manj nosljive kose oblačil, ki so izpostavljali relacijo med idejno rešitvijo in telesnostjo. Vsaka zgodba, uresničena v materiji, približana, položena na telo, ovita, prepletena, razgrajena ali kakorkoli drugače oblikovana, subjektivno dojeta in pojmovana, je prispevala k posebnemu, redko doživetemu vzdušju tolikih avtorskih izpovedi na enem mestu. Ambient restavracije Nama na Ravnah je ob nekoliko predrugačeni podobi ustvaril prostor učinkovite združitve svetlobe, gibanja, avtorske glasbe in izbranih kreacij. Predstavili so se študentje četrtega letnika katerdre za Oblikovanje tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani: Vanja Fajmut, Vesna Mirtelj, Maša Brandstatter, Jasna Karnar, Andreja Padovnik, Irena Funduk, Marjetka Štraus, Jasmina Prokši, Maja Ferme, Igor Kapš, Maja Strmecki, Ana Hribernik, Maja Osrajnik, Barbara Turk, Mateja Jager, Nataša Kovač. Strokovna komisija (organizatorka Sabina Nabernik, mag. Cvetka Dorojevič, mag. Stanka Blatnik, glas občinstva) je razglasila zmagovalce natečaja, in sicer je prvo nagrado prejela Nataša Kovač iz Ljubljane, drugo mesto je zasedla kolekcija Mateje Jager iz Ljubljane, tretjeuvrščena, ter po glasovanju občinstva najboljša, pa je bila kolekcija kostumov Ane Hribernik iz Slovenj Gradca. PROJEKT FESTIVAL KUFR TEMELJI NA POVEZOVANJU MLADIH USTVARJALCEV S PODROČJA KOROŠKE, SLOVENIJE IN EVROPE TER STREMI K POVEČANJU KULTURNEGA DOGAJANJA V SVOJI OKOLICI. MLADE UMETNIKE ŽELI VZPODBUDITI K USTVARJANJU IN PREDSTAVLJANJU DEL DOMAČI IN ŠIRŠI JAVNOSTI TER VZPOSTAVITI TESNEJŠE SODELOVANJE MED KOROŠKIMI OBČINAMI NA PODROČJU KULTURE. ODPRETI ŽELI MEJE TER PREPOZNAVNOST REGIJE PRIBLIŽATI TUDI EVROPI. Letošnjemu Kufru oz. modni reviji, kot njegovi najbolj popularni točki, je to že deloma uspelo. Če bo naslednji festival spet boljši od predhodnjega in v svoje delovanje vključil tudi širše delujoče ustvarjalce, se bo mlada kultura na Koroškem vendarle pričela intenzivneje razvijati in, kar je še pomembneje, zadrževati. E V O L U T I O Metod Tasič Nova kolekcija pričesk “Evolution” Metoda Tasiča, kreativnega frizerja salonov v Slovenj Gradcu in Mežici, je nastala v kontrastni kombinaciji trdih in mehkih rezov. V oblikovanju kolekcije so prevladovale tehnike podstriženj in t.i. undercutta. Linije so precej agresivne; z dodatnim nanosom styling produktov pa je možno oblikovanje komercialnih pričesk. Med barvami prevladujejo čokoladni toni v kombinaciji z bakrenimi in pastelno blond. S to kombinacijo je avtor poudaril globino in ostrino pričesk. MERCATORJEVA POMLADNA MODNA REVIJA Mercator centru gre pripisati posebno pohvalo. Kljub scenskim omejitvam, ki so za naravo prodajnih centrov neob-hodne, gosti izbrane ustvarjalce raznih zvrsti ter tako vzpostavlja novo kulturno sfero, nov prostor shajanja in druženja ljubiteljev kulture in umetnosti. Prefinjena eleganca v oblačilih Modiane Intersport v sproščenem duhu prihajajoče modne sezone SPORT Sklepni del prireditve z maturantkami 2002 v kreacijah Stanke Blatnik V pomladnem terminu so, podobno kot v jeseni, v sklopu prve obletnice centra v Slovenj Gradcu, izvedli obsežnejšo prireditev v obliki modne revije. Ta pa ni ostala le pri klasični podobi izhodov manekenk na odru, temveč so k sodelovanju povabili tudi glasbeno in plesno skupino, različne ustvarjalne zvrsti smo tako združili in nadgradili. V komercialnem delu revije so se predstavile Mercatorjeve trgovine, MODIANA z oblačili za prosti čas, z elegantnimi in poslovnimi kostimi ter s spalno - kopalnim programom, obutev je prispevala tamkajšnja prodajalna PLANIKA. Športna oblačila, obutev ter pripadajoče rekvizite je na odru predstavila tudi prodajalna INTERSPORT, ki je obenem oblekla nastopajoče plesalke in plesalce. Za cvetlični aranžma prireditvenega prostora je poskrbel Vrtnarski center AURA. Modno revijo je popestrila plesna skupina Lenče Nikolove. Sledila je modna revija unikatnih večernih kreacij, oblikovanih za maturantski ples; v glavni vlogi so nastopile maturantke same. Da bi bil njihov nastop kar čimbolj profesionalen, so v v Mercatorjevih prostorih priredili krajši manekenski tečaj z vrhunsko, v tujini uveljavljeno manekenko Vido Gostenčnik. Dekleta so se imela priložnost srečati s pripravami na modno revijo; z osnovami manekenske drže in hoje, z urejanjem videza ter s pripravo na profesionalno ličenje in friziranje. Poteza je občutno dvignila nivo celotne prireditve. Glasbena jazz-rock zasedba Jazoo Supersonics iz Slovenj Gradca (Bogdan Dobnik - kitara, David Novak - bas, Matjaž Mlakar - saksofon, Tomaž Pačnik - klaviature, Frene Krevh -bobni), je sklepni del modne revije spremljala v živo; z avtorsko glasbo, ki jo je ustvarila posebej za to priložnost, je naredila vzdušje na odru še bolj doživeto. Nastopajoča dekleta sta naličili Valerija Šertel in Polona Rotovnik Lužnik (Kozmetični studio TEN; PtcK Slovenj Gradec), za pričeske je poskrbela Petra Maček (Frizerstvo "IN”; Prevalje). Celotno prireditev so nato ponovili v Centru na Ravnah na Koroškem, z oblačili Intersporta in tamkajšnje prodajalne MODINA, v sodelovanju s Frizerskim studiem “No2” (Radlje ob Dravi) in prodajalno obutve MOJCA (Ravne, Mežica). Najboljši sosed je tako pogostil radovedno in lepega željno občinstvo, potencialne kupce oblačil in obutve, ponosne starše mladih maturantk, samozavestnejša ter za spoznanje in izkušnjo bogatejša dekleta ter zadovoljne nastopajoče po še eni uspeli prireditvi. POSNETKI: Studio Foto Tabor, Slovenj Gradec Nagradna igra: v v POIŠČITE SE V P Bili so lepi in zanimivi časi, ko smo se po koroški železnici takole vozili z vlakom. Po ukinitvi železniške proge proti Avstriji in iz Dravograda proti Velenju, se danes lahko vozimo z vlakom samo še iz Maribora do Pliberka. Pa tudi ta edina železniška povezava je zelo vprašljiva. Naš posnetek smo naredili med vožnjo na vlaku in če bo naš nagrajenec ugotovil, na katerem vlaku smo ga posneli, bo v zlatarni Stanka Planinšca v slovenjgraški Katici za nagrado prejel zlat obesek za verižico, z imenom. Stanko Planinšec pa vas vabi, da si ogledate bogato izbiro ur in izdelkov iz zlata in srebra, s katerimi boste osrečili svoje najdražje ob življenjskih jubilejih. DAN “D” Ajda zna z orodjem Udarilo bo 1. maja, na pokojni dan delavcev in splošno priznani največji dan ribičev. Dan D, bi rekel - brez strahu, da se bom zmotil. Tega slavnega in toliko pričakovanega ter opevanega dne se po dolgih mesecih mrtvila začne sezona lova na ščuko, na ta tako zaželeni plen, ki zasladi življenje prvega in zadnjega ribiča ter dvigne pritisk in poveča puls tako novincem kot preverjenim mačkom, ki zaradi lepotice temnih globin in osamljenih obrežij nato vztrajno in iz dneva v dan bičajo trpeče slovenske ter svetovne reke. Kot vedno sem tudi letošnjo sezono skrbno načrtoval in se nanjo vestno in temeljito pripravil, kar dokazujejo tudi stroški, ki jih pred ženo raje prikrivam, saj ima revica, kadar gre za denar, kar precejšnje težave s srčnim utripom. Pravzaprav moram priznati, da je luknja v družinskem proračunu dokaj podobna privatizacijski vrzeli v državnih financah (nadejam se, da bo tudi luknja, ki jo bo pustila moja ščuka v Dravi, temu primerna) in tudi reakcije bi bile najbrž prepričljivo podobne reakcijam slovenske javnosti ob nakupu tako slavnega letalskega lepotca, s katerim naj se bi prevažali člani slovenske politične elite. Palica in “špula” sta res stari, vendar pa sem vse drugo temeljito obnovil in posodobil. Vrvica je nova ter tako kvalitetna, da mora zdržati vse, kar ni večje od pošasti iz Loch Nessa, mepsi, žlice, blestivke, plavajoči in potapljajoči se voblerji, tvisterji, silikonske ribice ... vse v izvedbi za čisto in motno vodo. Nikoli ne veš, kakšno bo vreme in treba je misliti na vse. Seveda je vso to ničkaj poceni robo treba imeti v torbi na razpolago v več enakih komadih tudi zaradi prav nenavadnih naključij, ki se tako rada dogajajo, da ti zadevo pobere reka že po prvem metu, ko namesto na lačna usta ribe naletiš na nič manj lačne štore, veje, kamne in drugo odvečno in nezaželeno kramo. Še nekaj dni, dolgočasnih in praznih, pa bo življenje postalo zadovoljno in srečno. In polno neznanskih obetov veličastnih borb, silnih rib in nebeške slave. Ščuka, priiihaaaajaaaaam! PRIPIS: Nekoliko me bega le dejstvo, da sem na ta dan do zdaj vedno ulovil ščuko le takrat, kadar je žena, ki tudi sama ribari, padla v vodo. Morda bi moral priprave začeti s tem, da bi koga usposobil, da ženščini nekoliko pomaga narediti prvi korak v kraljestvo mokrote? Koliko bi le to stalo? Dajgmah Natrosil jih ie • Muzikant je moški, ki na plesu igra, doma pa pleše. • Tudi lepe sanje so sreča. • V sili hudič tudi modne muhe žre. • Če hočeš naprej, ne hodi po svojih sledeh. • Boljša preostala polovica kot polovica preostanka. Na koncu večera ob TRESKI je treba za seboj pospraviti... Na sliki je Ajda Vasle s kmečkim orodjem na rami in nasmehom, kot se za študentko veterine spodobi. Mošt naš najboljši Korošci znamo naprešati in vzgojiti najboljši mošt na svetu. Na to se znajo zakleti največji poznavalci te žlahtne kapljice, ki je pravemu Korošcu ne more nadomestiti še tako dobro vino. K pavrškemu kruhu in klobasi pač nič drugega tako ne paše! V zadnjem času pa je pridelovanje jabolčnika, jabolčnega soka in kisa podvrženo tudi strokovnim ocenam. Tudi letošnje je na velikonočni ponedeljek potekalo pri Glavarju na Sv. Primožu nad Muto. Pravijo, daje to za ljubitelje mošta pravi praznik, predvsem pa so ponosni tisti pridelovalci, ki jim je stroga komisija dodelila najvišje ocene. TUS kosi d. d. Pod gradom 2a, 2380 Slovenj Gradec tel : +386 (0)2 88 43 ^Sl fax.: +386 (0)2 88 43 795 hup: www.lus-kosi.si e-mail: infodktus-kosi.si Si POSIELJNI VLOŽKI ZÀ LAHKO BOČ IN MRHO SPANJE Uporabljamo le izbrane naravne materiale: kokosova, sisalova in konopljina vlakna, ovčjo in kašmirsko volno, penjen lateks, nebeljen bombaž ... NARAVA POD VASO STREHO Za toplotno in zvočno izolacijo vašega doma Izdelujemo učinkovito, predvsem pa zdravju neškodljivo izolacijo iz kokosovih vlaken. 