MARC
16	Č Marija, epokor.
17	P Patrik	+ 1S_S Ciril Jeraj.
19	N 4~Postiia~Jože1
20	P Feliks in tov.$
21	T Benedikt
22	S Nikolaj, zvel. +
23	č Irenej
24	P Gabrijel ■»
25	S Oznan. M. D.
26	N Tiha nedelja
27	P Rupert, xko£
28	T Janez, pušč. 5
29	S Jona	+ SO č Angela Fol.
31 P BI. Modest +
LOVENEC
ERYI SLOVENSKI LIST ffl SMEREH
Wetlo: r« vtro in ntroi — ta pravico in f ttniti — pd M* U HM0«)
GLASILO SLOV. KATOIi DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOOETU; & P. DRUŽBE SV. MOHORJA S
CHIGAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
£Official Organ of font Slovenian Organit*UontJ
ŠTEV. (NO.) 59.
CHICAGO, ILL., TOREK, 28. MARCA — TUESDAY MARCH 28, 1939
LETNIK (VOL). XLVIII.
Tunizija, Džibuti in sueški prekop tvorijo zahteve, ki jih je Mussolini stavil na Francijo. — Govor manj bojevit, kakor se je pričakovalo. — Mussolini proslavljal silo in ožigosal demokracijo in pacilizem.
Rim, Italija. — Dočim so Italijani že skoraj štiri mesece kričaje izražali zahteve po raznih kosih francoske zem-
«
]je, so te zahteve dobile uradni značaj šele zdaj, ko jih je Mussolini sam izrekel ter pri tem tudi natančno opredelil, kaj pravzaprav hoče Italija od Francije. Izrazil je te zahteve Mussolini v svojem govoru, ki ga je imel v nedeljo zvečer ob proslavi dvajsetletnice, kar je bila ustanovljena prva fašistična udarna četa.
Na ta njegov govor je Evropa, zlasti pa Francija, čakala z veliko napetostjo, kajti z gotovostjo se je pričakovalo da bo razjasnil odnošaje med Italijo in Francijo, dasi je istočasno dbstojal strah, da bo ustvaril še bolj napeto razmerje med obema državama. Kljub temu pa, da je Mussolini v govoru po svoji navadi rohnel nad demokracijo in pacifizmom, je vendar kazal veliko manjšo bojevi-tost, kakor se je pričakovalo. Nekateri vidijo v govoru celo M ussolin i j evo naklonjenost, da se upostavi prijateljstvo s Francijo, ako bo ta le pristala na zahteve Italije, o katerih trdi Mussolini, da so popblnoma upravičene.
Ozemlje, ki ga zahteva Italija od Francije, je, po Mussolinijevi izjavi Tunizija v severni Afriki, Džibuti z okolico v vzhodni Afriki, in pa solast, sueškega prekopa. Mussolini ni vključil Korzike in Nice, po katerih je Italija neuradno kričala. Franciji, je dejal Mussolini, je na prosto dano, cla odbije te italijanske zahteve, in nato povdaril: "Toda ne bo se' mogla pozneje pritoževati, ako bo prepad, ki zdaj loči obe državi, postal tako globok, . da ga bo težko, ako že ne celo nemogoče zasuti".
To so bile najostrejše besede, ki jih je Mussolini naperil direktno na Francijo. Pač pa je tem ostrejše zagrozil demokratičnim državam v splošno. Povdaril je, da bodo avtoritarne države na vsako zverjo, ki bi bila naperjena proti njim, odgovorile s tem, da bodo iz obram'be prešle na ofenzivo na vseh točkah. O osi Rim-Berlin je zatrdil, da je neprelomljiva, češ, da njena moč ne obstoja samo iz sorodstva dveh držav, 'rriarveč še bolj v tem, ker se v njej srečate dve sorodni revoluciji, enako nasprotni vsem pojmom o sedanji civilizaciji. Še posebej pa je Mussolinji povdaril, da so le tisti odnošaji med državami kaj vredni, ki temelje na sili in, da je sila odločujoč •dement pri njih politiki,ter da '"o kakem bratstvu, sesterstvu, bratranstvu in drugih podobnih odnošajih niti slišati . ne maramo več." O kakem "stalnem miru" pa je govornik dejal, da bi bil katastrofa za človeško civilizacijo, in da so *nu zato profesijonalni pacifi sti še posebno mrzki.
JAPONSKA OB-
S0JAS0VJETE
Trdi, da Rusija kaže sovraž nost napram njej.
Tokio, Japonska. — Tukajšnja časopisna agencija je koncem zadnjega tedna izrazila ostre obdolžbe proti sovjetski Rusiji, da se ta stalno pripravlja na spopad z Japonsko. Tako, pravi, gradi Rusija močne utrdbe severno od Cangkufeng, kjer je lani prišlo do bitk med obema državama. Istočasno je eden japonskih vladnih uradnikov vložil protest pri zastopniku Rusije proti govorom. naper-jenim proti Japonski na kongresu komunistične stranke v Moskvi, in trjli, da ti govori utegnejo škodovati odnosa jem med obema državama.
--_o--
JUNAŠKI FANT REŠIL
ŽIVLJENJE Chicago, 111. — 18 let stari Clifford Youmans, 5109 Kim-bark ave., po pravici zasluži odlikovanje za svoj junaški čin, ki ga je izvršil zadnji petek. Sedel' je na obrežju jezera ob 54. cesti, ko je videl,kako se je dvema dečkoma kake četrt milje daleč na vodi prevrnil čoln in kako se borita za življenje. Brez pomišljanja je odvrgel obl.eko in splaval na pomoč. S seboj je vzel kos lesa, ki je plaval na vodi, in prispel na mesto nesreče se dovolj zgodaj, da je pomagal enemu obeh ponesrečencev, dočim je drugi med tem že u-tonil. Rešenemu, 17 letnemu R. Bensonu, je v podporo ponudil kos lesa in ga nato deloma porival, deloma vlekel na varno k obrežju. Tamkaj se' je med tem nabralo na stotine ljudi, ki so z glasnimi vzkliki pozdravljali rešitelja.
--o—■—
SLABA NOVICA ZA ZLOČINCE Chicago, 111. — Na svoji seji zadnji petek je mestni odbor odobril neko odredbo, kji I je tukajšnji zločinci gotovo ne I bodo z veseljem pozdravili. Dovolilo se je namreč policijskemu departmentu nakazilo $50,338, s katerimi naj ta nabavi 63 novih policijskih avtomobilov, in poleg tega $11,425 za 631,000 krogel.
-o-
DEKLICA ZADELA $50,000 Chicago, 111. — Za družino Eric Peterson, 5812 No. Rockwell st., so finančne skrbi, ki so jih neusmlijeno trle zadnje čase, končane. Pretekli petek je namreč loterijska srečka za irske konjske dirke, ki jo je Mrs. Peterson kupila na i'me svoje 14 letne hčerke, Gloriije, zadela lepo svoto $50,000. Kakor pmvi ženska, je celi čas pridno molila, da bi jim prišla kako pomoč iz stiske,in imela je tako zaupanje, da, ni jamo upala, marveč kar vedela, da pomoč ne bo izostala. In tako je res prišla.
HITLER CESTI-TALJPAPEŽU
Nazijski listi istočasno zasmehovali cerkvene dostojanstvenike.
Amsterdam. — Poročila govore, da je Hitler lastnoročno napisal pismo novemu papežu Piju XII. ob njegovi izvolitvi in mu v toplih besedah izrazil svoje osebne čestitke, dočim je uradnim potohi istoril isto še njegov poslanik. Domnevajo bi se iz tega, da bo med cerkvijo in državo v Nemčiji prišlo do prijateljskih odnoša-jev. Ravno nasprotna slika pa se dobi iz nazijskega časopisja. To je namreč skoraj istočasno na surov način napadalo in smešilo razne kardinale, ki so bili zbrani pri volitvah v Vatikanu, in posebej pa je zasmehovalo še konklavo. — Komu je torej verjeti?
-o—_
LEBRUNA SILIJO, NAJ OSTANE PREDSEDNIK
Pariz, Francija. — Termin francoskega predsednika Le-bruna se bliža koncu in 4. aprila bi imel parlament izvoliti njegovega naslednika.
POSLANIK PRIPOROČA MOLČANJE
London, Anglija. — Tukajšnji ameriški poslanik Kennedy se je izrazil zadnji petek napram časnikarjem,da bi bilo dobro v sedanjem razburjenju, ki so ga povzročili dogodki prejšnjega tedna, da bi vsakdo, ki ni uradno pooblaščen, da govori v imenu svoje vlade, držal jezik za zobmi, očividno, da se prepreči še večje vznemirjenje. Omenil pa je, da zna bitji sedanja nevarnost vsaj tolikšna, kakor je bila v septembru, ako ne še večja.
ŠPANIJA V NOVI BITKI
Po brezuspešnih pogajanjih med nacijonalisti in republikanci odredil Franco novo ofenzivo.
PO KAT\SVETl)
—	Washington, D. C. — — Isti dan, namreč 20. marca, je katoliški cerkvi v Ameriki smrt pobrala kar dva škofa. Eden od njih je bil 63 letni Bern. J. Mahoney iz Sioux Falls, drugi pa 80 letni Jos. H. Conroy iz Ogensburg, N. Y.
—	Pariz, Francija. — Katoliška del. organizacija, Mednarodna konferacija krščanski^ sindikatov, se zadnja leta čimdalje bolj širi in ima zdaj 1,200,000 članov širom osmerih držav. Istočasno pa
Iz JMigo&iavije
Kriminalna policija v Beogradu je odkrila veliko mednarodno tihotapsko afero, in aretirala več oseh,—Vlada prepovedala ustanavljanje veleblagovnic. — Smrtna kosa in drugo.	^
Parlamentarni krogi pa so nazaduje v fašističnih drža podvzeli gibanje, da se prego- vah. vori Lebrun, naj obdrži svoje mesto, in da se sploh odložijo volitve, dokler vlada sedanja nevarna situacija v Evropi. Dva kandidata, ki sta se nameravala potegovati za Le-brunovo mesto, sta baje pri volji, da prekličeta kandidaturo, ako se Lebrun izjavi, da ostane.
RESOLUCIJA PROTI DEL.
