It	*'	\ 1 «
t IX^it/VVl j Si&ADu t & dj<V
Leto XXIIL, StfiK
Ljubljana, gbtttek Q> ntaffii JmirJOP__
»i Ljubljana, hcaoljaii rdefon k. 31-22. 31-23. 31-24 toemttf oddelelci LfaMjana, Pni i ini)w« ^
a $ — Telefon b. 31-29. 31-2« Podružnica Novo mesto > Lfcibl finska cen <2 Baconi t v Ljubljansko pofctajino pri pokno-iekovnem zavoda b. 17.749, a ostale knje [taliie Serrmo Conti, Con. Po«. No 11-3118
IZKLJUČNO 2ASTOPSTVO
Italije 2n inozemstva ima On ione PnbbliotJ Italiana &.
a oglase is Kr. A. MILANO
Cena cent« 80
fo**_d«l|ka
a
Ishala ritk dan Mifoiaia« mais mesečno U
vkljnčno i »Ponedslisldni trans Lit 36.30.
UtsdflUtfot Pucrinijera olica ko. 3. ker. 31-22. 31-23. 31-2«.
Rokopisi
želo.
CONCESSIONARIA ESCLUSTVA pet ta pob-
bliodi cti proventen« talitoi m) cstcti t Unione Pnbbliciti Italiana & A. MILANO
Junaška obramba I. armije na jugu polotoka Bon
22 sovražnikovih letat sestreljenih
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil
je objavil danes naslednje 1082. vojno poročilo:
Zbrana še vedno na postojankah na južnem delu polotoka Cap Bon, napadana za hrbtom od sovražnih čet, prihajajočih s severa ter obstreljevana od sovražnega letalstva, se naša I. armfja, ob kateri so se tudi včeraj zlomili napadi britanske 8 armije, vztrajno bojuje s svojimi italijansko-nemškimi oddelki ter vrši protinapade z nenkročeno hrabrostjo. Predlog za predajo, ki ga je poslal general Freiberg, je gene-rail Messe, poveljnik L armije na drugih področjih tuniške fronte, odklonil.
'Čete Osi, ki so porabile vse svoje strelivo, so morale končati borbo.
Catanijo Maršala, okoliš mesta Trapa-nio ter otok Pantellerijo so obstreljevali oddelki štirimotornikov. Znatna škoda v Catan.iji in MarsalL
•Osem sovražnikovih letal, ki jih je zadelo protiletalsko topništvo, se je zrušilo v morje; dve na jugu Catanije, eno v Mazza-ri del Vallo (Trapani), pet pa ob Pantelle-riji. Drugih 14 letal je bilo sestreljenih v letalskih dvobojih; 9 so jih sestrelili nemški, 5 pa naši lovci.
število žrtev letalskih napadov, omenjenih v današnjem vojnem poročilu, se je dviignllo na 150 mrtvih in 300 ranjenih v Catani.fi, med prebivalstvom Palerma pa na 210 mrtvih in 421 ranjenih po obstreljevanju z dne 9. t. m.
Dodatek k vojnemu poročilu št. 1082:
Angleške ln ameriške divizije, ki so ob prodoru severnega odseka tuniške fronte prodirale po cestah in potih proti jugu, da bi izkoristile uspeh in naglo zaključile bitko v Afriki, so še enkrat zadele ob žilav odpor, ob katerem so se doslej zlomila vsa sovražna prizadevanja.
Italijanska I. armija, prežeta z neuklonljivim borbenim duhom, ki preveva vse od generala Messe, njenega poveljnika, do zadnjega pešca se junaško bori dalje. Zaprti na novih postojankah in prežeti z edino željo, da se upirajo do zadnje krogle, so se bojevniki Libije, Maretha, Akkarita in Ta-krume, bojevniki ki so večkrat ustavili in izčrpali 8. armado Montgonoeryjevo, odločili, da nudijo sovražniku ponosen odpor do konca, do poslednjega uspeha.
Nasprotnik je že poslal parlamentarce s ponudbo za predajo, toda ti so se vrnili v svoje črte, noseč ponosno odklonitev. — Armija, odrezana od morja, brez zveze z drugimi središči odpora, ob pomanjkanju streliva, živil in vode, je polna samovolje in vojaške vrline. Dala je vreden odgovor: odpor do zadnjega diha.
Vojaki I. armije danes bijejo zadnjo bitko. To je bitka za čast, bitka, ki ne brani mest, višin ali trdnjav, marveč junaška bojna izročila naše Italije. Borci I. armije doprinašajo predvsem z najglobljo vdanostjo zadnji dokaz italijanske zvestobe v Afriki; na tleh. ki so posvečena po naših usodah, zapuščajo krvavo poroštvo svoje plemenite krvi, zagotavljajoč, da se bodo prav gotovo vrnili.
oN



^>\ane
žBizerta:

Ras el Djebe!:
Rt Bon:
-rrr -Vfs KangueT	edeL} fe


:60°j§bKorbous
laCallej
" V"' if/ ^f-tout^TehnlahVL,
^J &m^M^Sp, "assicaultJp^^^f^Š
Kelibia
^...........- 'MedjezVlBab^^^Urombalia £crba.
^k^JM Goubellaf	nne	. JlT
py	.r Tebourtcuk^ ®ont du Fahs>^aghouan A&mM.
fiČ iifjA Nebeur /Gafoui-Sr
jm-- - leKe^f^ /Titi	^ Takrouna
^oukel Arb^
_FHammamet BouFisha:
■ Julrp*
fErifidaviile:
normalnotirrie ielemice
■ ozkotirne ieleza.
1001
Hraber odpor oscvinskih čet
Berfin, 11. maja. s. Vojaški položaj v Tunisu se ni bistveno spremenil, pripominjajo v tukajšnjih vojaških krogih, čete Osi se še naprej srdito upirajo na točkah, kjer jim je uspelo, da so se obdržale. Kljub odločni premoči v ljudeh in potrebščinah, s katero razpolaga sovražnik, mu ni uspelo premagati čet Osi, ki so zavzele postojanke južno in južnovzhodno od Tunisa. Samo na neki točki je sovražnim oklopnim skupinam usi>el majhen vdor, ki je bil takoj odstranjen. Med napadi sovražnika na nove postojanke italijansko-nemških sil, ki se združujejo z obrambnimi črtami južnega odseka ter tvorijo v lolgem odseku fronte zaporni zid pred polotokom rta Bona, so Angleži in Američani naleteli na hraber odpor- in utrpeli hude krvave izgube. Na tem področju je ena sam težka baterija zažgala 15 sovražnih tankov in tri oklopne avtomobile za prevažanje čet.
Tudi letalstvo se je udeležilo borbe kakor že v prejšnjih dneh, preprečevalo kretanje sovražnih čet in uničilo z letalskim orožjem 60 motornih vozil. Letalstvo Osi je učinkovito bombardiralo tudi pristanišče Bono ter zažgalo dve tovorni ladji. Nemška letala so končno silovito napadla neki konvoj ob alžirski obali. Več zadetih ladij je obtičalo.
M°nakovo, 11. maja. s. »Abendzeitung« poveličuje hrabri odpor italijansko-nemških čet v Tunisu spričo velike premoči sovražnika in obuču<»uje ves italijanski narod, ki kai« spričo približevanja vojne njegovi državi železno voljo nadaljevati vojno do zmage. Nemčija ceni veliko žrtev, katero je morala Italija v Afriki prestati, kar je dokazala z bratstvom v orožju svojih borcev ob strani italijanskih. V resni uri končne borbe na tuniški fronti se čuti bolj ko kdaj blizu zaveznici in sovražnik sam bo kmalu opazil, ua mu navzlic uspehu v severni Afriki ni uspelo in da mu nikoli ne bo uspelo obvladovati neukrotljive italijansko-nemške odporne sile v Sredozemlju. Sredozemsko morje je italijansko morje in sovražnik ue bo mogel ničesar storiti proti tej stvarnosti.
Zgledi brezprhnernega junaštva
Madrid, 11. maja s. Malo zgledov tako zvi-šenega junaštva je zabeležiti v zgodovini, piše »ABC« glede na srditi odpor italijansko-nemških čet, ki se še naprej borijo p«tem. ko so branile v Tunisu hišo za hišo. s sovražnikom, ki je močnejši po številu in orožju. List nato poudarja, kako čudovita je morala italijanskega naroda, ki občuduje svoje junake v Tunisu. kateri so ponovili junaška dejanja izpred Am-be Alage. Giarabuba in Gondarja. in kalijo orožje in duha za nove železne borbe, odločeni boriti se do končne zmage.
»Arriba« piše, da je samo velika številčna premoč Anglosasov obvladala junaštvo čet Osi in spretnost njihovih poveljnikov. Os v Afriki ni bila premagana. Italijanski narod čaka na povratek, prepričan o tej veliki resnici. _
Madrid, 12. maja. s. Ves španski tisk z štvo pozornostjo zasleduje slavne dogod-
ke v borbi za Tunis in izraža svojo vzajemnost z junaškimi italijanskimi borci, ki jim posveča svoje prisrčne komentarje. Listi soglasno poudarjajo, da Italija ni premagana in da bi sovražnik nikoli ne bil kos italjainsikim četam, ako bi ne imel silovite številčne premoči. Dočim se italijanski vojaki še vedno bore do zadnje krogle na afriških tleh, se Italija s ponosom spominja, da bodo v Tuniziji, v Libiji, v Abesiniji, v Somaliji in v Eritreji ostali neizbrisni globoki sledovi italijanskega dela in omike. Listi podčrtavajo, da Italija v Afriki ni iskala enostavne zadostitve želji po političnem gospostvu, marveč le rešitve svojega demografskega vprašanja.
V zvezi s tem piše »Alcazar«, da je Italija v 50 letih po svojem zedinjenju poslala v svet 17 milijonov svojih sinov, ki so ojačili moč tujcev, toda z osvojitvijo kolonialnega impe* rija se Italijani ne izseljujejo več kot ponižni izseljenci. Tok italijanskega izseljevanja se je usmeril v osvojene afriške kraje. Bil je tako močan, da je ob vstopu Italije v sedanjo vojno bilo v Afriki pol miJijona Italijanov. Ta številka je velikanske važnosti, ako se primerja z neznatnim številom Angležev in Francozov, ki bivajo na mnogo večjem kolonialnem ozem-lu in ki drže to ozemlje že cela desetletja v svoji oblasti.
List poveličuje visoko kulturno delo. ki ga je Italija izvršila v Libiji, Eritreji. Somaliji in Abesiniji. V teh krajih je italijanska uprava obnovila omikano življenje domačega prebivalstva, ki se je utapljalo v suženjstvu in divja-štvu. Italija se zaveda svojih pravic in svoje sposobnosti ter ne bo opustila svojih stremljenj, zato z vso odločnostjo naglasa, da se bo vrnila v Afriko.
Bizerta in Singapnr
Sanghaj, 11. maja s. List »Nohom« p še o Bizerti in postavlja primero z zavzetjem Singapura. V Bizerti so kopne sile drugič premagale močno pomorsko trdnjavo. Okoliščine v obeh primerih napadov pa so naravnost nasprotne. Med tem ko japonska mornarica ni sodelovala v končnem napadu na Singapur ter so japonski letalci obvladali po 48 urah sovražno mornarico in j;i potopili oklopnici »Princ of Wales« in »Repulse«, se je angloameri-ška mornarica v napadu na Bizerto mnogo bolj previdno zadržala iz strahu pred sicilskimi in sardinskimi oporišči. Previdno zadržanje angloameriške mornarice se je pokazalo tudi v tem. da ni z močnim napadom šla na Bizerto ob pričetku izkr-cevalnih operacij v severni Afriki, ko to mesto še ni bilo po četah Osi zasedeno in ga prav za prav nihče ni branil.
Posledica te oklevajoče taktike angloameriške mornarice je bila šestmesečna borba, ki je stala Anglosase kupe mrtvih in ogromno število pogrešanih, ujetnikov in ranjenih. List zaključuje, da se je pokazal pri nasprotnikih strah pred izgubo visokega odstotka bojnih ladij in zaradi tega so se angleški in ameriški mornariški poveljniki odrekli sleherni direktna akciji v hiša za Bizerto.
z zlato kolajno
Rim, n. maja a Majorju letalstva pilotu Cartu Emanuelu Buscagliji iz Novare je bila podeljena zlata kolajna za vojaSco hrabrost z naslednjo obrazložitvijo:
Kot poveljnik skupine torpednih letal, ba» kle junaštva m mojster najnovejšega orožja je v 32. zmagovitih torpednih akcijah med orkani železa in ognja potrdil bojnega duha Italijanov m zadal sovražni mornarici izgubo nad 100.000 ton brodovja. Na čelu svojih vojakov je po drzni in neprimerljivo vešči izvršitvi akcije z najodličnejšimi uspehi proti angleškim in ameriškim ladjam v nekem oporišču severne Afrike ponovil istega dne napad. Med silovito protiletalsko obramba divjimi streli šte* vilnih lovcev, ki so hudo zadeli njegovo letalo in ga zažgali, se je vrgel kakor blisk na izbrani cilj iz bližine, ko je ogenj že uničil eno krilo njegovega letala. Sprožil je torpedo proti velikemu narniku, ki je bil zadet in se je vnel. — Sredozemsko nebo v maju — novembru 1942-XX.
Carlo Emilio Buscaglia je bil prvak italijanskih torpednih letalcev. Smatrali so ga pogrešanega po vojni akciji dne 12. novembra lani, toda posrečila se mu je rešitev in sedaj je ujetnik sovražnika. Vest o pogrešanju je objavilo vojno poročilo glavnega stana Obo* roženih sil št. 901 z dne 13. novembra 1942. Javila je o uničenju 100.000 ton sovražnega brodovja po junaškem torpednem letalcu, ki se po zadnji zmagi na čelu svojih oddelkov ni več vrnil na oporišče. Majorja Buscaglijo so videli njegovi vojaki, ko se je s svojim gorečim letalom po napadu sovražnih lovcev vrgel na neki parnik, ki se je z njegovim torpedom zadet v polno potapljal. Njegovo letalo so potem izgubili iz vida in je ostalo vse iskanje zaman, potem so ugotovili, da je majorju Buscagliji. čeprav je bil ranjen, uspela rešitev in da je bil odpeljan v neko alžirsko bolnišnico. Sovražn;k, ki je sporočil po radiu usodo hrabrega letalca, je objavil, da so njegovo letalo sestrelila letala tipa »Spitfire«. ko je napadalo nekatere ladje anglesko=ameriškega konvoja, ki je 12. novembra srečno prispel v luko Bougie.
Pogreb hkrarfea Rioottinfja v Maoerati
Macerata, 11. maja. s. Fašisti in ljudstvo v Macerati so davi izkazali zadnjo čast tovarišu hierarhu Severinu Ricctti-niju, ki je padel kot žrtev podlega napada v Albaniji. Krsto s truplom pokojnika so prenesli iz vseučilišča na mrtvaški voz skvadristi z mladimi fašisti. Pred njo so vozili številne vence, med njimi venec tajnika PNF in ministra za ljudsko kulturo. Sledili so vdova, zastopniki oblasti, hierarhi, organizacija režima in množica ljudstva. Sprevod je šel po glavnih ulicah mesta med dežjem cvetlic do katedrale. Pri Liktorskem domu so mladi fa. šisti izkazali časti. Pogreba so se udeležili kot zastopnik Tajnika stranke nac. svetnik Luigi Gianturco, član narednega dlrektoriia PNF, prefekt, zvezni tajnik, župan Macerate, politični tajniki pokrajinskih faš'jev s prapori in odlikovanji, oddelki Vojske in Milice, družine padlih, med njimi mati Guida Pallotte in brat Nicole Bonservizija, veliko zastopstvo Črnih srajc in prebivalstva iz San Severina Marhe, rojstnega mesta padlega. Ko je škof opravil žalne svečanosti, se je oblikoval sprevod z vsemi navzočnimi in množico. Na trgu Nazario Sauro je Mla krsta položena na okrašen oltar. Nacion. svetnik Gianturco je fašistično pozval padlega, nakar je sprevod krenil na pokopališče.
Na vzhodu le manjši boji
Letalski napadi na sovražnikovo zaledje
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 12. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročfto:
V Tunisu se nemško-italijanske čete bore v gorah na obeh straneh Zaghouna z zadnjo odločnostjo proti sovražniku, ki napada od vseh strani z najmočnejšimi silami. Sovražnikovi napadi so bili deloma v protinapadih zavrnjeni z golim orožjem. Vse pozive za predajo so oddelki, ki še imajo municijo in prehrano, doslej odklonil'.
Na vzhodni fronti je potekel dan razen krajevnega bojnega delovanja ob kubanskem mostišču in na prostoru pri Llsičan-sku v splošnem mirno. Letalstvo je podnevi in ponoči z močnimi silami obstreljevalo Izhodiščne postojanke, sovražnikove čete ter letalska oporišča in železniške cilje.
Na obalnem področju Sicilije so sestrelili nemški in italijanski lovci ter protiletalsko topništvo 22 sovražnih letal.
Pri presenetljivem dnevnem letalskem napadu iz nizke višine na pristaniško mesto Great Yarmouth na vzhodni obali Anglije so bila dosežena znatna razdejanja. Pogrešamo eno lastno letalo.
Najvišje priznanje maršalu Rommelu
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 11. maja. s Vrhovno poveljstvo nemške vojske objavlja: Ko so Angleži v oktobru 1942 pričeli svojo veliko ofenzivo proti postojankam pri El Alameinu, je bil maršal Rcmmel v Nemčiji. Dolgo bivanje v Afriki je hudo škodovalo njegovemu zdravju tako da ni bilo mogoče dotlej odložene zdravniške nege še nadalje od-
lagati. Takoj po prvi vesti z afriške fronte o angleškem napadu je maršal navzlic upiranju njegovih zdravnikov prekinil zdravljenje, ki se je komaj pričelo, in je nemudoma zopet odpotoval v Afriko.
Med izkrcanjem Anglo-Američanov v Fran« coski severni Afriki se je bivanje maršala pri njegovih četah, ki je bilo predvideno le kot za-začasno, znova podaljšalo. Pod stalnimi napadi mnogo nadmočnega sovražnika je maršalu uspelo povesti svoje armade do Tunisa z od-mikalnim manevrom, ki bo ostal kot zgled v zgodovini vojne. Ker se je zdravstveno stanje maršala vedno bolj slabšalo, je Hitler v polnem soglasju z željo, ki jo je izrazil Duce, sklenil ukazati maršalu Rommelu, brž ko so bile dosežene postojanke pri Gabesu, naj »e takoj vrne v Nemčijo in se zdravi, kar je bilo za maršala nujno potrebno.
Dne 11. marca 1943 je prišel marša! ▼ Hit* lerjev glavni stan. kjer je v priznanje izrednih zaslug, pridobljenih v severnoafriški vojni, prejel od Hitlerja hrastov list z meči in briljanti k viteškemu križu reda železnega križa. Zdravstveno stanje maršala Rommela se boijša. Brž ko bo popolnoma ozdravil, mu bo Hitler poveril nov poležai.
S finskega bojišča
Helsinki, 11. maja. s. V zadnjih 24 urah je bilo na koncu Karelijske ožine obojestransko udejstvovanje vsega orožja. Na fronti vzhodne Karelije je finsko topništvo na obeh straneh ožine Maaselkaje silovito bombardiralo sovjetske postojanke in uničilo več utrdbic, več sto metrov jarkov ter zadalo hude izgube sovražniku. Z ostalih front ne poročajo ničesar pomembnega.
v zaledju vzhodne fronte
Berlin, 11. maja. Tudi v svojem zadnjem izrednem dnevnem povelju za 1. maj je Stalin podčrtal važnost četniške vojne v sovražnem zaledju. Porabil je to priliko celo za to, da je izdal poseben poziv vsem partizanskim četam, naj vsaka po možnosti doprinese čim več k uspehu bližnje ofenzive.
Tisk in radio sta povzela ta poziv ter začela novo propagandno gonjo, da se .z-polnijo besede sovjetskega maršala. Po teh navodilih se morajo izpopolniti čete prostovoljne partizanske vojske in mora njih številčno stanje prekositi vsaj 300.000 mož. V zvezi s tem se naj tudi izvede zvezna služba med poveljništvi posameznih partizanskih čet ter vrhovnim poveij-n-štvom redne vojske. — Sedaj se bodo partizanske čete po poročilih sovjetskega tiska ojačile še s častniki in specialnim moštvom, ki bo poslano z letali in se bo spustilo na zemljo s padali.
Zanimiva je vsekakor opazka »Krasna-je zvezde«, uradnega glasila sovjetske vojske, ki pravi, da se partizanskim tolpam na nekaterih področjih posrečijo taka dela, ki jih sicer lahko doseže samo načrtna letalska akcija proti neposrednemu sovražnikovemu zaledju. Potemtakem opravljajo te tolpe nalogo, ki je bistvenega pomena pri vsaki učinkoviti ofenzivni ali obrambni akciji, to se pravi, da partizanske tolpe rušijo življenjsko važna središča sovražnikove oskrbe. Ta opazka sovjetskega lista je zanimiva v toliko, ker priznava, da načrtne letalske akcije proti neposrednemu sovražnikovemu zaledju nimajo prevelikega uspeha. Iz tega razloga hoče sovjetsko vrhovno poveljništvo, da se ojači četniška vojna v zaledju nasprotnika, vendar pa nihče niti v Moskvi ne misli resno, da bi partizan-
Junaška smrt podpolkovnika Pallaronija
Neupogljiva prekaljenost italijanskega vojaka
Rim, 11. maja. s. Rezervni podpolkovnik ladijski inženir Pietro Pallaroni, ki so ga uporniki na Hrvatskem umorili, je stopil v vrste mučencev za idejo, katero so on in soborci ponosno branili pred sovražnikom. Odlikovan med svetovno vojno z bronasto kolajno na San Michelu, ranjem na obrazu na isti fronti, bojevnik v Libiji, je Pietro Pallaroni, ki je bil rojen v Borgu Nuovu (Piacenza) 18. maja 1894, izpričal svoje kreposti vojaka in borca Kot poveljnik bataljona na Hrvatskem in potem kot poveljnik nekega odseka,, katerega sta držala dva bataljona, si je zaslužil lepe pohvale svojih strešin zaradi prezira, nevarnosti, katerega je pokazal med očiščevalnimi akcijami, ter zaradi takta, čuta dolžnosti, človečanskega duha v odnosih do civilnega prebivalstva.
Kot čudovito prekaljen vojak je podpolkovnik Pallaroni raje umrl, kakor da bi žalil svojo zavest Italijana. Partizanskemu šefu, ki ga je pozval, naj izreče svojo sodbo o Rusiji in Angliji, je odgovoril: »Ni mi do razpravljanja z banditi.« Obsojen je bil
Angleški minister svari pred optimizmom
Lizbona, 10. maja. s. Iz Londona poročajo, da je angleški m'nister za notranjo varnost Herbert Morrisan v nekem govoru danes poudaril, da je treba postaviti ob stran vse »sanje o nagli in lahkj zmagi.c Morrison je dodal: Nihče ne more reči, kako se bodo razvijale vojne operacije. Nimam nobenega namena, žalostno v naprej napovedovati, vendar mislim, da bi bilo pametno za nas, pripraviti se na najhujše preizkušnje, na hu;'še, kakor so b:le dosedanje, in premotriti trezno in odločno dogodke, ki jih bomo doživeli v bližnjih mesecih.
