Tečaj XXXVI.
obrtniške

narodne
Izhajajo vsako sredo po
poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošilja
po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol
2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr
s

Ljubljani v sredo 27. marca 1878.
•f
Obseg: Kmetijske, živinozdravske
podkovske šole v našem
s t Vil
Župani, ali ste storili svojo dolžnost za pokončevanje gosenic
Z globočine morja. (Dal.)
Mnogovrstne novice.
Poziv pisateljem slovenskim
Bosnij
Korist mavca (gipsa) na polji in v hlevih. Turki pred Dunajem leta 1529. (Dalje.)
Hercego
nekdaj Hrvaška zemlja
Naši dop
N
* v
Na poduku stoji svet. Kdor se nič ne uči, nič ne ve: to je že stara resnica. Ce se čevljar mora učiti, da zn& čevlje delati in celo dimnikar, da zna dimnike ometati, bode vendar dandanes veak lahko razumel, da je še veliko bolj potrebno učiti se umnega kmetovanja, umnega živinozdravstva, umnega podkovstva. Zato pa imamo — čeravno še premalo — vendar vsaj nekoliko tacib šol v našem cesarstvo.
Take šole so:
V	doljni Avstriji.
1) Kmetijska deželna šola v Edthofu pri Am-Stetten u. Ta šola traja eno leto; 2) vEdelhofu pri Zwettlnu, katera tudi eno leto traja; 3) kmetijska in vinorejska šola vFeldsbergu z dvema letoma; 4) vrtnarska šola c. kr. vrtnarske družbe na Dunaji, katera 5 mesecev traja; 5) vrtnarska šola v ,,Elizabe-tišČi* v Mödlingu z dvema letoma; 6) vincarska deželna šola v Kremsu z enim letom; 7) gozdarska šola Doljnc-avstrijskega gozdarskega društva v Aggsbachu pri Melku z enim letom; 8) podkovska šola v c. kr. živinozdravskem inštitutu na Dunaji, ki traja 6 mesecev.
V	gornji Avstriji.
1) Kmetijska deželna šola v Rizlhofu pri Bergu
z dvema letoma; 2) šola za strežnike sadnih vrtov v
Esserdingu s pol letom.
Na Tirolskem.
1) Kmetijska deželna šola v sv. Mihelu z nemškim in italijanskim učnim jezikom , katera traja dve Jeti; 2) kmetijska šola z italijanskim učnim jezikom v Roveredi z enim letom; 3) kmetijska šola z italijanskim učnim jezikom vTridentu z enim letom; 4) semenska in sadjerejska šola na Weinberlhofu pri Bo lean u z dvema letoma; 5) šola za sadno vrtnarstvo v Bolcanu z enim letom ; 6) vinorejska šola vinorejske družbe vTridentu z italijanskim učnim jezikom z
dvema letoma; 7) šola za sirarstvo v Tridentu z italijanskim učnim jezikom, ki traja le nekoliko tednov.
Na Predarlskem
šola za gozdne paznike v Brege neu s šesttedenskim naukom.
v
Na Stajarskem.
1) Kmetijska deželna šola v Grottenhof u poleg Gradca triletna; 2) sadje in vinorejska šola v Mariboru triletna s posebnimi 8dnevnimi kurzi z nemškim in slovenskim učnim jezikom za kletarstvo, sadje-in vinorejo; 3) učilišče za pridelovanje semen pri Sent Petru poleg Gradca z enoletnim tečajem, pa tudi z dvema tečajema; 4) podkovska in živinozdravska šola v Gradcu, una polletna, ta celoletna.
Na Koroškem.
1) Kmetijska šola v Celovcu z dvema zimskima tečajema; 2) vrtnarska šola družbe vrtnarske v Celovcu s tremi leti; 3) podkovska šola v Celovcu z
dvema polletnima tečajema.
Na Kranjskem.
1) Deželna sadje- in vinorejska šola na Slapu s slovenskim učnim jezikom in dvema letoma; 2) podkovska in živinzdravska šola družbe kmetijske v Ljubljani, una polletna, ta celoletna.
Na Primorskem.
1) Kmetijska deželna šola v Gorici z italijanskim in slovenskim učnim jezikom in dvema letoma, pa še s posebnimi kurzi za vinorejo in sadjerejo z italijanskim in slovenskim jezikom po 14 dni; 2) svilorejska šola v svilorejskem poskuševališči v Gorici z nemškim in
italijanskim jezikom po 4 tedne.
v
Na Ceskem.
1) Kmetijska šola vHrudimu s češkim učnim jezikom in dvema letoma; 2) kmetijska deželna šola v
Hraholnsku s češkim jezikom in dvema letoma; 3) kmetijska šola v Kad an j i z nemškim jezikom in dvema letoma; 4) kmetijska šola v Klatovih s češkim in nemškim učnim jezikom in dvema letoma; 5) kmetijska šola v Piseku s češkim jezikom in dvema letoma; 6) kmetijska šola v Lib e j ic-Rabinu s češkim jezikom in tremi leti; 7) kmetijska šola v Tečen-Liebwerdu z nemškim jezikom in dvema letomav 8) deželni zavod za sadjerejo , vinorejo in vrtnarstvo;
Troji pri Pragi z nemškim in čeakim učnim jezikom in enim letom.
Na Mor av skem.
Kmetijska šola v Ivančicah (Eibenschütz) s češkim jezikom in dvema letoma; 2) šola za kmetijstvo in predivstvo v Moravskem Schönbergu z nem-
škim
učuim jezikom in dvema letoma
?
kmetijska
šola v velikem Mezeričji s češkim jezikom in
dvema letoma
j
kmetijska zimska šola v Krome-
ri žu s češkim jezikom in pol leta; 5) kmetijska in vi-norejska šola v Znoj mu (Znaim) z nemškim učnim
jezikom in dvema letoma
j
šola za gozdne strežnike
v Brni z nemškim in češkim jezikom enoletna pa tudi Štirimesečna; 7) šola za prijatle sadje- in vinoreje in pa vrtnarstva v Brni nemška in enoletna; 8) šola za lanorejo v Moravskem Schönbergu nemška trimesečna.
Zupani
ali ste storili svojo dolžnost za po-
končevanje gosenic?
To vprašanje gre zdaj po mnogih časnikih kmetij-ker se v vseh deželah bojč slabe sadne letine
skih
zarad ogromnega števila gosenične zalege.
Zato
vprašamo tudi Vas, župane na Slovenskem, ste li storili
svojo dolžnost po postavnih propisih, da Vas ne zadene
ostra razsodba časnika „Oekonom", ki
pravi, da „vsak
župan je tat premoženja svojih soseščanov
>
ki strogo ne Čuje nad tem, da vsak posestnik
sadna drevesa, jih otrebi gosenične zalege
f
ki
«
ima neki
nemški deželi
pravi
kjer je sadjereja na visoki stopinji in so ceste zasajene s sadnimi drevesi, se vidijo povsod na teh potih obešene majhne tablice, na katerih z debelimi črkami stoji napis: „ječa Čaka vsacega, kdor škoduje drevju!" To je kratek pa tehten
opomin
)
ki
naj
se tudi pri nas ne zabil!
Korist mavca (gipsa) na polji in v hlevih.
Ce pomislimo, koliko dobička more mavee dona-šati kmetijstvu in koliko je mavca na svetu in da ni drag
f
mora človeka srce boleti, če vidi, kako malo naši gospodarji še zmirom marajo za-nj. Naj jim tedaj na kratko pred oči postavimo njegovo korist na polji
in v hlevu.
Mavec na polji.
Dobrota mavca je očitna kot beli dan najbolj pri navadni detelji, pri nemški (lucerni) in pa turški detelji (esparsetij, pri grahu, grašici, fižolu in bobu. Manj koristen je pa pri druzih poljskih sadežih.
Zato govorimo samo o gipsanju deteljišč.
Mavec se rabi surov, a ne žgan, v prah zmlet. Le tak se dä dobro potresti in lepo razdeliti po vsem de-teljišči; žgani mavec postane rad kepast in je mokri zemlji škodljiv. Raztresa se mavec ali sam ali pomešan s pepelom, ki enako gipsu dela na deteljiščih.