TAJNICI POBITA
Washington, D. C. —- Kakor je bilo že poročano, je bila v poslanski zbornici svoje-časno predložena od republikanskega poslanca Thomas a iz N. J. resolucija, da se ima delavska tajnica Perkins postaviti na zatožno klop in pod kazensko obravnavo, češ, da je preveč milo postopala proti H. Bridgesu in ni dovolila njegove deportacije. Juridični odbor zbornice pa je zadnji petek enoglr/mo razveljavil to
—	Kaunas, Litvenija. — Judovstvo na splošno se zaveda, da je s pokojnim papežem, Pijem XI., izgubilo dobrega prijatelja in, da pokažejo svojo hvaležnost, so tukajšnji Judje nabrali v njegov spomin $1,700 za katoliško dobrodelje.
—	Pariz, Francija. — Iz poročila, ki ga je izdal o katoliških misijonih neki tukajšnji kat. list, se razvidi, da je ločasno na misijonskem delu skupno 269,000 oseb, število katoličanov v misijonskih deželah pa se je dvignilo nad 21 milijonov.
-o-
Ne glej, da agitirajo za katoliški tisk samo nekateri, tudi ti se dvigni in stori kaj za svoj katoliški časopis!
resolucijo, češ, da ni dovolj dokazov za obdolžitve.
Hendaye, Francija. — Pogajanja med nacionalistično in republikansko vlado v Španiji so se razbila in general Franco je pod vzel v nedeljo dolgo pričakovano končno ofenzivo proti tistemu delu države, ki je še pod oblastjo madridske vlade.
Kakor je madridska vlada objavila po radio, je bila pripravljena za podajo pod pogoji, da nacijonalisti ne bodo izvajali n i k a k e g a maščevanja niti nad vojaštvom, niti nad civilisti, ki so med vojno stali na vladni strani, in enako ne nad voditelji v vladi; dalje, da se nudi tistim, ki žele pobegniti, 25 dni časa za to, in končno, da se odpravijo iz Španije Italijani in Mavri. Na garancije so nacijonalisti pristali, se poroča iz Madrida; prekinili pa so pogajanja, ko so se republikanci izjavili, da jim ni mogoče, izpolniti vseh pogojev, ki so jim bili stavljeni, v tako kratkem času.
Iz Madrida prihajajo neuradne vesti, da namerava tamkajšnja vlada brezpogojno prepustiti mesto nacijonalistom, kljub temu, da so bila pogajanja brezuspešna.
--o-
ZVESTI SLUŽABNIK
PREPREČIL UGRABITEV
New York, N. Y. — Na dom episkopalnega škofa, Wm. T. Manninga, sta prišla zadnji petek zvečer dva tujca. Pri vratih ju je sprejel služabnik, črnec Thomas Wilson. Tujca sta pričela pogovor z Wilso-nom, ter ga skušala pregovoriti, naj jima odda proti odkupnini tri leta Staro vnukinjo škofa. Ponudila sta mu takoj $500 in mu obljubila, da bo pozneje dobil še $1000. Služabnik pa je v odgovor zakričal nad njima, naj se pobere-r.el, zaloputnil vrata ter poklical policijo. Vendar pa sta tujca neovirano pobegnila v avtomobilu.
Zanimive aretacije v Beogradu
Beograd, 6. marca. — Kriminalna policija je odkrila veliko, prav senzacionalno mednarodno tihotapsko afero. Številni ljudje so pod vodstvom 13 bančnikov tihotapili devize in valute iz države v tujino. Vsi so bili aretirani; večina med njimi je židovskega rodu. Glavni vodja tihotapske družbe je. direktor pariške banke Corriptoir d'Antin Emil Ciprut ki je iz Perzije. V afero je zapletena vsa beograjska črna borza.
Emil Ciprut je bil že nekaj časa v poslovnih zvezah z beograjskimi bančniki in špekulanti na črni borzi. Razen njega je bilo aretiranih še 12 špekulantov in večje število drugih ljudji.' Zbrali so že za okrog 40 milijonov din deviz in valut, ki so jih. nameravali v kratkem iztihotapiti v tujino. Ciprut se je že dalje časa mudil v Beogradu. Na videz se je zaročil z beograjsko Židinjo Ireno Altaras da bi se mogel nemoteno posvečati svojim kupčijam, ki jih je sklepal po večini v dragih nočnih lokalih. Devize in valute so kupovali po vsej državi in so jih drago plačevali. Posebno mnogo so jih odkupili od ljudi v Južni Srbiji. V čaisu, ko je n. pr. funt notiral v svobodnem prometu na beograjski borzi 258 din, so ga na črni borzi kupovali po 370. Ciprut je živel običajno v Parizu, kjer mu brat Filip vodi Danko. Pri preiskavi v njegovem' beograjškem stanovanju so našli mnogo čekov, efektov in valut. Pri zasliševanju je izdal vse svoje tovariše. Tudi «vseh ostalih 12 menjalcev je že priznalo svoja dejanja.
Iz
OB IZGREDIH V BRATISLAVI

Most, ki veže slovaško prestolico, Bratislavo, z bivšo Avstrijo. Med demonstracijami proti Če-hom, ki so tvorile začetek razsula Čehoslovaške, je tukaj eksplodirala bomba, ki je ubila šest oseb. Zadnji teden je imela Slovaška, ki je zdaj pod "pokroviteljstvom" Nemčije, nove obmejne spopade z Ogrsko.
Kresnicah se je po službenih opravkih vozil po progi s kolesom 45 letni progovni nadzornik Franc Ranko iz Gradca pri Litiji. Nasproti mu je privozila železniška drezina, ki je Ranko v predoru ni opazil, ker ni bila razsvetljena. Drezina je Rainka butnila v stran in je obležal s hudimi poškodbami. Pripeljan je bil v ljubljansko bolnico, kjer so ugotovili hude. vendar ne smrtnonevarne poškodbe.
Smrtna kosa ........
V	Ljubljani je umrl Franc Verbič, potnik tvrdke J. C. Mayer,ki je bil rojen v Mengšu leta 1883. — V Celju je umrla Janja Bervar, soproga višjega sodnega oficijala stara 15 let. — V mariborski bolnici je umri Kvirin Pertl, šolski upravitelj v pokoju. Služboval je na raznih mestih, nazadnje je celih 34 let bil šolski upravitelj pri Kapeli, kjer je tudi 22 let vodil cerkveno petje. Star je bil 64 let.
-o-
Pod avtom
V	Mariboru je v neki ulici avto podrl na tla 41 letno bolniško strežnico Marijo Bračič, ki je dobila m'očne poškodbe po vsem telesu.
-o-
S kamenjem in noži
V	mariborsko bolnico je moral 28 *letni Franc Krivec iz Hotinje vasi, ker so, ko se je vračal domov, navalili nanj neznani napadalci, sedem po številu in ga obdelali s kamenjem in noži ter ga močno poškodovali po glavi in rokah.
Nesreča med otroci
Na šolskem vrtu na Ljubeč-ni je neki fant po nesreči u-daril 13 letnega sina posestni-ce Franca Arzenška iz Škofije vasi pri Celju s sekiro po glavi tako močno, da mu je prebil lobanjo in so težko poškodovanega fanta odpeljali v celjsko bolnico.
Žrtev dela ,
Pri prezidavanju neke tovarne v Ljubljani je bil zaposlen med drugimi tudi 35 letni delavec Jože Križmanc z Drenovega griča. Ko je bil ravno zaverovan v neko delo pod odrom, ga je nekdo opomnil, cla se naj umakne. Res,z odra ie padel težak hlod, kateremu se je Križmanc umaknil s skokom na stran, pa je pri tem nesrečno padel in si zlomil nogo.
Mati streljala na sina
V	Veljunu pri Karlovcu sta ">e sprla 27 letni Miloš Davi-ioviČ in njegova mati. V prepiru je mati pograbila za sa-nokres in ustrelila na sina. iadela ga je v levi bok in so ja morali zaradi hude poškodbe spraviti v bolnico.
o-
Umestna prepoved
Ljubljana, 6. marca. -Beograda se poroča: Prejšnja uredba o veleblagovnicah je potekla z novim letom 1939. Ministrstvo za trgovino in industrijo je s svojim razpisom prepovedalo izdajanje dovoljenj za nove veleblagovnice tudi po poteku veljavnosti o-menjene uredbe. Ker pa se je bilo vseeno bati, da bi kdo u-stsinavljal nove blagovnice, je v soboto ministrski svet ' na Pvredlog ministra za trgovino in industrijo g. Jevrema To-miča podpisal uredbo o prepovedi ustanavljanja novih veleblagovnic v naši državi. Ta sklep vlade je za naše gospodarstvo izrednega pomena in ga bodo trgovci po vsej državi pozdravili, ker je končno prinesel jasnost v tem važnem za naše gospodarsko življenje perečem vprašanju.
-o-
Huda nesreča V torek 7. marca popoldne se je v bližini Litije na železniški progi pripetite huda	---
nesreča. Skozi mali predor pri ,/ŠIRITE AMER. SLOVENCA'-
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 28. marca 1930
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameirilii. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan raztm nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EOINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak R&, Chicago Telefon: CANAL 5544
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Naročnina:
-45.00 - 2.50
_ lJO
Za celo leto--------.—
Z* pdl lete
Za Ottrt leta —--------
Chicago, Kanado in Evropo: —
Za arto leto__________$6.00
Za pol feta_____ 3.00
Za fietrt leta________1.75
Posamezna številka „------3c
„.$5.00 _ 2.50 1.50
gandne spise, ki jih izdajajo v emigraciji, zveni iz njih približno sledeča miselnost: Pod sovjeti je danes na 650.00C kv. km okrog 33 milijonov Ukrajincev, pod Poljsko jih jc na 138.000 kv. km nad 6 milijonov, v Romuniji na 22.000 k v. km nad en milijon in na Češkoslovaškem na 14.000 kv. km okrog 600.000. Skupaj torej na 824.000 kv. km nad 40 milijonov ukrajinskega naroda, ki je razdeljen na štiri države. Povsod je Ukrajinec preganjan in zatiran, nobena od teh držav mu ne prizna niti politične enakopravnosti, niti enakopravnosti v jeziku in narodnosti. Carska Rusija je leta 1876 s posebnim ukazom prepovedala rabo ukrajinskega jezika in popolnoma v tem duhu postopajo z Ukrajinci tudi sovjeti. Ako nas Nemčija zbere in združi vse pod enim krovom, ne more biti za Ukrajince slabše, kot je sedaj ...