Poravnaj čim prej
zaostalo naročnino!
na smrt ter je sklenil svoje zemsko življenje z vzkliki: »živela Italija! živel fašizem! živel Duee!« Neka mladenka, ki je prisostvovala zasliševanju in stoičnemu koncu podpolkovnika Pallaronija, je izjavila, da je z drugimi vojaki vred junaško umrl. Vsi so bili na ukaz nekega poveljnika Milice pokopani v veliki jami, dolgi skoraj 500 metrov.
še drugi dogodki prihajajo na dan po vojaških pričah, ki so utekli ujetništvu, in po prebivalcih zasedenega ozemlja. Dne 10. januarja so partizani ustrelili dva vojaka,, ker nista hotela raztrgati fašistične izkaznice, katero sta skrbno čuvala. Dva dni nato je bilo nekemu karabinjerju, ki je bil ujet v zasedi, ponudeno življenje, če ba zapel »Rdečo zastavo«, toda vojak je ponosno zapel »Giovinezzo« in je raje umrl od sovražnega svinca, kakor da bi zatajil Domovino. Od Felinija in Marinija do Pallaronija in neznanih mučenikov ideje, katerih imena bomo kasneje zvedeli in jih vklesali v album mučništva, je svetla veriga plemenitih junaških dejanj, ki pričajo o neupogljivi pre-kaljenosti naših junaških vojakov. V njih resnično duh obvladuje gmoto in njih vera se ne boji smrti.
Počastitev Junaka Borg-Pisaaija v Carigradu
Carigrad, 11. maja. s. V salonu Doma Italije, k, je bil nabito poln italijanskih rojakov, je b la svečanost v spomfn malteškega junaka Carmela Borg-Pisanija. šolski ravnatelj v Carigradu prof. Longcni, ki je bil svoječasno ravnatelj šole na Malti, ki jo je posečal pokojni Borg-Pisani, je z ginjenimi besedami opisal svetli lik junaka. Prireditve so se udeležili italijanski poslanik baron Guariglia s poslaniškim osebjem, generalni konzul s konzularnim osebjem, tajnik fašija ter učitelji italijanskih srednjih- in osnovnih dol. Po slavnostnem govoru je tajnik fašija izvršil obred apela pokojnega fašistovskega mučenika ter je odredil pozdrav Kralju-Cesarju ln Duceju. Prisotni so se z navdušenjem odzvali njegovemu pozivu.
ske čete lahko učinkovito ovirale priprave za vojna podjetja prihodnjega poletja.
S tem se seveda ne podcenjuje nevarnost, ki jo predstavljajo brezštevilne tolpe fanatikov.
V zvezi s tem je nedvomno zanimiv članek posebnega vojnega poročevalca Alfreda Haussnerja, ki je imel priliko, da je iz bližine proučil razne načine te zahrbtne četniške vojne. Haussner piše.
»Naš oddelek tvori posadko ene izmed mnogoštevilnih utrdb notranje obrambe. Večerne sence že padajo na zemljo m iz utrdbe odhaja izvidnica, da preišče m pregleda železniško progo zlasti pa nekatere gosto obrasle griče ob njej. Obhodno moštvo je do zob oboroženo s karabinka-mi, lahkimi strojnicami, ročnimi granatami in ima zadostno količino streiiva. Nihče ne more reči, kohko časa bi trajal tak morebitni spopad. V utrdbi je 20 mož s tremi podčastniki in 23 črnovojnikov, ki so se vsi udeležili že prejšnje vojne in so danes stari od 40 do 50 let. Okoliš, ki ga mora čuvati utrdba, ni obsežen, dva kilometra proti severovzhodu in 4 kilometre proti jugozapadu, vendar pa je področje dovolj obsežno, da sovražnik lahko podvzame svoje presenetljive napade. Sovražnika ni nikjer, je pa obenem povsod navzoč. Morda je ta trenutek oddaljen še kakih 200 metrov od železniške proge ali pa se skriva v gošči topolovega gozda. Ni izključeno, da se tak partizan že plazi po travi proti progi noseč mino, ki naj bi razbila progo ali jn. vlak. ki tma priti ob tej uri.
Straže zato osredotočajo vso sverjo pazljivost na obe strani železniškega nasipa. Izvidnica je med tem preiskala oeseanlje ob progi in počiva pri nekem železniškem objektu. Ako z neba sijejo zvezde, služba ni tako naporna, kadar pa je gosta tema, se je povsod treba bati zasede. Komaj se iz daljave pokaže luč bližajočega se vlaka, ti začne srce biti izredno nso^-no. Naš del proge je preiskan, naslednji kos je preiskala sosedna izvidnica, ki se je medtem približala naši, toda prav v tem trenutku je sovražnik z gošče lahko položil mino na železniški tir.
Vlak je odbrzel mimo. Vsakomur se levi je olajšujoč vzdih, da se to pot ni zgodilo nič hudega, toda pred zoro bo vozilo tod še mnogo vlakov, tema pa postaja vedno gostejša, še včeraj se je razpočlla neka mina, naslednja se lahko razpoči prav v kratkem, življenje mnogo tovarišev je v nevarnosti. Njihova varnost je zaupana vrlim črnovojnikom, kj vrše iz-, redno važno službo. Ta peščica ljudi mora braniti nekoliko kilometrov življenje frontne žile pred nevidnim sovražnikom, ki je sposoben, da tiči po tri dni in tri noči v zasedi v kakem jarku, v kakem duplu aH v kakem gostem grmu in 5aka primernega trenutka, da izvrši svoj uničevalni čin.
Od časa do časa pa le vkBmo obraz kakega sovražnika, toda ta obraz je mrtev in mrzel, kajti zadela ga je krogla starega bavarskega ali pruskega strelca. Ti obrazi so povečini lica mladeničev ali razorana lica 501etnikov. Zdi se, da imajo vsi ti mrtvi v očeh odsev fanatičnega sovraštva in odurni izraz obupne brezbrižnosti.
Pravi spopadi s tolpami so zelo redki, pač pa kmetje često vidijo partizane. Kdor jih vidi, pomeni zanj, da mora z njimi deliti ono mak), kar ima. V nekaterih odsekih so to zlo odpravili temeljito, vsaj za nekoliko časa. še v mesecu aprilu amp obkolili in uničili mnogo tolp. (II Pioooio.);
Izmenjava ujetnikov preko Turčije
Smirna, IL maja. a V sidrišču Smirne so bili včeraj izmenjani nadaljnji italijanski in angleški ujetnikL Tri italijanske ladje so pripeljale angleške ujetnike, tri angleške pa italijanske ujetnike. Izmnjava as je izvršila pod vodstvom predsednika mednarodnega Rdečega križa, katerem« so pomagale krajevne oblasti in turihg
Delo ministrstva za vojno proizvodnjo
Rim, 11. maja s. Pod predsedstvom predsednika senata grofa Suarda sta se sestali komisiji za finance in Oborožene sile ter proučili in odobrili proračun ministrstva za vojno proizvodnjo. Navzoča sta bila minister za vojno proizvodnjo in državni podtajnik finančnega ministrstva. Po pozdravu borečim se Obe« roženim silam se je ob odobravanju navzočih minister Favagrossa zahvalil senatorju Castellu za poročilo o proračunu ministrstva za vojno proizvodnjo za 1. 1943-44. Nato je podal pregled treh glavnih odsekov vojne organizacije, to je rekrutiranja človeških sil in sil industrije, rekrutiranja surovin in proizvajalnih sredstev ter vzporejevanja vojne proizvodnje. Po orisu zgodovine ministrstva za vojno proizvodnjo je pozdravil svojega prednika senatorja Dallogiu (odobravanje). Glede osebja v vojni industrij' je inkazal sedanje zakonodajne odredbe in zagotovil senatu opreznost glede oprošeanja od vojaške službe. Omenil je nato mobilizacijo industrije, ki se je izvedla za ojačenie vojne industrije, obstoječe izza mirne dobe. in pre-ured'tev zasebnih industrij v pomožno vo no industrijo. Ta mobilizacija je izvršeno dejstvo ter je dcvedla do usmeritve večine italijanskega proizvajalnega delovanja k vojnim ciljem. Objasnil je zadržanje vlade glede operacij na notranji fronti s posebnim ozirom na ukrepe za industrijsko osredotočenje v svrho boljše* ga izkoriščanja proizvajalnih energij in decen> tralizacije industrije. Zagotovljeno je nadaljevanje dela tudi v krajih, kjer ga skuša sovražna akcija motiti. Izjavlja v glavnem predvsem, da je italijanska industrija če upoštevamo mnogo večji obseg modernih vojnih sredstev, dala v tej vojni po kakovosti in količini mnogo več orožja kakor v pretekli vojni.
Omenjajoč rekrutiranje surovin in proizva* jalnih sredstev je minister govoril o dosedanjih ukrepih na področju avtarkije in integralnega
izkoriščanja vseh virov države, s katerimi Italija po skoraj treh letih vojne razpolaga z obilnejšimi surovinami in sredstvi skoraj na vseh področjih kakor ob pričetku vojne. Govoril je tudi o izmenjavah med Italijo in Nemčijo v oskrbovanju, kakor na področju tehnir ke in izrazil zadovoljstvo, ker je italijansko-nemške sodelovanje doseglo tako obilne rezultate v interesu obeh oboroženih sil. Glede surovin je pojasnil, kako je praktično nemogoče osredotočiti v enem samem ogromnem zavodu ves materijah Zadovoljen je s sedanjim sistemom, ki sloni na tesnem sodelovanju državnih korpcracijskih in sindikalnih organov za skupne vojne cilje. Na kratko je omenil nato sedanje težkoče proizvodnje glede na transporte in finančna vprašanja. Zaključil je obširne poročilo z omembo pristojnosti in nalog ministrstva za vojno proizvodnjo. V koli« kor je združljivo s kočljivimi operativnimi zahtevami, se je vodstvo vojne proizvodnje osredotočilo v eno samo ustanovo po željah, ki so prišle z več strani. Obstoja nada ne v čudežno povečanje proizvodnje, pač pa v bolj skladen razvoj vsega udejstvovanja.
Minister Favagrossa je zagotovil, da osebje novega resoia prestaja preizkušnjo z voljo prispevati k zmagi z vsemi napori na svojem akcijskem področju po poteh, ki jih je določil Duce. Vsa vojna industrija od šefov do navadnih delavcev je usmerjena v tehnično ustvarjanje in ojačevanje sredstev tako, da bo orožje Italije vsililo sovražniku nekega dne spoštovanje. Hrabrost borcev ter discipli* nirano in vneto delo delavcev se stapljata v eno energijo, ki bo povedla k zmagi, kakor jo žilava obramba ter volja velikega poglavarja in velikega naroda zaslužijo.
Govor ministra, ki so ga manifestacije priznanja večkrat podčrtale, je bil zaključen ob živahnem in splošnem odobravanju.
Izsleditev teroristične organizacije v ScSlji
Sofija, 11. maja. s. Z aretacijo dvojice, ki je skušala umoriti radijskega inženjerja Janakijeva, se zdi, da je policija pred odkritjem obširne tajne organizacije, ki ima na vesti številne politične atentate, izvršene zadnje mesece v Sofiji. Gre vsekakor za komunistično, teroristično centralo, ki je od časa do časa ukazala zločine nad uglednimi bolgarskimi osebami ter poverila izvedbo svojim pajdašem. Več jasnosti o tej podli zadevi, v katero so brez dvoma zapletene inozemske sile, bo podane brž, ko bo kočljiva in zamotana preiskava zaključena. Doslej so ugotovili, da sta včeraj aretirana upornika 20 letni žid Fapo. ki ni nosil obveznega znaka svoje rase ter je imel celo ponarejeno osebno izkaznico na ime nekega Bolgara, ter neka mlada bolgarska žena Gančeva, tudi 20 let stara, ki je bila v tesnih odnosih z ždovskimi krogi. Žid je bil že obsojen v odsotnosti zaradi zarotii-škega delovanja. Policija je preteklo noč aretirala kakih 20 mladih Židinj, ki so b'"le prijateljice Gančeve, in številne druge za-rojniške elemente.
Zanimivi so komentarji v današnjih U-stih. »Zora« piše med drugim pod naslovom »Zločinci in njihovi pobudniki«: Ni težko Uganiti, kdo so pobudniki političnih zloči-
nov, ki so bili izvršeni v zadnjem času v Bolgariji. Nedavno je »Times« pisal: Niti politika kesanja s strani Bolgarije ne bi zadoščala. da bi ji bila oproščena krivda. Bolgari ne bodo "mogli nikoli več računati z dobrohotnostjo Anglosasov. List »Zora« nadaljuje: Rovarjenje Anglosasov proti Bolgariji je jasno, že tolikokrat smo poslušali grožnje Churchilla in Edena. Tudi Moskva je odgovorna za zločine v Sofiji. Ti inozemski pobudniki niti ne prikrivajo ovojih namer preti nam. List »Zaira« komentira: Boljševiki in demokrati se zaganjajo proti bolgarskemu narodu, toda mi smo dokončno izbrali svojo pot, ker verujemo v novo dobo v Evropi, ki bo doba pravice in miru. Bolgarski narod je doslej stal z orožjem c-b nogi, je pa čuječ in pripravljen za borbo preti vsakomur, ki bo skušal kaj podvzeti proti njeni varnosti. Poluradni »Dnes« piše: Z izdajalskim ubijanjem najbolj odličnih bolgarskih patrotov našim sovražnikom ne bo uspelo razbiti granitnega edinstva našega naroda, ki se mirno zadrži kakor močni, ker je prepričan v končno zmago. Sofijsk meščan; so včeraj dokazali svojo predanost vladi, ko so pogumno sodelovali pri aretaciji zločincev. Peklenski nameni naših sovražnikov ne bodo nikoli doseženi.
Mamora Šigemicu — novi japonski
O novem japonskem zunanjem ministru Mamcru šigemicuju je objavila zunanjepolitična revija »Relazioni Internazionali« naslednji opis:
O priliki preosnove japonske vlade dne 20. aprila t. 1. je bil desedanji japonski veleposlanik v Nankingu Mamoru Šigemicu pozvan, naj prevzame listnico zunanjega ministrstva in zamenja dosedanjega zunanjega ministra Masajukija Tanija.
šigemicu je zelo ugledna osebnost v japonskem diplomatskem svetu. Svoje novo mesto k»t šef »gajmuša« je prevzel v dobi, ko se orožje in diplomacija povezujeta. Zunanja politika Tokija ne bo zaradi tega šla drugo pot, toda znatno ji bosta pomagala dolga izkušenost in široko obzorje zunanjega ministra, ki je v inozemstvu preživel velik del svoje kariere in je vodil nekatera izmed najpomebnejših veleposlaništev.
šigemicu je bil rojen 29. julija 1. 1887. Pravo je študiral na cesarskem vseučilišču v Tokiju in je promoviral 1. 1911. še istega leta je začel svojo diplomatsko kariero kot ataše berlinskega konzulata. Ob izbruhu prve svetovne vojne je odšel v Veliko Britanijo in je 1. 1916 dosegel stopnjo tretjega tajnika tamkajšnjega japonskega veleposlaništva. L. 1919 je bil zopet v Nemčiji. Naslednjega leta se je vrnil v domovino, kjer je >otem ostal pet let v raznih funkcijah v mnanjem ministrstvu. L. 1925 je bil imenovan za prvega tajnika pri odposlanstvu v Pekingu, kjer je od blizu zasledoval hrupne faze kitajske revolucije, pri čemer je spoznal razne kitajske probleme, kar je kasneje še poglobil kot generalni konzul v šanghaju, kamor je bil imenovan leta 1930, potem ko je prej zopet dve leti prebil kot svetnik pri berlinskem velepos'a-ništvu. L. 1931 je bil naposled imenovan za pooblaščenega japonskega ministra na Kitajskem in je ostal v šanghaju tudi med prvim japonsko-kitajskim sporom.
Prva doba njegovega delovanja na Kitajskem je bila s tem končana, šigemicu se je približal najvišjim vrhovom diplomatske kariere in pridobil si je tudi že politični vpliv. L. 1933 je bil nekaj časa pomočnik zunanjega ministra v vladi Sai-to. Nato je prevzel vodstvo Urada za raz-- iskovanja in avgusta 1. 1936 je bil poslan V ' Moskvo kot veleposlanik. V sovjetski prestolnici je ostal dve leti, zastopajoč interese svoje države v kočljivem razdobju, ko je bil v ozadju napetosti med Rusijo ln Japonsko in kot posledica japonske celinske politike sklenjen 1. 1936 pro-tikominternski pakt med Nemčijo in Japonsko in ko je sovjetska vlada odpovedala pogodbo, ki je urejala japonske ri-bclovske pravice v sibirskih vodah. Leta 1937 se je začel drugi kitajske-japonski spor, 1. 1938 pa je prišlo do hudega incidenta pri čangkufengu, ki js imel za posledico spopad med japonskimi in sovjetskimi četami v juliju in avgustu Istega leta na neki višini ob meji med Ko:e-jo in sovjetsko primorsko Sibirijo. Ta incident pa je šigemicu diplomatsko likvidiral.
čim je uredil ta spor, je bil šlgem cu izbran od japonske vlade za še pomembnejše mesto; dne 22. septembra 1938 je bil namreč imenovan za japonskega veleposlanika v Londonu, kjer je ostal do spopada na Pacifiku. Njegova diplomatska sposobnost je bila izpostavljena trdi preizkušnji v teh treh odločilnih letih evropske in japonsko-britanske krize. Glavni dogodki tega razdobja — razprave o japonski politiki »novega reda« v vzhodni Aziji, vprašanje Tiencina in an-gleško-sovjetska pogajanja 1. 1939. vpa-šanje utrditve pretikominternskega pak'a in sklenitev pakta o nevtralnosti med Rusijo in Japonsko, kriza v Indokini, r.nglo-saški odpor in vvashingtonska pogajan-a, ki so sledila — vse to je le posredno zadevalo šigemicu ja, kajti bistveni !el diplomatskega delovanja v zvezi s temi dogodki se je odigraval v Tokiju, Moskvi in Washingtonu, toda naloga, ki mu ie v teh nemirnih letih pripadala, je bila izrednega pomena in šigemicu jo je neprestano vršil v smislu sprave med interesi svoje države in ohranitvijo normalnih odnosov z Veliko Britanijo.
Po svoji vrnitvi v domovino, ko so bili 1. 1942 zamenjani diplomatski zastopniki, je bil imenovan za veleposlanika v Nankingu in sicer prav v trenutku, ko se je vlada Vangčingveja utrdila, ko je ajen pomen postal mednaroden in se je peglv bilo aktivno sodelovanje med naconaiuo Kitajsko in japonskim cesarstvom.«
Japmko prodiranje v Birmi
TokW, 11. ma a. s. Japonskj sile, ki nadaljujejo svoje prodiranje ob obali Bengalskega zaliva, so pred nekaj dnevi zasedle strateško ooorišče sovražn ka, Alaitjhali ob c bali Arakana. Osvojitev tega središča je bila dosežela po hudem porazu angioin-dijskih sil in po močnem napadu na utrjeno postojanko okrog 20 km južno od Maungsava. Doznava se, da so sovražna s1-le sedaj obkoljene na področju Maungsava, kjer nimajo nobene možnosti za pobeg Japonska ofenziva se nadaljuje kljub najslabšim terenskim okoliščinam.
Požar uničil državno knjižnico v Peruju
Buenos Aires, 12. maja. s. Iz Lime poročajo, da je silovit požar uničil perujsko državno knjižnico, ki je imela 100.000 zvezkov, med temi 40.000 rokopisov neprecenljive vrednosti. Ogenj je popolnoma pokončal poslopje, ki je bilo najstarejše v Limi. Zgrajeno je bdlo 1. 1568.
Potopljen norveški parnik
Lizbona, 12. maja. s. Iz Filadelfije se je vrnil 611etni portugalski pomorščak, reše-nec z norveškega parnika »Ingria«. Ladja je bila v angleško-ameriški službi. Potopila jo je neka osna podmornica v vodah pri Novi Funllandiji, ko je plula s konvojem v Anglijo.
Prof. Catvt, novi predsednik Zavoda za italijansko kulturo
Na predlog Eksc. Vesokega komisarja in Zveznega tajnika je predsednik Zavoda za fašistično kulturo državni svetnik Camillo Pelizzi imenoval te dni prof. Jerneja Calvija za predsednika Zavoda za italijansko kulturo v našem mestu, prof. Vrta Papaluco pa za podpredsednika.
Prof. Calvi bo začel svoje delo s tem, da bo čital in razlagal 15. t. m. 11. spev Dantejevega »Raja«, posvečenega sv. Frančišku Asiškemu. Predavanje bo v mali dvorani Glasbene matice ob 19. Vstop prost.
Smrt italijanskega konzula v Bordeauxu
Bordeaux, 11. maja. s. Umrl je clr. Luigi Drago, generalni konzul Italije v Borde-auxu. Luigi Drago je bil rojen v Nerviju 1. 1891. Udeležil se je vojne 1. 1914/18 kot vojaški zdravnik, 1. 1928 se je vrnil v diplomatsko kariero ter zastopal Italijo v Angoli in Pireju, cd 1. 1937 pa je bil konzul Italije v Bordeauxu.
Povratek generala Franca v Madrid
Madrid, 12. maja. s. Vodja španskega naroda general Franco je danes zapustil Jaen ter se je napotil v Valencijo in Ubeio, ki sta poslednja etapa njegovega potovanja po Andaluziji. Dre vi se bo general Franco vrnil v Madrid.
Nakazovanje racianiranih živil trgovcem
Prehranjevalni zavod Visokega komisarijata v Ljubljani obvešča vse trgovce z racioniranimi živili, zadruge in peke mesta Ljubljane, da bo nakazovanje racioniranih živil za mesec junij v Gosposki ulici 12-1 po naslednjem abecednem redu: petek 14. maja od A—B, sobota 15. maja od C—G, ponedeljek 17. maja od H do Ka, torek 18. maja od Ke—Ku, sreda 19. maja od L—Ma, četrtek 20. maja od Me do N, petek 21. maja od O—P, sobota 22. maja od R—S. ponedeljek 24. maja od S do U, torek 25. maja od V—2, sreda 26. maja. peki od A—P, četrtek 27. maja, peki od R—2.
Razdeljevanje racioniranih žvil se bo pričelo 15. maja iz skladišč I. Vok. Blei-waisova cesta, in A. Volk. Resi jeva cesta.
Pri nakazovanju bo vsak trgovec obveščen. iz katerega izmed naveden h skladišč bo prejel blago.
