(.•to ll.v ttev. 19/ mmnn Hvunm<; V Ljubljani, nedelja dne 21. avgusta HM«qiM »t**. SO par J3 M 4 ..MOK .. M. MO. • • ti® ■ •assfcsr« ■it oglasi do SO na iMyw (88 mm) • 1 ■ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. itia Vpravnlitvoi kl •tat LJubljana, 80. avgusta. Danes popoldne se je vršila žalna | seja naše narodne skupščine. Prisotni so bili vsi člani vlade in narodni poslanci. Po prečitanju akta, v katerem naznanja vlada narodni skupščini smrt kralja Petra I., ki ga je skupščina poslušala stoje in se odzvala s »Slava kralju Petru!» je imel predsednik skupščine dr. Ivan Ribar sledeči nagovor: ; Gospod je poslanci! Nj. Veličanstvo krali Peter I. je umrl. Njegovo idealno tivljenje, njegova redka čednost, vztrajnost in požrtvovalnost, njegovo nesmrtno delo v Krali Peter Veliki Osvoboditelj in Ujedinitelj . (tcrovuo klel t uvodnika.? Prihod članov kraljeve hiše v Beograd Karlov kurir aretiran v Rakeku TOCUVENA PREDRZNOST AVSTRIJSKEGA OROPA Beograd, 20. avgusta. Davi ob dveh službi naroda in" do-1 je dospel na beograjsko postajo dvor- movine, njegova velika ljubezen do naroda, njegovo celo mučeniško življenje nima v hi6toriji primere. Dokler bo živel naž narod, bodo pozne generacije častile spomin Petra Velikega, osvoboditelja in ujedinitelja. Kralj Peter je ena največjih pojav v historijl našega naroda. Njegov prihod na prestol kraljevine Srbije p omenja novo doba v historijl našega naroda. Veliki vladar je stopil na prestol z jasno zar Ttano smerjo v vprašanju realizacije idealov celokupnega našega naroda. Smatral je za svojo največjo dolžnoet, da kot kralj Srbije skupno s svojim narodotr izvrši oevobojenje onega dela naroda, kl je bil pod robstvcm noprija-teljer in da svobodne z osvobojenimi njedinl v veliko in močno narodno država Vse mukeln zapreke, ki so stale na potu našemu osvobojenju ln ujedi-njenjo, je pretrpel skupno s svojim na- ni vlak, kl jo včeraj sprejel v Rakeku člane kraljeve družine. Na peronu kolodvora so se zbrali k sprejemu ministrski predsednik Nikola Pašič, upravnik ln maršal dvora ter prvi adjutant kralja ln upravnik mesta Beograda z višjimi uradniki ministrstva za promet in ministrstva za notranje stvari. Z vlakom so dospeli kneginja Jelena in kneza Arzen ln Pavle. Iz vlaka je prva Izstopila kneginja Jelena. Ministrski predsednik Nikola Pašič je v Imenu kraljeve vlade Izrazil njej, kakor tudi knezoma svoje sožalje, na kar so jim po vrsti Izrazili sožalje tudi ostali člani vlade. Za tem so člani vlade s kraljevo družino odšli v saborno cerkev, kjer so ostali nekoliko trenutkov poleg krste pokojnega kralja. Jelena je klečala ves čas zraven katafalka svojega očeta. Zastopstvo pri pogrebu kralja Petra Ljabljaoa, SO. avgusta. Pri carinski reviziji na Rakeka je bil včeraj aretiran grof Lerohenfeld, bivši avstrijski oficir. Nahajal se je pri znanih karlieUh Win-disohgrfttzib na počitnicah ln se Je vračal Avstrijo. Pri revi ii ji dokumentov v vagonu ni botel službujočemu carinskemu uradniku pokazati, kakšne vsote denarja nosi s seboj; zabrusil mu je v obran: »Kaj vas to briga*. Končno je pokazal denarnico a le t 1S0 dinarji. Ker mn uradnik tega ni verjel, češ da Je to premahna vsota ia potovanje, mu je denarnico vzel iz rok. Arogantni grof je uradnika udaril po roki, da mu je denarnica odpadla. 611 je takoj aretiran ln telesno do golega preiskan. Pogumni grof so je tresel in znojil, da mu je pot od nosa kapal. Prepeljan je bil takoj v zapor« v Cerk-nloo, toda od tam ga je pripeljal znani klerikalni mhft LavranflM, btvfi Susien Hčer oproda, nazaj na Rakek, da lnter venira pri carinarnici naj se grofa Iv posti zaradi takega malenkostnega deli k, ta. Prišli so na pomoč tudi princi Wbv disohgrStzi, a carinarnica ne pozna šalo Pri preiskavi grofov« prtljage se Je naši« pismo, kl v nJem porofta svojcem, da j« princ WindisehgriUc povozil »einen wus disehen Hund». Kakor se nam poroda, je bil grof pa noči prepeljan v Ljubljano, kjer čaka na. daljnje usode. Naknadno se nam le pa ročk, da je nedavno prišlo oblasti v ro ke neko WlndisohgrStzovo pismo, naslov, ljeno na bivšega cesarja Karla, v katere« knez Izjavlja, da mu jo da razpolag« Windisohgr»tzova graščina, ako bi so ho. tel semkaj preseliti. Grof Lerohenfeld je posredoval mM Windlschgrfttzom in razkraljem Karlom Beograd, 20. avgusta. (Izv.) Med tujimi misijami, kl sc udeleže pogreba kralja Petra, bolj najbolj številno ___zastopana češkoslovaška republika. rodoin junaško in mučeniško," vedno Vodil jo bo državni kancelar dr. 5a-podrejojoS svoje interese interesom mal, ki bo zastopal tudi prezidenta svojega naroda. Zato je doživel dan, j Masaryka. Vlado bo zastopal mlnl-da se je vrnil s svojo zmagovito voj- ster dr. Tusar, praško občino župan sko kot osvoboditelj čez sobinsko fron- dr. Baxa armado general Housak, RoJ^iMT JSES^V H «»" Kutjakovskv, parlament posl. StZ^J?^ 81oveacev| Prašek. Odposlanstva pošljejo da-slavljen od celega ujedinjenega na- U« sokolstvo, akademska omladina, joda, n-vinarji in jugoslovanski pešpolk Kralj Peter jo vedno veroval v mo8jštev.48. tvojega naroda. Spoštoval je ta narod! Deputacija pride v Beograd s po-in razumel je popolnoma njegov« po- Uebnlm vlakom jutri dopoldne, trebe, osobito pa one kmetskega ljui-1 Beograd, 20. avgusta. (Izv.) Danes «tva. Bil je od prvega dne svojega se je g subotiškim vlakom vrnil v vtadanja uatavenin parlamentaren B d čežkoslovaškl poslanik Ka-vladar, v vsem sobdaren s svojim na- je ^ pQ smrHralja Pe. Kralj Peter le končal veliko delo, M *ra odpotoval v Prago, da aranžira ga je pričel njgov ded. In ml njegovi ln organizira prihod češkoslovaške sodobniki klanjamo se danes pred nje- delegacile na pogreb kralja Petra, eovim odrom, nazivljamo ga Petrom Predsednik Mr.saryk se zaradi boleh-Velikim, osvoboditeljem in ujedinlte- Losti ne more udeležiti pogreba, I jem. Žalost Je velika in obča. V tej Zagreb, 20. avgusta. Kot zastopstvo, veliki tugj nam je uteha da mu slediUgrebškega mestnega zastopa odide na prestol njegov junaški srn, ki bo1 »ledil svojemu očetu kot ustaven in parlamentaren vladar, skupno z narodom utrdil narodno in državno edin-stvo, ter z dobrimi zakoni in dobro upravo postavil našo državo vrste naprednih in kulturnih držav. Večna slava in spomin kralju Petru v Beograd pet mestnih' zastopnikov, kl bodo položili na kraljev grob veni. z napisom »Zastopniki mesta Zagreba kralju Osvoboditelju«. Tudi zastopniki Sokoiske župe Zagreb se udeleže pogreba. Osrednji odbor trgovske družbe »Merkur» je Imel včeraj žalno sejo, na kateri Je govoril predsednik v spomin pokojnemu kralju. Odbor je sklenil potom pokrajinskega namestnika Izraziti kraljevski hiši globoko sočutje. Beograd, 20. avgust*. (Izv.) Angleški poslanik na našem dvoru, Joung, se je vrnil s svojega dopusta v Beograd, da prisostvuje pogrebu pokojnega kralja Petra. Od svoje vlade ie nI dobil nobenega sporočila, ako se bo pogreba udeležila posebna misija angleškega dvora. Beograd, 20. avgusta. (Izv.T Jutri zvečer prispe v Beograd s posebnim vlakom grška delegacija, ki se udeleži pogreba kralja Petra. Grškega kralja bosta zastopala minister Rhal-lls in general Gunaris, Pečaj, 20. avgusta. (Izv.) Evakuacija Pečuja je pričela danes zjutraj. Naše oblasti Imajo obilo posla s številnimi begunci, kl iščejo zatočišča v Jugoslaviji Do sedaj je odšlo v našo državo že okoli 3000 beguncev. Miting, ki je bil določen za jutri, se ne bo vršil. Naše vojaške oblasti izpraznijo mesto Pcčuj dne 22. t. m. Beograd, 30. avgusta. (Izv.) Beo- Bolezen kralja Aleksandra Beograd, 20. avgusta. (Izv.) V današnji seji narodne skupščine je poročal ministrski predsednik Pašič o Velikemu, osvoboditelju in ujedinlte-1 bolezni kralja Aleksandra. Povdarjal ljui Mir in pokoj njegovemu pepelu! jC) da ni opasnosti, vendar kralj ne [sme iz postelje ter je bolečina tako huda, da mora ležati popolnoma mir Separatlini ekscesi Naj živi naš kralj Aleksander! Skupščina se je odzvala z: Živel kralj Aleksander! Predsednik skupSčine dir. Rybar je končno predložil, da se da pokojnemu tralju ime «Peter Velik!, osvoboditelj, . __ , x ,,____. in ujedinitelj®. Skupščina je sprejela Zagreb, 20. avgusta. (Izv.) Beograj-predlog z enodužnim odobravanjem in j ski dopisnik »Riječi» je izvedel, da se t vzkliki: Slava mu! je danes pred sejo narodne skupšci- Ravno tako enodušno je sprejela I ne minister n.r. in narodni poslanec predlog, da se postavi pokojnemu I doktor Korošec oglasil pri predsedni-Icralju v Beogradu spomenik. ^u dr ;er je ugovarjal name- Seja je bila zaključena ob 6. nri. Po I ravanemu predlogu predsednika, da no. Upati je, da v kratkem nastopi ozdravljenje. Na podlagi Pašičevega poročila je sklenila skupščina, da naj kralj položi prisego na ustavo po svojem povratku in da se torej ne pošlje deputacija parlamenta v Pariz. končani seji se je podala narodna skupščina z vlado korparativno v saborno cerkev, da se pokloni pred odrom pokojnega kralja. SOŽAUA TUJIH VLADARJEV. Beograd, 20. avgusta. (Izv.) Do sedaj so prispele povodom smrti kralja Petra sožalne brzojavke vseh vladarjev. Posebno toplo sta sestavljeni brzojavki angleškega kralja in predsednika Združenih držav ameriških, Har-dinga. Rumunskl kralj je poslal kralju Aleksandru sledečo brzojavko: Globoko potrt vsled žalostne vesti o smrti Vašega ljubljenega očeta prosim Vaše Veličanstvo, da verjame v moje živo ln Iskreno sočutje z Vami, ki Vas Je zadela tako kruta Izguba. RAZMEJITEV Z MADŽARSKO. Beograd, 20. avgusta. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič Je sprejel včeraj medzavezniSko komisijo, kl bo določila mejo med našo državo ln Mad^oplca v _ se za pokojnega kralja uzakoni iii.e »Peter Veliki, Osvoboditelj in Ujedi-nltelj». Dr. Korošec je sicer priznal upiavičenost naslova « Veliki* ln »Ujedinitelj*, dokazoval pa je, da naslov »Osvoboditelj* ne odgovar ja historični resnici, češ, Slovenci in Hrvati so se sami osvobodili. Predsednik Ribar je insinuacijo klerikalnega voditelja ostro odklonil ter izrazil svoje začudenje nad argumenti g. Korošca. V političnih krogih je izzvala ta nečuvena intervencija g. Korošca veliko ogorčenje. Povsem vreden tovariš g. Korošca poslanec-zajedničar Kerubin Segvič pa je pritiral separatistično nesramnost do vrhunca s pismom na predsednika skupščine, v katerem izjavlja, da se on kot zastopnik Hrvatske ne more udeležiti pogreba kralja Petra. Pismo g. Segviča ne zasluži niti ogorčenja, temveč le zaničevanje. Beograd, 19. avgusta. Češkoslovaške j banke ln hotelirska zveza so kupile poleg Dubrovnika v Kuparih več zemljiSS ob morju, kjer bodo zgradile več sanatori-botoHnkv "O morskih konališS. POLITIČNA ROVARENJA RUSKIH BEGUNCEV. Beograd, 19. avgusta. (Izv.) Policija je pred kratkim konstatirala, da se v kro gih ruskih beguncev-rojalistov razširja germanofilski pokret. Povodom aretacije ruskega begunca generala Komisarova, ki j® obtožen zvez s komunisti pa je dobila v roke dokumente, ki dokazujejo kako se je širil ta pokret. Razen tega se je našla pri obtožencu tudi legitimacija madžarskega špionažnega oddelka in po. ročilo, da naj se mn gre na roko pri Izvrševanju njegove »dolžnosti*. Tudi že generala Komisarova je vpletena njegove politično mahinacije in je bila zaslišana. Policija je dobila nalog, da stro go pazi na ruske begunce, da so ne bodo vmešavali v politične zadeve naše države. ANGLIJA JE ZADOVOLJNA Z LIPSKIM SODIŠČEM. Berlin, 19. avgusta. V angleški spodnji zbornici je izjavil državni pravdnik Gold, odgovarjajoč na neko interpelacijo o izročitvi in obsodbi bivšega nemškega ce sarja, da je angleška vlada s sodnim postopanjem v Lipskem popolnoma zadovoljna. Razsodbe se izrekajo na temelja nemških zakonov ia v večini slučajev odgovarjajo zahtevani pravilnosti ter dokazujejo željo nemških sodnikov, da se ugotovi iatina. Dobro vdlja sodišča je lz ven vsakega dvoma. Vsekakor je to prvi korak v zgodovini, da je bil premagan narod prisiljen na tak način kaznovati svoje vojne krivce. To je s stališča prava .velik naoredek v. mednarodnem mam. Izpraznenje Pečuja MADŽARI NAPOVEDUJEJO PREKI SOD. grajska »Tribuna* Javlja lz BucRm« peJte, da je sklenila Horthyjeva vla< da takoj po zasedanju Baranje uvesti tamkaj preld sod in to zaradi loja!< nega zadržanja prebivalstva proti na< šl državi. Beograd, 20. avgusta. (Izv.) Včeraj je semkaj prispela vest, da bodo naše oblasti predale danes ob 3. url pai poldne PečuJ madžarskim oblastinf Socijalistična akcija proti madž. okupaciji Baranje APEL DUNAJSKIH SOCIJALISTOV JUGOSLOVANSKIM. Dunaj, SO. avgusta. »Aibeiter Zeltung* objavlja na uvodnem mestu po Fritzu Adlerju podpisan proglas, ki ga je tajništvo mednarodne delavske skupnosti so-olalističnih strank naslovilo na socialistično parlamentarno frakoljo Jugoslavije. V tem proglasu izraža) prepričanje, da bo ugoslov. socialno-demokratska stranka v duhu mednarodne solidarnosti zastavila svoje sile. da se bodo tisoči razredno-za-vednih delavcev v Baranji, ki jih ogroža brezvestna maščevalnost Horthyjova, zaščitili in da se jin bo zagotovilo asil-no pravo v Jugoslaviji. _ »Arbeiter Zeitung* objavlja dalje oklic madžarske emigrantske skupine »Vila-gos», kl jo pridružena mednarodni delavski skupnosti socialističnih strank. V tem oklica poudarja, da je pečujski prolcta- rijat odločen odbiti prihod HoithyM| čet z orožjem, ter te je v znak protest proti prihodu belih gardistov napovedal^ splošna stavka. V tem obupnem položaji se obrača »Vilagos* na proletarljat vnd| držav, posebno pa na politične zaetopi nike v parlamontih veliko in male ontotS te, naj zahtevajo od svojih vlad, da se( predno stopijo v veljavo določbe triaoool sko pogodbe, ki so za Horthyja ugodni uveljavijo one določbe mirovne pogodi be, kl se tičejo popolne amnestije in zal ščite delavstva. Baranjsko ozemlje pri pada Madžarski, vendar pa taki Madžar ski, ki izpolnjujejo pogoje mirovne p0» godbe. Dokler se na Madžarskem ne i» premene razmere, Daj se zahteva zased* ba po Jugoslaviji aH uprava po modza, vozniški komisiji. Poostrenie angleiko* irskega spora london, 20. avgusta. (Izv.) «Daily News» poročajo, da je Lloyd Oeorgev včerajšnji govor na Irskem zelo sla-vplival. Poročevalec tega lista, ki je navadno zelo dobro poučen, pravi, da je del irskega parlamenta s svojim odklunjajočim stališčem hotel samo napraviti bluff, da bi na ta način več dosegel. Toda naglašati se mora, da je šla Anglija s svojimi predlogi do skrajne meje. L!oyd Oeorge pa je napravil veliko pogreško s tem, da je svoj govor spremljal s pretnjami in da v tako kritičnem trenotku rož-ljal s sabljo. To je storil s tako energijo, da bo njegov govor morda imel usodne "ngledice. .«Daily Express* piše, da bo lrc!d parlament moral vzeti posledice nase, ako bi se pogajanja razbila ln ne bi bilo mosoče doseči sporazuma. NEDOLŽNI HABSBURGOVCI. Zflrlch, 15». avgusta. (Izv.) Tajnik bivšega avstrijskega cesarja Karla obavlja v švicarskih listih izjavo, v kateri dementira Izjavo češkoslovaškega zunanjega ministra Beneša v senatu, da najbližja Karlova okolica uganja protidržavno propagando na Slovaškem. Kari Izjavlja, da niti on niti njegova okolica ne vedo prav ničesar o kaki protidržavni propagandi na Slovaškem, a še manj, da bi imeli kako zvezo s t;iko;-pt<»a8Bndo$ NOVI DVAJSETDMARSKI BANKOVCI Beograd, SO. avgusta. (Izv.) finančne ministrstvo je dobilo iz Amerike sporo, čilo, da so nove SOdinarsko novčanice ži gotove In se takoj odpošljejo v Beograd Predane bodo v najkrajšem času javnem prometu kot nadomestilo za stare 20di» nareke novčanice, ki so bile zaradi št® vilnih falsifikatov razveljavljene. Nov« novčanice so tako preoizno izdelane, ds bo njih falsifikacija skoro da onemog« čeDa. — KULTUREN CIN INŽENJERSKEGA UDRUŽENJA. Beograd, SO. avgusta. (Izv.) Jugoslo" vansko inženjersko udruženje je sklenilo, da namesto z vencem na krsto pokojnega kralja Petra ovekoveči spomin na veli koga osvoboditelja s tem, da zgradi n« svojo stroške v vasi Orehovao, kjer j< ded kralja Petra, Karagjorgje, dvignil pr. vo vstajo proti Turkom 8. februarja 1804, osnovno golo, kjer so Karagjorgji razvili najmočnejšo akoijo za osvobojenje naro. da, v lepi Sumadijl, naj stoji ta šola ii čuva spomin na velikega pokojnika. IZROČITEV ZAPADNE MAD-ŽARSKE AVSTRIJI. Danaj, 20. avgusta. »Politische Kor-respondenz* poroča, da so dunajske oblasti dobile poročilo, da so entent-nI zastopniki v Budimpešti odredit 48urnl odlog za Izročitev Zapadni Ogrske Nemški Avstriji, ker se je Iz. ročltev Baranje Madžarski tudi zi toliko časa odgodila. Mrmra stanovanfske haredbe napram obrtnikom PrtobSM smo Se obilo pritožb proti temu, da so nekateri hišni gospodarji pretirano izrabili ugodnosti, katere jim nudi kraljevska uredba od 21. maja 1921, Zlasti med malimi obrtniki jc nastopilo znatno razburjenje, kor ne morejo l»rez bistvenega povišanja cen svojih izdelkov prenesti novih na-jemščin. Stanarinah! problem je eden najdoli-katnejMh problemov povojne dobe. Blagor mu, kdor ž njim nima posli, litega pa, ki ga je nesrečna usoda obsodila, da mora odločevati gled'3 stanovanj in stanarin, bolj obžalujemo, kakou onfga rimskega učitelja, ki *e je bridko potožil: »Kogar bogovi sovražijo, tega so napravili za učitelja « Kakor v vseh najtežjih socijalnih vprašanjih, kjer je krivica ravno to, kar je za drugega pravica, tako smo stalno priporočali