30 LET IZKUŠENJ NA ZAHODNIH TRGIH A NIČ VAS NE ZAPELJE KOT CITROÉN Nova Xsara Exdusive (Svrat in break) bogata serijska oprema prihranite do 391.350 SIT BALMICO Slovenj Gradec(Pohorska 21 tel. (02) 8829 -100 Ravne na Kor., Prežihova 3 tel. 031-305 -1 1 5 TEST Sedanja Primera je že v Frankfurtu dobila naslednico, kateri gotovo ne bodo mogli očitati podobnosti s katerim od obstoječih avtomobilov, kar je bilo pogosto slišati pri prejšnjih generacijah. Pa vendar smo na test od podjetja MG iz Bukovske vasi dobili pet-vratno izvedbo odhajajoče Primere. Zunanjost z zašiljenimi prednjimi lučmi in njihovo svetilno grafiko izkazuje dobršen del agresivnosti, ki jo dopolnijo 15 palčna lita platišča ter celotni odbijači in pragovi v barvi vozila. Toplo in barvno prijetno usklajeno notranjost odklenete z daljinskim osrednjim zaklepanjem. Notranjost je kvalitetno izdelana in iz dobrih materialov, medtem, ko bi se pri vgradnji sovoznikove zračne vreče lahko malo bolj posvetili estetiki. Voznik si po zaslugi izdatno nastavljivega sedeža, lahko nastavi pravšni položaj za usnjeno-lesenim volanom in tudi stikala so priročno nameščena. Radio-kasetofon z CD izmenjevalcem lahko upravljate s komandami ob volanu, sedeži so bolj po volji udobju kot športnosti, a telo v ovinkih še dovolj dobro zadržujejo. Za prijetno počutje v notranjosti poskrbi tudi dobra avtomatska klimatska naprava skupaj z električno pomično sončno streho. Neprimerna se mi je zdela namestitev držala za pločevinke v prednjem rokonaslonu, kjer jih je med vožnjo skoraj nemogoče doseči, pa tudi velika verjetnost je, da jih boste postavljene vanj zadevali s komolcem. Nad sedenjem na zadnji klopi se povprečno visoki potniki ne bodo pritoževali. Zadovoljil naj bi jih tudi 505 litrski prtljažni prostor, ki se z deljivo zadnjo klopjo poveča na 1360 litrov. Pod motorni pokrov je vgrajen 2 litrski 16 ventilski štirivaljnik s 140 KM in največjim navorom 181 Nm. Bistvo testne Primere je bil kljub iztekajočem modelu brez-stopenjski avtomatski menjalnik z možnostjo ročnega menjavanja prestav. Rokovanje s tako opremljenim avtomobilom je zelo nezahtevno. Prestavljanje prestavne ročice iz položajev za vzvratno vožnjo, parkiranje, prosti tek ali v položaj za vožnjo je vedno mehko, brez neuglajenih sunkov. Sama vožnja je za povprečne uporabnike kar nekoliko potrebna navajanja. Po domače povedano: kolikor pritisnete na pedal plina, toliko avtomobil gre. Nobenega cukanja ob prestavljanju, nobenega lepljenja na sedež. Zgolj enakomerno pospeševanje. Ravno zato ima človek kar težko občutek pospeška. Za takšne, ki raje sami v celoti ukazujejo avtomobilu, je na voljo v reži, ki se nahaja desno od tiste za avtomatski režim delovanja, pretikanje s pomiki prestavne ročice naprej oziroma nazaj, za ukazovanje šestim prednastavlje- nim prestavam. V tem, ročnem načinu menjanja prestav šele človek dobi občutek zmogljivosti avtomobila, iz česar izhaja ugotovitev, da se boste bolj neopaženo hitro lahko vozili v avtomatskem režimu, kjer bodo potniki manj čutili vaše podvige. Razen, če boste želeli izrazito pospeševati. Takrat se motor zavrti v visoke vrtljaje in tam vztraja, ter pospešuje po najboljši moči, dokler voznik ne popusti pedala za plin. Takrat vrtljaji padejo. Pa tudi zamujanja ob pritisku na pedal se je potrebno navaditi - vse v želji po čim manj sunkih. Ampak saj avtomobil s tem motorjem že v osnovi ni namenjen športnikom. Prej razvajenim družinskim očetom, ki bi radi udobno potovali, imeli bogato opremljen avtomo- bil ter v vožnji sebe in potnike čim manj izpostavljali raznim pospeškom in pojemkom. Tovarna obljublja končno hitrost 202 km/h in pospešek do polovične številke v 11,6 sekunde, kar zadosti večini potreb. 0 motorju in menjalniku razen potrebe po privajanju in glasnosti ob priganjanju bistvenih pomanjkljivosti ne gre očitati. Če se sprijaznite s porabo med 8,8 in 11,5 litra na 100 prevoženih kilometrov toliko bolje. V povprečju je testna Primera CVT M6 porabila 9,6 litra goriva. Tudi za varnost je v Primeri dobro poskrbljeno. Zmogljivim zavoram, ki niso sklone k pregrevanjem pomaga ABS z EBD in napravo za povišanje pritiska ob hitrih zaviranjih. Dobro vidljivost ponoči omogočajo ksenonske luči, v megli pa meglenke. Potnike ob trku varujejo štiri zračne vreče, otroške sedeže pa lahko pritrdite z IS0FIX sistemom. Za varno vožnjo poskrbi zanesljivo podvozje, ki ni prav nič japonsko mehko, temveč prej med tršimi. Zato se v ovinkih avtomobil ne nagiba pretirano, z daljšimi nerav-ninami na cesti dobro opravi, bolj neuglajeno pa se obnaša na kratkih, ostrih robovih, kijih pri nas tako radi puščajo cestarji. Držanje cestišča je.pri Primeri neproblematično. V hitro odpeljanih ovinkih me je motil občutek, da se zadek avtomobila posede, kar sprva daje občutek, da bo začel drseti. Morda gre omenjen občutek pripisati mehkejšim zimskim gumam, ki se v ovinku toliko “skrivijo"? A kasneje se izkaže, da se tovrstnih presenečenj ni potrebno bati. Kljub zanesljivim zaviranjem so me zavore presenetile z blokiranjem notranjega prednjega kolesa ob zaviranju v ovinkih. Takšno Primero si lahko privoščite za dobrih 5 milijonov SIT. NOVICE Na Koroškem radiu vsako drugo soboto ob 11.00 s ponovitvijo v torek ob 17.00 Piše: Aleksander Praper V seicentu pokalu tekmuje tudi član Koroškehga rallye kluba, Bojan Potočnik, ki je v prvih dveh dirkah dosegel lepe uspehe. Na prvi dirki se je uvrstil na deseto mesto, na drugi pa na šesto. Iz Koroškega rallye kluba prihaja tudi debitant v cestno hitrostnem dirkanju, Samo Kobolt, ki je na svoji prvi dirki, ki je potekala v Bogenšperku, v skupini N 1 do 1400 kubičnih centimetrov zasedel odlično peto mesto. Rallye posadka Žunko - Oblak s Toyoto Celico GT four (for) pa se pripravlja na naslednjo rallye dirko, ki bo potekala v Idriji 27. in 28. aprila. Na 42. generalnem letnem srečanju Volkswagnovih delničarjev v Hamburgu je bil prikazan najbolj ekonomičen avtomobil na svetu. Za demonstracijo možnosti zniževan- ja porabe je Volkswagen v tajnosti izdelal tega edinstvenega dvosedega prototipa, ki ga je med Volfsburgom, kjer je sedež znamke Volkswagen in Hamburgom popeljal sam predsednik uprave Ferdinand Piech in to s povprečno porabo 0,89 litra kljub deževnem vremenu! Razdaljo 230 kilometrov je ta v vetrovniku aerodinamično zasnovani prototip zmogel v treh urah s povprečno hitrostjo 75 km/h. Raziskovalni avtomobil je zaradi aerodinamično učinkovite karoserije zelo majhnih dimenzij: v dolžino meri 3,65 metra, v širino pa zgolj 1,25, izdelan je iz posebne plastike, ojačane s karbonom, medtem, ko je nosilni "space frame” iz magnezija. Rekordni avto poganja 300 kubični enovaljni dizelski motor z 8 in pol konjskimi močmi, nameščen pred zadnjo os. Čeprav se je pri razvoju zelo pazilo na povišanje teže, je v avtomobil vgrajen ABS in voznikova zračna vreča. AKTUALNO! V maju in juniju razpisujemo tečaje: • UČENJE • VRTNARSTVO • ČEBELARJENJE • ZDRAVA PREHRANA Zbiramo tudi prijave za vpis v OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE in v program 3+2 EKONOMSKO-KOM ERGI ALNI TEHNIK Prijave sprejemamo na sedežu Ljudske univerze Ravne na Koroškem, Prežihova 24, telefon: 02/ 82 15 073 E-mail: lu-ravne@siol.net, http://www.lu-ravne.si naš klub S PILOTOM MALIŠNIKOM POD OBLAKE Piše: Renata Picej Metod Mališnik. na svojem delovnem mestu v kokpitu Airbusa 320 na letu proti Kopenhagnu DELO KLUBA KKL Redno aprilsko srečanje članov KKL je bilo povsem letalsko obarvano in Restavracija Turist na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču je bila povsem polna, ko je bila na programu predstavitev našega člana Metoda Mališnika, sicer že 19 let pilota potniških letal Adrie Airways. Pripoved o njegovem zanimivem in rahlo avanturističnem poklicu je pritegnila mlade in starejše, tako da vprašanja ob koncu kar niso hotela pojenjati. Metod Mališnik je doma v Mežici, vendar zaradi narave svojega dela živi v Ljubljani. Svojo pilotsko kariero je začel leta 1976, z letenjem na športnih letalih letališča Slovenj Gradec. Ljubezen do višav, do svobode med oblaki in zemljo ter želja po preizkusu lastnega znanja, so ga pritegnili do te mere, da je pot svojega življenja najprej usmeril proti Vršcu, v JAT-ovo letalsko šolo. Ko jo je končal in položil izpit za profesionalnega pilota, je leta 1983 začel z letenjem na potniških letalih Adrie Airways, kjer je še danes. V tem času je naletel skorajda že celih 10.000 ur (to pomeni, da je v zraku preživel eno celo leto in še dva meseca povrhu) in se preizkusil na štirih različnih tipih letal. Pod njegovo pilotsko palico so predli, rohneli, ropotali in se tresli motorji štirih različnih tipov letal. Metod je letel na tipu DC-9, na MD-80, DASH-7 in pristal na Airbusu 320, ki ga po letu 1999 kroti kot kapitan. Da je letenje na letalu pod njegovim nadzorom prijetno, smo se prepričali tisti člani našega kluba, ki smo lanskega maja odleteli na izlet na Dansko in se povsem po naključju znašli na letalu, ki mu je poveljeval Metod. In daje mojster svojega poklica, je dokazal takrat, ko je pilotiral eno izmed dveh letal, ki mu je v letošnjih zimskih mesecih odpovedal motor. “Tudi z enim motorjem se da leteti in varno pristati”, nam je pripovedoval in povedal, da je bila reakcija letalskega osebja zadolženega za pilotiranje od trenutka, ko je do okvare prišlo in do varnega pristanka na letališču Brnik, povsem rutinsko, predvsem pa mirno in brez panike. “Nenavadno je bilo zgolj dejstvo, daje motor odpovedal po manevru vzletanja, ko je letalo že letelo na določeni višini in ne prej, med samim vzpenjanjem, kjer se tovrstne napake "predvideva" kot pojavno možnost, na katero morajo piloti računati...’’, nam je še zaupal. Metod je pripovedoval o svojih izkušnjah na klasičnem šolanju, treningih v simulatorjih, ki so opremljeni s prav takšnimi instrumenti kot kokpiti letal, o pomenu varnosti, ki je vedno na prvem mestu, o listah napak, ki se lahko pripetijo med letom, o letenju po 11. septembru 2001 in še in še... Ker pa so bili na koroškem večeru prisotni še drugi člani, prav tako povezani z letenjem, so pomagali zaokrožiti Metodu večer v pravo okroglo mizo o pilotiranju in varnosti letenja. Med nami je bil tudi Božo Čas iz Slovenj Gradca, prav tako Adriin pilot, ki je dopolnjeval Metoda po letalski liniji in z nami je bil tudi Bojan Lučovnik, Mežičan, na letališču Brnik odgovoren za varnost. Manjkal je pravzaprav samo Branko Lučovnik, Bojanov brat sicer bolj znan kot predsednik uprave Adrie Airways, ki pa seje tega dne zadrževal v tujini in se srečanja kluba, katerega član je postal nedavno tega, ni mogel udeležiti. V sredo, 10. aprila, smo se na sedežu KKL, na Večni poti 11 v Ljubljani sestali člani upravnega in nadzornega sveta Kluba Korošcev Ljubljana in pretresli naše delo, s posebnim poudarkom na organizaciji letošnjega Koroškega plesa, ki smo ga ocenili kot najboljšega do sedaj. Glede na skorajšnji potek mandata smo se dogovorili za pripravo občnega zbora, ki bo v Restavraciji Turist v Ljubljani, v četrtek, 9. maja. VABILO NA AVANTURO Z IMENOM Po lepa doživetja se bomo napotili v pokrajino, ki se kot prikrita lepota zdravega, plahega kmečkega dekleta prižema k desnemu bregu reke Mure in ji na njenem toku, tik pred hrvaškim ozemljem, podeljuje svež, naraven, in zaradi izjemnih ljudi, s posebnim šarmom ozaljšan obraz. Prlekija, ki je dobila ime po narečni besedi “prie”, kar pomeni - prej, je dežela vinogradništva, zdravilnih in termalnih voda ter konjev kasačev. Korošci iz Ljubljane si jo bomo ogledali v soboto 11. maja. Avanturistično popotovanje bomo začeli v šampanjski kleti v Gornji Radgoni, se zapeljali do muzeja Radenske v Radencih, kjer je na ogled izjemno lepa zbirka dokumentov, ki pričajo o razvoju te znamenite in zdravilne vode, se zapeljali proti Veržeju in Babičevemu mlinu - edinemu plavajočemu mlinu v Sloveniji, se pri Gezovih ribnikih okrepčali v gostilni Trnek in znova