Dopisi. Ptuj. (Štajerčeva usiljivost.) Primerilo se je vsepolno slučajev, da so postai uradi, kateri so nŠtajerc-aa vsled izrečae želje Baslovflika uredflištvu vrnili, istega z dobesedao reklamacijo aazaj dobili: Prosimo, da se list Baročaiku zopet dostavi. Ako ga Baročnik v r e s a i c i Badalje Boče več sprejemati, Baj se o tein aa zavitku tega lista, katerega smo poslali, v svrho reklamacije aazaj, pismeflo izjavi ia to izjavo lastaoročao podpise. Upravaištvo BŠtajerc-aa v Ptuju. Ta čia je protipostavea. Naslovaik se ne more siliti, da bi tako ali enako izjavo sam podpiaal. Dotična naredba pravi, da ako to straaka sama ae stori, Baj to dostavljalec napiše. Dva- ali trikrat eno ia isto dostavljati, je tudi protizakoflito. Maogo postflih uradov tega neve, m izpolajujo take protipostavae želje BŠtajerc-a." Kako pa c. kr. poštai urad v Ptuju pripušca, da se stotiae takih iztisov po svetu okrog pošiljajo, je Berazunmo. Ali je c. kr. pošta tudi že v službi BŠtajerc-a" v Ptuju? Sloveaski listi, oziroma aaši poslaflci bi morali pri c. kr. postnem ravaateljstvu v Gradcu to stvar Bekoliko podregati. Sv. Barbara v Halozab. (SpomiBi s potovaflja.) Preteklo je že celih 10 let, odkar Bisem bil več v tem kraju, kateri se je že od nekdaj v tem ali drugem odlikoval od sosedaih. Tako je Bastal med tukajŠBJimi prebivalci aekak poaoa, kateri pa je postal posebao v slednjem času tudi docela opravičeB. V dokaz te trditve mi dovolite samo Bekatere aaprave. Gotovo Bi v celih Halozah primeroma toliko goric obaovljeaih, kakor jih je v barbarski fari. Kje, vas vprasam, sosedje, imate tako lepo solsko poslopje, kakoršao je tukaj? Pa tudi obisk sole bi meflda aikjer boljši. Da tukaj stariši v resaici radi pošiljajo v šolo otroke, lahko iz tega sklepate, ker obiskuje prostovoljao po 20 in več šoli odraslih dečkov že tretjo zimo po aedeljah ia prazaikih kme tijski aadaljevalni tečaj, radi katerega Barbarčaae zavidajo aa daleč v okolici. Upati je celo, da bo stevilo teh slušateljev od leta do leta aaraščalo, kajti precej tukajšnjib mož je trdao prepričaBih, da tudi kmetovalcu več Be zadostuje ljudska sola, ter da se je njemu treba še črez 14. leto učiti, če hoče, da ae podleže v vedao ljutejem boju za obstaaek. — Koliko se tukaj bere, vidite iz tega, da je bralao druatvo v pretečenem letu izposodilo črez 2500 številk. — Pa se jedno dobrodelao Bapravo imajo, kakoršnih je se zelo malo po SloveBskem — v Halozah je pa sploh jedina — m to je tamošaja solarska knhinja. V tej dobiva že drugi mesec okoli 130 otrok toplo kosilo ia do zdaj se je že do 3.000 porcij razdelilo. Šolarska kuhinja je bila y>a ravao takaj že zelo potrebaa, ker je meada v okolici ai fare, v kateri ae bi pridelalo tako malo jestvia, kot pri Sv. Barbari. Tukaj je baje saflio par kmetov, katerim ai treba žita kupovati. Za kosilo se v obče malokje kuri in deci je raz obraz čitati. da se ji po malem kruh reže. Podporao društvo, katero vzdržuje to knbiajo, aabira ravao sedaj udaino za tekože leto ter se nadeja. letos mnogo udov pridobiti, ko je v dejaaju pokazalo svoj Bamen. Saj pa Bimate domačifli lepše prilike, pokazati svojega rodoljubja, kakor če podpirate to drnstvo, ki ima tako blag Bamen. pomagati mladifli, da se lažje udeležuje pouka. Govoril sem pred kratkim z Bekim odliČBim možem. Ta je rekel, ljudstvo bi se moralo pri občinskih volitvah ozirati bolj Ba može, koji store kaj za občai blagor, ae pa tiste bahače, ki ae vedo druzega govoriti, kakor ^Jaz sem to storil . . ." ^Meai se imate zahvaliti ..." in se puste lo iz dobičkarije voliti. Sicer je pa boljse pozaate, kot pisec teh vrst. Mnogi bi pa tudi pristopili k podporaemu društvu, a dvomijo aa tem, de bi bilo to njih početje tudi dobro delo. Kaj ae, g. urednik, vsak, tndi najroanjši dar, ki ga podelimo z dobrim Bameaom tetnu zavodu, aam bo Bog ravBo tako zaračunil, kakor da bi ga bili kakemu ubožcu dali. Nekaj pa še vedno imate, Barbarčaai, s čenmr se ne smete uikakor