tudi glode vpraianja stanarin, da naj bi vlada naAla ono srednjo linijo, ki bi na eni Btraui omogočila hišnim gospodarjem, da živijo, rla popravljajo svoje hiše in bi vendarle žf koga zvabila, a uvuževala tudi bedo najemnika s fiksnimi pre jemki in težki položaj obrtnika in tr govca. V tej situaciji so nam vendarle zdi. da jo uredba od 21. maja 1921 kolikor toliko zadela srodnjo pot. Ni namreč pravična obdolžitev, a ne označuje, sa koliko se največ sme najemščina obrtnih prostorov povišati. Tako maksimalno mero, ki bi s tem sama od sebe postala minimalna mora, je z ozirom na veliko množino momentov, ki jih je treba pri obeh strankah upoštevati naravnost nemogoče najti. Zato vol člen 9. naredbo: «Pri drugih najemih, kjer predmet ne Rpada v kategorijo na-jemov za stanovanje, se pušča lastniku prostost, da se pogodi za najemnino. Če se lastnik z najemnikom ne more pogoditi za višino najemnine v mejah te uroibe, je pristojno stanovanjsko oblast v o. Ko so določa najemnina v takih primerih je treba upoštevati ekonomski pobAaj in življenjski način najemnika In U&taika zgradbe, napredovanje obr-ta in podjetja, ali opravljajo obrt Blalt-8o situirani, naxlaljp krajevne razmero, kvaliteto zgradbe, interes prebivalcev dotične občine, ki morajo biLi zadosti *aščit 'ii v razmerju proti tujcem. Nadalje mora oblastvo pri odrejanju najemnin upoštevati ali in koliko je bila najemna imovina oškodovana med vojno ali po njej ln najemniku vzeta možnost, da bi jo bil užival v celoti, ali da )e imel zaradi tega kakršnokoli škodo. Ce je lastnik (»odjetja. ki je hkrati lastnik zgradbe, v kateri je podjetje, to podjetje prodal, preden stopi v ve- Sro ta uredba, ob pogoju, da ostane peo v zgradbi, v kateri je podjetje, kot najemnik za izvostno najemnino, ln le « ta ne sme zvišati po tem členu, lego ostane v veljavi po prvotni po-podbL* V smislu dt. naredbe in člena 7. nravilnika pokrajinske upravo od dne ►6. julija 1921 določi torej najemnino rvristojno stanovanjsko obla^tvo, ako še lastnik in najemnik ne bi mogla »ama pogoditi 5a višino najemščine. Zopet enkrat vidimo, kako prenag I jena je kritika od strani sicer precej ureudarnih poročevalcev, ki pa se ne uotrudijo. da bi šli vprašanju na dno. Iz cit. člena 9. je razvidno, katere akolnosti more stanovanjsko oblastvo iivaževati. kadar je poklicano, da reši tUnarinski spor. Kdor pazljivo prečita '.lasti drugi odstavek člena 9., razvidi, la je v posebnih razmerah stanovanjskemu oblastvu mogoče, da povišek »meji tudi pod štiri ali trikratni pred vojni znesek najemščine. Kričanje, ki je tudi sicer jako po-rršno in krivično, ker popolnoma porablja, da ima stanovanjsko vpražanjc Ive plati, bode na mestu šele, a.ko bodo razsodbe stanovanjskega oblastva krivične. Vemo, da bosta navadno z i-azsodbo zadovoljni obe stranki, ven-Elar pričakujemo, da v večini slučajev tadene pravično sredino. Temu treba samo So dodati, da o sporih ne bodo odločali državni uradniki, ampak av tonomne komisije. Dopolnilna občinska volitev v Uubliani V smislu razpisa pokrajinsko uprave ta Slovenijo razglaša mestni magistrat ljubljanski, da se za mandate onih občinskih odbornikov in njih namestnikov, ki po bili izvoljeni na podlagi komunističnih kandidatnih list in katerih mandati so razveljavljeni na podlagi člena 18. zako na o zaščiti javne varnosti in reda v dr Javi z dne 2. avgusta 1921., na pedstavi Uredbe o volitvi v občinska zastopstva v Sloveniji r. dne 15. maja 1920., štev 245 Uradnega lista, odnosno z dne 17 februarja 1921., štev. 59. Uradnega Usta Izvrši dopolnilna volitev odbornikov In »tih namestnikov občinskega odbora mestno občine ljubljanske v torek dne 20. septembra 1921. Začetek volitev jo ob 8. uri: ' oddajanje glasov se skleno ob 17 uri. Izvoliti h y. občinski odbor Sest odbor aSov u mi MUBMtnBčev. n ta-lei I.i Šolski okraj — v M**um temaf ILi Šentjakobski okraj od toke A do M _ x Šentjakobski šoli, na levit m.i Šentjakobski okraj od tok® O do Z — v šentjakobski šoli, na desni) IV.: Krakovo in Trnovo — v foU na Oojzovem prahnu; V.: Dvorski okraj, zapadnl del, ta sicer od trnovskega volišča vzhodno do črte: Dvomi trg, Vegova, Hil-šerjeva in Simon-Gregorčičeva uli-oa — v državni obrtni šoli; VI.: Dvorski okraj, vzhodni del, ln sicer od prej navedene črto do Prešernove ulice in Aleksandrov® jjf^ — v državni realki; VII.s Kolizejski okraj » Ihinajsk« eosto ln Janoz Trdinovo ulico — v I. državni gimnaziji; VIII.: Kolodvorski okraj, za)>adni del do Hesljeve ceste — v justični palači sodno dvorana štev. 79 v I. nadstropju); IX.: Kolodvorski okraj, vzhodni del od Resljeve do Ahacljeve cest«, In sicer od črke A do L — na ženskem učiteljišču; X.: Kolodvorski okraj, vzhodni del od Resljeve do Ahacljeve ceste, ln sicer od črke M do 8 — v SoH na Ledini: XI.: Vodmataki okraj z Ahaeljevo ln Sv. Martina cesto — v mestni n božnld v Japljevi ullel; XII.: predkraji, in sicer Ilovica, Oma ves, Hauptmanca, Ižanska cesta, Dolenjska cesta In Rradeckega vas — na vojaikem strelišču ob Dolenjski oeeti; XIII.: Spodnja StSka, ln sicer od čfke A do L — v šišenski deški ljudski šoli, na desni; XTV.: Spodnja Šiška, ln sioer od črke M do Z — v M Jonski dekliški ljudski šoli, na levi Pravnomočni volilni Imeniki so izza dne 20. avgusta t. L tri dni to Je do vStotega 28. avgusta t. 1., vsak dan od 9. do 18. ure in od 15. do 18. ure vBako-mur na vpogled razpoloženi v občinskem uradu (magistratni postvetovalnioi). Iz-rečno se pripominja, da zoper te volilne imenlko ni dopustna nobena pritožba več. Občinski odborniki in namestniki se volijo po obveznih kandidatnih listih. Kandidatne listo se morajo vložiti najkasneje tokom petih dni po razgrnitvi pravnomočnih volilnih imenikov pri pokrajinski upravi za Slovenijo, oddelku za notranje zadove v LJubljani, I. nadstropje, soba št. 48, ob običajnih n milnih urah, to }e do vStetcga dno 28. avgusta t. L do 14. are, in sicer po en Izvirnik in za TBako vo-liSče po dva prepisa. Kandidatne Uste, ki bi se vložile po označenem roku. se ne bodo mogle vpoStevatl. Kandidatne liste se moTajo spisati na uradno izdanem »Iskanem obrazcu, ki ga dobi vsak volilni upravičenec proti odškodnini v običajnih urah ali pri podpisanem občinskem uradu od dne 20. avgusta t.l. ali pri oddelku za notranjo zadeve pokrajinske uprave v Ljubljani. Kandidatno list« se morajo dobro čitljivo izpolniti natančno po tiskanem obrazcu ter morajo obsezati toliko imen, označenih b tekočimi številkami 1, 2, 8 itd., kolikor je Izvoliti občinskih odbornikov in namestnikov. V kandidatno listo se smejo sprejeti le one osebe, ki morejo biti Izvoljene: glede tega se opozarja na določila §§ 5.. 6. in 7. zgoraj navedenih uredb. Pod imena kandidatov se napišejo imena po enega predstavnika liste ln njegovega namestnika za volilni odbor. Ker se voli v občini na več voliščih, je napisati za vsako volišče po enega predstavnika liste ln njega namestnika za volilni odbor. Na hrbtni strani tiskanlce, kjer Je za to pripravljen prostor, se morajo svojeročno in čitljivo podpisati predlagatelji in pa kandidati, poslednji z opombo, da Izvolitev po tej listi sprejmejo. Na hrbtni strani je nadalje v za to pri pravljeni prostor vpisati izmed podpisan cev eno osebo in nje namestnika, ki v imenu in po naročilu podpis&ncev občujeta z mestnim magistratom, oziroma političnim oblastvom, kot pooblaščena zastopnika. Ako take prijave nI se smatra prvi podpisanec za zastopnika, drugi podpisanec pa za njegovega namestnika. Za predstavnike list v volilnem odboru smejo biti označeni ali predlagatelji sami ali druge osebe,, ki so vpisane v volilnem imeniku. Brez privolitve se ne sme nihče označiti za predstavnika liste ali njegovega namestnika. Vsaj osem dni pred volitvljo, to }e do dna 12 septembra t. 1., morajo one volilne skupine, ki svojo kandidatne listi) vežejo, podati dotlčno pismeno izjavo oddelku za notranje zadeve pokrajinske n-prave za Slovenijo v Ljubljani po pooblaščenih zastopnikih. Vezanje kandidatnih list provzroči, da se pri računanju izida volitev vezano stranke najprej smatrajo za eno stranko in se njih glasovi seštejejo. Kandidati, ki so jih na ta način vezano liste dobile skupaj, se med njimi razdele z uporabo načel in predpisov §§ 87. in 88. L e. Glasovanje se vrši s kroglloaml kakor pri volltvl narodnih poslancev v nstavo-tvorno skupščino. Glasuje se osebno. Le oni volilec, ki zaradi tehtne hibe ne bt mogel glasovati tako, kakor jo načeloma predpisano, ima pravico, pred volilni odbor privesti pooblaščenca, da namesto njega odda glas. Invalidi brez dosne Toko morejo glasovati z levo roko. Pod kaznlio ne a me nihče »toniti na toom I OFOIJan BR > boj. Tofenje alkoholnih pije« Je m dan volitve in dan poprej po vsej obdtai pod kaznijo strogo prepovedano. Revlla ameriSke volne mornarice Konoem preteklega meseca ae Je vrtila pred predsednikom Hardlngom revija oe-lotnega ameriškega vonjega brodovja. Mimo jahte Mayflower, na kateri te Je nahajal predsednik, je deflllralo skupno nad tisoč ameriških vojnih ladij vseh vrst, nad njimi pa aero- in hidroplani in dva vodljiva zrakoplova. Revija Je pričela ob devetih zjutraj tn Je trajala eno aro. ■wwwmwj«m vflSJ® n^tiK ladij pod vodstvom admirala W0aona, ld Je bil na soperdreadnongfctu »PenslNa-nija*. Najsanlmlvejšl prizor pa je nudil parnih Iowa, s katerega «o bili odstranjen! vri topovi, namesto toga p« Je Ml opremljen « rasnimi električnimi napravami v vrednosti nad milijon dolarjev. 