nadaljevali z raziskovanjem. Najprej v Krapju, kjer je na ogled edinstven čebelnjak, potem v Razkrižju in pri Ivanem studencu, kjer teče na dan zdravilna voda za dušo in kožo, pa pri najmlajšem slovenskem lončarju Žumanu v Ljutomerju, dokler ne bomo pristali na kmečkem turizmu Jureš na Globočkom vrhu nad Ljutomerjem, kjer nas bo pričakala in postregla s svojimi špecialitetami iz vinske kleti in izza kuhinjskega štedilnika, gospodinja, sicer v te lepe kraje priženjena naravnost iz naše koroške Črne. PRLEKIJA Koncerti pod Peco Adi je ogrel dlani in srca “Lepo je od svojih bližnjih dobiti v dar sladko presenečenje, morda z dodatki obogateno vrtnico, morda šopek ali le medeni poljub. A kaj, ko vse sladko hitro izgine, vrtnica preživi le kratek čas, v dolgem spominu pa nam ostanejo dogodki ali morda le način, kako smo dar prejeli!” S temi besedami je Turističnem društvu Mežica, skupaj s podjetjem RSC Mežica-Podzemlje Pece, vabilo na koncert trenutno najpopularnejšega slovenskega glasbenika, Adija Smolarja. Glasba, ki je zapolnila dvorano na obzorju “Moring”, je prebudila še tako lene jamske škrate, ki so dobri dve uri skupaj z obiskovalci pridno poslušali tudi Adijeve “vezne besede” in komentarje med skladbami, ki jih je Adi sproti, sproščeno in seveda brez slehernega “play backa", kot je to pri njemu že znano, spet pripovedoval duhovito. Morda na trenutke s kančkom krute resnice, a vseeno z željo, da prepriča napete misli obiskovalcev, da se lahko sprostijo, se prešerno in od srca nasmejejo tudi na njegov račun in v njegovem ritmu zapojejo refren znane skladbe. Zato se kljub 10 stopinjam Celzija nikomur ni mudilo iz labirinta v Podzemlju Pece. Boštjan Lesjak PODZEMNI NOKTURNO V skrivnostnem ambientu 350 m pod zemljo, 3,5 km od prve dnevne svetlobe ... bomo priča predstavitvi Odsevanj, koroške revije za leposlovje in kulturo, z literarnim večerom izbranih koroških avtorjev, sodelavcev revije; ter koncertu kvarteta Ex animo. Podzemlje Pece, 10. maj 2002, zbirališče ob 18. uri pri muzeju rudnika Mežica (nato odhod vlaka v jamo). Število obiskovalcev je omejeno, zato organizatorji vljudno prosijo, da si zagotovite vstopnico v predprodaji po 500 SIT na prodajnih mestih v Črni na Koroškem - Hotel Krnes, v Mežici na avtobusni postaji - bife Flora, v knjižnici Dravograd ali v Knjižnici Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu. Rudnik Mežica so zaprli in so tam odprli muzej. Zdaj mi vodič razlaga kako sem si služil kruh. S stihi mežiškega pesnika Marjana Mauka vas vabimo, da v podzemlju prisluhnete odmevom ... morda odkrijete korenine, skrite v nedrjih koroške zemlje. Razstava Bena Kumpreja Barve so glavno izrazno sredstvo Vinoteka Mihelač na Ravnah postane občasno tudi likovna galerija. Tako je nedavno v vinski hram svoja dela postavil na ogled akademski slikar in likovni pedagog Benjamin Kumprej, domačin iz bližnjih Leš pri Prevaljah. Ob otvoritvi, ki so se je udeležili koroški likovniki in kulturniki, je bilo povedano, da se s tem dejanjem začenja praznovanje 50. letnice preimenovanja trga Guštanj v mesto Ravne na Koroškem, enako obdobje pa naj bi bilo zelo kmalu tudi slikarjeva življenjska prelomnica. Zanj so značilne izrazite barve, s katerimi najpogosteje upodablja krajino, pa tihožitja in figure. Umetnikovo delo sta predstavila umetnostna zgodovinarja Simona Javornik iz Koroškega muzeja na Ravnah in Jernej Kožar iz Galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec. Slednji je o krajinah B. Kumpreja med drugim poudaril natančno izbiro motiva, slikarjevo vztrajanje pri slikanju Pece in Uršlje gore, kot ju vidi s svojega doma na Pristavi ter enakovredno delitev slik na nebo in zemljo. Nebo slika s kratkimi potezami čopiča različnih barv, kar daje vtis nenehnega dogajanja, zemljo pa s ploskvami. Novost so ravne bele črte, s katerimi je sliko razdelil na več delov, s tem pa je postavil meje, ki umirjajo sicer energijsko nabite slike. Samo Šavc Radlje: V govorici dleta in intarzije Radeljska knjižnica je odprla vrata in svoje razstavne prostore še enemu znanemu Korošcu. Tokrat se je po kar nekaj letih zatišja zopet oglasil vuzeniški rezbar, pravi mojster dleta, Peter Šol. Kar 25 kipov in dve intarziji je postavil na ogled in s tem tudi široko paleto njegovega tovrstnega umetniško izraznega znanja. Mojstra poznamo že krepko nad trideset let, odkar je takrat še bolj plaho z Jankom Dolencem in drugimi predstavil svoje slike v intarziji. Kot mizarju je razumljivo, da mu je bil les najbližji, najbolj obvladljiv tudi na izraznem področju. Takrat so se rojevale slike Vuzenice, vedute in cerkev svetega Miklavža. Kasneje, še zlasti s prehodom v pokoj, pa je zarezal bistveno globlje in drugače. Lesu, temu večnemu spremljevalcu človeka v našem okolju, je izvabil podobe. Iz leta v leto, od kipa do kipa so boljše, linije bolj tekoče, podobe izrazitejše, bolj izpovedne. Tako podobe izpod Šolovega dleta govorijo, predstavljajo tukajšnjega človeka, holcarja, lovca, mater z otroki, pa do Florjana. Širino in vztrajnost opazimo zlasti v uporabnih predmetih. V skoraj filigransko izdelani toaletni mizici in kipcih. Če bo Petru še služilo zdravje, se bo nedvomno s svojim vztrajnim delom uvrstil med najboljše podobarje naše Koroške. Kot vse kaže, pa se je poslovil od intarzije, saj pravi sam, da mu kiparjenje nudi veliko več izraznih možnosti in osebnega zadovoljstva kakor še tako precizno delo v lepljenju intarzij. k. vaiti Razstavo si je ogledalo veliko ljudi Mežica: 25. Večer ob treski Mežiško literarno gledališče Treska, deluje že sedmo leto, je pripravilo v hotelu PECA 25. večer ob TRESKI. “Pesmi o slovenski zemlji in njenem kmetu” Dejan Ulcej, Gašper Bivšek, Jure Janet, Andrej Lojen, Tanja Verhnjak, Mateja Verhnjak, Peter Peruzzi, Marjeta Tasič Čepijo: Matija Miler, Ajda Vasle in Janja Gradišnik V multimedijskem projektu so sodelovali: Matija Miler, kot slikar in kipar, Mateja Verhnjak, citre solo in z Janjo Gradišnik ter Ajdo Vasle kot trio. Brali so: Marjeta Tasič, Andrej Lojen, Tanja Verhnjak, Gašper Bivšek, Jure Janet, Peter Peruzzi in Ajda Vasle. Vezna besedila, izbor pesmi in režijsko knjigo je pripravila Ajda Vasle. Na mizah so bile ob cvetličnih aranžmajih Štefana Erjavca razstavljene fotokopirane stare fotografije kmečkih družin Lekš, Pričnik, Šumah in Čepin, ki so zbudile živahne pogovore v družabnem delu večera, tudi zaradi izbranih misli iz prebranih pesmi pod slikami. Povezovala sta Janja Gradišnik in Dejan Ulcej. Slišali smo, kaj so zapeli naši priljubljeni pesniki “klasiki” o zemlji in ljubezni. Izbrani pesniki: Fran Albreht, Karel Destovnik, Fran Eller, Anton Erjavec, Janko Glazer, Alojz Gradnik, Cvetko Golar, Simon Jenko, Edvard Kocbek, Lojze Krakar, Tone Kuntner, Josip Murn, Tone Šifrer, Branko Hofman, Jože Šmid, Tone Pavček in Dane Zajc. Še to je treba povedati, da so ob stalnih zvezdah Janji Gradišnik, Ajdi Vasle, Marjeti Tasič, Petru Peruzziju in Andreju Lojenu zasijale nove: Tanja Verhnjak, Gašper Bivšek, Dejan Ulcej in Jure Janet. Harmonično, odločno in skladno so skupaj podali pesmi tako različnih avtorjev, kot da gre za očarljivo nanizanko enega avtorja. Naslednji večer ob TRESKI bo med počitnicami. Pripravlja ga Peter Peruzzi: Gore skozi čas v poeziji in prozi. Marijan Mauko Marjeta Tasič: UTRINKI S POTI Nedeljsko popoldne v mežiškem hotelu Peca. Povabljene obiskovalce so pričakale sveče na mizah in v spomladansko zelene ovoje, olepšane s papirnatimi rožicami, zataknjena sporočila: "Vsi majhni koraki so vezi med ljudmi na kratki poti bivanja.” Oglasile so se citre in nežnost zvokov je bila ravno pravšnja za predstavitev prve pesniške zbirke Mežičanke Marjete Tasič. Nežnost in milina sta namreč rdeča nit skozi celotno pesniško zbirko, ki pod imenom “Utrinki s poti” skriva trenutke iz življenja, doživete in prelite na papir skozi čustveni pogled avtorice. Pesmi, nekakšne zgodbe v prozni obliki, ki se dotikajo tematik našega vsakdana, od ljubezni, narave, do religije, so podane na čuten in preprost način. Zrcalijo dojemanje avtorice Marjete Tasič, ki seje obiskovalcem na koncu ganljivo zahvalila z besedami:” Hvala vsem, ki spremljate in bogatite bolj ali manj lepe korake moje poti!” Zvoki citer so vzvalovili v zraku tisto znano: “Glejte kak sonce zahaja, kmalu za goro bo šlo..." Življenjska pot številnih ljubiteljev lepe besede pa je polepšana za utrinek, ki seje dotaknil naših src. Alpra V Knjižnici Dravograd so se zbrali ljubitelji španske "avandgardne” poezije. Študentka primerjalne književnosti BRANKA FIŠER je predstavila življenje in delo FEDERICA GARCIE LORCA iz 20. let tega stoletja, kije poseben predvsem v tem, daje v času priseganja v skokovit razvoj industrije, mest in matematičnega pogleda na življenje tenkočutno opisoval čustva, naravo in stare narodne običaje Špancev . Njegovo poezijo je prebirala VESNA ROCER, s španskimi ritmi kitare pa ju je spremljal ANDREJ OFAK. AJDA PRI SLAN SH50 4č?03 0000 «» «450 «j 02/0 3 ZVEST SPREMIJEVILfC •Ji~ m «P ^ Plačilne kartice Activa, Activa MasterCard in Visa Kartice Activa, Activa MasterCard in Visa vam omogočajo plačevanje blaga in storitev v Sloveniji na vseh prodajnih mestih, označenih z nalepko Activa, MasterCard ali Visa; v tujini povsod, kjer je nalepka MasterCard ali Visa. Uporaba plačilnih kartic omogoča tudi zamik plačila. Gotovina vedno pri roki! P.s. Povprašajte v podružnici Nove KBM v Dravogradu, Meža 10 ali v bančni enoti na Ravnah, Prežihova 5. '^.Nova KBMdd Nova Kreditna banka Maribor Izza odrskih desk: REŽISERKA SILVA SEŠEL “Medalja pa kugla nikol’ ne trofta ta pravega!” (Koroški pregovor) Lani je kot bleščeč meteor pretrgala ravensko gledališko mrtvilo uspešnica “Diktator je diktator". Znali smo ceniti, ko so se naši igralci ob še štirih najboljših iz Slovenije uvrstili na republiško srečanje v Ljubljani, in jim prisodili bronasto Prežihovo priznanje. Ne znamo pa ceniti ljudi v zakulisju kulturniške “menažerije". Eden izmed vztrajnih tihih stebrov kulturnega utripa mesta je tudi Silva Sešel. Vsi jo poznamo, Breznikovo Silvo, rojeno Hotuljko. Svojo trmo in vztrajnost je podedovala po "trdobučnih” rojakih. Taka je, kot da bi ji Voranc klesal značaj. Sojenice so ji položile v zibelko zanimanje za umetnost in ljubezen do materinega jezika. Po diplomi na Filozofski fakulteti je pohitela nazaj na Ravne in začela literarno in slovnično bistriti koroške gimnazijce. Njen "hobi” pa je ljubiteljska kultura. Profesorica Silva je že osemintrideset let članica Kulturnega društva Prežihov Voranc, enaintrideset let pa režira pri njegovi gledališki skupini. Preveč tihih uspehov je za njo v tem delu in ne bi znali našteti vsega! Že leta 1972 je postavila na oder “Arzenik in stare čipke". Z grotesko so naši šli na republiško srečanje amaterskih gledaliških skupin. Leta 1973 je zrežirala "Kaplana Martina Čedermaca”, leto kasneje (skupaj z režiserjem Bojanom Čebuljem) “Snaho"; leta 1975 “Fizike", leta 1976 “Opalo ima vsak rad". Leta 1978 je bila dramaturg Šipkove