ponašati; m to so vaše orglje. Te uikakor več ne zadostujejo. Stare so že gotovo mnogo čez 100 let ia jih vsled tega tudi ni mogoče nikakor popraviti. Te le pačijo vaše prelepo cerkveBO petje. Kakor sem slisai, se že govori nekaj o Babiranju prostovoljnih pvispevkov za aove orglje. Treba le se določiti može, kateri bi ta težek pa nehvaležen posel v roke vzeli. Tukaj bo Bajbolje, ako pooblastite s tem delom v vsaki občini po jedaega moža, do katerega imate Bajveč zaupanja. Čim hitreje to storite, tem hitreje bo Babraa zaesek, tem hitreje dobite nove orglje, ki bodo primerne vasi, drugače čedni farai cerkvi. Kaj ne, BarbarSaai, ko pridem v prihodnjič, vas bodein mogel tudi v tej zadevi pobvaliti! Pameče. (S m r t.) Dae 20. m. ra. zapeli so zvoflovi zadnje slovo Bajstarejsemo pameskemu farmaim, Martinu Krajnc, ki je bil gotovo starosta cerkovnikov cele aašo skofije. Dosegel je redko starost 90 let, med kojimi je Bad 60 let opravljal službo mežnarja in orgljavca, tako da bi bil lahko obbajal biserni jubilej svojega vzgledaega službovanja. Ve6 let je romal za svojo službo po svetu, dokler Bi v mirnih Paraečah aašel zadovotjuost svojega srca. Služboval je na slavaem gradu pri Staremtrgu, pri Sv. Petru aa KroB3ki gori, v Spodnjem Dravogradu, Razborju, Sv. Miklavžn, Veačeski, v Ccrnečah, na visokih Peraicah ia aad 40 let v Pamečah, kjer je preživel tri župaiki. Bil je do zadnjega delavea, prehodil je še vsak teden tri četrt ure dobro pot v Sloveajgradec in zagledal si ga Iahko inalodane vsako Bedeljo tik velikega altarja v župnijski cerkvi pri službi božji, kjer je s svnjimi stariaskimi očali molil iz kakega starodavaega tnolitvenika. Ohraail si je še mladefligko sveži spomiB za podrobae dogodke iz davaih časov; a telesao je hiral zlasti zadflja leta, tako da je povsem spozaal resaičnost 89. psalma: nDai Baših let je 70, pri močnejsih 80 let; in kar je več, je težava ifl bolečiBa." Njegov pogreb se je vrsil v Bedeljo, dae 22. t. m ob ogromai udeležbi faraaov. Gospod župuik spregovorili so mu kratko slovo, med katerim je zablestela Biarsikatera solzica v o;*eh hvaležnih faraaov, pevci pa so mu zapeli lepo Bagrobnico. Gornjigrad. (Gorajegrajski okrajBi zastop) je v svoji glavai skupafiini dae 23. m. m. sledeče sklenil: 1. Proračua okrajaega ubožaega zaklada se nespremeBJea sprejme z dohodki 2330 K ia z ravao toliko stroški. 2. ProračUB okrajaega zastopa kaže dohodkov 182.088 K 62 via., stroskov 177.356 K 13 v., toraj preostaaka 4732 K 40 vin., okrajfle doklade ZBasajo 50%. Z ozirom aa aalog štajerskega deželflega odbora glede prosaje občiae Solčava, naj bi se cesta od levega brega Saviae pod Solčavo akozi vas Solčavo sprejela v okrajflo cesto II. reda, se soglasao skleae: Okrajfli zastop gorajegrajski sprejme ta del občiaske ceste v okrajno cesto II. reda, ako prispeva država za ta del ceste 40 % in dežela 30°/0, kakor prispevate te dve zastopstvi za cestno progo Ljnbnft-Luče. Na predlog g. Iv. Zagožena se soglasno sklene. da naj okrajai odbor občiaa Bočaa podeli podporo 400 K za razne aaprave, ker je ta občiaa v velikih den.nrflih stiskah vsled velike povodnji predlaasko leto. Zupaastvo na Ljnbnem so podelili dovoljenje trško žago prodati Jožefu Ko?evarju in Jaaezu Kopusar za 2800 K. Č. g. Josip Dekorti predlaga, aaj izposluje okrajai odbor gorfljegrajski graščiai pri deželBem odboru kako podporo za aapravo mostu črez Dreto pri Vrbovcu. Se soglasno sprejiae. G. Antoa TurBŠek predlaga, aaj se naprosi deželfli odbor, da se aastavi v okraju gornjegrajakem živiBozdravflika, kateremu bi tudi okraj primerao prispeval. Soglasao sprejeto. Predlog g. Tomaža Krefelja, da se most čez mliasko strugo v Ljubiji napravi aov in se za trame stare železniške šine kupijo, se soglasao sprejme. Soglaaao se tudi z aavdušenim odobrovafljem sprejme predlog g. Josip Ulčnika, da ae slovenskim štajerskim deželaim poslancem za ajihov eaergičeB Baatop v deželai zboraici izreče pohvalao prizBaaje.