8 pomočjo bmittolh napeljav Je vodila ta pamik vojna ladja Ohlo, ki Je plula pred nJim. Na Iovru nI bilo živega bitja, ampak ga Jo premikala naprej nevidna elektrika pod vodstvom nevidne »trnje z ladje Ohio. Po reviji Je Imel Hardhg na moMvo nagovor, v katerem J» govoril o večnem mira, ia katerim bo atMneU Amerika, dokler bo stala.«, . Politične beležke 4 Važna seja načel stva JDS ee vrši v ponedeljek, dne 22. avgusta ob 8. popoldne. Udeležijo se je tudi zastopniki krajevnih političnih organizacij. -f- Županska volitev ▼ LJubljani. • Naprej« se hoduje, da pokrajinska uprava ni še razpisala volitve župana v Ljubljani, češ, da hoče čakati * njo do dopolnilne volitve. Seveda bo zopet «krivi, demokrati. »Napreju* bodi povodaao. da je JDS v tej stvari poprej ugovarjala, nego Je to njegovi stranki to sploh na misel prišlo. Cim je izšla dotična odločitev, Je pod. dr. Žerjav vložil formalen rekurz na ministrstvo notranjih zadev i zahtevo, da se ima Županska volitev v Ljubljani nemudoma Izvršiti. 4 Peekova afera. R svojo običajno predrznostjo trdi g. Pesek v včerajšnji »Jugoslaviji*, da notranji mi ni* ter ni hotel dati pojasnila o njegovi aferi, akoravno sta poeL Derilfi in Peeek dvakrat pri njem Intervenirala. Gotovo se notranji minister ne more spuščati v razprave z gospodom Peskom, pač pa je, kakor nam javljajo U Beograda, izjavil posL Deržiču, da mu. na pismeno zahtevo dovoli vpogled v uradni spis, ki vsebuje podatke o vzrokih Peskove nepotrditve. To se je medtem že gotovo »godilo in ne dvomimo, da je posl. Deržič povsem odobril ministrovo postopanje v zadevi Antona Peska. 4- Razveljavljeni komunistični občinski mandati. Komunistični občinski mandati v Studencih pri Mariboru so bili končno vendarle razveljavljeni, in to kljub temu, da so se komunisti hoteli kar čez noč preleviti v sooiialne demokrate. Dopolnilne volitve bodo razpisano že v kratkem. 4 Razpust komunistične železničarje organizacije. Na podlagi zakona o zažčiti države bo Splošna (komunistična) železničarska organizaoija za Slovenijo razpuščena. 4 O prekldu jugoslovansko - Itall-ansklh pogajanj, o katerem smo poročali dne 18. avgusta, pišejo danes vsi italijanski listi. Glaeilo sedanjega rdsednika Italijanske vlade Bonomi-»Epoca* polemisba z »Jutrovim* poročilom ln izjavlja^ da predsednik reške vlade Zanella nI prišel v Beograd v oficijolni mfeiji italijanske vlade. Kar se tiče prekinjenja takozvanib kulturnih pogajanj, je prekinjenje nastalo samo radi daminije predsednika italijanske delegacije senatorja Ruffi-nija; tudi očitke »Jutra* italijanski vladi, da hoče politično itkoriščavati zavlačevanje pogajanj, zavrača Bono-mijev organ, češ da je zastoj v pogajanjih nastal le vsled težkih administrativnih vprašanj. — V glavnem Bono-mljeva »Epoca* samo potrjuje naia izvajanja, ko priznava prekinjenje kulturnih in gospodarskih pogajanj. Kar ee pa tiče Zanellijeve misije, je jasno, da italijanska vlada ne bo priznala, da je poslala Zanollo v Beograd, posebno še sedaj po neuspehu njegove misije. 4- Zavod av. Jeronhna t Rimu. Italijanska vlada je ▼ zveri i Vatikanom skušata znova dokazati, kaj misli o kulturnih zvezali z Jugoslavijo. Zavoi sv. Jeronima v Rimu so zgradili in vzdrževali katoličani iz bivSe Avstrije. V sporazumu z Vatikanom je italijanska vlada imenovala sa zavod kot komisarja Nicolo Consiglija, kanonika cerkve Marije Snežnice v Rimu. Komisar CoorigU je najprej pregledal arhive in preštudiral vse akte; na podlagi teh študij jo sporočil italijanski vladi, da se odpoveduje komisarijatu, ker je temeljem študiraaja listin do-znal. da zavod sv. Jeronima sploh ni italijanska last. Nato je italijanska vlada imenovala novega komisarja — seveda v sporazumu s Vatikanom ■— v oeebi nekega, jezuita Galeazzija. Ta je hO poslušen navodilom italijanske vlade m začel takoj s prezidavo ravno onega trakta poslopja, ki ga je dal zgraditi za hrvatske gojene« biskuji Strossmayer. Toda na odločen protest jugoslovanske vlade je novi komisar prenehal s prezidavo in »Glornale d' Italia* celo poroča, da je jugoslovanski poslanik v Vatikanu zagrozil, da zapusti svoje mesto, ako se zavod sv. Jeronima takoj ne prepusti upravi jugoslovanske vlade, SottolsM testnih SOKOLSTVO SPOMINU KRfc LJA PETRA. Starešinstvo Jugoslovenskera Sokol, skesa Saveza odreja: 1.) V počeščenle spomina velikegs kralja Petra Osvoboditelja mora priredil vtako, v Savez včlanjeno sokolsko dru. Stvo za vst svoje člane žalno zborovanje, kjer se na) povdarja zgodovinski po. men Njegovega življenia in Njegovi! borb la naše narodno in državno osvo. bojenje In ujedlnjenle. Taka zborovanji se na) vršijo v vsakem Sokolskem dru-štvu tekom prvih 14 dni po kraljevem pogrebu. 2.) Vsakemu Sokolbkeinu društvu ]( dano na svobodno voljo, da sme prlso. stovati tudi vsaki drugi oflciielnl prire. ditvl, ki Jo bodo oblasti ali korporaciji uprizorile v počast spomina kralja Petra ln ki niso omejene zgolj na število po. vabljencev ali lastnih pripadnikov. 3.) Udeležba na vseh zborovanjih ln drugih prleditvah v. civilnih oblekah s so kolskim znakom. 4.) Ta odredba velja za vsa Savezna društva brez vsakega drugega obvestila z naročilom, da morajo sokoske žudi tekom enega meseca po kraljevi smrti sporočiti podpsanemu starešinstvu o Iz. vriitvl te odredbe. ZDRAVO! Starešinstvo Jugoslovenske?a Sokolske. ga Saveza. Prosvefa Sara Berntiardt. Te dni so Javili neka. ter! listi, da Je znamenita francoska Igralka Bemliard nevarno obolela »Journah pa demeutira te vesti nI Javlia, da Ji umetnica vkljub svoji visoki starosti popolnoma zdrava in režira sedaj Maurici Rostandovo novo delo »La Oloire*, katero namerava vprlzorlti prihodn) mesec m svojem pariškem gledališču. Nov roman Hans Hetnza Ew»rsa. Nj brionskih otokih živi zuanl nemški plsa. teli Hans Heinz Ewers, ki Je tam kon< fial svoje najnovejše delo »Die Oelster. seher* po nedokončanem delu Schlllerja, Roman bo nosil naslov »Die Gelsterse-her», Roman von Friedrlch von Schlllei und Hanns Heinz Ewers». — Ewcrsovi nalbolj znana dela so Alraune, Vampir, Pajk i. dr. Izldora Duncan, znana francoska ple. salka, le dobila od ruske sovjetske vlad« vabilo, da ustanovi v Moskvi šolo za proletarske plese na Vulkanu. Panteon Bolgarije. Bolgarska vlada j» sklenila, da spremeni veliki trg pred Aleksandrovsko cerkvlio In sobranjem 1 park, kamor se postavijo lierme vseh za-služnh Bolgarov. Cerkev Aleksandra Ncw-skega se »premeni v narodni bolgarski Panteoii, kjer bodo pokopani vsi zaslug nI Bolgari. Umetnostna razstava v Ljubljani. Na številna vprašanja naznanjamo, da sc na-hala Umetnostna razstava na Miklošičevi ccstl št. 5 poleg hotela »Union*. Obrambni vestnik ŠU^rska cLIclna vlada t službi nemške propagande. V kratkem izide v tisku brošura, ki io Je spisal Luschin v.Ebengreuth In v kateri razpravlja avtor o naših pokrajinah okoli Maribora hi ob Dravi ter Muri. Brošura Je že naznanjena v raznih istih in znani so tudi nekateri citati Ob enem izide brošura tudi v angleški prestavi. Avtor skuša dokazati, kakšna krivica se ie zgodila Dravski dolini, ker nI pripadla vsa k Nemški Avstriji ln skuša še nadalje vzbujati zanimanje z mariborsko okolico tudi Izven avstrijskih mei. Pledi-ra za plebiscit, ki na) pokaže, kam hoče prebivalstvo dravske tn murske doline. Brošuro izda deželna vlada štajerska, kar ie vsekakor značilno. Gospod Luschin in štajerska deželna vlada pa naj se pomirilo in naj pomislijo nekoliko nazaj. Naj se spomlniajo nekoliko na Pariz ln na njihovega protektor-ja Tittonlja. Koncem avgusta leta 1919. so vendar imeli Avstrijci plebiscit na razpolago, pa ga niso sprejeli, ker so vedeli, da le brezupen. Tudi Tittoni Jim nI moglel prinesti nikake pomoči, kajti mirovna konferenca se Je postavila na stališče, da mora o bodoči pripadnosti odločati pač ves teritorij, ki tvori tudi gospodarsko enoto, ne pa le posamezni pasi, kjer so Nemci upali na morebiten uspeh. Vsi napori Tittonlia so bili torej zaman, kajti nemška delegacija, kot rečeno, plebiscita rajše ni sprejela. Sedaj pa prihaja zakasneli ptič In hoče vso zadevo zopet nekoliko pogreti. Toda časi se tudi na naši meji Izpreminjalo, ln sicer nam v prilog In naše ljudstvo ni več navajeno na nemškega valpeta. O brošuri še Izprcgovorlmo, ko Jo dobimo v roke. Nemška gospoda se pa moti, če misli, da bo na ta način odvrnila našo pažnio od Koroške. Vprašanje na naši severni meil nt mariborska okolica, temveč Rož tn Podjuna. Knjiga o Prektnmla. Te dni ie izšlo »Prekmurje*. ki bo gotovo pretesni večini nažp Javnosti prav dobro došlo. Knjigo ie spisal univ.prof. dr. Slavlč, šteje 131 strani, Ima škico tc ga ozemlja in stane 20 kron. Prekinuric ie za nas pravzaprav Še ne uozuana dežela.