Zaplsmba imovins upornika prsf. Kocbeka Edvarda
Visoki kom sar aa L ui)!".nsko pokrajino glede na svoii naredb' z dne 6. novembra 1942-xXI št 201 in z dne 7. janarja 1943-XxI čt. 2 o ~aplemb: imovine upornikov,
glede ni predlog poveljništva XIV mo-biliz. bataljona kr. karabinerjev z dne 15 decembra 1942-XXI,
upoštevajoč, da je po preiskav', opravljeni po členu 6. naredbe z dne 6 novembra 1943-XXI št. 201. štet' prof. Kocbeka Edvarda živ. Valentina za upornika po *le-nu 2., št. 2. navedene naredbe in da je torej njgcva imovina zaplenjiva, odloča:
Zaplsnja se vsa premična in nepremična imovina, brez izjeme lastnina upornika pref. Kccbeka El. živ. Valentina, roj. pri Sv Juriju ob ŠČavnici dnp 27. septembra 1904, biv. v Ljubljani Detelova ulica št. 5, v prid Zavod;', za up. -'-mje likvidacijo in dodeljevanje imovine zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini.
Poz vajo se po členu 7. Ln v izogib kaz-.rn-slt'h odredb po členu 8 naredbe z dne 6 novembra 1942-XXI št 201 vsi moreb-tni imetniki premičnin pc k:t<vern koli naslovu in Cr Ižnlk, Kocbeki Clvarda naj pr javijo v 30 dneh d dne cb a ve te oa-iečbe aZvoou za uriavljarje, 1'kvidacijc m dodeljevanje imovine, zaplenjene jporm kom v Ljubljanski prkraj:ni, Napoleon v trg 7-III stvari ki j h imajo in dolgove katere mu dolgujejo, s prepovedjo vrnit njemu ali drugemu stvai i aH ciolgovani zne sek tudi le deloma plačati.
Ta odločba je takoj izv-šna m se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokr« pno.
Ljubljana dne 28 aprila 1943-XX1.
Visoki komisar Emilio Grazioli.
Iz Srbije
Gospodarstvo
Nova skupna kuhinja v Valjevu. 15 aprila t. 1. je bila otvorjena nova skupna javna kuhinja v Valjevu, ln sicer pod okriljem Komisarijata za preseljence v Beogradu in okrožnega, odbora v Valjevu. Kuhinja izdaja kosilo in večerjo. Obrok velja 10 din. V kuhinji ima pravico se hraniti vsakdo, ki ima modro legitimacijo. Razliko med dejansko ceno hrane in sprejetim prispevkom za hrano doplača Komisarijat. Prvi dan je bilo izdanih 700 obrokov, naslednje dni je pa odvzem skočil že na 1000 obrokov dnevno. Kuhinja bo v veliko olajšavo vsem naseljencem, ki jih je v Valjevu nad 2000. Slovenska kolonija, katere odbor si je za ustanovitev te kuhinje glavno prizadeval, je svojo kuhinjo s 14. t. m. ukinila in združila z novo skupno kuhinjo. Obiskovalci kuhinje so s hrano v kuhinji zadovoljiti. Take kuhinje so po vseh večjih mestih Srbije. V Beogradu n. pr. obstoje tri teke kuhinje, ki izda jajo dnevno po 10 000 obrokov. Te kuhinje so velikega gospodarskega in socialnega pomena
cespijeva mezga za siovensKe otroKe.
Odbor slovenske kolonije v Valjevu je za velikonočne praznike namesto pirhov razdelil med vse do 14 let stare slovenske otroke valjevske kolonije kakor tudi med nekatere starejše ln bolehne tovariše in tovari-šice iz kolonije, 78 kg prvovrstne češpljeve mezge (»pekmeza«). Vsaka oseba je dobila po 1 kg brezplačno. Mezgo v vrednosti 10.000 din je plačal odbor kolonije iz svojih sredstev.
Zemlja za obdelovanje slovenski koloniji v Valjevu. Na željo članstva je dobil odbor slovenske kolonije v Valjevu od poveljstva Srbske državne straže 1 ha dobre državne zemlje, ki jo ta komanda upravlja, v obdelovanje. Zemljo so si po posameznih delih razdelili člani kolonije, ki bodo tu pridelovali najpotrebnejšo zelenjavo in sočivje za domačo porabo in za priboljšek v domačih kuhinjah. Zemlja je že obdelana in marsikomu pridelek že lepo raste.
NAROČAJTE »DOBRO KNJIGO«
Inventariziranje konfekdoniramh oblačil za novorojenčke
Pokrajinski svet korporacij je prejšnji teden izdal razglas v katerem pravi med drugim:
Ker odreja naredba. ki bo v kratkem objavljena. da so vezana na nakaznice tudi „kon* fekcionirana oblačila za novorojenčke m na roko vezeni izdelki (tkanine in konfekcija), pn katerih je vezena več kakor polovica njih površine". se odreja inventariziranje zalog t-akih izdelkov po stanju o polnoči dne 30. aprila 1943-XXI
Kdor ne predloži točnih podatkov, zagreši kaznivo dejanje proti državi in ga zadenejo hude kazenske sankcije, ki jih predvidevajo zakonska določila.
1.)	Inventariziranju je podvrženo: a) blago, vezano na nakaznice, glede katerega je prodaja dovoljena; b) blokirano blago, ki je pri tvrdkah; c) bla^o, vezano na nakaznice, ki pripada tvrdkam samim, ki pa je iz kakršnega koli naslova pri tretjih osebah, ki nimajo dolžnosti. da ga prijavijo (lastni izdelki, ki so od= dani v barvanje ali so pri konfekcion st;h zaradi izdelave konfekcije, blago, ki je iz kakršnega naslova zaplenjeno itd.).
2.)	Inventar mora obsegati vse zgoTaj označene dovTŠene izdelke, tudi če so kakor koli namenjeni za izvoz.
3.)	Inventariz:ranju so zavezane vse industrijske in obrtniške tvrdke (producenti in kon-fekcionisti). grosisti. zastopniki, detajlisti. kros* njarji, uvozne tvrdke. tudi če nabavlja in blago izključno iz inozemstva, izvozne tvrdke. tudi če prodajajo blago izključno le v inozemstvo.
4.)	Inventar se mora sestaviti na !očen;h tiskovinah posebej za vsako poslovalnico delavnico. skladišče, prodajalno itd., tudi če so v isti občini.
5.)	Blago, ki je b;lo opolnoči dne 30. aprila na poti. mora biti vključeno v inventar tvrdk, katerim je namenjeno, kolikor prispe še pred predložitvijo inventarja. Glede blaga ki je bilo o polnoči dne 30 aprila na poti. pa pride v posest namembnih tvrdk šele potem ko je b:l inventar že izročen Pokrajinskemu svetu korporacij, morajo tvrdke predložiti dodatno prijavo v dveh izvodih do dne 10 junija. Namembne tvrdke naj navedeio v dodatn' prijavi kot blago-ki je pri tretj:h osebah Ki nimajo dolžnosti, da Sa prijavijo', tudi blago, ki je o polnoči dne 30. aprila bilo na poti. pa do 31. maia 1943 še ni prišlo v njihovo posest, slede katerega po so prejeli cd prevozn s!rh tvrdk snoročilo v obliki računa, vročilnic ali v kaki drugi obliki da je b^go odposlano.
6.)	Inventarji morajo biti sestavljeni v dveh izvodih, in sčer za vezene tkan;ne ;n knnfek-cionirane izdelke ter za pletenine za nr.vo* rojene na obrazeh I M T. A. 1 2. 3 4 in 5 (stari obrazci) za oblačila za novoroience (iz-vzemši pletenine) pa na obrazcu I M T A. 6 ("novi obrazec). Obrazce razdeli Združenje trgovcev za Ljubljansko pokra iino. Oba izvoda inventarja ie izročiti Pokrajinskemu svetu korporacij v Ljubljani do 10 t. m Pokrajinski svet korporacij vrne prijavitelju kopijo opremlieno z lastnim pečatom in datumom vročitve Priiav telj mora hrnniti pri spb' kopijo inventara. ki mu je bila pravilno vdirana vrnjena od Pokrajinskega sveta korpoTacii, da je na razpolago inšpektorjem Comcordita.
G^p^Sarskc vesti
—	predsednik Italijanske trgovinske konfederacije v Berlinu. V Berl:nu se mudi predsednik Fašistične konfederacije za trgovino, nacionalni svetnik dall'Orto, ki je bil sprejet pri nemškem gospodarskem ministru Funku in ilržavnem tajniku Land-friedu. Z obema državnikoma se je predsednik obsežno razgovarjal o vprašanjih, ki so tičejo trgovinske izmenjave med Italijo in Nemčijo. Nemški gospodarski minister Funk je pri tem z zadovoljstvom ugotovil stalno naraščanje blagovnega prometa med obema državama, kar je v znatni meri pripisati sodelovanju trgovskega stanu. V avtoritarno vodenih državah, kakor sta Italija in Nemčija, je trgovskemu stanu dodeljena važna vloga. V dirigiranem gospodarstvu državi ni treba posegati v blagovno izmenjavo s tem, da bi sama gospodarila ali da bi se udeleževala v konkurenčn h po 1-jetjih, ker zadostujejo sredstva, ki jih ima država za dirigiranje gospodarskega življenja.
i— Bilanca Nabavljalne zadruge železničarjev. V svojem glasilu »Zadrugar« objavlja Nabavijalna zadruga železničarjev Ljubljanske pokrajine svojo bilanco za preteklo leto skupaj z vabilom na 21. redno skupščino, ki bo 30. maja t. 1. ob 8.30 v prostorih specerijske prodajalnice Ljubljana - glavni kolodvor. Bilanca izkrzuje pri deležni glavnici 1.06 milijona lir in fondih v višini 2.99 milijona lir, za 6.45 milijona lir obveznosti (od tega 5.73 milijona lir nasproti SNZ v Beogradu). Zaloge blaga so znašale ob koncu leta 3.51 milijona lir, dolžnikov je bilo za 0.73 milijona lir, gotovine in naložb pa za 0.26 milijona lir. Prejšnje poslovalnice v Mariboru in na Jesenicah so izkazane v bilanci z zneskom 3.79 mi ijona lir, nepremičnine po odpisu 1.81 milijona lir, premičnine pa 0.60 milijona lir. Kosmat pribitek pri prodaji blaga je znašal lani 2.08 milijona lir, k temu je prišteti še obresti in razne druge dohoike v višini 0.40 milijona lir. Cisti dobiček za preteklo leto je znašal 40-732 lir, in sicer po odbitku odpisov v višini 105.000 lir in izdatkov za zadružno propagando (65.500) in za podpore (89.400). število članov je v teku lanskega leta naraslo od 9297 na 9526.
—	Poslovanje Skupne nabavne in prodajne zadruge ljubljanskih trgovcev. Te dni je bil občni zbor Skupne nabavne in prodajne zadruge ljubljanskih trgovcev. Ta zadruga je bila ustanovljena šele pred dvema letoma, da olajša svojim članom nabavo blaga in jim omogoči ugodnejše plčilne in nabavne pogoje in da zbere močnejši rezervni sklad. Občni zbor je vodil predsednik zadruge Simon Jurčič. Poročilo upravnega odbora navaja, da je članstvo zlasti v lanskem letu spoznalo koristi, ki jih nudi skupna zadružna organizacija zlasti pri razdeljevanju racioniranih živil. Zadruga je poslovala za vse objektivno ln pravično. Po ukinjenju razdeljevanja racioniranega blaga preko zadruge v decembru lanskega leta se je zadruga posvetila neracionlranlm predmetom, obenem pa je napravila korake, da bi se po želji trgovcev zadrugi ponovno dodelilo razdeljevanje racioniranih živil. Skupaj je lani znašal blagovni promet skoraj 16 milijonov lir. Čeprav se Je režija dvig-
nila na 152.000 lir, je zadruga dosegla lep prebitek 122.200 lir, ki se vnese v rezervni sklal. Zadruga je lani štela 74 članov. Po žrebu izpadli člani upravnega odbora so bili ponovno izvoljeni. Občni zbor je pokazal, da je zadruga na zdravih temeljih in da ji je zagotovljen lep napredek.
= Hrvatska Poštna hranilnica. Poštna hranilnica Neodvisne Države Hrvatske navaja v svojem letnem poročilu, da so se hranilne vloge pri Poštni hranilnici lani na>-daije povečale na 101 milijon kun, medtem ko so se čekovne vloge povzpele na 2711 milijonov kun. Celotni čekovni promet se je dvignil od 59.5 milijarde kun v letu 194.1 na 119 milijard v lanskem letu. Ker so bila plrčila s prenosom (virmanom) oproščena vseh pristojbin, se je znatno razširil brezgotovinski denarni promet, ki je lani dosegel 67.2 % celotnega čekovnega prometa nasproti 57.6 % v prejšnjem letu. V ostalem navaja poročilo, da je Poštna hranilnica sodelovala pri vpisu državnih zale ladnih bonov z zneskom 1116 milijonov kun. Od čistega dobička, ki je izkazan v višini 65.4 milijona kun, je odpadlo na delež države 42 milijonov. Ves ogromni posel Poštne hranilnice v Zagrebu in podružnice v Sarajevu je izvršilo razmeroma majhno število 413 uslužbencev.
—	Inflacija v Indiji. Cena zlatu na borzi v Bombayu je pričela v apiiiu nadalje naglo naraščati in se je povzpela že na dvojni znesel: paritetne cene. V prostem prometu plačujejo v B<mhayu za zlato že ceno, ki ustreza, preračunana na angleško valuto, 375 šilingom za unčo, medtem ko znaša v Angliji uradna cena 168 šilingov. Cena srebru pa se je povzpela na 56.5 penija nasproti paritetni ceni 23.5 penija. V Londonu označujejo to gibanje cene kot fantastično pretiravanje, čeprav je le znak napredujoče inflacije v Indiji. Iniijska vlada doslej še ni izdala nobenih ukrepov, da bi preprečila špekulacijo z zlatom in srebrom, ker smatra, da bi se špekulacija nadaljevala na črni borzi.
—	Preselitev bolgarskih Rumunov in ru-munskih Bolgarov. 2e v bolgarsko-rumun-
ski pogoibi, sklenjeni v Kiajova leta 1940, je bilo predvideno, da se preselijo Bolgari iumunskega državljanstva v Bolgarijo in Rumuni bolgarskega državljanstva v Rumunijo. Te dni je bolgarski vlada izdala izvršilno naredbo, po kateri se rok za prostovoljno preselitev podaljš do 1. novembra t. 1. Bolgarska vlada bo dala Bolgarom, Iti se preselijo iz Rumunije, olšliodnino za posestva v Rumuniji. Posestva, ki jih bodo rx>lgarslti izseljenci pustili v Rumuniji, se bodo obračunala s posestvi, ki jih puste ra-munski izseljenci v Bolgariji
= Stoletnica cigarete. Mcida ni industrijske panoge, kjer bi bila racionalizacija pro!zvodnje tako izpopolnjena in tako temeljito izvedena kakor v industriji cigaret, kjer danes skoro vse delo opravljajo stroji sami. Ta tehnični napredek pri proizvodnji c;garet je tem bolj pomemben, če upoštevamo, da pred sto leti cigaret sploh še niso poznali. Kadili so tobak v pipah iz lončene gline. V vojnih časih se vedno mnogo kadi in tako so dale vojne razmere tudi povod za izum cigaret. Ko se je leta 1843, torej pred 100 leti, francoska vojska borila na severnoafriških tleh, so vojaki pcizgu-bili lončene pipe ali pa so se jim zlomile. Ker niso mogli opustiti kajenja, so prišli na misel, tobak zaviti v kos tankega pap r-ja. Ta način kajenja se je med vojaki naglo udomačil. Ko se je kolonialna armada vrnila v Francijo, je novi način kajenja naglo našel posnemanje pri ostalih kadilr.lh in tako je nastopila cigareta iz Francije svojo zmagovito pot po vsem »vetu. Petdeset let kasneje je potrošnja cigaret že prekoračila ostalo potrošnjo tobaka. Toda razvoj je šel dalje svojo pot in danes so že redki on;, ki kade cigaro ali pipo. še redkejši pa oni, ki žvečijo ali njuhajo tobak. Kakor se zdi, se bo potrošnja cigaret v bodoče še nadalje dvigala. Po statistiki nemškega državnega statstčnega urada potrošijo največ cigaret v Zedinjenih državah kjer odpade na vsakega prebivalca na ieto po 1100 cigaret. Na drugem mesta je Anglija z 820 cigaretami na prebivalca, medtem ko se na evropski celini pokadi mnogo manj. Tako odpade na prebivalca v Nemčiji 372 cigaret, v Italiji 342, v domovini cigarete v Franciji pa le 248. Kako se je v zadnj;h desetletjih dvignila potrošnja cigaret v Zedinjenih državah, nam kažejo naslednje številke. V teku prve svetovne vojne se je potrošnja cigaret v Zedinjenih državah potrojila in se je dvignila na 47 milijard komadov. Mnenja so b'11, da bo potrošnja po vojni zopet nazadovala. <; resnici pa se je nadalje dvigala. Leta 1938 je dosegla 145 milijard, v preteklem letu pa se je povzpela na 285 milijard.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Četrtek, 13. maja, ob 17.: V časa obiskan ja.
Zaključena predstava za šolsko mladino. Petek, 14. maja, ob 15.: V času oblskanja.
Zaključena predstava za šolsko mladino. •
E. Gregorin: »V času oblskanja«. Psst-
jonska drama v šestih postajah. Osebe: Marija — Starčeva, Jezus — Gregorin, Janez
—	Verdonik, Peter — Bratina, Juda — Na-krst, Magdalena — Sancinova, Jožef iz Ari-mateje — Košuta, Nikodem — Plut, Kaifa
—	P. Kovič, Aminadab — Raztresen, Ga-maliel — Presetnik, Joda — Gorinšek, Sa-dok — Lipah, Levi — Blaž, Amos — Bre-zigar, Poncij Pilat — Peček, Petronij — Drenovec, Veronika — Simčičeva, žena — Rakarjeva. Režiser: E .Gregorin; scenograf: inž. Franz; scenska glasba: prof. M Tome.
OPERA
Četrtek, 13. maja, ob 18.: Prodana nevesta.
Izven Cene od 28 lir navzdol. Petek, 14 maja, ob 18.: Evgenij Onjegin.
Izven. Cene od 28 lir navzdoL *
B. Smetana: »Prodana nevesta«. Komična opera v treh dejanjih. Osebe: Krušina — Janko, Ljudmila — Stritarjeva, Marinka — Vidalijeva, Kecal — Lupša, Janko — Čuden, Vašek — Banovec, Miha — Karlovče-va, Esmeralda — Barbičeva, cirkuški ravnatelj — Jelnikar, Indijanec — Marenk. Dirigent: D. 2ebre; režiser: C. Debevec; zborovodja: R. Simonlti; koreograf: inž. P. Golovin; scenograf: y, Skru2ny.
Kroi
*	Junaška smrt. Prefekt Spezije Avenanti ki se je od novembra 1941 dalje boril na vzhodni fronti, je padel ob Donu na čelu
svojih alpincev.
*	Povratniki z ruskega bojišča verujejo v zmago. v Genovi se je zbralo te dni 1000 italijanskih vojakov, povratnikov z ruskega boj-šča. Povratniki so manifestirali za Duceja in za fašizem ter so na koncu odposlali Tajniku Stranke brzojavko, v kateri ga zagotavljajo, da se bodo borili do zmage.
*	Nova izmenjava ujetnikov med Italijo in Anglijo. Na pobudo turškega rdečega polumeseca bodo v Smirni v zadnji tretjini maja zopet :zmenjani nekateri italijanski in angleški vojnj ujetniki.
*	Konservatorij GIL-a v Rimu. Na Mussolinijevem foru v Rimu so te dni ocvorili g.asbeni konservatorij GIL-a. Svečanosti se je udeležil tajnik Stranke, katerega je spremljalo več oseb iz Vlade in Stranke. Častno stražno službo je vršila ob tej priliki divizija Mladih fašistov, ki se je nedavno vrnila z bojišča v severna Afriki.
*	Proslava na čast sv. Cahariji v Benetkah. V nedeljo 9- maja je bila v cerkvi sv. Caharije v Benetkah svečana proslava stoletnice, odkar je bil Caharija proglašen za svetnika. Cerkvenih svečanosti se je vde'ežil tudi beneški nadškof in kardinal patriarh P azza.
» Blagoslovitev jezera Magg;ore. V Ver-baniji so te dni imeli domače slavje, na katerem so proslavljali zaščitnika sv. V k-torja. Po cerkveni proslavi se je razvila procesija proti jezeru Maggiore, katerega je msgr. Bozzini poškropil z blagoslovljeno vodo.
*	Izredne dodeljevanje krompirja v italijanskih mestih. Italijanski listi poročajo, da bodo prejeli prebivalci italijanskih mest ta mesec poleg normalnega obroka krompirja še po 5 kilogramov krompirja na osebo.
*	Polenta in krompir namesto kruha. Iz
Bukarešte poročajo, da od 11. maja krčmar j i ne smejo več postreči gostom s kruhom. marveč samo s polento ali pa s krompirjem.
*	Cene /a tipizirane klobuke. Ministrstvo za korporacije je razdelilo moške klobuke, ki se smejo predajati, v štiri kategorije. Klobuki vrst^ št. 1. stanejo 85 lir, vrste 2. 125 lir, vrste 3. 134 lir, vrste 4. pa 107 lir.
U LJUBLJANI
u— Novi grobovi. Po dolgi in hudi bolezni je za vedno zapustil svojce višji veterinarski svetnik v pok. g. Ivan Demšar. Pogreb bo v četrtek ob 17. na famo pokopališče v Mokronogu. — Po kratki in mučni bolezni je preminil inž. Hugo Spltzer. Do dneva pogreba leži truplo v mrtvašnici splošne bolnišnice, na zadnji poti pa bedo pokojnega spremili v četrtek ob 17. od viške cerkve na tamošnje pckopaiišče. — V Novem mestu je umrla ga. Marta Golešova, rojena Kuljaj. Pokopali so jo v torek na novomeškem pokopališču. — Pokojnim bomo ohranili blag spomin, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
u— O vladanju treh ledenih patronev —
sv. Pankracija. Servacija in Bonifacija ter njihove zveste družice mokre Zofke — je naš kmet napredel nekaj vremenskih rekov. katere zvesto upošteva in po njih presoja letino. Trijaki, kakor jim pravi, so našemu kmetu ne samo znanilci letine na vrtu in polju, marveč zlasti tudi v vinogradu, kjer se sredi maja trta najlepše zeleni in se že kažejo prvi znaki letine. Pogostokrat se zgodi, da nam trijaki pri-neso nevšečen vremenski preobrat z mrazom in dežjem. Toda kmetski rek zanesljivo trdi, da se po trijakih ni več bati slane in tudi ne mraza in snega. Brez dežja Pankrac,in Urban — dobre trgatve up je znan. Ce je na sv. Pankraca dan lepč, bo vino močno. Če na Pankraca sonce peče, sladko vince v klet poteče. Na sv. Pankracija dan se mora sejati lan. Sv. Pan-kracij. Servacij in Bonifacij, pravi kmet, so vsi rad; ledeni; če pa prej slane ni bilo, tudi pozneje ne bo mraziio. Kratko še tole: Pred sv. Servacijem ni poletja. — Prvi triiak je včeraj minil večidel v soncu. Prejšnji dan je bilo spet enkrat zelo topio, saj je zlasti popoldne prijetno sijalo sonce in se ie živo srebro dvignilo na 21.6° C, največ doslej v maju. Noč pa je b'la spet hladna in včeraj zjutraj smo zabeležila 4.8° C. Barometer se še nadalje avi<*a in je včeraj zjutraj dosegel 772 mm. l
lucijt, ki je završela kmalu po Rousseaujevi smrti. Romantika! Danes vemo da tudi tak primitiven divjak ni srečen in da se mora skrajno trdo boriti za obstoj ter tolikokrat trepetati ne le pred nerazumljivo naravo, tem« več tudi nrtd lastnimi predsodki.