Vzame se ga navadno na 1 oral njive 4—6 centov več ga raztresti na oral je potrata.
C as gipsanja je koncem malega travna (aprila) ali začetkom velikega travna (maja), kmalu potem, ko je deteljšče ozelenelo in se mala deteljna pere9ca v zraku gibati začno. Gipsajo naj se pa deteljšča zmirom o vlažno-toplem vremenu.
Mavec najbolj tekue globoki, rodovitni in
i
gorki ilovnati zemlji
)
kjer
se
detelja
sploh
takim zemljiščem
t
v
ze
sama po sebi dobro sponaša
Na
mokri in mrzli glinasti, kakor tudi na presuhi peščeni zemlji ne pomaga mavec nič.
Najbolj se mavčeva moč kaže v zmerno vlažno-
toplih krajih, kjer večkrat pride pohlevni dež rose ne manjka.
)
pa
tudi
Mavec v hlevu.
Da mavec dobrot
davno po skušnjah dokaz
g
Zato
zelo povikša, je že
Slovstvene stvari.
Poziv pisateljem slovenskim.
Častiti odbor „Matice slov." mi je zopet izročil
vredništvo „.letopisa
razdeljen na
»
" njenega, kateri ima letos izhajati
snopiče
Kakor lani obračam se tudi zdaj do cenjenih naših
pisateljev z vljudno prošnjo, naj mi, kakor lani, tudi letos na pomoč bodo s spisi primernimi ,,Matici", ki o izdavanji knjig v nekaki sredi stoji med visokoznan-stveno akademijo in pa založnico priprostemu ljudstvu ugodnih knjig. Znanstveni članki glede na večino Matičinh udov ne smejo se zato previsoko spenjati v znanstvena gradiva — v nevoljo takim udom, ki niao učenjaki prve stopinje, zabavni članki pa naj tudi
zmirom imajo nekoliko podučnega zrnja v sebi: v obče rečeno, naj je vsak članek Matičinih spisov tak, da čitatelja mika, vsaj dvakrat ga prebrati. — Vrb tega je največ želeti izvirnih spisov ali vsaj tacih, ki jih je pisatelj po virih prestrojil na svoje. Sprehajajo se v spisih svojih po obširnem svetu, posebno slovanskem, naj pa nikar ne zanemarjamo domačih tal.
ki sem ga prejel
Ne
i
morem si kaj, da ne bi iz
pisma
od veljavnega rodoljuba iz Stajarskega, prepisal tu par
, kakor trdi, „glas iz naroda": „Kedaj
vrstic
ki
so
bomo Slovenci od rešetarjenja j e z i k o s 1 o v j a presto pili na spisovanje druzih važnih in slovstvu našemu potrebnih reči? Mar še nismo zadosti „tilologische nation
Človek bi nič ne rekel, ko bi „Matica" škode pri tem
, češ, to je za kakega
ne imela; Če pa oporekajo udje
jezikoslovca, ne
pa z4 me, ki bi rad
v svoj poduk kaj čital, potem se bo moralo na javno mnenje veČi ozir jemati".
Kar pa se tiče pisave same
>
želeti
Je
)
da
vsaj
preredko vidimo gnoj gipsati v hievih
res škoda da le nekaka enoličnost vlada o spisovanji Matičinih knjig
f	m w	■ i	t	a	i	m	«	.. ■
na
pa
Korist mavčeva gre na več strani. Ce sta stelj
in
gnoj v hlevu potresena z mavcem , ne more vitna moč gnoja, ki se amonij a k imenuj duh
pogla-
)
to
J	T	ftltOVUOWU««! , ^IV., W	»VACH,
gnoja hitro i z puh te ti, ampak ostati mora ta rodovitna
ki človeku prišedšemu v hlev v nos vdari
tisti
iz
Pravila slovnice slovenske naj so nam kažipot, zaljubljenost v oblike, ki se, kakor nam pričajo skušnje preteklih let, spreminjajo kakor ženska krila.
Konečno moram dostaviti še eno željo , ki je bila objavljena v zadnjem občnem zboru Matičinem, in ta
„letopis" naš namenjeni, ki
Je
>
naj se izbirajo spisi za
moč v gnoju dalje časa; 2) ker ni tega smradu v hlevu,	preobširni, da jih ni treba trgati na več na-
ostane
k v njem bolj z d
za
ljudi
daljav
zdaj, ko
ima v 4 zvezkih izhajati na leto in dan
9
bi obsegal
Po takem se gnoj dalje časa bolj rodoviten ohrani; katerih vsak naj zato obdrži gnoj tudi dalje časa enakomerno prhkost raznoterimi članki po
kakih 5
pravilu: „variatio
tiskanih pol z delectat".
in ne postane špehast. Po vsem tem živo priporočamo našim gospodarjem ne zabiti mavca v hlevu
To
so
želje
>
s katerimi se obračam do častitih pi
sateljev našib, proseč jih vljudne podpore z dostavkom,
da so jim po pravilih Matičinih zagotovljene nagrade
99
za vsak sprejeti članek, ki ga pisatelj izrekoma ne daruje Matici.	Dr. Jan. Bieiweis,
Matičin predsednik.
Priredil M. Molek.
Turki vdrugic pri Dunaji. (1683.)
(Dalje.)
Ko je bil 40. dan obleganja pretekel, hoteli so ja-ničari po svoji stari pravici odriniti v svoj kraj. Ne-volja med Turki je bila od dne do dne veča; razsajala je kuga in lakota moriia, ker so bile Tatarske, roparske čete vse na okrog pojedle , požgaie ali kako drugače pokončale. Turki so več vžili lakote in draginje, kakor kristijanje v mestu. Le veliki vezir, paši, age in beie so še vsega dovelj imeli in se dobro ma-
stili s plenom kristijanov.
Lepa reč Turških poveljnikov! Vojak prostak naj
strada, da ima le njegov gospod poln želodec. Ti Turški požeruhi so bili zase v svoje šotore, v kleti in druge luknje podrtih predmestij toliko živeža navlekli, da je vsak lahko mislil: Turki so oblegani, pa ne kristijanje.
Turki so hoteli s kristijani pogajati se za mir, toda Staremberg jim je s topovi odgovarjal; še toliko jim ni dal oddihljeja, da bi bili pokopali svoje mrtve, ki jih je ležalo na tisoče; kakor hitro so se tega dela lotili, razpodil jih je s streljanjem.
Ker so Turki slutili, da bo Dunajčanom pomoč došla od zahodnje strani, od Dunajskega gozda, zato je veliki vezir ukazal, naj se že 9. dne septembra zjutraj vse trume Čez strugo iz Leopoldstadta nazaj podajo; za-se pa je odbral najboljše vojake za telesno stražo. Na tisoče šotorov so narazen vzeli, videti je bilo, kakor da bila bi kaka vas vse strehe zgubila; na tisoče velblodov (kamel) in mul so dobro otovorili ter ž njimi odrinili proti Dunajskemu hribu po cesti proti Laksenburgu in Novomestu. Svoj gizdavi šotor dal je postaviti „pri predici na križi"; al skesal se je še tisto noč, da je to storil; spremenil je svoje misli ter zopet začel mesto stiskati z vso močjo; velik oddelek svoje vojne je poslal proti Kahlenbergu in razpostavil jo po višinah Grincinga. Na to je poklical v svoj šotor na vojskini posvet nezadovoljne in pokarane, če ne tudi z batino kaznovane paše, age in bei e. Al pri taki priložnosti se le prerado zgodi: „kolikor glav, toliko misli"; sporazumeti se kar niso mogli. Eni so hoteli, naj se obleganje kar popusti; drugi, naj se vsi gozdi na okrog posekajo , na pripravnih krajih baterije postavijo in tukaj naj se z veliko armado čaka na sovražnika. Veliki vezir s tem ni bil zadovoljen ter odgovoril: „ Dunajski poveljnik je s svojo hrabro vojsko zadosti očitno
pokazal, da plane za nami, ako obleganje popustimo.
