Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via F. Filzi 10/1., Tel. 28-771) Za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-ria 18/11 - Poštni predal (casel-la postale) Trst 431. — Pošt. čekovni račun: Trst, št. 11 /6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna it. 28. mm Ur NAJttOCNIN A: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za Inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. Er. ŠT. 89 TRST, ČETRTEK 2. FEBRUARJA 1956, GORICA LET. V K BULGANINOVI POSLANICI EISENHOWERJU Novi odnosi med Moskvo in zapadnjaki Borba se prenaša na gospodarsko in politično področje - Zmagale bodo boljše ideje Ko so' se preteklega julija sestali v Ženevi Eisenhovver, Bulganin, Hruščev, Eden in Eaure, se je človeštva polastil občutek, da je l>o tolikih letih vendarle nastopili težko pričakovani 'konec napetosti med vzhod ni ni in zapadnim svetom. Nevarnost voijne — so ljudje vzklikali — je hvala Bogu odstranjena, razprte velesile bodo svoja nasprotja reševaile s pogajanji, napočila je naiposleid d oh a splošnega razoro-ževanja. Toda ko so se nekaj mesecev kasneje zbrali zunanji ministri oholi taborov, da uresničijo sklepe načelnikov svojih vlad, se je prav kmalu izikazalo, da je mod njimi sporazum nemogoč. Razgovori so se razbili že ob prvem vprašanju, ki se je tikalo zedinjenja Nemčije. Drugi sestanek v Ženeva se je končal s popolnim neuspehom. Medtem sta Bulganin in Hruščev obiskala Indijo, Burmo in Afganistan in mednarodni položaj se je iznova poslabšal. Hruščev je med potovanjem po Aziji na javnih zborovanjih ostro napadal Angleže zaradi krivic in nasilstev, s katerimi so tlačili ljudstva v svojih kolonijah. Po povratku iz Azije so sovjetski državniki svoje napade proti zapadnjaikom še poostrili. Hruščev je konec decemhra napadel osebno celo samega Eisenhovverja in se vrgel na zunanjega ministra Dullesa in vplivnega ameriškega politika Ilarrimana. Rusija noj se še bolj oboroži Sovjetsko uradno časopisje je napade Nikole Hruščeva seveda na vsej črti podpiralo. Generale in admirale Amerike, Velike Britanije in Zapadne Nemčije je označevalo za imperialiste in vojne hujskače, ki pripravljajo oborožen napad na Sovjetsko zvezo. Najznačilnejši je goivor, ki ga/ je imel sredi januarja nekdanji sovjetski vrhovni vojaški poveljnik v Vzhodni Nemčiji general Čujkov v Kijevu. Sedanja politika Amerike — je rekel — resno' oigraža Sovjetsko Rusijo. K sreči je pa Rusija v izdelavi vodikovih bomh ze posekala Združene države. Sovjetska zveza mora kljub temu svoje oborožene sile še povečati! Vsi ti napaidi in grožnje s še večjim oboroževanjem seveda niso ostale brez odgovora. Med Sovjetsko zvezo in zapadom se je vnelo prerekanje, ki je čedalje 1»olj zastrupljalo »june medsebojne odnose. V tem težkem ozračju obnavljajoče se bladne vojne je angleški načelnik vlade Eden sklenil, da odpotuje v Ameriko na razgovore z Eisenhowerjem. Za vsakogar je bilo jasno, da bo pogajanja med obema državnikoma obvladovalo' skupno prepričanje, da je resničen in trajen sporazum z ruskimi komunisti nemogoč. To prepričanje bo pomagalo premagati velika nasprotja, ki so se zadnje čase pojavila med Ameriko in Veliko Britanijo v številnih vprašanjih mednarodne politike. Pričakovati je bilo treba, da se obe anglosaksonski .državi zedinita spet na enot- j no zunanjo politiko ter združita ves zapa.d-ni svet proti Sovjetski zvezi. Toda medtem ko se je Eden vozil na par- | niku Kraljica Elizabeta proti Ameriki, je no spraševalo, 'kakšni bi utegnili biti ti novi ‘ovjetski predlogi. DVAJSETLETNA POGODBA O PRIJATELJSTVU Končno so ljudje izvedeli, da bi Moskva želela skleniti z Ameriko dvajsetletno pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju. Obe državi naj se obvežeta, da ‘bosta vse svoje spore reševali z miroljubnimi sredstvi, spoštovali popolno enakopravnost in neodvisnost zaveznice, da se ne bosta vtikovali v njene sodelovali v,politiki, gospodarstvu, kulturi in znanstvu. Eisenhower je to sovjetsko ponudbo' zavrnil. Ljudje, iki se na politiko ne razumejo, se temu čudijo. Kaj pa je Moskva napačnega zahtevala — se sprašujejo — da je Eisenho-wer predlog Moskve odklonil? Na to odgovarja ameriški predsednik takole: Kar nam Moskva predlaga, je pravilno in pošteno, toda na to sta se obe državi že obvezali v Irenutku, ko sta stopili v Organizacijo združenih narodov. Obe sla že zdavnaj dolžni, da spoštujeta druga druge neodvisnost in enakopravnost, da se ne mešata druga v druge no-Iranje zadeve ter poravnavata vse spore s pogajanji in ne s silo. Posebna pogodba med Rusijo in Ameriko je zato popolnoma nepotrebna! Zakaj jo Moskva kljub temu zahteva? Zato- — pravijo Amerikanci — da bi nas sprla z Angleži. Mi smo prijatelji in zavezniki Angležev. Kaj naj si ti mislijo, če mi sklenemo z Moskvo posebno pogodbo? Da hodimo lastna pota ter smo se od njih ločili. Zakaj ni Kremelj predlagal, naj se v pogodbo o prijateljstvu pritegne tudi Velika Britanija? Ker zasleduje v zunanji politiki svoje posebne cilje: njegov glavni namen je, da razbije edinost in slogo v taboTU zapadnih držav. Na te limanice mi Amerikanci noče- svet presenetila novica, da je' ruski načelnik odkrili človeštvu grozotne učinke vodikove vlade Bulganin dostavil Eisenhovverju po- bombe, se je položaj temeljito spremenil. niombno spomenico z novimi predlogi za *porazum z zapadnjaki. Vse se je radoved- noiramje razmere pač pa z mjo prijateljsko 1 mo iti. Nove oblike borbe proti zapadu goča. Borba med komunisti in njihovimi nasprotniki se je zato prenesla z vojaškega na čisto politično in gospodarsko področje. Sovjetska zveza je privzela zadnje čase v Aziji in Afriki čisto novo taktiko. Kjerkoli se na teh ogromnih zemljinah pojavi med posameznimi deželami in državami spor, sovjetski voditelji položaj preudarijo ter se nato odločno postavijo na eno ali drugo stran in si tako pridobe prijatelje. Arabci so na primer zakleti sovražniki Židov v Izraelu in Mosikva podpira odločno Arabce proti Judom. Egiptu iin ostalim arabskim državam dobavi orožje ter jim nudi gospodarsko in tehnično pomoč. Indija je zaradi obmejnega ozemlja Kašmira v sporu s Pakistanom in Moskva se je pred vsem svetom postavila brez vsakega pridržka na stran Indije. Isto je naredila v sporu med Burmo in Siamom. Z vso silo je podprla Burmo in jo lako pridobila za Sovjetsko zvezo. ZAPADNJAKI POTISNJENI V OBRAMBO Zahodne velesile se doslej niso mešale v te krajevne razprtije, temveč skušale posredo- In res mora vsak trezen opazovalec priznati, da se borba med komunizmom in za-padom kljub vsemu govorjenju o mirnem sožitju čvrsto nadaljuje. Razlika je le v tem, da je ta borba spremenila svoj značaj in videz. Do lani sta oba tabora v svoji politiki računala predvsem z možnostjo, da utegne med komunističnim vzhodom in njegovimi nasprotniki izbruhniti vojna. Zato je Stalin ves čas skrbel, da je Sovjetska zveza dobro oborožena in opremil tudi svoje zaveznike z močnimi armadami. Sovjetska Rusija je bila dolgo vrsto let v popolni vojaški premoči. S svojimi milijonskimi oklopnimi enotami bi bila lahko zasedla vso Evropo. Zapadnjaki so skušali zajeziti silo komunističnih armad s tem, da so ustanovili Atlantsko zvezo, vse svoje upe so pa gradili predvsem na najsodobnejše atomsko orožje. Odkar je pa Rusija dohitela zapad tudi na atomskem področju in go povrhu učenjaki Nova svetovna vojna je postala, če se nočejo narodi sami sebe uničiti in iztrebiti, nemo- Nadaljevanje na 3. strani NOVICE Z VSEGA SVETA POTRES V NAŠIH KRAJIH Predvčerajšnjim, 31. januarja, oh 3.25 zjutraj je potresni sunek prebudil tržaško prebivalstvo iz spanja. Sunki so se še trikrat ponovili, a so bili zelo rahli in niso povzročili v meslu nobene škode. Le 2 novorojenčka sta zagledala predčasno' luč sveta. Pozneje smo zvedeli, da se je polrcs čutil tudi v Ljubljani, kjer so ponekod popokale vodne cevi, na Reki, v Gorici, Idriji, po Istri in na istrskih oitokih. Središče potresa je bilo' v Ilirski Bistrici in okoliških vaseh, kjer na srečo ni bilo niti ranjenih niti mrtvih, pač pa precejšnja stvarna škoda. V občini Ilirska Bistrica je 95 odstotkov hiš poškodovanih. Nekatere bodo morali podreti in nanovo zidali. Komaj obnovljeno rcrkev v Trnovem so zaprli, ker so