Gotovo je do tega fatalističnega gledanja prignal Ukrajince obup in gnjev na lastne slovanske brate, ki v resnici postopajo z velikim slovanskim narodom slabše kakor bi mogel ravnati tujec. Gotovo pa ima svoj delež tudi spretna in bogato financirana propaganda. Sovjeti so baš zaradi slednje naravnost hermetično zaprli ukrajinsko mejo in začeli izvajati najstrožji režim v Ukrajini, kjer bi hoteli s krvavim terorjem zatreti tudi vsako sled narodnega ukrajinskega gibanja, ki se danes more pojavljati seveda le v komunistični organizaciji. Toda ali bo s takimi brutalnimi metodami mogoče trajno držali 40 milijonski narod v sužnosti?
... .	.. .... . . t/____«, •	Vse tako kaže, da bomo Slovani zaradi svoje ozkosrč-
zil Jih je prvič Hitler v svoji knjigi i "Meinjampr m po ^ ^ pomanjkanja slehernega čuta za politJčno stvar_
Subscription:
For one year ------—---
For half a year -------
For three months ______________
Chicago, Canada and Europe:
For one year-------------$6.00
For half year_____________3-00
For three months_____________1.75
Single copy -------—*------------------ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo »oaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	,___
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chfcago, Illinois, under the Aat of March 3, 1879.
Ukrajina
Nemške želje po Ukrajini so sovjeti resno vzeli. Izra-
njem je zavojevanje Ukrajine postal sestavni del nemškega imperialističnega načrta, ki so ga že od raznih strani obdelali mnogi nemški vojaški in civilni pisatelji. Po zasedbi Češke so skrbi sovjetov za Ukrajino še bolj narasle. Opozorilo, koliko je ura, pa jim je še posebno služilo zadržanje nemške diplomacije ob vprašanju glede Podkarpat-ske Ukrajine.
Sovjeti so se zdaj resno zbali in pričeli s pomembnimi vojaškimi ukrepi. Najprej so začeli močno utrjevati za-padno mejo, obenem pa so na Ukrajino premestili velik del svojih najboljših čet. Sicer je vprašanje vojaške vrednosti sovjetske armade poglavje za sebe, ki ga iz mnogih razlogov, ki so na dlani, ne. sovjetski prijatelji ne njihovi nasprotniki ne jemljejo preveč resno. Toda očitno je, da je sovjetom le mnogo na tem ležeče, da bi obdržali Ukrajino pod svojim gospodstvom. Kajti bogastvo Ukrajine, ki mika Nemce, predstavlja prav tako nenadomestljivo vrednost za Moskvo
Predvsem je ukrajinska zemlja neizmerna žitnica, iz katere sovjeti letno izvozijo 7—8 milijonov ton samo pšenice. Tega žita gre mnogo v inozemstvo, z izkupičkom si sovjeti pridobe zdravo inozemsko valuto, ki jim je za trgovanje z zunanjim svetom nujno potrebna. Toda v Ukrajini poleg pšenice tudi izvrstno uspeva riž, sladkorni trs (že pred vojno je Ukrajina pridelala nad 100 milijonov pu- do smrti, dov sladkorja) in južno sadje, kakor uspeva le še v naj- Pravi lzraz južnejših predelih Evrope. Ogromno je bogastvo ukrajinske živinoreje, vinogradništva, mnogih dragih rud itd. Sedanji pridelek bi bilo. mogoče pod umnim vodstvom in primerno racionalizacijo še podesetoriti. Toda Ukrajina ni le bogata kruha, vina, mleka in mesa, ampak tudi rud. Njeno rudno bogastvo je tako veliko, da spada med največje na vsem svetu. Najvažnejša sta premog in železo, ki omogočata, kjer se skupaj nahajata, največji razmah industriji. V ozemlju Doneča cenijo, da leži nad 25 milijard ton izvrstnega črnega premoga in na stotine milijonov ton železa. Sovjeti izkopljejo letno v Ukrajini okrog 40 milijonov ton premoga in okrog 8 milijonov ton železne rude. Carska Rusija je v Ukrajini izkopala nad tri četrtine vsega svojega premoga in železa. Približno isto razmerje je ostalo tudi pod sovjeti. Ukrajina pa ima tudi nafto, in sicer je letno pridobe nad poldrugi milijon ton, kar obilno zadostuje za njene lastne potrebe.
Hitler je torej iz svoje strani modro ravnal, da je oči Nemcev obrnil na Ukrajino. V svojem govoru 30. januarja letos je znova močno poudarjal, da je Nemčija v gospodarskih težavah, ker mora 130 ljudi preživljati na kva dratni kilometer. Morda bi Nemci živeli lažje in bolje, ko ne bi 20 odstotkov vseh svojih surovin uporabljali za obo roževanje. Značilno pa je, da bi jim v njih težavah tudi vrnitev vseh nekdanjih nemških kolonij bistveno ne koristila. Nemški gospodarski strokovnjaki so namreč izračunali, da je Nemčija uvozila lansko leto od zunaj za vrednost približno 5.5 milijard mark. Ko bi Nemci imeli vse svoje nekdanje kolonije, bi po sodbi istih strokovnjakov mogli iz njih uvoziti kvečjemu za 500 milijonov mark, to je kvečjemu desetino tega, kar Nemčija v sedanjih razmerah potrebuje od inozemstva. Ukrajina sicer nima vseh prvin (16 od 34, kar je bistvenih za narodno gospodarstvo — vseh pa nobena država nima sama), toda njena posest bi Nemčiji več koristila, kakor posest vseh njenih nekdanjih kolonij. Razen tega leži Ukrajina tako rekoč pred nosom in ne morda kje v Afriki ali daljnji Oceaniji, od koder je dolg, nevaren in drag prevoz v Evropo.
Nas bi seveda izredno zanimalo, kako se Ukrajinci sami zadrže napram rešitvi ukrajinskega vprašanja v smislu nemških želja. Kakšno je mnenje Ukrajincev, ki žive pod sovjeti, pod Poljsko in Romunijo seveda ne bomo mogli zvedeti. Toda, če oni Ukrajinci, ki so danes raztreseni kot begunci zlasti po Češkem, v Nemčiji, Franciji in v Jugoslaviji, tolmačijo pravo razpoloženje ukrajinske duše, potem bi se zdelo, da niso popolnoma gluhi za nemško propagando. Ce prebiramo njih knjižne in propa-
nost zopet enkrat izgubili in zaigrali zgodovinsko priložnost, da bi se strnili in uveljavili na prostoru, ki je bil od davnin nam dan v gospodstvo.
ZA KAKŠNO DEMOKRACIJO?
Cleveland, O.
Cenjeno uredništvo Amer. Slovenci! — Dovolite mi, da dam malo izraza hvaležnosti za opis ki je bil priobčen pod naslovom: "Nečloveške ječe v Barceloni" z dne 17. marca v štev. 52. Kaj in kako so počenjali "lojalisti" z onimi, ki so ostali na strani stare vlade in se potem pridružili nacionalistom; bili so vrženi v ječe in tam nečloveško mučeni
o tem je prav zares samo ta ki se glasi "satansko počenjanje". In to se je dogajalo pod imenom "demokracije". Za to demokra cijo so tudi zbirali "Zorkoti'
da se je na naše slovensko ime kolektalo za tako 'tolpo', ki je šla za tem, da se s katoličani in z vsemi, ki bi se u-stavljali "komunističnim loja-listom" zavijejo vratovi iA da se jih pomori na najbolj krut način, kot smo že toliko brali o raznih razkritjih, ki priha jajo/na dan in poročajo o grozodejstvih. Mi smo bili že od začetka poučeni za kaj se gre v Španiji in nismo se mo lili. Čakali smo le, kedaj se bo rdizkrilo hinavstvo tiste "demokracije", za katero je bil zadaj ruski komunizem Sedaj smo na jasnem! in sedaj iahko povemo v obraz "Zor kotom" in vsem tistim, ki so nabirali in agitirali za "Španijo in njene lojaliste" pod
in drugi v Clevelandu med ka- pretvezo takozvane demokra
+	/In	4-r»1*r» r»ln mft monfoVM l/A 1 lw-i ■» r\ rt r
toličani, da podpro taka zlo dejstva. Mar ni to največja hinavščina in zločinstvo! Katoličan naj pod pretvezo, da pomagajo demokraciji z denarjem podpre gonjo onih, katerih namen in cilj je, da ustrahujejo one, ki so ostali svoji vladi naklonjeni, v kateri so vživali zadovoljstvo in svobodno življenje dotlej vsa srečna leta?
Komu se še ne bo razjasnilo v glavi, da so bile vse te fraze teh zagovornikov tako zvauiih "lojal\stov" le maska, pod katero so delovali za čisti komunizem, o katerem beremo v katoliških listih razgaljene grozote, kaj so počenjali povsod, kjer so mogli priti do moči in oblasti. — Sramota, da velika sramota za nas Slovence kot katoliški narod,
cije, medtem ko jim je za pravo demokracijo toliko, kot za lanski sneg!
Katoličani, bodite vendar previdni in zavedni ter ne dajte se varati takim, katerih namen je da vas izkoriščajo v času nejasnosti. Dolžnost katoličana je vsaj tolika, da, če že iz radovednosti in iz stališča kot član organizacije bere tudi še druge komunizmu naklonjene liste, da vsaj iz spoštovanja do resnico!jub-ja in pravičnosti bere tudi vsaj katoliški časopis. Koliko ljudi bi ne zašlo na pota nesrečnega odpadništva, če bi se bili '.večkrat posluževali branja katoliškega časopisja, katerega namen je, da ljudi pouči o resničnosti borbe, ki gre za tem, da ljudi najprej, odtegne od pravega krščanskega
nauka in jih potem lahko vede v odpad in revolucijo, kakor se je to zgodilo v Španiji. Človeku se zdi smešno, da namreč katoličani na eni strani toliko store za vzdrževanje cerkva in šol ter izvršujejo druge verske dolžnosti, na drugi strani pa, kjer se gre za velike ideali katolicizma, pa zgreše največjo dolžnost. To je, da jim ni prav nič, ali pa prav malo na tem, da bi obdržali ali širili katoliško časopisje. Katolišk,i list je in mora biti za katoličana največji prijatelj. Moj in vsakega druge drugega rojaka prijatelj je tisti, kateri resnično želi meni dobro in me v dvomih vselej prav poduči. — Katoliški časopis b,i se moral nahajati v vsaki kato)iški hišli. Tudi v hišaih radikalnih ljudi, če so zares taki, za kakoršne se imajo. Če tega ne sprejmejo in se nočejo i.'U prepričati o lesničnosti vsebine katoliškega časopisa, potem niso ti ljudje ne tvoji in ne moji prijatelji in niso niti prijatelji resnice! — Kdor pripada še k drugim strankam, bi moral biti povsem tudi pravičen in vselej stremeti za resnico. Mi katoličani gremo samo za vem, da zagovarjamo resnico in da pobijamo hinavščino in laž ter vse, kar je resnici nasprotno. — V Španiji je bilo za zagrinjalom "de*m'okraci-e" hinavstvo, ruski komunizem in boljševizem. Našim ljudem so pa na žalost naši slovenski časopisi, ki so v rokah takih, ki streme za komunizmom poročali "hinavsko laž", da zbirajo za demokracijo. In ljudje, ki so dobrega mnenja, so jim seveda sledili in dajali. Tako jih je šlo tisoče in tisoče na limanice tem ne "demokratom", širom A-merike, marveč "propagandi-stom" da so tako podaljšali krvavo klanje v Španiji. — Zagrinjalo se odpira in sedaj te prikazujejo vsa zlodejstva. — Kaj poreko danes ti zagovorniki "lojalistov"? Ker ne morejo tega prikriti, ker za ta zlodejstva ve že celi svet, pravijo: "Oh, saj so tudi na Frankovi strani tako delali". IJa jim prav lahko odgovorimo da niso. Slišali smo izjave voditeljev nacijonalistov, ki so bile povsem in za vse pravične. Vedno so bili pripravljeni ravnati bratsko s temi, ki so ostali vladi in domovini naklonjeni, dočhn' je bil njih namen kaznovati le resnične zločince. To je pravičnost, napram kateri nihče ne more u-govarjati. — Na drugi strani je pa nesramno grozodejstvo, katerega ne more odobravati noben človek. In za take so zbirali naši odpadniki. — Žalostno! Pa vendar ti ljudje največ žive med katoličani in v mnogih ozirih od njih pričakujejo svoj vsakdanji kruh.
Katoličani, vi sami sodite, ko sedaj berete razna razkritja o zlodejstvih španskih lojalistov nad katoličani in nad temi, ki so hoteli ostati zvesti stari vladi. — Še več bomo brali in še večkrat bomo pov-darjali. Vse to bomo storili,da «e skaiže pravičnost na eni in hinavstvo na drugi strani, ki
so šli za tem, da uničijo vero v Boga in da se povsod čimprej vpelje Stalinov program.
A. G.
-o-
HVALA VSEM, KI SO POMAGALI
Pueblo, Colo.
Ker sem bila na dveh društvenih sejah in pri par prijateljih, sem nabrala s v o t o $12.00,katere sem potom žup-nega urada na Robu, poslala vdovi Marolt, vas Marinčke. Prejela sem od omenjene žene in od g. župnika na llobu pismo, da je denar prišel v prave roke. Ker je bil naslov malo pomankljiv, sem se zato poslužila župnega urada, kot ste zgoraj brali in poslala denar 23. januarja. Vem, dobila bi bila še več, če bi šla okolu po hišah, pa mi to ni bilo mogoče, ker imam' veliko družino. Stroške s priporočenim pismom in poštno položnico je bil 41c. — Tem potom se prav lepo zahvaljm vsem, ki ste pomagali, četudi z najmanjšim dai-om. — Vem, da ni to edini slučaj revščine v naši dragi domovini, kjer ima baje revščina svojo domovinsko pravico, zato naj bi tisti srečni ljudje, katere je Bog oblagodaril z nekoliko večjim premoženjem, storili veliko dobro delo s tem, da bi se tako le ob praznikih, za Veliko-noč, ali za, Božič, spomnili re-vežev v svoji lastni župniji v starem kraju in poslali kak znesek kar na župni urad. S tem bi napravili veliko veselja ostarelim in zapuščenim lju dem ter otrokom. Spomnimo se besed našega nesmrtnega svetniškega škofa Slomšeka, ki je rekel, da ni srečen oni ki je bogat, ampak srečen je oni, ki malo ima, pa še od tega malega odtrga, da 'bližnjemu pomaga. — Tem potom se zahvalim uradnicam! dr. Katoliških borštnaric in članicam podružnice št. 3, SŽZ. ki so mi dovolile in vzpodbujale,da sem nabrala omenjeno svoto, katero so darovali: Mrs.,Mary Kolbezen $1.00 ;po 50c so da. H Mrs. Frances Raspet in Mrs. A. Gradišar ;po 25c Mrs. Annie Robeda, Mrs. Christine
Dogodki
Med Slovenci pe Ameriki
Lep napredek
Cleveland, O. — Kakor se poroča, je bil tukajšnji zdravnik Dr. Rudolf Antončič, sin dobro poznane Antončičeve družine, pred kratkim imenovan za vodjo kirurškega oddelka bolnišnice v Louisville, Ky. To je najvišje mesto v kirurgiji. Mladi zdravnik je star šele 29 let. Zrastel je v 1'ari sv. Vida in je pohajal v domačo farno šolo, odkoder je šel v East High višjo šolo in od tam na univerzo. Vedno se je odlikoval v učenju, zato ni čudno, da je tako kmalu prišel na tako važno mesto.
Vest iz domovine
Johnstown, Pa. — Tukajšnja rojakinja in naročnica Amer. Slovenca Bertha Pečjak,je prejela, iz starega kraja žalostno vest, da ji je v Žužemberku na i Dolenjskem umrla njena mati Marija Knoll. Rojena je bila pred 86 leti in zapušča enega sina ter eno hčer, tukaj v Ameriki pa Ive hčeri že omenjeno in Mrs. Angelo Amigoni v Clevelandu. V Clevelandu tudi dve sestri in sicer Mrs. Nežo Perko in Mrs. Elizabeto Konik. Pokopana je bila 7. marca.
Rojenice
Milwaukee, Wis. — Pri družini Mr. in Mrs. Edwin P. Zaider, na So. 13th Street, so se zglasile vile rojenice in jim prinesle krepkega fantka. — Stopile so tudi k družini Mr. in Mrs. Joseph Sebantz in jim tudi prinesle luštnega fantka. — Družini Mr. in Mrs. Steven J. Jager so pa poklonile lepo punčko.
Nagla smrt rojaka
Ely, Minn. — Tukajšnji rojak Frank Delak, ki je bil zaposlen na nočnem delu v tukajšnjem rudniku, je dokončal svoj šiht in ko se je pre-
Zupančič, Mrs. Mary Barker, Ublažil, da pojde do'mov, se je
Mrs. Gabriela Egan.Mrs. Gertrude Pipish, Mrs. Mary Tron-tel, Mrs. Frances Verbič, Mrs. Angela Krall, Mrs. Cecilija Bradish, Mrs. Julia Russ, Mr. in Mrs. J. M. Okicich, Mr. Anton Jamnik, Mr. Frank Skul, Mr. Joe Besal, Mrs. Rose Snider, Mrs. Rose Lesar, Mrs. Mary Krašovec, Mrs. Frances Novak, Mrs. Josephine Meglen, Mrs. Rose Ursick, Mrs. Joe Skerjanec, Mrs. Jennie Jarc, Mrs. Jennie Jamnik, Mrs. Anna Prince, Mrs. John Gruden; — p0 20c Mrs. Jo-hana Starcer, Mrs. Mary Ogu-iin, Mrs. Josephine Strah, Mrs. Ana Krasovich, Mrs. Ro-salia Kočevar, Mrs. Louis Erjavec,Mrs. Agnes Henigsman, Mrs. Mary Mišmaš.Mrs. Mary Tekavec; — po 15c: Mrs. Rose Simnony, Mrs. Mary Blatnik, Mrs. Justine Papish, Mrs. Annie Stazanski in Mrs. Mary Mramor; po 10c pa Mrs. Mary Prijatelj Mrs. Mary Fritszel,. Mrs. Mary Strajvia,
nenadno mrtev zgrudil na.tla. Pokojni je bil star 50 let. Zapušča ženo, sina, eno hčer in 81 letno mater; dalje dva brata v Biwabiku, Minn, in nekje še dve sestri v Ameriki. Doma je bil iz Ljubljane, kjer zapušča sestro, v Beogradu pa brata, ki je vojaški častnik.
Mrs. Josephine Berglez, Mrs. Gertrude Muhič, Mrs. Mary Težak, Mrs, Mollie Jersin, Mrs. Lizie Jalovec, Mrs. Mary Kočevar, Mrs. Karolina Bre-gar, Mrs. Mary Kraševec.Mrs. Margareta Ivozjan, Mtfs. Josephine Erjajvec, Mrs. Josephine Janoski in Mr. Mark Okicich.
Tukaj slede zahvalna pisma, ki potrjujejo o sprejemu denarja.
Rob, 22. 2. 1939."
Velespoštovana gospa!
Podpisani vljudno sporočam da sem. prejel Vaše pismo (Dalje na 4. strani)
"TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO"
(77)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlllTOUghs
Ko je. duhovnik Zytheb ves divji skočil proti Heleni z bodalom, da jo zakolje kot nevredno in neposlušno sužnjo, je ona v smrtnem stra,hu. pograbila za težak namizni vrč, ki jo slučajno stal ravno, prod njo- na, mizi. Ne meneč se za posledice, ga je z vso močjo- zagnala v> glavo duhovnika Zytheb a. _____„____
Vrč je z vso silo priletel Zythebu ravno v čelo, da se je na mah zgrudil na. tla,- Ko je Helena videl,a, da se Zytheb ne ga,ne, je spoznala, dat ga, je ubila. Kaj sedaj? Helena ni dolgo pogsišlja!;} in dasi ni bilo mnogfo upanja na, regitev, je vendar hotela poskusiti da- se reši tega, strasnega kraja.
Naglo se je sklonila k mrtvem«, mu vzela ključe in ostri meč, ter se napotka po dolgem hodniku,' po katerem je malo prej stopala za Zythebom. Končno je prišla do nekih vrat, pred katerimi je postala, boječ se, da ne zajde v novo past. Končno jih je odprla in ua srečo, bila. je v dvorani.
Ko jc Helena enkrat prišla v obredno dvorano, iz katere jo je malo prej odvedel Zytheb, je najprej pohitela h kletki, v kateri je bil zaprt La-vac. Ta jo je silno začuden pogledal, zlasti šo, ko je videl, da inja, cel sveženj ključev s seboj. Ni mogel u.me-fi, kako se je Heleni to posrečilo.
Torek, 28. marca 1939
AMEKIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
Nedeljski kotieek
omsg
J. M. Trunk.
PRVA NEDELJA V APRILU
Odkod pač pride, da tako lahko padeš v greh nazaj, ko £i se z Bogom, spravil in rešeno sklenil, da se poboljšaš? Ali morejo biti sklepi poboljšan j a resni, če človek kljub "jim vedno in vedno pada v iste grehe nazaj brez vsakega znamenja, da bi se bil res poboljšal ? Človeška naravna slafoost in sila ,izpridene narave pri izkušhjjavi gotovo ne Moreta človeka zagovarjati, kajti volja ostane vedno svobodna, odločuje prosto in mi-'ost božja je močnejša od človeške slabosti s skušnjavo vred. Manjkati mora toraj le Pri volji; ta ni dosti trdna in °dločno resna. Ko bi bila volja neizprosna za poboljšanje, bi se morali kazati tudi sledovi takega poboljšanja. Gotovo ni ravno vedno dokaz, da kes in sklep poboljšanja nista bila morda resna, če človek ^opet pkde v greh. Stanovitno izvrševanje dobrih sklepov je Namreč za stare grešnike, ki so se grehu že privadili, jako težavno. Ampak na vsak na-fcin tirja Bog, da se najmanj ?rehu stanovitno in resno u-®tavljaš, in Bog mora to tirati, ker je pravičen in svet; ce pa iznova! padeš pri vsi
resni volji za poboljšanje, padeš toraj bolj iz človeške slabosti, Bog enako rad odpusti, ker je neskončno usmiljen. Ako pa meniš, da nim'aš potrebne moči njti za resno u-stavljanje zoper greh, čemu ne prideš za pomoč k Onemu, ki je krepčal svetnike in bil moč vseh spokornih duš? Čemu se ne okleneš Onega, ki je izgnal sedem hudič,ev iz grešnice, ki je dolgo živela v grešni navadi (Mark. 16, 9), ter jo izpreobrnil v veliko sveto Magdaleno? Njegov pravi poklic je bil, da poišče grešnike in jim ne samole odpušča grehov, temveč da jih obdaja tudi z močjo za daljni boj zoper greh. "Nisem prišel klicat pravičnih, temveč grešnike na pokoro (Mark, 2, 17)", praVi sam. Katere grešnike? Pač one; ki so v največji nevarnosti, da jih greh ne zasužnji.
Skrbno se varuj, da ne padaš vedno in vedno nazaj v greh in da te zlo polagoma ne dobi popolnoma v oblast, ker greh je strašna sila. Mlado drevesce lahko izruvaš iz zemlje, starega drevesa pa včasih ne izkorenini niti sila viharja.
IZ GORIŠKE, PRMORJA IN ISTRE
vedno več smrti kot rojstev
Trst, 4. marca. — Lani je kžaški tisk v smislu fašistične Populacijske politike zaradi Nazadovanja rojstev v Trstu ^Prožil novo kampanjo, da bi pjačil med prebivalstvom vo-Jjo in smisel za ohranitev rodu. Listi so si tudi od nekaterih novih populacijskih ukrepov obetali znaten uspeh. Dejansko se je v drugi polovici Preteklega leta razmerje med črtnim! primeri in rojstvi nekoliko zboljšalo. V prvih dveh Mesecih t. 1. pa je" nastopilo ^ovo močno nazadovanje roj-Rtev, ki je dalo listom povod 2a prav ogorčene kritike. Dejansko razvoj naravnega prj-rastka od meseca do meseca takega pomena, da bi bilo Mogoče po njem sklepati na Vitalnoisti a 1 i degeneracijG Prebivalstva. Tudi je treba u-Poatevati, da; je v zimskih Mesecih umrljivost zmerom Večja kakor v poletnih. Še po-s°bej pa je letos v Trstu razdajala epidemija hripe, ki je tl'di terjala nekaj žrtev. V pr-vih dveh mesecih tega leta se ^ v Trstu rodilo 623 otrok, '.Jmrlo pa je 868 ljudi, tako da te bilo slednjih za 245 več kakor novorojencev.
Vendar je "Piccolo" objavil u tem pojavu naslednjo sodbo: Če bodo Tržačani še nadalje ostali na populacijskem Področju tako neaktivni, ne ^do mogli izpolniti imperialnih nalog, ki so bile poverje-1)6 mestu. Zaman si bodo domišljali, da dostojno poclaja-J° izraz italijanske civilizacije na vzhodnih mejah države in pragu iztoka. Ni je ek-''Panzivne sile,ne duševne, mo-ne luči inteligence tam, 'ter osnovni element civiliza c'Je, človekf, propada in rod ,!eizbežno nazaduje z zmanjšanjem rojstev, s postopnim ^•Zadovanjem in izčrpanjem števila.
1'orok ki v sedanjem siste-!?u predstavljajo osnovno ob-. populacijskega napredka, ^ bilo v poslednjih 2 mesecih . 6. Glede na čas, ko je po-običajno največ, pa v pri-
Jterj
a. v i s porokami ob tem *su v prejšnjjh letih, jih ni veliko. List ugotavlja, da
postaja zmerom bolj nujna obnova kolektivne zavesti, da jo bo treba vzbuditi v vseh in v vsake'm posamezniku če naj se Trst za vse čase ne odreče svojim duhovnim in materialnim tradicijam.
-o-
Prememba imen krajev Da boste znali morebitne prihodnje dogodke o katerih bo poročalo italijansko časopisje. postaviti v pravi kraj. je potrebno, da veste tudi za zadnje spremembe krajevnih imen na Primorskem. Če ne, se utegne zgoditi, da niti za dogodke v vaši neposredni bližini ali vsaj v vam prej znanih krajih, ne boste vedeli, ker se zdaj ti kraji imenujejo drugače. Naj navedemo nekatera nova krajevna imena: Gora Peč, na italijansko-jugoslovanski meji je dobila ime "Monte Forno", nekdanje Cetkno se zdaj več ne imenuje "Circhina", pač pa "Rie-ve", Bukovje nič več Burcuie, pač pa Faggeti (faggio pomeni v italijanščini bukev), Bu-koviča za Drago je zdaj Fag-getto in Valone, Podbukovo na Cerkljanskem — Pie di
Faggetto. Če pa se bo odslej naprej kaj zgodilo v Aquilli, vedite, da je bilo to v prejšnjih Žavljah.
--o-
Brezposelnost
Najhujši udajrec, ,ki more zadeti delavske družine, je gotovo brezposelnost. Če ni dela, ni zaslužka,posledica tega pa je še večja beda kot sicer. 'To so morale okusiti tudi številne družine, katerih reditelji so bili do pred krat-kim zaposleni na veliki žagi v Ajdovščini. Žaga je last lesnega industrijalca Rizzata. Največ delavcev iz Ajdovščine je bilo zaposlenih ravno na tej žagi. Zdaj pa je Kizzatto nenadno ustavil obrat, vsi delavci pa so bili istočasno odpuščeni. Ljudje vse mogoče ugibajo, kaj bi utegnil biti vzrok za ustavitev tega obrata. Ustavitev je prišla nenadno. saj ni bilo prej ničesar slišati o tem, da bi žaga oziroma njen lastnik stal na slabih nogah. Razumljivo je, da se za to stvar najbolj zanimajo tisti, ki so bili odpuščeni in so ostali s svojimi številnimi družinami brez zaslužka. Bog daj, da 'bi bilo res tako, kakor večina teh delavcev misli, namreč, da je ta ukinitev dela le začasna in da bodo v kratkem spet lahko na tej žagi kaj zaslužili.
KRATKE NOVICE
Utonil je v Idrijci rudar
France Pavlovčič, star 42 let iz Idrije. Njegovo truplo je voda naplavila na obrežje po 2 dneh. Ni znano, v kakšnih okoliščinah se je nesreča zgodila. Očitno je mož padel z
neke brvi v vodo in utonil. *
V Sežani je doslej upravljal občino kot izredni prefekturni komisar posestnik Anton Ger-belj. Te dni je bil imenovan za rednega podestata. . *
Gorica. — 18 letni Simčič Konrad je padel z motornega kolesa in se močno pobil. V bolnišnici so ugotovili, da ima težke rane na glavi in morda
pretresene možgane.
#
Svetogorska nedelja. Goriški nadškof je odredil, da se ;e moralo 19. febr. po vseh cerkvah nadškofije pobirati prostovoljni prispevki za slovesnosti ob 400 letnici sveto-
gorskega Marijinega svetišča.
*
Nov župan. Za župana (po-desta) na Dobrovem v Brdih je bil imenovan fašist Ulrik Russian. Županstvo Dobrovo
obsega celotna zapadna Brda. *
Sibenik. — Umrl je Ivan Strniša upokojeni železniški uradnik,ki je pred vojno služboval več let v Trstu in bil zelo znan v narodnih krogih.
Trst. — Oglarju Ribariču je tat odnesel pri belem dnevu za 10.000 lir zlatnine in drugih dragocenosti.
ENKRAT BILI EDINI
CIS
Člani obeh delavskih organizacij, federacije in CIO, so enkrat složno skupno nastopili, namreč ob stavki hotelskih uslužbencev v Washingtonu. Gornja slika kaže, ko so neki hotel piketirali istočasno člani obeh organizacij.
DROBTINE O TISKU
Piše: Andrej Tomec
DR. DAFOE OBISKAL TROJČKE
i »
Podlegel
Nevarno se je ponesrečil v Delnici ob Dravi 41 letni posestnik Ivan Rabič. Podiral je drevo, ki je padlo nanj in ga pod seboj pokopalo. Izpod težkega bremena ga je rešil sosed, ki je slišal obupne klice na pomoč. Prepeljan je bil v mariborsko bolnico, kjer zaradi notranjih poškodb umrl.
Velika gostija
V vasi Svilošu pri Mitvovici je bogati kmet Pajo Ivrizov oženil svojega sina; ob enem je 'bila tudi poroka njegdve hčere, ki se je poročila v vas Lug. Na svat'bo so prišli kmetje iz obeh vasi,ki so bili imenitno pogoščeni. Juho so skuhali iz 200 kilogramov mesa, za potice so porabili 600 jajc in 90 kg sladkorja; zaklali so 90 kokoši, več svinj in ovac, Popili so 1300 litrov vina in 300 litrov žganja.
-o--
» Z avtom v hišo
Avtombilu nekega celjskega trgovskega podjetja je na cesti iz Radmirja proti Gornjem gradu v Urhov klanec odpovedal motor in tako se je težak avto z vso silo zaletel v Mjirjančnikovo hišo, da je podrl celo sprednjo levo steno in eno stransko steno. Na srečo so se otroci, ki so bili v sobi; nahajali v drugem kotu in tako ni bilo človeških žrtev.
-o-
Dve nesreči Alojz Klančnik, 18 letni ključavničarski pomočnik iz Lok pri Mozirju je nesrečno padel s kolesa in so ga morali zaradi poškodb odpeljati v celjsko bolnico. — Istotako
ie morala v • celjsko bolnico tudi 36 letna rudarjeva žena Cecilija Kovačičeva v Hudi jami nad Laškim, ki je doma padla po stopnicah in si zlomila več reber ter dobila pri tem močne notranje poškodbe.
-o-
Jubilej
V vasi Cornje Vrhpolje, pri St. Jerneju na Dolenjskem1 je slavil zlato poroko g. Jože Kos, ki je bil rojen v Loki v novomeškem okraju in si je pred 50 leti v Gornjem Vrh-polju kupil hišo. Ob enem je slavil tudi 80 letnico rojstva.
-o-
Nove bolnišnice in šole
Kakor se poroča bodo v vrbaski banovini, nekdanja Hercegovina, zgradili 47 novih šol in deset bolnišnic. Z delom lepo napredujejo.
Žalosten konec uglednega posestnika
Iz- Trojan poroq'ajo', d'a ,se je tam v svojem mlinu obesil 59 letni Janez Kokole, po domače Priman iz Orehovice. Vzrok, kolikor se je dalo u-gotoviti, je neka večja lesna kupčija in pa družinske razmere. Kokole je bil bogat posestnik in mlinar. Bil je še samski in se je nameraval po Veliki noči poročiti. Takoj po oni lesni kupčiji je pa začel govoriti, da se bo končal. Enkrat so ga domači že rešili, ko si je hotel prerezati vrat.
Ogenj
Na Stari gori ob severni meji pri Št. Iliju je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Josipa Reismana. Škode je ckolu 25.000 dinarjev.
Dr. A. R. Dafoe, ki oskrbuje Dionne petorke in je eden njih varuhov, je ob svojem nedavnem potovanju v O ttawo sbiskal tamkaj trojke, Gladys, Grace in Gail Biron, ki so bUe rojene 7. decembra 1938, -'-t^__-__
Za Velikonoč
se vsakdo spomni svojih domačih, s kakim darom za piruhe. — Mi pošiljamo denarne pošiljatve v stari kraj točno in zanesljivo. Prejemniki dobijo denar na dom po pošti brez kakega odbitka.
VČERAJ SO BILE NAŠE CENE:
Za $ 2,45............ 100	Din
Za $ 4.75............ 200	Din
Za $ 7.00............ 300	Dm
Za $11.00............ 500	Din
Za $21.50............1000	Din
Za $42.50............2000	Din
Za $ 6.30............ 100	lir
Za $ 12.00............ 200	lir
Za $ 29.00............ 500	lir
Za $ 57.00............1000	lir
Za $112.50............2000	lir
Za $167.00............3000	lir
Kjer katoličani niso pripravljeni žrtvovati nekoliko denarja za katol. tisk in skrbeti za njega moč in vpliv, ki je potreben da se zavarujejo z njim pred svojim? so-vražjniki 'brezverci, da §ih ti ne prehite, ne nadvladajo in zasužnijo, naj pa bodo pripravljeni žrtvovati vse, kar imajo in posedujejo, vse, kar jim je drago in sveto .svoje imetje, svobodo, pravice, svoje cerkve, šole, svoje duhovnike in redovnike, učitelje in učiteljice bolnišnice, vse kulturne in dobrodelne zavode, organizacije in vse svoje katoliške naprave — nazadnje celo svoje življenje, ako ne bodo hoteli zatajiti svojo ve-ro^lii svojega Boga.
Ali ne vidimo kako se katoličanom godi povsod, kjer jih dobijo v svoje roke verski sovražniki bolševiki in komunisti, kako jim vse vzamejo in uničijo, razdejajo, kako svoje žrtve mučijo in morijo?
In vse to samo zato, ker so zanemarjali svoj katoliški tisk in niso hoteli zanj nekaj "malega , žrtvovati. Ali se ne bomo mi iz nesreče drugih nič naučili in se vendar enkrat začeli bolj zanimati za katoliški tisk in bolj zanj skrbeti? Ali hočemo tudi mi skusiti isto, kar jih je že toliko skusilo in jih skusi raje. kot da bi se tega izognili, ko se lahko izognemo? Ali hočemo tudi mi raje vse zgubiti, kakor le nekaj malega žrtvovati?
Kakor sami hočemo.
Kričeča in zanimiva izložbena okna so vabilo v trgovino kričeča in zanimivi naslovi spisov so privlačno vabilo k čitanju istih.
Zato je mnogoki-at uspeh spisa bolj odvisen od njega najjlova, kakor od njega vsebine, ker vsled vabljivega naslova ljudje raje kaj naročijo, raje in temvečjem številu či-
tajo.
Zato mora biti pisateljev in založnikov namen dati spisom take naslove, da, bodo tudi ti pripomogli k temvečjim uspeli om dobrih spisov.
Ljudem, kateri naročajo in podpirajo veri sovražne liste, bi se pravzaprav ne smelo deliti sv. zakramentov, ko jih posredno zasmehujejo in se iz njih norčujejo stem, ko naročajo in podpirajo protiverske liste, ki so polni sovraštva do vere in vsega, kar je z vero v zvezi, ko naročajo in plačujejo zasmehovanje in norčevanje, Smešenje, sramotenje in napadanje sv. zakramentov, službe božje, verskih opravil, verskega življenja, verskih resnic in naukov.
Če jim je mar da vero in sv. zakramente in hočejo iste vredno prejemati, čemu se pa potem soudeležujejo zasmehovanja in norčevanja iz istih? Zakaj podpirajo proti-verski tisk, da o sv. zakramentih, posebno o najsvetejšem zakramentu presv. Reš-njega Telesa, tako zaničljivo in bogokletno piše, da je vernega katoličana strah kaj takega slišati, kaj še le istega
Za višja izplačila dovoljujemo poseben popust.
Za pošiljatve v ameriških dolarjih je poslati:
Za $5.00......$5.75; za $10.00......$10.85; za $15.00......$16.00
in za $25.......$26.25
Vse pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
1849 West Certnak Road,
Chicago, III.
biti sam soudeležen in sokriv. Soudeležen in sokriv tega je pa vsakdo, kdjor protiverski tisk podpira.
Ce jim pa ni War za vero in njena najimenitnejša opravila, presvete daritev in sv. zakramenti in n a r o-čajo in podpirajo protiverske liste, da vse to sramotijo in napadajo, čemu pa potem še kaj na vero dajo, čemu se potem 'še vdeležujejo službe božje in čemu še potem prejemajo sv. zakramente in čemu se potem! vsega tega še držijo — Če jim! je pa na drugi strani na tem, da s svojo naročnino za protiverske lis\e istim omogočijo, da se iz vsega tega norčujejo, da vse to zasmehujejo, smešijo, sramotijo in napadajo?
Čudno in nerazumljivo ka-toličanstvo premnogih je to, imeti vero za najdražjo svetinjo, a jo ob enem imeti tudi za nekaj kar je treba da se od strani protiverskih listov napada, za nekaj, proti čemur se je treba tudi bojevati!
Če ti je kot katoličanu kaj za vero, nikar ne naročaj protiverske liste, ki vero zaničujejo, preganjajo, napadajo in sramotijo in z njo vred tudi tebe sa'mega. Če ti je za sv. zakramente, ne podpiraj pro-tiverskega časopisja in ne daj, da bi s pomočjo tvojega de-> narja sramotili in smešili sv. zakramente. Če ti je mar za sv. mašo, nikar ne podpiraj protiverskih listov, ne delaj si sramote, da bi trpel v svoji niši list, ki se drzne iz najsvetejše daritve norčevati in jo imenovati "nokus pokus" (ali "Rokus pokus") t. j. komedijo. Če ti je kaj za katoličan-stvo sploh, pusti protiverske liste in ne omadežuj svojega katoliškega imena, ne omadežuj svoje časti, na katero moraš kot katoličan ponosen niti, sterri, da bi naročal, čital in podpiral protikatoliške liste, Id so tvoji in tvoje vere največji sovražniki.
Oni, ki hočejo biti oboje, katoličani in naročniki protiverskih listov, so ljudje, ki se jim ne studi jesti iz sklede, v katero ne le pluvajo, temveč še nekaj dx*ugega grjega delajo, kar se v olikani družbi navadno ne imenuje.
Podpirati katoliški tisk je večje važnosti, kot zidati in podpirati cerkev, ker cerkev brez katoliškega tiska je kma-iu brez pomena, ker se brez njega vera ne ohrani in pred uničenjem od strani protiver-skega tiska ne obvaruje, ko je pa in kjer je vere konec, pa tudi cerjkve potreba ni.
Tisk je, ki vero zatira in vničuje, tisk jc, ki vero brani, varuje, širi vtrjuje in ohranjuje.
"Na papirju", je rekel sloveči pisatelj Alban Stole, "se dandanes vojskujejo nebesa in pekel".
Zato so tisti, ki podpirajo katoliški tisk, na strani nebes v' vojski proti peklu in tisti, ki podpirajo protikatoliški tisk, so na strani pekla v vojski proti nebesom.
Na kateri strani si ti?
Zanesljivo — moderno — zmerno ZOBOZDRAVNIŠTVO
DR. JAMES W. MALLY
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK 6411 St. Clair Avenue (Slovenski Narodni Dom) CLEVELAND, OHIO
Stran V
AMER1KANSKI SLOVENEC
Torek, 23. marca 1939

GUZAJ
LJUDSKA POVEST

Prvo pismo nosi naslov: "Preljubeznivi moji vsi dobri ljudje!" Pismo začenja: "Jaz Franc Guzaj (pisano je Guhsaj) vam pišem vsem skupaj eno besedo prijateljem kakor sovražnikom, ker vsi dosti govorite od mene. Najpopred pa prosim vse skupaj, ne zaničujte mojih staršev, ker oni so me zmiraj lepo učili in niso nič krivi, da sem jaz tako daleč padel. Žalujejo vsi za menoj.
Moja zlata mati toči bridke solze — krvave solze. Iz srca mi je žal, da sem jaz moji dragi — zlati materi in mojemu očetu srce ranil in solze iz njihovih oči prešal in da Čisto po nedolžnem toliko zavoljo mene žalosti in zaničevanje trpeti morajo. 2andarmi jih nadlegujejo, a jaz ne grem nič domov. Rad bi mojo žalostno mater še videl in objel, a jaz nočem mojega življenja tako daleč na vago dati, ker vem, da žandarmi noč in dan tam stojijo. Pa najle stojijo, saj so sami uržoh, da imajo toliko potov za menoj, pa jih še imeli bojo, zakaj me niso na miru pustili. Zleht jeziki so me dolžili, da sem krave drl, a jaz nisem nobene."
Toliko dobesedno iz Guzajevega pisma, da lahko presodijo čitatelji iz navedenih vrst: kako srce je imel tolovaj do staršev in kako slovenščino je pisal.
Dalje opisuje v prvem pismu, kako je bil obsojen po krivici na 7 let in 5 mesecev ter pravi, da te krivice ne bo pozabil ali odpustil oblasti nikdar. Opisuje, kako se mu je godilo v ječi, kako je kuhal ogenj maščevanja do vseh tistih, ki so zakrivili, da je bil obsojen. V ječi je tudi sklenil, da bo počakal z osveto tako dolgo, dokler mu ne umrjejo starši, katerim ni hotel delati sramote, a so ga prisilili na grozno pot maščevanja predčasno 'Fanghundi' (žan-darji).
Nato našteva imena Čjentjurčanov, ki so ga dolžili, da jih je okradel, a jih ni. Na te pošilja v pismu vse gromske strele. Posebno preklinja nekega Zandla, Krofliča in Sireca, katerega imenuje, da -je trški bik. Ta Sirec bi rad vtaknil Gu-zaja na vsak način zopet v ječo, ker hoče zaslužiti Judežev denar in piti na Guza-jevo kožo. In ravno Sirecu obeta in prisega, da mu bo posvetil na njegovem lastnem domu na nos skozi okno s tako, ki ima dve luknji. Sireca tudi dolži, da je on zakrivil, da so prijeli Guzajevega očeta pri Sv. Ani, ga odgnali na sodišče in ga tamkaj obsodili po nedolžnem.
Maščevanje obljublja v prvem pismu tudi šentjurskemu doktorju, ki nanj ščuje ter pošilja žandarje. Našteva še imena vseh onih Šentjurčanov, ki so baje zakrivili, da je zašel na kriva pota, tem se mora osvetiti in jih poslati v grob. Vsem drugim ne bo storil nič žalega. Osobito so lahko brez vsake bojazni ženske ter otroci. Obširno opisuje, kako vodi za nos žandarje, ki stikajo za njim povsod, le tamkaj ne, kjer se nahaja v resnici. V Gradec in na Dunaj se vozi ter zapravlja denar, ki ga je nagrabil i? vreč skopuhov in ljudskih pijavk.
Za tem sledi njegova izpoved o popolnem brezverstvu in preko ene cele pole zmerja duhovnike, katere bi on vse povesil, ako bi mogel. Ravno v tem delu pisma je nagromadenih toliko tolovajsko in peklensko surovih psovk, kakor jih je redko
slišati, nikdar ne čitati. Ko je izlil žolč preko duhovščine, se zopet loti žandar-jev. Glede teh piše, da bi naj solnce otem-nelo, zemlja bi se naj zdrobila v prah in ob takih prizorih.bi naj poginili orožniki z vsemi oderulii in debeluhi vred. Ob koncu prvega pisma še pravi, da je pisal glede žandarjev do samega cesarja, pa so pismo prestregli in je na okrožnem sodišču v Celju. Zagotavlja, da bo pisal drugega na 15 polah, se peljal z njim na Dunaj in ga oddal tamkaj, da bo prišlo sigurno na pristojno mesto. Žandarji ga še bodo pomnili, kakor hitro se bo izvežbal popolnoma v črni umetnosti, na katero se že razume, a hoče postati mojster.
Prvo pismo je sklenil s: Srečno, z Bogom!
Drugo Guzajevo pismo je veliko krajše od prvega in brez naslova. Začne popisovati, kako so razpisale oblasti na njegovo glavo 150 gld. Zmerja oblast, ker ga je ožigosala kot razbojnika, to on ni, ker še ni pričakal nobenega ob cesti in ga oropal. Trdi, da je od Vseh svetnikov do tedaj, ko to piše, obiskal samo dva ptiča in ju oskubil nekoliko. Oba sta bila še dokaj pernata, ju ni oropal, ampak okradel na tihem. Zjutraj sta šele spogrešila denarno perje, a tedaj je bil on že v bližini Maribora.
Na Jezercah (med župnijama: Slivnica in Dobje) so ga dolžili, da je napravil "falš kontrokt", a ni. Kačerjeva Mica na Jezercah ni boljšega vredna nego "falš kontrokta", ker njena koča je Guzajeva last in on bi tisto Mico razsekal na drobne kosce radi nezvestobe, ako se kje srečata. Na dušo in smrt se zaklinja, da ni bil v fari Dobje že celih 18 let in najmanj pa v tistih prokletih Jezercah, katere naj ubije gromska strela. Jezerc ne bo videl nikdar več. Nikoli pa si ne bo oskrunil oči s pogledom na tisto prokleto suho Mico, ki mu .ie tolikanj prisegala zvestobo, a ga je v istini prevarila po babje.
Drugo pismo sklepa z željo, da bi živel rad tako dolgo, da bi gledal pred seboj celo vojaško kompanijo in bi se poskusil s pravim sovražnikom. Glede poveljevanja se ne boji on nobenega avstrijskega stotnika, še obersta ne!
To pismo zaključuje žalostinka na uboge kmete, katere odira gosposka z davki in vendar živi ne morejo pod zemljo. Gosposka si sama redi sovražnike in ravno ti jo bodo ugonobili. Siromak je prisiljen, da krade in ropa. Eni imajo polne mize najboljših jedi,' druga reva se spravi spat s teščim želodcem.
Drugo pismo konča brez pozdrava.
Tretje pismo je naslovljeno: "Dragi vsi moji prijatelji!" Tem svojim prijateljem, katerih je dosti in ki pravijo, da on ni kriv vsega, česar ga dolžijo, prav imajo in on jim zagotavlja, da jih ljubi, čeravno jih pozna le malo. Prijateljem, ki njega prav sodijo, naj rodi zemlja prav obilno, žitno polje ter vinske gorice naj razveseljujejo njihova srca, ker so pošteni in veselja ter radosti vredni.
(Dalje prih.) -o——
'ŠfRITE AMER. SLOVENCA'
NOVI SVET
je poučen, zabaven In zanimiv slovenski mesečnik ▼ Ameriki
PrlnaSa zanimive zgodovinske podatke o ameriSkih Slovencih, poučne Članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado In inozemstvo $3.00. — Naročnino je poslati na:
NOVI SVET 1849 West Cermak Road,
mmml^mHmmmmmmmmm Chicago, Illinois
IZ SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje s 2. strani)
in včeraj: to je 21. februarja, tudi vsoto 636 Dinjdanes sem izročil vdovi Marolt imenovano vsoto, kar potrjuje priložena zahvala.
Vdova Marolt se je prej pisala Adamič; njeni starši so se priselili iz Bančevega (župnija Lašče) v robarsko župnijo. Lansko leto ji je umrl mož in tako je ostala sama s šestimi otroki, najmlajši še ni dve leti star-; bila je res pomoči potrebna.
Najlepša hvala vsem darovalcem. Bog plačaj! Spoštovanjem
udalni Skobe Ign. župnik
Jaz podpisana vdo'va Marolt Jožefa iz vasi Marinčki sem danes to je 22. febr. potom župnijskega urada v Robu prejela vsoto 636 Din.
Vsem' neznanim blagim dobrotnikom in dobrotnicam v Ameriki, ki so mi prišli s tako lepim darilom na| pomoč, se najprisrčnejše zahvalim; zahvalim se še posevbno nabl-ralki svoji nekdanji prijateljici Ani Gradišar rojeni Zakraj-šek.
Bog bodi vsem naj obilnejši plačnik.
JoJefa Marolt rojena Adamič Mrs. A. Z. Gradišar
Listnica uredništva:
Vse one,ki zbirajo za razne kakoršnekoli namene v starem kraju ali tu bodi povedano, da stem, da v listu objavljajo imena darovalcev, samo po nepotrebnem prostor tratijo v listu. Tisti, ki darujejo za kake reveže ali druge potrebne namene menda ne prispevajo darov samo zato, da bi se potem njih imena v listu bliščala. Pa naj bi že bilo, ko bi bilo v listu prostora dovolj. Toda ravno tega manjka in mesto, da bi objavljali kake zanimive druge stvari, pa se polnijo kolone z imeni in zahvalami. Ta razvada se je prav tako razširila, kakor preje Objavljanje zahlval za razne "par/tie^". Primorahi smo bili, da smo začeli zahvale za "parties" objavljati le proti plačilu. Zgleda, da bo tre'ba tudi za take objave napraviti nekaj takega. Za naprej bomo objavljali le splošne zahvale. Imena darovalcev pa črtali. Če pa kdo želi objavo imen, se bodo take objave smatrale kot oglasi.
^ailflllllllllC3*tlIIflllfllC3IIIfilllllllC3 lllllllllltiC3lll)ll[l(ltlC3llllilllllllC3llllfillllllCaillllllltlIIE31llllllllll1CailllllllllllC31llllllllttlcaiiIltlIlllllC3
! REDKA PRILIKA i
|	se nudi, da si nabavite hišo, ki bo vam nosila lepe dohodke. Proda se	M
g	vam trinadstropna hiša odspredaj s šestimi stanovanji in dva nadstrop-	|
|	na zadaj z dvema stanovanjema, vse v enem poslopju. Zidana hiša. Vsa	|
g	stanovanja stalno oddana in nosijo dobre dohodke. Lepo dekorirana	|
g	in cementiran basement. Proda se zelo poceni. Hiša se nahaja na	I
|	2031 W. 23rd St. — Za nadaljna pojasnila se obrnite na:
PAUL DOBBERSTEIN
| 3635 West Cejmak Road, Apt. 115 Chicago, 111. §
Tel. CRAWFORD 6229. Po 6. uri zvečer. .......................................................................mum.........................................................................
300 svetih maš letno
v življenju, in po smrti, so deležni člani "Mašne zveze za Afriko". Članarina enkrat za vedno 25c za vsako osebo, živo ali umrlo. —• Naslov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3624 W. Pine Boulevard,	St. Louis, Mo.
M. KLARICH & SON
STAVBENIK IN KONTRAKTOR
3121 So. Parnell Avenue, CHICAGO, ILL.
Telefon Calumet 6509
GRADIMO
nove hiše, velike in male, prenavljamo hiše in razna poslopja. Gradimo garaže, popravljamo porče. — Sprejemamo mala in velika dela. — Delamo načrte za nove hiše, kakor tudi načrte za prenove in poprave.
Pomlad je tukaj!!
Vaši domovi mogoče potrebujejo nove strehe, mogoče delne poprave na isti. Mi izvršujemo zanesljivo vsa strešna (Roofing) dela. Izvršujemo tudi vsa kleparska dela vse vrste. Napravimo vam nove žlebove in vsa pleharska dela, kakoršnekoli rabite. Vsi naši delavci so zavarovani, kar v^s varuje pred veliko odgovornostjo, če se kdo ponesreči pri delu na vaši hiši. Vprašajte nas za ceno za vaša strešna dela. Nasvete in cene dajemo brezplačno. Pokličite nas, da vidimo, kakšna popravila rabite.
S. C. Lesniak
ROOFING & SHEET METAL WORKS
Chicago, Illinois
1802-6 West 18th Street,
Tel. CANAL 0569
Pisano polje
1. M. Trak
SLOVENSKE
velikonočne razglednice
Krasne večje oblike z jako lepimi slikami in s tiskanim slovenskim pozdravom, v ku-vertah-------------------------lOc. komad
Navadne slovenske razglednice (dopisnice) z lepimi velikonočnimi slikami, komad po_5c. Ducat --------------------------------40c.
Naročila sprejema:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.	Chicago, Illinois
Židane volje.
Zdi se in izgleda, da je g. Geo. Witkovich na konju in židane volje. Sicer so ga v Chicago vprašali: "Kje pa ste prej bili, ko smo mi ledino orali?" ampak z odgovorom so morali biti zadovoljni in prikimali. Zdaj smo pri ze-dinjenjih. Njih zadeva. Jaz morem in moram videti le moči, ki so nam katoličanom v slovenski Ameriki hudo nasprotne, ko, kakor sami pravijo, ne gre morda le za kake materielne zadeve, temveč stremi zedinjenje po okrepitvi idejnih moči, in kaj takega ne bom hvalil, ali celo priporočal, dasi sem za vsako pametno zedinjenje. Bomo videli. G. Geo. Witkovich pripoveduje, da je bil v Chicagu in tam, kjer so ga dozdaj malo čez rame gledali, ampak stiskali so si roke, vse je bilo O. K. in izgledi so najsijajnejši. Fakta so fakta.
Drugo pripombo imam. Da so bili uljudni., vse razkazali, stisnili roko, niso pozdravili s kakim revolverjem, ... vse to je O. K., saj s'm'o civilizirani, in ne več morda samole v džunglu. Ali so samole le lepi in uljudni in civilizirani ma-niri? Tudi to utegnemo kmalu videti. Zedinjenja ? Kakopak. G. Geo. Witkovich, in naj bo na to malo ponosen, je med raznimi naprednjaki nova zvezda. Še celo nekim katoličanom piha hudo na duše. Kot organizacija socialisti nekaj nikamor ne morejo, ker se ljudje radi obračajo do novih zvezd. To je povsem naravno, in socialisti niso ravno na glave padli. To je tok in duh časa in predvsem nekaj povsetri človeškega. Socialisti in še drugi naprednjaki morajo najmanj biti zelo previdni, da jo ne polomijo, in bi jo ovčice ne udarile za novo zvezdo iin pustile hlev prazen. Zedinjenje. Nova zvezda poudari, da gre za ideje. Gotovo. Ampak idejno so skupaj, socialist, naprednjak/,ko-munist. . .vsi so materialističnih idej, le pri taktiki so si navskriž. G. F.. Krže vidi in gleda le na materielno stran zedinjenja. G. Witkovich meni, da se materielna stran ne da ločiti od idejne, in bo na pravem. Ampak praV mate-tielna stran utegne igrati, kadar dospejo na praktična in trda realna tla, važno vlogo. Več ne rečem, ker nočem iti med slabo zapisane preroke.
Vsekako je g. Geo. Witkovich na konju, ker nova zvezda. in lahko židane volje,saj grejo z njifrri in za njim celo
hudo samosvoji Hrvatje. *
Filologičnr*. jezike,slovana ali lingvistična ugibanja.
Bolj za kratek čas. Politika in še marsikaj je suhoparna ro>oa. Jezik jc živ. Najprej smo pri Ukrajini, Hitler tudi, in to je aktuelno. F. K., moskovski dopisnik "Napreja", piše o Ukrajini. Ako je tako, saperlot, še jaz bi šel tja, ko bi ne bil fajmošter' ker o kaki fajmoštriji ni ničesar v dopisu, dasi je drugo vse naravnost sijajno. Upajmo, da je, drugo pač, fajmoštrija naj pa gre žabam pet.
Kolosalno. Vse, vse. Kaj
naj naštevam? Amerika je palček napram "cvetoči Ukrajini". Vse piramidalno. Ukra' jinske mladine ne mučijo pro-blemi brezposelnosti in bede. Ukrajince, (ali — cev) ne mučijo vprašanja bodočnosti,sta' rosti, obstanka. Delo in zaslU' žek, plačan počitek, zavarovanje za bolezen, nezgoda, starost jim garantira ustava' Ogledalo rastočega blagostanja so cvetoče kulturne institucije sovjetske Ukrajine Pred oktobersko revolucijo n> bilo v Ukrajini niti ene državne šole z ukrajinskim učnim jezikom. Vsiljevali so Ukrajincem ruski jezik. Danes 2lr 856. šol, 181,507 učiteljev.-Analfabetov ni več". Itd. itd. Fenomenalno pač in vse. U' krajinci morajo biti res čudaki, da nekaj škilijo za lastno Ukrajino pri takem sovjetskem raju. Kaj naj jim Sovjeti še dajo? Pa ni to, da «er' gam. Jezik je. Bral in čital sem, da so Ukrajinci ustanovili Moskvo in vse, kar je ruskega. Ali tudi nov jezik, da jitf ga je carizem vsiljeval? Tu utegne biti nekaj tiste slovanske in trmoglavne razlikoval-nosti, ko pravi eden Kiev, drugi pa Kiov. To je, da pi' šem.
Pri nas v Bačah na Koroškem pravimo "kaj", na Brn-ci, eno uro proti zapadu, pravijo "koj", in v Borovljah aH na Pečnici, uro proti vzhodu, pravijo "aj". Kadar pridejo na Koroško Sovjeti z vsemi koiiosalnimi pridobitvami, bodo v Bačah poučevali v "kaj-ščini", na Brnci v "kojščini". in na Pečnici v "ajščini". Potem so na Koroškem še Zilani. Rožani, Podjunci in okoli Pli' berka neki "Mosvarji". To bo — jezikov! Skoroda žal, da Sovjetov še ni, ker zdaj je tam le Hitler in v šolah je —' figovščina. In drugi Slovenci-Menda so jim vsilili dolenj' ščino pa bi lahko zdaj vsaj v svobodni Jugoslaviji poučevali v gorenjščini, notranjščini, belokranjščini in črnokranj-Sčini in štajerščini in perlekij' ščini, in prekmurščini in. . .ker vse to so različni jeziki,in svobodo pri jezikih bodo prinesli šele — Sovjeti. Da ne zabin1 kočevarščine, in ko gleda Hitler iz Karavank v Laibach na uro, utegne priti še do "krai-neriš šprahe", pa bo lahko prišlo tudi do figovščine, kakor na Koroškem, ako menda Sovjeti ne pridejo že. jutri-Včeraj je bil — pust!
^■milnimi
*inaii!i!n!i!iBaiiiiiB!iii£
a 23 LET IZKUŠNJE
gl Pregleduje oči in predpisuje očala
I DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue I	Tel. Canal 0523
|j Uradne ure: vsak dan od 9. i zjutraj do 8:30 zvečer.
^diihiii
IIIHIllIHIII
MiHiHiniaa^
Pratike
Našim čitateljem sporočamo, da smo prejeli zalogo
Pratik za leto 1939,
in sicer obe vrsti
Blaznikovo
kakor tudi
Družinsko
Obe vrsti ste zelo za' nimivi in ju krasi Ste vilo lepih slik. Narf čite si jih takoj, dok' ler ne poide zalog3'
Vsak komad stane 9 poštnino vred
25 centov
Naročajo se od:
KNJIGARNA
AMER. SLOVEN^
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.