Učne slike iz zgodovine.*) (Piše Tone Brezovnik.) V. AleksanderVeliki. a) Kjegov oče Filip II. Mej tem, ko so se Grki po notranjih vojskah oslabljevali, začela jim je protiti od severa grozovita nevihta. Tam na inejiGrške je nastalo iz malili začetkov Makedonsko kraljestvo. To kraljestvo se je posebno povzdignilo in ukrepilo za časa kralja Filipa II. Filip je bil zvit mož in mojster v vojski. Grkom se je vedno prav prijaznega hlinil ter se v vse njih zadeve mešal. Zraven pa je pridno podkupoval posaraezne ter za-se pridobival grške poglavarje. Edini slavni Atenski govornik Demosten je spoznal v Filipu sovražnika svojega naroda ter v svojih slavnih govorih rohnel zoper njega, a zastonj! Zaslepljeni Grki mu niso verjeli. V svoji zaslepljenosti poklicali so ga nazadnje celo za razsojevalca nekega svojega prepira. Kmalu je bil Filip z obilico vojakov na Grškem. Ko se je tu dovolj utrdil, obnaSal se je kot v privojskovani deželi. Še le zdaj so Grki svojo nespamet uvideli. Prijoli so za orožje, a bili so pri Keroneji premagani. Filip pustf Grkom na videz njih samostalnost (svobodo), ter se da od njih izvoliti za poveljnika vojske, katera naj bi Perzijane za njih prcjšnje napado v Grško kaznovala. Že je bilo vse za vojsko pripravljeno, ko ga zadene morilčeva roka. Toda še večji junak je stopil na njegovo racsto, njegov sin Aleksander. *) Glej lanskega ,,Učit. Tovariša" str. 347! V) Njegova mladost. Aleksander se je rodil 1. 356. pr. Kr. Imel je velike duševne zmožnosti. Očetova največa skrb je bila, jih lepo razviti. Zato poprosi najslavnejšega grškega modrijana, Aristotela, za odgojitelja svojemu sinu. Pisal rau je mej drugim: nVedi, da se mi je sin rodil. Pa manj sem hvaležen bogovom, da so mi ga dali, kakor da so mi ga v tvojem času dali. Upam namveč, da ga boš odgojil tako, da bo vreden mene in mojega nasledništva." Aristotel je prošnjo kralja uslišal, ter se z največjo resnobo udal svoji novi službi. Nikoli še ni imel boljši učitelj, boljšega učenca. Vzbudil je posebno Aleksandrovo častiljubje, morda še premočno. Še očeta je Aleksander zavidal za njegove zmage. če se je poročalo, Filip je to ali ono mesto vzel, to ali ono ljudstvo premagal, postal je deček žalosten ter je se solznimi očmi rekel: „0, moj oče si bo ves svet osvojil, in raeni ne bo ostalo ničesar, kar bi si mogel sam pribojevati." Najrajše je slišal o slavnih delih starih junakov, o vojski in bitkah pripovedovati. Slaven junak postati je bila njegova največja želja. Najljubša knjiga mu je bila Homer.*) Deval jo je po noči celo pod zglavje, da je, vzbudivši se, takoj lehko čital. Pa tudi v drugih vednostih ni zaostajal. Še kot kralj je rad podpiral znanosti in umetnosti. Aleksander se je odlikoval pa tudi v telesnih vajab. — Nekdaj so ponudili njegoverau očetu prekrasnega pa jako divjega konja Bukefala, za velikansko ceno 13 talentov (okoli 26.000 gl.). Najspretnejši jahači so poskusili svojo umetnost na njem, pa vsacega je razsebe vrgel. Kralj ukaže konja odpeljati, ker ga nihče rabiti ne more. nŠkoda lepe živali", oglasi se Aleksander, nprosim oče, dovolite mi, da enkrat poskusim". Filip mu dovoli. Aleksander se približa konju, prime ga za uzdo, ter ga pelje proti solncu, kajti zapazil je, da se konj lastne sence boji. Začel ga je gladiti in ljubkovati in ko bi trenil, sedel je na divjem konji. Kot strela dirja konj ž njim. Filip in vsi zbrani gospodi so kar strmeli in se bali za kraljeviča. V tem se Aleksander obrne in goni konja zdaj na desno, zdaj na levo, kakor kako prav krotko žival. Vsi so se čudili, Filip pa se je veselja jokal. Osemnajst let star boril se je Aleksander v bitki pri Keroneji ter je zmago odločil. Po bitki ga Filip objame in reče: nMoj sin, poišči si drugega kraljestva, Makedonija je za-te premala". Z dvajsetim letom je postal kralj (336. pr. Kr.). (Dalje prih.) *) Slavnigrški ppsnik Ilomer (nekako 1. 1000. pr. Kr.) zložil jo pesni nIlijado" ia nOdisejo". V Ilijadi opcva desetletno borbo Grkov s Trojo (Ilion), v Odiseji pa za marsikojega grškoga jnnaka osodopolno vrnitev domov. Največ je pri tej vrnitvi pretrpel Ulizej (Odisej), in on je glavna oseba tega (drugega) speva.