se pokazale nevarne razpoke v obokih. V Jasnu se je podrl zvonik, tamkajšnje cerkvice, v vasi Topolec je potres odnesel mnogo' dimnikov in razmajal temelje številnih poslopij. Celotna škoda gre v več milijonske vsote. Ker v teh ranih urah ljudje niso kurili, k sreči niso nikjer nastali požari. Prebivalstvo se je seve hudo prestrašilo in zapuščalo stanovanja, a ni zgubilo glave, temveč ohranilo cel čas hladno kri. NOVA FRANCOSKA VLADA Socialistu Molletu se je posrečilo sestaviti skupno z Mendes-Franceom novo vlado, za katero je gl?sovala cgromna večina parlamenta. Molleta je podprlo 420 poslancev, proti jih je glasovalo le 71, ostali so se glasovanja vzdržali. Zanimivo je, da so vlade podnrli ravno tako komunisti kakor kršč. demokrati. Po številkah bi človek sodil, da je vlada zelo trdna, saj razpolaga v parlamentu s toliko večino, kot je malokatera druga. In vendar je to le varljiv videz! Komunisti in kršč. demokrati, ki štejejo skupaj nad 200 poslancev, so načelno v opoziciji. To pot so sicer Molleta podprli, a ga lahko ob prvi priliki vržeio. Ker je vlada v manjšini, je njen obstoj odvisen od dobre volje nasprotnikov. Take vlade niso traine, žive od danes do jutri. Francoska demokracija se nahaja slej ko prej v težki krizi. NAPISI NA SLOVENSKIH ŠOLAH Pred kratkim bi moral tržaški mestni svel zavzeti stališče do vladnega zakonskega načrta, po katerem naj bi o vpisu naših otrok v slovenske šole namesto staršev odločala neka ko-misija z italijansko večino. Tedaj si je zastopnik Kršč. demokracije začel prati loke in se po otročje izgovarjal, da mestni svet nima oblasti odločati o šolstvu. Od vse opozicije je potegnil z njim samo Slovenec dr. Agneletto. V torek so pa prišli v razpravo slovenski napisi na naših šolali, tako na Proseku, od koder so bili protizakonito odstranjeni. Šolske zgradbe so last občine in edino občina ima pravico, da razpolaga z napisi. Ko je svetovalec Dekleva zahteval, naj se krivica popravi, si je predstavnik Kršč. demokracije spet pral roke: tržaška 0'bčina — je farizejsko inodiova! — ni dala ukaiza, naj se napisi odstranijo, ia zato jili tudi ne bo spet namestila. Krivica ostane torej neporavnana, čeprav ima mestni svet oblast vzpostavili na svojih poslopjih zakonito stanje. Vsak izgovor je lorej dobrodošel, uspeli pa vedno ta, da Slovencem škodujejo in jih žalijo. ZIMA PRITISKA Obenem s potresom je obiskal naše kraje oster mraz v spremstvu burje in snežnih vrtincev. V Trstu je toplomer padel na 4 slopinje pod ničlo, na Opčinah pa ponekod celo na 11 stopinj. Okrog vogalov brije kra-ška burja, pomešana s snegom, in se zaganja v posameznih sunki}) ■/. brzino 130 kilometrov na uro. Tržačani, ki mraza niso vajeni, se drže, če le morejo, doma, na cestah se pojavljajo lesno zaviti v zimske suknje. Temu ali onemu se spodrsne, da štrbunkne na tla, posebnih nesreč pa ni bilo. Le nekateri dimniki so se vneli. POSLANCI ZA TRŽAŠKO V rimskem parlamentu je bil stavljen predlog, naj se Trst z okolico proglasi s po'-sebnim zakonom za 32. volilno okrožje Italije ter se na našem ozemlju čimprej razpišejo volitve. Tržaško' naj bi v parlamentu zastopali 4 poslanci. VZHODNA NEMČIJA SE JE PRIKLJUČILA Te dni so se zbrali v Pragi zastopniki Sovjetske zveze in zavezniških komunističnih držav, kjer so sklenili podrediti sedaj tudi Vzhodno Nemčijo in njene oborožene sile skupnemu vojaškemu poveljništvu, ki ima svoj sedež v Moskvi. Sedaj je združenih v enotno vojaško organizacijo osmero dežel: Sovjetska Rusija, Poljska, Češkoslovaška, Ogrska, Romunija, Bolgarija, Vzhodna Nemčija in Albanija, ki razpolagajo z najštevilnejšimi armadami na svetu. Vzhodna Nemčija doslej ni bila vključena, temveč samostojna, čeprav je vsakdo vedel, da je tudii ona podrejena skupni komunistični disciplini. Sedaj so zunanji videz odstranili. POTREBEN POUK Več senatorjev različnega političnega prepričanja bo zahtevalo, naj se v šole vpelje pouk o osvobodilni borbi italijanskega ljudstva proti fašizmu. Novi rod le malo ve, koliko zla je prejšnja vladavina priklicala nad Italijo, in zato se čedalje bolj širi med mlajšimi miselnost, ki je podobna fašistični. Predlog je painelen in zelo koristen. Dobro bi bilo, da pride v učbenike tudi opis nečloveškega zatiranja Slovencev in Hrvatov v naših krajih, ki je bilo zločin nad človeštvom in lastno državo. TOVARNA OB TIMAVU Tržaška občinska svetovalka socialistka Gruber-Benco je protestirala proli načrtu, da bi se ob ustju Timava zgradila tovarna papirja. Umazane tovarniške vode — je rekla — bi pregnale ali uničile vse ribe in italijanskega ribiškega naselja v Štivanu bi bilo konec. Papirnica bi obenem silno škodovala tujskemu prometu na devinski obali. Po mnenju Gruberjeve je ribiško naselje važnejše ko vse drugo. Sedaj je tam že 200 druižin, v kratkem naj bi se jih priselilo še 270. Tuja kolonij a na slovenski zemlji naj se torej brezpogojno ohrani in okrepi. OPERNI PLES Dne 9. februarja bo na Dunaju v razkošnih prostorih prenovljenega Državnega opernega gledališča ples. Navadna vstopnica stane 6500 lir, ena loža pa 175 tisoč. Če pomislimo, da znaša povprečna plača družinskega očeta v Avstriji 43 tisoč na mesec, so vstopnine presnelo slane. Kljub temu so listki že danes vsi razprodani. Dunajsko časopisje se zelo jezi nad potratnostjo bogatinov. V eni noči zapravijo saimo za vstopnino toliko, kot zasluži navadna družina v 4 mesecih. BORBA PROTI PUŠČAVI Severna Afrika je bila za časa Rimljanov žitnica Evrope. Z rimskim carstvom so pro' padle tudi tamkajšnje namakalne naprave, pesek je zasul mesta in vasi, pustinja se je začela premikati iz notranjosti proti severnim obalam in se še danes širi. Zato priprav-jajo Francozi veliko- »ograjo«, da zaustavi nadaljnje prodiranje: v dolžini 6000 kilometrov in 50 km v globino bodo zasadili posebno drevje, ki bi zadržalo Saharo v sedanjih mejah. NEZAPOPADNA BRZINA Ameriško vojaštvo v Evropi bo dobilo še ta mesec letala, tako zvane reaktorje, ki letijo hitreje kot zvok. V eni uri predrvijn razdaljo 1200 kilomelrov. Take brzine si človek skoro ne more predstavljati. WASHINGTONSKA IZJAVA Eden in Eisenliower sta končala svoje tridnevne razgovore in objavila o izidu posebno sporočilo. Iz njega izhaja, da se Ameriki in Veliki Britaniji ni posrečilo poravnati vseli nasprotij, kli ločijo obe velesili v zunanji politiki. Popolnoma edini sla v tem, da se mora Nemčija združiti in da pritiče Kremlju podložnim narodom Evro;)e pravica, da svobodno’ odločajo o svojii bodočnosti. Vse dotlej dokler ne pride do resničnega sporazuma z Moslkvo, mora biti zapad močan in preprečiti, da bi Sovjetska zveza izkoriščala krajevne spore po svetu za lo, da utrdi in širi svoj vpliv v nekomunističnih deželah. Kako naj se to zgodi, izjava ne pove. POZIV NA DVOBOJ Rimski) odvetnik Vitloi/io Arabrosini je pozval znanega časnikarja In d ra Monlanelli-ja na dvoboj, ker mu je v-Corriere deli a Sera očital, da posnema s svojo novo »stranko kamna« kot opica Francoza Poujada. Montanelli je poslal poziv neki umobolnici, češ da se je Ambrosini prav gotovo zmolil v naslovu. PRODANA NEVESTA V Angliji je vzbudil precej nevoljc oglas, s katerim se je 20-letna lepa Betty TayIor ponudila za ženo tistemu, ki takoj izplača njenemu očetu 100 šterlingov. To je naredila brez očetove vednosti, ker je družina zabredla v ležke gospodarske skrbi in ker ona sama ni mogla najti zaposlitve. Ko so sosedje prebrali časopis, so za nesrečno družino nabrali darove, snubce pa, k,i so se začeli javljati, »prejeli z metlami. m NOVICE jj GRONCHI IN NARODNE MANJŠINE Predsednik republike je preteklo soboto obiskal mesto Belluno in imel tam pomemben govor. Osnovni zakoni ali ustava države — je dejal — se mora v vsem obsegu uresničiti. Naloga je težka in »duša mi trepeta od bojazni, da je ne bi mogel izpolniti, kakor pričakujejo od mene ljudske množice«. Ustavo je treba izvesti ali jo spremeniti. Med njena določila spada tudi deželna in pokrajinska samouprava, ki je posebno važna v krajih, kjer žive eni poleg drugih ljudje različne narodnosti. Tako piše II Piecolo, ki je v naših krajih kakor nihče drugi od začetka de kraja branil in z vsemi silami podpiral fašizem in vse njegove imperialistične norosti, vse zatiranje delovnega ljudstva