dramatizacije Prežihovega romana Doberdob “Judenburg”... Od 1979 do 1982 je kot predsednica KUD Prežihov Voranc sooblikovala kulturno podobo mesta. Potem seje posvetila delu z mladimi na gimnaziji in z njimi postavila na oder skoraj vsako sezono zanimivo predstavo. Leta 1987 je za domače kulturno društvo zrežirala "Intervju” dr.Matjaža Kmecla, kije bil v tem obdobju krona vseh njenih prizadevanj na ljubiteljskem področju. Ko si je ustvarila družino, je bila ljubezen kriva, da je postala krajanka Prevalj. Takrat si še ni mogla misliti, da bo zaselek Nicina postal tudi "nicina" ravenskega odziva na njeno uspešno delo... Z njej lastno voljo je premagala hudo bolezen - in se vrnila na gledališki oder. Njen zadnji podvig smo omenili že takoj na začetku. Nobeden ji ni sešteval njenih tihih ur, v večini neplačanih. Tudi zato jo je matično društvo predlagalo za visoko kulturno odličje! Ali sta potemtakem tudi njeni odliki - odkritosrčnost in resnicoljubnost - krivi za zamero, da ni prišla v poštev za visoko kulturno priznanje? Ne smem si privoščiti naivnosti o tem, da lahko nagrade in priznanja priplavajo, pa tudi odplavajo, po čudnih vodah. Kot "trdobučni” Silvin rojak pa ne morem razumeti, kako lahko navzven tako ogorčeno deklariramo enotno koroško regijo ter povezano in složno Mežiško dolino, ko pa si nekdo iz sosednjih Prevalj zasluži visoko kulturno priznanje, vlečemo osla za rep! Take stvari niso v čast in ponos nobenemu, še najmanj pa dobremu ugledu in slovesu naše občine. Prepričan sem, da naša Silva zadeve ne bo vzela tako hudo, kot bi jo - po pravici povedano - lahko. Vem, da bo še bolj vztrajno delala z mladimi, ki imajo smisel za gledališko ustvarjanje. Če pa jo bo nepredvidljiva usoda slučajno spet zanesla na gledališke deske ravenskega odra, ji bodo za vedno dišale po pelinu. Ta grenka zel pa je navsezadnje tudi cenjeno zdravilo. Mirč Osojnik Študentarije Konec dober - vse dobro?? Piše: Mojca Erjavec Semester na univerzi v Bayreuthu se je zaključil. Počitnice sva s prijateljico preživeli na potovanju po Nemčiji. Severno morje in mrzla, vetrovna mesta na nemško-danski meji. Stik kultur, svetov, miselnosti -Nemčija, ki je mnogi sploh ne poznajo. Le s slik: svetlolask Hanziji in Lizike. Nikakršnih klobasic in piva, namesto tega riba matjes in od morskih sap zdelani obrazi. Nekaj novega, nekaj svežega. Morda preveč sveže za lica, navajena juga. Nato pa spet nazaj v ljubljanski vsakdan in slovensko pomlad. Študentom je z razvojem mednarodnih programov omogočena mobilnost, h kateri stremi globalizirani svet. Brez njih bi bili ohromeli, bili bi zaprti in nevajeni drugačnosti. Že tako prihajajo na dan stereotipi in predsodki o različnih narodih, nasprotja imajo korenine v zgodovini, politiki in stoletjih bolj ali manj bližnjih kontaktov. V menzi pri mizi težko najdeš sedeti Angleža s Francozom ali Rusa s Fincem. Kljub temu pa študenti, ki se mednarodnih izmenjav udeležujejo, vedno znova dokazujejo, da se mnenja da ustvariti tudi na novo. Ne vsi, vendar iz kamna na kamna - palača. In če gre dvajset ljudi iz desetih različnih narodnosti skupaj drsat na zaledenelo jezero, potem pa na koktajle v kubanski bar ali na temno irsko pivo v bližnji pub, je začetek že tu. Pred dvajsetimi leti ali več izmenjave niso bile mogoče. Zato je bil vsak prepričan v svoj prav in v superiornost njegovega lastnega sistema. Zdaj si z barvitimi izkušnjami lahko pomagamo do ugotovitve, da več glav več ve in da več kot veš, manj si v karkoli lahko prepričan. Vendar je treba priznati, da tudi vsi tuji študenti na nemški univerzi niso enakopravni. Začne se ze z dolžino časa, ki ga lahko preživiš na instituciji. Romunka, ki sem jo spoznala, je imela na voljo le tri mesece - od oktobra do novega leta. Le kaj lahko v tako kratkem času spoznaš, odkriješ, preučiš? Verjetno zgolj to, da se Nemci radi pohvalijo s številom tujcev na svojih izobraževalnih zavodih. Študenti iz bivšega vzhodnega bloka po pravilu ostajamo pol leta, en semster, izjema so Čehi. Le-ti so sosedi, univerze so pobratene in kontakti resnično zelo dobri. Zahodnoevropske države, članice Evropske Unije, pa pri svoji bodoči inteligenci spodbujajo leto v tujini, izkušnje, pridobljene na ta način, štejejo tudi pri delodajalcih. Seveda je to v praksi uresničljivo, če je delodajalec interacionalka z izpostavami v večini držav članic Unije, tako da lahko prakso v Italiji izkoristiš kot priporočilo za službo na Finskem. Pri nas kaj takega že v praksi ni mogoče, zato se izkušnje v tujini še niso tako profilirale. Kar pa ni nujno krivda naše zdajšnje države, saj se bo z zmeraj večjo prehodnostjo mej in regionalnimi povezavami to v prihodnosti še bolj profiliralo. Da družbena miselnost na tako stopnjo prehodnosti še ni pripravljena, gre iz ekonomskih in zgodovinskih razlogov razumeti. Da pa posamezniki niso pripravljeni pogledati dlje kot do sosednjega praga ali v primeru študentov do naslednjega izpita, je pri bodočih temeljih družbe jutrišnjega dne žalostno. Na oddelku za germanistiko ljubljanske Filozofske fakultete je od približno petnajstih ponujenih štipendij v Nemčiji (gre za univerze v Berlinu, Regensburgu in Bayreuthu) po izteku roka za prijavo na voljo še več kot polovica prostih mest. Med prihodnjimi germanisti - ljudmi, ki od tujega jezika živijo, z njim preživaljajo sebe in družino, ki ga spremljajo skozi vse življenje -ni dovolj interesa za jezik, ljudi, kulturo in zgodovino izvorne države. Kot da bi nekdo študiral metalurgijo in nikoli ne videl železove rude. Kot da bi zdravnik ne poznal anatomije in gozdar ne videl gozda. Izkušnje od blizu, ko lahko teorijo povežeš s prakso, prednosti izenačiš s slabostmi in na koncu potegneš črto, zadovoljen sam s sabo to dela študenta človeka. In ne, kot bi morda kdorkoli napačno pomislil - ocene v indeksu. Po najnovejši izkušnji v tujini mi je ostalo nekaj map zapiskov iz predavanj, omara novih oblačil iz nemških trgovin, fotoalbum, poln utrinkov na filmu in adresar z veliko novimi naslovi. Obljube, da se spet vidimo, so deževale. Z elektronsko pošto je vsaj pisanje postalo lažje; pa sem vseeno pogosto prelena, da bi poleg običajne korespondence napisala kak email še v daljne kraje. Obiskali se bomo v najboljšem primeru enkrat. Vsak pa lahko svojo zgodbo pove dalje. Mongolka se bo pri prijateljicah pohvalila s susijem, ki so ga servirali Japonci, Italjan bo mami poročal o češkem pivu, Nemec bo očetu pokazal sliko s slovenskega večera, kjer je prvič in edinkrat jedel žgance. In kamen na kamen - palača. V vsakem izmed nas, pa naj se sliši še tako klišejsko. šport Na osnovni šoli Franja Goloba na Prevaljah se ponašajo s pestro športno dejavnostjo ODBOJKARICE TRETJIČ ZAPORED DRŽAVNE PRVAKINJE Zaključna turnirja letošnjega osnovnošolskega državnega prvenstva v odbojki sta bila za fante v Beltincih, kjer so zmagali učenci iz Kanala ob Soči pred Žužemberkom in OŠ Koroških jeklarjev iz Raven, ter v Braslovčah, kjer so si učenke OŠ Franja Goloba s Prevalj priigrale tretji zaporedni naslov državnih prvakinj. Prav ta izjemen uspeh mladih Prevaljčank, je bil povod, da smo se želeli pobliže seznaniti s športno dejavnostjo na šoli. V pomoč nam je priskočil prizadevni športni pedagog Štefan Peršak. ‘‘Športno življenje na naši šoli je zelo razgibano. Z odličnimi rezultati prevladujejo odbojkarske ekipe deklic v vseh starostnih kategorijah. Poleg treh lovorik, ki smo jih osvojili, se ponašamo tudi z naslovom državnih prvakinj v mali odbojki iz šolskega leta 2000/2001. Na naše zadovoljstvo nam pri tem pomagajo zelo dobri pogoji za vadbo. V ta namen imamo zelo lepo in veliko športno dvorano, staro telovadnico, zunanja igrišča in odbojkarsko igrišče z mivko. Da naše delo poteka nemoteno in da dosegamo tako dobre rezultate, se imamo zahvaliti vzornemu in urejenemu sodelovanju športnih pedagogov s trenerji pri odbojkarskem klubu Partizan Prevalje. Naloge pedagogov so iskanje mladih talentov in navduševanje otrok za šport ter učenje prvih odbojkarskih korakov. Kasneje nastopijo trenerji, ki s svojim strokovnim znanjem pripomorejo deklicam do znanja, ki je potrebno za pravo igro,” je poudaril Štefan Peršak. Pa si poglejmo, kdo so akterji prevaljske odbojkarske pravljice. Na šoli v športno življenje, poleg staršev seveda, otroke usmerjajo športni pedagogi. Zlasti Štefan Peršak, ki s svojimi sodelavci Juretom, Tanjo in Natašo skrbi za organizacijo šolskih odbojkarskih tekmovanj in vodenje vseh ekip. Prve osnovne odbojkarske korake z najmlajšimi deklicami naredita Marko in Jože Drevenšek. V petem in šestem razredu skrbita za pravo strokovno delo dve ‘‘mamici", Marijana in Danica Sonjak. Da pride do prave velike odbojke, poskrbi trener Bogdan Pupavac. Če je katera izmed osnovnošolk izjemno nadarjena, jo v svojo člansko ekipo vključi trener Franjo Jež. “Seveda moram dodati, da na šoli takšnega športnega utripa ne bi bilo, če vodstvo šole ne bi vzpodbujalo naša prizadevanja. Tu so še športno osveščeni starši, ki nas podpirajo. Ne gre pozabiti, da so naša zlata dekleta, kljub šolskim obveznostim in velikemu številu drugih interesnih dejavnosti, ne samo dobre odbojkarice, ampak tudi odlične učenke,” dodaja Štefan. “Da si ne bo kdo mislil, da smo nekakšna odbojkarska univerza. Ozrimo se še na ostala področja. Na šoli imamo kar nekaj odličnih plesalcev, med njimi sta v ospredju Špela Blatnik in Nal Vute, ki posegata po najvišjih naslovih na državnih prvenstvih. Sledi jima plesna skupina naših najmlajših otrok in navijaška skupina pod vodstvom Nataše Fajmut. Omeniti velja še plesno skupino “Tigrice”, ki se predstavlja na raznih šolskih prireditvah in športnih tekmovanjih. Precej učencev in učenk se ukvarja s smučanjem, kar nekaj jih tekmuje pri SK Črna. Nekateri, kot plavalci in karateisti, si športno znanje nabirajo na Ravnah, posamezniki pa se ukvarjajo še z atletiko, namiznim tenisom, kegljanjem, tenisom, pohodništvom in šahom. Da ne pozabim, s košarko naše učence “zastruplja” Gvido Lužnik - Luka, precej dečkov pa se ukvarja tudi z nogometom pri Korotanu," je sklenil svojo pripoved neutrudni Štefan Peršak. Športna šola v malem, bi lahko dejali. Pravljica, ki se je porodila po zaslugi peščice ljudi, ki jim je pri srcu šport in delo z mladimi. Odbojka je na šoli šport številka ena in prav je, da omenimo igralke, ki so šoli Franja Goloba priigrale letošnji naslov prvakinj. To so: Anja Zdovc, Larisa Krevh, Tina Lešnik, Tjaša Vogrin, Alja Špenger, Aleksandra Štornik, Irena Kraker, Kaja Jurač, Katjuša Majerič in seveda Mojca Berložnik, ki je edina med naštetimi deklicami osvojila vse tri zlate medalje. Ekipo je vsa leta vodil Štefan Peršak, pomagal pa mu je trener prevaljskega kluba Bogdan Pupavac. Ivo Mlakar Dravograd: Sosed tvojega brata "SOSED TVOJEGA BREGA" so se imenovale trodnevne prireditve v Dravogradu ob 24. srečanju pesnikov in pisateljev drugih narodov. S pomočjo občine in območne izpostave Dravograd je to prireditev organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, katere