Turki bi bili z velikim trudom pravo mešanico
skupaj spravili vsake baže vojakov; ti bi se nikakor
meriti ne bili mogli s krščanskimi izurjenimi vojaki. Poglaviten vzrok za to je bil: sultan mu je dal polno oblast čez življenje in smrt, za boj in mir. Jezno potegne „hati šerif* (sultanovo pismo), pokaže ga zbranim pasem ter jih izpusti. Al prevelika nada gotove zmage
ga je goljufala.
Ko se je 12. dne septembra (bila je nedelja) o solnčnem vzhodu na Kahlenbergu vse živahno gibati začelo, lesketalo se orožje v jutranjem solnčnem blišču,
razlegal se daleč na okrog vojni krik , upadati je jel
prevzetnemu Turčinu pogum. Kara Mustafa se vrže na tla, puli si brado, ruje si lase in preklinja dan svojega rojstva. Pašema z Diarbekira in Budima je ta komedija predolgo trajala; zoper prepoved šla sta v njegov šotor in ga prisilila, naj prevzame poveljstvo jani-čarov.
Ker svoje togote nad drugim pokazati ni mogel, razlil je svoj žolč nad nedolžnimi. Divji in krvoločni ris je dal po klati vse vjete kristijane, ki so bili v njegovem taboru, žene, otroke in starčke; bilo
je pomorjenih vseh skupaj do 30.000. Grozna morija ;
v potocih je tekla kri kristijanska! Ko si je z nečloveškim klanjem nekoliko jezo ohladil, vzel je prero-kovo zastavo (Mohamedovo cunjo), paši Osmanu Oglu-u pa izročil desno krilo od Hernalsa do Dornbacha. On pa je ostal v sredi. Grozovito pokanje se je začelo pod zemljo in nad zemljo; al, hvala Bogu, brez vspeha.
Kristijanom na pomoč došli vojaki so željno pričakovali prvih žarkov jutranjega solnca in pazljivo poslušali, kedaj bo zagromel prvi top. ^ Predno se je daniti začelo , pristopil je k altarju v St. Leopoldski kapeli Marka Avijon, kapucio, duhovnik zelo spoštovan zarad pobožnega življenja; pri tej priliki obhajal je vse
zbrane kneze. Pri sv. maši stregel mu je kralj Poljski
Sobi es k i. Potem P. Marka še blagoslovi kristijansko
vojno ter jo zagotovi zmage.
Boj se je naznanil s 5 streli iz topov na Kahlenbergu, v istem trenutku jelo se je že streljati z malim orožjem pri Kahlenberški vasi proti Nusdorfu na levem krilu. Turki so soteske in ozka pota pri Nuabergu trdovratno branili z neverljivo vstrajnostjo. Osman Oglu paša je petkrat zaporedoma naskočil nek vtrjen kraj , ki so si ga bili Avstrijanci korak za korakom pridobili. Avstrijanci niso mogli naprej ; proti njim so bili Turki nastavili veliko baterijo na gričih pri Döh-lingu; še le, ko so jim Saksonski pešci na pomoč prišli in Turka od strani prijeli, so se po sedemurnem hudem boji nekoliko oddahnili. Do dveh po poludne središče in desno krilo še nista bila v ogenj prišla. Ravno to uro planejo Poljaki iz gozda pri Dornbachu ter skočijo srditi kakor oroslani (levi) nad Turka , zgrabivši ga v središči in na levem krilu, toda sovražnikovih silnih trum niso mogli prodreti.	(Dal. prih.)
Zabavno berilo.
Iz sodnijskega življenja.
Po spominu starega skušenega pravnika.
Spisuje Jakob A16 s o v e c.
Iz globočine morja.
(Dalje.)
Resnobnost mladenča me stori radovednega. Zato mu pokažem stol pri mizi in ko sedeva, prične: „Najprej prosim dovoljenja, da s svojo povestjo nekoliko v
preteklost sežem."
Jaz prikimam in potem mi bolj obširno pripoveduje to, kar jaz tu v kratkih besedah podam: Dolar je bil sin še dokaj premožnih starišev, ki so mu pa potem, ko so po nesreči prišli ob vse premoženje, pomrli, zapustivši mu še toliko, da je komaj komaj dovršil svoje študije. Kot praktikant je imel toliko plače, da ni glada umrl, zati si je moral iskati postranskega zaslužka s podučevanjem v francoščini in angleščini ; oba jezika je dobro znal, zlasti francoski mu je bil gladak. V tem jeziku je podučeval tudi Em o, hči tr-
100
govca Kiparja. Ta poduk, da-ai za go3pico Etno jako Kratko pred mano je sel po istih stopnicah Spitler"
ugoden, ker se je francoščine dobro naučila, pa je bil končd Dolar in me pome nesreča za obojna srca; kmalu sta nevedč in morda tudi nehote zapazila, da se ljubita in da ne moreta biti
Pri teh besedah se tudi
pogleda
me
t)
Tu
ni v možganih zabliska
na ta način narisana pot
)
zato
dite tud
drug brez druzega. Srečne so jim bile ure in da bi vštric črt številke, katere gotovo nič druzega ne na-
poduk dalje trajal, delala je gospica nalašč napake v
besedi in pisanji
Tako
bil poduk morda še dolgo
tr a j a 1 lerj a
a prišel je izdajalec v podobi blagajnika Spit-ki je nekega večera med vrati zapazil njuno
znanjajo, kakor čas, tega do tega kraj
v katerem se dä
vad
priti
<<
Po tem pojasnilu pogledam tudi
ji o t j a , (vt j o uua^žgc« iv^uvi c» luuu tkivi tuujjauii ujuuv/ aomljevid in črte na ujcui« u,uiaiu ov<» u i'd cuc u! tati
skrivnost in jo škodoželjno očetu razodel, maščevati se in po številkah nad črtami preračuniva, da mora hudo
t	. %	\ j	f	t	• ♦	1 •	A	I	11+1	1 • 1 • *	^	1 1 •	\T	TT	1	rT	f i
m. Kmalu sva oba ene
bolj natanko
m
hoteč zarad tega, ker je sam po Emini roki stregel
j
a
delnik zdaj biti že blizo New Yorka, Vera-C
ona ga je zaničljivo odpodila.
Tako
>ji
konec, nit med njima popolnoma pretrgana, ker so sta-
bilo ljubezni otoku Kubi, kamor je šla s Ham burga tisti dan
riši na hčer skonca ostro pazili, pozneje pa jo
celo
po
on
vedeti
t
došel po
;
ali na
ko je
>
prva ladija. Tedaj nama
edi
1Z-
)
Al upanja ni bilo nobenega, da bi bila kdaj nje-
slali svest nila. gova
boljše namene ž njo, ga je meni so prazna reč; kedar boste sodnijski svetnik pa
katerem potu
odrinila v istem času v
žlahti daleč proč. Vkljub temu si je bil Dolar Hamburgu prva ladija v Ameriko, kar izvedeti da njena ljubezen do njega ne bo nikdar vgas- tako težko ne zdi.
meni
>
kajti oče njen, kateremu je rekel, da ima naj-
f
osorno odpodil rekoč: „Na-
Dolar odmaje z glavo. Cemu?"
17
pravi

saj je razvidno
>
da
se vse
i
ali
če to ne, kedar boste imeli 300.000 gold, premo- naseliti, zato je obdano mesto z rudečim kolesom.
črte snidejo v S. Francesco! Tje bo tedaj na vsak način bežal po tej ali drugi poti. Najbrže se misli tu
Le
ženja, takrat se zopet oglasite, morda se zmeniva. Dokler pa tega nimate, ne pridite niti dekletu, pred oči.