in narodnih manjšin in tudi »veselo« zasedbo Slovenije, skratka vse zlo, ki so ga črnosrajčniki prizadevali svetu in lastnemu narodu. Sedaj stopa ta list na prižnico in daje drugim nauke. Najlepše pa je, da se drzne govoriti prezir-no o »včerajšnjem imperializmu«, katerega zastavonoša in zagovornik je cel čas sam bil in je še danes natihoma v svojem srcu. Vodilni gospodje okoli Piceola bi morali danes prositi Boga samo za to, da svet pozabi njih pretekla dejanja, ter se skriti v tnišje luknje, ne pa da še odpirajo usta in druge napadajo. Mi se s predsednikom popolnoma strinjamo, vendar sodimo, da se da tudi samouprava, če ni pravilno organizirana, zlorabili zoper narodne manjšine. V ustavi je tudi rečeno, da bo parlament izdal posebne zakone v obrambo jezikovnih pravic tujerodnih državljanov. Te obljube so danes1 na žalost še neizpolnjene, zakoni niso izšli. Upamo, da se bo predsednik Gronclii zavzel, da se tudi ta del ustave končno uresniči. KROMPIRJEV SOK V Ameriki uživajo ljudje, kakor vemo. zelo mnogo hrane, konzervirane v škatlah, To s časom škoduje zdravju in zato boleha v Ameriki dosti oseb na želodčnih boleznih, proti katerim so zdravniki uporabljali vsa mogoča zdravila. Zdaj so dognali, d>a je najbolj uspešen lek sok zribanega surovega krompirja. ZAKLADI POD PESKOM Že stari narodi so si pripovedovali, da je osrčje puščave Sahare bogato s podzemskimi zakladi. Tega mnenja so bili tudi Francozi in zato so 1. 1948 pri kraju Anmale južno od Alžira začeli vrtali za petrolejem. Danes bruha tam sredi pustinje iz zemlje dnevno 300 tisoč litrov dragocene tekočine. Francija je sedaj ukazala, naj se preišče vsa puščava in stavila na razpolago 10 milijard za vrtalne naprave in delavska naselja. S ča- som bodo tudi najbolj zapuščeni kraji sveta obljudeni. BORBA S KAČAMI V bližini Ferrare je 70-letni zidar Remo Poccaterra doživel strašne trenutke. Spustil 6e je v globok vodnjak, da bi tam delal, ko ga iznenada napade silna množica vodnih kač. Živali niso bile strupene, a dolge poldrugi meter ter debele od 4 do 5 onj in zelo močne. Ovile so se mu okoli vratu in udov in bi ga bile zadušile, da niso na njegovo vpitje prihiteli ljudje s palicami ter začeli ubijati golazen. Pred vodnjakom je obleža- lo 43 mrtvih kač. JESENSKI OBISK Jeseni bo imela Zveza italijanskih časnikarjev šesto letno zborovanje v Trstu. Na povabilo novinarjev bosta takrat prišla v Trst tudi predsednik republike Gronclii in ministrski predsednik Segni. To bo njun prvi obisk našim krajem. ZMEŠANI GLASOVI V nemškem mestu Oberhausenu so naročili nove zvonove, da bi z glavnega stolpa u-brano zabučali v novoletni pozdrav. Toda, joj, ka so potegnili vrvi, si je množica začela mašiti ušesa. Kaj je bilo? Zvonarna je pomotoma poslala en zvon, določen za Ober-hausen, v južno Afriko, afriškega pa dala v zaboj in dostavila Oberhausenu. Tako je nastala razglašena mešanica glasov, ki je trgata ljudem ušesa. Napačna prižnica Tržaški II Piccolo je priobčil v nedeljo dolg uvodnik, v katerem teži, kako zgrešeno politiko vodi Italija v Trstu. To se vidi že po tem, da nezadovoljnost med prebivalstvom stalno narašča. S podpisom »slovitega« londonskega sporazuma — pravi list — mislijo vladajoči krogi v Rimu, da so tržaško vprašanje rešili., a se zelo motijo. Nikoli ni Trst povzročal Italiji večjih in težjih skrbi kot dandanašnji, nikdar ni še bila vzhodna meja države tako šibka kakor je sedaj, ko Slovani oblegajo mesto ter vodijo skupno z južnotirolski-mi Nemcj borbo proti Italiji. Avstrija in Jugoslavija zasledujeta slično in vzporedno protilaško politiko. Vodilni krogi v Italiji se po mnenju Pic-cola ne znajo- braniti in očitujejo neverjetno popustljivost. To sicer ne pomeni, da bi se Italija morala vrniti k »včerajšnjemu imperializmu, ki si je veselo prisvojil kar Slovenijo«, voditi bi pa morala vendarle bolj odločno in čvrsto politiko. Pravo besedo — trdi Piccolo — je spregovoril o Trstu Nenni. O izgubljenih deželah je najbolje molčati, a neprestano nanje misliti ter z neutrudnim in tihim delom poskrbeti, da jih nekoč spet pridobimo. Tako so ravnali nekdaj Francozi v vprašanju Al-zacije-Lotarinške, tako dela danes Tito. Italija mora svojo politiko v Trstu — in k Trstu spada tudi Istra — prav do temeljev spremeniti, sicer »bodo nekega dne nosi’i težke posledice vsi Italijani« skupaj. »Trst je morda najvažnejši politično-socialni problem demokratične Italije.« Novi odnosi med Moskvo in zapadnjaki Nadrdjevanje s 1. strani vali in nasprotnike miriti. Saj je šlo za narode, ki so po vsej svoji miselnosti in izrazito versko usmerjeni kulturi vse prej kot komunistični. Zapad je hotel biti prijatelj vsem in vse skupaj spraviti v svoj tabor. Najnovejša taktika Moskve je pognala za-padne velesile v hudo zagato. Kako naj se branijo pred sovjetsko politiko? Kaj naj recimo narede v arabsko-židovskem sporu? Če eborožujejo komunisti Arabce, bi zapadnjaki lahko odgovorili s tem, da pošiljajo orožje Izraelu. Tega ne morejo in ne strnejo, ker bi se silno »sovražili v vseli arabskih in muslimanskih deželah in narodih po Afriki in Azji. Ali naj prepuste Izrael svoji usodi ter dovole, da Arabci to državo s časom pregazijo? Tega tudi ne morejo1, ker bi si nakopali na glavo sovraštvo zelo vplivnega svetovnega židovstva. Karkoli podvzamejo, vse je slabo in zapadu škodljivo. In medtem ko ugibajo in razmišljajo, število sovjetskih prijateljev narašča in vpliv Sovjetske Rusije se čedalje bolj širi v nekomunističnih deželah Azije in Afrike. Najhujše pa je, da se zdi to skoro neizogibno’. Povsod po širnem svetu žive narodi, ki so iz tega ali onega vzroka sprti s kakim sosedom in ki jiim je dobrodošla pomoč, pa naj pride od kogarkoli. Zunanja politika zapadnih velesil stoji torej pred silno težkimi in zelo kočljivimi nalogami. Če hoče obdržati in okrepiti svoj vpliv v nekomunističnem svetu Azije in Afrike, mora predvsem brez vsakega pridržka podpirati težnjo ondotnih narodov po svobodi in neodvisnosti. Odreči se mora vsakemu kolonialnemu go-spodstvu ter z vso silo po- speševali gospodarski razvoj na novo nastalih držav. Bogata Amerika ima dovolj sredstev na razpolago, da to lahko izvede ter na gospodarskem področju uspešno tekmuje s Sovjetsko zvezo. TEKMOVANJE 7. MIROLJUBNIMI SREDSTVI Edino ko> bodo zaostali narodi videli v za* padnjakih svoje resnične prijatelje, ki jim nesebično pomagajo prebroditi začetne težave ter krepko in učinkovito podpirajo njih gospodarski in kulturni napredek, bodo' azijske in afriške dežele rade poslušale tudi politične nasvete zahodnih državnikov. Šele tedaj bodo ti imeli vpišiva dovolj, da omogočijo1 in moralno izsilijo mirno dn pravično reševanje vseli obmejnih in drugih sporov med državami Azije in Afrike. Vse dotlej, dokler se to ne zgodi, ne more pa nihče preprečili, da hi Sovjetska zveza ne izkoriščala krajevnih sporov, predvsem pa negibnosli in needinosti zapad lijakov za to. da širi svoj politični vpliv v svetu. Med komunisti in njihovimi nasprotnik: je i napočila nova doba borbo za premoč v so-I dobnem človeštvu. Ker je splošna vojna nc-] mogoča, se morajo nasprotniki posluževati I miroljubnih sredstev politike, ideološke propagande, gospodarskega prodiranja. Tekma je svobodna in vsak se v njej uveljavi po svoji sposobnosti. Kakor vselej v zgodovini bo tudi to pot pripadla končna zmaga onemu, ki zagovarja boljše ideje ter sc zna predvsem zanje tudi nesebično in junaško — žrtvovati! Lenuhi, sebičneži in ljudje brez načel niso še nikdar odločali v življenju ter nikoli črtali smeri razvoju človeškega rodu. Sb&pifri fr Tviff/i n SV. IVAN SMRT SLOVENSKE UČITELJICE V nedeljo zvečer je v tržaški slavni bolnici izdihnila svojo blago dušo učiteljica gospa Mila Spreitzer. Pokojnica se je ro-diUl pred petdesetimi leti v Ljubljani in je bila od leta 1947 do lanske jeseni v službi pri Nadzorništvu za slovenske ljudske šole v Trstu. Tedaj so jo oblastva odpustila iz službe, ker je bila jugoslovanska državljanka. Bolehala je. približno mesec dni. Pretekli petek se ji je bolezen poslabšala, odpeljali Jo jo v bolnico, kjer je kljub zdravniški pomoči če« dva dni umrla. Pogreb je bil v torek. Udeležili so se ga mnogi šolniki, prijatelji in znanci. Naj dobra vzgojiteljica mirno