-, kar-na tudi nič čuduega nI, sa) Je za enkrat tudi težko priti tlaka), dokler ne bo stekla železnica preko Mure in zvezala Ljutomer z Mursko Soboto. Za Prekmurjem se Madžari zelo žalostiio, saj so v tel lepi pokrajini svoi-čas neomejeno paševali. CasI so se pač izprementii In tudi Madžari so se novim razmeram prilagodili. Izdaiaio svoj ire-dentistlčni list »Domovino* v prekmuršči-ni z madžarskim pravopisom, ki se pro daja zlasti v Monoštrtl ln Radgoni. Pa tudi y Ameriki Izhala, odkar le Prekmurje jugoslovansko, enak list »Slo-bodna reč» v madžarskem duhu za tam-kalšne prekmurske rojake. Dočim so hoteli svojčas Madžari prekmurske Slovence utajiti in skriti (pri zadnjih ljudskih štetjih, so Jih šteli med »druge*, kier so bili tudi cigani) In jim niso izdajali niti enega lista in nj&o dali niti ene šole, jim izdajajo sedal kar več glasil v prekmur-ščni. Ta glasila vršijo isto nalogo, kot na Koroškem »Koroška Domovina*. V našem jeziku In s citati naših listov nam hočejo škodovati. 30.000 kron Jugoslovanski Matici Je do nesla Matična nedelja dne 7. avgusta v Kamniku. Odbor podružnice Jugoslovanske Matice v Kamniku izreka tem pitoni najiskrenejšo zahvalo vsem damam in gospodom, ki so s svojim sodelovanjem, z dobitki, derarnlml prispevki ali kakorkoli pripomogli do tako, lepega uspeha. Slovanske manjšine v Avstriji. Po Ini-cijativi Cehov v Avstriji se ustanovi na Dunaju udruženje narodnih manjšin, v katerem bodo zastopani Slovenci, Ceh o-Slovaki in druge nenemške narodnosti Svrha tega udruženja Je, da zastopa Interese vseh članov pri zvezi narodov In da zahteva popolno Izvršitev senžermen-ske mirovne pogodbe v korist narodnih manjšin, zlasti glede šol, ki n. pr. na Koroškem za Slovence sploh ne ekslstlrajo. Zato Je koroška slovenska ljudska stranka, katere glasilo Je »Koroški Slovenec*, skeniia, da popolnem Izgradi svojo organizacijo. Pri zadnith deželpozborekih vo-lltvatf fe koroška slovenska stranka pridobila dva mandata. Po tem uspehu spodbujen*, se koroška slovenska stranka pri prnvlja tndi na svojo gospodarska orna nlzacijo. Šport in turistika UČITE SE PLAVAT« Neki angleški dnevnik prinaša sto tistiko, koliko ljudi zna na Anglešken plavati. Po tej statistiki zna na An gleškem plavati najmanj 80 odstotkom prebivalstva. V Franciji je zua.lo pre; vojno plavati komaj 12 odstotkov ljn di. Pri nas jo ta odstotek nedvomni še mnogo manjši. Zakaj pa je vendar tako zanemai jen ta šport, ld je med najbolj korist nimi ln najbolj dovršenimi od vsei športnih panog? Vzroki so moralnegi in matorijalnega značaja. Poznam' kraje, kjer se kmetje nikdar ne kopljf jo, ker to ne gre. Vrh tega velja š vedno: Ljudje se boje vode. To je tre ba na vsak način pobijati in miadin pravilno vzgajati. V šole bi se moral uvesti obligatno plavanje, kjer je t le mogoče. Ne pozabimo, da so že stJ ri Rimljani nad vse cenili ta šport i jo bilo poučevanje v plavanju ede glavnih šolskih predmetov. Lenuha 5 nevedneža so označevali z besedam »Naučil se ni niti govoriti, niti plav; ti*. Vrh tega nam manjkajo kopel London ima nad 100 kopališč, a Par samo pet. Pri nas se že okoli poldi ne more več dobiti kabina. Učimo £ torej plavati ln gotovo ne bo pote' toliko nesreč na Savi in Ljubljanici. Pri plavanju se krepe telo, pljuč udje in mišice. Telo se harmoničr razvija. Del telesa se ne razvija i škodo drugega, kakor je to pri ostal športih, n. pr. pri gimnastiki in nog' metu. O apetitu ni treba govoriti, i to se najbolje razumejo hotelirji in g stllničarji. Relativno moremo reči, i ljudje po kopališčih dvakrat toliko p jedo, kakor običajno. In kaj pomeni za organizem? To pomeni svežoet zdravje. Zato še enkrat: Učite se plavate. X Tat in čarobna palica. Pred dnevi prišel na kolodvor v Inomostu neki & vek, ki je imel predati neko pismo. K ni bilo v istem času nikogar pri blagi niškem oknu, da bi prevzel pismo, je n znanec s pomočjo svojo palice, ki in gotovo privlačno moč, ukradel skoro milijone kron. Seveda lopova šo niso i sledili, Domače vesti ■ «2« m krsto toalj« - Osvobodi- ieljo jo položila celokupna ljubljanska niademska o mladina, ne samo društvo .Jadran., kakor je stalo pomotoma T tozadevni naši notioL * Delavske zbornice. Uradni list pokrajinske uprave za Sloveidjo objavlja v Številki 99 z dne 20. avgusta Uredbo o delčkih zbornicah. Kot interesna predstavništva delavoeo ln nameščencev v pokrajinah Izven meje prejšnje kraljevine Krbije se ustanavljajo delavske zbornice (n sicer: za Hrvatsko ln Slavonijo s sedežem v Zagrebu; za Slovenijo s sedo-lem v LJubljani; za Bosno in Hercegovino p sedežem v Sarajeva; za Dalmaoijo i sedežem v Splitu ln za Vojvodino s sedežem v Novem Sadu. * Beg komunističnih poslancev te Ljubljane. Izvedeli smo iz zanoalivflga vira, da sta bivša komunistična po-fclanoa dr. Milan Lemež in Vladislav Fabjančič pobegnila Iz Ljubljane. Fab-jančič je bil pod policijskim nadzorstvom. Kedaj, kako in kam »to begunca pobegnila, Se ni ničesar znano. * Na adreso ljubljanskega magistrata, prejeli smo: Gospod magistralni ravna-lelj in gospod tržni nadzornik naj si že vendar enkrat, malo ogledata cigansko naselbino barak na Vodnikovem trgu ob Vodnikovem spomeniku, kjer so prodajajo različni čevlji najslabšo kvalitete, cunje, želoznina itd. Kako neki spada ta naselbina na živilski trg? Baje za te stojnice no obstoja nlkako dovoljenje. Co gre človek mimo, mora dobiti resnično prijeten vtis, ko gleda to razdrapano, ne-ukusno gručo popolnoma nepotrebnih ba-jrak na enem najbolj oljudenih delov Ljubljane. Ce mestni magistrat tako skrbi za zunanje lice LJubljane, potem bo kara, la Ljubljana 6s dolgo tako žalostno lic« kot sedaj. Ce se že odstranja vsepovsod druge grdo barako po mestu in po trgu milimo, da se lahko tudi to skrajno ne-nkusno naselbino odstrani, posebno Se z ozirom ua pomanjkanje prostora za II viJski trg. Pričakujemo, da se bodo go spodjo na magistratu malo zanimali, ln sicer kmalu, za to zadevo. * Brezvestr.1 Izkoriščevalec bede slovenskih akademikov. Zadnje čase je po-biral bivši upravitelj akademsko menzo y Zagrebu, 261etnl Stevo Lenaji^ iz Mo-starja, po Ljubljani z nabiralnimi polarni prispevke za slovenski oddelek zagrebško akademiku menze. Ker so mu bilo razmere v menzl Jako dobro znane, si je poskrbel formularje, potvoril podpise treh funkcionarjev, vpisal nato v fonnularjo finglrtne zneske jio tisoč kron s ponare- zahtorvamo ln hoflemot* W Sih »vstro-ogrskih oficirjev moramo odločno ta vrniti, ker niso najmanj umestne in bo naša vlada gospodo gotovo upo-zorila na »akouiti način, kako se rešijo taka vprašanja! S takimi nastopi, kakor :e ta zadnji, si gospodje gotovo ne bodo pridobili simpatij javnosti, čeprav so njihove zahteve sioor upravičene. • Himen. Poročila sta se v Mariboru g. Ivan Voelke* ln gd«. Lulsa pl Nova-kovska. • Tehtanje živine na mariborskih sejmih so bo smelo po odredbi mestnega magistrata vršiti samo na tehtnici v mestni klavnici Stlerhaltangagenossenschaft la Win-dlsch Feistrlt*. Pod tem imenom jo mariborsko okrožno sodišče registrirajo slo-venjo-bistriško zadrngo. In vendar je bila žo davno izdana odredba, da $o morajo uradno rabiti slovenski nazivi. • Aretacija nevarnega In »vitega lopo-va v Mariboru. Ko Je zavozil včeraj iju-traj grafiki vlak na mariborski glavni kolodvor, je službujoči uradnik zapazil nekega potnika, ki se je hotel neopaiono Izmuzniti. Ker s" mu je zdel sumljiv, ga jo prijel in Izročil policijskemu komisarju. Aretiranje nI mol pri sebi nobenih listin in jo povedal napačno ime. Toda do-tektivi so si ga pozneje malo natančneje ogledali ln spoznali v njem 221etnoga brezposelnega natakarja Lndovika Teme. terja, kl ga že dve loti zasledujejo radi raznih tatvin in vlomov, a Je svojočasno pobegnil v Avstrijo. Ko jo Temeter uvldol da Jo spoznan, je priznal svoje pravo Imo Policija ga je odgnala v policijske