Toda sen o osrečujoči vrnitvi v naravo, o davno izgubljenem raiu je iep! In motiv Tarzana, ki ima marsikako podobnost s Kiplin-g&vo »Džunglo« — njen popolni prevod pripravlja za bližnje tedne ista založba —, je obudil ta sen v letih po prvi svetovni vojni, med povojnimi stiskami in težavami. Sedaj se ta tarzanska romantika vrača v obliki slikanice med slovensko mladino, ki bo nedvomno se-g2'a s toplim zan:manjem po novi inačici starega robinzonstva. s katerim st že toliko časa epaja mladina. V takih zgodbah ne oživlja samo stari, morda večni sen o izgubljenem raju — sen, ki bo tem opojnejši. čim bolj se bo stopnjevala civ-lizacija s svojimi utrudljivimi sponami; z njim vred oživlja hrepenenje za daljavami, nemir mladih src ki skušajo vsaj z domišljijo preleteti tesne ograje življenjske stvarnosti in se prenesti v drug in drugačen svet. »Tarzan« je sam nastal iz tega nemira in hrepenenja: v tem je njegova meč m mi* kavnost.
Izreden uspeh
Ksenije VMalifeve
V petek. 7. maja. je Ksenija Vi dal i-jeva prvič nastopila v Politeama Ros-setti v Triestu. kjer je pred razprodano hišo z izrednim uspehom odpela partijo Violette v Verdijevi »Traviati«. Pevka je že pred meseci v Monte Catini vzbudila pozornost s svojo kreacijo Mimi v Pucci-nijevi »La Boheme«. tako da so jo sedaj povabili na nastop v Triestu, kjer je, sodeč po laskavih ocenah v tamkajšnjem časopisju, svojo umetnost spet najlepše uveljavila. S kulturo dvojega petja, z glasovnimi kakovostmi, z nadvse simpatično pojavo in z doživljeno toploto svoje igre je naredila na tenkočutne tržaške gledališke kroge tals
nika
u— Predavanje o Beethovnu v Nemški akademiji. V torek ob 18. je povabila Nemška akademija v Ljubljani pripadnike nemške kolonije in goste v srebrno dvorano hotela Uniona. Prof. dr. H. Sv/oboda je predaval o Beethovnu. Ob spre-mljevanju skioptičnih slik je izčrpno orisal življenje glasbenega heroja, čigar rod je izhajal iz Ličgea. Beethoven se je rodil 16. decembra 1770 v prijaznem Bonu od Renu ter že zelo zgodaj pokazal izredno giasbeno nadarjenost Največji razmah njegovega genija pa je omogočil Dunaj, kamor je Beethoven prišel leta 1787, se seznan'1 z Mozartom in s celo vrsto drugih pomembnih glasbenikov ter je našel največjo oporo v krogu dunajskega visokega plemstva. Tragična usoda ga je okrog leta 1800. oropala sluha, s čimer pa se je mogočno pogiobila njegova ustvarjalna sila, ki je dala kulturnemu človeštvu nemi-novne. najdragocenejše glasbene stvaritve. Beethoven je umrl 26. marca 1827 na Dunaju. kjer počiva njegov prah na novem centralnem pokopališču. — Ob številnih značilnih slikah je predavatelj do raznih podrobnosti zanimivo orisal Lik in življenje genija, ki ga je tudi ljubljanska Filharmonija leta 1819 počastila z diplomo častnega č^nstva. Predavatelj, ki je v uvodu svojega predavanja posebej pozdravil zastopnika Oboroženih sil in nemškega generalnega konzula z gospo, je bil ob zaključku nagrajen s priznanjem.
u— Na XIV. simfoničnem koncertu bo sodelovala kot sol stka pianistka Rossana Orlandini-Bottai, ki je naši koncertni publiki znana že izza njenega solističnega ko-ncerta, ki se je vršil lani 23. marca. Takrat je imela velik uspeh in eden izmed ljubljanskih kritikov ji je napisal naslednje besede: Njeno izvajanje kaže vse vrii-, ne zrelih pianistov. To ne samo v virtu-ozni tehniki, ampak tudi v pravilnem razumevanju. s katerim se zna vglobiti v svojskosti posameznih skladb in jim dati v izrazu pravilno lice. Pohvalno moramo omeniti tudi njen osebni odnos do instrumenta, iz katerega zna izvabiti v najrazličnejših niansah vse, kar instrument premore. Tako postane njena igra poetična, poduhovljena in ne samo zunanje tehnično brezhibna. Podobno so pisali o mladi izvrstni umetnici tudi ostali kritiki. Na ponedeljkovem koncertu bo izvajala solistični part Rahmaninove^a klavirskega koncerta v c-molu in to delo ji da vso priliko, da pokaže vrline njene umetniške igre. Poleg Rahman:nova bomo. še slišali Mancinellija. odstavek iz suite in čajkov-skega Patetično simfonijo. Koncert bo vodil "dirigent. Drago Mar'o Šijanec, izvajal pa veliki simfonični orkester. Koncert bo v veliki dvorani Uniona. Začetek točno ob pol 7. v ponedeljek 17. t. m. Predprodaja v Knjigarn; Glasbene Matice.
u— VIII. javna produkcija gojencev šole Glasbene Matice se bo vršila jutri v petek 14. t. m. ob 18. v mali filharmonični dvorani. Produkcija je določena v proslavo letošnjega materinskega dne in bo tako dana našim mladim gojencem prilika, da s skromnim koncertnim nastopom pokažejo vso svojo hvaležnost in ljubezen do staršev, ki jim nudijo najlepši užitek — glasbeni pouk. Na tej produkciji bo nastopilo 25 gojencev klavtirskegia, violinskega, solopevskega oddelka, dalje oddelka za čelo in deklamacijo. Iz klavirskega oddelka nastopijo gojenci: gg. Bradačeve, Bizjakove, Hrašovčeve, Kolaričeve, Stru-kljeve in g. Sonca. Violinski oddelek je zastopan z gojenci učiteljev: Gregorca, Ivančiča in Karla Sancina. Oddelek za čelo zastopa gojenec gdč. Jerajeve. iz dekla-macije pa dva gojenca prof. Šesta. Podrobni spored za to produkcijo je na razpolago v Knjigarni Glasbene Matice. K produkciji vabita ravnateljstvo šole in odbor Glasbene Matice. V nedeljo 16. t. m. pa bo ob %10. v veliki filharmonični dvorani IX. produkcija, katere pretežni del sporeda nos: Jerajev šolski orkester, nastopi pa tudi absolventka klavirskega oddelka ga. Bonsack-Kalan Majda. Tudi ta spored se dobi v Knjigarni Glasbene Matice.
u— Čigav je denar?! Oseba, ki je dne 24. aprila t. 1. izgubila v ljubljanskem tramvaju večjo vsoto gotovine, naj se čiVn-prej zglas; na Kr. Questuri. III. nadstropje, soba štev. 27, kjer bo lahko dobila svoj denar nazaj.
u— Za otroke iz Stepanje vasi, z Barja, Prul in Ceste dveb cesarjev bo javno brezplačno obvezno cepljenje zoper koze v petek 14. maja. Starši iz Stepanje vasi
vtis, da so jo povabili na ponovno gostova-' nje v mesecu oktobru, z željo, da bi dotlej naštudirala in nastopila kot »Madame Butterfly«, v partiji, ki je po njihovi sodbi naša mlada pevka zanjo kot nalašč poklicana.
V naslednjem naj objavimo res toplo pisano poročilo o njenem uspehu, ka ga je objavil »II Piccolo« 8. maja:
»Snoči se je s tretjo predstavo «Travia-te» v gledališču Rosetti končala pomladanska operna sezona, ki je po zaslugi skrbnega vodstva družbe Valmarin dosegla tako živ uspeh.
Protagonistka tega melodičnega verdi-jevskega dela je tokrat bila naša rojakinja Ksenija Vidali De Marchi, sopranistka nad vse lepih glasovnih kakovosti in čudovitega interpretacijskega občutja, ki jo po veljavnosti njene resnično občudovanja vredne umetnosti lahko upravičeno štejemo v prvo vrsto današnjih opernih moči. Ksenija Vidali De Marchi, ki smo jo poslušali vseskozi z največjim zanimanjem, je doživela ponovne aplavze na odprtem odru in po koncu vsakega dejanja. K lepemu uspehu večera je učinkovito pripomogel tenorist Vladimir Badiali, ki ima zvonek in prijeten glas, razen tega pa še barito-nist Piero Guelfi, ki je odlično podal Ger-montov lik. Orkester je bil izvrstno ubran pod taktirko veljavnega mladega mojstra Pina Trosta, ki. očituje vse pogoje izredne moči in odprte bodočnosti. Zbor je dobro vodil mojster Adolfo Tranpani. Omeniti je tudi treba delo režiserja Alessandra Be-nelije. Želeli bi si nosilko fHšsti še v «Bo-heme», a družba predstava ni mogla izvesti zaradi predhodnih obveznosti tenorista Varagnola, ki ga sicer tudi ni bilo mogoče nadomestiti.«
V članku Koncert pianista C. Vidussa v
včerajšnjem »Jutru« čitaj, da je umetnik igral dva Chopinova dkla: 12 etud op. 110 in 12 .etud op. 25.
ln ofeoUee naj svoje otroke prfcicjo v Kre-
garjev salon že ob 10. uri dopoldne. Starši z Barja naj pripeljejo otroke k cepljenju ob 16.30 uii v ljudsko šolo na Barje. S Prul in okolice naj prineso otroke ob 17. uri v ljudsko šolo na Prule. S Ceste dveh cesarjev in okolice naj pa starši prineso otroke k cepljenju ob 11. uri v salon Karo. K pregledu je treba prinesti otroke drugi petek 21. maja ob isti uri na isti prostor, kjer so bili cepljeni. Pri pregledu dobe starši potrdilo o uspešnem cepljenju otrok ter morajo to potrdilo dobro shraniti, ker ga bodo morali predložiti pri vpisu otroka v šolo. Če ne prej, se bo tedaj izkazalo, da niso dali otroka cepiti, ter bodo zato tudi še tedaj kaznovani. K cepljenje doslej ni bilo uspešno. Starši morajo rojene leta 1942. in tudi vse letos rojene, najmanj 3 mesece stare otroke, prav tako pa tudi vse one otroke, pri katerih cepljenje doslej ni bilo ulpešno. Starši morajo otroke prinesti k cepljenju ne glede na to. če dobe vabilo k cep'jenju ali ne. Seveda morajo k cepljenju prinesti okopane otroke v snažni obleki. Vse drugo je razvidno z razglasov na mestnih oglasnih deskah, na cerkvenih vratih in drugih vidnih prostorih
u— Dijaki-ln je 8. In 4. razr. gimnazije ter 4. razr. meščanske šole, prijavite se za posebne inštrukcije v predmetih za malo maturo! Ločeni oddelki po šolah in razredih! Učni honorar nizek. Poučujejo profesorji, strokovnjaki. Pcuk pričenja ta teden. Informacije in prijave dnevno dop. ol 9. do 32. ure, pop. od 4. do 6. ure: Specialne strokovne inštrukcije za gimnazije in meščanske šole, Mussolinijev trg (Knngresni) št. 2, II. nadstr. Središče mesta!
u— Premog in drva pri tvrdki »Gorivo«,
Karlovška 8. — Lastn k Lojze Jerančič mlajši.
u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so v torek sprejeli naslednje ponesrečence: S postelje je padel in si zlomil desnico enoletni sinček delavca Srečko Gradišar iz Ljubljane. Po rokah in nogah se je pri palcu s hleva potolkel 7Jetni mesarjev sin Martin Rozman iz Ljubljane. Z lestve je padla in se potolkla po telesu 21etna hčerka posestnika iz Tomišlja Marija Modičeva. Z zlomljeno levo nogo pa so v bolnišnico pripeljali 71etno hčerko posestnika Francko Primožičevo iz Vrbljenj.
Iz Novega mesta
n— Novomeška nedelja. Po celotedenskem skoraj neprekinjenem deževju je v nedeljo zjutraj sonce razpršilo Oblake. Ozračje se je preko dneva dobro ogrelo in je znašala opoldanska temperatura 19.3 stop. Celzija. Popoldne je pričel nagajati močan veter. V noči na poneleljek se je nebo na Dolenjskem ponovno naoblačilo in dobili smo novo močo, čeprav si kmetje žele lepih sončnih dni, ki so tale o potrebni za zdravo rast vseh posevkov. Lepo nedeljsko vreme je zvabilo večino meščanov v bližnjo okolico, posebno idealna sprehajališča ob Težki vodi so bila dobro obiskana. Tudi popoldanski prome-nadni koncert godbe 6. topničarskega polka v mestnem parku je bil prav dobro obiskan, prav tako pa so bili tudi kino in kavarne vso nedeljo dobro zasedeni.
Maksimalni cenik
Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po na-redbi Visokega komisarja' za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino):
1.	Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 2.30 Ure, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšemčna moka 2.70 Jire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg.
2.	Jedilno olje (olivno) 14.70 Mre za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg: slanina so-ljena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg.
3.	Kis, 4% vinski 6.35 lire za liter.
4.	Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo.
5.	Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 lire.
6.	Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehki roblanci (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda rezžagana drva 40 lir za stot; enotno milo, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg.
ZAPISKI
Dobra umetnost
Pesem mora dobro zveneti, vendar to ni važno. Slika bodi dobro naslikana in kljub temu — tudi to nam ni važno. Mar potrebujemo pesem zato, ker nam dobro zveni? Potrebujemo sliko zaradi tega, ker je dobro na» slikana? Premnoge pesmi, ki dobro zvene, in slike, ki so dobro naslikane, so kljub temu brezpomembne.
Torej nam ni do tega? Vzlic temu ni velike pesmi, ki ne bi dobro zvenela, in ne velike slike, ki bi ne bila tako naslikana. Za kaj nam gre?
Ne za skrbnost, marveč za odločnost, ne za spretnost, marveč za pogum; to je tisto, v čemer spoznavamo pravo umetniško dejanjel Pogum, da greš za pesmijo ali za sliko, ne zato. ker je to pesem ali slika, marveč ker gre v zvezi s tem za neka i. kar je neizmerno več kakor slika ali pesem. Za dobro slikarstvo in dobro pesništvo je treba talenta: občutljivosti, rahlosti, odločnosti in spretnosti. Za veliko slikarstvo in veliko pesništvo pa jt treba umetnosti.
Kaj je torej umetnost?
Odkrivanje skrivnostnega.
Skrivnostno! Živimo neugnano v njem Na robu vsakega našega dejanja se temni; nekaj skritega je za sleherno našo besedo in za vsako gesto; za sleherno stvarjo čutiš nekaj daljnega Kaj smo, od kod in čemu? Samim sebi smo nedogledni. Zadošča, da za trenutek prisluhneš v sebi in že čutiš prisotnost tega skrivnostnega: neumljiv nemir, nejasna boja« zei», nepogasljiva žalost nam sitiskata srce; ocean temfe, poln trdovratnega molčanja, neugnano polje ob naše bregove.
Delati tako, da bi bil človek prisoten pri tem molčečem in brezličnem e,2mentu življenja in da bi se le-ta odpiral njegovemu hrepe« nenju ter postajal beseda ali podoba; ustvarjati pesmi in slike zato, da bi ta skrivnost bila v našem življenju ne samo skrita in daljna, marveč odprta in blizu; doumeti tvorbo besed
Z Gorenjskega
»Beseda o preskrbi Gorenjskega«. Pod tem naslovom je nap sal v gorenjskem tedniku cd 5. t. m. daljši članek urednik Friderik Horstmann, ki izvaja: Da je na Gorenjskem še razno blago, ki je p y nečednih metodah nasproti strogim predpisom o oddaji in prodaji ostalo v rokah proizvajalcev ali trgovcev, dokazujejo kazni, ki so jih morali zadnje čase jzrači na Gorenjskem. Kdor se v vojni na nedopusten način obogati, se pregreši preti narodnemu občastvu, vseeno, ali manjkajoče blago ali racicnira-na živila prodaja alj sam kupuje. Gorerijrka .e bila pritegnjena v območje Reicha in je torej zagotovljena preskrba prebivalstva z vsem življenjsko važnim blagom. Razume se pa samo pc sebi, da so morali b tj uvedeni tudi ukrepi za ureditev vojnega gospo -daistva. Kaznovana morata biti kupac. kakor prodajalec. Kajti ta hoče napraviti kup-črje- s tem, da zadržuje blago in ga pozneje prodaja za prekamerne cene, prvi pa si lasti nekaj, kar mu ne pr tiče. Tako na primer oni, ki 3i za.rr.di svoje dobro napolnjene mošnje s tihotapstvom lahko nabavi meso, odtegne meso morda ravno materi, ki ga potrebuje doma za svo e dete, a ga v prodajalni ne more dobiti, ker je zaradi p-ej omen,enega tihotapstva izostala normalna debava.
Lavantinsko dolino je nedavno obiskal pokrajinski vodja dr. Rainer. V Volšperku je obiskal rudnik in si je ogledal de o rudarjev v jami. Nato je bilo sklicano veliko zborovanje v Šmarju, kamor so piišli mežje in žene od blizu in daleč. Dr. Rainer je opisoval sedanje stanje in je rekel, da bo totalna mobilizacija nemškega naroda v bližnjih dogolkih pokazal svoj učinek.
Mladinsko pravo na Gorenjskem. V uradnem listu šefa civilne uprave z dne 18. aprila je bila objavljena naredba o uvedbi predpisov mlad-nskega prava v zasedenih ozemljih Koroškega in Kranjskega. Od 11. aprila dalje veljajo naslednja določila zakonodaje o Hitlerjevi mladež:: zakon o Hitlerjevi mladeži z dne 1. Uc-cembra 1936 in cbe izvršilni naredbi iz leta 1939., ld vsebujeta splošna določila in določbe o mladinski službi, dalje zakon za pospeševanje preskrbe domov za Hitlerjevo mladež z dne 30. januarja 1939. Člen 1. vsebuje tudi določilo, da mornjo opravljati službo Hitlerjeve mladeži vsi mladostniki, ki so pridobili ali pridobe pripadnost k Nemčiji in nemško državljanstvo, trajno ali na preklic. Podrobnosti so objavljene v gorenjskem teduiku od 1. t. m.
Novi gorenjski obvezniki delovne službe
so te dni odrinili v dve taborišč; na Gornjem Avstrijskem. V obeh je polovica gorenjskih fantov, polovica pa Gornjeavstrij-cev. Taborišči sta zdravn ško nadzorovani. izvršena so bila potrebna cepljenja in pregledi s pomočjo rentgena.
Novi tramvajski vozovi so prispeli v- Celovec, in bodo te dni dani v promet. So za tri metre daljši kakor stari vozovi in je v vsakem prostora za 120 oseb.
Glavna carinarnica v Beljaku je dobila novega šefa. In sicer je to službo nastopil dosedanji vodja carinske obmejne straže na Gorenjskem, carinski svetnik dr. Raps, ki je korošk; rojak in se je svoj čas boril na koroški fronti.
Zatiranje kožne jetike. Zavoljo brezplačne preiskave in posvetovanja tistih, ki trpe na kožni tuberkulozi, je prišel na Spodnje štajersko poverjenik za lupus primaiij dr. Anton Kropatsch. V Celju bo sprejemali v sredo, 12. t. m., dopoldne prizadete iz celjskega, trboveljskega in brežiškega okrožja; v Mariboru pa isti dam popoldne ljuli iz mariborskega, ptujskega in ljutomerskega okrožja. Posvetovanja bodo v prostorih državnih zdravstvenih zavodov.
Spz&nja štajerska
Materinski dan bo let03 praznovan v nedeljo, 16. t. m. Materam bo posvečena letos prav posebna pozornost. Mladina pripravlja različne prireditve, h katerim bo povabila matere. Stare, bc-lehne in osamljene matere v zavetiščih in bolnišnicah bodo obiskala dekleta in jim prinesla cvetja ter jim prepevala. Prirejeni bodo tudi javni pevski nastopi. še prav posebno bodo letos počaščene matere, katerih sinovi ali mežje so padli na fronti.
Poziv k preprečevanju škode objavljajo štajerski listi, ki naglašajo: Da bomo zmagali, mora vsakdo skrbeti za zdravje, za lastno sposobnost, za imovino itd. zato mora mlado in staro preprečevati škodo na sebi in na imovini. Kdo zboli, je potrsben zdravniške pomoči. Spomladi je treba skrbeti za luč in zrak v stanovanju. Paziti je
in slik tako. da bi je bili sami zmožni to je potrebno in koristno, to je lepo, da, to je umetnost!	(Po Lid. Novinah.)
Pietro Metostasio. Mondadorijeva zbirka 3>I Classici Italiani« se nadaljuje. V zadnjem času je izšla prva knjig-a zbranih spisov (Tu t te le opere) Pietra Metastasija v redakciji Bruna Brunelllja, enega najboljših poznavalcev italijanske umetnosti osemnajstega stoletja, za katero je Metastasije-vo delo tako znaiilno. Prvi zvezek Monda-dorijeve izdaje je zaobsegel na 1520 straneh vse Matastasijeve melodrame in prinesel obenem obširen življenjepis s kronološkim pregledom njegovega življenja in dela ter z obilnimi kritičnimi opombami. V kriitkem izideta še dve nadaljnji knjigi: v prvi bo natisnjena vsa poezija, v drugi pa korespondenca. Ta izdaja pomeni pravi slovstveni dogodek, saj je po pariški izdaji 1. 1780—82, ki je izšla še za Matsstasijevega življenja, prvič natisnjeno »vse delo tega značilnega predstavnika 18. stoletja., in sicer v obliki in z aparatom, ki ustreza sodobnim zahtevam.