če
niti
meni
mu tu ne bilo všeč ali Čez nekaj časa, ko bi tudi v Evropi bil že zopet varen, bi se preselil na Francosko
)
;Hm! to je zadosti odločno"
ko v svoji povesti nekoliko preneha. ,,Milujem vas. cesco držč."
ali Španjsko ter naselil se ob Parizu , Lyonu ali Ma-
spregovorim jaz, dridu. To sklepam z višnjevih črt, ki tje s S. Fran-
Toda mlada srca se hitro vnamejo, a tudi hitro ohladč. Najbolje, da skušate si jo izbiti iz glave. Kar ni človeku dano, tega naj ne doseza. Tolažite se s tem, da
je mnogo mladenoev v enakih okoliščinah."
vsem
i
d
Ne
<<
>
sicer ne maram za življenje. In da ne bi imel načrta ter bežal po
veti
nobenega upanja
nite
spregovori odločno
n
pot

)
ž njo mi je ži- zapazil, da je ta zemljevid
Občudovaje to bistroumnost mladenčevo pritrdim kar mi pove. Vendar pa ugovarjam : Res je skoro gotovo, da si je Spitler tu narisal
po kateri je mislil pobegniti. Ali pa zdaj
t
ko

zgubil,
>
da si jo bom od osode priboril
drugih
}
me-
u
7
da bi nosil to življenja pezo , da bi stal danes tu
<<
pred vami?"
7
ne
f
17
,Vi ste res nesrečen človek
Nisem"

mi prestriže naglo
u
besedo
„nisem
druge kraje?
„Tega ne verjamem", ljevid mu je služil takrat, čeval
vid
ni premenil svojega potih in morda celö v čisto
odgovori
odločno
J 77
ta zem-
Poglejte to le!
Pri teh besedah izleče iz žepa zelo povaljan debel
da
7
ko si je poj izbiral in dolo-; zdaj jo ima tako že v glavi. Cemu mu zemlje-po3ebno tako povaljan, kasor je ta? Tudi ne vem
da bi ga bil pogrešil, ker je bilo čez dva meseca pred begom, kar sem ga jaz našel in kot malovreden papir
7
doma
ko sem videl
7
je
7
sem
vreči
7
se
papir in ko ga razvije in na mizi razprostre, vidim je zemljevid Afrike, Amerike in Evrope. Ce
že prej malo sumičil, da je mladeneč zel6 prenapet mi zdaj skoro za gotovo zdi, da se mu v glavi meša. ste me napotili do premišljevanja Zato vprem va-nj svoje oči in prašam , da bi se pre- sem vam tu razložil", pričal
v kot vrgel. Včeraj ga
kar bi bil tudi storil
zopet zapazim in mislim tje ko ne bi bil zagledal teh dvojnih črt na njem. Ti črti
7
cegar
sai je to
7
kar
, kako je ž njim: Kaj je s tem zemljevidom? s tem, kar ste mi do zdaj povedali?
Ta povaljani papir je važen dokument" , pravim
77 jJVtaijaut	J v » »«v»« «^"mv^nv ,
kaki zvezi je jaz po kratkem premišljevanji, „al kaj pomaga
»
„Vidite to rudečo črto na zemljevidu? Le glejte! Tu v P. se prične, od tod gre čez L. po železnični črti.
Hu-
dodelnik je unkraj morjä, predaleč za roko naše sod-
nije vanja
i
Kdo bi šel za njim, kdo trpel stroške
tega
pofco-
Denar, kar mi ga je okradeni trgovec izročil
. "- r• ~ j "~ ~ o ---— r --------—-	«.v.. • Ö j ~~
Tu preskoči po poštni poti na železnično črto v za stroške preiskave, sem mu nazaj
dal
7
in
zdaj
si ne
F. in od tod je rudeča črta vrh železnične črte poteg- upam priti z novo prošnjo in tudi nočem. Iz sodnijske
tvi r\ vi	r\ mi It n f n m/i r%% i	i* /v	X «
njena do mesta H., do morja
kase
se pa za tak namen, pri katerem je koneČai
^ ^ U a /Ima rM t i i rr /1 a rf/\I i n i n A w» n t U a /i 01	{ i
Jaz grem z očmi za njegovim prstom in vidim res vspeh še jako dvomljiv, dovolila jako majhoa svota.
vse, kar mi pokaže; vendar mi je vse še nerazumljivo zato ga zopet nekako nezaupno pogledam, rekoč:
;
(Dalje prihodnjič.)
77 17
Dobro! To vidim
7
kaj dalje?
a
Politične stvari.
Idite za mojim prstom z očmi dalje. Tu od H. vidite rudečo črto čez morje do New-Yorka v Ameriki; druga črta drži do Vera Cruz; tretja tu do otoka Kube,	,t
Dalje vidite črto od New-Yorka in od Vera Cruze do liOSnija 10 HerCOgOVllia
S. Francesco v južni Ameriki, kamor je potegnjena
nekdaj Hrvaška
tudi tretja črta od otoka Kube. Tu v S. Francesco vidite debelo piko in okoli nje krog. Od tod drži tanka

višnjeva Črta nazaj čez morje do Francoskega, uiu6<» v o^j» uv,v& do Spanjskega. Mesta Pariz, Madrid in Lyon so zopet nih 60 milij
druga
v sej
Hrvaški posl
delegacije
zemlja
Ivau V o n č
obkrožena z rudečo črto."
„Vse to vidim,
sede o B
Ogerske, Andrassy in Herceg
J0
19. dne t m
ko je šlo za dovoljenje zna-
7
govoril prav krepk
ter prizadeval si
ti
ali kaj pomeni? Čemu mi kažete?" Avstrijsko politiko za ti deželi, katerih nesrečni preb Morda boste jeli umeti, če vam povem, da sem valci že tako dolgo zdihujejo pod Turško silo in tud
ta zemljevid našel jaz na stopnicah v Kiparjevi hiši po pogodbah miru nimajo še pričakovati enakeg
ravno ko mi je gospodar tako osorno vrata pokazal, aenja, kakor Bolgari. V svojem govoru
odre-izrekei
101
»ado, da bode Avstrija usmilila se tudi teh revežev ter rešila jih iz večstoletnega barbarstva, ker ona je k temu poklicana najbolj — že zavoljo svojih lastnih interesov ali v svoj prid, pa tudi po zgodovinskih pravicah; zato on misli, da bo res tudi zopet prisvojila si omenjeni deželi. Pravico Hrvaške do njih pa je dokazal s sledečimi zgodovinskimi črticami.
Od starodavnih časov že ste Bosna in Hercegovina zemlja Hrvaška. Poklicani po cesarji Herak-liji so zasedli Hrvatje v 6. stoletji deželo, iztrebivši Avare. Po spisih iz leta 1080. je zgodovinsko doka zano, da je bil ban Bosnia ki onih 7 Hrvaških eden,
ki so gospodarili po posameznih deželah kraljevine Hrvaške in kot volilni knezi volili Hrvaškega kralja. Ko je zamrla kraljeva rodovina Hrvaška, so izvolili Hrvatje si Ogerskega kralja Kolo man a ter ga kronali leta
1102. za kralja Hrvaške, Dalmacije in Bosne.
Tako je bilo do leta 1356., ko je bil T vrt ko „po
milosti kralja Ludovika" imenovan za bana Bosni-škega. Z dovoljenjem kralja Ogersko hrvaškega, ki si je pridržal najviše gospodstvo (dominum supremum), se je T vrt ko v Milosevu kronal za kralja Bosni-škega, češ, da more s tem proti sosednji Srbiji zado-biti več veljave in^krepkeje braniti se Turkom. Sin in naslednik njegov Štefan je s slovesno pogodbo v Dja-
kovu leta 1393. potrdil nadgospodatvo kralja Sigismunda
in njegovih naslednikov, na to mu je Sigismund podelil kraljevo oblast Bosniško za čas njegovega življenja. Isto tako je pripoznal tudi O s to j a, Štefanov naslednik, nadgospodstvo Ogersko hrvaških kraljev.
Leta 1444. je Štefan Kozaka, poveljnik v Humu
Bosniškem, privzel si naslov „Herzog" (vojvoda) in od takrat ima Hum ime „H e r ce g o v i n a". Čeravno je Stefan svoj naslov „Herzog" (vojvoda) sprejel od cesarja Fr i d er i k a IV., vendar to ni nič spremenilo njegovega od Ogersko hrvaškega kralja odvisnega stanu; sin in naslednik njegov Vladislav se nahaja o Turških vojskah med podložnimi poveljniki kralja Matije K o r v i n a.