samostojna svetovalka Dragica Breskvar in direktor Vojko Stopar sta se tudi tokrat mudila v našem obmejnem mestu ob Dravi. V Knjižnici Dravograd so se odvijale literarne delavnice. Sodelujoči so si ogledali tudi znamenitosti starega trškega jedra. Brali so dela, ki so prispela na naslov natečaja. Na osrednji prireditvi v so nastopili tudi dravograjski glasbeniki. V nedeljo, zadnji dan, so si pisatelji in pesniki drugih narodov, ki so sodelovali na 24. srečanju, ogledali Libeliče in se sprehodili po gozdni učni poti Velika uharica. Nato so predstavili nove knjige udeležencev in srečanje družabno nadaljevali. Izbor njihovih del je objavljen v reviji Paralele št. 6. Uvodno besedilo v njej je napisal Jure Drljepan in ima slikovit naslov BOGASTVO RAZLIČNOSTI. Selektor natečaja, prof. Aleš L. Gulič iz Trbovelj, je izbral vsaj po eno delo dvajsetih avtorjev, ki živijo v Sloveniji, so pripadniki drugih narodov, pišejo v svojem materinem jeziku in so prišli v predstavitveni izbor. Med njimi so Hrvati, Srbi, Bosanci, Makedonci, Romi, Angleži, Rusi, Italijani, Madžari v osmih različnih jezikih. Gulič je povedal, da je bil edini kriterij odličnost. Predvsem je bila to poezija s tematiko, pravzaprav problematiko časovnih in prostorskih razdalj. “Pesmi so bolj kot ne avtoterapevtske,” pravi. "Gre za pripovedovanje samemu sebi, veliko je domoljubnih, pa erotičnih, polnih čustev, le malo je epskega, zelo malo proznega, nič dramatičnega.” Koroški predstavnik letošnjega srečanja v Dravogradu je Ratoljub lliae, ki živi na Ravnah. Predstavil se je s pesmijo “Ruke”. Ajda Prislan Sedma umetnost Piše: Boštjan Črešnik RECENZIJA - VSILJIVCI - The Others Jp, po dolgem času spet grozljivka v naših kinematografih. Film Vsiljivci, režiserja Alejandra Amenabarja, postavlja zgodbo v leto 1945, vojna se je pravkar končala. Žena Grace, igra jo Nicole Kidman, še vedno pričakuje moža, ki je umrl na fronti. Z dvema otrokoma živi na otoku Jersey v srhljivo grdi vili. Otroka imata nenavadno bolezen: ne smeta biti izpostavljena dnevni svetlobi. Zgodba se začne zapletati, ko v hišo pridejo novi služabniki. Pravila so stroga; zavese morajo biti vedno zagrnjene, vrata zaklenjena, hrup ni dovoljen. In vendar se zdi, daje v hiši prebiva še nekaj ljudi. Še nekaj vsiljivcev. Vsiljivci so vedno bolj glasni in opazni. Vidi jih lahko Gracejina hčerka Anne, kateri pa mama ne verjame. Anne, ki je po značaju odločna in pogumna, neprestano zbada in straši njenega mlajšega bratca Nicholasa. Grace pa zahaja v hude depresije in more, ki pripeljejo tako daleč, da napade lastno hčer. Končni zaplet pojasni celotno zgodbo; žena in otroci so mrtvi, tako tudi služabniki in so v bistvu duhovi, ki prebivajo v tej hiši. Vsiljivci pa so kupci, ki si vilo ogledujejo, saj je naprodaj. Edino, kar pri tem filmu navdušuje, je zanimiva zgodba in nekaj dodatnih efektov. Nicole Kidman ni rojena za trilerje in grozljivke, še najbolje sta svoji vlogi odigrala otroka. Film nas do zadnjega dolgočasi, čeprav je v zadnjih vrstah kinodvorane občasno moč slišati kričanje. Najboljši športniki občine Ravne ŠNAJDER, BREZNIKARJEV/*. IN ODBOJKARJI FUŽINARJA Zveza športnih društev Ravne je izbrala najboljše športnike občine za minulo leto. Za najboljšega športnika je bil izbran Rok Šnajder. rojen 1985, član Koroškega atletskega kluba, ki je lansko leto osvojil naslov absolutnega mladinskega prvaka v teku na 800 m in naslov državnega prvaka pri mlajših mladincih v teku na 1000 m. Pri članih je v teku na 800 m na atletskem pokalu Slovenije osvojil 3. mesto, na evropskih igrah mladih v Mursiji v Španiji pa se je v teku na 1500 m prebil v finale. Bil je tudi udeleženec sve- tovnega prvenstva za mlajše mladince v Debrecenu na Madžarskem. Najboljša športnica občine Ravne za leto 2001 je plavalka Fužinarja Lidija Breznikar. Na zimskem absolutnem državnem prvenstvu je postala trikratna prvakinja v disciplinah 200 m prsno ter 200 in 400 m mešano. Na 100 m prsno je osvojila 2. mesto. Na 200 m prsno in 400 m mešano si je priplavala normo za nastop na svetovnem prvenstvu v Moskvi in evropskem prvenstvu v Antwerpnu v kratkih bazenih za sezono 2002. V letni sezoni je v velikih bazenih dvakrat popravila državni rekord na 400 m mešano. Za najboljšo ekipo so bili, kot že nekaj let zapovrstjo, proglašeni odbojkarji Fužinarja GOK IGEM. ki so bili v lanski sezoni peti v prvenstvu 1. državne lige, četrti pa v pokalnem tekmovanju. Za Ravenčane so nastopali: Slatinšek, Bačvič, Dirntiš, V. Kotnik, Krasič, Merkač, Mišin, Kokot, Pušnik, Radjenovič, Tone, Šuler in Zmagaj. I. M. Tradicionalni karate odslej pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije “Veseli in ponosni smo, da je Olimpijski komite Slovenije na svoji redni skupščini v Ljubljani po našem dolgoletnem prizadevanju sprejel za polnopravno članstvo Zvezo tradicionalnega karateja Slovenije in s tem priznal tradicionalni karate kot samostojno športno disciplino,” je po včlanitvi v krovno zvezo z navdušenjem pripove- doval predsednik ZTKS Roman Breznik. “S sprejemom v OK Slovenije je naša karate federacija na začetku novega razvojnega obdobja. Najbolj pomembno je, da smo sedaj tudi uradno ločeni od vseh novodobnih oblik karateja, ki nimajo ničesar skupnega z Budo tradicijo. Sicer pa, že od leta 1991, ko je naša zveza nastala na pobudo ravenskega kluba, kjer je tudi njen sedež, Zveza tradicionalnega karateja deluje popolnoma samostojno in ločeno od športnega karateja. V zvezi je sedem klubov s celjskega, ljubljanskega in koroškega območja,” je sklenil Roman Breznik. I.M. Podeljene plakete Mestne občine Slovenj Gradec Tudi v Mestni občini Slovenj Gradec so aprila podelili plakete za dosežke na področju športa v letu 2001. Prejeli so jih: Ladislav Horvat. S športom se ukvarja od rane mladosti. S prihodom v Slovenj Gradec leta 1955 se je usmeril predvsem v strelski in kegljaški šport. Leta 1956 je bil soustanovitelj Kegljaškega kluba Slovenj Gradec, do leta 1972 pa tudi eden o tekmovalcev. Uspešno pa je tekmoval tudi v strelskem športu. Leta 1961 je bil pobudnik in vodja rekonstrukcije enosteznega kegljišča v dvosteznega ter kasneje izgradnje novega štiristeznega kegljišča. Bil je tudi pobudnik izgradnje prvega malokalibrskega strelišča ob Suhodolnici, ter kasneje strelišča v Žančanih. Tone Garb. Tone deluje kot aktiven športnik neprekinjeno že več kot 40 let. Aktivno športno pot je začel kot pionir v rokometnem klubu "Partizan” Slovenj Gradec in nadaljeval v klubu Fužinar Ravne na Koroškem. Amaterskemu rokometu se je razdajal 14 let. Vseskozi se je posvečal tudi rekreativni športni dejavnosti v smučanju, streljanju, kolesarjenju, namiznem tenisu in kegljanju, kjer še danes aktivno tekmuje in vodi 2. ekipo upokojencev Slovenj Gradec. Njegova največja zasluga v zadnjih štirih letih pa je ponovna oživitev in aktivno organizirano delo društva “Invalid" Slovenj Gradec, kije v preteklih letih po uspehih sodil med najboljša športna društva občine Slovenj Gradec in je nosilec Velike plakete in nagrade občine. Edo Golob. Nogomet je začel igrati leta 1948 v prostorih nekdanje kasarne, današnje Nove opreme Slovenj Gradec. Po letu 1970, ko je prekinil za aktivnim igranjem, je ostal član Nogometnega kluba Slovenj Gradec in se posvetil delu z mladimi. V klubu opravlja številna potrebna dela. Njegova predanost nogometu in Nogometnemu klubu v vseh teh letih predstavlja neprecenljiv prispevek k razvoju tega športa. Alojz Ocepek je svoje delo v športu namenil rokometu. Bil je dolgoletni igralec RK Slovenj Gradec, s katerim je osvojil tri naslove slovenskih prvakov in enkrat pokalnega prvaka Slovenije. Na rokometno igrišče je zašel že kot mlad fant in je skupaj s soigralci dolga leta tvoril tako imenovano zlato generacijo RK Slovenj Gradec, ki je bila že kmalu po ustanovitvi kluba med najboljšimi v Sloveniji. Alojz Ocepek je več kot dvajset let igral za člansko vrsto RK SG kot legendarno slovenjgraško desno krilo, vedno pripravljen za svoj klub in za kraj, ki ga je s tem zastopal, dati vse od sebe. V Športniki leta: V kategoriji najboljši športnik, športnica in dvojica v individualnih športih, v članski ali mladinski konkurenci: Ruslan Yankovsky : 3. mesto državno prvenstvo, 1. mesto mednarodni turnir Nagaoka, 3. mesto mednarodni turnir Split, član državne reprezentance, 9. mesto A turnir Moskva. Srebrna značka v kategoriji najboljši športnik, športnica in dvojica v individualnih športih, v članski ali mladinski konkurenci: Luka Kac: član državne reprezentance od leta 1998, kadetski državni prvak v letih 1998 in 2000, 7. mesto Evropsko mladinsko prvenstvo 2000, 21. mesto Svetovno člansko prvenstvo 2000, 3. mesto mladinsko državno prvenstvo 2001, 2. do 5. mesto na različnih mednarodnih tekmovanjih. V kategoriji najboljša perspektivna športnica in športnik do 14 let: Katarina Gabrovec: 1. mesto državno prvenstvo starejše deklice, 2. mesto državno prvenstvo kadetinj, 2. mesto prvenstvo ŠŠD, 1. mesto pokalno tekmovanje Lendava in Golovec Aleš Jurjec: 4. mesto prvenstvo vzhodne Slovenije, 2. mesto Evropsko prvenstvo, 2. mesto prvenstvo OŠ vzhodne Slovenije . -s ABUH - društvo za prosto letenje V zgodnjih osemdesetih letih se je na Koroškem pojavilo prvo zanimanje za letenje z jadralnimi padali. Začetniki tega športa na Koroškem so bili alpinisti, interes zanj pa iz dneva v dan naraščal tudi med drugimi. Zaradi vse večje popularnosti in želje po druženju z ljudmi, ki jim je skupna ljubezen do jadralnega padalstva, je bilo leta 1989 na Ravnah na Koroškem ustanovljeno in registrirano društvo za prosto letenje DRL ABUH. Ob ustanovitvi je štelo preko štirideset članov in članic. Število članov in članic se je v društvu z vsakim letom spreminjalo. V letu 1996 smo opazili največji upad članstva, kar pa delovanja društva ni kakorkoli omejilo. V naslednjih letih se je zanimanje za dejavnost spet začelo vzpenjati, tako daje danes ponovno včlanjenih preko dvajset pilotov. Sedež društva seje z Raven, kjer smo imeli lastne prostore, začasno preselil na Prevalje, na Trg 38. Društvo se že od začetka delovanja udeležuje in prireja tekmovanja na najvišji državni ravni. V začetku smo organizirali le tekmovanja v točnosti pristajanja, zadnjih nekaj let pa prirejamo tudi zahtevnejše discipline, kot so npr. hitrostni preleti. Društvo vseskozi tesno sodeluje tudi z ostalimi okraji na prireditvah. Največkrat prireditve običajno preletavamo. V zadnjih letih smo v register vpisali tri štartna mesta: Mežica, kjer vsako leto poteka Štalekarjev skok, smučišče Ošven, kjer poteka tekmovanje v točnosti pristajanja pod okriljem jadralne šole Čuk z Raven na Koroškem in Pernice (zgornja Gortina), kjer organiziramo tekmovanje v hitrostnih preletih. V lastne namene uporabljamo tudi druge, bolj eksotične starte, kot so: Uršlja gora, Peca, štart na Poljani in Šteharje nad Ravnami. Lani smo na Uršlji gori postavili vremensko postajo, ki nam še posebej pomaga pri ocenjevanju letalnih razmer. Naša želja je, da bi