Italijanska knjiga o Stendhalu. V zvezi s stoletnico smrti francoskega pisatelja Henrija Beyle-Stendhala je sestavil Luigi Foscolo Benedetto 750 strani obsegajočo knjigo Arrigo Beyle Milanesč. Tu je zbrana natančna bibliografija vsega, kar so Italijani pisali o avtorju »Parmske kaluži je«, vendar je knjiga več kakor bibliografski pregled, saj so posamezni spisi obširneje karakterizirani, ponatisnjeni v celoti ali v nekaterih značilnih odlomkih. S knjigo se je Italija oddolžila spominu tega Francoza, ki si jo je izbral za svojo »pa-trie d'člection« in ki se je tako zaljubil v mesto Milan, da je videl v sebi Milančana in velel to zapisati na svoj grob na mont-martrskem pokopališču.v Parizu.
Filozof Giovanni Gentlle je izdal pri Sansoniju kratki spis »La mia religione«. Odlomek te zanimive izpovedi je izšel nedavno v »Meridiano di Roma«,
treba na otroke, da ne naleasejo daviee, pljučnice ali da se ne opeče jo. V mirnem času je v Nemčiji umrlo letno povprečno 1000 nenadzorovanih otrok zaradi opeklin. Nemčija je v dobi od leta 1913 do 1932 rodila 15 milijenov otrok premalo, potreben pa bo zavoljo kolonizacije vzhodnih pokrajin zc-rav in močan naraščaj. Obdelana mora biti vsa zemlja. Obenem je treba zatrati podganjo in mišjo nadlego doma in na polju. saj povzroča letno kakih 300 milijonov mark škode. Preprečiti je treba gozdne požare. šted ti je treba z elektriko, plinom in premogom. Ljudje naj pazijo na oblako, perilo in obutev ter naj preganjajo molje.
Razstava čistokrvnih ps°v iz vse štajerske dežele bo prirejena v nedeljo 16. t. m. na prostoru mestne klavnice v Gradcu. Razstavljeni bedo psi, ki so ne samo v okras in varstvo domu, marveč opravi ajo tudi važne naloge v vojski, zlasti kot prenašalci vesti in v pamoč samarijanom. nadalje pri polic ji, na železnici in pri obmejnih stražah.
Smrtna obsodba zaradi umora žene 38-letni mali posestnik Franc Šimenc iz šmi-klavža v celjskem okrožju je s 12 vbodi usmrtil svojo ženo Ano. Po umeru je pobegnil, vendar so gp. crožn ki vlovili in ga izročili mariborskemu sodišču, pred katerim se je moral te dni zagovarjati. Šimenc je trdil, da je imel vzrck za ljubosumje, zato je skoval morilski načrt in si je kupil dvorezni nož. Dejanje je v celoti priznal. Bil je obsojen na smrt in je biia sedba kmalu nato izvršena.
Nezgoda. Janez Gradišnik iz. Studencev, star 6 let. je padel na cesti in se hudo poškodoval na glavi in životu. 10 letni Franc Postružn.lt s Pohorske ceste v Maribora se je globoko vrezal v desno nogo. železniški kurjač Rudolf Stiker iz Maribora pa je prišel med odbijače, ki so mu zmečkali roke.	€
Iz Hrvatske
Oskrbovalna na zagrebški kl-n.k'. Prosvetni minister je predpisal nov cenik o oskrbninah in pristojbinah na zagrebški kliniki. Dnevno se zaračunava za oskrbo in zirsvljenje v 3. razredu 120 kun, v 2. razredu pa 180 kun. Vseučilisčnlki imajo 40 odstotkov popusta., prav toliko pa tudi člani drugih zdravstvenih ustanov.
Nagel razvoj zagrebške elektrarne. »Nova Hrvatska« objavlja nekaj zanimivih podatkov o zagrebški mestni elektrarni. Njena zgodovina se začenja leta 1907, ko je v Zagrebu prvič posvetila električna luč. Prvič je bila elektrarna razširjena leta 1911 in tedaj je bila montirana tudi prva parna turbina. Nadalje je bila elektrarna, izpopolnjena tik pred svetovno vojno, potem leta 1916, leta 1923, spet tri leta pozneje, nato leta 1928, leta 1931 in spet naslednje leto. V začetku je imela elektrarna 247 potrošnikov, danes pa jih ima že 77.037. Prvo leto je bilo proizvedenih 10.925 kv. ur, lani pa že 75,211.381. Mestna elektrarna porabi dnevno 35 vagonov premoga. Od leta 1913 do lanskega leta je elektrarna potrošila 11.434,171.906 kg premoga.
Izpopolnjevalni tečaj za zdravnike. Hrvatska akademija prireja nov tečaj za. izpopolnjevanje zdravnikov, in sicer bodo na sporedu izbrana poglavja iz področja interne medicine za praktične zdravnike. Predaval bo dr. Ivan Botteri. Tečaj se prične 17. t. m. in bo trajal 4 tedne.
Umrljivost v Zagrebu. Po polatklh hrvatskih listov z dne 9. t. m. je v zadnjem tednu umrlo v Zagrebu 54 eseb.
Radio Lf&Mpna
ČETRTEK, 13. MAJA 1943-XXI.
7.30 Lahka glasba. 8. Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20 Plošče. 12.30 Poročila v slovenščini. 12.45 Pesmi in napevi. 13. Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.25 Prenos iz Nemčije. 14. Poročila v italijanščini. 14.10 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec — Pisana glasba. 15. Poročila v slovenščini. 17. Napoved časa — Poročila v italijanščini. 17.15 Prenos iz Rimske Kr. Opere: Proslava X. obletnice ustanovitve Mandžukua — Simfonični koncert, vodi dirigent Ekitai Ahn. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Politični komentar v slovenščini. 20. Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20 Debussy: Zgubljeni sin. 21.10 Predavanje v slovenščini. 21.20 Orkester, vodi dirigent Rizza. 21.55 Lahka glasba. 22.05 Orkester »Armo-nia«, vodi dirigent Segurini. V odmoru: predavanje v slovenščini 22.45 Poročila v italijanščini.
—______
Ruski pisatelji v italijanščini. Turinska
založba Einaudi je izdala Dostojevskega »Pisateljev dnevnik« (Diario di uno serito-re) in nov prispevek k intimnejšemu spoznavanju osebnosti Leva Tolstoja »Car-teggio confidenziale con Aleksandra An-drejevna Tolstoja«. V Garzantijevi zbirki »II Fiore delle varie letterature« je izšel izbor iz Čehova v priredbi znanega slavista Ettora Lo Gatto.
Goethe in Novalis. Zanimanje, ki se pojavlja v Italiji za Goetheja kažejo vedno novi prevodi njegovih spisov. Tako so sedaj izšle pri Einaudiju njegove »\Vohlver-\vandschaften« (Le affinita elettive). — Neumorni prevajalec nemških pesnikov V. Errante je prevedel skupaj z A. Alferom izbor iz spisov romantika Novalisa.
Nova italijanska izdaja celotnega Shakespeara. Pri Sansoniju je izšla prva knjiga celotnega Shakespeara*v redakciji Maria Praza in s prevodi najboljših italiian-skih prevajalcev tega klasika evropskega gledališča. Prva knjiga šteie 1128 strani in vsebuje prvih deset Shakespearovih dram. Celotna izdaja bo obsegala tri knjige.
Lord Byron
Lord Byron (1788—1824) se je oženil lz dolgočasja, Češ ker bi hotel spoznati tudi zakonsko življenje, ker je o vsem ostalem že sklenil račune. V zvezi z zakonskim jarmom je sklenil z nekim znancem tudi stavo za 50 funtov šterlingov, ln sicer že davno prej, češ da se nikdar ne bo oženil. Stavo je seveda takrat Izgubil.
Mnogo let pozneje Je pisal istemu znancu med drugim:
— Bolj pametno bi bilo, če bi bil meni takrat kdo plačal vsaj 500 funtov šterlingov za to hudo preskušnjo. Za vse, kar sem doživel v njej, M ta vsota gotovo n« bila previsoka.
Neme priče ljubljanske preteklosti;
Mestni trg
Cesar Maksimilijan I. (.14^—1519) je ukazal že leta 1513., da se mora prepovedati Zidom »za vse večne čase« si shemo trgovanje v Ljubljani. Zategadelj jih naše mesto dolgo vrsto let tudi ni videlo na svojem ozemlju. Samo enkrat se je biio resno bati, da se zopet pri nas naselijo in nas »osrečijo«, in sicer za cesarja Jožefa IL, ki je zavladal Avstriji leta 1780. On jim je namerjal priznati namreč več državljanskih pravic. Ljubljansko prebivalstvo, ki mu to nikakor ni ugajalo, je skušalo odstraniti to nevšečnost, sklicevaje se na svoje piavice, pridobljene z največjo težavo svoje dni. Zato je odločil cesar dna 20. oktobra 1781, da smejo bivati židje zgolj tam, kjer so bili že zdavnaj naseljeni. -Zagotovilo, da se ne povrnejo Židje v Ljubljano, je njeno stanovništvo popolnoma zadovoljilo.
Ko pa. so zasedli Francozi naše kraje fei je postala leta 1809. Ljubljana glavno mesto kraljestva Ilirije, se je udom ovil v njej Žid Abraham Heimann iz Memels-dorfa na Bavarskem. Kot francoski vojni dobavitelj je prišel z nečakom Mojzesom Heiimannom v Ljubljano, kjer se je hotel naseliti in ustanoviti svojo trgovino. Seveda so se ga ljubljanski trgovci na vso moč otepali in mu povzročali vsakojake neprilike, ko je iskal primeren trgovinski prostor. Tcda prav takrat je bila na uporabo v nekdanji špitalski (sedanji Stritar. , jevi) ulici, in to v hiši, označeni s št. 4, prazna prodajalnica. Ker je posredoval glede njene oddaje sam grof Fargues, tedanji francoski intendant, jo je dobil vendarle Heimann. A v njej je ostal samo leto dni, kajti prihodnje (1810.) leto mu je predal lekarnar Schimmer nasproti stoječo hišo, v katero ni premestil le trgovine, nego je odprl v njej še banko s firmo »Brata Heimanna«. Za ljubljanskega kongresa (1821) je firma neverjetno zaslovela in tudi ob sebi umejrao sila obogatela, saj je oskrbovala z denarjem gotovo proti visokim obrestim zlasti marsikaterega prelaJikomiselno živečega kongresnega udeleženca.
Ko so morali odriniti Francozi iz naše domovine, se je začela zanimati vlada za različne poprejšnje naredbe in uka^e. In pri tem se je spomnila tudi na Žide, ki so .se vgnezdili v Ljubljani za francoskega medvladja. Okrožni urad (kresija) je naročil zaradi tega tako Abrahamu kakor Mojzesu Heimannu, naj se izselita, kai sta seveda z vsemi mogočimi in nemogočimi pritožbami čimbolj zavlačevala. Naposled se je prvoimenovani vendar naveličal oblastvenega sitnarjenja ter se izselil v Nemčijo, a kmalu za njim jo je popihal še nečak. Toda sedež firme je ostal še slej ko prej v Ljubljani, ker je bilo izročeno vodstvo podjetja Simonu Heimannu, prav tako Abrahamovemu nečaku.
Spomladi leta 1838. je prejel mestni magistrat nalog, naj jame pridobivati delničarje za novo zamišljeno železniško progo od Dunaja do Jadranskega morja. — Sprva je firma »Brata lieimanna« vzela za 150.000 gld. delnic to podpisala tudi za Gustava Heimanna 20.000 gld., pozneje pa se je odločila še za podpis nadaljnjih 100.000 gld. Tako so prispevali Heimanni h gradnji tako imenovane južne železnice 270.000 gld. Po dolgotrajnem vztrajnem prizadevanju in po avdijenci pri nadvojvodi Ludoviku je uspelo Simonu Heimannu, pridobiti si domovinsko pravico v Ljubljani. Nato pe. mu je vlada, in sicer kljub vsem ugovorom mestnega magistrata, še dovolila, da je smel ustanoviti trgovino z manufakturnim blagom in odpreti menjalnico na vogalu Mestnega trga in ulice Pod trančo, torej prav v hiši o kateri govorimo. Simon se je preselil pozneje ra Dunaj, obedve njegovi podjetji pa je prevzel Aleksander Schneider.
H koncu naj omenim še to, da je posredoval v tei hiši že okoli leta 1868. (po poročilu v »Laibacher Zeitung«) Franc Ksaverij Ambrosch prodajanje in kupovanje nepremičnin, prometne in hipotekar. ne posle to tudi službe.
V hiši št. 15 na Mestnem trgu ima svoj sedež firma »L. Mikuš, izdelovanje soln. čnikov in dežnikov na tovarniški način in prodaja izdelkov na drobno in debeio«, katera obstaja že nad sto let. Hišo je pro. dal dne 8. avgusta 1857 Jožef Cilly, trgovec s špecerijo in južnim sadjem, Lovrencu Mikuschu, ki je bil doma na Notranjskem, in sicer pri Sv. Vidu pri silah, v kraju, imenovanem dandanes Sv. Vid nad Cerknico, ter je ustanovil leta 1839. prvo večjo izdelovalndco dežnikov
Francoska afriška legija
Poveljnik francoske legije prostovoljcev v Tunisu Curnier je dovolil zastopniku lista »Fariser Zeitung« razgovor, ki vsebuje zanimive podatke o borbah francoske afriške legije. Ta legija se je stvorila iz dijakov ter iz odpuščenih francoskih vojnih ujetnikov potem, -ko so Anglo-Američani prišli v Maroko ter so se izkrcali v Alžiru, nakar so Nemci zasedli Tunis. Da bi organiziral legijo prostovoljcev, je bil poslan v T^mis neki višji oficir protiboljševiškega mišljenja.
Prva formacija je štela 305 mož ter je bila v aprilu na bojišču. Curnier poroča, da so se francoski prostovoljci borili izključno pod njegovim francoskim poveljstvom. Razen protiletalskega topništva je bila legija oborožena z orožjem francoskega izvora, ki so ga našli v Tunisu. Bilo je vsega dovolj, orožja in municijc. Francosko orožje se je povsod dobro obneslo ter mu ni mogoče očitati nobenih pomanjkljivosti.
O ameriškem vojnem materiaVj pravi Curnier, da je izvrsten., vendar ne znajo ameriški vojaki z njim ravnati, kakor je treba. Posebno ameriški letalci odmetavajo bombe ne glede na izbiro ciljev. Njihove bombe padajo na zapuščene vasi in kmetije, katerih še pes ne bi povohal. Franco-
88-letnik
V Kranju, kjer uživa svoj pokoj, je nedavno praznoval svoj 88. rojstni dan zasluženi šolnik g. Janko Ž i rov ni k. Visoki življenjski jubilej je dočakal vzorni mož in kulturni delavec še trden in čil. Mnogi prijatelji in znanci ter bivši učenci so se ga spomnili ob tej priliki in mu čestitali, vsem tem se pridružujemo tudi mi.
Upokojeni šolski upravitelj Janko Žirovnik se je rodil v Kranju. Po cdlično dovršenih študijah je nastopil prvo učiteljsko službo leta 1873. v Škof ji Loki. Nato je služboval v Ljutomeru, v Stareip trgu pri Ložu in 241eten je postal že nadučitelj v Begunjah. Več let je potem oral ledino v Gorjah pri Bledu. Na vseh svojih službenih mestih je vneto deloval izven šole v korist ljudstva. V Št. Vidu nad Ljubljano, kjer je dobil nadučiteljsko mesto, se je lotil z veliko vnemo dela, zbiral okrog sebe mladino in dajal pobudo ter ustanavljal strokovne organizacije. Kmetijsko podružnica ga je ob svoji 401etnici imenovala za častnega člana. Zbiral je mladino pri pevskih vajah in ustanovil pevski zbor, ki je zaslovel po vsej deželi. Rešil je mnogo narodnih pesmi pozab-'ijenja ter jih izdal za moške in mešane zbore. Mnogo je pomagai obrtnikom s strokovnimi nasveti in ustanavljanjem obrtn ikih organizacij. Vseh njegovih zaslug v skoraj 201etnem delovanju v Št. Vidu nad Ljubijano skoraj ni mogoče našteti, lz Št. Vida je bil premeščen v Borovnico, kjer je vzorno in uspešno del> val do svoje upokojitve Šentviška občina je
in sončnikov v Ljubljani. Preden si je pri. dobil to hišo Ciliy. jo je posedoval neki Pintar, a približno med let; 1750. do 1750. je bil njen lastnik medičar štrukelj, poprej pa Anten Janežič. Pred ie-tem so gospodarili v njej zdravnik Francesco ae Coppini in njegovi dediči, okoli leta 1635. zdravnik S. Flore Francesco, okrog leta 1600. pa Ahacij Ambšl. ki je dobil dvokra-ten hišni imetnik, po vsej priliki te hiše in dela sosedne za vodo, kar je podrobneje povedano pri opisu hiše št. 14 in je tam omenjen tudi Ambšl — Hiša je prešla po prisojilu z dne li. julija 1896 v last Adolfa Mikuscha starejšega, a izza dne 3. avgusta 1931 je njen gospodar gospod Adolf Mikussh mlajši.
Alojzij Potočnik.
ska legija prostovoljcev se je izkazala posebno v borbah pri Medjez el Babu in trije izmed francoskih legionarjev so bili ob tej priliki celo odlikovani z železnim križcem. V teku šestih trdih obrambnih bitk okrog 23. aprila je izgubila francoska legija prostovoljcev od svojih 300 mož 67 vojakov. Potem se je, da ne bi bila popolnoma obkoljena, umaknila na nove postojanke. V protinapadu so Francozi prizadejali sovražniku občutne izgube. Nemški generalni štab priznava, da so se Frnacozi odlično bojevali.
Poveljnik Curnier je nadalje izjavil, da
severni Američani niso dobri vojaki ter na-padajj) samo takrat, ko so v veliki premoči. Na pravega Angleža naletiš v Tunisu le poredkoma. Angleški oddelki so sestavljeni večinoma iz Kanadcev, Avstralcev to Novo-zelandcev. Francozi se najbolj boje Novo-selandcev, ker imajo z njimi najslabše izkušnje že iz Sirije. Novozelandci so zelo brutalni. Poslužujejo se naravnost barbarskih metod ter se ne ozirajo na nobeno stvar.
Na tuniškem bojišču, zaključuje Curnier, je vladala med francoskimi prostovoljci to nemško vojsko naravnost vzorna sloga in harmonija.
vzornega moža zaradi neprecenljivih zaslug ob 80!etnici izvolila za častnega občana.
Vsi njegovi znanci in prijatelji mu želijo, da bi tako čil in zdrav kakor ob 881etnici dočakal še srečna leta!
Knjige in razstava hkrati
Ljubljana, 12. maja.
Spričo premnogih slikarskih razstav, ki utegnejo biti kaj svojevrsten pojav tega časa to bi jih bilo treba ne samo prere-šetati, ampak tudi sociološko dognati, v čem prav za prav korenini ta strast do neprestanega razstavljanja že skoraj prav slehernega, ki ume vsaj malo sukati čopič, je razstava Eda Deržaja vendarle prav poseben dogodek.
Preteklo soboto je razstavil v galeriji Obersnel 18 oljnatih slik in 30 akvarelov, ki razodevajo skoraj brez izjeme nenavadno ljubezen do planinskega sveta. Ne da bi se spuščali v strokovno oceno razstavljenih del, ampak izražamo danes samo svoje veselje do precej svojsko prikazanega planinskega sveta, ugotavljamo, da je razstava vredna vse pozornosti. Ko gledaš te planine in ti umetnikova roka drami že kar daljne spomine, se iz-nenada znajdeš sam sredi goratega sveta, zdaj ob planinskem jezeru zdaj na tem ali onem vrhu, med borovci in razmetanimi skalami, dokler se ns zastrmiš v osamljen vihamik, ki kljubuje vsem viharjem in ostane, čeprav še tako okleščen.
Tam pri vhodu je pa to pot v Obersne-lovi galeriji mizica, ki ni samo blagajna. Na tej mizici je razstavljena zadnja Deržajeva knjiga »Podobe« — gore in ljudje, ki je izšla v sobote, na dan otvoritve te razstave. Deržaj, ki ga poznamo že po njegovi knjigi G r u h<; in po njegovi nagrajeni povesti >-P od špiki«, je v tem svojem zadnjem, obilno ilustriranem delu pokazal res iirreden napredek zlasti v linorezih, ki jih je v knjigi 140. Ti res uspeli linorezi spremljajo devet satiričnih literarnih sestavkov in predstavljajo nekakšno vzpcrrdno razstavo tega našega planinskega s!:k?.r;a. Tudi v njih je prikazan p'aninskj v.rct, sr.tiii-čni sestavki te pa d "kaj šaljivo poutV. o gorolazcih in dololazc h, in pogosto t: da avtor z močno pikro besedo misliti o č'o-veku. ki mu je planinski svet samo kraj dvomljivih užitkov in kljub sveti t'š ni, ki vlada v gorah, torišče samopašja.
Posebnost te knjige, ki je tudi glede opreme nenavaden pojav na našem knjižnem trgu, je pa poglavje »Hrepenenja«. V tem poglavju je 31 linorezov, v katerih je umetnik pričaral skoraj ves nam tako ljubi planinski svet. A pod linorezi ti s pesniško izoblikovano besedo pove pomen sleherne teh podeb.
Takole opozarjamo našo javnost na posebnost te razstave in knjige ter ju toplo priporočamo
Naročite se na romane DOBRE KNJIGE
»Eksplozivna nalivna peresa«, kakršna mečejo anglo-ameriški letalci
Osebne spremembe v hrvatski vladi
Poročali smo že, da so bile v hrvatski vladi izvršene nekatere spremembe. Po nemških listih povzemamo še naslednje:
Reorganizacija hrvatske vlade se je začela že oktobra lani, ko je bilo dotedanjih 12 ministrstev skrčenih samo na osem re-sorov. Z zadnjimi spremembami v vladi reorganizacija še ni popolnoma zaključena. L'sti predstavljajo svojim čitateljem nove Poglavnikove sedelavce takole:
Novoimenovani zunanji minister dr. Mile B u d a k , po poklicu državni pravdinik, ni samo odločen borec za svobodo hrvatskega naroda, ampak obenem tudi pesnik in publicist, kacr tudi ustanovitelj to izdajatelj mnogih politično-kulturnih časopisov ter član hrvatske Akademije znanosti in umetnosti. Zaradi svoje izredno bojevite narave se je posebno aktivno in brez strahu za nevarnost udeleževal borbe Hrvatov za svebodo. Budaka štejejo med najstarejše pripadnike ustaškega gibanja in največjega Poglavnikovega prijatelja. Proti njemu sta bila izvršena dva atentata jn ima od enega težko poškodbo na negi. Večkrat je bil zaprt. V prvi hrvatski vladi je bil prosvetnj minister, potem poslanik v Berlinu, zdaj pa je poklican na odgovorno mesto zunanjega min stra. Rodil se je 30. avgusta 1369 v Liki
Tudi novi notranji minister dr. Andri-ja Artukovič (ro.,en 18S9. v Klobuku v Hercegovini) ima za sebe j posebno bojevito in žrtev pclno preteklost. Kot državni pravdnik v Gospiču v Liki se je udeležil 1932. vstaje in je po njeni zadušitvi zbežal v Italijo, nakar se je potikal po svetu. Po marsejskem atentatu ga je Anglija izročila Franciji, Francija pa Jugoslaviji. Na posebni jugoslovanski vo;'ni ladji so dr. Artukoviča prepeljali do Kctcra in od tam v beograjske zapore, kjer je bil poldrugo leto po večini uklenjen v samotni celici. Aprila leta 1936. je b'l izpuščen, ker pa je izvedel, da ga hočejo tajno umoriti, je spet zbežal v Italijo to zneva začel popotno življenje. Po ustanovitvi Nezavsne Države Hrvatske se je vrnil v domovino m bil poklican kot notran;'i minister v r>rvo hrvatsko vlado. Oktobra lam je prevzel vodstvo pravosodnega ministrstva, zdaj pa je bil spet določen na svoje staro mesto.