Ko so Turki večidel Bosne in Hercegovine si
prisvojili, pa zopet zgubili, imenoval je kralj Emeriha Za poly o za bana Dalmatinskega, Hrvaškega in Bosniškega in je dobil ob enem od Rimskega papeža dovoljenje, da so se dohodki prijorata Avran-skega smeli rabiti za brambo Bosne.
Potem so bili neprenehoma boji s Turki z različno srečo; slednjič je o miru, sklenjenem 1. 1503. v Budi, sultan Posavino, Jajce, Imotsko, Mostar, Livno, Travnik in Dubrovnik pri Serajevem dal zopet kralju Ogerskemu in Hrvaškemu nazaj. Po daljnih vojskah so Turki za časa miru v Karlovcu Bosno do Tuzle dali cesarju Avstrijskemu in kralju Ogerskemu nazaj kot „nazajpridobljeno zemljo" (terrenum reoccupatum);
pa ta vnovič pridobljena zemlja je šla I. 1739. o miru v Belgradu zopet v zgubo. Leta 1788. je Lavdon vnovič vzel Beligrad, Berbir in Sabac. Cesar Jožef II. je nameraval osvoboditi vso Bosno in Hercegovino in pridobiti ji svojemu cesarstvu; al ta namen se je razbil zato, ker je Turčija zvezala se s Prusijo. Kmalu potem je umrl cesar Jožef II. in o miru v Siščevi (Sistovi) je dobilo Ogersko-brvaško kraljestvo sedanje meje. Avstrijsko-Ogerski državi pa je ostal le naslov „varuhinje katoliških kristjanov v Turčiji in sv. groba -v Jeruzalemu." —
To so v kratkem važnejše zgodovinske točke , ki pričajo, da ste Bosna in Hercegovina od starodavnih časov bili Hrvaška zemlja, da so ji Hrvatje pridobili in branili s svojo krvjo ... Polovica nahoda Hrvaškega pričakuje že 250 let pomoči od države, da bi se dobila nazaj ta zemlja deželi, s katero je
bila zvezana nekdaj in od katere je bila odtrgana per roparski roki Turških barbarov.
Mnogovrstne novice,
v
* Častna sablja Abdul- Ker ima, katero so mu „bratje" Magjari darovali, je zdaj v nevarnosti, da pride v roke ruske in calo v roke velikega kneza Nikolaja. Abdul-Kerim je neki tak siromak postal, da ne more ne sebe ne svoje rodovine preživiti; zato je v tej stiski zastavil ta magjarski dar nekemu Grku. Grk pa, ki ne ve, kaj bi počel z mrtvo sabljo, hoče jo prodati, ker se ne na-dja, da jo bo ubogi Abdul-Kerim rešil. Neki Rus je zvedel za to in hoče sabljo kupiti, da jo pokloni velikemu knezu Nikolaju. Ali ni to čudna igra osode?
* Nasledki Bizmarkovega „kulturkampfau so do sedaj že sledeči na Prusko-nemškem. Od 12 škofov so ostali na Pruskem zdaj le 4, namreč v Kulmu, Erm-landu, Hildesheimu in Osnabrücku. Od 11. maja 1873. leta je od 793 far a škofije Kolonjske
do septembra lanskega leta izpraznjenih bilo 117, — v
škofiji Tri er ski do konca lanskega leta 148, do januarija letošnjega leta 150, — v Miinsterski škofiji 70,
—	v Paderbornski 68, — v Hildesheimski 16,
—	in v Poznansko-Gnjezenski 82 praznih farä. V škofiji Münsterski je vrh tega izpraznjenih še 52
podfar, skupaj 122, po takem je v vseh teh škofijah
praznih 1193 duhovnij. V to štatistiko pa ne spadajo še tisti menihi, ki so morali po samostanski postavi samostane zapustiti.
v * Duhovna nosa na ulicah v kantonu Genevskem v Svajci prepovedana! Genevska postava (Genfer Gesetz) prepoveduje duhovnom, da se ne smejo na ulicah v duhovni obleki prikazati. Nedavno je bil zato opat Pa-radis poklican pred sodnijo obdolžen, da se je v Ge-nevi na ulicah prikazal v svoji duhovni obleki, češ, z dolgo suknjo in s klobukom s širočimi okraji. Opat ni tajil širocega klobuka, suknja pa ni bila suknja, ampak črna svilnata površna obleka. Konec cele sod-nijske obravnave je bil vendar na veselje vseh pričujočih ta, da je bil opat nedolžen spoznan, kajti sodniki niso našli nobenega paragrafa v postavi, s katero širo-kostjo klobukovih okrajev postane klobuk duhovni in s katero dolgostjo suknja duhovna. — Tudi to kaže smešnost onega „kulturkampfa", ki je z Bizmarkovim v žlahti.
t -i- i \■ • *'-" - ■ " * t
Nasi dopisi.
Iz llusijC 9. marcija. —rj. (Konec.) — Primerite z
Ruskim duševnim življenjem življenje drugih Slovanskih narodov, pa ne bo težko uganiti, komu je treba bližati se. Dobro mi je še v spominu, kako smo nekdaj mladi ljudje duhtali in premišljevali , kako bi se dal vpeljati vseslavjanski jezik. Eoi so mislili, da bi se morali vsi poprijeti cirilice, ker jo rabi večina Slovanov, drugi pa, da latinice, ker je bolj okrogla in prijetna za oči. Al z občnimi črkami ne bilo bi se občnega slovanskega jezika. Bili so spet taki, ki so trdili, da je iti za nekoliko vekov nazaj ter vse začeti z nova zidati na staroslovenskem temelji, drugi pa, da se je treba držati sedanjosti, vendar pa, da manj omikani vzhod se mora bližati k bolj omikanemu zahodu. Take priproste čenče izvirale so iz mla-denčevske nevednosti. In vseh teh sanjarij ni v meni ostalo niti pičice več. Na njihovo mesto je stopilo trdno prepričanje, da vseslavjanski jezik je mogoč v daljni prihodnosti, in pot k njemu je le ena: ne hoditi nazaj k staroslovenščini, a tudi ne vzajemno bližanje slabili
101
k slabim, ampak občno bližanje vseh slabih k edinemu
močnemu.
Morda bo kdo vprašal: je li to mogoče in kako je mogoče, pa še posebno, ko bi, na priliko, Slovenci stopili na to pot, a drugi, na priliko, bližnji sosedje Hrvatje pa ne bi, ali ne bi potem ostali Slovenci na cedilu in celo v škodi?
Na videz je ta strah resen , a v resnici ne tehta prav nič. Cehi bili bi pri bolj ugodnem političnem položaji eden najkrepkejih stebrov Slavjanskega poslopja. V današnjem položaji pa to niso. Posledki tacega po-loženja so znani. Jn ali je mar Slovenski jezik v svojih osnovah bliže Češkemu, kakor Ruskemu? Hrvaško-Srbsko narečje res da je Slovenskemu bliže. Al izpo-sojevati si od njega kak „baš", „nego" in druge take nepotrebne besedice, bi mar bolj bogate naredil Slovence tak dolg? Morda bo potem Slovenska mladina lože razumela ,,Srbo hrvaške narodne pesmi?" Mislim, da ne. Bolj koristno bilo bi posnemati postopanje Bolgarov. Oni tudi pod Turškim jarmom niso si lzposo-jevali od Srbov in Hrvatov besedi, ampak kolikor jim je po političnem in socijalnem položaji bilo mogoče, mikali so svoj narodni jezik , pri tem pa pridno se učili Ruskega jezika, dobro vede, da ne Srbsko-hrvaški, ampak Ruski bo kedaj svetovni jezik, in če je treba od kod kaj zajemati, naj se najprej jemlje iz Ruskega. Komu neki na svetu ni treba izposejavati si to in uno?