počiva v tržaški zemlji, ki ji je bila druga domovina. Svojo zvesto naročnico bomo ohranili v najlepšem spominu! LONJER Večkrat se dogoidi, da uslužbenci zdravstvenega urada v Trstu ustavijo naše mlekarice, jim vzamejo vzorec mleka ter čez nekoliko časa pošljejo na dom poziv za plačilo globe, ki je običajno precej velika. Mlekarice vozijo po njihovem na trg zvodenelo mleko. Težko si je predstavljati, da bi naši kmetovalci hote in namenoma grešili proti strogim predpisom o’ prodaji mleka, kakor si tudi ne moremo misliti, da bi pregled mleka bil pristranski. Zakaj pa je kljub temu toliko glob? Da bi se odstranile vse nevšečnosti in preprečila znatna gospodarska škoda, bi po našem bilo najbolje naslednje: Vzorec mlelka naj bo takoj pregledan, še; prej pa naj uslužbenec higienskega urada izroči enak in zapečaten vzorec prizadeti mlekarici, ki ga bo hranila doma ali pa dala preiskati na lastne stroške. To bi bil učinkovit način, da bi se nikomur ne godila krivica. Zgodi se tudi, da je v mleku kake krave premajhen odstotek maščobe, ki seveda ni odvisen od volje kmetovalca in za katerega kmet navadno sploh ne ve. Tudi v tem primeru je globa krivična. Vprašanje je resno in pereče ter zato menimo, da ga mora oblast v o rešiti toliko- v korist kmetu kakor potrošniku. Ni dolgo tega, ko smo pisali, da pri nas krvavo potrebujemo poljske čuvaje. Ne moremo razumeti, zakaj se tržaška občina tako krčevito brani jih imenovati. Naše občinske svetovalce prosimo, naj sc zavzamejo' za to veliko potrebo1 lonjerskib kmetovalcev in izposlujejo, da dobimo v vasi poljske čuvaje, kakor smo jih imeli do leta 1943. BORŠT V nedeljo zvečer je zapustil ta svet naš srenjski župan 75-letni Miha Zlobec. Zadnje čase se je zdravil v tržaški bolnici, toda, ker se je njegovo zdravstveno stanje vidno slabšalo, so ga svojci pripeljali domov. Pokojnik je več let služboval kot železničar v Padovi. Ko je bil upokojen, se je vrnil v rodni kraj. Bil je vzoren oče enajstih o-otrok. Župnik Malalan je pred krsto v cerkvi rekel, da je bil pokojnik vzoren demo zanimal za napredek našega Tržaškega hre-ga' V ponedeljek popoldne smo blagega moža položili k večnemu počitku. Pogreba se je udeležila velika množica prijateljev in znancev. __ Naj mu bo lahko domača zemljica, ki jo je pokojni tako vroče ljubil. Sorodnikom izrekamo globoko občuteno sožalje. NABREŽINA Devinsko-nabrežinski občinski svet se je pretekli ponedeljek zbral na drugi redni seji letošnjega zasedanja. Župan Terčon je najprej poročal o delovanju komisije, ki mora skrbeti, da se v najkrajšem času .postavita spomenika pesniku našega Krasa Igu Grudnu in padlim borcem iz naše občine. Po živahni razpravi so svetovalci iv glavnem odobrili delo koimisije ter dali nekatere nove predloge. Zdi se, kakor smo svoj čas že poročali, da bo obe deli izgotovil domači kipar Čelo Pcr-!ot. Komisija se ho o predloženih načrtih posvetovala tudi z drugimi strokovnjaki tei šele nato privolila, naj se začne z deli. Občinski svet ho zatem razpravljal o stroških. Za preglednike občinskih računov so bili potrjeni lanskoletni svetovalci. Občinski možje so nadalje sklenili, da se prodata dve parceli, in sicer 1106 kv. m v Sesljanu ter 215 kv. m v Nabrežini. Za prvo zemljišče so določili 1000 lir za kv. m. za drugo pa >50 lir. Župan je nato na kratko spregovoril o napeljavi telefona v Devinu in Sesljanu, za katerega so oblastva odobrila 4 milijone in pol prispevka. Načrti so sedaj pripravljeni in je občinski svet poveril dela lelefonski diužbi Telve v Trstu. Upamo, da bo to nuj- delo v najkrajšem času lzvr- no in vazno šeno. Naslednja seja bo prihodnji ponedeljek. Na dnevnem redu je poročilo odbornika za javna dela. ŠTIVAN Nedavno tega so. se na graščinskem posestvu v Štivanu pojavili zemljemerci, inženirji ter delavci, ki so začeli meniti tamkajšnje obširno zemljišče. Kmalu nato smo zvedeli, da je to nenavadno delo v zvezi z gradnjo velike tovarne papirja, ki jo nameravajo postaviti prav v Štivanu. Mnogo se je govori- lo že prej o tej veliki industriji, toda vsi smo mislili, da jo žele sezidati med Devinom in Štivanom, na nerodovitnem zemljišču, ki je last devinske zadruge sedemnajstih. Italijanski dnevniki iz Trsta pa so nam javno potrdili, da bo tovarna slala na bonificiranem grajskem zemljišču v Štivanu. Vest je seveda poraino vplivala na številne kmetovalce iz naše okolice, ki imajo v najemu marsikatero grajsiko parcelo in od tega tudi živijo. Nova tovarna bi tako zadala hud udarec vsemu našemu kmetijstvu, ne da hi bila obdelovalcem dana možnost poiskati si novih virov življenja. Ta neodgovorna in skrajno brezobzirna gospodarska politika je značilna za miselnost tukajšnjih vladajočih krogov. Ne da bi se nadalje spuščali v zasebne mo, da ne razumemo, čemu je isti gospod pred leti prejel precejšen prispevek od države, s katerim je izsušil vse močvirje! Menimo pa, da so mu prispevek dali v izključno kmetijske namene. Sedaj pa princ iznenada bonificirano zemljišče prodaja! Kako se to ujema? Isti laški dnevniki so nam tudi pojasnili, čemu bo tovarna zgrajena. Novo industrijsko podjetje — pišejo — bo nudilo delo številnim istrskim beguncem iz bližnjega naselja, ki že sedaj komaj čakajo, da sc gradnja začne. V zadnjem času sc je izkazalo, da so proti tovarni tudi vsi ribiči iz Tržiča, Devina in celo ribiči — begunci. Ti se namreč boje, da bi se iz tovarne iztekala zastrupljena voda, ki bi zalrla vse ribe v bližnjem morju. Vodstvo podjetja je seveda izjavilo, da te nevarnosti ni, vendar se ribiči s teni zatrdilom ne zadovoljujejo. Žele si učinkovitih jamstev, da jim bo ribolov tudi v bodočnosti zagotovljen. Kakor vidimo, se tudi ribiči, pa čeprav zavedni Italijani, ostro prelivajo gradnji nove tovarne, ki so jo še zavezniki odločno zavrnili. Mi načelno nismo nasprotniki industrije v Štivanu, toda ta ne sme v nobenem primeru škodovati domačim kmetom ter se zlorabljati za umetno raznarodovanje naše občine. SV. KRIŽ V torek zvečer je bilo v tukajšnjem prosvetnem domu zborovanje staršev šoloobveznih otrok. Zborovanja se je udeležilo J30 roditeljev, ki so živo posegali v razpravo. Govorili so namreč o položaju slovenske šole in odločno* zahtevali, da se ukinejo vsi predlagani odloki, ki bi s svojo uveljavitvijo škodovali slovenski šoli. Sprejeli so tudi resolucijo naslovljeno' na OZN, na predsednica italijanske republike Gromdhija. fin na italijanskega prosvetnega ministra Rossija. V njej zahtevajo popolno priznanje vseli pravic zlasti na šolskem področju za nas' Slovence, ki živimo na Tržaškem. EDopisf iz Goriške krat in dober župljan, ki se je vsestransko zadeve devinskega princa, naj tu pripomni- SMRT ZAVEDNEGA SLOVENCA Pretekli petek smo goriški Slovenci pokopali zdravnika dr. Alfonza Serjuna, ki je po dolgi bolezni umrl 26. januarja. Od leta 1936 je izvrševal svoj poklic v Gorici, prej pa je J desetletja zdravil v Tolminu. Zaradi pleme-^ uitega značaja je bil med vsemi sloji, posebno pa še med revnimi in dijaki, ki jih je pogosto požrtvovalno zastonj zdravil, spoštovan in priljubljen. Odkar mu je pred leti umrla žena, je blagi mož očividno' hiral. Pokojnik se je odlikoval tudi po živi in dejavni slovenski narodni zavesti. Naj mu sveti večna luč in naj mu ljubi Stvarnik bogato poplača vso njegovo požrtvo-\alno ljubezen do slovenskega naroda. IZ PODGORE 'Nedavno' tega so pričeli z delom pri novem mostu čez Sočo. Gospodu županu dr. Bernar-disu smo hvaležni, da je izpolnil dano obljubo. Upamo, da bodo gradbena dela hitro dovršena, saj toliko zaželenega mostu nestrpno pričakujejo (kmetje in delavci. RODITELJSKI SESTANEK Na slovenski nižji srednji šoli je bil preteklo nedeljo roditeljski sestanek. Starši so s svojo izredno udeležbo in odličnim zanimanjem ponovno dokazali, kako jim je zelo pri srcu vzgojni in učni napredek otrok. Sestanek je vodil ravnatelj dr. Josip Nemec. V uvodnem govoru je zlasti poudaril, da se danes ponovno uveljavlja kot glavna smer vsega šolskega delovanja vzgoja in ne le podajanje znanja. Med drugim se je dotaknil važnega vprašanja, kako je treba našemu naraščaju zopet privzgojiti ubogljivosti, ki jo starši v zadnjih desetletjih tako živo pogrešajo. Starši so nato želeli v mnogih vprašanjih podrobnejšega pojasnila, ki