Novi pravosodni minister dr. J o s o D u-m a n d ž i č je star borec ustaškega gibanja, ki se ie prav tako udeležil 1 ške vstaj.? in bil večkrat aretiran in zaprt. Po ustanovitvi je bil imenovan za prvega zagrebškega župana, kmalu nato pa za koroora-cijskega ministra in pozneje za kmetijskega ministra. Od oktobra lani ie član Državnega sveta.
Dr. Lovro Sušič je po poklicu tudi državni pravdnik. On jt eden izmed najde-lavnejših in najizkušenejših sodelavcev Poglavnika. Najprej je bil minister za go-
spodarstvo, potem korporacijski minister, po imenovanju za člana Državnega sveta pa je postal organizacijski vodja ustaškega gibanja katerega ideala so v njem našli svoje poosebljenje.
Bivši prosvetni minister prof. S t j e p a n R a t k o v i č je bU imenovan za poslanika v Berlinu. Prsf. Ratkovič je bil za lasa avstro-egrske monarhije pri bivši hrvatski deželni vladi srednješolski inšpektor, isto mesto pa je zavzemal tudi pozneje pod jugoslovanskim režimom. Po ustanovitvi Ne-zavisne Države Hrvatske ie bil Ratkovic najprej državni tajnik v prosvetnem ministrstvu. potem pa je bil imenovan za prosvetnega ministra. Pri preesnovi vlade oktobra lani je postal član Državnega sveta.
Milošu Jazbinšku v spomin
V	najlepšem pomladnem času, ko se je prebujajoča narava ogrinjala v novo cvetje in zelenje in ko je preko livad in dobrav zavel duh vstajenja, nas je presunila bridka vest, da si nas zapustil za vedno. Odjeknila je v nas bolečina in napolnila naša srca z globoko žalostjo.
V	polnem razmahu dela in neumornega prizadevanja za blagor Tvojih najdražjih Ti je smrt prekrižala vse lepe načrte to Ti pretrgala nit življenja v najlepšj nuiški dobi. Bil si nesebičen in izredno požrtvovalen do svojih domačih. Delal in mučil » se cd ranega jutra do poznega večera za njih obstanek, a zase nisi iskal ne ugodja, ne počitka. Občudovanje, je bila vredna Tvoja nežnost in ljubezen do mile mamice, saj si ji bil edina opora v njenih poznih letih. Po smrti svojega dobrega očeta si moral prevzeti vso skrb in odgovornost za družino na svoja mlada ramena. To nalogo si vršil vseskozi vestno in marljivo.
Tcda ne samo v ožjem družinskem krogu, ampak tudi v odnosu do svojih Številnih priiateljev in znancev so Te odlikovale lepe "lastnosti. Bil si blag m plemenit znaPaj. Nisi pognal zahrbtnosti, zvijače m laži. Z vsakomer si bil prijazen in ljubezniv. zato Te bomo bridko pogrešali. Tvoje srce je bilo tako mehko in čuteče, da nc b« mogel nobenemu človeku škodovati ta mu povzročiti krivice.
Sprejmi v znak naše naklonjenosti to ljubezni te skromne vrstice namesto šopka sinjemodrih spominčič.
Naj Ti bo lahka domača žemljica! Vsej Tvoji globoko užaloščeni rodbini naše iskreno scžaije!	Tvoji prijatelji
iz št. Vida in Planine.
Plačajte zaostalo naročnino!
KULTURNI PREGLED
Zasnova »Jorijeve hčere"
Iz razgovora z igralko go. Milevo Boltar-Ukmarjevo
Prihodnje dni bo v Drami premiera te tridejanske pastirske tragedije, o kateri je prineslo »Jutro« že članek o odličnem prevodu dr. Alojza Gradnika.
Ker je za občinstvo vselej zanimivo, da spozna pred predstavo koncepcijo najvažnejših vlog, prinašamo tu razgovor z nosilko naslovne vloge, Jorijeve hčere Mile, ki jo bo igrala gospa Mileva B oltar-Ukmarjeva.
»Kakšen je Vaš koncept vloge Jorijeve hčere?«
»če naj govorim o Mili, moram nujno govoriti tudi « njenem odnosu do nji najbližjih ljudi, Aligija in Ornelle. — . Mila je izvrženka, preganjanka, izgnana od vseh ljudi, a nosi v sebi kos čiste notranjosti, v katero nobeden ne verjame, zaradi nesrečnih okoliščin, v katerih se nahaja. V Abruzzih je kot hči čarovnika že po poreklu obsojena, da ne uide prekletstvu to da prinaša vsakomur nesrečo. Daleč od rodnega liraja, brez doma, večna popotnica, s krvavimi, utrujenimi nogami, vedno hodi. Ona, izvrženka iz človeške družbe, sreča v svojem .življenju dva človeka, ki verujeta vanjo, dva človeka, ki doživita njeno notranjost, ttsti kos njene duše, kjer je ona čista in nepokvarjena. To sta Aligi to Ornella. Aligt verjame v to, ker je videl za njenim hrbtom nemega angela — zaščitnika preganjane nesrečnice— ta ker v svoji ljubezni do nje čuti in dojema njeno bistvo. Za Aligija je to realnost; on, zasanjani pastir v svoji prvobitnosti res vidi ta sliši stvari, ki jih navadni ljudje ne dojemajo. Kar živi na planini sam, med pašniki, blizu jasntoe zasneženih vrhov, doživlja samoto — čuti mejo onostranstva. Ozko
je povezan z naravo, z zemljo, in preko nje čuti in doživlja Boga — zato v svoja zaznavanja veruje to izkleše angela iz orehovega panja ter stori za Milo s tem dejanjem največ, kar človek za nekoga storiti more. Samo tako duševno svoboden človek lahko verjame duševni čistosti take preganjanke. Aligi doživi svojo veliko, iz vesolja mu določeno ljubezen do Mile tako resnično, da verjame v njen srečni izid. Iz tega je razumljivo, da Mila vzljubi tega človeka tako globoko, tako večnostno, da žrtvuje za njegovo srečo lastno življenje. — Mila je v življenju
Milena Boltar-Ukmarjeva bo igrala Jorijevo hčer Milo
preizkušen človek; ona se zaveda, da za ljubezen, ki ima vse onostranske pravice, ni vedno prostora med človeškimi zakoni in določbami, zato ne verjame v možnost te zveze in hoče oditi in umreti; ko pa useda izzove nesrečo, zaradi katere postane Aligi očetorr.orilec, se prostovoljna žrtvuje zanj.
Druga. Ornella, dojame Milino bistvo ta svoje lastne čiste in svetle notranjosti, ker začuti, da imata z Milo neko notranjo skupnost. In to je še globlje kot pri Aligiju. Zato jo tudi — po mojem občutku — Ornella res v duhu spremlja na njeni težki poti, skozi vse žrtvovanje in ogenj na grmadi. Ornella je njen najgloblji prijatelj. — »Mila, Mila, sestra mi v Kristu, poljubljam noge ti k slovesu —« Te Ornelline besede so odrešenje trpeči Milini duši.«
»Kateri del vloge občutite kot najmočnejšega?«
»Zame je eden izmed najpretresljlvej-ših trenutkov kratka scena ljubezni na planini, ko preneha petje romarjev to ostaneta z Aligijem sama v veliki tišini planin. Tu je večnost zajeta v trenutku. Nikdar si nista to si ne bosta povedala — kot samo ta trenutek — to, kar živi v njunih srcih neprenehoma in vedno. Ta ljubezen je večna. Ona bi rada šla z njim skozi ogenj; — če bi morala vtiskati kolena v njegove stopinje, bi morala za njim — a tudi tej trpeči, tej hudi ljubezni 9e mora odreči. In odreče se ji iz ljubezni same. To je najvišja ljubezen — ta scena je etični višek to je v svoji notranji lepoti edinstvena. — Razmišljati se da o tem, kakšna je bila Mila kot ženska. Ona sama pravi: »... nisem bila zlobna, - bila teptan sem vir« ... toda eno je gotovo: od trenutka, ko vzljubi človeka, ki veruje vanjo, se začne njena katarza. Zmožna je doslednega zatajevanja to odpovedi. To moč razvije v sebi do take višine, da se odloči za prostovoljno žrtev. Veličastne Ja, kar se zgodi v njeni duši ob koncu
drame. Mila gori od ljubezni; -se te plamene v sebi žrtvuje in gre v živi, pravi plamen, sama zanešena od veličine ljubezenske žrtve. Vse to duševno in fizično trpljenje se strne v en sam pretresujoč krik: »O lepi plameni!« V *em trenutku je Mila že prerojena; v njej je nova moč, tista sila, ki jo rodi odpoved in žrtev, in ki preobrazi človeka to sčasoma tudi okolico, ljudi, med katerimi se žrtev zgodi. — Konec drame je notranja zmaga, je vstajenje človeške duše v trenutku, ko gre fizično telo v smrt.«
»Kakšen je Vaš odnos do te vloge?«
»V vsako vlogo, pa čeprav imam lahko v začetku pomisleke pred njo, se v leku dela zaljubim in pri študiju vsake pomembnejše, kakor so bile n. pr.: Drsde-rnona, Ifigenija ali Hilda, imam neprenehoma občutek: samo še to moram izpolniti, potem pa lahko umrem. In ;ako mi gre zares, da imam vtis, da se bliža moj konec. In navsezadnje se zgodi, da le osta-
Vladimir Skrbinšek bo nastopil v vlogi Aligija
nem živa in še dočakam celo vlogo----«
je s humorjem zaključila gospa Boltar-Ukmarjeva.
„Tarzan" ali pravljica o Izgubljenem raju
Edgara Rice Burroughsa »Tarzan«, roman o izgubljenem, zapuščenem dečku, ki postane rejenček opic v džungli, je bil eden velikih in značilnih literarnih uspehov v razdobju med dvema vojnama. Tudi slovenska izdaja je že zdavnaj razgrabljena. Po tem romanu je pri« rejena mladinska slikanica »Tarzan, kralj džunffe«, ki jc je pravkar izdala Knjigama Tiskovne zadruge v Ljubljani. Naši čitatelji dobro poznajo te slike in nj'h besedilo. Pre-nekateri mladi bralec si je zaželel, da bi imel skrajšanega, ilustriranega »Tarzana« v knjigi. To željo je založnica izpolnila.
V Tarzanovih zgodbah je več kakor samo napeto pripovedovanje o usodi sinčka lorda in ladv Grevstokove. ki sta obtičala v brezupnem položaju na daljni, tuji obali, na robu velikanskega pragozda. V teh zgodbah otroka, ki raste med opicami in zrase v džungelskega človeka, dokler ne odkrije sledov svojega izvora in se preko ljubezni do belopolte deklice vrne v civilizirano življenje svojih prednikov — v teh zgodbah je več kakor samo pustolovsko m eksotično pripovedovanje. V njih je, kakor lepo poudarja pisec predgovora- prav* Ijica o izguhljenem raju. Človeški duh se je naveličal civilizacije, ki je prinesla poleg tolikih dobrin tudi mnogo slabega, in je začel »z domotožjem sanjariti o davni, davni dobi, ko je bil naš rod drugačen; o časih naših prvih pradedov. ki so divji in neomikani a zdravi z duhom in silni s telesom živeli nepokvarjeno življenje ob materinskih prsih prirode«.
Pravljica o izgubljenem raju — o sreči primitivnega, neomikanega človeka, ki živi svetoo-den v svobodni naravi! Velika iluzija, ki jo je nekoč razširil Rousseau- sip razsvetljenske Francije 18 stoletja v času, ko se je izčjpani fevdalizem že nagibal h koncu n v svojem razkroju pobil duhovno ozračje s kalmi rcw-
© žabah in krastačah
Razen reda cevosrčnic, majhnih, po vnanji obliki ribicam podobnih živalic, »d žive v pesku morskih obali in ki moreš njegove zastopnike našteti*1 na prstih ene roke, ni noben drug red vretenčarjev tako maloštevilen kakor rod krkonov, kamo«-uvrščamo žabe in krastače.
Krkoni so vretenčarji, ki se preobrazaio.
Njihovi mladiči so ličinke, ki so po telesnem ustroju in obliki drugačne ttaKor dorasle živali. Ličinke žive v vodi in dihajo s škrgami. Preobražene živaii pa za. puščajo vodo, dihajo s pljuči in žive vsaj deloma na kopnem. To jim je dalo naziv dvoživk. So pa tudi izjeme, kakor močeradi ali človeška ribica, stanovalka ~>od-zemeljskih kraških -oda, ki ostaja vse življenje v vodi in diha vedno le a škrgami.

Krkone delimo v tri razrede, v biezre-pe, repate krkone (močerade) in slepo-rile, ki so kačam podobni, ker nimajo nog. žabe in krastače spadajo v prvi razred. Rep, veslaste oblike, imajo ie njihove ličinke, ki jim pravimo paglavci. Med preobrazbo pokrni rep, zrastejo pa ko.n-čine in razvijeta se pljučna mehurja. Dorasla žaba pa ne diha samo s pljuči, ki so razmeroma majhna, ampak tudi s kožo in pa z ustno duplino, kjer se cepijo krvne žilice prav na drobno in so sprejemljive za zrak. Ker žabe nimajo reber in tudi ne prsne prepone, požirajo zrak v pljuča z usti, iztiskajo pa ga s trebušnimi mišicami. V usta vsrkavajo zrak skozi nozdrvi, ki segajo v ustno duplino, v čemer se ločijo od rib, ki so jim nozdrvi le slepe vdrtine.
Koža je gola; sestoja lz pretanke rožene površine in nekoliko debelejše usnj*-ce. Površnica se rada odloči. Kadar postane rastoči žabi pretesna, jo osmuče, da ji ;sraste ohlapnejša V usnjiei je vse polno krvnih laskovic (dihanje) in pa različnih barvnih stanlc, ki dajejo žabam osobdto barvo, pa se morejo tudi po skupinah predevati, zato more žaba svojo barvo izpreminjati. Menda se prilagajajo po barvi okolici, zdi pa se, da so vzrok menjavi barve tudi notranja občutja. Vlogo pa imata pri prebarvanju tudi temperatura in vlaga, kajti v mrazu in zadostni vlagi so žabe temnejše nego v tpplem in suhem. Ker je koža tanka, se izloča skozi njo mnogo vode iz trupla.
Zato žabe v suhem zraku ne z drže dolgo.
Rade se sicer sončijo, kakor vse one živali, ki nimajo stalno tople krvi, toda le v obližju vode, kamor se hodijo v presledkih močit. Pri tem se navzamejo skozi kožo zopet potrebne meče. Nobeij krkon ne pije vode z usti, kakor ravnajo vsi
drugi vretenčarji. Količina vode, ki jo skozi kožo privzemajo, je precejšnja. Rega, ki so jo imeli na suhem, da je izločila kar meč veliko vode, je tehtala 5,70 g. Zavili so jo v mokro cunjo in čez eno uro 3e je potežila za cele 4 g, torej za 72o/0.
Razen vode izloča koža krkonov iz posebnih žlez sluzasto snev, ki jih ščiti nekoliko pred sušo. Zlasti krastače so polne teh žlez; največje, bradavičaste imajo za ušesi; iz njih štrcajo mlečnat sok. Ta sluz ali sok je strupen in varuje žival pred zasledovalci, kajti na nežnejši koži povzroča vnetja, v krvi pa celo hujša za-strupljenja, zlasti pri določenih živalskih vrstah. Ža psa so dognali, da ji© smrtna doza že 0,9 mg za 1 kg telesne teže. Strur pi so alkaloidi; strup krastače je po učinku sličen digltalinu, ki deluje na srets. strup močerada pa učinkuje na živčevje in povzroča krče.
Jezik pravih žab je prirasel spredaj,
da vsega izmetavajo in zakla.pljajo, kakor se odpira in zapira rezilo zaklepnega noža. Navlažen je z lepilom, da plen na zdrkne z njega. Večji pJen porivajo s prednjimi nogami v usta. Krastačam jc jezik prirasel po vsem dnu, ameriške pipe, ki nosijo mladiče na hrbtu, pa jezika sploh nimajo, žabe so mesojede; hranijo se z majhnimi živalcami, največ z žuželkami in črvi, ki cele požirajo. Pri tem jim pomagajo nazaj ukrivljeni zobci, pomagajo pa si tudi z očmi, ki jih pri poži-ranju plena potiskajo navzad v ustne duplino. Mrtvih ali potajenih živalic žabe ne marajo, prav tako zavračajo vsako iz-rastlinsko hrano. Tudi p- rlavci, ki se iz~ prva hranijo z rastlinami in njihovimi razpaalinami, žro pozneje izživalsko h rs. no, sicer preobrazba izostane ali se vsaJ jako zavleče.
Kakor vsi krkoni jedo tudi žabe največ poleti; jeseni niso tako požrešne, kakor bi to pričakovali, kajti vse druge živali, ki zimsko dobo prespe ali prestanejo v otrplosti, so najbolj ješče pred zimo. Prave žabe prezimijo otrple v blatu na dnu voda. krastače pa na kopnem v kaki duplini ali zakopane v zemlji.
Žabe rastejo jako počasi.
Šele v drugem ali tretjem, nekatere cedo šele v četrtem letu se morejo ploditi, rastejo pa še vedno in prav za prav nikoli ne dorastejo. žive pa razmeroma dolgo; življenjska doba znaša 10—15 let. Seveda, največ žab ne dočaka te starosti, ker imajo mnogo zasledovalcev: ptici, maniše zveri, kače, ribe jih ugonabljajo, pa tudi človek jih mnogo uniči, saj žabji kraki kaj priljubljena, okusna lt zdrava jed. Jako veliko pa pogine paglavcev, ali kot plen povodnih mesojedov ali pa zaradi prezgodnje izsušitve mlak. Tudi žabe same pojedo mnogo svojega zaroda.
Krkoni so ponočne živali,
dasi gredo žabe tudi podnevi za hrano. Pravo žabje življenje pa se razvije _ le ponoči. Takrat se oglašajo v zborih, se\ kličejo in vabijo, ženijo se spomladi, nekatere vrste jako zgodaj, že v začetku marca, ko še ni povsod izginil led z luz
in ribnikov. Ob ženitvi zajaše samec samico in ostaja na njej, dokler ni izpraznila jajčnika vseh jajčec, ki jih leže v sluzastih nitih, dolgih često po več metrov. S težo svojega telesa in s pritiskom nog pomaga samec samici izmotavati jajca in jih potem v vodi v presledkih oplaja. Samci nekaterih žabjih vrst pri-trjajo mrest na vodne rastline, ali si ga ovijajo okrog svojih beder in ga nosijo nekaj časa s seboj, večina pa se kakor sa mice ne zmeni za svoj zarod nič.
Po naših krajih živi petero vrst pravih žab,
potem dvoje krastač, dvoje urhov ln pa znana rega ali božja žabica (hyla arbo-rea), ki jo imajo ponekod za vremenika. — Najmanjša prava žaba je barska žaba (rana arvalis), ki je navadno le 6 cm dolga; ima priostren gobec in mlečno bei ali rumenkast trebuh; če zadnjo nogo potisnemo ob trupu navspred, doseže peta baš konec gobca. Samci imajo ob drestltvi svetlomodro kožo; barjani pravijo ieit žabam »plavčki«. — Nekoliko večja (8 cm) je sekulja ali hrženica (r. tempo-raria); ta ima top gobec in peta ne ao-seza konca gobca; hrbet je rjav, trebuh pa rumeno ali rjavo marogast; ta žaba lovi tudi čebele, os pa ne mara — Zelena žaba ali rujht (r. esculenta; 9 cm) je po hrbtu zelena, navadno s svetlejšo progo od gobca do zadnjice; trebuh je mlečno bel; rujht povzroča škedo v ribogojnicah, kjer žre ribji zarod. — Sivka (r. agilis) je tolikšna kakor rujht; zgornja čeljust sega čez spodnjo; hrbet je siv, često rdečkasto navdahnjen; trebuh jc bel; peta sega čez gobec. — Debeloglav-ka (r. ridibunda; do 15 cm) je večja od rujhta, sicer mu je pa podobna, le glavnima debelejšo; hrbet pa je bolj rjavkasto zelen, proti zadnjemu koncu rjav. — LTrii ali pupek (bombinator) je 4% cm dolg, zgoraj temen in pokrit z bradavicami. Nižavski urh (b. igneus) ima pomaran-často marogast trebuh, gorski urh i h. pahypus) pa citronasto. — Navadili krastača (bufo vulgaris) doseže 12 cm v dolgost; po hrbtu je rjavkasta, enobarv. na ali s temnejšimi lisami, zelena krastača (b. viridis) pa je manjša in ima na hrbtu zelene pege. Krastače so vobče koristne živali; umni vrtnar jo ščiti, čebelar pa ne. In oba imata prav.	S. B.
VVILKIK. COLLINS.
] Nezadosten dokaz
DA JN
Kravata na pomladni bluzi
Kravata iz svetle vzorčaste svile ali tudi enobarvna kravata iz svile učinkuje na športni pomladni bluzi veselo in mlado-
stno ter v izrezu kostuma nadomestuje pestri svileni šal. Kravato si lahko napravi rao iz ostanka imprimeja, in sicer dokaj širšo kakor so navadne moške kravate ter jo pripnemo pod ovratnikom tako. da jo lahko poljubno snamemo in nosimo bluzo tudi brez kravate, če nas je volja
Moderne jopice
so dokaj dolge, da jih lahko nosimo preko pomladne obleke kakor nekakšen pa-letot. V pasu so ozke — to dosežemo bo-
Utrujenosti se znsblisii,
če v trenutku, ko nas nihče ne opazuje, hitro nagnemo glavo nazaj, in sicer čim bolj globoko, nato jo pa rjočasi spet dvignemo. To ponovimo večkrat in si tako sprostimo krčevito napetost mišic v vratu.
Namesto dolge jutranje telovadbe zadostujeta dve vaji, da se počutimo ves dan
sveže. Ampak ti dve vaji zadeta res samo v tem primeru, če ju izvajamo vsak dan. Najprej se postavimo pred odprto ok- j no in ze o glcboko d'hamo. To je prva ] vaja, ki čisti kri in glavo, hkratu pa razkraja nepotrebno maščobo. Nato napravimo nekaj globokih počepov ali za spremembo vaio proti debelosti bokov: Postrani se naslonimo ob steno, dvignemo koleno in ga zavrt mo na ven. Potem iztegnemo no go, ne da bi jo spustile nizdo To vajo izvajamo na vsaki strani desetkrat, medtem se seveda objemo. Če čutimo, da nas boli. je vaja pravilna!