V poslednjih dveh desetletjih ste se razvili med Slovenci dve posebno škodljivi napaki. Začeli ste namreč pisati toliko Slovenskih narečij, kolikor je tistih kotov, kjer se je rodil kak mož sposoben pisatelj, tako, da Slovenska mladina že ne more prav vedeti, kaj je Slovenski jezik, kaj Kranjsko, Stirsko, Goriško, Bržinsko narečje. Eoacih prikazen ni pri nobenem drugem Slavjanskem narodu! To ni otročja bedarija, to je grda trma, ki ubija moč narodu, namesto jo krepiti. Gogolj, eden največih Ruskih pisateljev, po rodu Malorus, dasiravno Malorusko narečje govori nad 15 milijonov naroda, se ni drznil pisati svojih neumrjočih sočinjenjij po svojem narečji, ampak pisal je po Ruski, dobro vede, da le taka pot pelje h kreposti naroda in k lastni slavi. Kakor Gogolj tako tudi vsi drugi veljavni Maloruski in Beloruski pisatelji so šli po poti, katero jim je pokazal Lomonosov. Prav nič jih ni motilo to, da se je Lomonosov rodil na drugem koncu Velikorusije in da je prejel omiko ne v liberalni univerzi , ampak v tihem samostanu. Slovencem so pot ugladili Vodnik, Metelko, Murko, Janežič in drugi veljavni možje. Ne razdirajte poslopja, kateremu so oni temelj položili, spoštujte jih in zidajte naprej Slovensko poslopje, katero so oni začeli. Le tako boste resnično koristili narodu in brez izmišljenih novo-tarij pospeševali njegovo omiko ter sami dosegli slavo, kolikor je je mogoče doseči v malem narodu.
Druga napaka izvira, ne vem prav, iz neumne li sramote pred „kmečkim" jezikom, ali iz sicer hvalevredne 7 ako pametne in koristne želje, približavati se
drugim Slavjanom. Ta napaka je ogibanje pravilnega izgovarjanja nekaterih zlogov, posebno končnic al, el, il, ki se po Slovenski izgovarjajo av, ev, iu. po Hrvaški bo na koncu o, po Ruski (trdi) Z, tako, da Slovensko izgovarjanje stoji prav v sredi med Raskim in Hrvaškim. V tem se ni mogoče bližati enemu iz teh dveh narodov, da bi se ne oddaljavali od druzega. Kako bo tedaj najbolje izgovarjati take zloge? Tako, kakor veli živa narodna slovnica. Rusi izgovarjajo prav, kakor pišejo: „pisal — pisala"; Hrvatje etimologije ne spoštujejo izgovarjaje: „pisao — pisala". Slovenci posnemajte Francoze in Angleže ter pišite: „pisal" a čitajte: „pisav", če hočete ugoditi
pravu etimologije in naroda. Ko sem še bival v Slovenskih krajih, sem v „omikanih" krogih večkrat slišal izgovarjati: „sem pisal j, neselj, pilj", tedaj bi ženska morala izgovarjati: „sem pisal ja, neslja? pilj a", a ženske v „omikanih" krajih so vendar govorile: „sem pisala, nesla, pila". S tem pa nikakor nočem reči, da izgovarjajte: „sem bi v, sem š o ampak reči sem hotei, da kakor pravilno po etimologiji pišete, tako tudi pravilno, kakor se spodobi omikanemu Slovencu, izgovarjajte besede.
Največ bote Slovenci koristili Slovenskemu narodu in najnaravnejše se bližali prihodnjemu občnemu Slav-janskemu jeziku tako-le: slovniških prepirov je b;lo že več kot zadosti, tedaj pustite prepir v miru; slovnica ni sama si svoj cilj, ona ima le nalogo, mladino učiti pravilnega jezika, kakoršnega so osnovali na podlagi narodnega jezika učeni možje ter ga rabijo vsi omikani ljudje naroda. V takem pravilnem jeziku je treba narodu pisati kojige zabavne iu podučns ; tako nalogo naj ima Mohorjevo društvo, kakor tudi posamesni pisatelji, ki želijo pomagati priprostemu narodu k omiki» Omikanim stanovom pa je treba tudi učenih knjig; to nalogo ima „Matica slovenska", a tudi posamesoi zmožni pisatelji. Vrh tega pa imajo omikani Slovenski stanovi, posebno mladi možje in učeča se nradina še drugo važno, prevažao nalogo — naučiti se popolnoma Ruskega jezika. Kakor skoro bote do tega V3peli; potem bo naloga Matice in posamesnih pisateljev pisati učene knjige v Ruskem jeziku, narodae pa v Slo-veu3kem. To je edina pot k duševni Slavjanski vzajemnosti in edinemu učenemu Slavjanskemu jeziku. V 100—200 letih se bodo jeziki tako zbližali, da bo učeni Slavjanski ali Ruski jezik dostopen in razumljiv tudi prostemu narodu, kolikor je, na primer, „hochdeutsch" razumljiv prostemu narodu Hanoveranskemu, Bavarskemu, Dunajskemu, Tirolskemu itd. V tem tudi Ljubljanski nemškutarji ne morejo videti nevarnega jim pan-slavizma , drugače jim moramo reči, da njihov „hochdeutsch" je tudi nan nevaren ,,pangermanizem".
Pa težko, da ne bo tudi kdo izmed Slovencev rekel: dopisnik iz Rusije nam hoče oktroirati Ruski jezik! Na to odgovarjam: Ne, ne, Sloveoci, nikakor ne! Jaz sem le hotel resnico odkritosrčno povedati ter ponavljam: Neumno bilo bi misliti, da bode 95milijonni narod, ki se bo v poldrugo pokoleoje vdvojil do 170 milijonov duš, in ki govori enega najbogatejših jezikov sveta, kateri čez kakih 30 let bo svetovni jezik, kakor je zdaj Francoski ali Angleški in Nemški, — neumno bilo bi, pravim, misliti, da bo tak narod stopil v kako pogajanje zavolj vzajemnosti duševnega življenja z drugimi manjšimi kakor koli mu dragimi narodi, katerim je jako želeti bolj široke sfere duševnega življenja.
V Gorici 24. marcija. — Monsignor Greuter ja bi
jaz danes rad objel. Govor njegov v delegaciji je — sama mast. Klasična je njegova prilika o... Slovanih
in steni. ,,Ja, die G'scbicht' vom Eindrücken der Wand...!?" ... Jutre bo imela tukajšnja „Sloga" v Kviškem — glavnem kraji Goriških Brd (na desnem bregu Soče) — občen zbor. Na daevnem redu je ad-resa do Nj. Veličanstva presvetlega cesarja, v kateri se izreka, da slovenska Brda so in ostanejo zvesta in vdana Avstriji in cesarju vkljub vsa-košnemu rogoviljeaju v nasprotnem (italijanskem) zmislu. Bodo li naši ustavni gospodarji na Dunaji znali to ceniti? Nadejamo se, pričakujemo pa dejanskih — vsaj negativnih dokazov. In jez bom pazil na te dokaze — že vem, kake, — ter jih o svojem času priobčim. Sicer pa naj bi se V3i, ki jih to zadeva, večkrat spominjali Greuter jeve prilike, saj so njegov govor hvalili in lojalnost njegovo povdarjali celo oficijozni listi.
103
„Fremdenblatt", „Presse" i. dr. — Dne 14. t. m. je
imela nasa kmetijska družba odborovo sejo, katere se je udeležilo 19 gospodov. Slo je med drugim
za volitev tistega kuratorija, kateri nadzoruje deželno kmetijsko šolo. Slovenski kandidat za ta važni nadzorstveni odbor, dr. Ton k li, je padel; manjkalo mu je 1 glasa; izvoljen pa je mons. A. Pavleti 6, vodja gluhonemih, za katerega slovenska stranka ne mara. Edinoglasno je dalje izvoljen g. grof Fr. Goro-ni ni, s 13 glasovi pa dr. Levi. Volili so tisti dan tudi pododsek, ki ima napraviti tern o za društveno tajništvo. Prosilcev je 24. — Preteklo sredo ponoči je p o go r e l a tukaj sveČarnica gosp. Windapacha & Oomp. Fabrika je bila zavarovana. Skoda znaša okoli 20 tisoč gold. — Cesar ni celo zimo bilo , imeli smo preteklo noč — precej zdaten dež. Vreme je — ali se sili biti odjužno, toda na Mrzovcu sneži, in brž ko ne nam ojstra severo-vzhodna sapa dež spet prežene. —
V	nedeljo 17. dne t. m. je dušel s posebnim vlakom iz Trsta vojvoda Chartres, knez Orleanski, se spremstvom obiskat grofa Chambord-a.