so jim jih dali ravnatelj in profesorji. Slednjič so zaprosili tudi pojasnila o novem osnutku za uzakonitev slovenskih šol. proti kateremu so ogorčeno protestirali vsi slovenski časopisi, razne slovenske kulturne ustanove ter politične organizacije. Kako bi tudi ne, saj gre za osnutek zakona, ki bi bil. če bi ga parlament sprejel, docela protiustaven. Zato bodo slovenski starši in sploh vsi Slovenci v najbližji bodočnosti s podpisi od 0'blastev zahtevali, naj preprečijo uzakonitev osnutka, ki pomeni grobo žalitev vsega našega naroda in ustave italijanske republike. ŠTANDREŽ Goriška vodovodna uprava je zaprla javno pipo v bližini gostilne Briško. Nameravajo pa ukiniti vse javne pipe v Štandrežu. tudi ono na glavnem trgu. Ukrep utemeljujejo z zdravstvenimi razlogi. Res je, da je voda iz javnih pip včasih izpostavljena okuženju, toda to se pri nas doslej ni zgodilo. Vodovodna uprava misli napeljati vodo na dvorišče ene ali druge najemninske hiše in postavili tam pipo ter števec. Te pijte se bodo lahko posluževale družine, ki še nimajo vode v hišah. Med seboj jia se bodo morale domeniti zaradi jdačevanja vode, kar bo seveda težko šlo in dajalo priliko za sjtorc. Sodimo, da ta ukrep vodovodne uprave ni ravno nujen, saj imamo celo v mestu samem še vedno javne pipe. Dolžnost uprave je, da to vprašanje uredi tako, da bodo vaščani zadovoljni. ŠTEVERJAN Pretekli teden so> italijanski listi priobčili vest, da je vodstvo ustanove za razdeljevanje mednarodne pomoči ukinilo šolsko kuhinjo v naši vasi. Nekaj dni po ukinitvi Jta je kuhinja v splošno zadovoljstvo otrok in njihovih staršev zopet začela delovati. V zadnji številki smo poročali, da je občinski svet med drugim razpravljal tudi o Jtlačali občinskih nameščencev. V občinskem uradu iinamo tri uradnike in občinskega slugo. Čeprav vemo, da se- je delokrog občinske uprave v zadnjih letih znatno razširil, smo vendar prepričani, da je strošek 2,200.000 lir na leto za občinske nameščenec previsok, števerjan sj>ada med revne občine v gorišk.i okolici. Tega se je pred leti zavedala tudi prefektura, ki je eno uradniško moč spočetka sama plačevala, nato deloma m končno je vsak prispevek ukinila. Sodimo, da ta ukrep ni upravičen ter da bi morala prefektura zopet prevzeti na svoja ramena vzdrževanje tega nameščenca. Saj opravlja občina končno tudi mnogo poslov, ki bi jih sicer morala država. Pred kratkim smo poročali, da je odbor za zimsko pomoč nakazal naši občini 50.000 lir podpore. Mnenja smo, da je ta znesek za našo revno občino premalenkosten, saj je vsem znano, da so furlanske občine dobile mnogo večje prispevke. Z VRHA V$a naša vas se je razveselila ob vesti, da sc je sovodenjski občinski svet po vsestranskem in dolgem razmišljanju končno odločil napeljati zdravo pitno vodo v našo vas. Voda bo iz gradiščanskega vodovoda pritekala v nabiralnik in jo bodo od tu razpeljali v vse vasi in vasice sovodenjske občine. Vrhovci smo z rešitvijo tega prevažnega vprašanja zelo zadovoljni. S tem se bo uresničila starodavna želja, ki so jo zaman gojili že naši pradedje. Ob tej priliki čutimo za svojo dolžnost se zahvaliti tudi Novemu listu, ki je že v eni izmed prvih številk odločno zahteval, naj se na en ali drugi način preskrbi naši vasi pitna voda ter napelje v naših hišah električna luč. ‘Naš krik po elektriki se je že, hvala Bogu, pred meseci uresničil. Sedaj pa pričakujemo, da se čimprej zadovolji še druga velika potreba. Doslej se pa ni premaknil z mrtvega mesi a naš tretji klic: pravilno dostavljanje pošle. Kar se danes dogaja, nas nikakor ne zadovoljuje ter nam večkrat povzroča prav občutno gospodarsko škodo. Saj se večkrat zakasni tudi taka pošta, ki vsebuje davčne sodnijske, dražbene in druge važne pozive. Vsakomur je znano, kako je tudi navaden podeželski človek odvisen od oblastev in koliko obveznosti ima do> drugih javnih ustanov. Zato obnavljamo večletno zahtevo, naj se v naši vasi ustanovi samostojen poštni urad. Najmanj, kar zahtevamo, pa je, da so-vodenjska pošta zadovolji naši potrebi po rednem in hitrejšem dostavljanju poste ter nas tako reši občutne gospodarske škode. Dva dneva v tednu za dostavljanje nikakoi ne zadostujeta našim potrebam. Vrhovci s to zahtevo ne bomo mirovali, dokler se oblastva ne zganejo in naši zahtevi ugodijo. IZ SOVODENJ Pretekli teden smo pokopali najstarejšo domačinko 86-letno Marijo Batistič, ki jo je zaradi njene delavnosti in poštenosti spoštovala vsa vas. Kmalu za njo smo pa položili k večnemu počitku dobro in plemenito 63-letno Frančiško Pahor, ki je umrla za srčno boleznijo. vsa vas izraža težko prizadetima družinama iskreno sožalje. Sožalju vaščanov se pridružuje tudi uredništvo Novega lista. IZ DOBERDOBA Čudimo se pa, da nas je pri razdelitvi podpore za gradnjo ljudskih hiš prezrlo ministrstvo za javna dela. Pred kratkim srno poročali, da je pri nas potreba po stanovanjih kar kričeča. Prefektura naj se zato- pobriga, da se ministrstvo pri velikopoteznem načrtu o gradnji stanovanjskih hiš na. Goriškem spomni tudi naše občine. Zaradi prepičtlega pogozdovanja naša okolica trpi hudo gospodarsko škodo. Zato po- zivamo oblastva, naj izposlujejo izdatno podporo, da se naš Kras pogozdi. Ob tej priliki prosimo deželno upravo, naj poskrbi, da se čimprej popravi cesta Devetaki — Doberdob — Tržič, ki še vedno ni asfaltirana. Da hi jo vsaj hitreje posuli z gramozom, in sicer tako, da ostane na obeli robovih ceste vsaj ozka steza za kolesa in motorje. Pot od Devetakov do Doberdoba je danes neuporabna. Pri posipanju sta zaposlena le dva cestarja. Deželna uprava naj vendar najame več delavcev, saj je povsod veliko brezposelnih. Le na ta način ho na tej cesti promet omogočen. TRŽIČ V nedeljo je splula v tržiški zaliv Panza-no nova trgovska 6440-tonska ladja Rosan-dra, ki so jo zgradile naše ladjedelnice. Njena botra je bila žena podtajnika Ter-ranove, ki se je udeležil svečanosti v spremstvu goriškega prefekta dr. De Zerbija, vladnega komisarja Palamare ter drugih oblastnikov. Ladjo je blagoslovil nadškof msgr. Am-brosi. Preteklo soboto pa je obiskal Tržič podtajnik Russo, ki je slovesno otvoril novo ljudsko šolo in druge javne naprave. Pri nas vlada, posebno v zadnjem času, živahna gradbena dejavnost, ker ima mesto vedno večjo potrebo po novih zgradbah, saj se njegovo prebivalstvo stalno množi. OSLAVJE Zelo nas je pretekli teden razveselila vest, da je bil končno odobren načrt za napeljavo vodovoda na Oslavje in v Štmaver. Tako bomo tudi mi Oslavci vendar prišli do zdrave pitne vode, s čimer se izpolni naša večdesetletna želja ter bo obenem zadoščeno najnujnejši potrebi obmejnih briških vasi. Upamo, da bodo oblastva zares pohitela z uresničitvijo' načrta. Saj je to delo nujno že zaradi kostnice na Oslavju, ki jo vedno obiskujejo velike množice ljudi, a si sedaj ne morejo privoščiti niti kozarca pitne vode. Zato bi bilo prav, da gradnjo oslavske-ga vodovoda denarno in s svojo vplivno besedo podpre tudi vojaška uprava. Moreče je vplivala na prebivalce naše vasi nenadna smrt 43-letnega domačina Stanka Šušteršiča. Mož je bil obolel za pljučnico in jo že premagal, ko se je bolezen povrnila ter ga vzela. Bil je miren, trezen in skrben človek. Pogreb, katerega se je udeležila vsa mladina in veliko drugih, je bil 23. januarja. Stanko, počivaj v miru in naj ti sveti večna luč! IZ PEVME Preteklo soboto smo pokopali 81-letno gospo Valentinčič Ivanko, sorodnico pokojnega kanonika Valentinčiča. Pokojnica je bila iz ugledne Cijanove družine v Mirnu. Bila je modra slovenska žena in skrbna mati sedmerih otrok. 'Naj mirno' počiva v dobrem Stvarniku. Njeni hčerki gdč. Olgi in drugim sorodnikom izrekamo ob težki izgubi globoko sožalje. OBVESTILO 2UPANSIVU V STEVEHJANU iKer smo dobili vaše sporočilo prepozno, ga priobčimo v prihodnji številki. Uredništvo Novega lista ehliu {//ocPii/fVi IZ VIDMA V nedeljo 22. januarja, smo v veličastnem svetišču »Tempio Ossario« imeli veliko »liturgijo«, oziroma sv. mašo po vzhodnem obredu v staroslovenskem jeziku. Duhovnik, ki je maševal, je bil iz zavoda »Russic-ijiu« v Rimu, stregla sta mu pa dva furlanska du-kovnika, eden od njiju je 'bil p-ro-f. dr. Pia-cereani. Bogoslovci videmskega semenišča so prelepo peli v staroslovenskem jeziku ter bili med »liturgijo« tudi obhajani po vzhodnem obredu. Ta slovesnost se že več let obhaja v mesecu januarju v tej veliki cerkvi. To je zasluga nekaterih furlanskih duhovnikov, ki študirajo v »Russicum«. Ti imajo drugačne pojme o katoliški cerkvi koit pa nekateri njihovi sorojaki, kateri služijo v slovenskih vaseh naše Beneške Slovenije ter branijo slovenskim otrokom moliti v slovenskem jeziku. Tudi letos se je izredne pobožnosti udeležilo veliko meščanov. Cerkev hi pa bila natrpana, če bi za slovesnost pravočiasno zvedeli tudi verniki z dežele in iz mesta. Videmski dnevniki o tem pišejo le en dan pred svečanostjo, ali celo isto- jutro in to z najmanjšimi črkami v skritem kotičku. Katoliški videmski tednik pa. ki se odlikuje po- mržnji do vsega, kar je slovensko in ki ti ga vsako soboto prinesejo v hišo, ni letos te pobožnosti niti omenil. Ljudem po deželi je bilo hudo pri srcu, ko so zvedeli, da so »liturgijo« zamudili. Upajo pa, da se je bodo udeležili drugo leto. Take pobožnosti so otipljiv dokaz vesoljno-sti sv. Cerkve in dvigajo njen ugled. Zalo tiha »sabotaža« videmskega katoliškega tednika katoliški Cerkvi le škoduje. ŠEMPETER SLOVENOV Gospodarsko propadanje nadiških dolin hočejo nekateri krogi zaustavili s pospeševanjem tujskega prometa. Čeprav je Beneška Slovenija najlepši kotiček videmske dežele,• 'ki nudi tujcu privlačne razglede in lepote, se je izletniki iz Trsta, Gorice in drugod izogibajo in se peljejo mimo- nje daleč v Karnijo, Kanalsko dolino in Tarčentsko okolico. Domači turisti, ki se skušajo v zadnjih časih organizirati, pravijo, da so naše gosi il ne preveč (podeželske in da ne nudijo tujcem sodobnih ugodnosti. Na vso moč vzpodbujajo gostilničarje, naj modernizirajo svoje prostore in v ta namen nakazujejo tudi nagrade in podpo'-re. Uspelo jim je tudi vzbuditi zanimanje deželnih turističnih organizacij, ki gostilničarjem gredo sedaj jako na roko. Tako je v nedeljo, 22. januarja, prišel v Šempeter ves glavni štah deželnega turizma s predsednikom, ko-mendatorjem Henrikom Brojlijem na čelu. Z njim sta prida tildi svetnik Žanu tl iyp« ali »t«. Slovenščina V četrtek 27. t. m. je med opoldanskimi poročili na radiu Trst A človek lahko slišal tudii stavek, da glede pisma, ki ga je poslal maršal Bulganip predsedniku Eisenhovverju, vlada v diplomatskih krogih največja vzdržnost. So se diplomati odpovedali mesu ali kaj? Ali pa gre samo za »zadržanost«? POLIKARP GOSPODARSTVO Vrtnar v februarju Od novembra dalje pridigamo, da mora vsa zemlja v vrlu biti zrahljana in pognojena, čeprav nismo niič sejali. Saimo tako spravimo zemljo v tisto stanje, ki je za pomladansko setev najprimernejše in za nadaljnji razvoj povrtnine najugodnejše. Ta mesec sadimo: česen, čebuleeik in šalotko. Če jih nisi še sadil, pohiti. — V februarju presajaj šparglje — beluše. Ti zahtevajo dobro, ne pretežko zemljo in prav izboren hlevski gnoj, kateremu primešaj za 10 m2 površine po pest super fosfat a, kalijeve soli in žveplenokiisleiga amoniaka. Hlevski in umetni gnoj naj se ne dotikata korenin, oko- li ikatcrih naj bo tanka plast dobre zemlje, Enoletne sadike pokrij z 8 do 10 cm debelo plastjo zemlje. SETEV V TOPLO GREDO V toplo gredo vsejemo v tem mesecu listnato zeleno (ne korenske), solato, močno in sladko papriko, jajčevec (melancane), por ter ohrovt (vrzote). V gramu semena listnate zelene solate je do 2.500 semen. Zato pazi, da ne seješ pregosto. Seme naj bo prav malo pokrito z zemljo. Izkali v 18 do 20 dneh. Aprila-maja boš to solato presadil na prosto, in sicer na razdaljo 25 do 30 cm. V gramu solate je okoli 800 semen in je zato tudi ta setev navadno pregosta. Vse vrste paprike imajo težje seme: v gramu je okoli 150 semen, ki jih pokrijemo z 1 cm debelo plastjo zemlje in ki izkalijo v 15 do 20 dneh. Dovolj močne sadike presadiš na razdaljo 60 cm. V gramu jajčevca je 250 semen. Pokrijemo jih kot papriko in izkalijo tudi približno v istem času. Sadike presadimo na razdaljo 40 cm. Ohrovt (vrzota) ima v gramu 300 do 320 semen, ki jih v topli gredi pokrijemo z 1 do 2 cm debelo plastjo zemlje, v kateri izkalijo v 5 dneh. V gramu pora je 400 semen, ki izkalijo v 15 do 30 dneh. SETEV NA PROSTO V februarju lahko sejemo na prosto vrtni korenček, radič, špinačo, čebulo in peteršilj. Korenček ima v 1 gramu okoli 950 semen •in so zato setve redno pregoste. Seme pokrijemo z 1 cm debelo plastjo zemlje, v kateri izkali v 15 do 20 dneh. Korenček, ki ga sejemo ta mesec, bo goden junija. V gramu radiiča je okoli 700 semen. Pokrijemo ga z 1 cm debelo plastjo zemlje, v kateri izkali v 5—6 dneh. špinača ima debelejše seme. V enem gramu jih je od 90 do 110. Špinača, pokrita z 2 cm zemlje, izkali v 5 dneh. V gramu čebule je okoli 250 semen, ki jih prav malo pokrijemo z zemljo, v kateri izkalijo v 10 do 15 dneh. Ko so sadike dovolj močne, jih presadimo na razdaljo 10 do 15 cm v vrstah, ki so’ oddaljene 20 cm ena od druge. Peteršilj ima v gramu okoli 600 semen, ki jih pokrijemo s prst debelo plastjo zemlje, kjer izkali v 3 tednih. V tem mesecu seveda sadimo še bob in »godnj« vt«t« graha, kot so »ekspras Ala- sk,a« in »ekspres z dolgimi stroki« (torej grah z okroglim zrnjem). Graha z zgrban-čeninn zrnjem, kot so sorte »senator«, »al-derman«, »telefon« in druge, ne svetujemo še sejati. Kdor bi ga vsejal in bi bila zima mila bi zadel loterijo. Če bi pa ravno kaleče zrno zalotil hud mraz, bi zrno segnilo. Zato svetujemo, da s setvijo teh sort počakate vsaj do konca tega meseca. SEDAJ NABERI CEPIČEV Če misliš okoli Sv. Jožefa cepiti ali pre-cepljati sadno: drevje, si moraš že sedaj nalivati potrebnih cepičev. — Saj veš, da je uspeh pomladnega cepljenja odvisen od tega, da je podlaga bolj sočna (muževna) kot cepič. Brž ko cepimo, mora podlaga pritiskati v cepič potrebne sokove. Če je tudi cepič tako sočen kot podlaga, ne zadostuje pritisk; soka iz podlage in zato- cepič ovene ter se posuši. — Nabrane cepiče zveži v sveženj, priveži nanj leseno etiketo, na katero zapišeš sorto čopičev. Svežnje spravi v pesek v kleti, ali pa jih zavij v mah ter zakoplji v pesek ali v zemljo (lahko tudi na prostem). Ali si že napravil jame za pomladansko sajenje sadnega drevja? Sedaj imaš čas za to nujno opravilo-. Jama naj bo čim globlja in večja. Odstrani vse koreninice, na katere naletiš pri kopanju. — Dolgo preinraževanje skopane jame zaleže več kot naj obilnejše gnojenje. SEJEŠ JARO PŠENICO? Sedaj prihaja primeren čas za setev jare pšenice. Sejemo jcr lahko ves februar in še nekaj dni v marcu. — Tudi za jaro pšenico mora biti zemlja čim globlje preorana in obilno pognojena z dobro dozorelim hlevskim gnojem ter z umetnimi gnojili, med katerimi so najboljši superfosfat (perfosfato), kalijeva sol (sale potassico) in žvepleno-kisli amonijak (solfato ammonico). Na 100 m2 površine podorjemo po 5 kg super-fosfata, 2 kg kalijeve soli in 2 kg žveplcno- kislega amoniaka, katerega lahko nadomestimo z enako količino apnenega dušika (ealcioeianamide). Namesto posameznih umetnih gnojil lahko- vzamemo tudi primerno mešanico. Sejemo pa naslednje sorte pšenice: obče znano »mentano« in »tevore«. Za 100 m2 zemljišča potrebujemo skoraj 2 kg semena. Seveda je tudi za jaro pšenico najbolje, če jo sejemo s s-ejalko. ŽIVALIM DAJ MLAČNE VODE! Ivdor pozimi napaja živino z mrzlo vodo, troši krmo po nepotrebnem. Toplota zaužite vode se mora namreč zravnati z notranjo toploto živali, ki je nekoliko višja od človeške. Za segrevanje vode žival rabi toploto, ki jo mora dobiti iz krme. To krmo bi pa žival lahko prihranila za mleko, meso rdi delo. Voda ne sme seveda biti prevroča. SEMENSKI KROMPIR lvone-c tega meseca bodo nekateri kmeto-. valci najbrž že sadili krompir. Kako je s sortami? Si zadovoljen z dosedanjo sorto, ali si misliš nabaviti drugo? V tem primeru vprašaj pri kmetijskem konzorciju ali kaki drugi kmetijski organizaciji, kaj imajo na razpolago in kaj bi lahko nabavili. S semenskim krompirjem je najbolje založen kmetijski konzorcij v Vidmu. Prvovrsten semenski krompir dobiš v Bistriški dolini (Pustertal, Pusteria) v južnem Tirolu, kjter imajo gojitelji semenskega krompirja zelo močno zadrugo z ogromnimi modernimi skladišči. Ta zadruga odpošlje/ letno/ (stotine železniških 'vozov semenskega krompirja v notranje dele Italije. Manjše količine prvovrstnega semenskega krompirja dobiš v Beneški Sloveniji. Ko si si nabavil seme, ga pripravi za sajenje. Zloži ga po kakšni polici — ne v predebeli plasti, temveč najbolje gomolj poleg gomolja. — ali pa v zabojčke z redkimi latvicami, tako da ima zrak dostop do posameznega gomolja. Tako razporejen krompir bo pognal kratke, a zelo krepke kali. Tak. krompir je najboljši za seme. — To delo izvrši takoj! V Cšportni p reg Lee) OLIMPIJSKE IGRE Kakor naši bralci že vedo, so se pretekli četrtek začele v Cortini zimske VII. olimpijske igre. Na »Le denem stadionu« je 15-tisočgIava množica nestrpno pričakovala, da prineso z vrha (Polane olimpiijsik baklo. Ob določeni uri se je na stadionu prikazal italijanski prvak v hitrostnem drsanju Guido Caro- li, ki je v desni roki visoko dvigal baklo in veličastno pridrsal pred častno tribuno, kjer so bil predsednik republike Gronchi, predsednik olimpijskega mednarodnega odbora Avery Brundage in drugi odličniki. Usoda je hotela, da se je ravno v najbolj svečanem trenutku zgodila nemajhna nevšečnost. Caroli ni opazil mikrofonske žice, ki so jo iz nerazumljivih vzrokov potegnili po ledeni ploskvi, zadel v žico ter treščil na tla. IC sreči bakla ni u-gasnila in atlet se je takoj znašel, tako da je mogel srečno prižgati olimpijski ogenj, ki bo gorel do prihodnje nedelje. Igre je nato otvoril predsednik Gronchi, medlem ko je italijanska smučarka Minuzzi Chena) prebrala olimpijsko prisego. V smučarskem teku na 30 km je v petek osvojil prvo mesto finski olimpijski prvak Veifcko Hakuli-nen s časom 1:44.06. Na drugem mestu je Sved Jern-berg, tretje, četrto, peto j,n šesto mesto je osvojila ruska čatvorica Kolčin. Seljuhln. Kuzin (svetovni pr- vak v teku na 30 in 50 km) ter Terentijev. Jugoslovan Matevž Kordež je osvojil 32. mesto, kar je pravzaprav že lep uspeh, saj se je za njim zvrstilo še 22 tekmecev. V veleslalomu za ženske je na 1700 m dolgi progi z 59 vratci zmagala Nemka Ossi Reiehter ,s časom 1:56,2. Druga je prispela pa cilj Avstrijka Frandl, tretja tudi Avstrijka Hochleitner. Na 32. mesto se je uvrstila Jugoslovanka Slavica Zupančič. V smučarskem teku pa 10 km za ženske beležimo zmago Rusinje Kozireve (38,11). Na drugem mestu je prav tako Rusinja Erokina (38,l(i- in na tretjem Svedinja Edstroep (38,32). Jugoslovanka Amalija Be-laj je zasedla 32. mesto (45,32). V hitrostnem drsanju na 500 m si je zlato medaljo priboril Rus Grišin z izidom 40,2, ki je obenem nov olimpijski rekord. Srebrno medaljo je dobil Rafael Grač (SZ) (40,1), bronasto pa Alve Gjostvapg (Norveška) (40,8). V dvosedežnem bobu so kakor v prvih dveh vožnjah tudi v naslednjih dveh prepričljivo zmagali Italijani. Zlato medaljo je prejela dvojica Costa^Cbnli, srebrno Monti-Alvera. Dokončni izidi so naslednji: 1. Italija I. 5.30,14; 2. Italija II. 5:31,45; 3. Švica I. 5:37,46. Tekmovanje v veleslalomu je bilo pravo zmagoslavje avstrijskih smučarjev, ki so odnesli vse tri medalje. Prvo mesto je zasedel znani Toni Sailer, ki je prevozil 2600 m dolgo progo z 71 vrabicami Ip z višinsko razliko 623 m v času 3:00,1. Na drugo mesto se je uvrstil Molterer (3.06,3), na tretje pa Schu- (Nadaljevanje na 10. strani) |Ml£ NISVA ODIGRALA, NIČ!... l£jLA,| BEŽITE NAPREJ IN PELJITE TALE MEH S SEBOJ. PAZITE,DA VAM NE POBEGNE, MOGOČE BOMOPOTRE-BOVALI TALCA... MIDVA VOČAKA' 'mmVA ruIN 3IH ZADRŽJVA TOPAUES NE BI BILO PRIUETNO! A KA3 JETO?!TRDON3A’ BRŽ POŽENI! ŽANAMI SO' svSifc (ODIGRALA STA,TANTA \\ I ODIGRAL VjA H,A,HAlr MEDTEM, KO SO DEKLETA ODJAHALA ,SO SE ZASLEDOVALCI ŽE MOČNO PRIBLIŽALI NAŠIMA OUNAROMA...ZVITOREPEC SE JE OBRNIL V SEDLU IN TAKO STA ČAKALA ,, - p: NE STRELJAJTA ,TUJCA! PRI3ATEL3 I «®a SMO'...DEBELEGA ALHA ISČ.EMO.NE' KE RAČUNE IMAMO Z N^IM.PRIDBU ŽITA SE NAM, BOLJ VESELO BO. ČE, NAS BO VE£1 fm&Žkm:*. IM-M-MISUM,DABI BILO BOLJeI ČE BI 30 &E MIDVA ODl&JRILA,. k- KAKO JIH PA MISLIŠ ZADRŽA' T| Z 1 BgPREPUSTI STVAR MENI.,. 1 IZDALA SE BOVA ZA TR- : (GOVCA S SUŽNJAMI„PR|- i P ^-—7 PRAVI PUS^O TODA W0 SO SE HOTELI PRIBLIŽATI BLIŽMOSP} ^ ,T USTOCLIVp TRGOVCEM 2 BELIM BLAGOM,,,TODA ME SO DEKLETA?... - KO JE ODJEKNIL ZVITOREPČEV STREL,SO SE ARABCI ZAČUDENI USTAVILI.,,, „IN PREDEN JE UTEGNIL ZVITOREPEC ENKRAT USTRELITI,STA LEŽALA VSA OBTOLČENA IN POVEZANA NAPESKU,,«1—N&; ,„NATO SO BEDUINI ZDRVELI PO SLEDO' VIH VELBLODOV,ZVITOREPECINTRDO-NJA PA STAB\LA ZAUPANA CRNOGLE’ DEMU ARABCU... ' v z 6 I / TRGOVCA STA! PO NJIH! |x? ALAH1 ALAH! <~VTT Marlena je imela vi is, da gleda »taro, roparsko ptico. Nos se je ostre odražal kot pni jastrebu, oči ?o pa zrle v svet prav nečloveško mrzlo. Imele so rjavkast sij, kakršnega je Marlena videla samo pri pticah v kletki. Tudi njene roke, ki so se krčevito- oprijemale bergel, so bile podob-ne krempljem. Lic« so bila upadla, ustnice ostre kot nož. Na pepelnatih laseh je nosila malo, črno čepico. »Vi ste nova Miličeva vzgojiteljica?« je vpraišala s hripavim glasom. in dvignila desnico z dlanjo navznoter. Marlena v trenutku ni vedela, kaj naj to pomeni. Nato se je nagnila in poljubila mrzlo roko starke. »To je vse nesmisel. Vzgojiteljica, učiteljica — saj bi poba brez ,ega opravil. Samo razvajen bo postal. Oh, če bi še mogla bili na nogah kot prej! Privezana »em na stol«, je godrnjala. »Saj prav zato, mama«, je dejal baron z odsotnim glasom. »Mali potrebuje nadzorstva.« »No saj talke ne boste dolgo ostali, kaj?« »En mesec ali dva? Zadnja je pobegnila že po štirinajstih dneh.« Starka se je škodoželjno zakrohotala. »Poslal sem jo, ker ni bila nič vredna. Prepričan sem, da gospodična Kepler —.« »Lepi' ste. Pridite bliže, da vas bolje vidim«, je prekinila starka barona in je z zakrivljenim prstom pomignila Marleni bliže. »Da — lepa, prav lepa«, je ponavljala in je izhrkala trd, kratek glas, podoben smehu. »Rdeča lička, zlate laske, oči pa sinje kot encijan. Strahu tudi ne pozna. Moški bodo letali za njo, ne?« Klepetala je, kot da Marlene sploh ni. »Ne bo ti dolgo ostala. Boljša pa je kot zadnja preklja ali stara črnuha, ki te je hotela zapeljali. Kako se je že imenovala, Andrej?« »A. da, Slummer se je pisala«. je vreščala starka. »Zanimivo ime; samo na posteljo je mislila. Zdaj pa lahko greste. Rupreht naj mi prinese čaj. Kje je stari tepec?« Jezno je trkala s palico ob tla. »Na svidenje, mama«, je dejal baron. »Boim že opozoril T?u-prelita.« Šel je z Marleno iz sobe, ne da bi se mati več oglasila. Baronu ni zdelo vredno, da bi dai Marleni kako pojasnilo zaradi materinega obnašanja. Gotovo je bil na to’ že tako navajen, da se ni niti zavedal. Va*e pogreznjen je hodil ob njej. Šele blizu DEBELI ALI JE NAJBRŽ TISTI NAS, ZAVA L3ENI PRIDANIČ,TO LESOPATRGOVCI, KI JIM DIŠIJO NAJf-NE CVETKE.. SEM Sl KAR MISLIL!..NO, ZDAJ JIM BOM PA i PRISMODIL JUHO J NIČ NE BO,PRI JA TELIČKI Z VAŠIMI RAČUNI I MIDVA SVA ALIJU BLAGO PLAČALA IN JE SEDAJ najino: KDOR PREJ PRIDE... NO, ZDAJ pakarnaza; KER BOVA SICER MORALA UPORA* BITI QLO'' HALE NAS DEBELINKO SE STAL-NO OZIRA NA VSE STRANI.... NA3BRŽ UPA .DA SE BOMO SREČALI S TRGOVCI, ki GA BO' DO REŽILI N AS PA PRODALI 2A JE,.. 