podobno vremensko postajo postavili tudi na Pernicah. Načrti in želje za prihodnost so jasni. Potrebno bo navdušiti večje število mlajših in jih izšolati, da bodo lahko pridobljeno znanje uporabili za lastne užitke v prostih preletih ali na tekmovanjih. Čeprav v društvu nimamo svojega inštruktorja, lahko kljub temu v sodelovanju z drugimi društvi za vse uka željne organiziramo tečaje jadralnega padalstva. Vsi, ki bi radi začutili romantiko jadralnega letenja na najbolj neposreden način, lahko z nami iz prej navedenih startnih mest poletijo v tandemu. Željne drugačnega pogleda na svet pričakujemo z odprtimi rokami. Vse potrebne informacije lahko dobite pri kontaktni osebi društva Dejanu Adamoviču, na telefonski številki 041 785 166 ali elektronskemu naslovu: dejan.adamovic@volja.net. D. A RAVENČANOM ŠTIRINAJST NASLOVOV 6. aprila je bilo v Celju 10. državno prvenstvo v tradicionalnem karateju. Jubilejno prvenstvo, gostitelj je bil Karate klub Shotokan Celje, je bilo prvo, odkar je bila Zveza tradicionalnega karateja sprejeta v polnopravno članstvo Olimpijskega komiteja Slovenije. Ob vsem tem udeleženci državnega prvenstva niso pozabili poudariti bistva tradicionalnega karateja: tradicionalni karate je predvsem telesna in duhovna disciplina. Državnega prvenstva v Celju se je v disciplinah kata posamezno, kata sinhronizirano, dogovorjeni borbi Kihon ippon kumite in športni borbi udeležilo okoli 100 tekmovalcev vseh starostnih kategorij. Najuspešnejši udeležene turnirja je s štirinajstimi naslovi postal Traditional Karate DO Ravne, s petimi naslovi je sledil Satori Mozirje, Shotokan Celje pa je doma obdržal pet naslovov. Izmed udeleženci s Koroške je pet naslovov uspelo osvojiti še Mežici, enega pa Črni. Rezultati naših: “B” državno prvenstvo - Kata posamezno: Cicibanke - Kaja Jeromel (Ravne), ml. dečki/deklice - Nejc Grabner (Ravne) / Ana Grabner (Mežica), kadeti - Aleš Podbrežnik (Mežica), člani - Boris Oiclj (Ravne). “A” državno prvenstvo - Kata posamezno: Ml. dečki/deklice - Goran Cvijetinovič / Senta Breznik (oba Ravne) , st. dečki/deklice - Dejan Mesareč (Ravne) / Tjaša Kitek (Mežica), kadetinje- Mia Peter (Shoto Črna), člani - Florjan Reiter (Mežica) Dogovorjene borbe za otroke od 10 do 14 let: Ml. dečki/deklice - Goran Cvijetinovič / Senta Breznik (oba Ravne), st. dečki/deklice - Dejan Mesareč / Tanja Glogovič (oba Ravne). V katah ekipno so v vseh štirih disciplinah slavile ekipe z Raven na Koroškem. V borbah so Ravenčani prevladovali v mlajših starostnih kategorijah v disciplini dogovorjene borbe. Državni prvaki so postali: Goran Cvijetinovič, Senta Breznik, Dejan Mesareč in Tanja Glogovič. B.T. TEČAJ ZA POTAPLJAČE IN VODITELJE ČOLNOV Potapljaško društvo Bober pripravlja za vas tečaj za voditelja čolnov in tečaj za potapljače kategorije Pl in P2. Tečaj za voditelje čolnov se bo odvijal 1 7., 18. in 19. maja na Ravnah na Koroškem, v sodelovanju z Luško Kapitanijo Koper. Tečaj za potapljače pa bo 24.f 25. in 26. maja. Vsi, ki vas zanimata nautika in potapljanje, lahko dobite več informacij na GSM: 041-450-200 Gorazd, ali 041 -706-976 Jože, ali osebno na Čečovju v trgovini Montles, pri g. Gorazdu Pandelu, kjer se lahko tudi prijavite. VABLJENI! Svetovni dan zdravja 2002 “Koroška v gibanju” Slogan W H O - Gibanje za zdravje Ena izmed aktivnosti ob svetovnem dnevu zdravja 2002 je bil tudi organiziran pohod na Uršljo goro. Sedmega aprila nas je pričakala, sončna, zasnežena, prelepa za pohodnike in organizatorje, da bi taka tudi ostala. Prihajali so zdravstveni delavci, planinci, skavti, jadralni padalci, pevci, nastopajoči, skratka vsi, ki jim beseda in pojem zdravje nekaj pomeni. Čez petsto se jih je ta dan zvrstilo na Uršlji gori. Resnično - Koroška v gibanju. Zahvala za to gre Zavodu za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem. Za akcijo odgovorna Nada Kadiš, dipl.med. sestra, ki je s pripravami začela že veliko prej in uspelo ji je. Ko so pohodniki prihajali, je za topel pozdrav po mikrofonu poskrbel Marjan Križaj iz Mislinje, ki je vsakega povabil na vroč čaj, povedal kaj vzpodbudnega in šaljivega. Za ozvočenje in glasbo so poskrbeli ansambel Samarijan. Programje bil predviden ob deseti uri in vreme se je vedno bolj kisalo. A kljub vsemu so jadralni padalci “Koroške šole letenja ČUK” pod vodstvom Matjaža Ferariča iz Raven poleteli. Pridružil se jim je še jadralni padalec Albin Apotekar iz Celja, ki se je s skupino planincev, planinske sekcije Šmartno iz Rožne doline povzpel na Uršljo goro. Sledil je pozdrav Evgena Janet, direktorja zavoda za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem. Zaželel je tudi prijetno druženje, lep dan in več takih in podobnih srečanj. Nadaljevala je dr. Leonida Pirmanšek, ki je govorila o pomenu današnjega pohoda in srečanja. Predvsem hoja, gibanje in sprostitev v naravi je velikega pomena. Saj je zdravje naše največje bogastvo, ohranimo in utrdimo ga, je še dodala. Ni namen dolgo in belano živeti, namen je dolgo in zdravo živeti. Kratek kulturni program smo nato izvedli planinci planiškega društva Bricnik iz Mute.Tukaj smo že prepevali, na 32. Koroških dnevih v juniju 2001 in naša pesem "Na Uršljo goro” je potrdila besedilo. Pri zadnji kitici: “ko sonce posije, vsa zablestiš”, se je to tudi zgodilo. Temni oblaki so se v trenutku razblinili, posijalo je sonce. Nasmeh nas je izdal. Naš pevovodja Lojzek je z roko pokazal proti soncu, tudi poslušalci so to opazili. Saj so nato dejali, kaj se je v tem trenutku zgodilo, je pa samo v filmu, a še tam je navadno montaža. Meni pa je ta žarek sonca ■hh pomenil zahvalo, za to pesem, ki sem jo posvetila Uršlji Gori in tudi Ivanu lil Kričej, ki je zanjo napisal melodijo in ■Bi| seveda celotnemu zboru, ki jo poje. |p| Nato so prepevali še Dravograjski oktet Kograd IGEM, resnično izkušeni, pravi talenti petja, ki že leta prepevajo s svojimi ubranimi glasovi. Če bi vreme bilo prijetnejše, bi po gori še donela pesem. Zato pa so pohiteli s podelitvijo nagrad naključno izbranim pohodnikom. Nagrade so bile lepe: hlače, narbtniki, foto aparat, majice, za kar gre zahvala športnim trgovinam, optiki, zavarovalnici, planinskemu društvu Prevalje, da je omogočilo to druženje prav tukaj. Za odlično malico je poskrbela Tončka Mravljak s svojimi kolegicami. Povabljeni smo bili tudi k sveti maši, ki jo je vodil gospod dekan Franc Rataj iz dekanije Šmartno. Da je bila prava peta sv.maša, so poskrbeli “Skavtsko druženje” iz Slovenj Gradca, ki so prepevali, da je resnično odmevalo po cerkvi sv.Uršole. Med mašo je še presenetil g. župnik Tone Vrisk iz Črne, ki se je pridružil somaševanju. Vsakega po malem smo doživeli ta dan, a priprav in skrbi je veliko, da se to uresniči. Zato beseda hvala Nadi Kadiš ni odveč in seveda še vsem, ki jih nisem omenila.Ta svetovni dan ZDRAVJA naj ostaja v nas, z Uršljo, planinami, pohodi, druženji, v zavesti, nekaj nam bližjega, da smo končno naredili korak k boljšemu načinu življenja. Malčka Kvasnik Zgodbe, ki jih je pisalo življenje ZLATA VERIŽICA Z materjo in očimom sem živel pri večjem kmetu na Koroškem. Starši niso imeli svoje hiše, zato smo imeli v najemu majhno sobico, ki je merila kakšnih dvanajst kvadratnih metrov. Tam se je kuhalo, spalo in se je odvijalo naše vsakdanje življenje. Očim je bil gozdni delavec, mati je gospodinjila in posebej v poletnem času pridno pomagala gospodarjema pri kmečkih opravilih, kajti najemnino je bilo treba z delom odslužiti. In če me spomin ne vara, sta morala starša za “stanarino” opraviti na mesec dva “šihta” , ki sta trajala po štirinajst, ur od jutra do noči. V šoli nas je poučeval kar župnik, ker nihče od mladih učiteljev ni hotel iti poučevat v planine, stran od kulturnega življenja. Šola je bila petrazredna. Znanje pa smo si vtepali v naše možgane v eni sami večji učilnici - nad gostilniškimi prostori, ki je imela goste le ob nedeljah. Takrat so ljudje prišli od blizu in daleč k maši in so potem, zlasti moški, zavili v gostilno na frakeljc ali če jih je bilo več - tudi Štefan vina. V učilnici smo na desni strani sedali fantje, na levi pa dekleta. Med klopmi seje sprehajal učitelj - župnik, ki je strogo nadzoroval naše naloge in nam tudi pomagal, če ni šlo. Svoj učni programje prirejal tako, daje vsakemu razredu dal določeno šolsko nalogo, enega učenca pa je medtem spraševal. Učenci smo bili v zimskem času kar veseli, ko je zapadlo dosti snega in tedaj je pouk - tudi za nekaj dni odpadel. Javorška šola leži najvišje v Sloveniji. Še danes se rad pošalim, da sem obiskoval "najvišjo šolo”, pa nimam fakultetne diplome... Nekega zimskega dne sem prišel iz šole. Mati je bila v kuhinji pri gospodinji. Nič hudega sluteč sem vstopil. V naslednjem trenutku pa je mati vsa besna kričala nad menoj, kje da imam zlato verižico, ki da sem jo ukradel gospodinji. Iz bližnjega zaboja je vzela debelo smrekovo vejo ter z njo udrihala po meni, ne meneč se, kam so udarci padali. V joku sem kričal: “Pustite me. Nimam zlate verižice in je nisem ukradel!” Naposled sem se zasmilil gospodinji, kije materi kar nekam ukazujoče dejala, naj me več ne tepe. Sicer pa je bila tudi ona vsa upehana od tepeža in razburjenja. Kako sem prišel v našo sobo, se ne spominjam. Bolečine sem čutil še nekaj dni in tudi k pouku nisem šel, ker sem bil od udarcev ves modrikast. Ko pa sem le odšel v šolo, je mati naskrivaj šla za menoj naravnost k učitelju ter mu povedala, daje gospodinji izginila zlata verižica, da naj med učenci poizveduje, če sem imel verižico. Naposled seje iz klopi dvignil sošolec ter župniku pokazal verižico, ki jo je dobil od mene. A zlata še povohala ni, kajti to je bila verižica za pripenjanje moških ur k telovniku. Župnik je nato odprl šolska vrata in v razred je stopila mati. Ko je videla verižico, je kaj lahko ugotovila, da ni zlata. Odšla je domov. Mi pa smo pričeli z rednim šolskim poukom. Nekaj mesecev pozneje je gospodinja iskala, kam izginjajo žlice in krožniki. Stopila je v kamro, kjer je spala dekla, dvignila slamnjačo ter na dnu našla več izginulih stvari, med njimi tudi zlato verižico, zavoljo katere je mati pred meseci udrihala po meni. Mati si tega, da me je tedaj po nedolžnem tako pretepla, ni odpustila do groba. Vem, da mi je kasneje na račun zlate verižice marsikdaj prizanesla, da nisem bil fizično kaznovan, se sem kaj ušpičil. Franjo Hovnik Javni hodnik Ognjeni zublji so bili v dneh, ki jih tokrat zajemamo v koroški črni kroniki, poleg primera, o katerem pišemo posebej, še nekajkrat požrešni. Tako je 28. marca ob 20.30 prišlo do požara v kletnih prostorih stanovanjskega bloka na Prevaljah. Policisti so ugotovili, daje zagorel papirnat karton, s katerim je bila obložena klet, ogenj pa se je zatem razširil na sosednji kletni prostor. Pogasili so ga gasilci s Prevalj in Raven na Koroškem. Pri gašenju sta se z ogljikovim monoksidom lažje zastrupila dva gasilca, ki soju zdravniško oskrbeli v zdravstvenem domu na Ravnah na Koroškem. Zaradi dima, ki seje razširil po stanovanjskem bloku, so morali stanovalci za nekaj časa zapustiti svoja stanovanja, vendar nihče od njih ni bil telesno poškodovan. Gmotno škodo so ocenili na okoli 150.000 tolarjev. Policisti primer še raziskujejo. Zastrupljeni na opazovanju Hujše posledice kot v prejšnjem primeru pa je povzročil požar, ki je 23. 