P. S. (25/3). Ne le na Mrzovcu je snežilo, temuč vsi hribi krog Gorice so polni snega in celo v mestu so bile dave strehe pobeljene. Cvetoče drevje in sneg — lep kontrast je to!
Iz Kranja 23. marca. — Preteklo sredo večer okoli
9. ure smo bili tukaj v velikem strahu, kajti strašen ogenj je nastal na Klancu, nam na uni strani Kokre bližni vasi, in veter je bil tako silen, da vsak hip se je bilo bati požara tudi v mestu. Pogorele so 22 gospodarjem hiše in še druga poslopja, ki niso mogli celo nič rešiti; tudi par könj in druge živine je zgorelo.
V	veliki škodi, ki se ceni na kakih 30.000 gold., je le
še sreča to, da je večina gospodarjev pri Graški ase-kuraciji zavarovanih, pa neki le za kakih 10.000 gold. Pogorelci so tedaj veliki reveži, in pomoč dobrotnikov silno potrebna.
Na Yrllüiki 25. marca. — (Prav huda bolezen) že
skoro dva meseca razsaja tukaj okoli nas, katera napada konje, goveda in prešiče in spada v vrsto tiste bolezni, ki se črm (vračni prisad) imenuje in se zdaj na čeva, zdaj na pljuča, pa tudi na vnanjo kožo vrže. Če ni hitre pomoči, je bolezen silno trdovratna. Ži-vinozdravniški pomočnik Polanjšek zdravi zbolelo živino po bukvah gosp. dr. Bleiweisa.
Iz Vipave 25. marca. — Dobili smo ga! Celo zimo
nam je prizanašal, a zdaj prve dni spomladi pokazal se nam je v vsi svoji krasoti. Kdo neki? — sneg! Dasi-siravno za trto še ni nevaren, ker še zarod ni pognal, je pa vendar škodljiv za marelice, ki so skoraj vse v cvetji, posebno ako se zjasni ter zarad zamedlih hribov slana nastane. — Pretekli teden se je zopet grozna nesreča zgodila v Budanji. Mati je 5mesečno dete spat devala; ogrevši mu prej pelnice, zavije ga ter položi v zibelko. Ko dete zaspi, zaklene duri, ter se podä v nekoliko oddaljeno hišo k sorodovincem. Kmalu pa se začuje mili jok otroka iz hiše. Nek mož sluteč nesrečo odpre s silo vrata; gost dim bi še njega bil kmalu omamil, v hiši pa — o groza! — najde dete v zibeli zadušeno, ter po nožicah vse opečeno. Nepazljiva mati je najbrže s pelnicami ogenj v zibelko zanesla ter si tako vzročila grozno nesrečo. Lansko leto se je v Vrh-polji skoraj enaka nesreča pripetila. Matere slovenske!
ne puščajte otročičev samih !
Iz Ljubljane. — Grof Andrassy ima tedaj onih
60 milijonov, ki jih je od delegacij zahteval. Res,
čuden je naš parlamentarizem ! Gospodje v Avstrijski in Ogerski delegaciji: eni iz ,,z a u p a n j a" , drugi iz „n e z a u p n o s ti" so mu dovolili, česar je želel. Izvrstno sta govorila delegata Vončina v Ogerski,
Greuterpa v Avstrijski delegaciji za prave interese
Habsburške monarhije in pravice Avstrijskih Slovanov, a naposled sta tudi ona — česar ne razumemo — glasovala za to, naj se diplomatični ,,cameri obscuri" An-drassyevi dovoli tO milijonov!
—	(Iz seje družbe kmetijske 21. dne t. m.) Ker gosp. Schollmayr zapusti Ljubljano in se že koncem tega meseca preseli v Romunijo, se je z dopisom od 17. dne t. m. odpovedal odborstvu in pa oskrbovanju družbenega vrta. Predsednik baron Wurzbach je zato za potrebno spoznal, sklicati izvanredno sejo, v kateri naj
se določi (ker je to nujno) prihodnje oskrbništvo družbenega vrta. V tej seji, katero se je vdeiežilo 10 odbornikov in je bil dr. Bleiweis poročevalec, so enoglasno obveljali sledeči predlogi: l) Gosp. Scholl maje rju se izreče topla zahvala za njegovo 13letno koristno sodelovanje v glavnem odboru in marljivo oskrbovanje družbenega vrta. 2) Ker je zadnji občni zbor družbe kmetijske 21. nov. 1877 dai odb >ru nalog, naj
prevdari, kako bi se vprihodnje vredilo oskrbništso družbenega vrta, in naj o tem prihodnjemu občnemu zboru stavi predloge, se danes ni moglo druzega nič skleniti, kakor to, da se začasno ukrene, naj se dosedanji vrtni delavec v službi obdrži, gosp. P. Skale pa, ki na vrtu (v podkovski in živinozdravski šoli) stanuje , naprosi, da za čas provizoriuma nadzorstvo vrtnarskih pridelkov prevzame, gospod predsednik baron Wurzbach in odbornika gospoda Franc S o van in Jožef Debevec pa so začasni voditelji na vrtu do jeseni potrebnih del. Gospodje Sovan, Debevec in Brus pa so prevzeli nalog, da pregledajo inventar po zapisku, ki gaje odboru izročil gosp. Schollmayr, in pa račun njegov o družbenem vrtu. 3) Ker se utegne v jeseni vdinjati kak vrtnar za delo na družbinem vrtu, se je sklenilo, da se razglasi že zdaj po časnikih, naj se oglasijo vrtnarji, ki bi jih volja bila, v to službo v jeseni stopiti, pri kateri je pred vsem potrebna dobra praktična vednost sadjerejna. —
Tu imenovani sklepi so se deloma že izvršili, kakor
razglaša današnji „Oglasnik".
—	(Iz seje deželnega odbora 23, dne t. m.) Občini
Trata se je dovolilo za leto 1878. poberanje 33% Pr*_
kiade na direktne davke za zidanje šole. — Predlogu krajnega in okrajnega šolskega sveta je deželni odbor pritrdil, da se učitelj France Zajec na ljudski šoli v Bruznici v učiteljski službi definitivno potrdi. — Poročilo vodstva deželne bolnišnice, da je župnik gosp. Le-
vičnik iz Polja izročil 88 gold. 80 kr., katere je 30. maja leta 1877. v Slapab umrli Jožef Gobav v svoji zadnji volji zapustil Ljubljanski bolnišnici, vzelo se je radostno na znanje. Naj bi več dobrotnikov posnemalo lepi izgled!
—	(V zadnji seji mestnega odbora 22. dne t. m.) je
bila obširna razprava deloma o zamčni, deloma o prodaji nekega kosa mestne zemlje poleg Latermanovega drevoreda Kranjski stavbeni družbi; o ceni, za koliko naj se družbi proda zemljišče, je po dolgi razpravi obveljal predlog dr. Kar. Bieiweisa, naj se proda za na-vprečni znesek 1800 gold. — V tej seji je služba mestnega praktikanta bila podeljena g. Ferd. Bradaški.
—	(Nove volitve mestnih odbornikov) oklicuje mestni magistrat, ker po postavnem preteku 3 let stopjio iz mestnega odbora v 3. volilnem razredu: dr. K. Bleiweis, Fr. Doberlet, Fr. Goršič, Vaso Petričič in Fr. Potočnik, — v 2. razredu: Raj m. Pirk er, dr. Sup pan in Fr. Ziegler, — v 1. razredu pa: dr. vitez S tö c kl, dr. Pfefferer, And. M ali t sc h pa se je odborstvu odpovedal. Za 3. razred so volitve razpisane na 12. dan aprila, — za 2. razred na 13. dan, za 1. razred pa na 15. dan aprila. — Ker po sedanjem
volilnem redu ia sedanji politični sapi ni mogoče prodreti falange uradnikov in vojakov, bilo bi brez vspeha, staviti kandidate za 2. volilni razred; zmagati pa more domača narodna stranka v 3. in 1. razredu, ako se vse sile napnč in složno postopajo narodnjaki, drugače ne, in krivi propada bili bi oni, ki so nemarni, češ, „naj drugi delajo, meni je vse eno", ali pa oni, ki rušijo slogo, češ, „le moja je prava".