5 ----------------------- TEDENSKI KOLEDARČEK 5. februarja, nedelja: 2. predp., Agata, Albuin 6. februarja, ponedeljek: Doroteja, Tit 7. februarja, torek: Romuald, Teodor 8. februarja, sreda: Janez iz Male, Juvencij 9. februarja: četrtek: Ciril Aleks., Apolonija 10. februarja, petek. Sholastika, Sotera 11. februarja, sobota: Lurška M. božja, Adolf VALUTA — TUJ DENAR Dne 1. februarja si dobil oz. dal za: ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov lupt šterling 'nemško marko pesos švicarski frank zlato napoleon 630—639 lir 23.50—24,50 lir 82—88 lir 155—157 lir 1635—1695 'lir 147.75—149,75 lir 16—16 lir 148.75—149,75 lir 728—732 lir 4550—4650 lir RADIO TRST A VPRAŠANJA m ODGOVORI Nsdeljia, 5. februarja ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za inajmjajše, 13.30 Glasba po željah; 15.C0 Glasba za naše malčke; 16.00 Koncert pianista Gabrijela Devetaka; 17 00 Zbor Igo Gruden iz Nabrežine; 21 00 Strauss: »Eiek-tra., opera v epem dejanju. Ponedeljek, 6. februarja ob: 18.30 Z začarane po lice; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Znanost in teh-jiika; 21.30 Pevski duet in harmonika; 42.00 Iz italijanske književnosti in umetnosti; 22.15 Koncert violinistke Jevdjenijevič-Bramdl. Torek, 7. februarja ob: 13.40 Glasba po željadi; 19.15 Zdravniški -vedež; 20.30 Slovenski zbori; 21.00 Radijski oder - Tirso da Molina: »Don Gil«, igra v treh dejanjih. Slreda, 8. februarja ob: 12.55 Jugoslovanski moti-vi; 18.30 Radijska mamica; 19.15 Radijska univerza; 21.15 Bravničar: Slovenska plesna burleska; 22.00 Iz slovenske književnosti in umetnosti. Četrtek, 9. februarja ob: 19.15 Sola in vzgoja; 21.00 Dramatizirana zgodba - Niko Kuret: »Argonauti«; 21.30 Večerne melodije; 22 15 Paganinijeve skladbe. Petek, 10. februarja ob: 13.30 Glasba po željah; 18.30 Z zač aram e police; 18.40 Koncert pianistke Damjape Bratuževe; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Iz svetovne književnosti in umetnosti. Sobota, 11. februarja ob: 12.55 Jugoslovanski motivi; 14.45 Ritmični orkester Swingimg Brothers; 15.30 Kavarniški koncert orkestra Pacchiori; 16.00 Sobotna novela; 18 00 Koocert baritonista Marijana Kosa; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 20.30 Zbor Slovenske Filharmonije; 21.00 Operetmi odmevi. Vprašanje št. 203: Imam sina, ki je že nekaj mesecev poročen, a morata z ženo živeti vsak zase, ker nimata stanovanja. Ali je mogoče dobiti posojilo, da bi si lahko sezidala stanovanje? Morda iz krožnega sklada? Odgovor: V take namene ne bodo dajali posojil iz krožnega sklada. Vaš sip ima na razpolago drugo .pol, ip sicer tako zvani »Piano Aldisio«. Da dobi posoji- lo, mora nap.aviti naslednje: Pred ožit j splošni gradbeni načrt, gradbeno dovoljenje (ga dobi na občini), potrdilo, da nima nobene hiše (certificato di nullate-nenza), ki mu ga izstavi Finančna intendanta, splošni proračun gradbenih del, družinski list, potrdilo o rezidenci in državljanstvu. Prošnjo mora izpolniti na posebnih obrazcih, ki jih dobi na sedtžu Tržaške hra nilpice v Trstu, ul. Cassa di Rispanmio, Prošnjo naj pošlje na naslednji naslov: Cassa di Risparmio, sezio ne Piano Aldisio, Trs, ul. Cassa di Risparmio. Paso jilo znaša 75 odstotkov vrednosti stavbe in zemij.šč*. in se obrestuje po 4% letno. Izplača ga lahko v 5 do 35 letih. Kdor zaprosi zu posojilo, mora biti vknjižen kot lastnik na zemljišču, na katerem namerava gladiti. Športni pregled = (Nadaljevanje z 8. strani) ster (3:07,9). Med Jugoslovani jo bil (najboljši Cven-kelj, ki je zasedel 40. mesto (3:17,4). Dornik je n;-47. mestu, lilija pa na 51. Na jezeru Misurina so bile tekme v hitrostnem .drsanju na 5.000 m. Zlato medaljo si je priboril Rus Siikov (7:48,7), srebrno Sved Eriksson (7:56,7), bronasto pa zopet Rus Gončarenko (7:57,5). Siikov je s časom 7:48,7 postavil nov olimpijski rekord. V teku na IS km se je odlično odrezal Norvežan Brendem, ki je progo prevozil v času 49’39”. Zanimivo je, da sta drugo in tretje mesto zasedla Sved Jernberg in Rus Kolčin, ki sta že v teku na 30 km odnesla srebrno oziroma bronasto medaljo. 'Najboljši izmed Jugoslovanov je bil Hlebanja, ki je zasedel 42. mesto. V ženskem slalomu je zmagala Švica.ka Colliard s časom 112”3. Druga je Schopf (Avstr.), tretja pa Sidorova (SZ). Četrto mesto je zasedla Italijanka Minuzzo Chenal, kar je: brez dvoma lep uspeh. V hitrostnem drsanju na 1500 m so zopet prevladovali Rusi. Grišin in Mihajjov sta dosegla isti čas 2’08”6. Zato odpade srebrna imedalja in bosta oba dobila zlato. Bronasto mfdaljo je odnesel Finec -Salon en (2’09”4). Avstrijski atlet Toni Sailer si je v torek priboril drugo zlato medaljo. Prepričljivo je zmagal tudi v slalomu s časom 3’14”7. Na drugem mestu je odlični Japonec Igaya (3’18”7), pa tretjem pa Sved Soilan-der (3’20”2). Jugoslovan Dornik je pa 28. mestu, Cvenkelj in Ilija pa na 42. oziroma 43. mestu. V hitrostnem drsanju na 10.000 m je v torek zmagal Sved Eriksson ter tako postal nov olimpijski prvak. Njegov čas je 16’35’’5. Drugo mesto je osvojil Norvežan Johanmsen (16’36”9), tretje pa Ru, Goča-renko (16’42”3). V nordijski kombinaciji je zasedel prvo mesto Norvežan Stenerson ter si tako osvojil zlato medaljo. Srebrno je prejel Sved Eriksson, bronasto pa Poljak Grop-Gasjenica. Spregovoriti bi morali še o tekmah v hokeju. Zaradi pomanjkanja prostora, naj navedemo kakšno je bilo stanje lestvice v torek: 1. Sov. zveza (4); 2. .ZDA (4); 3. Kanada (2); 4. Švedska (2); 5. CSR (0); 6. Nemčija (O). NOGOMET Po nedeljskih tekmah za italijansko nogometno prvenstvo je Fioirentima postala letošnji zimski prvak. Vse ikažo pa, da se bo za dokončno zmago bila še ostra borba, kajti za Fiorentino se čedalje bolj uveljavljajo Mi'lap in druge epajstorice. Triestina je v nedeljo ponovno odnesla dragoceno točko s tujega igrišča in se tako začela pomikati proti sredini lest- Slovensko gospodarsko združenje vljudno vabi NA DRUŽABNI VEČER jS PLESOM V SOBOTO, 4 FEBR. 1956, V DVORANI NA STADIONU »PRVI MAJ«, Vrdeljska ce-to 7. Igral bo znani orkester »Glinščica«, za ljubitelje narodnih, valčkov ter polk pa Vaški kvartet. — Poslovala bosia dobro založen bar in buffet. — Poskrbljeno bo za smeh in zataa-vo. — Predprodaja vstopnic in rezerviranje miz na sedežu S.G.U. v Trstu, ul. Filzi št. 8. Telefon 37-808. izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Leglša Tiska zadruga tiskarjev »Graphls« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 ] TOVARNA iPtmčic KRM1N - CORMONS _ _ I TELEFON ŠT. 32 Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo. njene sohe se je oglasil: »Pokličite Milica k sebi. Postlal vam boni tudi Adelajdo, Ruprethtovo ženo. ki je naša gospodinja. Ona Vam bo pokazala prostore.« Stopala sta mimo ozkih, zaprtih vrat. Vrh polžastih stopnic je Marlena obstala in vprašala. »Kam pa ta vraita peljejo?« rfNa galerijo«, je odgovoril in odprl. Stopila sta na ozek, kamenit mostovž, ki je vodil na«l glavnim vhodom v velik prostor. Marlena je pogledala navzdol v mračno praznino, iki jo- je razsvetljevala samo ena žarnica; stene so' se zgubljale nekje v temini. .»Tam ialiko pridemo ven?« je vprašala Marlena in pokazala na vrata na nasprotnem koncu mostovža. »Ta so zaprta. Peljejo k podrtemu stolpu. Tja ne smerno«, je odgovoril. »'Moja mama je padla tam dol«, se je nenadoma oglasil Mih e n od neko'd in je resno pogledal Mafleno. »Oh —«, je vzkliknila in pogledala spremljevalca, ki je tiho pojasnil: »Res — tri mesece po njegovem rojstvu«, in je pokazal na dečka. »Nesreča —«. Marlena »e je zgrozila. Talke okoliščine so prav primerne za tak grad, je pomislila. Kaj so vse ti zidovi videli? Ubogi deček! Pogladila ga je po laseh. Začutila je, kako se je otrok oiprijel njene roke. Vesela je bila tega prvega znaka zaupanja. Ko je zvečer kmalu po osmih stopila v svojo sobo, je porinila v peč debelo glavnjo, da je ogenj visoko zaprasketal. Nato je zamišljena sedla k mizi. Prej se je z Mihaelom še igrala, mu se pri- povedovala veselo zgodbo. Ko je Adelajda prinesla obema večerjo in sta pojedla, je »pravila otroka v posteljo. Njen dnevni opravek je bil pri kraju in ostala je sama. Barona ni več videla. — Nenadoma je zasliš-ala presunljiv žvižg in neko petje. Sinila je kvišku. Ah, — saj to je veter, ki tuli okrog stolpov. Spodaj v doilini so že cveteli mandeljni, tu sta pa še zima in burja. Krčevito se je zasmejala na ta svoj strah, (.lud.no bi pa ne bilo, če tu »trasi, je pomislila. Pravšnji (kraj za to> je. Mrzlično se je slekla in legla. Zaspati pa še dolgo ni mogla. Ves prvi teden je bilo vreme tako neprijazno kot ob njenem prihodu. Ko pa je nekega jutra stopila Marlena k oknu, se ji je izvil vzklik začudenja. Sklonila se je skozi okensko lino in strmela. Nebo je postalo sviltiosinje barve. Globoko p od njo je med gostimi smrekami šumel slap in se prelival v hudournik. Onkraj dolinske tesni so srebrn obel o žareli v soncu alpski velikani. Bolj okusno kot sicer se je Marlena oblekla in pohitela dol zbudit Mihaela. Že prvi dan je spoznal a. da je za ta kraj neprimerno oblečena. Kar je najbolj pogrešala, je bil par gorskih čevljev. Poprašala je Ruprehta, kje bi si jih mogla preskrbeti. Priporočil ji je čevljarja v vasi, ki dela lično in ni predrag. Še danes, je sklenila, pojdem z Mihcem v vas k čevljarju. Mogoče se bom oglasila spotoma tudi pri učiteljici, je premišljevala. (Nadaljevanje)