Dexter pa je odločno postavil na laž Playmorjevo prerokovanje. Ves je vzdrge-tal, oči so se mu v grozi široko odprle.
»Ponovite mi to, kar ste pravkar dejali, tako sem presenečen, da se ne morem znajti.«
Bila sem zadovoljna z uspehom, ki mi je pomenil zmago. V svojem razgovoru z advokatom Playmorom sem se sklicevala na sočustvo in usmiljenje in zdaj sem bila poplačana za to. Na Dexterjevo željo sem mu ponovila to, kar sem mu bila pravkar povedala in sem dodala še nekatere podrobnosti Clarindinega pripovedovanja. Dexter me je poslušal od začetka do kraja tako pozorno, da je jedva dihal, nato pa je dejal:
»Kaj naj rečem? Kaj naj storim? Nemogoče mi je ne priznati, da je bilo v resnici tako, pa naj se mi zdi še tako neverjetno.«
»Oba sva bila nepravična gospe Beauly-jevi. Ne mislite tako?«
»Popolnon.a se strinjam z vami. Gospa Beaulyjeva je nedolžna. Macallanovi branilci so pravilno domnevali, da se je po-kojnica pomotoma sama zastrupila.«
Prekrižal je roke z zadovoljstvom človeka, ki se je iznebil svoje skrbi.
»Govorite vi!« sem vzkliknila. »Jaz še vedno menim, da so bili branilci v zmoti.«
»Torej ste se odločili, da nadaljujete z vašimi načrti?«
»Gotovo.«
Spravila sem ga v tako jezo, da je celo pozabil na svojo običajno vljudnost.
»To je nespametno! Nemogoče!« je vzkliknil. »Sami ste priznali, da sva obsodila nedolžno žensko, ko sva pripisovala zločin gospe Beau!yjevi. Ah je še kdo, kogar bi lahko sumila? Smešno je celo misliti kaj takega! Priznajte dejstva, kakršna so, nikar ne brskajte več dolgo po tem problemu zastrupitve. Otročarija je, prepirati se o tako jasnih dejstvih. Prenehajte že s tem!«
»Lahko se jezite name, kolikor se hočete, gospod Dexter, toda ne vaša jeza, ne vaši dokazi me ne bodo mogli prepričati.«
Z največjim naporom se je obvladal, da je postal spet miren in vljuden.
»Sijajno! Dovolite mi, da za trenutek zberem svoje misli; nekaj moram storiti.«
»Kaj ?«
»Vživeti se v položaj gospe Beaulyjeve ter misliti z njeno glavo. Moram se zbrati.«
Kaj je hotel reči? Kakšna nova meta-morfoza se bo izvršila pred mojimi očmi? Zdaj se je globoko zamislil, čez nekaj časa je dvignil glavo ter me prodirno pogledal.
»Vživel sem se bil v gbspo Beaulyjevo in prišel do naslednjega zaključka. Vi in jaz, oba sva preveč drzna in prenagla v svojih sklepih.«
Utihnil je. Tudi jaz sem molčala. Morda je jel v mojih možganih glodati dvom? Čakala sem in posluša'a.
»Popolnoma verjamem v resničnost tega, kar vam je pripovedovala gospa Clarinda,« je nadaljeval. »Toda, ako pomislim, vidim, da se njeno pripovedovanje lahko razlaga na dva načina. Prvič površno, drugič globlje. V vašem interesu gledam površno in mislim, da je bila gospa Beauly-jeva dovolj zvita, da je predvidevala vse možnosti in si pripravila alibi.
Po teh besedah je nejasni dvom, ki se mi je bil spočel v možganih, postal določnejši. Je morda nameraval tako po ovinkih vzbuditi v meni nezaupanje ■ do gospe Beaulvjeve. kakor je bil prerokoval advokat Playmor?
»Kaj nameravate storiti?« je vprašaL »Ako ni storila zločina gospa Beaulyjeva, kdo ga je potem storil? Ona je nedolžna, Evstahij je nedolžen; ah je še neka tretja oseba, ki bi jo lahko sumili? Sem jo morda jaz zastrupil?«
Oči so se mu zasvetile, glas mu je postal višji.
»Me lahko vi... me lahko kdor koli sumi? Ljubil sem jo, oboževal sem jo! Po njeni smrti sem postal drug človek. Poslušajte, zaupal vam bom neko skrivnost, a ne ponavljajte je nikomur, tudi vašemu možu ne, uničili bi najino prijateljstvo. Poročil bi se bil z njo, preden je spoznala Evstahija, ako bi hotela sprejeti mojo roko. Vprašajte doktorja Jeroma, koliko sem trpel, ko so mi povedali, da je bila zastrujj-Ijena V tisti strašni noči sem bil na straži, oprezujoč za trenutkom, ko jo bom lahko šel pogledat.. Kakor hitro je bilo mogoče, sem stopil v njeno sobo in rekel poslednji zbogom temu angelu, ki sem ga obožaval. Plakal sem ob njej, z ustnicami sem se Ji prvič in zadnjič dotaknil čela, odrezal sem ji koder las, ki ga še vedno nosim pri sebL Poglejte.«
Segel je po majhnem medaljončku, ki ga. je nosil na prsih ter zajokal.
Vstala sem ln stopila k njemu, da bi pogledala medaljonček, pri tem pa sem mu nezavedno položila roko na rame.
»Ne morem sumiti vas, Dexter,« sem dejala mehko. »Nikdar mi ni prišlo na misel kaj takega Smilite se mi... iz dna srca se mi smilite.«
Spričo teh priprostlh besed se je izvršila v njem najbolj nepričakovana izprememba. S strastjo, ki je nisem mogla ne predvideti, ne preprečiti, me je nesrečnež zgrabil za roko in ml jo obsul s strastnimi poljubu Prevzela me je groza in zakričala sem:
»Na pomoč!«
Vrata so se odprla in prikazal se je Benjamin Dexter je izpustil mojo roko. Stekla sem k Benjaminu, da bi ga zaustavila. Odkar sem ga poznala, ga nisem videla nikdar tako razsrjenega. Bil je bled... on, star mož, tako miren in tako dober... bil je bled od jeze. Morala sem uporabiti vse svoje sile, da sem ga zadržala na pragu.
»Ne smete položiti roke na pohabljenca,« sem mu šepetala »Pošljite po človeka, ki ga je bil prinesel sem.«
Odslovila sem Benjamina in zaprla vrata za njim. Kuharica je bila v obednici, prosila sem jo, naj pokliče voznika.
Ko je voznik prišel, je Benjamin odprt vrata pisarne ter molče in strogega obraza čakal na pragu. Dexter se je ves po-greznil v naslonjač. Kočijaž je tako previdno dvignil svojega gospodarja, da sem bila kar presenečena
»Zakrijte mi obraz,« je dejal Dexter a drhtečim glasom.
Kočijaž je razgrnil svoj širok nepremoč-Ijivi plašč ter zakril z njim Dexterju glavo, nato je molče šel Iz sobe, nesoč na rokah ta pohabljen stvor kakor nese mati svojega otroka
Vso noč nisem spala. Niso E3 ml izpolnile nade, da bi utegnila kaj izvedeti od Dexterja. Nepremostljiv prepad mi je zijal naproti. Niti v imenu svojega moža nisem mogla razvezati jezika temu človeku. Pozno sem vstala ln sedla za pisalno mizo, trudeč se, da bi našla dovolj moči, da bi napisala pismo advokatu Playmoru, pa ml ni uspelo.
sveta
dis; s krojem bodisi s širokim pasom. — Veiki, apartni žepi na jopicah so nam znani še iz prejšnjih let, nekaj novega pa so bluzasto nabrani rokavi in Širok zvončast lrazak, k; ga vidimo na drugi skici.
Zavod 7.a. italijansko kulturo na univerzi v Kobeju. Na univerzi v Kobeju bodo otvo-rili poseben zavod za raziskovanje italijanske kulture. Zavod bo pospeševal tudi študij gospodarske organizacije v Italiji.
Rimski grobovi v Terniju. V Terniju so na ozemlju ondotnih tvornic za jeklo odkrili več rimskih grobov. Najznačilnejši grob ima štirikotno obliko ter izvira domnevno iz prvega stoletja našega štetja.
Truplo sv. Dominika je preneseno na varno. V Bologni so bile zaključene svečanosti prenosa telesnih ostankov sv. Dominika v dominikanski samostan Krsto s svetnikovimi relikvijami so položili v kletne prostore, kjer je popolnoma zavarovano pred morebitnimi letalskimi napadi. Svečanosti prenosa se je udeležil tudi španski poslanik pri Vatikanu, navzoči pa so bili tudi zastopniki španske »Falange« in predstavniki Stranke.
Bolezen maršain Mannerheima. Iz Stork-holma poročajo zanimive podrobnosti o finskem maršalu Mannerheimu, ki se je iz zdravstvenih razlogov mudil del j časa v Švici. Maršal Mannerhem je bil mnogo resneje bolan, kakor je bilo znano v svetu. Imel je pljučnico, katero je jedva premagal zaradi svoje visoke starosti. Manne/'-heimu je zdaj 76 let.
Ukinjena letalska pošta za ujetnike v Palestini in Indiji.Pisemski ursd italijanskega Rdečega križa sporoča, da je pošiljanje pisem italijanskim vojnim ujetnikom, ki so internirani v Palestini in Indiji, po zračni poti do nadaljnjega odloženo. Vsa takšna pisma so šla doslej preko Lizbone. Za ujetnike v Južni Afriki, Italijanski vzhodni Afriki, Keniji, Tanganiki, Uganil ter Brit-ski Somaliji se pisma do 5 g teže sprejemajo, če so frankirna z znamko za L 8.25
Angleško odlikovanje za Molotova. Iz
Berlina poročajo, da je prejel Stalinov zunanjepolitični komisar Molotov visoko angleško odlikovanje.
Največji švicarski hotel je zgorel. Iz Lau-sanne poročajo, da je nastal v ondotnem hotelu »Lausainne Palače«, ki je bil največji hotel v Švici, ogenj, ki je uničil poslopje od vrha do tal. Gmotna škoda je ogromna
Izdelovanje tipiziranega perila v Franciji. Pariški »Matin« poroča, da so francoske trvornice začele izdelovati tipizirano perilo. Prvi Izdelki te vrsrte pridejo v najkrajšem času v promet.
Studijski zav®d italijansl; vojne mornarice. V vojm luki La Speziji je bil .ustanovljen poseben zavod za eksperiment ra-nje. Zavod je podreen v tehničnem in znanstvenem pogledu odboru za gradnjo ladij v italijanskem vejnem ministrstvu.
švedski kralj še vedno igra tenis. 84!etni švedski kralj je prošle dni zopet prišel na tenišče ter odigral partijo tenisa na prostem. S tem je otvoril letošnjo teniško sezono v švelski prestolnici Stockholmu.
ItaKjansko-nemško vojaško tovarištvo Na postaji v Moden je srečal vlak italijanskih bojevnikov, ki so se vračali iz Rusije, vlak nemških vojakov, ki so takoj zapustili sveje vozove ter pr srčno pozdravljali svoje italijanske tovariše v orožju. — Navzoče občinstvo je to srečanje pozdravilo z živahnim odobravanjem.
Eksplozivne ure. 11-letni Edoardo Impa-rato iz Casal di Carinola pri Napoliju je na polju pobral uri podobno napravo, ki mu ie eksplodirala v rokah. Ena roka je bila dečku popolnoma razmesarjena. Fantek je pobral predmet v domnevi, da leži na t;eh ura, ki ima zlato verižico.
Prisega švicarske garde v Vatikanu. V četrtek 6. maja so v Rimu zaprisegli no-vake papeževe švicarske garde. Mladeniči so bili v novih uniformah s čeladami. Vojaški kaplan Krieg je imel na papeževe gardiste nagovor v nemškem jeziku, potem pa je prečital besedilo prisege, katero so rekrut: za njim ponavljali. Po vojaški prisegi je bila običajna parada, pri kateri je sodelovala tudi godba.
Japonski otroci na Campidogliju. Vsako leto 5. maja obhajajo na Japonskem dan otrok. Letos so ta dan proslavili na primeren način tudi v Rimu, kjer je Društvo prijateljev japonskega naroda priredilo poseben sprejem japonskih otrok, rojenih in živečih v Rimu. Sprejema se je udeležilo 16 Japoncev, rojenih v Rimu. ter 18 tam živečih. Otroke sta sprejela guverner Rima in princesa Borghese.
»Prijatelj Fric« na gramofonskih ploščah. Za 801etnico skladatelja Mascagnija snemajo italijanske operne družbe jubilantovo opero »Prijatelj Fric« na gj-smofonske ploS-če. Predstave za snemanje gramofonskih plošč vodi sam Pietro Mascagni.
Ameriški otroci brez šolskega pOuka. V Ameriki vlada zadnje čase občutno pomanjkanje učiteljev. 39.000 mladih učiteljev je odrinilo k vojakom, 37.000 pa se jih je posvetilo drugim, donosnejšim poklicem. Za-
rad* pomanjkanja učnih moči so samo v državi Illinois zaprli okrog 1000 šolskih "53-vociov.'
Okoli 1000 aretacij v Sofiji. Sofija je
bli a minuli teden več onj vojaško cern rana. Preiskave so se vršile cd hiše do hiše. Iskali so morilca bivšega bolgarskega ministrskega predsednika in policijskega ravnatelja v Sofiji. Pri raciji so prijeli okoli 1000 oseb, ki jih dolžijo udeležbe s prevratnimi nameni. Med aretiranci je 400 komu-n .sto v	f
.\ovc rumuuske letalske proge. Rumun-ska družba za letalstvo .>Lares« poroča, da se je v zadnjem času cbnovil letalski promet mec Bukarešto, Budimpešto, Dunajem in Berlinom
Elektrifikacija bolgarskih železnic. Bolgarska vlada ie napravila načrt za elektrifikacijo bolgarskih železnic. Elektrifikacija se bo izvedla postopno. V zvezi s tem poročajo bolgarski listi, da porabijo bolgarske železnice vsako leto nad 400.000 ton rv moga. ki bi bil z elektrifikacijo prihranjen.
Usodno iztirjen.ie tramvajskega voza. Iz
Komgsberga poročajo o nesreči tramvajskega voza s prikolico. Voz se je iztiril, pr: čemer je bilo 9 potnikov ubitih, 30 pa hudo ranjenih.
Srečen padec v globočino 10 m. 11-letna Floriana Camilloni iz Calcinaje pri Pisi se je te dni z žogo igrala na terasi hiše, v kateri stanujejo njeni starši. Zoga je deklici padla preko terase, Floriana se je sklonila, da bi videla, kam je šla žoga, pri tem pa je izgubila ravnotežje in padla na dvorišče. ki leži 10 m pod teraso. Vsi so mislili, da se ie deklica hudo poškodovala, v bolnišnici pa so zdravniki pri pregledu ugotovili. da je dobila samo malenkostne praske.
Piščanec s štirimi nogami. Fiumski kmetici Mariji Ambrožičevi se je izlegel piščanec s štirimi nogami. Piščanec je drugače popolnoma zdrav in čvrst ter kaže, da bo še nekaj časa ostal pri življenju.
Kača- pije otrokovo mleko. Iz Castel-franca Veneta poročajo o nenavadnem dogodku v družini zakoncev Fior, ki živita v Salvarosi. Zakonca imata hčerkico Bertilo, ki je stara 8 mesecev. Oče in mati sta zaposlena vsak dan pri poljskih delih ter odideta zdoma potem, ko položi mati otroku v košarico steklenico z mlekom. Te dni so sosedi zakoncev Fior pri oknu opazili grozen prizor. V sobo, kjer je otrok ležal, se je splazila kača, ki je zlezla v otrokovo košarico ter začela iz steklenice srkati mleko, ki je bilo namenjeno dojenčku. Ljudje so opazovali prizor, dokler ni kača popolnoma izpraznila steklenice z mlekom, nato pa So žival pobili. Zdaj sta si oče in mati šele na jasnem, čemu je njun otrok tako zaostal v razvoju. Kača je naj-brže že delj časa prihajala k otroku na mleko ter mu odvzemala hrano.	i
Kaj vem, kaf znam?
225.	Kaj je ukelele?
226.	Kaj pomeni »bona fide«?
227.	Katera azi jska vojska je kot uvedla smučanje?
228. Za računarje.
1+3 + 5 + 7+9=25; 2+4+6 + 8=20.
Številke 1 do 9 smo sestavili tu v dve nalogi, ki dajeta različni vsoti: 20 in 25. V vsaki izmed teh dveh nalog prestavi sedaj številke tako, da dobiš v obeh primerih kot rezultat 84 1/3!
• * •
Rešitev nalog 11. t. m.:
221.	Črke Q. e. d. so kratica za »Quod erat demonstrandum« in pomenijo: Kar je bilo dokazati.
222.	Hamurabi je bil babilonski kralj (1958.—1916. pred našim štetjem), ki je kot prvi izdal knjigo zakonov.
223.	Grofica Dubarryjeva je bila prijateljica francoskega kralja Ludovika XV.
224. Nesreča.

m
Zgodila se je na morju, kakor kaže rešitev.
ANEKDOTA
Charles Dufresny
Francoski poet Dufresny (1640—1724) Je napisal kupe dram, ki pa so jih vse kar igralci sami znatno krt- šali. Sem in tja so bili tako predrzni, da so na odru izpustili kar celo dejanje. Pesnik se je pritoževal zaradi tega. češ da ne bo nikoli učakal, da bi vsaj ena njegovih dram doživela vseh pet dejanj ne krajšanih.
Na to tarnanje mu je svetoval eden njegovih prijateljev.
:— Napiši torej dramo z enajstimi dejani. in če iih bodo šest črtali, 1a jih Se
jtfTwarrn fi&ffifi .cejih pgfc
»JUTRO« St 108
i riiVu - i «L
ie^jj
^Četrtek, 13. V. 1943-JXI

S PO R T
Tretji javili nastop naših atletov
Lahkoatletska zveza razpisuje za nedeljo 23. t. m. propagandni miting za moške v 7 disciplinah
Lahkoatletska zveza v Ljubljani bo organizirala v nedeljo, dne 23. maja, moško pro-pagnadno tekmovanje z naslednjim sporedom:
teki: 100 m, 300 m, 1000 m;
skoki: v višino in daljino
in meti: met krogle (5 kg), met kopja (600 gr).
Tekmovanje bo na športnem igrišču Hermesa v šiški. Zbirališče tekmovalcev, razdelitev številk in poziv ob 15.30. Tekmovalci, ki se pozivu ne odzovejo, ne bodo pri-puščeni k tekmovanju.
Prijave se sprejemajo do 21. t. m. do 18. pri Zvezi, Bleiweisova 1 a. Vpisnina znaša 1 liro. Pri vpisnini mora tekmovalec izjaviti, za kateri klub, šolo, organizacijo bo tekmoval in mora predložiti športno ali začasno izkaznico.
Tekmovanja se lahko udeleže atleti, ki so prvo leto vpisani v Zvezo ter niso dosegli v dosedanjih tekmovanjih prvih pet mest ter tudi vsi, ki še nimajo športne izkaznice; v tem primeru si morajo preskrbeti začasno športno izkaznico, ki jo bo izstavila lahkoatletska zveza v Ljubljani proti vplačilu vpisnine 1 lire. — Tekmovanja se lahko udeleže samo atleti, ki so vpisani v anagrafskih registrih za prebivalstvo pokrajine. En atlet tekmuje lahko le v eni j disciplini.
Po pozivu bodo razdeljene številke, za katere mora vsak tekmovalec položiti 3 lire kot varščino, ki se vrne ob vrnitvi številke. — Nagrade: CONI bo podaril vsem plasira-nim tekmovalcem nagrado za spomin. Pokal CONIa: Klub, šola ali organizacija, ki bo v obeh propagandnih tekmovanjih (moškem dne 23. maja in ženskem dne 30. maja) dosegla najboljšo skupno oceno, bo prejela pokal CONIa. Za pokal se bo štelo prvih šest klasificiranih v vsaki panogi. Prvo mesto šteje šest točk, drugo pet itd. šesto eno točko.
Tekmovalci, ki ob pozivu ne pokažejo sodniku športne izkaznice ali začasne izkaznice, ne bodo pripuščeni k startu.
Za primere, ki niso v tem pravilniku posebej omenjeni, so odločilna pravila lahko-atletske zveze.
Morebitne pritožbe je treba oddati vrhovnemu sodniku najmanj 15 minut po tekmovanju ter priložiti takso 25 lir, ki se vrne, če bo pritožbi ugodeno.
Lahkoatletska zveza ne odgovarja za poškodbe, ki bi mogle tekmovalce ali ostale doleteti pred tekmovanjem, med njim ali pozneje. Z vpisom za tekmovanje se tekmovalec obveže, da so mu znane vse gornje določbe.
Razgled po Evropi
v nogometu
Zakaj ne bi takole, kadar se poležejo viharji po domačih bitkah in spet z novimi nadarni pričakujemo lepših dogodkov kakor nam jih je prinesla zadnja nedelja, nekoliko bolj na široko pogledali okrog sebe po nogometnih terenih evropske celine, ki je — z izjemo nekaterih redkih m majhnih ploskev — prav tako vsa v bojnem metežu, pa jo kljub temu še zmerom veseli ta čudovita igra z okroglim usnjem.
V	dveh državah — razen Italije, kjer je bilo vprašanje novega državnega prvaka že rešeno na velikonočno nedeljo v prilog Torina — so nori državni prvaki tudi že znani, in sicer v Belgiji in Španiji. Na španskem se je zmaga nasmejala — kakor je bilo pričakovati — dobremu klubu SC Atleticu lz Bilbaa, ki se je precej vidno odmaknil od neposrednega zasledovalca iz Seville. Lanski prvak iz Va-lencije je ostal daleč v ozadju. Približno tako so se dogodki razvijali tudi v Belgiji, kjer je letos osvojilo naslov državnega prvaka moštvo FC Mechelna, ki je precej krepko obračunalo z lanskim prvakom Liersche SC.
V	Švici zaradi dodelitve najponosnejše-ga naslova tudi ne bo več prevelikih pretresi jajev. Enajstorica Grashoppersa iz Curiha, ki je tudi lani spravila to lovoriko, ima že toliko prednosti pred drugo-plasiranim Luganom, da je ni mogoče več dohiteti, ne glede na to, da gre tekmovanje že precej h kraju.
Po ostalih evropskih državah bo treba počakati še nekaj tednov, preden bomo izvedeli za imena najboljših nogometnih predstavnikov. V Nemčiji so pravkar začeli igrati v zaključnem kolu, kjer pa pcjde letos nekoliko hitreje, ker je bil uveden tako imenovani pokalni način, to se pravi, kdor izgubi, odpade. V drugo kolo je vstopilo še 16 moštev, med katerimi je lanski prvak Schalke 04 dobil za nasprotnika enajstorico Wilhelmshavena 05. dunajska Vienna pa bo sedaj poskusila svojo srečo z nasprotnikom Reinecke iz Briega. Med znanimi moštvi so še v konkurenci: Miinchen 1860, Victoria iz Kolna, Dresden SC, SV 92 iz Berlina in drugi, med njimi tudi eno iz Varšave.