—	(Prvo predavanje na korist „narodni Šoli") v nedeljo je padlo ravno v tisto uro dopoldne, ko je tako silno snežilo in medlo, da ni šel iz hiše, kdor ni moral. Gosp. Križman je imel tedaj pred seboj „nur ein sehr kleines, aber gewähltes Publikum", kakor nemški poročevalci o koncertih navadno pravijo. Berilo g. Križman a „o razvoji človeškega dela" je bilo dobro sestavljeno in zanimivo; škoda, da njemu na hvalo in na korist „narodni šoli" zarad groznega, sicer pa za polje dobrotnega snega ni bila dvorana polna. — Prihodnjo nedeljo nastopi v isti namen gosp. dr. Zarnik oder.
—	Pogorelcem v Stari vasi doljni je presvitli cesar iz lastne blagajnice daroval 1500 gold.
—	Vsako leto navadna nabira vojaških novincev na Kranjskem se bode začela letos 8. aprila (malega travna) in končala 28. maja (velikega travna)
in se vršila tako-le: v Ljubljani od 8. do 13. aprila, v Kamniku od 11. do 17., v Kadoljici od 15. do
17., v Litiji od 23. do 27., v Kranji od 25. do 29.
aprila, v Krškem od 29. aprila do 4. maja, v No vorne a tu od 6. do 11., v Vipavi od 13. do 14., v Cr-nomlji od 13. do 16., v Postojni od 16. do 18., v
Kočevji od 18. do 24., v Trnovem od 20. do 21. in v Logatcu^od 23. do 28. maja.
—	(Janez Subic, slikar) se je preselil na Dunaj, da se še bolj v svoji stroki izuri, in se priporoča čč. cerkvenim predstojništvom. Da sljka izvrstno v in po ceni, pričate podobi sv. Martina v Smartnu pod Šmarno goro in žalostne Matere Božje na Breznici. Naslov njegov je: „Johann Subic, Maler, Wien, Wieden, Karolinengasse Nr. 7, 2. Stock."
—	(Brencelj Št. 6) ima na zadnji strani štiri dobro izmišljene in izdelane podobe z napisom: „Rus, Turek in Magjar", ki kažejo, da se Magjarom utegne ista goditi, kakor Turkom. V besedi, ki je zopet mikavna, prav občutljivo pika razne ljudi, med temi dregne tudi likvidacijski odbor nesrečne banke „Slovenije" pod rebra. Kdor še ni naročen nd-nj, se naroči lahko zdaj, ko se prične drugo četrtletje.
Z Dunaja. — Delegaciji ste v nedeljo imele zadnjo sejo. „Der Vorhang ist gefallen, die Komödie ist zu Ende" — pravi prav dobro „Kroat. Post" ,,Ce Avstrija hcČe velika oblast ostati, dajte mi 60 milijonov" — je rekel grof Andrassy, in verjeli so mu. Ali je pa tudi resnično to, kar je rekel? Gotovo ne, kajti 60
milijonov ne zadostuje državi, da je velika oblast, ako to ni že poprej bila. Potreba miru pa ni prazna fraza, vsaj tudi zmagonosna Rusija s svojo impozantno armado želi miru. In Avstriji naši je mir tako potreben kakor ribi voda, vsaj je to Greuter v govoru delegacij-skem točno dokazal. Pač so morali o govoru njegovem, iz kterega priobčimo prihodnjič več, mravljinci po koži lesti levici; kakor mačka z miško se je igral Greuter z Andrassyem, pa v obče lojaliteti Magjarov grenke solil, rekši : „med Slovani Avstrijskimi se ne bo našel noben K lap k a".
— Zbornica poslancev nadaljuje razpravo proračuna. Ostre pšice so vzlasti o šolskih zadevah letele
na vlado in tu zopet se je odlikoval Greuter, Pflügl in drugi; o vsem tem drugi pot več povemo.
—	Podoba je, da se provizorij pogodbe z Magjari zavleče še za 2 meseca, kar je znamenje očitno, da dualizem ne more živeti in ne umreti. Dokler pa se ta ne položi v grob, hirala bo Avstrija in biraia, katero rešiti more edino le federalizem.
—	V poslednjih 48 urah je politični barometer začel kazati na mir; čem bolj se strune napenjajo med
Anglijo in Rusijo, tem bolj ste ai prijazni Rusija in Avstrija, kar neki posreduje princ Hesenski, ki čez glavo Andrassyevo občuje na mestu, kateremu gre odločilna beseda. Kongres je zdaj gotov; dan shoda pa ni še odločen.
—	Pogoji miru v sv. Štefanu pri Carigradu sklenjeni 80 zdaj znani. Najvažnejši so tile: Crnagora pridobi Nikšič, Gacko, Podgorico in Bar. Tudi se popolnoma odtrga od Turčije; Če bi bilo kdaj kaj prepirov, imate razsodbo o njih Avstrija in Rusija. —
Nova meja Srbska sega do Novega Bazara, Malega Zvornika in Žakaca; trdnjava Srbska Ada Kaleh se razruši. — Mohamedanäki posestniki po odstopljenih deželah obdrže svoje posestvo, a ga dajo v najem ali oskerb-
ništvo drugim. — Rum unij a se ima odločiti popolnoma od Turčije in postati sama svoja; tudi se jej pri-pozna pravica do vojne odškodnine (povračila vojnih stroškov od Turčije). — Bolgarija postane samostojna kneževina s krščansko vlado in lastno vojno, pa ima Turčiji plačevati še tribut; meje njene ima določiti posebna Rusko-turška komisija še pred odhodom Ruske vojna iz Rumelije. Te meje gredö od Karadagha (Črnega vrha) do črne Drine, do Bešiškega jezera, do iztoka reke Strune (Karassu); ob južnem pomorji do Burugiula, do gorovja Rodope in Karabalkana, do reke Arde, navzgor do Cirme in do Kakim-Tabrassa ob Črnem morji; slednjič od Mangalije ob Tulčanakem okraji (sandžaku) do Donave nad Razgradom. Kneza Bolgarskega voli narod, potrdi ga Turška vlada, volitvi pritrdijo velike oblasti. Knez ne sme biti izvoljen iz nobene vladajoče rodovine velikih oblasti. Zbor pleme-nitažev (odliČnikov) osnuje pod nadzorstvom Ruskih in v nazočnosti Turških komisarjev novi deželni red (organizacijo) po onem Podonavskih kneževin; vpeljavo reda nadzira dve leti Rusk komisar. — Turške čete popuste Bolgarijo, trdnjave se podro. Do tje, ko bo vojna Bolgarska sestavljena, ostanejo Ruske čete v Bolgariji — najbrže še dve leti. Koliko bo Bolgarija plačala tri buta, bodo velike oblasti pozneje določile. Podonavske trdnjave se imajo razrušiti. Mednarodna komisija spodnje Donave ostane. Turčija skrbi za to, da
se ustje Suline odpre zopet ladijam. — V Bosni in Hercegovini se uvedejo prenaredbe po predlogu, ki so ga velike oblasti stavile v prvi seji Carigradske konference pred vojsko, toda 3 premembami, o kakoršnih se bodo dogovorile Avstrija, Rusija in Turčija. — Tudi na Kreti, v Epiru in Tesali j i se bodo uvedle reforme. V zadnji vojski kompromitirani podložniki Turški zadobe popolno pomiloščenje. — Vojne odškodnine p*ača Turčija 1410 milijonov rubljev (rubelj po 1 gold. 70 kr.) , cd teh 1100 milijonov rubljev v zemlji
(sandžak Tulča, Ardahan, Kara, Bajazid, Batum in dežela do Soganlijskega gorovja).
To so pogodbe miru, ki se imajo v Petrogradu potrditi in na kongresu odobriti.
Listnica vredllištva. Gosp. Jan. Bor: Prejeli; hvala!
Pride drugi pot.
Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tiskin založba: Jožef Blazüikovih dedičev v Ljubljani.