03. ob 17.50 izbruhnil v stanovanju stanovanjskega bloka v občini Mežica. Policisti so ugotovili, da si je mladoletni stanovalec tega stanovanjskega bloka na štedilniku pripravljal hrano in medtem zaspal. Zaradi pregretja je zagorelo olje na štedilniku, ogenj pa se je razširil na kuhinjske elemente. Požar so pogasili gasilci iz Mežice in Črne na Koroškem. V požaru je bila v celoti uničena kuhinja. Zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom so šest oseb odpeljali v bolnišnico Slovenj Gradec, kjer so ostali na opazovanju. Gmotna škoda znaša kar 4,5 milijona tolarjev, mladoletni stanovalec pa bo ovaden Okrožnemu državnemu tožilstvu v Slovenj Gradcu zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Pozabljiva kuharica Pregreto olje na štedilniku je bilo najverjetnejši krivec tudi za požar, ki je izbruhnil 19. 03. ob 14.30 v enem izmed stanovanj stanovanjskega bloka v Slovenj Gradcu. Policisti so ugotovili, da je gospodinja v kovinski posodi pekla meso in med kuhanjem za nekaj časa odšla iz stanovanja. Pregreto olje v posodi je zagorelo, ogenj pa se je razširil na kuhinjsko napo, elemente nad štedilnikom in na leseni strop. Ogenj sta pogasila soseda, gmotne škode pa je za 250.000 tolarjev. Srborito na cestah Teža dogajanj v koroški črni kroniki je bila v minulem obdobju na cestah. Ponovno pa je na njih (v ljudeh) kraljeval alkohol. Razumljivo ta ne more manjkati tudi v kršitvah javnega reda in miru. Nekaj značilnih primerov: 13. 04. 2002 so ob 20.43 policisti Postaje prometne policije Slovenj Gradec, na eni izmed mestnih ulic obravnavali prometno nezgodo z gmotno škodo. Vinjen sopotnik v vozilu povzročitelja nezgode, M.L. iz občine Muta, je že pred prihodom policistov poskušal z grožnjami vplivati na udeležence prometne nezgode. Tudi med ogledom kraja nezgode je udeležencem grozil s fizičnim obračunavanjem in se za opozorila policistov ni zmenil. Policisti so zato zoper njega uporabili prisilna sredstva, fizično silo ter sredstva za vklepanje in vezanje. Zaradi bojazni, da bo s kršitvijo nadaljeval, je bil priveden na policijsko enoto in pridržan do zaključka postopka policistov na kraju prometne nezgode. Seveda ga čaka še obisk pri sodniku za prekrške. Napaden policist Zelo srborit je bil R.V. iz občine Radlje ob Dravi, ki je bil 30. 03. ob 04.05 sopotnik v osebnem vozilu U.Š. iz občine Radlje ob Dravi. Taje pred krajem, kjer so policisti opravljali kontrolo prometa, obrnil vozilo in se tako poskušal izogniti preverjanju. Ker je kazal znake vinjenosti, je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti. Tedaj se je v postopek vmešal še sopotnik R.V. Pričel je žaliti policista, ki je vodil postopek, to pa je izkoristil voznik U.Š. in policista udaril po glavi ter ga lažje poškodoval. Policisti so uporabili plinski razpršilec in strokovni met. Tako so obvladali U.Š., R.V. pa je pobegnil. Konec tega primera bo sledil na sodišču in pri sodniku za prekrške. Nasilni alkohol Zelo neprimerno je bilo tudi obnašanje dveh vinjenih oseb, ki sta razgrajala in policistom povzročala težave dne 21. 03. 2002 ob 21.00 v Slovenj Gradcu. Policisti so bili namreč obveščeni, da so neznanci razbili steklo na vratih vzgojno varstvenega zavoda v Cankarjevi ulici v Slovenj Gradcu. Osumljena sta s kraja dejanja pobegnila pred prihodom policistov, vendar soju po nekaj minutah v središču mesta izsledili policisti Postaje prometne policije Slovenj Gradec. Ugotovili so, da se je eden izmed njih, GJ. iz Slovenj Gradca, pri razbitju stekla poškodoval in so ga odpeljali v bolnišnico. Pred tem je z nogo udaril še v smerokaz policijskega vozila in ga poškodoval. Vinjena S.Š. in Č.U., oba iz občine Slovenj Gradec, pa sta se do policistov nesramno vedla. Tako je Č.U. enega izmed njih udaril v obraz in ga lažje poškodoval. Kršitelja s početjem nista nameravala prenehati in so zanju odredili pridržanje. Orožje na cesti Nadvse živahen dogodek je doživela tudi policijska patrulja, ki je 14. 04. ob 00.45 opravljala kontrolo prometa. Poskusili so ustaviti tudi voznika osebnega avtomobila D.G., državljana ZRJ, s stalnim prebivališčem v občini Ravne na Koroškem. Voznik znakov policije ni upošteval in je s pospešeno hitrostjo nadaljeval vožnjo. Policisti so zapeljali za njim in ga ustavili. Pri varnostnem pregledu osebe in vozila so vozniku zasegli naboj za pištolo znamke Magnum, kalibra 357, in bajonet z 245 milimetrov dolgim rezilom. Ker je voznik kazal znake vinjenosti, je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 2.25 promile alkohola v izdihanem zraku. Vozniku so seveda prepovedali nadaljnjo vožnjo in ga izključili iz prometa, vendar so ga nekaj kasneje spet odkrili med vožnjo z avtomobilom v Slovenj Gradcu. Odredili so pridržanje do streznitve. “Povozil” mejo Neobičajen dogodek so doživeli 03. 04. 2002 tudi delavci državnih organov na mejnem prehodu Vič pri Dravogradu. Z osebnim avtomobilom znamke Honda Civic je namreč takrat na mejni prehod pripeljal tedaj še neznani voznik. Ob prehodu državne meje vozila ni ustavil, temveč je skozi okno vozila pokazal osebni dokument in odpeljal proti Dravogradu. Med takojšnjim izvajanjem policijskih ukrepov za ustavitev vozila so na naš mejni prehod prišli avstrijski varnostni delavci in povedali, da tudi pri njih voznik ni ustavil in da vozi osebni avtomobil, ki je bil v noči s 1. na 2. april 2002 ukraden v Avstriji. Policisti so voznika ustavili ob 09.45 na glavni cesti zunaj naselja Muta. Ugotovili so, da je avtomobil vozil državljan Nemčije. Osebno vozilo je bilo zaseženo in skupaj z voznikom izročeno avstrijskim varnostnim organom. Velika gmotna škoda Podobnih dogodkov z vinjenimi vozniki je bilo v minulem obdobju na Koroškem še precej več. Toda, posvetimo se zdaj še nekaterim drugim, bolj “običajnim” prometnim dogodkom. 22. 04. ob 17.55 se je na glavni cesti I. reda, zunaj naselja Šmartno pri Slovenj Gradcu, pripetila prometna nezgoda, v kateri so bili udeleženi trije osebni avtomobili in avtobus. Pri tem je bila ena oseba huje, dve pa lažje telesno poškodovani. Voznik osebnega avtomobila M.S. iz občine Dravograd se je vključeval v promet z dovozne na glavno cesto in zavijal proti Slovenj Gradcu, odkoder je po glavni cesti prav tedaj pripeljal voznik avtobusa S.K. iz občine Kamnik. Iz Mislinje proti Slovenj Gradcu pa je vozil voznik osebnega avtomobila A.T. iz občine Prevalje. Ker je nameraval zaviti na dovozno cesto, je ustavil ob sredinski ločilni črti, za njim pa je ustavil tudi voznik osebnega avtomobila T.S. iz občine Mislinja. Voznik avtobusa je opazil izsiljevanje voznika osebnega vozila, zato je pričel zavirati, vendar mu trčenja ni uspelo preprečiti. Avtobus je trčil še v osebno vozilo, ki je čakalo, da bo lahko zavilo na dovozno cesto. Potiskal ga je tako, da je trčil še v osebni avtomobil pred njim. V nezgodi so se sopotnica v osebnem avtomobilu M.M. iz občine Slovenj Gradec huje, voznika osebnih vozil pa lažje poškodovala. Gmotna škoda na vozil znaša kar dobrih 2,2 milijona tolarjev. Policisti bodo zoper M.S. podali kazensko ovadbo, izdali pa so mu tudi plačilni nalog zaradi neupoštevanja prometnega znaka. Plačilni nalog so izdali tudi vozniku avtobusa, ker je prekoračil omejitev hitrosti vožnje na tem odseku ceste. Strmo drsenje Med nezgode, ki so sicer povezane s prometnim sredstvom, lahko prištejemo tudi traktorske nezgode, čeprav jih lahko obravnavamo tudi kot delovne nezgode, saj je traktor pravzaprav delovni stroj. 11. 04. ob 15.30 je voznik neregistriranega traktorja F.O. iz občine Mislinja na travniku trosil umetni gnojilo. Med obračanjem po strmem klancu je traktor pričel drseti po razmočenem travniku proti krajevni cesti Srednji Dolič Paka. Vozniku traktorja ni uspelo ustaviti. Po 45-tih metrih drsenja je traktor po strmem cestnem useku trčil v cestno bankino in se prevrnil v jarek ob cesti. V nezgodi se je voznik huje telesno poškodoval. Družinske grožnje Med kršitvami javnega reda in miru, ki so se zgodile v minulem obdobju, bi veljalo omeniti srboriteža KJ. iz občine Mislinja. 25. 03. ob 21.04 je namreč v zasebnih prostorih grozil očetu in bratu s pretepom, kričal je nanju in razbijal hišni inventar. Svoje grožnje je podkrepil z nožem, ki sta mu ga oče in brat uspela odvzeti. Kršitelj je pred prihodom policistov odšel od doma, ob 23.13 pa se je ponovno vrnil in nadaljeval z grožnjami. Policisti so ga prijeli nekaj pred polnočjo, ko je pred stanovanjsko hišo kričal in grozil sorodnikom z napadom. Odpeljan je bil na hladno, da se strezni. Sodnik za prekrške že čaka. Majhen plen Med nepridipravi, kot kaže, obstajajo tudi takšni, ki jim je vseeno, kakšen plen dobijo - glavno, da lahko vlomijo. Drugače namreč ne gre razumeti dejanja neznanega storilca, ki je 22. 03. med 08.00 in 20.00 skozi balkonska vrata vlomil v stanovanjsko hišo, last N.K. iz občine Slovenj Gradec. Preiskal je namreč prostore in odnesel - reči in piši - bankovec za natančno 50 evrov. Zato pa je veliko bolj "bogat" plen odnesel neznani vlomilec, ki je v noči na 23. 03.2 002, prav tako v občini Slovenj Gradec, vlomil v stanovanjsko hiši A.L, jo preiskal in odnesel okoli 30.000 tolarjev. Zakaj? Spet drugi pa se ne izživljajo z vlomi v tuja stanovanja, marveč jim - le zakaj - največ veselja povzroča poškodovanje tuje stvari. Ali lahko namreč razumete, kaj ima od tega neznani storilec, da je 25. 03. na odlagališču komunalnih odpadkov v Mislinjski Dobravi poškodoval vetrobranska stekla na delovnem stroju. Lastniku je tako povzročil za dobrih 200.000 tolarjev gmotne škode. Javni hodnik Kratko policijsko sporočilo: Dne 25. 03. 2002 ob 17.20 so policisti z Raven na Koroškem odredili pridržanje zoper A.D. iz občine Prevalje. Vinjen kršitelj se je v stanovanjskem bloku na Prevaljah nespodobno vedel. Na hodniku je kričal, grozil stanovalcem s pretepom, uriniral in opravljal veliko potrebo. Zaradi bojazni, da bo s kršitvami nadaljeval, je bilo zanj odrejeno pridržanje do streznitve. Policisti z Raven na Koroškem bodo kršitelja predlagali v postopek k sodniku za prekrške. “Poglejte, tukaj imamo značilen primer nerazumevanja dejanj nekaterih ljudi," je ponovno pameten Rene, prijatelj mojega prijatelja, kulinarika z globoko kulturno noto, Mirana. “Človek, tale A.D. iz občine - valjda ne iz upravne enote - sploh ni bil vinjen, temveč je bil pod globokim stresom. V stanovanju je imel obrtnika - vodovodarja, ki mu je popravljal stranišče sli sanitarne prostore, kot se lepo reče. Že to, da je obrtnik prišel zelo hitro - torej v slabih šestih mesecih, je dovolj stresen podatek. Vrh vsega stres seveda povzroča marsikakšne potrebe, ubogi Prevaljčan pa jih ni imel kje opravljati. Tako na Ravnah na Koroškem kot tudi na Prevaljah namreč, po mojih podatkih, javnega stranišča še nimajo. In tako je kršitelj, kot zapiše policija, računal, da je tudi hodnik javni prostor, saj ga uporablja več ljudi, in seje svojih bremen pač rešil kar na licu mesta. Bojda je nameraval vse za seboj počistiti, pa tega ni mogel storiti, ker so ga prej odpeljali “modri angeli” in poskrbeli zanj do konca njegovega “stresa". Res pa je, da je bilo stanovalcem tega stanovanjskega bloka tisti dan, ob dogodkih in ostankih na hodniku, zelo težko v miru zaužiti značilno francosko kosilo, saj veste: dunajski zrezek s pomfrijem in fižolovo solato z bučnim oljem. Tako je na primer eden izmed stanovalcev izjavil, da naj bi “vse imelo nekakšen čuden vonj." Tl. ZGORELO GOSPODARSKO POSLOPJE IN STROJNA LOPA 14. aprila v zgodnjih jutranjih urah je na Breznici nad Prevaljami na kmetiji Ocvirk, last Alojzije in Rudolfa Keber, prišlo do požara na gospodarskem poslopju in na strojni lopi. Požarje gospodarsko poslopje in strojno lopo popolnoma uničil, z njima vred pa so zgoreli tudi vsi kmetijski stroji, priključki in kmetijsko orodje. Kljub hitri intervenciji gasilcev s Prevalj in Raven niso mogli rešiti vse živine, v požaru so poginili telica in teliček, prašič in nekaj drobnice. Kot nam je povedal gospodar kmetije Rudolf Keber, je po vsej verjetnosti do požara prišlo zaradi kratkega stika na starejšem traktorju, ki je stal na mostu, ki pelje na gospodarsko poslopje med strojno lopo. Škoda je zelo velika in je lastnika kmetije ne bosta mogla sama pokriti, zato pričakujeta vsestransko pomoč. Ob tako težki tragediji bodo gotovo pomagali tudi dobri ljudje, ki vedo, kaj pomeni skromni prispevek v stiski. F.J. Žalosten pogled na opustošeno pogorišče HOROSKOP - MAJ 2002 OVEN: Če ste se pretekle mesece zadolževali ali posojali, ni bilo brez dolgoročnega učinka. Življenje na finančnem robu se vam bo obrestovalo - in trenutek za obračun ne bo grenak: imate celo več kot ste kupili in pri vsem tem gre za več kot le za matematiko. Nastavite dlani in komunicirajte z vso zvezdno podporo - prihaja čas za sprejemanje. BIK: Majske zvezde močno poudarjajo vaš osnovni astrološki značaj - notranje se razcvetate predvsem, kadar ste v materialnem svetu na trdnih tleh. Predvsem si vzemite čas za mirno selekcijo, izzivov na finančnem in nasploh premoženjskem področju bo toliko, da jim boste komaj sledili. Videz dinamičnega in prepričljivega poslovneža velikih zamahov se vam bo prilegal kot ulit. DVOJČKA: Tudi za vas izjemno izzivalno obdobje - ponuja se vam obsežen življenjski repertoarju: vloge zapeljivca, intelektualnega izzivalca ali spretnega trgovca so vam še najbližje, preskoki iz ene v drugo pa Dvojčkom tudi ne delajo težav. Edini zadržek pri vsem skupaj - sramežljivost - boste premagali, ko se boste začeli “igrati” povsem zares in pri tem uživati. RAK: Spet se vam je nabralo kar nekaj "nebesnih" razlogov za umik, čeprav vas naravni tok energij vabi v ospredje - v družbi je za vas rezervirana prva vrsta, privoščite si torej tisto kapljico poguma čez rob in sedite na prestol. Notranjim vznemirljivcem odmerite vsak dan le strogo določen čas, naj ostanejo vaši skrivnostni spremljevalci. Še najbolje se boste sporazumevali z njimi v sanjah. Zapišite jih. LEV: Zvezde vas varujejo in to bo v času velikih potez in tveganj še kako priročno. Opazili boste, da vam prijatelji zaupajo in sledijo, saj so se vaše poslovne obljube že začele uresničevati. Odmerite si tudi nekaj časa za počitek, saj je izzivov in priložnosti več kot pa zalog. Čeprav seje tudi vas dotaknila pomlad, boste blesteli predvsem v javnosti. DEVICA: Železna disciplina vam ne povzroča težav, zato boste z lahkoto izkoristili majske zvezdne namige - napredovanje v karieri vas že dalj časa od vsega najbolj navdihuje in to je zdaj vaše glavno prizorišče. Tudi čas za majhne popravke, zlasti, če označena smer odstopa od vaših srčnih želja. Oborožite se z vsem razpoložljivim znanjem in zaupanjem v prijateljski nasvet. TEHTNICA: Vaše naravno ravnovesje se bo nekoliko zamajalo, najbrž niti opazili ne boste, da se spreminjate v študijskega fanatika in iskalca daljnih zakladov. Predvsem pa - naposled si boste lahko učinkovito izborili tisti košček pravice zase, za katerega že dolgo čutite, da vam pripada. Za uravnoteženje so ta čas na razpolago prijetna sredstva - sanjajte v dvoje in negujte izvirnost. ŠKORPION: Energetske zaloge nekoliko kopnijo, a težko vam je priznati, da vam je odvisnost od partnerja zdaj celo prijetna. Pustite se razvajati in kdaj tudi voditi - končna odločitev bo vendarle vaša. Majske strasti se razplamtevajo - česarkoli se boste dotaknili, se bo pregrelo. A poskusite izpustiti iz rok brez upiranja vsaj tisto, kar je že vnaprej namenjeno drugam. STRELEC: Kot da veste nekaj več o sebi in svetu - povsem utemeljen občutek, ki krepi vašo samozavest in vam dovoljuje reči tudi - ne. Takšnih priložnosti bo maja veliko, saj so odnosi z drugimi v ospredju. In pri tem boste tako intenzivni, da se bo dobro včasih za hip ustaviti in pustiti drugim do besede. V tej silni dinamiki se bo izbrusil in preveril tudi vaš najbolj oseben partnerski odnos. KOZOROG: Delovna mrzlica vam je tik za petami - predvsem se ji prepuščajte zelo preudarno, da vas kasneje ne bo premagala očitajoča otožnost v slogu “za vse sam na svetu" in da vam ne bo pomlad spolzela iz rok. Ljubezenske in partnerske zvezde se vam namreč prav prijazno nasmihajo. Da vas privlačijo marljive in odgovorne osebe, ste najbrž že spoznali, torej ne iščite novih dokazov. VODNAR: Zvezde sicer govorijo v šifrah in so torej nekoliko skrivnostni preroki, a če vas življenjske pot ravnokar pelje skozi najbolj intimne in ustvarjalne labirinte, se bo vsekakor zgodilo: v vaši vpregi so vsi harmonični aduti, ki jih potrebujete za srčno, a hkrati trezno odločitev. Čakanje vam že preseda in zato boste lahkotno stopili v prvi korak. Domači vas podpirajo. RIBI: Nemirno obdobje prihajanja in izginevanja - vsi so vas videli, a nikjer vas ni ...sledovi pa vendarle ostajajo in namigujejo, da vas zapeljuje že sama beseda - ljubezen. Najbolj skladno obdobje za tiste Ribe, ki so si v dvoje že uredile dom in so tesno povezane s svojo družino. Drugim bo pomagalo, da bodo tej želji za korak bliže in da jih bo obnavljanje vezi radostilo. BREZ SLADKORJA IZPOD KLOBUKA Trdne kot hrast radi odžagajo kot gnilo vejo. * * * Izgubljeno bogastvo je pokojnik, ki se v grobu obrača. * * * Ni hujšega, kot če lahko imaš rad le sovražnika. * * * Čudno, da dvospolniki delujejo tako brezspolno. * * * Komaj se ponedeljek loči od nedelje, že začne šmirati s torkom. * * * So ljudje, ki ne znajo prositi, znajo pa moledovati. * * * Najbolj donosen talent je talent za odkrivanje talentov. * * * Posledice vzrokom vedno nekaj očitajo, ti pa vedno iščejo izgovore. * * * Sreča se skriva povsod, razen tam, kjer jo iščeš. * * * Odkar smo naredili iz križa hudiča, se noben hudič več ne boji križa. Roke so lahko veliki deloho-liki. * * * Večje ljudi, manj je človečnosti. * * * Majhne težave so velik problem. * * * Sreča ni darilo, temveč je znanje. * * * Najtežje je preskočiti nizke strasti. * * * Zgodovina se ponavlja, norci se menjajo. * * * Če mačke ni doma, se petelin rad potepa. * * * Mnogo malih besedje lahko velika obljuba. * * * Med pametnimi je bedarij manj, so pa večje. * * * Poštenost se sramuje tega, s čimer se nepoštenost hvali. DROBNA ZAPAZANJA NAGLUŠNA BABA - In ne pozabi drugič, ko bova spet šla ribarit, vzeti s sabo srpa! sem naročil ženi. - Glej, ga glej, a ti pa surfaš? me je naslednji dan vprašal sosed. - Surfam, kako surfam? In kako prideš na to idiotijo, da pri teh letih surfam? - Zakaj pa potem tvoja ženščina povsod sprašuje, če ji lahko kdo posodi surf češ, da ga hočeš vzeti s sabo v ribičijo? je neomajen sosed. MED POZNAVALCI - Vidiš, kaj naredi zalivanje! Poglej, kakšen je že fižol! - Ni, tam je paprika. - Poglej, kakšen fižol! Na svet tak kot paprika. www.nikobrumen.com Vedno sta najmanj dve poti in vedno vsaka vodi v najmanj dve smeri. * * * V postelji so najboljše ženske, ki so s srcem in zadnjico pri stvari. * * * Zakaj bi naj bila roka zadovoljna s silikonskimi Joški, če Joški ne bi bili zadovoljni z umetno roko? * * * Čevelj je lahko enako zloben sovražnik, kot je lahko dober prijatelj. * * * Pozabljivost ni nič hudega, dokler se pravi čas spomniš, kaj si pozabil. ♦ * * Suh asket pogosto potrebuje več prostora kot debelušen uživač. * * * Sedanjost so nam zasrali tako tisti, ki nam ponujajo bodočnost, kot tisti, ki nam onostranstvo. * * * Ali dobimo zakon ali koktajl, če moški s priimkom Stock vzame žensko s priimkom Sok? ♦ * * Poznamo uspešne in neuspešne politike. Uspešni pridejo na vrh, neuspešni se zgubijo, preden naredijo večjo škodo. IZ DOMAČIH LOGOV Prvega v mesecu bica nakupuje s svojo štiriletno vnukinjo v prodajalni TUŠ Žagar na Čečovju na Ravnah. Seznam kupljenih artiklov je daljši kot običajno in blagajničarka vneto beleži šifre in cene, ko vnukinja enako vneto začne prepevati: Mam’ enbart v mescu gnar, a to mi je malo mar ... ♦ * * Za znanim eks koroškim policajem Matjaža Pikala toži še znani koroški podjetnik zaradi omenjanja njegovega imena v povezavi z afero Petek. Ta Pikalo pa mora biti neverjetno bogat človek, da ga hočejo kar vsi po vrsti iztožiti za mastno odškodnino! SLOVENSKE ŽELEZARNE METfiL • RAVNE d o o PODJETJE ZA PROIZVODNJO PLEMENITIH JEKEL Zahteve kupcev so vodilo našega poslovanja -JEKLO Z IMENOM v želeni kvaliteti, zahtevani kakovosti, ob pravem času in v količini, ki jo potrebujete. Program prireditev za maj r Mercator ©□®W®DQt0 sobota, 4. maj 2002 ob 18.00 uri Zabavno glasbena prireditev s skupino Foxy Teens. Foxike so znane po zanimivem nastopu in zabavnem razpoloženju. Pele bodo v živo, na glasbeno podlago z atraktivno koreografijo. petek, 10. maj 2002 ob 17.00 uri V avli Mercator centra Slovenj Gradec se bo predstavila Druga osnovna šola iz Slovenj Gradca. Učenci se bodo predstavili s plesom, karaokami in nastopi mladih glasbenikov in pevcev petek, 17. maj 2002 ob 18.00 uri Promocijski nastop popularne domače glasbene skupine Abadon. od 23. do 25. maja 2002 FUN BALL pred Mercator centrom. Sodeluj, uživaj in bodi navijač. V sklopu turnirjev se boste zabavali in skupaj prepevali s Kreslinom, Predinom in Lovšinom, prireditev vodi Sašo Hribar. petek, 31. maj 2002 ob 18.00 uri V okviru zaključnega koncerta šole se bo predstavila Glasbena šola Slovenj Gradec. sobota, 4. maj 2002 ob 11.00 uri Nastop temperamentne mlade glasbene skupine F0XY TEENS. sobota, 11. maj 2002 ob 10.30 uri Nastop pevskega okteta Zavarovalnice Triglav skupaj s plesnim nastopom folklorne skupine "REJ" iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu. A TigoAvto (5] Sanolabor MedvešekPušnik Borzno poaradnltka htia d d. UU7J:' §jM aOs K Ml m športna loterija d.d. MìfQjBcPRESS O mE5snn OPSIHn NOVA LERA d.o.o. ^»SKI C„v •S* AURA % Zlatarna Celje 5£exUeme i Lr, [,] .^,1 LÌZS KNJIGARNA PlOfllkd Zibelka najboljših nakupov