Na Holadskem so preteklo nedeljo igrali dve tekmi v zaključnem turnirju in od tedaj še bolj nedosegljivo vodi klub Ft»y-noord.
Tudi v Franciji je prvenstveno tekmovanje že v zaključni fazi, saj so že določeni posamezni pokrajinski prvaki, med katere se je utegnilo vriniti najboljše moštvo iz Marseilla, medtem ko za severni pas še ni odločeno, ali ga bo zastopal Pariz ali Perpignan.
Na Madžarskem tri izmed "ajbolj znanih enajstoric (Ferencvaros, Ujpest in Kispest) skoraj nimajo vež -ložnosti, da bi se uveljavile proti vodilnemu ^sepelu, ki je že za štiri točke pred Velikim Vara-dinom na drugem mestu in dolgoletnim madžarskim mojstrom Ferencvarosom Vse tako kaže, da se bo ta ->ekoč zapostavljeni klub letos le ponašal z naslovom državnega prvaka.
V	Rumuniji teče ogorčena borba za najboljše mesto med podeželskim klubom
Crajovo m prestolniškim Rapidom, na katere izid je treba tudi še počakati.
V	severnih evropskih državah je prvenstveno tekmovanje na zelenem polju tudi šele sredi razvoja, kajti v onih krajih je treba pozimi precej dolgo ustaviti vsako življenje na travnikih, ker so tam zime drugačne kakor pri nas. Te dni se bo polagoma spet začelo.
V	Turčiji je bila odločilna tekma za naslov prav pred kratkim, in sicer med obema vodilnima moštvoma iz Carigrada, med katerima je z najtesnejšim izidom zmagalo moštvo Bešiktaš, ki si je tako pridobilo naslov prvaka že petič zaporedoma.
Na Hrvatskem je Gradjanski na najboljši poti, da bo spet prevzel svoje tradicionalno mesto med hrvatskimi klubi.
Tako se ta začarana žoga vrti sreai vojne vihre ob zmerom nezmanjšanem zanimanju tisočev in tisočev, ki so jih
prevzele njene privlačnosti.
*
Zdaj pa še nekaj vrstic o najnovejšem v bližnji okolici!
Mariborski Rapid in njihovi krajevni tekmeci domači železničarji so zadnjo nedeljo igrali za točke. Igro so z 1:0 dobili Rapidovci, toda njihovi nasprotniki so sredi napetih dogodkov zastreljali enajstmetrovko. Gledalcev je bilo okrog 1000, edini gol v tej tekmi je spravil v mrežo Krainer.
Zadnja igra za kvalifikacijo med Trie-stino, Barijem in Venezio bo prihodnjo nedeljo v Modeni med Triestino in Barijem. Triestinei imajo to pot lahko r alogo ln vse tako kaže, da bo morala v divizijo B — Venezia.
s— 50.21 m v disku (Tosi) je bil najboljši izid, ki so ga zabeležili na nedeljski atletski prireditvi v Savoni, na kateri je startalo več najboljših italijanskih atletov. Tudi uspehi Barda na 800 m z 1:58 in Beviacque na 1500 m s 15:24.5 so za začetek sezone prav dobri, tem bolj. ker je nastopajoče precej motilo hladno in deževno vreme.
SK žabjak sporoča, da je obvezni trening za rezervo in I. moštvo na običajnem prostoru v četrtek ob 18 V petek ob 19. v klubski sobi obvezen sestanek zaradi nedeljskih iger. Ovsenik, Kurent, Pišek in Suhadolnik sigurno. — Predsednik.
s— Zbor lahkoatletskih sodnikov (službeno). Obveščamo gg. sodnike, ki so določeni za finale mladinskega tekmovanja, da je preloženo od sobote, 15. t. m., na torek. 18. t. m. Pričetek tekmovanja bo ob 17.. zbor sodnikov pol ure prej Prosimo zanesljive in točne udeležbe vseh gg. sodnikov.
Znamenita bitka pri Sisku pred 350 leti
Kako Je prišlo do bitke in kako je krščanska vojska premagala turško armado
Izkopavanja v cirkusu Maximu. Navzlic vojni dobi so v Rimu na delu, da bi očistili prostor, na katerem je stal nekoč največji cirkus antike, namreč cirkus Maximus. Pozimi 1939 je bilo na prostoru cirkusa Maxi-ma še zabavišče s plavalnim bazenom, raznimi igrišči itd. Spomladi leta 1941. pa so začeli teren čistiti in dela se še vedno nadaljujejo.
V prejšnjem članku o turških vojnah pred 350 leti smo malo pojasnili nekatere dogodke pred znameneto bitko pri Sisku. Zdaj je treba še povedati, kako je prišlo do bitke, kako se je razvila in končala; rekli smo, da je ta bitka odločila nadaljnjo usodo dežel na meji mogcčne turške države. Po bitki pri Sisku Turki niso več ogrožali srednje Evrope, tako da so bili tudi Slovenci varni pred' njimi in začele so se celiti rane, ki so jih zasekale našim deželam neprestane vojne prejšnje dobe.
Usodno leto 1593
Usodno leto 1593 so zgodovinarji omenjal; zelo pogosto in pri nas so se ga spominjali na številnih proslavah zmage pri Sisku še čez stoletja. V prejšnjem članku smo povedali, da. so se Turki pa tu<M krščanska vojska pripravljali na spopad leta 1592, a da je prišlo le do manjših bitk. Vse je šlo po sreči Hasanu-paši, ki je uresničeval svoje veljke načrte. Turki so zavzeli postojanke in začeli ogražati neposredno Si-sek. Ko bi padel Sisek, b: poplave turške armade ne mogle zadržati tudi trdnjave v notranjosti avstrijskih in cgrskih dežel. Najbrž bi potem Turki neposredno ogrožali Dunaj in njihova oblast bi se razširila nn srednjo Evropo. Kako nevarno je bilo turško prodiranje, so se v Avstriji seveda zavedali, kar so seveda vedeli tudi Turki. Ha-san se je temeljito pripravljal na spopad, saj je dobro vedel, da bo pršlo do hude bitke, že v začetku leta so prihajale k nam vesti, da se Hasan oborožuje, kakor da se pripravlja na najhujši odpor. V slovenskih deželah se je širil vedno bolj poplah kakor navadno pred velikimi turškimi napadi. Zdaj so se pa zavedali, da ne gre zgolj za plenitvene pohode, kakor navadno, ko se je sovražnik izogibal močnejših trdnjav. Vedeli so, da se ne zbirajo tako velike trume le zaradi plenitve, temveč, da bi pomendra-le krščansko vojsko ter poplavile naše dežele. Andrej Turjaški, ki je nosil naslov vrhovnega maršala dednih dežel na Kranjskem in v Slovenski marki, ge je še posebno dobro zavedal velike nevarnosti jn svoje odgovornosti, zato je pa tudi dramil zavest kranjskih deželnih stanov, da bi zbrali vse sile za obrambo.
Predigra velike bitke
Predigra velike bitke se je začela spomladi. Nadvojvcda Ernest je spoznal, da ie treba okrepiti obrambo na Kranjskem in izdal je nekaj, ukrepov v ta namen. Nobenega dvoma ni bilo več, da se bo turška vojska zopet mirno razšla. Nadvojvoda je poslal na pomoč Turjaškemu nekaj vojaštva, da bi zavaroval karlovško trdnjavo, nekaj vojakov je pa tudi bilo odposlanih v Zagreb. — Spomladi so začele posamezne turške čete že vdirati na Hrvatsko. Manjši oddelki so nenadno napadli tu in tam, pograbili plen ter zopet prav tako naglo cdšli. Da se bliža jo veliki dogodki, se je izkazalo ko je Ha^an sredi aprila prispel z veliko vojsko v Petrinjo. Turki so začeli popravljati mest čez Kolpo in delati mest čez Odro, iz česar je bilo lahko spoznati, da se pripravljajo na napad na Sisek. Si3eška posadka je bila preslaba, da bi se smela pokazat] izza utrdb in preb valstvo je s strahom opazovalo priprave Turkov, ki jih ni nihče oviral pri njihovem delu. Razen tega so prihajale še mnoge druge vznemirjajoče vesti o turških pripravah, n. pr. da je bo-senski paša privedel svojo vojsko v Bihač Ln da se jc glavna Hasanova vojska zbirala pri Lipši v Bosni. Nadvojvcda je obvestil kranjske deželne stanove 27. aprila, naj se dobro pripravijo na nevarnost ter zavarujejo deželno mejo. Kranjski deželni stanovi so pa 6. maja odgovorili nadvojvodi, da ne kaže pošiljati kranjske vojske v Krajino, češ da primanjkuje živeža že tamkajšnjim vojakom, nimajo pa tudi streliva in ne denarja. Vendar so deželni stanovi sprevideli, kako velika nevarnost preti deželi in 10. maja so izdali deželni eskrbnik, deželni upravnik in vcedom z vsemj deželnimi odbornik oklic za oborožitev. Oklic so preči-tali na prižnicah v kranjskih cerkvah. Po tem oklcu bi naj bili konjeniki že 20. maja v Zagrebu. Gospostva bi naj sestavile zapisnike pešcev na svojih področjih. Ko bodo zagoreli kresovi in bodo zagrmeli streli, naznainjajoči poplah, naj bi se odpravili za obrambo izbrani možje na določena mesta.
Trije streli, ki so klicali pod orožje
Sredi maja so se začele turške trume premikati in 16. maja je pisal Andrej Tur-iaškj kranjskim dežel, stanovom, da bo Hasan napadel iz Kostanjevice ter naj kranjski konjeniki več ne oklevajo in se naj odpravijo k njemu. Zvečer 17. maja so zagrmeli po vsi kranjski deželi trije streli, ki so klicali pod orožje konjenico. Naslednji večer so strele ponovili. Poveljnik konjenikov Adam pl. Ravbar je prejel povelje, na. odrine s svojimi oddelki na deželno mejo
in če bo treba, naj pohiti na pomoč drugim vojskam. Prava vojna se je prav za prav začela v drugi polovici maja. Rustan wtg je 20. maja nenadno planil iz Petrinje s 3000 konjeniki in pešci. Vdrl je na Tu-ropolje. Pogorelo je več naselij. Temu oddelku Turkov se niso mogli postaviti po robu, ker ni bilo blizu dovolj vojaštva. Hasan je taboril pri dvoru bega Rustana v Strigovlju pri Kostanjevici. Zapovedal .e. naj se združijo z njim s svojimi vojskami spahiji iz vsega bosenskega pašaluka. — Kranjski konjeniki so odrinili na vojno 23. maja in 30 maja so bili že v Metliki.
»Grozna je njegova moč«
Končno je prispela vest, ki so se je najbolj bali: glavna Hasanova vojska se je začela pomikati protj Sisku 10. junija. Ugasnilo je zadnje upanje, da se Turki ne bodo lotili Siska. Poveljnika v Senju in Otočcu sta pisala deželnim stanovom o prihodu Turkov: »Grozna je njegova (Hasanova) moč. Kar mere nes ti orožje v pašaluku, gre z njim. S seboj pelje »kacijanarico«, dolg top iz Krupe, in mnogo manjših to-pičev. Vojakj so izvrstno preskrbljeni z živežem.« čez 5 dni so Turki prispeli pred Sisek in začeli so takoj obstreljevati trdnjavo. Vest. da se je bitka začela, se je bliskovito razširila v notranjost države. Začeli so se posvetovati, kaj bi bilo treba še ukreniti V Zagrebu so si želeli pomoči kranjskih deželnih brambovcev. Andrej Turjaški je že 16. junija pohitel s svojimi oddelki iz Karlovca proti Sisku in med potjo so se mu pridružile Eggenbergove in oa-nove čete v Turopolju. Krščanska vojska je bila v primeri s turškimi trumami zelo slaba, saj je štela le okrog 4000 mož a Turkov je bilo približno 50.000, če smemo verjeti poročilu Turjaškega. Zvečer pred usodnim dnem, 21. junija, je napravil Hasan veliko napako. Ko je zagledal avstri-sko vojsko, je zbral najboljše čete z njiho vimi poveljniki ter odrinil z njimi na drugo stran Kolpe proti Staremu Sisku. Utaboril se je med Savo, Odro in Kolpo. Vojska, ki je odšla na drugi breg, je štela okrog 20 tisoč mož.
Bitka in zmaga
Eil je torek kakor bo letos 22. junija, god sv. Ahaca, ko sta se spopadli turška in avstrijska vojska. Bitka se je začela malo pred poldnem. Bila je silovita, z vsemi pridevniki, ki jih rabijo narodne pesmi o turških vojnah. Najprej so naskočili Turke
Hrvati, konjeniki in pešci, a so bili krvavo odbiti ter so se morali naglo umakniti. Slabo je začelo kazati, toda vo^ia sreča je opoteča. Z večjim uspehom so se spopadli kranski mušketirji in strelci z oddelki zborniškega bega. Kranjci so izvrstno streljali, da so se zvalili s konj številni sovražniki. V ozadju so 3e Turkj začeli umikati proti mostu, da bi imeli zavarovan hrbet. Andrej Turjaški je takoj presodil kritičen položaj Turkov in hotel jim je prestreči umik čez vodo. Poslal je poveljnika arkebuzirjev z njunimi oddelki, da bi zavzeli most. To se jima je tudi posrečilo. Turki so se pa hoteli vseeno izmuzniti, pa so se začeli spuščati v vodo, da bi se s plavanjem rešili na drugi breg. To je pa bila še hujša napaka, kajti nastala je silna zmešnjava in množica se je začela utapljati v Kolpi. To je zbegalo tudi Turke, ki so bili na drugem, varnem bregu. Začeli so se bati, da jih bo krščanska vojska presenetila, če se ne bodo dovolj hitro umaknili in da bi ji ne prišel v roko smodnik, so ga zažgali, šotorov pa niso niti vzeli s' seboj. Večina turške armade, ki je bila na »avstrijskem« bregu, je pa bilo uničene, čez Kolpo se je od 20.000 Turkov rešilo le okreg 2500 mož. Izredno mnogo jih je utonilo v Kolpi, med njimi tudd 9 begov. Krščanska vojska je zasegla ogromen plen. Zmaga nad Turki, ki je bila tako velika, kakršne dotlej avstrijska vejska še nj izvojevala tako naglo v takšnem razmerju sil. V Kolpi je utonil tudi Hasan, ki so ga dan po bitki potegnili iz vode. Turjaški ga je dal pokopati pri Sisku, a Turki so ponoči skrivaj odkopali truplo in ga prepeljali v Banjaluko. Andrej Turjaški je poročal o bitki in zmagi 24. junija in 3. julija. Po njegovem poročilu so bila pozneje po večini posneta zgodovinska poročila, a zgodovinarji so se posluževali seveda še raznih drugih listin iz tiste diobe, kolikor ao bile v zvezi o sisešlcj bitk. Ko je krščanaita vojska že slavila zmago, so se v Gradcu pri nadvojvodi še posvetovali, kako bi se obranili Turkov, kajti tedaj so prihajale vesti še zelo počasi. Poročila o bitki so prispela v Gradec 30. junija. Veselje nad zmago je bilo izredno v vsej državi, a tudi v drugih krščanskih državah.
Naročite se na »Dobro knjigo«!
		
k. - IV ' - ■		
Po kratki in mučni bolezni je odšel za svojo ljubljeno in nepozabno soprogo naš dobri striček, svak, gospod
ing. HUGO SPITZER
Dragega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti v četrtek, dne 13. maja ob 5. popoldne, izpred farne cerkve na Viču, na viško pokopališče. Do dneva pogreba leži v mrtvašnici splošne bolnice.
Maša zadušnica bo v torek, dne 18. t. m. v farni cerkvi na Viču.
Ljubljana, 11. maja 1943.
Žalujoči: TONČKA SKULIC, nečakinja in rodbine SKULIC, dr. GRAPAR, PORENTA
*
t
V neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je zapustil po dolgi in težki bolezni naš ljubljeni mož, predobri očim, brat, stric in svak, gospod
DEMŠAR IVAN
VIŠJI VETERINARSKI SVETNIK V POKOJU
Pogreb blagopokojnega bo v četrtek, dne 13. maja 1943 ob 17. na farno pokopališče v Mokronogu.
Mokronog, Ljubljana, Novo mesto, Litija, Kamnik, 11. maja 1943.
Žalujoče rodbine: DEMŠAR, GERNEDL, KEMPERLE, PLESKOVIC.
A. ALEXANDER:
39
POZABLJENI NAPEV
ROMAN
»Ta domneva se je nemara ponujala, a jaz sem jo kmalu zavrgel. Nočni čuvaj je bil ustreljen s samokresom, ki je bil Mehičanova last. Ko bi ga bil Manhattan ustrelil s tem orožjem, bi bili ostali na kopitu njegovi prstni odtisi; vendar sem ugotovil, da je imel morilec rokavice na rokah. Bil je torej poklicni zločinec.«
Detektiv se je nasmehnil.
»Neverjetno!« je vzkliknil skoraj z občudovanjem. »In kako ste to opazili?«
»Na majhnem vijaku pri samokresu je bil obvisel droban ostržek od rokavice; in vaša desna rokavica, ki sem si jo k sreči lahko ogledal, ima odrtino, ki se natanko ujema s tem, kar sem našel na orožju.«
Huntington je obmolknil.
»Podoba je, da so se dogodki v usodni noči razvijali nekako takole,« je Hearn nadaljeval: »O pol-enajstih je Manhattan sprejel na svojem domu dva človeka: Mehičana in vas. Kaj ste govorili med seboj in kaj se je godilo naslednje pol ure, se mi ni posrečilo dognati. Nekaj pa je očitno: tisti, ki ie okrog enajstih zapustil hišo in se odpeljal z avto
mobilom, ni bil nihče drug kakor Manhattan. Vi ste ostali nekaj ur z Mehičanom sami v milijonar-jevem stanovanju in ste šele okrog treh zjutraj usmrtili nesrečneža z dušljivim plinom. Nato ste ga preoblekli v Manhattanova oblačila, mu polili obraz z razjedajočo kislino, da ga ne bi bilo moči spoznati, in mu poprej še v isti .namen obrili brke, bržkone zato, ker se niste baš trdno zanesli na raz-krajalno moč triklorne ocetne kisline... Ali mar ni tako?«
Huntingtonu so se zrcalili na licu protislovni občutki. .
»Mnogo veste,« je zamišljeno izpregovoril. »Da, kar preveč.« Nato je dolgo molčal, zatopljen v svoje misli. »Kapetan,« je rekel nazadnje s porogljivim nasmeškom na ustnicah, »kako si zamišljate svoj odhod iz te hiše?«
Hearn je zavzeto vzdignil glavo.
»Kaj hočete reči?... Aha! Zastran naprave, ki ste jo med tem spet vključili, ,ne da bi jaz kaj opazil'? Rekel bi...« — počehljal se je po tilniku — »rekel bi, da je bolj pametno, če jo znova izklopite.«
Huntington je odločno stresel glavo.
»Niti na misel mi ne hodi,« je dejal. »Živi ne boste zapustili te hiše, Hearn!«
Kapetan je bil videti ves prepaden.
»Za Boga svetega!« je rekel z malone slovesnim glasom. »Torej me mislite zaklati?«
Zasebni detektiv je "nagubančil čelo.
»Volja do šal vam bo kmalu prešla, kapetan!« je rekel z zloveStnim glasom. »Tu spodaj imam pro-
storček, kjer se boste do sitega nadihali plina. In to je vse, kar sem vam hotel povedati!«
»Nu, izvrstno!« Hearn, si je pomel roke. »Kakor v kinu. Toda,« dodal z izrazom živahnega obžalovanja, »bojim se, da se vaša lepa predstava ne bo mogla vršiti, Huntington! Pred odhodom iz svoje pisarne sem pozabil na mizi neko pismo, v katerem je omenjeno vse, kar kaže na vas. Svetujem vam torej, da se premislite in izpremenite spored.«
Huntington je zamežal.
»Po vsem, kar slišim, ste res velezmožen impro-vizator,« je rekel z rahlim podsmehom. »Manjka vam le odlika izvirnosti Zdi se mi, da sem že videl podobne reči v nekem filmu z Divjega zapada: strašen zločinec izpusti junaškega Toma Mixa ali Georgea 0'Briena, ne spominjam se več, katerega, ker verjame bajki o pozabljenem pismu. Zbudite se, gospod, na to limanico me ne dobite!«
Živčno je prijel za telefonsko slušalo in sestavil številko policijskega ravnateljstva.
»Kje ste pozabili pismo?«
»V svoji delovni sobi, na pisalni mizi,« je Hearn prijazno odvrnil. »Dobro premislite, kar storite, drugače bi se utegnilo zgoditi...
Huntington mu je mahnil, naj molči.
»Halo! Tu narednik Myers!« je zaklical v aparat. »Da?... Nu, dobro me poslušajte: kapetan Heam je pozabil na svoji mizi pismo, naslovljeno na ravnatelja ... Pri tej priči ga hoče imeti!... Stopite ponj in ga neutegoma pošljite k njemu na dom... Kaj?... Da, čakam...« In res je čakal s slušalom
na ušesu. »Kako?« je vprašal kmalu nato. »Nobenega pisma ni na pisalni mizi?... Oh, res čudno! Hvala, do svidenja!«
Odložil je slušalo. Grd nasmeh mu je pregiba! ustnice.
»Nu, kapetan, kaj pravite?«
Hearn je presenečeno zmajal z glavo.
»Slabo, slabo!« je zamrmral. »Kako se bo le končalo ?... Kaj vse bo še izumila ta novodobna mladina?« Osuplo je zrl na konce telefonske žice, ki ga je ves čas razgovora držal v roki. »Svoje dni je moral človek, če je hotel govoriti, najprej vtakniti stikalo v ti dve luknjici; dandanes pa govoriš seveda tudi brez spoja... Oh, ta Marconi!«
Huntington je od togote zaripnil kakor mak.
»Kdo vam je dovolil, da se dotikate mojega telefonskega aparata?« je razjarjeno zavpiL
Hearn ga je strahoma pogledal.
»Prosim za zamero,« je pohlevno dejal. »Nemara se motim, a vidite, mislil sem, da se takisto lahko dotaknem telefonske žice, kakor se nameravate čez kaj časa vi dotakniti mojega telesa, ne da bi me prosili dovoljenja. Vsekako oprostite moji vnemi!... Toda stikalna ploščica je prenizka, svetoval bi vam, da jo daste pričvrstiti kakih dvajset centimetrov više. Tako boste imeli stikalo vsaj na očeh, kadar boste spet hoteli hliniti telefonski razgovor, in ne bo se vam moglo zgoditi, da bi vsiljenec, kakor sem jaz...«
»To vam nič mar!« je srdito revknil detektiv. »Sicer pa...«
Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani