VESNE
CELOVEC PETEK 10. MAR. 1989
Letnik XLIV. Štev. 19(2442) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Cena:7šil.
1000 din
P. b. b.
Protest
Številni koroški umetniki so se združiii v protestni akciji in zahtevajo prepoved almanaha svobodnjaške stranke „Karn-tner Grenzland-Jahrbuch" v katerem gre za oživijanje nacionalsocialistične miselnosti v Avstriji. S tem v zvezi zahtevajo takojšen odstop vodje frakcije FPO v deželnem zboru Kriem-hild Trattnig in deželnega svetnika Jorga Freuen-schlaga, od Haiderja pa zahtevajo, da se distancira.
„Drugačna Koroška - vredna zaupanja"
„Nastop volilnega zavezništva „Drugačna Koroška/Anderes Karnten" na nedeljskih deželnozborskih volitvah je nastop demokratičnih in opozicionalnih sil obeh narodnosti v deželi, ki je vreden zaupanja slovenske narodnostne skupnosti in nemško govorečih sodeželanov", menita prva dva slovenska kandidata na listi „Drugačna Koroška/Anderes Karnten" dr. Marjan Sturm (slika levo) in Fric Kert (desno). Oba kandidata v osebnih izjavah, ki ju objavljamo na 2. strani,pozivata, da naj vsak, ki se strinja s cilji in hotenjem volilnega zavezništva ..Drugačna Koroška/Anderes Karnten", 12. marca izkaže zaupanje širokemu gibanju in njegovim kandidatom.
Po 12. marcu: Možna je tudi veHka koaticija
Bo na Koroškem po nedeljskih deželnozborskih volitvah prišlo do koalicije SPO in OVP? Sedanji deželni glavar dr. Peter Ambrozy v včerajšnji televizijski konfrontaciji glavnih kandidatov sedanjih deželnozborskih strank tega ni izključil. Za jasen cilj SPO je sicer ponovno postavil osvojitev absolutne večine, za primer, da tega ne bi dosegla, pa je dejal, da se bo SPO o koaliciji najprej pogovarjala z OVP, neglede na to, ali bo leta še druga ali pa samo še tret-
PREBERITE
2	Volilni izjavi KSŠŠ/D in slovenskih zdravnikov
3	ZSŽ proslavila mednarodni dan žena
4	Heute im Slovenski vestnik
5	Koroška v zrcalu
5 Pohod na Arihovo peč
8	Tribuna bralcev
9	Pesniški prvenec Cvetke Lipuš
10	Košarkarji gimnazije zmagujejo
11	V tem tednu na televiziji in v radiu
ja najmočnejša stranka na član deželne vlade, da pa si Koroškem.	FPO obeta še drugi sedež.
Predsednik FPO Jorg Hai- Tudi predsednik OVP Harald der je napovedal, da bo Scheucher je za svojo stranko osebno na vsak način postal postavil cilj preprečiti SPO
AmtMcher Stimmzette)
tur die Landt3gSWaM am 12 Marž 1989 Wah!kreis 1
Liste Nr	Parteibezeichnung	Kurzbezeichnung	
1	Soiiaiistische Partei Osterreichs	SPO	O
2	itsterreichische Voibspartei		o
3	freiheitiiche Partei Bsterreictts Q	^FPO	o
	Vereinte Eriine Msterreichs and Unabhangige		o
4		VGOERbNE	
5	tiste Parteiinser Kandidaten	UK	o
B	MtrHMnta		o
	HrqKM HMšh CriM MtfMtiK (M*), m,	ERiiM ZELEM	
	Btwq)M)	ScMtrtMM)		
7	Kommunistische Partei Osterreichs	MPd	o
absolutno večino, tako zanj kot za Haiderja pa velja, da glede koalicijskih zvez zaenkrat ne dajeta nobeni stranki kakršnihkoli prednosti.
Glavni kandidati Drugačne Koroške/Anderes Karnten so na zaključni konferenci v Celovcu volilni boj združenja ocenili pozitivno, izrazili so optimizem za izid volitev in poudarili, da bodo po volitvah nadaljevali s skupno politiko, „saj se most, ustvarjen med narodoma na Koroškem, ne sme porušiti."
Drugačen radio za Koroško na 100,5 MHz
V torek je začel oddajati spored v obeh deželnih jezikih poseben radio, ki se imenuje ..Drugačen radio za koroško/Ein anderes Radio fiir Karnten", in ki gaje mogoče v poskusni fazi sprejemati na ultrakratkem valu, dolžina 100,5 MHz skoraj po vsej Koroški. Oddajni studio je na italijanskem ozemlju, ker v Avstriji velja monopol državne radijske hiše.
L/rac/na g/asovn/ca za deže/nozbors/te vo/ifve /2. marca (g/e) zgoraj, k/ ve/)a samo za fo/i/no okrožje 7/ 1/ tem vo/i/nem okrožju (okra)a Ce/ovec-mesfo /n Ce/ovec-deže/a) kand/d/ra 7 strank oz. //st. „ Drugačna Koroška )e uvrščena na 6. mesto, v vseh osfa/ih vo/t/n/h okrožjih pa na 5. mesto (G/e/ /a/rsimi/e g/asovn/ce na 2. strani).
Vo!i!na izjava ZSO
Upravni in nadzorni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem sta na seji dne 23. februarja v zvezi z deželno-zhorskimi volitvami sprejela izjavo, v kateri poudarjata:
#	Deželnozborskim strankam, ki so glasovale za ločevalni šolski model, ne moremo zaupati. Zato Zveza slovenskih organizacij poziva pripadnike in pripadnice, da glasujejo za tiste kandidate in kandidatke, ki so se jasno izrekli proti narodnostnemu ločevanju v šoli, cerkvi in družbi sploh.
#	V narodnostnih vprašanjih ima naše zaupanje Lista Drugačna Koroška, ki je izraz protesta zoper nemškonacionalno vzdušje v deželi in hkrati tudi signal za večinske stranke, da spremenijo svoj odnos do slovenske narodne skupnosti v deželi.
#	Koroško SP in VP, ki ju pri volitvah podpira tudi precejšnje število narodno zavednih koroških Slovencev, pozivamo, da se v odnosu do Slovencev ločita od nemškonacional-nih prvin svoje politike, ki krepi asimilacijski pritisk na
manjšino.
# ZSO poziva vse pripadnike in pripadnice slovenske narodne skupnosti na Koroškem, da z aktivno udeležbo na volitvah prispevajo proti še večjemu premiku političnih sil v desno.
V daljši utemeljitvi svoje izjave pa odbora ZSO med drugim menita, da je ZSO narodnopolitična organizacija, ki skupaj z NSKS zastopa interese slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Ni organizirana kot stranka, marveč na nadstrankarski ravni združuje ljudi različnih svetovnih nazorov in politične pripadnosti, ki se prizadevajo za enakopravnost Slovencev na Koroškem. Kot takšna organizacija se prizadeva za vsetran-sko sodelovanje med koroškimi Slovenci in tistimi deli večinskega naroda, ki jim je trajno in dosledno izpolnjevanje narodnostnih pravic bistven prispevek k politični kulturi Avstrije, njenemu kulturnemu bogastvu in podlaga za sodelovanje preko državnih meja.
TRiBUNA
BRALCEV
,^uch ais Siovvenen fur Dr. Peter Ambrozy"
Z ogorčenjem sem bral poročilo pod gornjim naslovom v KTZ z dne 2.3.1989. V njem je v izvlečkih objavljeno pismo Tomasa in Ludwiga Ogrisa ter Franca Wal-terja, v katerem kritizirajo dr. Sturma, ki se je odločil za kandidaturo na listi ..Drugačna Koroška". Na drugi strani pa koroškim Slovencem najtopleje priporočajo dr. Ambrozyja.
Sprašujem se, kaj lahko koroškega Slovenca privede do tega, da daje takšne izjave. Če pogledam nazaj na dobo, v kateri na Koroškem vladajo socialisti, ne najdem vzroka, ki bi opravičeval takšno izjavo in sprašujem podpisnike, kje je vzrok? Da vsak doleten državljan pri volitvah tajno podpre kandidata, od katerega pričakuje, da bo najboljše zastopal njegove interese, je jasno.
Da pa koroški Slovenci, ki stojijo v javnem življenju, teden dni pred volitvami delajo reklamo za političnega nasprotnika, ne bom nikdar razumel. Osebno ocenjujem takšno ravnanje kot sramotenje celotne narodne skupnosti, tz programa Drugačna Koroške ..Drugačna Koroška" zahteva:
#	razveljavitev ločevalnega šolskega zakona
*	javne dvojezične otroške vrtce po celotnem dvojezičnem ozemlju in v Celovcu
W dvojezično ljudsko šolo in trgovsko akademijo v Celovcu
Mislim, da so to povsem jasna stališča in zahteve, katere koroški Slovenci že leta terjamo od vlade. Prosim, da naj zagovorniki dr. Ambrozyja predložijo kaj podobnega iz programa socialistov.
Vesel sem, da se je dr. Marjan Sturm in z njim del ZSO odločil za kandidaturo na listi „Dru-gačna Koroška".
Koroške Slovence prosim in pozivam, da se zavedate in zaupate v lastno moč in prepričan sem, da bomo skupno uspeli.
Dr. Marjanu Sturmu in Fricu Kertu želim veliko uspeha in jima zagotavljam vso podporo.
Jurij Mandl občinski odbornik EL Piiberk
„Stara 'bas'm"
Naslov „Ker nočemo Haiderja bomo voiili Ambrozyja" je po mojem stara „bas'm". Tako so že svoj čas strašili otroke: „Če ne boš priden, te bo pa ta hudi vzel!" Ali pa med drugo svetovno vojno, ko so nas propagandisti tretjega rajha strašili z bajkami o tem, kaj bodo Rusi vse počeli in napravili, če se jim posreči, da pridejo v Nemčijo...
Zakaj pa Slovence strašite s Haiderjem? Kdo pa je vse tiste zakone ..skvamfov", ki so nam počasi a ..gvišno" vzeli tisto, kar je za nas isto kot za človeka kri?
Ob zaključku vam „ratam" sledeče: vzemite „tab!'co" in pa grifl" in primerjate, kaj so nam tisti.ki jih vi zagovarjate.dali oziroma vzeli!
Kristi Lajčahar, Kotmara vas
S!ovenski
vestnik
dvakrat
tedensko!
Dr. Marjan Sturm /n Fr/c Kert sta v zad/ij/b c/ne/i ob/ska/a vrsto pod/et/)' na južnem Koroškem. Sturm je pouc/a/*//, da se de/avc/ v ve//k/ men zavedajo de/stva, da sod/južna Koroška med /ndustr/jsko skoraj nerazv/ta področja, ter da sopravzarad/ tega tud/ mešana podjetja dost/ pnpomog/a k /žbo//ša/i/'u s/tuac/je, Kert pa je /žpostav/7, da se med de/avstvom š/r/ zahteva, da bo po vo//fvab potrebno razreš/t/ štev/lne soc/a/ne prob/eme.
Marjan Sturm in Fric Kert: ,,Podprite poMčno obnovo"
Prva dva ^/oven^ka kandrdaa na /ts/z ..Drugačna Koroška-/tndcre.s Karn/en", k/ kand/d/ra na ncdr/jskd; deže/nozbor-.skdz votdvah v vseh šdr/h vo/dnd; okrožj/k, z o.srbn/n/a Izjavama poz/vata pr/padn/ke sto venske narodnostne skupnost/ na Koroškem, naj zaupajo //'st/ m njen/m kandidatom.
Na listi ..Drugačna Koroš-ka/Anderes Karnten" drugouvrščeni prvi slovenski kandidat dr. Marjan Sturm v svojem pozivu poudarja, daje nastop volilnega zavezništva ..Drugačna Koroška/Anderes Karnten" nastop demokratičnih in opozicionalnih sil obeh narodnosti v deželi. „To je nujna potreba časa, ker se obe veliki stranki v deželi nista sposobni upreti nem-škonacionalističnim silam v deželi. ..Drugačna Koroška/ Anderes Karnten" se prizadeva za spremembo politič-
nega vzdušja v deželi v smeri mirnega sožitja, enakopravnosti in demokratičnosti", poudarja dr. Sturm.
V nadaljevanju izjave je rečeno, „da politika obeh velikih strank predvsem v manjšinskem vprašanju koristi edinole FPČ. Zato je čas, da demokratične sile v deželi postavijo signal, ki bo viden daleč naokrog, in ki bo dokazal, da je kapitulantska politika do nemškonacionalistič-nih sil zgrešena. Le tako bo mogoče sprožiti politično prenovo v deželi. Le tako
bodo tudi demokratične sile znotraj strank dobile podporo", zaključuje izjava dr. Marjana Sturma.
Fric Kert, četrtouvrščeni in drugi slovenski kandidat na listi „Drugačna Koroška/Anderes Karnten" v svoji izjavi pozdravlja skupen nastop Koroške enotne liste, Gibanja proti ločevanju v šolah, Zelene alternative Koroške, Mirovnega gibanja Beljak številnih ljudskih iniciativ za ohranitev zdravih rezerv pitne vode in okolja pod imenom „Drugačna Koroška-/Anderes Karnten".
Kot cilje navaja:
#	širšo skupno pot med Slovenci na Koroškem
#	skupno delo slovensko in nemško govorečih v partnerskih oblikah.
#	zdravo okolje, ki je za nas vse tako pomembno.
#	poštenost v politiki in zavzemanje zanjo tudi v javnosti.
#	konkretno prizadevanje za upoštevanje slovenskega jezika v šolah, na občinskih uradih, v vseh javnih ustanovah. („Na pravice pa ne smemo samo čakati, moramo jih zahtevati in si jih tudi posluževati. Pri tem pa bomo verodostojni le tedaj, če bomo z našimi otroki govorili slovensko!").
#	Ustvariti čimveč delovnih mest izven obstoječih industrijskih centrov v takšnih oblikah, ki so sprejemljive za okolje.
Šest strank in iistvvoiiinih okrožjih 2 do 4!
V vo/z/ti/h okrožj/h 2 /okraj/ Ve/tkovec, H/o/fs-berg /ti č5enfv/d ob G///1/7), 3 /okraja Be//ak-mesto /n Be/jak-deže/a) /ti 4 /okraj/ Šmohor, Sp/tta/ ob Drav/ /ti Trg) kand/d/ra šest strank /n //st.	„ Drugačna Koroška/
Anc/eres Karnten" je na 5. mestu/
KSŠŠD/ Dunaj: "12. marca vsi Drugačno Koroško!"
Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju je v tiskovni izjavi zavzel stališče do deželnozborskih volitev 12. marca na Koroškem. V izjavi je med drugim rečeno:
„Slovenski narod ni idejnopolitično enotna skupina. Vsak se ima možnost vključiti v tisto grupacijo, ki najbolj ustreza njegovim predstavam o družbeni ureditvi. Če pa se mora - kot se je to zdaj pogosto dogajalo - zaradi tega odpovedati svojemu jeziku, svoji kulturi, naj bi se vsak tudi vprašal, če mu je to res toliko vredno.
Zato imamo pri sedanjih volitvah le eno možnost: zaupajmo v lastno moč! Dostikrat so drugi naše zaupanje že izrabili. Edina politična alternativa za nas Slovence pri teh volitvah je lista „Drugačna Koroška/Anderes Karnten", kajti to je:
#	edina dvojezična grupacija, ki se k dvojezičnosti tudi priznava
#	edina skupina, ki se bori proti naraščanju nemškega nacionalizma
#	edina skupina, ki podpira obe osrednji organizaciji v boju za pravice manjšine
Proti vsem pričakovan njem sta se obe osrednji organizaciji odločili za skupni nastop v okviru te liste.
Tudi zaradi tega jih bomo potrdili v tem, da je to edina možna pot za uspešno delovanje
#	skupina, ki ima jasne predstave, kako naj bi zgle-dala drugačna, nova Koroška, in tudi ve, kako lahko pride do tega cilja
Zato 12. marca vsi za „Dru-gačno Koroško/Anderes Karnten" (Grune/Zeleni)!
Podporna
izjava
zdravnikov
Vrsta slovenskih zdravnikov, med njimi dr. Matjaž Sienčnik, dr. Roman Schel-lander, dr. Jože Einspieler, dr. Marjan Jelen, dr. Jože Messner, dr. Stanko Jelen, dr. Franc Wutti in dr. Monika Jelen-Srienc, je podpisala podporno izjavo za volitno skupnost „Drugačna Koroška/Anderes Karnten". Podpisniki izjave so prepričani, da se bo le-ta razvita v široko demokratično gibanje in združila vse tiste deželane, ki so bili doslej na robu političnega dogajanja, ki niso bili upoštevani in niso mogli soodločati. „12. marca bomo glasovali za Drugačno Koroško. To je glas za demokratično, dvojezično Koroško. Mi smo z njo in za njo", je zapisano v podporni izjavi slovenskih zdravnikov na Koroškem.
Amtticher Stimmzette!
tur die Landtagswah) .m 12 Marž 1989
Wahtkreis 2
Parteibezeichnung	Kurzbezeichnung	
1 Soiiaiistische Partei '	iisterreichs	spii	O
p	iisterreichische ^	Voihspartei	iivp	O
n freiheitiiche Partei J	iisterreichs	fpii	o
< ifereinte Griine iisterreichs mt!t Unahhiingige	VEiiERijM	o
<MwaMn!n C	HtptMhrMh 3 M" M*"#)" (M*), <&, Š!W!)M)	StMttftHHm	GRiiM ZELEM	o
n Kommunistische Partei D	iisterreichs	KPii	o
Na praznovanje dne s/a žena y'e pr/s/o ve//ko s/evz/o žensk z v/sed koncev južne Korošce.
ZSŽ proslavila dan žena: prod ločevanju v šolah
**Zveza slovenskih žena je ekonomski, gospodarski in njen nrisnevek
je
tudi letos proslavila 8. marec - mednarodni praznik žena. Na prireditev je prišlo mnogo žena z vseh koncev našega naselitvenega prostora, udeležili pa so se tudi številni gostje, ki jih je pozdravila tajnica ZSŽ Milka Kokot. Med njimi so bili generalni konzul SFRJ v Celovcu Borut Miklavčič in konzul Franc Mikša s soprogama, predstavnice Sveta za
gospodarski politični položaj žensk pri SZDL iz Ljubljane, Maribora in Kranja, ter tajnik ZSO dr. Marjan Sturm in podpredsednik KEL Fric Kert.
Slavnostna govornica na proslavi, ki je potekala v dvorani Mladinskega doma SŠD v Celovcu, je bila predsednica ZSŽ Milena Groblacher. Orisala je pomen ženske v razvoju človeške družbe ter
M//ena Grob/acber je /zraz/Va protest žena zoper /oč/tven/ mode/, M/7ka Kokot pa je poskrbe/a za organ/zactjo pros/ave.
njen prispevek k dosežkom našega časa. Ob tem je naglasila boj žena za njihovo enakopravnost, zlasti v političnem in gospodarskem življenju. Ob tem je za zgled postavila Roso Luxenburg, ki je postala žrtev boja za politično svobodo in enakopravnost. Groblacherjeva je spregovorila tudi o trenutni politični situaciji na Koroškem, zlasti pa o vprašanju šolstva. Poudarila je, da nas je sprejetje zakona o ločevanju šolarjev na dvojezičnem ozemlju zelo prizadelo in nadalje dejala, da slovenska narodna skupnost taki ureditvi odločno nasprotuje, in je proti postavljanju ločitvenih sten v šolah na južnem Koroškem.
Žbranim ženam so za praznik čestitali tajnik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm in gostje iz Slovenije. V kulturnem delu programa je Sonja Wakounig prikazala življensko pot - boj in delo Rose Luxenburg, položaj žene v Avstriji in prebrala odlomek iz knjige Roka Ari-ha, medtem ko je za glasbeni del poskrbel ansambel Drava iz Borovelj.
Ob tej priložnosti je ZSŽ izvedla tudi zbiralno akcijo za obnovo partizanske bolnišč-nice Franja. Po svečanosti so se žene zadržale ob pogostitvi in v prijetni družabnosti.
28. sejem Alpe-Jadran vabi
Ljubljana se pripravlja na 28. mednarodni sejem Alpe-Jadran, ki bo hkrati tudi že 10. teden mednarodnega sodelovanja v prostoru Alpe-Jadran. Generalni direktor Ljubljanskega sejma Florijan Regovcc je na predstavitveni tiskovni konferenci poudaril, da je z razširitvijo sejma uspelo pospešiti gospodarsko sodelovanje v vsestransko korist, kar se izkazuje tudi v tem, da se je za letošnji sejem Alpc-Jadran prijavilo 550 razstavljalcev, od katerih skoraj polovica razstavlja lastne izdelke. Iz Avstrije jih sodeluje 82, zbirna razstava
Zvezne	gospodarske
zbornice pa bo posvečena temam šport, prosti čas in turizem. S tem bo Avstrija bistveno sooblikovala del sejma pod naslovom „Človek in njegov prosti čas". Sicer pa bodo na sejmu Alpe-Jadran od 20. od 25. marca na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani predstaviti še sodelovanje v prostoru Alpe-Jadran ter dežele in mesta te regije. ..Slovenija ima kaj ponuditi", je dejal Janez Širše, saj strokovnjaki za letos napovedujejo, da ne bo prišlo do ..cvetenja" morja v Istri, hkrati pa privabljajo z nizki-
mi cenami. Slovenija želi obdržati turistični nivo lanskega leta, ko je pri tujih gostih zabeležila porast za 7 odstotkov. Jugoslavija pa je lani povečala tudi trgovsko menjavo z Avstrijo: izvoz v Avstrijo se je povečal za 19%, uvoz pa za 14,6%, s tem pa je znižala tudi trgovinski primanjkljaj, ki je le še malenkost v prid Avstirji. Zato je Rudi Kropivnik, vodja predstavništva Gospodarske zbornice Jugoslavije v Celovcu dejal, da si Jugoslavija želi sklenitev sejemskih sporazumov ter spremembo carinskih predpisov.
Kaj se dogaja v Sudanu?
Strahovita suša je pred leti povzročila nepopisno lakoto v Sudanu, lani pa je sudansko prebivalstvo močno prizadela povedenj. Toda problemi Sudana niso v zavesti evropskih ljudi. Komu je v zavesti 20-letna državljanska vojna, kdo ve, da je zaradi lakote in vojne v zadnjih letih umrlo nad 1 milijon ljudi in da jih je 6 milijonov pobegnilo? S socialnimi in političnimi problemi pa se prepletajo tudi verski konflikti. V največji afriški državi Sudanu, na vzhodnem predelu kontinenta, živi okoli 10 milijonov muslimanov (predvsem na severu), 10 milijonov animi-stov (verovanje, da je duša/ duh v vseh stvareh) in 4 milijone kristjanov.
General Sadiq al Mahdi skuša s svojimi pristaši po vsem Sudanu uveljaviti islamsko diktaturo s pomočjo Šariešarije. To bi pomenilo absolutno nadoblast islamskega severa nad vso državo, ker razen muslimanov nihče ne bi smel biti zaposlen v državnih službah in gospodarstvu. Kazni kot so bičanje, sekanje udov in smrtne kazni, bi veljale za vse državljane in bi prizadele predvsem kristjane.
Organizacijski vodja koro-
ške Caritas Peter Quend!er se je v začetku leta mudil tri tedne v Sudanu in doživel tragedijo lakote in državljanske vojne. Na mestu samem se je odločil, da bo koroška Caritas podprla ustanovitev kmetijske šole v glavnem mestu Kartumu in tako pomagala, da se begunci izobrazijo in se po vrnitvi na jug dežele samostojno lotijo kmetijstva. Med drugim je domačinom treba pomagati, da ohranijo tradicionalne oblike kmetovanja. Prej so se samostojno preživljali s proseno kašo, nato so jim vsili žito in kruh, s tem pa povečali njihove težave. Pomoč je treba prenakazati na konto PSK štev. 1308275.
ne resignirati
protestirati!
M*
p/ačan og/as
Nova faza zmanjšanja orodja
DUNAJ. V avstrijskem glavnem mestu se je v sredo končalo	tridnevno
zasedanje zunanjih ministrov 35 držav iz Evrope in severne Amerike. Sestanek, ki ga je odprl avstrijski zunanji minister, vicekancler Alois Mock, je bil brez dvoma uvod v nova pogajanja o vzpostavitvi zaupanja in varnosti kot tudi širših pogajanj o razorožitvi v Evropi.
Ameriški zunanji minister Baker je v svojem govoru vztrajal na tem, da se Sovjetska zveza javno odpove tako imenovani Brežnjevi doktrini, to je omejene suverenosti ostalih vzhodnoevropskih držav, ki so vključene v Varšavski pakt, napovedal pa je tudi, da ZDA nameravajo predčasno zmanjšati količine kemičnega orožja v zapadni Evropi. Sovjetski zunanji minister Ševerdnadze pa je od zapada zahteval zmanjšanje
čet, jedrskega orožja in vojaških letal.
Glede prvega uradnega srečanja voditeljev obeh velesil pa sta se Baker in Ševardnadze na osebnem srečanju na Dunaju dogovorila, da bo potrebnih še več sestankov med vodjema diplomacij obeh držav.
PretHog za prekinitev spopadov
KAIRO. - Voditelj PLO Jaser Arafat je predlagal ponovno prekinitev spopadov med izraelskimi in palestinskimi silami na jugu Libanona. Na tiskovni konferenci pa ni bil pripravljen govoriti o pogojih, pod katerimi bi bila PLO pripravljena prekiniti spopade. Medtem se boji nadaljujejo, v Bejrutu pa je eksplozija avtomobila spet terjala več smrtnih žrtev.
Kosovo: življenje se normalizira
BEOGREAD. Po uradnih informacijah se življenje v Socialistični avtonomni pokrajini Kosovo počasi normalizira. Delo v tovarnah je steklo razen v trepčinem rudniku v Starem trgu, kjer je bila dramatična stavka rudarjev. Tujim novinarjem je dostop dovoljen samo v glavno mesto Priština. Predsedstvo gospodarske zbornice Kosova je ugotovilo, da tačas še ni mogoče oceniti gospodarskih posledic stavk v zadnjih tednih.
SLOVENSKI VESTNIK
HEUTE	Die Seite	! furunsere
IM	^ ^ ^ ^ ^	deutschsprachigen j
AIpen-Adria Messe in Ljubijana
Die internationale Messe Alpen-Adria, die heuer be-reits zum 10. Mal als Woche der internationalen Zusam-menarbeit in dieser Region in Ljubljana (20.-25. Marž) stattfinden wird, wird sich aus drei inhaltlichen Teilen zu-sammensetzen: Kooperation im Alpen-Adria-Raum, Vor-stellung der Lander, Regio-nen, Freund- und Partner-stadte von Ljubljana, den dritten Teil aber bildet die Ausstelung unter dem Motto „der Mensch und seine Frei-zeit".
Wie der Direktor der Messe von Ljubljana, Florijan Regovec, in einem Pressege-sprach mitteilte, steige das Ansehen dieser Alpen-Adria-Messe von Jahr zu Jahr, so daB heuer daran schon 550 Aussteller aus 16 Landern teilnehmen werden.
Aus Osterreich kommen 82, wobei die von der Bundes-wirtschaftskammer organi-sierte Gemeinschaftsausstel-lung die Bereiche Šport, Frei-zeit und Tourismus abdecken wird.
Kamtner Kiinstier gegen FPO-CrenzIand-Jahrbuch
Im Rahmen einer Presse-konferenz in Klagenfurt for-derte die „Initiative Kamtner Kiinstier und Intellektueller gegen das FPO-Grenzland-Jahrbuch" erneut den soforti-gen Riicktritt der Klubobfrau des FPO-Landtagsklubs Kriemhild Trattnig, die durch ihre Artikel in dem bereits ervvahnten Jahrbuch nach Ansicht der Kiinstier und In-tellektuellen „Verhetzung in undemokratischem Geist be-treibt und damit dem Ansehen Karntens im In- und Aus-
land schwersten Schaden zu-fiigt".
Auf der Pressekonferenz wurde ferner der Riicktritt von Landesrat Jorg Freun-schlag und eine offentliche Distanzierung Jorg Haiders von dem Druckwerk seiner Partei gefordert.
Seitens der Initiative wur-de betont, daB es seine Akti-vitat auch nach dem 12. Marž unvermindert fortsetzen wer-den, unabhangig vom Aus-gang der Landtagswahl.
„Ein anderes Radio fiir Karnten — Drugačen radio za Koroško"
Diese Ankiindigung ging zu Wochenbeginn in deu-tscher und slowenischer Spra-che iiber den Ather. Ab Dienstag wird auch gesendet: Zum ersten Mal ist in der Landeshauptstadt und in wei-ten Teilen Karntens ein zwei-sprachiges, nichtkommerziel-les Radio zu horen.
Die Betreiber dieses Ra-dios wollen mit dieser Initiative ein von Kommerz- und Parteiinteresen unabhangi-ges, offenes Biirgerforum schaffen und denen eine Stimme geben, die in der ein-stimmigen und einsprachigen
Kamtner Medienlandschaft kaum zu Wort kommen. Ge-plant sind Diskussionsrunden - besonders zu jenen The-men, die auch im laufenden Wahlkampf unter den Tisch fallen — die Vorstellung verschiedenartiger lokaler und kultureller Initiativen, Nachrichtensendungen, internationale Musikprogram-me. Gesendet wird auf UKW 100,5 MHz von Mittag bis in die Abendstunden. Der Sen-debetrieb beginnt zunachst als zeitlich begrenzter Ver-such.
Handel zwischen Osterreich und Jugos!awien expandierte
Wie der Direktor der ju-goslawischen Wirtschafts-tkammer in Klagenfurt, Dr. Rudi Kropivnik, mitteilte, sei der Warenaustausch zwi-schen Jugoslawien und Osterreich nach Jahren der Stagna-tion im Vorjahr deutlich an-gewachsen. So hatten sich die Exporte Jugoslawiens nach Osterreich um 19 Prozent und die Exporte Osterreichs nach Jugos!awien immerhin auch um 14,6 % erhoht. Damit, so Kropivnik weiter, ha-be Jugoslawien die Schere zwischen Importen und Ex-porten etwas zu seinen Gun-
Kontakdinse '89 12^-17. Man
Mittelschtiler mehrerer Klagenfurter Gymnasien ver-anstalten nachste Woche zum wiederholten Male am Bun-desgymnasium fiir Slowenen die zweisprachige Kulturwo-che „Kontaktna leča/Kon-taktlinse".
Die Veranstaltungsserie beginnt am Sonntag, dem 12. 3. 1989 um 20.00 mit einem Konzert der Gruppe „Regina Vierkant Five". An den dar-auffojgenden Tagen beginnt das Programm taglich um
16.00	mit Workshops und dauert bis in die spaten Abendstunden.
Das Programm umfaBt Le-sungen, Filme, Diskussio-nen, und Konzerte verschie-dener osterreichischer und slowenischer Gruppen.
sten verringern konnen, man wolle aber nach wie vor noch einen Ausbau der Messeab-kommen und eine gunstigere Zollgestaltung.
Der Direktor des Zen-trums fur touristische Wer-bund, Janez Širše, erklarte, daB Slowenien im Vorjahr bei den Asulandernachtigungen
ein Plus von 7 Prozent ausge-wiesen habe, und damit ein Resultat erreicht hatte, daB man auch heuer halten wolle. Geworben wird vor allem mit den gunstigeren Preisen fiir Auslander, und fiir Istrien verspricht man ein sauberes Meer.
GASTE
AaAfM AcdcMtct SpaH. oAcr aMc/; 4rAc/t.
dc/n/t der Spej? /:;c/;/ vo/? MM/mot/ge/M«	rcr-
drd/;gt w/rd, g/t?/ d/c AcrM/;w/c/;
^He/fer« ;7n Bc/r/cd.
Der op//wc/c Dc//cr ze/cAne; y/cA OMir/Mrc/tMEunki/ona/DatundSpar-samke/Do
/z;/orw/crcM 5/e s/c/: doc/; ddcr d/e neMe 7ccA^//r der Gerdte, deso^ders /n den Bere/cAen IFascAen, Ki/A/en, Gefr/eren, Bratcn. Er/t/eren.
D/er dat d/e /adastr/e d/e grdite/; E/nsparaagen erz/e/t.
Scdaa' s/e D/r docA a n — d/e S/rom-sparer der neaen Generat/on.'
/la/ der G/tSE.
Ha//e 5 rom /f. — /6. Marž deaa neae EecAn/k spari
STROM

PeAks /3/sfer ofvar/a razstavo L. Logaga
„Domus siovenica" zttžive)
S prvim uspehom se na Dunaju lahko pohvali novi umetniški direktor „domus slovenicae" na Dunaju Feliks J. Bister. V sredo 1. marca je odprl razstavo grafik ter oljnih slik slovenskega slikarja Lojzeta Logarja. Udeležilo se je zavidljivo številno občinstvo, ne le Slovencev, temveč tudi drugih ljubiteljev likovne umetnosti.
Tako se je „domus slove-nica", ustanovljen pred približno enim letom v samem dunajskem središču, uspešno predstavil dunajski javnosti.
V svojih pozdravnih besedah je Feliks J. Bister izrazil upanje, da mu bo uspelo, da bo podobne vernisaže slovenskih likovnikov pripravil vsak mesec, da pa bo skrbel tudi za druge zvrsti umetnosti kot so glasba in literatura, pač glede na prostorske možnosti, ter jih posredoval dunajskim interesentom.
Razstavljena Logarjeva dela (rojen 1. 1944 v Mežici) izpričujejo duh za intenzivno in polno barvo, v njih prevladujejo rdeča, zelena in modra, hkrati pa so tik na meji med figuralnostjo in abstrakto, čeprav je abs-trakta močnejša. Prav to lebdenje na meji pa daje Logarjevim slikam svoj subjektiven značaj in čar.
Razstava Logarjevih del bo odprta do konca marca, slike pa so tudi naprodaj. Cene se gibljejo med 3.500 (grafike) do 55.000 šilingov.
„Domus slovenica", ki je v času svojega obstoja pripravil že nekaj uspešnih gospodarskih predstavitev, ki pa so po svoji naravi privabile le omejen krog iz vrst trgovstva, je na najboljši poti, da se kot slovenska kulturna ustanova zasidra v srcu Dunaja. Če mu to uspe, je bil porabljen denar zagotovo upravičena investicija.
F. Z.
10 let MoPZ „ Kralj Matjaž"
Ko so pred desetimi leti v Libučah ustanovili MoPZ „Kralj Matjaž", je to izzvalo marsikatero kritiko. Kot je v jubilejni brošuri zapisal predsednik SPZ Tomaž Ogris, „...se je marsikdo ustrašil še bolj razkosanega vrtičkarstva na polju slovenske kulture v pliberški občini... Po desetih letih se mora bojazen prevreči v navdušenje". Predsednik KKZ dr. Janko Zerzer pa ugotavlja, da je „Kralj Matjaž" ubral pravilno pot, „saj s ponosom ugotavlja, da ima nad 200 rednih članov, ki se živo, vključujejo v prosvetno življenje na vasi".
Iz društvene kronike razberemo, da ima zbor prijateljske odnose z vsemi slovenskimi društvi v okolici. V soboto zvečer so pri Schwarz)nu v Pliberku poleg jubilanta nastopili še šmihel-ski otroški zbor, moški zbor „Foltej Hartman" in mešani pevski zbor Podjuna. Poleg predsednikov obeh kultur-
nih organizacij, Ogrisa in Zerzerja so zboru čestitali zastopniki kulturnega društva iz Andraža in moškega zbora Medvode iz Slovenije, v imenu Podjune in Edinosti pa Herman Germ in Jožko Hudi. Predsednik „Kralja Matjaža" dr. Matevž Grilc pa je izpostavil sodelovanje z drugimi narodnostnimi skupnostmi.
Podelili so tudi priznanja ustanovnim	članom.
Gonilna sila slovenske pesmi v libuškem kraju je bil Franc Lienhard. Njega je nadomestil Hanes Košut-nik. Priznanje so prejeli še Štefan Koštunik, Lipej Grilc, Herman Čik, Šimej Igerc, podpredsednik Jurij Mandl, Stanko Čik, Rein-hold Terbuch, Slavko Ižep, Gregej Kotnik, Janez Ižep in Andrej Marktl. Ustanovni član je bil tudi rajni Tevžej Krajnc.
Izkupiček jubilejnega koncerta so Matjaževci namenili za izgradnjo kulturnega doma v Pliberku.
Prv/ odbor MoPZ „Kra// Matjaž"
Staro in rulado na zimskem pohodu „Arihova pec" 89
Zimski pohod na Arihovo peč je vsako leto pravi spominski in družabni dogodek, ki utrjuje vezi med Slovenci s sence in sončne strani Karavank, kot tudi z nemško govorečimi prijatelji na Koroškem.
Pohodniki, ki jih je vsako leto nekaj sto, se spominjajo osmih borcev za svobodo, ki so jih nacisti februarja 1945 na zverinski način pobili pod Arihovo pečjo.
Med udeleženci sta bila letos tudi oba preživela partizana Bogdan Mohor-Ston in Drago Druškovič starejši. Po sneženih stezah do Bleščeče pa se je vzpenjala tudi vrsta predstavnikov osrednjih organzacij.
Letos so dobili priznanje tudi najzvestejši pohodniki. Že skoraj deset jih je, ki so se pohoda udeležili desetkrat, vseh enajstih pohodov pa so udeležili Ančka Kupper, Lubo Urbajs in Franci Kropivnik.
Zaradi pomanjkanja snega tokrat organizatorji (Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo in Slovensko prosvetno društvo Rož) teka na smučeh niso izvedli.
S//Ae. Meser
}_______________
Po ravnem /n v položnih vzponih so najmlajši udeleženci pohoda stopa// še doka) orno, kmalu pa j/h je bilo treba nos/t/ na ramen/h /n na rokah, kar j/m je b//o ze/o všeč. 1/ p/an/nsk/ koč/ pa je skup/na naj-m/ajš/h udeležencev ob jabolkih, bananah, k/obasah /n p//ač/ kar uživata.
SMa; FtV/p Cerfov
Skupaj s p/an/n-c/, športnik/ /n „Rožem," /ta je skrbet tud/ za okrepčila ob izhodišču pohoda) so Dani/o Prušnik, Ranzi Mi/lonig, franc/ Kropivnik in bubo L/rbajs /z leve proti desni) in Ludvik Druml /pa ni na slik/) opravili glavna organizacijska de/a.
„Kontaktna leča" spet vabi s pestrim kuiturnim sporedom
CELOVEC. - Od nedelje, 12. do petka, 17. marca bo Zvezna gimnazija za Slovence spet zaživela na poseben način, kajti poleg rednega pouka bo v njej cela vrsta kulturnih prireditev, saj dijaki spet prirejajo svojo že uveljavljeno kontaktno !e,čo". Tudi letos pripravljajo pester spored, ki bo pravo doživetje.
V nedeljo, 12.3. bo ob 20. uri otvoritev s koncertom Regina Vierkant Five.
Ponedeljek, 13. 3.: 16 00 Delavnica za oblikovanje keramike, 17.00 Branko Hofman (branje), 17.30 Marjeta Angerer (branje),
18.00	Gert Jonke (branje),
19.00	Phoenix (koncert),
20.30	Jam-sesija.
Torek, 14.	3.:	16.00
Delavnica za batik, 17.00 Tamburice, 17.45 Fabjan Hafner in Esad Babačič (branje), 18.30 Karina Lepuschitz (branje), 19.00 Refuse collection (koncert),
20.30	Paradox (koncert).
Sreda, 15.	3.:	16.00
Delavnica za slovenščino,
17.00	Gstettner, Larcher, Ottomeyer (diskusija),
Zadovoljstvo
CELOVEC. - Direktor koroške Caritas dr. Viktor Omelko je sporočil, da je njegova organizacija z letom 1988 zelo zadovoljna. Nabrali so skoraj za 2,5 milijona več prispevkov kot leto poprej, skrbi pa jih, ker dežela Caritasu ni pripravljena dodeliti višjih subvencij za pomoč brezdomcem ali narkomanom. V Caritas dela vedno več ljudi, kar veča njegov ugled. Od zvezne vlade pa želi, da bi delo Caritas priznata kot socialno pomoč in mu namenila več pomoči.
35.000	nesreč na gradbiščih
CELOVEC. - Sindikat za gradbeništvo in lesno gospodarstvo je objavil anketo o „varnosti na gradbiščih", za katero je bil prisiljen zaradi močnega naraščaja nesreč pri delu. V vsej Avstriji so jih namreč našteli kar 35.000. Ugotovitve študije zdaj kažejo na to, daje v največjih primerih kriva neprimerna oprema delavcev, se pravi, da predvsem na manjših gradbiščih ne uporabljajo čelad in varnostnih čevljev. Sindikat v tej zvezi tudi opozarja, da so podjetniki po določilih zakona o zaščiti delavcev celo dolžni delavcem brezplačno nuditi ustrezna oblačila.
Torej ima vsak delavec pravico, da jih zahteva.
19.00	Splash, 20.15 Dva filma, 21.00 Barthel & Bauer.
Četrtek, 16. 3.: 16.00 Delavnica za slovenščino,
17.00	Spolna vzgoja (diskusija), 19.00 Les Visiteurs de soir (koncert), 20.15 Tevžej (film), 21.00 Lačni Franc (koncert).
Petek, 17.	3.:	16.00
Delavnica za slovenščino,
17.00	„Schulereinschrei-bung" (gledališka predstava), 18.00 Ouattro peo-ple (koncert), 19.00 Janko Messner (branje), 20.00 Richard Weihs (kabaret),
21.00	Martin Krpan (koncert).
Zbliževanje
CELOVEC. - Zdaj imajo tudi sejemski prireditelji v prostoru Alpe-Jadran svojo lastno konferenco. V njej bodo obravnavali posebna gospodarska vprašanja v zvezi z organiziranjem in izvedbo sejemskih prireditev. V tej konferenci sodelujejo poleg celovškega, ljubljanskega in tržaškega sejma tudi sejmi iz Brescie (Lombardija), Milana, Bozna in Niirnberga. Uvesti hočejo tudi stalno tajništvo vseh teh sejmov, tako da bi tudi bolje usklajevali termine in propagando.
Več pijanih za volanom
CELOVEC. — Meseca februarja je žandarmerija na koroških cestah kar 158 voznikom osebnih avtomobilov odvzela vozniško dovoljenje, ker so vozili pijani. S tem je bilo število odvzemov precej višje kot v letih poprej. Poleg tega pa so žandarji zaradi mnogo previsoke hitrosti prijavili tudi 676 ..dirkačev", 2076 pa so jih kaznovali na licu mesta. Zdaj žandarmerija napoveduje, da bo proti dirkačem že v kratkem postopala tudi z mobilnimi radarskimi postajami, ki bodo nameščeni v avtomobilih. S tem jih hočejo pripraviti do treznega premisleka!
Odločiti bo moral minister
BELJAK. - O tem, ali bo moral beljaški policaj Wil-fried Lederer pred sodišče in se tam zagovarjati zaradi uboja, bo odločal pravosodni minister Foregger. Kot je znano, je policaj ob pustu streljal na Norberta Erata, ki je drvel po cestah, in ga smrtno ranil.

Oiimpijske igre




i
a Koroškem.

Zgodovinska
priiožnost






Zimske oiimpijske igre
Ma Koroškem, v Furianiji in Sioveniji ponujajo naši dežeii prekrasne možnosti. Gradimo mostove do naših sosedov in do vsega sveta.
Poskusimo skupno izrabiti
to priiožnost.






- Dežetniglavaidr.

...M*


, -
.A

aSPOštev.O
Za s/seb/no je odgovoren naročn/A/p/ačan og/as SPČ)
1

jg;	" . '
.



...... <&A^


I gnsg§sS!^5^^	]

#y" ^
i*'

Dezetm gtavar
dr. Ambrozyjednel9.2. 1989 s podpisom spomenice, skupaj s predsedniki vlad Furlanije-Julijske krajine in Slovenije, stori! prvi korak k uresničitvi velikega cilja Koroške.
W''-

r
Prosimo, poštjitc na nasiov: Landeshauptmann Dr. Peter Ambrozv. Amt der Karntner Landesregierung. Arnutfpiatz ! ^()2()K.iagcnfurt.
Zimske olimpijske igre naj bi organizirale Koroška. Furianija-Julijska krajina in Slovenija

	
Po mojem je zamisel O zelo dobra
O vredna konkretnega premisleka O treba jo je kritično prediskutirati O komaj smiselna
n '..	'
Moje osebno mnenje je:
o je gotovo.
v pre/&:;;7[ Aev;7A:a/: ^/ovea-vM/af&a s:ao r:A/aw7; p:s:wa v zvez: z Ježe/aoz/ror^A::7a; vo/:-/vaw:. 7:7: prej aeJe//7A:o oJ/oč:-?v;)o pa ye razprava še /w// raz-vae/a. Preje/: saio vr.s:o p:.sew, A:: j:7: :7e/o:r:a v aeA:o/:7co jA;ra/Taa; o/)/:/::	o&jav//awo. 0/:/av//eaa
v.se/::r:a p:.ser:: a: aa/ao maeaje aree/a:.s:va.
Nestvarne potemike si iahko prihranimo
Slovenski socialisti na Radi-šah imajo zagotovo svoje posebne politične okoliščine, v katerih delujejo v svojem domačem kraju v vrstah socialistične stranke za zboljšanje življenjskih pogojev v korist občanov obeh narodnosti. Take situacije obstajajo v več občinah naše dvojezične Koroške.
ZSO nikoli ni nasprotovala takemu sodelovanju, kjer je bilo s tem zagotovljeno boljše sožitje med občani obeh jezikov in s tem tudi splošni napredek v občini. Če je bila kdaj izrečena kritika proti posameznikom, ki jim je bila strankarska disciplina bolj pri srcu kot narodna zavest, potem to nikakor ni bil izraz izstopanja iz pluralistične zasnove naše osrednje organizacije, temveč le opozorilo, da imajo narodni interesi pač prednost pred vsako strankarsko nakano.
To osnovno vodilo in nič večje bil tudi vzrok, da sta se glavna odbora naše organizacije ob bližnjih volitvah distancirala od vseh strank, ki so se v trostrankar-skem paktu vsa leta doslej prizadevale v vsakem primeru ugoditi nakanam koroškega „heimat-diensta" in delovati v škodo slovenske narodne skupnosti, vse do nedavnega parlamentarnega sklepa za apartheidsko ureditev tega že tako v veliki meri okrnjenega dvojezičnega šolskega sistema. V danih pogojih in upoštevajoč mentaliteto in strukturo koroškega prebivalstva, je volilna skupnost ..Drugačna Koroška" vsekakor eden glavnih uspehov v povojni dobi, da so se na skupni politični platformi združili nemško in slovensko govoreči ljudje kot protiutež nacionalističnemu taboru v deželi, v katerega so brez izjeme prestopile vse tri vtadojče stranke. V kolikor se bo to združenje tudi po volitvah izkazalo sposobno, da nadaljuje s politiko sožitja in s svojim delovanjem prispeva k čim širši demokratizaciji dežele, v toliko nam ta politika lahko budi upanje, da se pri nas spremeni vzdušje, ki bo omogočilo in pogojilo nadaljnje preživetje in razvoj naše narodne skupnosti.
V tej perspektivi tudi niso toliko v ospredju deželnozborski mandati, kot velja volja vseh v tem združenju vključenih sit, da ustvarijo demokratično gibanje, ki bo ekstremni nacionalistični politiki zajezilo napredovanje in ustvarilo pogoje za enakopravne odnose med ljudmi in narodno-stima v naši koroški domovini.
Podpisanim socialistom odprtega pisma, ki so ga objavili v obeh slovenskih časopisih, te perspektive niso neznane, saj sodelujejo v centralnih odborih naše organizacije in so torej tudi sami udeleženi v ..politični kulturi", ki jo skušajo v svojem pismu diskreditirati. Tudi govoričenje o ..lasanju zadnjih mesecev" med osrednjima organizacijama v obliki tretje osebe (kot bi sami ne bili vključeni) izpričuje neko arogantnost do lastne organizacije, kateri v isti sapi odrekajo pluralistično zasnovo, ker je v svojem volilnem proglasu odtegnila zaupanje vsem deželnozborskim strankam, ki so glasovale za ločevalni šolski model, še več namernih osti v pismu, ki se nika-
kor ne skladajo s stvarnostjo, vsiljuje vtis narodnega difamira-nja naše narodnopolitične organizacije in res ne izpričuje posebno kvalificiranje ..politične kulture".
Socialistična stranka gotovo ne bo izgubila svoje absolutne večine zaradi stališča slovenskih organizacij. Če bi se to zgodilo, potem bi se zagotovo zaradi svoje lastne nenačelnosti zlasti do osnovnih socialističnih vrednot in neprestanega popuščanja nacionalističnim silam. Zmedo, ki bi ji mogla omajati absolutno večino in privesti - če ne danes, potem jutri - do nezaželjene spremembe v deželnozborskem vrhu in ostali politični sceni na Koroškem, bo treba iskati v njenem lastnem političnem ovinkarjenju. Če nočejo Haiderja (ki ga noče tudi noben demokratično nastrojen človek v deželi) in si želijo Ambrozyja, bi našim slovenskim socialistom bolj pristo-jala potrebna in hvaležna naloga, da svojo stranko opozarjajo na njeno usodno zablodo in jo odvrnejo od njene dozdevne odvisnosti od nemškonacionalnih krogov. Lahko pa si prihranijo nestvarno in žaljivo polemiko na račun slovenske organizacije, v katere centralnih odborih sami zasedajo vodilne funkcije.
Tonči Schlapper Šentjakob v Rožu
Dobra vest—s!aba vest!
Pred več kot 150 leti je Andrej Šuster ..Drabosnjak" v svoji pesnitvi „Svovenje" obace zapisal med drugim tole:
V/no p//e mo/ sourashn/k no/ gre pra/o /esf
Jas mam pa g//h fu/ doro da mam ano doro v;esf.
Drabosnjak poudarja, da je v življenju merodajna te dobra vest, ne pa samo blagostanje in osebne koristi. Nekateri oportunisti že tako čakajo, da bi jim kdo obesil kolajno okrog vratu.
Vladajoče stranke s svojimi pristaši nas Slovence spet skušajo zapeljevati z zlaganimi in praznimi obljubami, ko pa bodo volitve mimo, se ne bodo hoteli več spomniti danih obljub. Zato ne moremo in ne smemo podpirati stranke (sile), ki imajo eno samo misel: priti na oblast in nadaljevati s politiko, katere smo siti. Sedaj je naša dolžnost, da se borimo, kakor je zapisal Valentin Polanšek: ..Vstani in se brani trpin, če res si sin svobodoljubnega očeta!" Premalo spoštujemo naše prednike-idealiste, ki bi nam morali biti zgled v boju za naše pravice ter za ohranitev slovenskega življa na Koroškem. Pri sedanjih volitvah pokažimo, da smo vredni potomci naših prednikov s tem, da bomo krepili narodno skupnost in z nemškimi prijatelji volili skupno listo Drugačna Koroška - Anderes Karn-ten!
Bodimo svoje sreče kovač, ker življenje naroda ne obstaja samo iz sedanjosti in preteklosti. Narod, ki svoje preteklosti ne pozna ali noče poznati, se lahko pusti prevarati s praznimi obljubami in tako ne more biti kos svoji prihodnosti. Zato nočemo
biti samo vprežna živina -nočemo več hlapčevsko lizati roke v deželnem zboru zastopanim strankam, ki imajo samo eno namero: namreč nas čimprej asimilirati. Kdor pa tega še ni spregledal, mora biti slep ali pa gluh, morda pa je celo pozabljiv, kar je najbolj žalostno. Morda pa ima le eno samo misel na osebno korist. Čudim se tistim slovenskim rojakom, ki so včlanjeni v vladajoče stranke, kako pridno in zvesto so in še izvršujejo naložene naloge (funkcije). Ali se ne zavedajo, da jim s svojo podporo omogočajo, da jim raste greben in nam s tem lažje škodujejo.
Če pa bi isti Slovenci tako požrtvovalno in pošteno delali v prid slovenske narodne skupnosti na Koroškem, nas vladajoče stranke ne bi mogle prezreti. Obstajala bi tudi možnost, da bi mi Slovenci soodločali.
Če bi Drabosnjak živel danes, bi gotovo napisal (koval) rajme, vendar ne o mlinarju, ker jih skoraj ni več. Gotovo bi napisal kako
rajmo o tistih..... Slovencih.
Potem bi se morali nekateri res sramovati, da niso mislili na skupnost in volili ..Drugačno Koroško - Anderes Karnten.
Janez Lesjak Vrba
Ostanimo aii vstanimo v suženjstvo zakieti?
S slabim občutkom sem v preteklih tednih sledil volilnemu boju. S strahom pa spoznavam, da se koroško prebivalstvo še vedno ne zaveda, s kakšnimi sredstvi oz. gesli nastopajo nekatere stranke. Seveda vemo, da je „čas zrel", vemo tudi o potrebi pravilnega postopanja, ker se bomo morali odločiti za ..sedaj ali nikoli". Namenoma sem si izposodil ti dve gesli, kajti upam, da bo ta program uresničila Drugačna Koroška, ne pa FP.
Ne morem pa biti evforičen. Kaj nam pomagajo naklonjene skupine, če si še sami nismo naklonjeni? Prav, da sedaj pred volitvami skušamo najti pot do enotnosti. Kaj pa po tem? Sploh pa se ta enotnost kaže le navzven. Čeprav oba slovenska tednika pišeta o enotnosti, v SV oz. „nt", vedno spet beremo o zločinskih tednikarjih oz. vestnikar-jih. Kje sta torej skupnost, enotnost? Se Slovenci nismo prav ničesar naučili iz zgodovine? Smo že pozabili, da so bili naši predniki zasledovani, izseljeni, pomorjeni? To pa ne zato, ker je bil eden kristijan, drugi komunist, ampak ker so bili Slovenci. Dokler se torej ne bomo zavedali, da smo vsi iste krvi, ne glede na to, če je nekdo črn ali levi, nam nobena nemško govoreča demokratična naklonjenost ne bo pomagala. Spomnim se besed bivšega profesorja latinščine: „Naša sovražnika nista le KHD in FP, sovražniki smo mi sami!" Opustimo torej prenapeto politiko. Ne bodimo sužnji nas samih, marveč ostanimo to. kar smo: ljudje, Slovenci!!!
Aleksander Černut, Dunaj
Spoštovani voiiini pomočniki Ambrozyja!
V zadnji številki Našega tednika sem bral vaše reklamno pismo za Ambrozyja. V tem pismu hvalite njega in njegovo stranko in skušate ustvarjati vtis, da sta Ambrozy in SPČ največja prijatelja nas koroških Slovencev. Imam vtis, da v preteklih letih niste z odprtimi očmi zasledovali manjšinske politike na Koroškem, saj bi morali drugače spoznati, da so prav socialisti podpirali asimilacijsko politiko in niso storili ničesar za obstoj slovenske narodne skupnosti. Nasprotno, povsod nam krajšajo pravice in odločajo proti interesom in potrebam manjšine. Ločevanje šolarjev in enojezični otroški vrtci so ravno aktualne priče te nacionalne politike, ki jo očitno po vaše podpira menda 2/3 koroških Slovencev pri volitvah s tem, da volijo SPČ. Prepričan sem, daje mnogo Slovencev včlanjenih v SPČ, toda to samo zaradi tega, ker so bili k temu bolj ali manj prisiljeni, saj drugače ne
bi dobili delovnega mesta (uradniki, učitelji itd...) Takih primerov bi lahko našteli še in še.
Drugačna Koroška ima v svojem volilnem programu čisto jasna načela in stališča, ki ne dopuščajo takšnega zlorabljanja oblasti. Zato tudi koroški Slovenci podpiramo to listo, ker kot manjšina najbolj trpimo pod pritiskom vladajočih na Koroškem. Vprašam vas, kaj hoče Ambrozy napraviti za Slovence, razen da k manjšinskemu vprašanju molči in naprej podpira protimanjšin-sko politiko koroškega trostran-karskega pakta (SP/VP/FP).
Prvič vsi Slovenci podpiramo lastno in samostojno listo, zato moramo zbrati vse sile in moči, da bomo uspeli. Zato prosim tudi vas, če vam je obstoj slovenskega naroda pri srcu, da 12. marca podprete Drugačno Koroško.
J. B.
nastavtjenec Mohorjeve
Odmev na paroto „Ker nočemo Haiderja, bomo voiiitAmbrozvja"
Da marsikateri najstnik nima političnega obzorja, in si - ne da bi bogvekaj mislil - od prekanjenih politikov pusti mazati med okoli ust, mu glede na njegovo mladost in neizkušenost včasih ne moremo zameriti. Da pa odrasli ljudje in celo predsednik Slovenske prosvetne zveze, ki v tej kulturni organizaciji zastopa koroške Slovence, pokažejo takšno politično nezrelost in naivnost, kot se je izrazila v pismu bralcev v zadnji številki „nt" (št 9, 3. marec 1989), pa je skoraj neverjetno, če ne že grozljivo.
Pisci ob začetku sicer z odobravanjem govorijo o skupnem volilnem gibanju obeh slovenskih osrednjih organizacij, v isti sapi pa se zgražajo nad to skupno kandidaturo, češ da se ..Slovenci zreducirajo na eno samo gibanje ali stranko". Koliko pa nas je še po Vašem mnenju, da bi si lahko privoščili več strank? Za ta razcep Slovencev že tako poskrbi koroški volilni red, ki slovensko območje deli kar na 4 dele: Velikovec z Wolfs-bergom in Št. Vidom ob Glini; Celovec-dežela; Celovec-mes-to; Šmohor pa s Spittalom in Trgom.
Nagovorili ste tudi „osebne, gospodarske, jezikovne, kulturne in čustvene potrebe" Slovencev na Koroškem. Kako si predstavljate, da bo jezikovne, kulturne in čustvene potrebe koroških Slovencev potešil človek, ki pred koroškimi svobodnjaki stisne rep med noge in jasno izjavi: ..Gospa Kriemhild Trattnig po mojem mnenju ni nemškonacionalno usmerjena." (Peter Ambrozy v „Pressestun-de" ob svoji predstavitvi kot novi deželni glavar).
H gospodarskim problemom
pa tale kratka misel: Slovenci smo pretežno kmečko prebivalstvo. Že dandanes se mora marsikateri kmet po sili razmer boriti za kakšen dodaten vir dohodkov, da sploh lahko preživi. Kako socialistična stranka lahko zastopa interese slovenskih kmetov s tem, da sili v Evropsko skupnost, ki po vsej verjetnosti pelje v propad kmečkega prebivalstva?
Iz pisma žari prav tista nesamostojnost, kratkovidnost, malomeščanstvo in politično suženjstvo, kar je nam Slovencem do tega trenutka onemogočalo ustanovitev skupnega gibanja, s katerim bi si sami z lastnimi močmi lahko pridobili pravico soodločanja v deželi Koroški. Pisci tega pisma ožigosajo in napadajo slovenske kandidate za deželnozborske volitve, ki naj bi imeli nepreverjeno ..politično pripadnost in volilno zadržanje, brez zvestobe in zavednosti".
Marsikdo si takšno ravnanje more razlagati le tako, da je v ozadju sla po karieri. Če pa vi, gospoda Ogris in gospod Wal-ter, mislite, da boste našli več politične morale, več zvestobe in več zavednosti v koroški socialistični stranki, ste nasedli spletkarjenju politikov in se iz starejše in mlajše zgodovine niste naučili ničesar.
„Si tacuisses, philosophus mansisses.
Če bi bil molčal, bi bil filozof ostal."
Sonja Kert, Nonča vas
Benjamin Wakounig, Miinče
PS: Pisma ni - kot bi utegnil kdo podtakniti - napisal moj oče, ampak sem ga sama!
S. Kert
Odprto pismo!
Dragi Tomaž!
V predzadnjem Slovenskem vestniku (pa tudi v NT in KTZ) sem brat pismo vas Radišanov. O njem so poročali celo na televiziji. V marsičem se z vami, Bil-čovščani, Kapelčani in drugimi slovenskimi socialisti strinjam, nekaterim trditvam v vašem pismu pa bi oporekal.
Tu bi se osredotočil samo na vašo izjavo ..Razveseljivo pa je predvsem, da se volilni boj tokrat ne odvija na hrbtu koroških Slovencev".
Zakaj je tako?
Odgovor je v tem, da so nemškonacionalne sile to, kar so hotele - ločitev v šoli -, že prej dosegle. Sedaj jim predvolilni
boj ni treba uporabljati za njihove namene. Do prihodnjega navala proti Slovencem bo pa že dana
je
tem silam popustila in zato ne zasluži podpore. Ni ravnala po socialdemokratičnih načetih. In zato ni ..dvomljiva politična kultura", če dobi s strani Slovencev odgovor na volitvah. Glasovnica je instrument za korekturo poti.
Za nas vse Slovence pa velja, da se po volitvah spet usedemo za mizo in nadaljujemo z popravljanjem škode, povzročene v naših vrstah v zadnjem letu. Tudi midva, čeprav različnega mnenja, sva v torek po volitvah spet skupaj na seji SPZ.
H.VVeiss
kaka podobna priložnost. Največja stranka v dr
Slovenski Hterarni dan na Dunaju
Dunajsko umetniško društvo prireja v sodelovanju z mestnim kulturnim uradom vrhunsko prireditev „Litera-tura v marcu". Letos bodo razpravljali predvsem o francoski revoluciji ob njeni dvestoletnici. Tako bodo v tednu med 10. in 17. marcem nastopili znani nemško pišoči avtorji Adolf Muschg, Heiner Muller, Martin Walser, Jutta Schuttnig, Peter Henisch, Marie-Therese Kerschbau-mer, Elisabeth Plessen, Michael Scharang in drugi. Govorili bodo o francoski revoluciji in brali tekste z revolucionarno tematiko. Znani kipar Alfred Hrdlička bo ob tem priredil posebno razstavo.
Posebnost letošnje literature v marcu" je slovenski literarni dan, ki bo v soboto 11. marca. To je veliko priznanje slovenski sodobni literaturi in tudi aktualnim demokratičnim težnjam slovenskega naroda.
Začel se bo ob 10. uri v prostorih „Kunstlerhausa". Do dvanajste ure bodo o aktualnih problemih Koroške, a tudi vse slovenske literature v nemščini predavali dr. Regi-nald Vospernik, Maja Hader-lap, Peter Kersche in Lev Detela. Popoldne bodo od
13.30	ure s posameznimi referati poročali dr. Vladimir Vremec iz Trsta (o aktualnih problemih dvojezičnosti in slovensko-italijanske kul-
turne dejavnosti v Trstu in Gorici), Drago Jančar iz Ljubljane (o kritičnem posamezniku sredi nekritične množice), medtem ko bo predsednik Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani in avtor ter Prešernov nagrajenec Rudi Šeligo predstavil kronologijo slovenskega pisateljskega boja za demokratizacijo celotnega življenja v Jugoslaviji, a tudi drugod. Obe zadnji predavanji bosta v slovenskem in v nemškem jeziku. Možna je tudi diskusija.
Ob 16. uri popoldne bo igralec dunajskega gledališča Burgtheater	Wolfgang
Hubsch bral sodobne tekste Rudija Šeliga, Draga Jančarja, Maje Haderlap, Florjana Lipuša, Marka Kravosa in Leva Detele.
Slovenski literarni dan bo kot gost zaključil znani avstrijski pisatelj srbskega rodu Milo Dor, ki bo bral iz svojih najnovejših del.
Za slovenski literarni dan se že zdaj zanimajo številni časnikarji in publicisti, med drugim tudi radio in televizija iz ZR Nemčije. Prireditev je skupaj z Dunajskim umetniškim društvom organiziralo avstrijsko Društvo literarnih revij in avtorskih založb, gmotno pa jo je podprl tudi dunajski župan dr. Helmut Zilk. Prireditelji pričakujejo velik obisk tudi s strani na Dunaju živečih Slovencev.
Cvetka L/puš /n Tone Pretnar na predstav/tv/
Pragovi dneva - pesniški prvenec C. Lipuš
Med knjižnimi izdajami je še posebno razveseljiv izid pesniškega prvenca Cvetke Lipuš, ki jo je izdala Založba Wieser v Celovcu.
Cvetka Lipuš je svoj prvenec poimenovala Pragovi dneva. Na predstavitvi v četrtek pri Musilu v Celovcu je težno nove pesmi.
O knjigi oz. poeziji Cvetke Lipuš je spregovoril Tone Pretnar in med drugim dejal, da so kompozicija in temat-
ska uravnanost zbirke, izvirnost pesniške govorice, ki ne zanikuje izročila in bogati slovensko pesništvo z novim prepoznavnim glasom, ter zgoščenost pesniškega pri-spodabljanja in oblikovanja zanesljiva znamenja, da je Založba Wieser imela srečno roko, ko je med pesniške prvence uvstila Pragove dneva Cvetke Lipuševe.
Avtorica je na predstavitvi prebrala nekaj pesmi iz zbirke v izvirniku in nem-
škem prevodu. Razmeroma številno občinstvo je pesniški prvenec toplo sprejelo, upamo, da bo tako tudi pri širšem krogu bralcev, kar Cvetki ob izidu njenega prvenca iz srca želimo, seveda pa ji želimo še mnogo ustvarjalnega uspeha tudi v bodoče. Zbirko Pragovi dneva je možno kupiti v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu. Knjigo je okusno opremil Matjaž Vipotnik, cena za posamezen izvod pa znaša 128 šilingov.
JELOVICA
Lesna industrija 64220 ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, pri že!, postaji tei. (064) 631 -241, te)ex 34579 YU, te!efax (064) 632-261
SV°'
,V.o^
67.^ -


PRODAJN! PROGRAM
*	vezana okna
*	termoizotacijska okna
*	potkna, roiete, žatuzije
*	notranja vhodna in garažna vrata
*	montažne stanovanjske in počitniške hiše
*	pregradne montažne stene
*	vrtne garniture
*	stenske in stropne obtoge
*	dopoiniini program
HPMHS2-40
JELOViCA je kot doigotetna proizvajaika stavbnega pohištva in montažnih hiš poznana po vsem svetu. Kvaiiteta njenih izdetkov ustreza zahtevnim zahodnoevropskim tržiščem. Tudi oddaijenost tržišč ni probiem, saj so Jeiovičina okna, vrata in hiše v Ameriki, Nemčiji, Franciji, ttaiiji, traku...
Na domačem trgu trenutno odpira že 30. prodajno mesto. V Stoveniji so v Škofji Loki, Murski Soboti, Cetju, Novi Gorici in v tzoti. S svojim proizvodnim programom, ki je naveden v prospektih, pa skuša stediti svetovnemu razvoju teh izdetkov.
NOVA MAStVNA VHODNA VRATA
Datum	Kraj	PRtREDtTVE	Prirediteij
odčetr.9.	nad menzo	TRtDUUM-tridni-trideiete- do sob. 11.	cetovške	tri umetnosti marca	univerze	Primerjava sodobne titerature. gtasbe in video- umetnosti iz Stovenije, Furtanije in Koroške. 10.3.	: 20.00 Ftorjan Lipuš: ..Jatov peiin" branje; 21.00 Fuivio Tomizza: „Gti sposi di Via Rosetti" branje; 22.30 Marko Kovačič: ..American Dream" video. 11.3.	: 19.30 Cario Marcetto Conti: J) friuti dei coraggio"			društvo pro Unikum v sodetovanju s ARC) NOVA (Videm) in ŠKUC-forum (Ljubtjana)
Petek 10.3. 19.00	W)F!,1.nadstr. Kempfstr., Ceiovec	SLAVNOSTNA PRIREDITEV OB MEDNARODNEM DNEVU ŽENA	Bund demo-kratischer Frauen
Sobota 11.3. Nedetja 12.3.	RožansM /zobraževa/n/ Leden 14.00	DAN DOMAČiH JEDi Obrezovanje sadnega drevja, teorija in 19.30	praksa Koncert domoijubnih pesmi 180-!etnica rojstva Franca Treiberja 14.30	Pri tepem razgtedu (čdon von Horvat) komedija Nastopa: tgratska skupina SPD Radiše		Sveče: pri Adamu Sveče Zavod šotskih sester Šentjakob Radiše: Kutturni dom
Sobota 11.3. 20.00	gostitna Šoštar, Gtobasnica	VEČER SLOVENSKE POPEVKE Don Juan in Andrej šifrar	MtadaKELza Drugačno Koroško
Sobota 11.3. 15.30	Šentjakob	POPOLDAN ZA VODITELJE(ICE) OTROŠKIH SKUPIN IN PRIJATELJE(ICE) OTROŠKEGA DELA Težišče: Zbuditi veselje za slovenski jezik, ob uprizarjanju gledaliških igric. Strokovni mentor: Franci Končan.	Katotiška otroška mtadina
Sobota 11.3,.. 19.30	Kutturni dom v Dobrti vasi	OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA SRCE	
Torek 14.3. 19.30	Hote) Moser-Verdino, Cetovec	Nasetjevanje podjetij na Koroškem - Pospeševanje gospodarstva v mednarodni primerjavi Predava: Mag. Hans Konecny, nato diskusija Ob 18.30 bo občni zbor Ciuba tre popoii.	Ctub tre popoti
Sreda 15.3. 20.00	Pri Joktnu, Cetovec	PREDSTAVtTEV tNDtJSKE KLASiČNE GLASBE MARGA Martin Lumbar(Ljubtjana) poje in igra na instrumentih: sitar, tabte, kitara, piščat, ustna harmonika.	Kutturno društvo Pri Joktnu
četrtek 16.3. 19.00	Dom gtasbe, Cetovec	GALLUSOV LENTI KONCERT	ZborJ.P. Gattus
četrtek	Katoiiški dom 16.3.	prosvete, od 9. do 12. Tinje		MOŽNOST VZREJE !N TRŽENJA R!B NA KOROŠKEM KOT MOŽNOST DODATNEGA ZASLUŽKA Predavata: dipt. inž. dr. Jure Pohar (Ljubtjana)dipt. inž. dr. Stefan Voget (Dunaj)	K!S
Petek 17.3. 19.00	Stomškov dom, Cetovec	OBČNI ZBOR KRŠČANSKE KULTURNE ZVEZE	
Petek 17.3. 18.00	KOKOdetavnica, Kardinatptatz 1/t, Cetovec	REDNI OBČNI ZBOR IZOBRAŽEVALNE DELAVNICE ZA DVOJEZIČNO KOMUNIKACIJO	
Sobota 18.3. 19.30	Kutturni dom Danica, Šentprimoi	OBČNi ZBOR SLOVENSKEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA DANtCA Po občnem zboru recita) ..Stovenščina, moj jezik"	
Prireditve KmečKa izobraževairte skupnosti (KiS)
PRAKTIČNI TEČAJ OBREZOVANJA SADJA
V soboto, 11.3.: 9.30, Žvabek (dip!. inž. Franc Lomberger); 9.30, Podroica, Leše, pri Janežiču (Benedičič); 13.30, Šenttipš, pri Urhu na Piaznici (Lomberger); 14.00, Sveče, pri Adamu (Benedičič). V nedetjo, 12. 3.: 11.00, Nonča vas, pri Kordežu (Lomberger).
STROKOVNA EKSKURZiJA SKUPNOST! JUŽNOKOROŠKtH KMETOV V VERONO !N SEVERNO !TAL!JO:
petek, 17. in sobota, 18.3.
Obisk kmetijskega sejma v Veroni in ogted kmetij z intenzivnim poijedetstvom, živinorejo, vrtnarstvom in vinogradništvom v okotici Vidma.
Stroški: prevoz 400 ši).; prenočitev prib). 300 ši!.. vstopnino in hrano ptača vsak sam.
Prijave sprejemajo: Franc Wutte (04230-692), pisarna K)S (04239-3838), Štefan Domej (04235-3367).
Košarkaši gimnazije zmagujejo
Izredno lepe uspehe dosega mlada košarkaška vrsta Zvezne gimnazije za Slovence, ki je na dveh turnirjih v Sent-pavlu in Velikovcu premagala vse svoje nasprotnike. S temi zmagami so mladi talenti gimnazije na najboljši poti, da uspejo v prvenstvu koroških šol in se kvalificirajo za avstrijsko šolsko prvenstvo.
Uspehe košarkarjev slovenske gimnazije, ki jih vodita prof. Anton Malle in Bogo Kavčič, pa je priznala tudi Koroška košarkarska zveza, ki jih je povabila, naj sodelujejo v klubskem prvenstvu. Tako je ekipa, ki jo sestavljajo Kalan, Seher, Kargl, Sienčnik,
Lipuš, Einspieler, Gregorič, Česnovar in brata Wrulich, zdaj tudi vroči favorit za naslov klubskega prvaka, saj je premagala že dva huda nasprotnika, namreč Radenthein presenetljivo visoko s 70:24, v torek pa gimnazijo v LerchenfeldstraBe z 61:44.
Predvsem zmaga proti Radentheinu visoko šteje, saj je Radenthein v bistvu zibelka koroške košarke. Prav mladi košarkarji slovenske gimnazije pa dokazujejo, daje s kvalitetnim strokovnim vodstvom in z veliko vnemo igralcev samih mogoče doseči tako zavidljive rezultate. Zato jim tudi za naprej želimo še mnogo uspehov!
RAZSTAVE
Ceiovec
Kulturna taberna pri Joklnu - razstava akvarelov Petra Gstettnerja. Razstava bo odprta do 17.3.
Galerie 61 (do 24. marca) - Gerhild Tschachler-Nagy, Keramična dela.
Karntner Landesgaterie (do 2. 4.) - Johann Julian Taupe -Nove slike (dela zadnjih treh let, vsebina so transformacije oblik).
Kieine Galerie im Kunstlerhaus (do 23. marca) - Josef Klin-gbacher - „Bauen so und so...", (o kulturnem poslanstvu arhitekture).
Tinje
Galerija Tinje (od 15. 2. do 17. 3.) - Gunther Brugger - slike (od 17.3. do 28.4.) - Alenka Viceljo - steklo, porcelan, emajl. Posojilnica Bilčovs (do konca marca) - Rudolf Maierhofer (iz Kajzaz pri Bilčovsu) - slike z motivi iz vaškega okolja.
SLOVENSKI
VESTNIK
Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarvi-ser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16, tel. (0 463) 51 43 00-30/31/32/33/34, teiefax (0 463) 51 43 00-71, teleks 42 20 86 ZSO. Glavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/H, p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 370 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 70.000 dinarjev. Oglasi:	1/1 stran
12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 5,000.000 dinarjev.
/van Do/enc
Za dotar čiovečnosti
tn njegovega obupnega krika „Dim-če, moj Dimče!", ko je sprejel to strašno novico. Še nikoli nisem videl tako pretresenega moža, tudi v vojni ne. Vrgel se je na tla in zatulil kot volk. Doma je imel ženo in majhnega sina.
Mnogi so se ubili, ko so zvedeli, da ne morejo nikamor. Za njega, ki je čudovit človek, pa bi bilo bolje, da se vrne domov.
Sklenil sem, da mu to previdno povem v pismu. Osebno mu tega nisem mogel.
Potem sem nadaljeval svoje pismo. Pa ne za dolgo. Nič posebnega nisem vedel napisati. Nisem maral, da si žena ne bi mislita, češ da tratim čas s sanjarijami. Navedel sem v pismu več vprašanj, kot pa sem mogel sam odgovoriti nanje.
Se eno noč in pol dneva do VVinnipega. Zame pač ne sme biti usoden, kot je bil Indijancem. Vsa moja pričakovanja se stekajo vanj.
Noči pa ni in ni hotelo biti. Z neba se je razlit čez sneg ob progi močan krvavordeč
sij. Preplavil je tudi prostor za našimi okni, da smo morali zamižati.
Martin je pripovedoval, kako se je skrival doma in kaj je pri tem preživet. Mirko in Francka sta pozorno poslušala, meni ni bilo prav nič do obujanja domačih spominov. Misli so mi silile naprej v smeri vlaka, naprej po Kanadi. Mudilo se mi je v jutrišnji dan.
Nagnil sem se na stran in si prižgal cigareto. Bila je iz škatlice Black Cat. Kupil pa sem si prav to škatlico in ne druge, ker je bila rumene barve. Druge so bite modre ali bele ali rdeče. Cigareta je bila dovolj močna.
V mislih sem še enkrat preletel vrstice, ki mi jih je bil pisal Slavko v svojem pismu iz Alberte. Pismo sem prejel v Avstriji in je zdaj tičalo v mojem plašču. Čudil sem se, da v njem ni bilo prav nič otipljivega, vse je bilo tako
splošno in neuporabno zame, tako razkosano tuje. Vse, kar mi je pravzaprav povedal v svojih kratkih vrsticah, je bilo, da je dosegel uspeh v državni službi, da je upravnik velike bolnišnice, da je leta in leta še posebej obiskoval razne šole in tečaje. Dodal je tudi, da ima ženo, Irko in tri otroke. Nikjer nič o tem, kar me je zanimalo o Manitobi in Winnipegu, nikjer nič, kako se tukaj sploh začne.
Pismo ni bilo nič podobno mojemu sošolcu iz gimnazije, razgledanemu klasiku in zgodovinarju, ki sem skupaj z njim preživel vojno in prisilne nemške stroje. Takoj po vojni se je poslovil od mene in odšel čez mejo. Ob slovesu mi je rekel, da so odgnali njegovo mater v Strnišče kot nemčurko. Ko sem se mu na to glasno nasmejal, njemu, ki z njim v treh najhujših letih vojne in v
najbolj nevarnih okoliščinah bivanja med Nemci in daleč zdoma nisem spregovorit nemške besede, so se mu orosile oči. ..Zdravo", mi je rekel po domače - in odšel.
Še sem stikal po njegovem listu za nečim, česar bi se lahko morda že jutri oprijel. Pa nič. Nikjer nič o razmerah v Kanadi, povsod samo on, pisec iz Alberte.
Sopotniki ob meni so že utihnili.
Končno se je znočilo. Poiskal sem na zemljevidu postajo, ki smo jo pravkar spet samo minili, in ugotovi), da počasi zapuščamo Ontario. Prepočasi.
V vlaku je zavladala utrujena tišina.
Jutro je prišlo kmalu ali pa smo ga mi hoteli čimprej zagledati. Z vseh strani dolgega voza je bito slišati prebujene glasove.
TV AVSTR! JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV LJUBLJANA
VTE!V!TEDNUNATELEV!Z!J!
PE 10.3.	10.30 Skrivnost nekega zakona; 14.00 Yellow Submarine; 15.30 Spored za otroke; 18.00 Mi; 18.30 Vrnitev angela; Kdo nudiveč;19.17Zna-nje danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Primer za dva; 21.20 Ljubček Kreuzberg; 22.15 Railer; 22.45 Jaz sem Carrasco; 0.15 Aktualno; 0.20 Dva - zabavna oddaja; 1.10 Poročila.	16.40 Tedaj; 16.45 Dediščina Gul-denburgov; 17.30 Družina človek; 18.00 Alf; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Lokalni tv-spored; 19.30 Časvsliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Možgani; 21.20 Posnetki od blizu; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Šport; 22.50 Umetnostni komadi meseca; 2.10 Poročila.	11.00 A!pe-Jadran; 11.30 Umor Mary Phagan; 16.45 Tednik; 17.35 Alpe-Jadran; Spored za otroke: Drejček in trije marsovčki; Safari; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Naš edini svet: Menih, vas in sveto figovo drevo; 20.40 Detektiva iz Miamija; 21.30 Pesem je... Alenka Godec in skupina Cafe; 22.00 Dnevnik; 22.10 Odsevi v zlatem očesu.
$0 11.3.	11.00 Nič kot sitnosti - osebni kuharji njegovega veličanstva; 14.35 Otroci sreče; 16.00 VVurlitzer; 16.55 Spored za otroke; 18.00 Mi-spe-ciatno; 18.30 Nogomet; 19.00 2x7; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Rudi-Care!t-show; 21.50 Ledeno mrzli angel; 22.25 Aktualno; 23.30 Satanski-film;0.55Poročila;1.00 Ekslibris.	15.55 Tedaj; 16.00 Moja najljubša viža; 17.00 Draga družina; J 8.00 Alf; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Sodnik in njegov rabelj; 21.45 Šport; 22.15 Zabavna oddaja; 22.40 Neposredno vsoboto; 0.10 Poročila; 0.15 Ekslibris.	8.10 Otroška matineja; Radovedni taček; Lonček, kuhaj; 8.35 Mala Odiseja; 11.35 Naša pesem; 15.00 Kronika neke mladosti; 16.45 T. Pavček: Kajjenajlepše?;17.00DPvkošarki: Crvena zvezda: Partizan; 18.25 Zdaj pa po slovensko; 18.50 Risanka; 19.30	Dnevnik; 20.20 Žrebanje; 20.30	Kri in orhideje; 21.25 Šanson po naše; 22.35 Črna lista.
ME 12.3.	9.00 Poročita; 9.50 ..Univerzum"; 10.35	Tedenski pregled; 11.00 Vzhodni studio; 14.05 Lisica ledenikov; 15.30 Spored za otroke; 17.00 X-razsežno; 18.30 Vrnitev angela; 19.15 Žrebanje lota; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Afričanka; 23.35	Portret Karla Richterja; 0.50 Poročila.	9.00 Poročila; 9.30 Zgodbe, politika, utopija; 10.20 Franc Schubert: Oktet v F-duru; 15.00 Športno popoldne; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Deželnozborske volitve; 18.05 Alf; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Avstrija danes; Čas v sliki; 20.00 Primer za ljudskega pravobranilca; 20.15Strup ali medicina; 22.30 Inšpektor Clouseau -Strel v temi; 0.15 Dva; Poročila.	9.20 Otroška matineja; Ziv-žav; Sarafi; N. Katkov: Kri in orhideje; 12.00 Ljudje in zemlja; 14.45 Cigani letijo v nebo; 16.30 Dnevnik; 16.45 Vesela vdova; 18.50 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.30 Dnevnik; 19.59 Zrcalo tedna; 20.20 Portret llije Pevca; 21.25 Smučajmo vsi; 21.40 Zdravo; 23.10 Zimske igre Alpe-Jadran; 23.30 Videostrani.
PO 13.3.	10.30 Otroci sreče; 14.30 Vesoljska ladja Enterprise; 15.30 Spored za otroke; 18.00 M; 18.30 Vrnitev angela; Kdo nudi več? 19.17 Znanje danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Šport v ponedeljek; 21.15 Peter Strohm; 22.00 Pogledi s strani; 22.10 Pot skozi pekel; 23.40 Aktualno; 23.45 Dva; 0.35 Poročila.	16.55 Tedaj; 17.00 Živali kot umetniki življenja; 17.30 LindenstraBe; 18.00	Alf; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Lokalni tv-spored; 19.30 Časvsliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Schwarzwa)dska klinika; 21.00	Novo v kinu; 21.15 Šiling; 22.00	Čas v sliki; 22.25 Boj za mir; 23.10 Graška scena male umetnosti; 0.10 Aktualno.	10.10 Mozaik: Utrip, Zrcalo tedna; Oči kritike; Boter I.; 16.30 Dnevnik; 18.20 Spored za otroke: Radovedni taček: Taček in smrček; Sozvezdje bele murve; 19.05 Risanka; 20.05 B. Cavazza: A. Tomašič: Trinajstica; 21.35 Osmi dan; 22.15 Dnevnik; 22.25 Zimske igre Alpe-Jadran; 22.50 Antologija slovenskega violinske glasbe.
TO 14.3.	10.35 Lisica ledenikov; 14.00 Bili Cosby; 14.30 Vesoljska ladja Enter-priese; 15.30 Spored za otroke; 18.00 Mi; 18.30 Vrnitev angela; Kdo nudi več? 19.17 Znanje danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Univerzum - Skrivnosti starih gradbenih mojstrov; 21.07 Dallas; 21.55 Pogledi s strani; 22.50 Klic v vojašnico; 23.55 Dva; Poročila.	16.55 Tedaj; 17.30 Orientacija; 18.00 Alf; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Lokalni tv-spored; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Hopala; 21.07 Zunanjepolitični report; 22.00 čas v sliki; 22.25 Klub 2; Poročila.	10.10 Šolska tv:	Zdravstvena oddaja; Naravoslovje: Razvoj jajca; Pamet je boljša kot žamet; 11.00 Učenje s pomočjo videa; 18.00 Spored za otroke: Lonček kuhaj; Periskop; 19.05 Risanka; 19.20 Dobro je vedeti; 19.30 Dnevnik; 20.05 Krvave rdeče vrtnice; 21.05 Omizje: Jedrski dogodki pod informacijsko varovalko; 23.05 Dnevnik.
SR 15.3.	10.30 Strup ali medicina; 14.00 Bill Cosby; 14.30 Vesoljska ladja Enterprise; 16.00 Spored za otroke; 18.00 Mi; 18.30 Vrnitev angela; 19.17Zna-nje danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Strup ali medicina (2. del); 21.50 Pogledi s strani; 22.00 Gruča norih psov; 0.00 Dva-zabavnaoddaja; 0.50 Poročila.	16.55 Tedaj; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Alf; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Lokalni tv-spored; 19.30 Časvsliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15	Argumenti; 22.00 Čas v sliki; 22.15	Šport; 22.30 Aktualno.	10.10 Mozaik; Osmi dan; Zrcalo noči: Portret J. Ciuhe; tihožitje; 16.30	Dnevnik; 18.20 Spored za otroke: L. Suhodolčan: Piko dino-sauer; Brvar-Pediček:	Zimska romanca; Lolek in Bolek; 19.05 Risanka; 19.20 Dobro je vedeti; 19.30	Dnevnik; 20.05 Film tedna: Ake in njegov svet; 21.50 Dnevnik; 22.00 Svet poroča.
V CE 16.3.	10.30	Argumenti; 14.00 Bill Cosby; 14.30	Vesoljska ladja Enterprise; 15.30	Spored za otroke; 18.00 Mi; 18.30	Vrnitev angela; 19.17 Znanje danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Prenos iz Doroteuma-dražba v korist akcije Luč v temo; 22.00 Pogledi s strani; 22.05 Videoteka -Halo, hotel Sacher; 23.05 Dva -zabavna oddaja; 23.55 Aktualno.	15.25 Tedaj; 15.30 Šport; 17.10 Rumena reka; 18.00 Alf; 18.30 VVurlitzer; 18.00 Loto-studio; 19.00 Lokalni tv-spored; 19.30 Časvsliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15	Notranjepolitični report; 21.05 Kulturni report; 22.00 Čas v sliki; 22.15	SP v umetnostnem drsanju; 22.15 Klub 2; Poročila.	10.10 Šolska tv: Slikarske tehnike; Slovenski ljudski plesi; Po sledeh napredka; 16.30 Dnevnik; 18.15 Videostrani; 18.20 Spored za otroke: Otroci glasbe; Po lovčevih stopinjah; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Tednik; 21.00 J. Hubač: Študentska balada; 22.00 Dnevnik; 22.10 Retrospektiva jugoslovanskega filma: Tiger; 23.40 Videostrani.
RAMOKOMŠKA Petek, 10.3.	otroške pesmi Iz kulturnega	in igrice življenja koroških	Hermana Germana Slovencev	„	.	„ Torek, 14.3. Sobota, 11.3.	Halo, prijatelji! Duhovni nagovor	Dobra volja (žpk.CirilDemšar)	brezalkohola Y°ščila	Sreda,15.3. (D. Urschitz)	Narodnozabavna Nedelja, 12.3	^čema 21-22 Volitve v koroški	Zvočno pismo dezelnizbor.	180.obletnica Rezultati, mnenja,	rojstva Franca a"a''ze	Treiberja Ponedeljek, 13.3.	Četrtek, 16.3. Naš zlati mladi dan:	Rož-Podjuna-Zitja		O „neuradni" himni koroških Slovencev „Nmav čriez izaro" ob 180. obietnici rojstva Franca Treiberja Sreda, 15. 3. 1989, večerna oddaja: 21.00 do 22.00: Pred 180. leti seje v Bačah rodil Franc Treiber, pisatelj in skladatelj ..neuradne" himne koroških Slovencev „Nmav čriez izaro". Menda je pesem ustvaril in prvič zapet že pred več kot 130 leti (1855), ko sta mu v istem letu umrla oče in mati. Njegov dom pri Rjavcu v Bačah je ostat zanj prazen, ker ni bilo več ljubljenih staršev. Tedaj je bit Treiber že župnik v Šentjakobu v Rožu. Take in druge zanimivosti iz življenja Treiberja je za koroški radio ponovno strnil v polurni prispevek Ivan Virnik. Ob pogledu nazaj pa boste v večernem sporedu slovenskega oddelka koroškega radia ponovno prisluhnili ..Zvočnemu pismu" iz Slovenije, ki ga bodo tudi tokrat po dogovoru o rednem sodelovanju radijskih hiš pripravili kolegi RTV Ljubljana. Kot vedno, „Zvočno pismo" obeta zanimiv vpogled v aktualno politično, kulturno in obče družbeno dogajanje v sosednji Sloveniji.	
„Odsevi v z!atem očesu"
Petek, 10. 3.1989, TV LJ1 - S filmom ..Odsevi v zlatem očesu" je John Huston ustvarit svoj najboijši fiim šestdesetih let, predvsem pa je to njegov najbolj zamorjeni film. Vsi junaki so zaznamovani z brazgotinami - na obrazu, prsih, spominu, intimnem življenju.
Prizorišče je vojaška kasarna nekje v Georgi. V ospredju je major Weldon Penderton, ki vse bolj brez uspeha skuša ohraniti videz možatega oficirja. Vse bolj se zaveda svojega homoseksualnega nagnjenja do vojaka. Marlon Brando, trd igralec, je uspel z razbolelo mimiko predstaviti junakovo samoto, obup, nemoč, šibkost-lik, ki ostane v spominu. Odlična je tudi Liz Taylor, neuklonljiva, energična, samozavestna, impulzivna, nenasilna.
Naša zavest
Petek, 10. 3. 1989, TV A2,20.15 - Z osmim delom se končuje znanstvena oddaja o človekovih možganih, ki so nam v marsikaterem oziru še danes uganka. Težišče zadnjega dela je naša zavest, pozornost pa bo veljala predvsem povezavi med možgani in samozavestjo.
Vidni uspehi
Petek, 10. 3. 1989, TV A2, 22.50 - Enkrat mesečno je oddaja ..Umetnostni komadi" posvečena najvidnejšim umetnostnim dosežkom Avstrijcev, neglede na to, ali so z njimi uspeli doma ali v tujini. Prednost imajo seveda tisti, ki uresničujejo najbolj vrtoglave ideje.
„Kronika neke m!adosti" (2)
Sobota, 11. 3.1989, TV LJ1,15.00 - Film „Kro-nika neke mladosti" je zasnovan po dnevniku glavnega junaka. Ta je po španski državljanski vojni kot nasprotnik falangistov končal v koncentracijskem taborišču v Franciji. V prvem delu (Valentina) govori o simpatični, vendar pretresljivi otroški ljubezni med Josejem Garcesom in Valentino.
Drugi del ima naslov „1919", Jose je star 15 let. Doživlja prve življenske izkušnje, povezane z odgovornostjo odraslih, še zlasti, ker živi v Zaragozi, kjer oživlja anarhistično gibanje.
Čudna stava
Sobota, 11. 3. 1989, TV A2, 20.15 - Po
romanu Friedricha Dtir-renmatta „Sodnik in njegov rabelj" iz leta 1952 je Maximilian Schell posnel istoimenski film Hans Bar-lach, policijski komisar v Švici, in veleindustrija-lec Richard Gastmann po drugi svetovni vojni v Istanbulu skleneta stavo, da je Gastmann zmožen zločina, ki mu ga ne morejo dokazati.
Črna !ista
Sobota, 11. 3. 1989, TV LJ1, 22.35 - „Črna lista" je psihološka socialna drama. Dva mlada fanta in dekle živijo izgubljeno življenje predmestnih otrok. Edino možnost za uresničitev svojih sanj vidijo v enkratni priložnosti bančnega ropa. Ta neizkušenim mladoletnikom popolnoma iz-podleti, zato pa odkrijejo sled nevarne tolpe, ki ji sami niso kos.
Deže!nozborske vo!itve '89
Nedelja, 12. 3. 1989, TV A2, 17.00 - 18.00 -19.00 - 22.00 - 12. marca bodo v treh avstrijskih zveznih deželah deželnozborske volitve. Na Salzburškem, Tirolskem in na Koroškem bodo volilci odločali o nadalnjem sestavu deželnih zborov. Ker tudi inštituti za raziskave javnega mnenja še zdaleč ne morejo vnaprej napovedati izida volitev, bodo toliko bolj napeti trenutki pred radijskimi in televizijskimi sprejemniki. Zato boste imeli priložnost, da boste skoraj vsako uro po televiziji zvedeli najnovejše rezultate napetega volilnega boja.
B. Gordonova
Torek, 14. 3. 1989, TV LJ1, 20.05	-
Angleška nadaljevanka ..Krvavo rdeče vrtnice" je nastala po resničnih dogodkih. Glavna junakinja je Bessie Gordonova, po rodu Škotinja, po poklicu delavka. Vse svoje življenje se bojuje proti nezaposlenosti in nepravičnosti ter za pravice žena. Zgodba prikazuje Bessie v boju za pravičnejše odnose.
„Tiger"
Četrtek, 16. 3. 1989, TV LJ1,22.10-„Tiger je zgodba o nekdanjem boksarju, ki si po končani športni karieri poskuša zagotoviti normalno človeško življenje. Najprej se zaposli kot nočni čuvaj, potem kot voznik tovornjaka hladilnika. Na popotovanju se sreča z mladim žeparjem in med njima se razvije svojevrstno prijateljstvo.
SLOVENSKI VESTNIK

Moč*"" *
dtiitni zM"
Po našem prepričanju na Koroškem danes potrebujemo resnično opozicijo v koroškem dežeinem zboru. Tako širokega votit-nega zavezništva med siovensko in nemškogovorečim prebivaistvom na Koroškem do danes še nismo imeii! V ..Drugačni Koroški" smo se združiti v skupnem hotenju Koroška enotna tista, Gibanje proti točevanju v šotah, Zetena atternativa in števitne druge Ljudske iniciative po vsej Koroški. Skupno bomo postati tako močni, da nas bodo morati postušati in tudi upoštevati!
Der 12. Marž ist ein wichtiger Tag fur unser Land. An ihm wird sich entscheiden, ob in dem Stit weiterregiert wird, wie ihn die drei bisher im Landtag vertretenen Parteien prak-tizieren; oder ob dieser Gatopp in den Bankrott unseres Landes rechtzeitig gestoppt vverden kann. Die Medien und die gesamte Wahtwer-bung der anderen Parteien vermittetn den Ein-druck, ats ob die Landtagswaht tedigtich ein Prestigekampf zwischen drei mehr oder weni-ger „feschen" Parteifuhrern ist. Doch unserer Meinung nach geht es um einiges mehr, um viet mehr! Nicht Ambrozy, Haider oder Scheu-cher tautet die Frage, sondern Abtrudetn im derzeitigen oder Aufbruch in ein ANDERES KARNTEN. Darum haben sich verschiedene Gruppen zu einer Ptattform zusammenge-schtossen. Unterstutzen auch Sie die Krafte der Gemeinsamkeit, der Hoffnung, der Zu-kunft!
Am 12. Marž 1989 -
die einzige, echte Aiternative
Plačan oglas