zapore. Na potu so jo Temeter nenadoma zgrudil na tla, nakar so ga z rešilnim vozom prepeljali v bolnico, kjor pa je primarij dr. Marinlč konstatiral, da je Temeter čisto navaden slmulant. Ko je bil tako žo v drugič razkrinkan, Je po-skušil š« enkiat svojo srečo. Napravil so jo blaznega, a mu tudi to ni čisto nič pomagalo. Naložili so ga zopet na voz in odpeljali v zapore sodnijo. * Trboveljska premogokopna družba Je začela te dni z nadaljevanjem gradbe svoje palače na Aleksandrovi cesti v Ljubljani. Kakor čujemo, se bo palača dogradila v prvotnih načrtih kot reprezentanca družbinega ravnateljstva. * Slovensko šolstvv v Oorid. Slovenske paralolke so vendar otvorijo v Gorici in sic-er za prvi in drugi razTod na ljudskih šolah v Kapuoinski ulici, v ulici Mamela in pri Sv. Križu. Za 470 otrok je pač 6 razredov veliko, vo-liko premalo. Kakor moramo konsto- Marodno Žalovanje ŽALNE IZLOŽBE LJUBLJANSKIH TRGOVIN. Ob smrti našega kralja so na!! zavedni ljubljanski trgovci posebno Israztto pokazali svoje globoko čustvovanje povodom narodne žalosti. V mnogih Izložbenih oknih so Izstavljene slike kralja Osvoboditelja Iz različnih dob njeaovm življenja. Posebno odlikovale pa so se nekatere trgovine, kl so priredile cele žalne izložbe v laki lični to okusno prirejeni žalni opretnl Najlepša žalna Izložba Je ona konfekcijske tvrdke J. Maček na kralja Aleksandra ccsti. V sredini velikega Izložbenega okna visi na črnem ozadju S širokem umetniško izdelanem pozlačenem okvirju slika pokojnega kralla U dobe zgodovinskega albanskega umika. Na obeli straneh sta visoki beli piramidi, ena z veliko zvezdo ln rojstno letnico 1844., druga s črnim križem ln smrtno letnico 1921. Pod sliko Je razpet črn žalni trak z napisom: »Večna slava kralju Junaku!. Pod sliko Je v kratkem okroglem nastavku Izdelan Iz cvetja v mahu cvetlični križ. Cela Izložba J« umetniško razpredeljena ln grupirana ter dela kar najgloblji vtis. Krasno izložbo je priredila dalje tvrdka Magdlč. Slika kralja na črnem ozadju Je opremljena z dvema golima mečema. Cela Izložba Je zasnovana globoko In resno. Lepe Izložbe stnoopazill že pri tvrdk I Griča r & Mejač v Prešernovi ulici, kjer osoblto ugajajo črni žalni okraski, posuti z belim cvetjem. Okusno Izložbeno okno le priredila »Narodna knjigarna«. Z ljubkim cvetjem okrašeno sliko pokojne, nega kralja Je Izstavila tvrdka Hero-manskl. Mnogo pozornosti vzbuja tudi velika žalna tzložba tvrdke Sno| fit Mo-dlc. Dalje Imamo še okusna žalna okna pri tvdkah Sever & Komp. v Wo!lov! ulici, Viktor Korsika, cvetličar na Kongresnem trgu, izložba papirnice Ivan Bonač In Marija Tlčar v Šelenburgovl ulici, dalje tvrdka Slnger. Okusno aranžirano vogalno okno Ima tvrdka Sare. Jako lepo jc Izložbeno okno cvetličarne Bajt, kjer stojita pred kraljevo sliko kipa Sokola In Sokolice v žalnih pozah spominjajočih na krctnle iz Vidmarjeve telovadne kompozicije »Jugoslavija*. Tudi Jadranska zavarovalna družba Pod Trančo Je pri- ljubljanski veliki semeni od 3. do 12. seotembra ORGANIZACIJA SEJMA'. Važnosti vzorčnega sejma M Ljubljani odgovarja SI polnem obsegu organlzato-rično delo, kl ga opravlja sejmskl urad. Na vsa večja Industrijska in trgovska podjetja Jugoslavije In na mnoge tirme loocemstva razpošilja selmskl urad te dni prijavnici, potom katerih bodo prl-javilo tvrdke tvol poset In naročile legl-ttmaclje s sejmsklm! znaki. Nihče ua| ne vrne neizpolnjene prijavnice. Pomen sei-ma mora odgovarlatl tudi obisk. V Srbl-)o so odposlane dopisnice v cirilici, potom katerih naročalo »rbekt posetntkl potrebno Število »ob ln postelj. V hrvatskem narečlu se razpošiljalo v veliki nakladi lično Izdelana vabila na veliki sejem. Poleg opisa tn od arhitekta g. Rado Kregarja izdelane slike setmlšča se nahaja na vabilu slika Ljubljane s starim gradom ht krasnim planinskim osadjem. Selmskl urad Izda sejmskl katalog, kl vseboval vse podatke o tvdrkah, kl razstavilo na telmu. Katalog bo priročna knjiga za domače in Inozemske trgovce. Poleg »Trgovskega Usta. bo naš list prlobčeval z Isto marllivostjo In Inlclja-ttvo kakor doslei vse vesti o poteku ve-luvažne selmske prireditve. Na sejmsklh prostorih bo poštni In telefonski urad in solmska pisarna, kl dale vsa navodila v spedlcljsklh ln sejmsklh posilit. Stanovanjski oddelek uradujo v se|m-skera času na glavnem kolodvora Llnbllanl ta preskrbi po naročilih poset-nlkom sejma potrebna stanovanja. Umetniške, zabavne ln športne prireditve se bodo vrstile v, vseh dneh velikega sejma. Istočasno se vrši v LJubJanl kongres Jugoslovanskih zdravnikov. Pričakujejo več sto zdravnikov Iz vse države. Na razpoJago so specllalne brošure. Izdane so za Izložbeno blago lične trikotne selmske znamke z napisom: Veliki sejem v Ljubljani, 1921 3.—12. septembra. Sindikat zavarovalnic V Llubljanl Jc prevzel zavarovanja celega sejmišča In razstavljenega blaga posebel. Interesenti se še posebno opozarlajo, da Jo vzela tu-kalšnja zavarovalna družba »Croatla. vodstvo zavarovanja In da vse slndlclra-ne zavarovalne družbe prevzemalo zavu- Glavnero odbora, kl ga vo!fl» veo g. Fr. Bona« kot predsednik ti d*, V. Muroik ter K. Detela kot tajnika. V glavnom odboru se nahajajo sastop-niki predsedstva pokrajinske uprav« in ujanih oddolkov za javna dela, uk in bo gofiastje, kmetijstvo in zdravstvo, mini' »tratva z* trgovino ln industrijo, oddelek v Ljubljani, mostne občino Ljubljana, Trgovska tn obrtna zbornica, Zvezo trgovskih gremijev, Zveze indimtrl.kiev, Zve. ze obrtnih zadrug. Jug. obrtno zveie, In-žonjerskega društva, Časnikarskega udnt-ienja, tehniška fakultete v Ljubljani, tt»li niške srednjo šolo v Ljubljani, Urada za pospeševanje obrti, Južno štajerske obrt-ne zveze ta obrtnih društov izven ljubljanskega mesta, deželnega muzeja, Knmin rijata sa promet ln turistiko, umetniškega društva, trgovsko akadtujiijo v LJubljani, obratnega ravnateljstva južne železnici ta inšpektorata drtavnih železnic v LJubljani, Jadranske ta Ljubljanske kreditna banke itd. Glavni odbor deluje po svojih odsekih: sledečim so nakazane najvažnejše nalog«: 1.) Finančni odsek pod predsedstvom g. Avgusta Praprotnlka. 2.) Propagandni odsek, predsednik g. U BOhm, ravnatelj trg. akademije v Ljubljani. 9.) Oradbeol odsek pod predsedstvom g. Ivana Sublca, vladnega svetidka. 4.) Prometni odsek, predsednik g. 'Je-sip Bračlč, ravnatelj južne leleznlce. B.) R ustavni odsek z načelnikom g. MIlanom Suklje-tora, tajnikom Zvezo tadu strljoev. B.) Odsek za stanovanja In tujski promet, kl mu načoluje g. Sebetiik ta 7.) Odsek sa razne prireditve pod na Šolstvom g. dr. Cirila Pavlina. Vso kar sklenejo odseki. Izvršuj« »Urad Ljubljanskega velikega sejmas, Iti predstavlja na ta način važno eknokntlv. no instanco vso prireditve Ravnatelj »U-rada. je g. Karol Detela, nadomestni ga g. dr. O. Pavlin. Gradbeni vodja sejmi«1« J« p. Ing. Co-staperarla, kateremu jo (lodoljcn g. ar* hitekt ing. RadE Kregar. V sejtnskem uradu je zaposlenih okroq 16 ljndl. jentoi podpisi nekaterih ljubljanskih tvrdk tirati, da je vso to še veliko, veliko n bank in odšel tako nadelo. Imel je pre- P™nmlo, Uko pa pnznamo tudi ckIIcti- to, da, nas vesojj, da je vsaj narejen začetek. • III. porotno zasedanje so prično pri dežolnem sodišču v Ljubljani v pondo-ljok dno 29. avgusta. Doslej so so odredile sledečo razpravo: na pondeijek dne 29. avgusta zoper Marijano Krekovo in Katarino Aleksejevičevo zaradi hudodelstva umora; na torjk dno 30. avgusta io- pej sreče. Izvabil je od treh uglednih trgovcev zneske po 100 dinarjev, končno pa mu jo vendarle spodletelo. Ko je prišel k trgovcu Odonu Koutnemu v Kolodvorski ulici, jo ta takoj spoznal potvor-tene podpise in na skrivaj poslal svo jega vajenca po redarja. Brezvestni izkoriščo-valeo bede slovenskih akademikov je slutil, da so mu za petami, in je skušal pobegniti. Zbožal jo namreč v Slomškovo ulico, kjer pa ga je stražnik dobitol in aretiral. Odpeljali so ga v zaporo justič-tis palače. * «MoJ dom», glasilo Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani je izšel in se je 1. številka poslala brezplačno vsem organiziranim hišnim posestnikom. Kdor lista ni prejel, a se hoče naročiti, naj to naznani uprav-ništvu v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. B. List bo prinašal samo gospodarske razprave ta se pečal s stanovanjskimi na-redbami in zadevami. Nečlani ga lahko na-roče proti polletni naročnini 10 K. • Stupidna nevednost. V Krakovski tilici v Ljubljani je neka ženska razobesila v znak žalosti — črnorumeno zastavo. I'red hišo so so zbrali ljudje, ki so misleč da gre za provokacijo, pričeli burno demonstracijo. Policija je zastavo odstranila. Ženska je pri zaslišanju izjavila, da ne ve, da je črnorumena zastava habsburška in prepovedana. Hotela je r. razobe-šenjem-zastale pokazati, da tudi ona ve, kaj se spodobi... Izgleda, da je ženska vso vojno in njena posledice zaspala in da res ne ve kje se nahaja. * Nesreča v gorah. Potniki, ld so se pripeljali včeraj zjutraj z gorenjskim vlakom v Ljubljano, so prinesli prvo vest, da ee je ponesrečila na gorenjskih hribih soproga dr. Janko Olipa, odvetnika v Beogradu, doma iz Radovljice na Gorenjskem, Soproga je k znane Megušarjeve rodbine iz Kropo. Po pripovedovanju potnikov je padla v neld jarek. Poškodovala se je neznatno na nogah. * Velika netaktnost. Bivši avst.ro-ogr-ski oficirji, ki niso bili sprejeti v našo armado iz raznih vzrokov ter bili doloma odpuščeni, deloma umiroivljeni, so Sklenili neld apel, ki ga pošiljajo na vse strani. V tem apelu bivši avstro-ogrski oficirji v Sloveniji ugotavljajo, da še ni rešeno vprašanje njihovih penzij. Tekst tega apela pa je tako čuden, da se nam fcdi potrebno s par besedami opozoriti gospode, da na tak način no sme nikdo govoriti z našo državo, najmanj pa bivši avstro-ogrski oficirji. Beograjski listi ostro obsojajo ta nastop in pravijo, da So s to izjavo samo poslabšali svoj položaj. Nedopusten je sledeči stavek: To svojo resolucijo objavljamo javnosti, da jo uporabijo vsi v svojom delu za ugled naše države, da vidi svet, kako naša dr-!ava postopa s sinovi slovenskega in hrvatskega naroda (?!), ki plača tako veliko davke ta oarine državni blagajni! Mi smo bili doslej navajeni (kjo —• v, Avstri-ii!) vlaeati nrošnie. in Tonorto. sadni n* redila okusno žalno dekoracijo. Osoblto i rovanla transportov tovorov, brzovozne-krasna so ta okna zvečer pri električni. gg blaga In potne prtljage. TvTdke nai zastrti razsvetljavi. 'pošljelo svo)e prijave na naslov: »Cro- Poleg izložb Imamo seveda še nebroj | atla» zavarovalna družba v LJubllanl ali drugih izložbenih oken s slikami In kipi j pa na npravo sejma, kralja Petra, ovitim z žalnimi In sloven-1 Na ljubljanskem sejmn, katerega v*or-sklml ter Jugoslovanskimi zastavami. I nn organizacijo vodijo priznani gospo-« | darskl strokovnjaki In praktiki, bo mogel ! kupec videti na enem mestu združene » Venci ob mrtvaškem odru kralja vzorce najraznovrstnejšega blaga, ki si Petra. Ob mrtvaškem odru kralja Po-tra, ki jo bil včeraj ponbči znova prekrasno urejen po strokovnjakih noko- ga more nabaviti v Sloveniji. Nihče ne sme manlkatil LJubljana noče samo prodajat! lastnim konzumentom,'provinci In ga dunajskega pogrebnega podjetja, j« drugim delom naše države, ampak hoče položenih doSedaj čez tisoč vonccv. i tudi kupovati proizvode, ki jih drugI deli Tuji suvereni, mnoge inozomske kor- j države Izdelujejo. Samo na ta način mo- paracije, zastopništva prijateljskih nr- per Jakoba Avšiča zaradi hudodelstva po- j puracijp, z^opm^va nnJIinn ,'n «nnm< A 11 Kl 1-4 >■ H.!,!.«!. »«r»Hi |maa, ctomace kulturne m Clovekoljub- požiga ta zoper Alberta Schlegla zaradi hudodelstva goljufije; na sredo dne 31. avgusta zoper Martina Ravnikarja zaradi hudodelstva uboja in zoper Josipa Gu-zelja zaradi hudodelstva ropa; na četrtek dne 1. septembra zoper Ljudevita Kosa in po zoper Julija Derganca zaradi hudodelstva tatvine, ona razprava so na ta dan še razpiše; na četrtek dne 2. septembra zoper Mihaela Friškovca zaradi hudodelstva umora in zoper .Jerneja Spir-na zaradi hudodelstva uboja; na soboto dno 3. septembra jo razpisanih več razprav zaradi pregreškov zoper varnoBt časti izvršetiih o tiskovinah; na pondeijek dne 5. septembra zoper Alojzija Tomažiča zaradi hudodelstva umora in na torek dne 6. septembra zoper Florijana Muleja in Franceta Meršola zaradi hudodelstva umora. Nadaljnje razpravo se šo odrede, čim postanejo obtožnice pravnomočne. * Kdo je našel društvene račune invalidne organizacije, izgubljene na poti iz Šentpetersko vojašnice čez Hrvatski trg, Skofjo ulico, trg Tabor, Vidovdansko cesto, Komenskega ulico, Kolodvorsko cesto, Pražakovo ulico, naj jih izroči v Sentpeterskl vojašnici soba št. 8. * Izgubil se je mlad pes, siv volčje pasme, ki ima št. 1244 in sliši na imo «Doki». Kdor bi ga našel, naj ga odda proti nagradi pri I. Kalmič, Sv. Petra cesta št. 27. Šnh Galvni šahovski turnir v Celju. V petek je igralo peto kolo. Ormaj je dobil proti Kohnu, Trstenjak proti Rožiču. Ni-oifor jo zgubil proti Erdoyu. Krasna partija Kramer-Poljanec jo končala remis, istotako tudi partija Peyer-Ferjan. Vu-kovič je izgubil proti Kiinigu in s tem tudi vodstvo. Partija Kiinig-Banekovič je bila prekinjena. Stanjo po petem kolu: Erdey 4 in pol, Vukovič 4, KOnlg 8 in pol, Kramer 3, Forjan in Trstenjak 2 in pol, Pever, Poljanec in Rožič 2, Nlcifor in Ormaj 1 in pol, Kohn 1, Banekovič 0. Včeraj se je igralo šesto kolo. Poljanec je dobil naglo proti Peyerju, KOnlg v teoretično preštudirani partiji proti Kra-merju, Rožič jo izgubil proti Niciforju, Kohn proti Trstonjaku. Nedolgrant ste bili partiji Ferjan-Ormaj in Banokovič-Vukovič. Erdey jo bil prost. Stanje po šestem kolu: Erdev in KilnieJ 4 in pol, Vukovič 4(1), Trstonjak tri ta pol, Kramer ta Poljaneo 8, Forjan 2 ta pol(l), Nicifor dve in pol, Peygr ta Rožič 2, Ormaj i in Dolfll, Kohn 1, Banekoviu OfD ne organizacije, mesto, občine so okrasili kraljev oder s evotjom. Najgloblji utis napravljajo venci iz neodregene domovine. Na vencu zadrskih Jugoslovanov je napis: »Svojemu kralju še no-o6vobojenl Zader.* Primorski Jugoslovani pa eo dali napisati: »Svojemu no-pričakanemu kralju — Istra, Trst, Gorica.. * Pondeijek — dan narodne žalosti. Na dan pogreba pokojnega kralja bodo v znak narodne žalosti po vsej državi zaprte trgovine in delavnice, odvetniške in druge pisarne ter se vršijo po cerkvah vseh konfeslj žalne službe božje. V mnogih krajih bodo ob uri, ko položijo truplo kralja Osvoboditelja k večnemu počitku, torej ob pol 6. po-poldno, gorele ulične svetilke. Zvonili bodo vsi zvonovi in v glavnih pokra^ jinskih mestih bodo topovi grmeli kralju v zadnji pozdrav. * K pogrebnim svečanostim v Beo-gradi so se odpeljali z včerajšnjim brzovlakom iz Ljubljano med drugimi pokrajinski namestnik Hribar, starosta Jugoslov. Sokolskega Saveza Ravni-har, delegacija ljubljanskega občinskega sveta a magistralnim ravnateljem Zamikom, delegacija Kranja z županom Pircem, zastopniki slovenske sekcije Saveza jugoslov, dobrovoljaca in še mnogo drugih. * Žalni cerkveni obredi za pokojnim kraljem so vrše v ljubljanski katoliški stolnici v ponedeljek ob 10. dopoldne. Prisostvovali jim bodo predstavniki civilnih in vojaških oblasti. * Mestna občina ljubljanska položi na krsto Njegovega Veličanstva pokojnega kralja krasen šopok v nežnih barvah z belim in zelenim trakom (mestne barve). Na trakovih je napis: »Slovensko glavno mesto Ljubljana --Svojemu kralju Osvoboditelju v na-venijivi ljubavi.* — Med cvetjem so tudi planinke. * Žalna seja celjskega občinskega sveta se jo vršila včeraj ob 18. uri. Udeležili so se seje vsi v Celju navzoči občinski odbbralki. Župan dr. Hra-šovec je imel globoko čuteč spominski govor za pokojnim kraljem Petrom. Orisal je življenje in delovanje _ našega prvega narodnega vladarja in poudarjal zlasti njegovo parlamontarnost v vladanju, njegovo junafitvo ln samo-zatojevanje. Zaključil je svoj govor s trikratnim Slava! « kltcom velikemu pokojniku, čemur so se .orjdritf&li .vsi občinski odbornik} re postaj važen trgovski emporlj jugoslovanskega severo-zapada. Zato ljubljanski veliki selem nI omejen na produkcijo Slovenije, ampak Je na njem dana prilika za Izložbo vzorcev nalrazlič-nejših proizvodov Iz vse države. Dopuščeno Je na razstavo tudi Inozemsko blago, kl bo Izloženo v posebnih zgradbah ali pa v trgovinskem oddelku semnja. V vseh ozlrlh bo Ljubljanski vzorčni semenj prvovrstna prireditev, prva te vrste v naš! državi, In mnogo bo zamudil ta Izgubil tisti, k! s! no bo ogledal novih vzorcev, sejmsklh zanimivosti in. sejmskega življenja. VODSTVO LJUBLJANSKEGA VELIKEGA VZORČNEGA! SEJMA. Vodstvo Ljubljanskega velikegla vzorčnega sejma so nahaja, kakor bo iz naslednjega razvidno, v dobrih rokah, )yu nam jamči velikopoteznost ta zmisetao organizacijo veliko jesensko prireditve. Za vse denarno obveznosti garantira Konzorcij Ljubljanskega vel. vzor. sejma pod predsedstvom tukajnoga vele-trgovoa g. Ivana Kneza. Ves aranžma v velikih potezah leži ij.a LASTNE PAVILJONE POSTAVIJO B ti SEJMIŠČU SLEDEČA VELIKA PODJETJA. Združene opekarne, d. d. v LJubljani. Ivan Kchor, Tacen nad Ljubljano, zdru-žene papirnice, Vevče, Zodinjeno tvorni' co stekla, d. d. v Zagrebu, Balkan d. A v Ljubljani, Slovenska gradbena druibfl v Ljubljani. Jugoslovansko inženjereku podjotjo, Maribor, Združene pivovarn-: kalne, — Laški trg. Konservne tovarn« d. d., Vrhnika, Rudolf Gayer, LJubljana, stavbeno ln umetno ključavničarstvo, Julio Metal, d. d. Ljubljana, »KamenH-Laško, tvornica umetnega Skriljevoa, Pi< vovama »Union, (dva paviljona), »Fer-rum. Zagreh, Škrlohrovska zadruga » o z. Dolsko pri Ljubljani, Državno zdravih. Sče, Rog. Slatina, Fr. Cuček fr. Oo, Ptuj Melhior Ravtar, Ljubljana, Aleks Mitrofa ■ novIč-Lerkov (ruska restavracija), Clotai Boovter, šampanska tvornloa, Zgornja Radogna, Gospodarska Zveza v Ljubija ni.-- Posebni razstavltelj Je: Generalni komlsarilat, za tujski preme' v Sloveniji, Tvrdke, ki razstavijo samo na proeten: so: Josip OihlaT, umetni kamen, botonskj Izdelki, in Opekarna t RaČju d. Z o. i, strešna in druga opeka. V CeŠKO - SLOVAŠKEM PAVILJONU rastavijo: Pražite vzorkovft veletrh'y, Jos. Prokop a synovi Narodni Podnik, Josof Adler & SBhne, Podniky »Griotte. Jud., Vautooh »ko. spol., I. Vindyš a spol. Gospodarstvo => Maksimalne tarife za blago iz Brazilije. Generalna direkcija carin je izdala vsem carinarnicam naredbo, da Be na blago iz Brazilijo uporabljajo najvišje maksimalne postavke cartaBko tarife, ker naša država z Brazilijo ni sklenila trgovinske pogodbo. *» Cement za obrtnike. Urad za pospeševanje obrti lahko preskrbi obrtnikom trboveljski cement. Stavbeniki, zidarji m izdelovateljl cementne opeke naj prijavijo svoje potrebščine na naslov uiada, Dunajska cesta št. 22 do 1. septembra 1.1. =■ Svilo za sita ln« papir za sobosUkar-ske Šablone Ima urad za pospeševanje obrti v zalogi, kar bo razdelil med interesente. Svita za sita jo št. 7 in jo 108 om široka. = Mariborski trg. Na svinjski sejem, ki se ja vršil dne 19. avgusta, Je bilo pripeljanih 8B3 prašičev, 9 koz ta 1 jag-nje. Cene so bile sledeče: 0 do 8 tednov stari prašiči 160 do 180 K, 10 tednov stari 200 do 240 K, 8 mesecev stari 1100 do 1200 K, plemensko svinjo (kg žive te-že) 26 do 2» K, polpltanl za klanje (kg mrtjfl teže) '28 do 80 K, ko»e komad 180 do.?QQ K', Kupčija je ifll^ako živahna. Vremensko poročilo Ljubljana 306 m nad morjem. ' fti r^S v meatn: isi& a—i štirinadstropna, z desetimi stanovanji, kupec dobi moderno stanovanje; v Spodnji Šiški: moderna trinadstropna hiša s dvoriščem in vrtom, tudi stanovanje za kupca. Cene ugodne. Natančnejša pojasnila daje Anončni zavod Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulloa 5. Išče se krojač ki bi prevzel v skorajšnjo izgotovitev približno 300 vrezanih brl6es-hla6, Ponudbe z napovedjo cene za komad in refe- rence naj se vpošljejo na npravništvo «Jutra« pod „Hla6e'f. 1817 dobro zrežban, z večletno prakso in prima referencami se proti dobri plači takoj sprejme pri tvrdki 1819 2—1 R. Stermecki, Celje. IZ« pisarniško moč za knjigovodstvo ln strojepisje v lesni trgovini v Mariboru. Znati mora slovensko, po možnosti tndi nemško in italijansko (vsaj korespondenco). Nastop od 1. do 15. septembra. Naslov pove uprava »Jutra«. 1300 3—8 iftffiffiftftftft&ffffi^j sls m v Ljubljani. IJSKt m Upravni svet Slovenske eskomptne banke v Ljubljani naznanja, da je otvoril dne 15, avgusta 1921. svojo II v hiši trgovca g. A. Domicelja, nasproti kolodvora v Rakeku. Podružnica se bo bavila z vsemi v bančno stroko spadaj očimi posli. 1814 Upravni svet. Ml COSULICH-LINE (Kdor hoče kaj prodati Kdor ho6e kaj kupiti , Kdor išče službe itd. ra — inseriraj v „Jutru" $ I (prej Auslro-AmerEhana) TRST - AMERIKA prevaža potnike v New-York redno trikrat, v južno Ameriko po enkrat mesečno. — Pojasnila in prodaja vosnih listkov Simon Kmetec, glavni zastopnik za Slovenijo v Ljubljani, Kolodvorska illoa It. 26. Odplov brzoparnika «Prosident Wjlson» 18. septembra, poštnega parnika .Argentina« 30. avgusta in poštnega parnika «Belvedere» 22. oktobra. 714 87—19 St. polt. tek. ur. 12.051. OBRTNA BANKA v Ljubljani, Kongresni trg 4 daje kredite v obrtne svrhe, po izrednih pogojih, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje s 468 86-80 od dne vloge do dne dviga. Priloga *jatr, jih je smehljaje pozdravil stari kralj. Kralj je imel neverjetno odporno moč. Bil je tudi v tem oziru pravi Bu-tnadinec. Dokler je le mogel, je odklanjal tujo pomoč. Ni pustil, da bi mu drugi podajali jedila in ni postil, da bi ga drugi vodili po sobah, dokler se je le mogel sam gibati. Večkrat je poklical k sebi vojake iz garde, ki so stra-žili pred vilo, ter se po dalj časa raz-govarjal in kramljal z njimi. Do zadnjega časa je iskreno ljubil svojo vojsko in oblačil se je tudi sam vedno v svojo generalsko uniformo. Izmed ministrov so ga najčešče posečali Pa-sič. Pribičevič, dr. Kumanudi in general Zečevič. Posebno drag je bU kralju Pašič, njegov zvesti sotrudnik v delu za pripravo ujedinjenja našega naroda. Kraljeva soba je bila priprosta in zelo skromno opremljena. Lesena postelja, mala mizica z uro, dve omari in umivalnik so tvorili vse pohiStvo. V sobi je bila edina slika, mala pozlačena ikona sv. Bogorodice, ki jo je dobil kralj Se kot dete od svoje matere jn katero je nosil vedno s seboj. V petek 12. t. m. je postalo kralju zopet slabo. Popoldne je bil Se na balkonu in opazoval vežbanje vojaSkega oddelka. »KakSna vojska je to, ki se tam vež-ha?» je vprašal kralj svoje spremljevalce, ker sam ni mogel razločiti uniforme. cPodoficirska Sola, Veličanstvo,« so mu odgovorili. »A..« dobro rade,..* je prikimal kralj. Zvečer okrog 9. so prispeli zdravniki, prva dr. Nikolajevič ln dr. Simič. KonStatirali so vnovič pljučnico. Bolezen se je razvijala silno hitro in zdravniki so spoznali, da je rešitev nemogoča. Kralj je izgubljal zavest, žila ie bjja vedno hitreje, dihanje je postajalo vedno težje. Se istega večera je bil izdan prvi vznemirjajoči buletin. Soboto in nedeljo je prebil visoki bolnik v nepromenjenem stanju. Bolezen je vidno napredovala. Kralja je vedno znova dušilo in padal je ponovno v nezavest. Uživati je mogel le Se juho. Govoriti ni mogel več, le tu ln tam je izrekel z muko Se posamezne stavke. V pondeljek zgodaj zjutraj so Imeli zdravniki pri kralju vnovič posvetovar nje. Med konzilijem je vprašal dr. Vlar disavljevič kralja: »Kako Vam je, Veličanstvo? Kako Se počutite danes?* Kralj je moJčaJ, le njegovo bistro oko je odgovarjalo, da se ne boji smrti. In malo pozneje, ko so zdravniki odšli je rekel svojemu ivestemu strežniku: •Kako ml Je?mi Sta me pitajo,,, Nije ml ništa!...» To so bile zadnje kraljeve besede, v torek 15. avgusta okrog 10. dopoldne. Od takrat naprej ni več spregovoril, a tudi svoje boji ni pokazal niti s enim vzdihljajem. Junaško kakor vedno v Življenju je prenaSal trpljenje, vedro je gledal smrti v oči. Prišel je usodni dan 16. avgusta. Kralj je ležal večinoma v nezavesti; temperatura je naraščala, žila je prešla vse meje. Le umetno Se, s kisikom in injekcijami, podaljšujejo zdravniki dragoceno življenje. Zbrani so vsi zdravniki Zavedajo se, da ni več rešitve. Ob kralju je neprst&no kraljevič Gjorgje, edini član kraljevske rodbine, ki je bil ves čas bolezni v Beogradu. Okoli poldneva je zaviil kralj zadnjo juho. Ob 1. je bilo nedvomno, da je katastrofa neizogibna in da more nastopiti vsak čas. Prvi kraljev adjutant jo obvestil o tem vlado. Ministrski predsednik je sklical vse v Beogradu navzoče ministre, ki so se zbrali že ob 3. popoldne v salonu kraljeve vile na Topči-deru. Bdi so tu: Pašič, Kumanudi, Pn-celj, oba Miletiča in general Zečevič. Zdravni''i so jim sproti poročali o stanju kralja. Kraljev smrtni boj je trajal pol ure. Ob 5. popoldne je vladarjevo lice po-sinjil), oči so ee zapirale. Lahno, tiho, brez vzdihovanja in nepomično je izgubi j il bolnik zavest Roke in noge eo se polagoma hladile. Dvorni maršal polkovnik Dainjanovič je prinesel voščeno svečo in jo prižgal. Poslednji zdihljaj. Bil j je točno pol 6„ ko je preminul veliki kralj ln veliki mučenik. Zdravniki so takoj konStatirali smrt Globoko ganjeni, s sklonjenimi glavami, so pristopili k mrtvaški postelji člani vlade. S tresočim glasom in solznimi očmi je spregovoril sivi Nikola PaSlč: »Kralj je umrol... Živeo kralj!...* V salonu pritličja se je takoj nato sestala ministrska seja, na kateri se je sestavil protokol o kraljevi smrti: da je kralj Peter I. umrl 16. avgusta 1921, obdan od članov svoje vlade, in da stopa po ustavi na kraljevski prestol dosedanji prestolonaslednik regent Aleksander. (Po beograjski »Politiki*.) Kralj Peter v rovu Povodom borb okoli Beograda leta 1915. so Avstrijanci z največjo energijo obstreljevali srbske položaje na Avali, Toriaku, Zarkovu, Banjici in Topčideru. Kralj Peter je bil vsak dan med svojimi vojaki, obiskoval jih je. tolažil in izpodbujal. Podporučnik 15. polka Gjorgje Maksimovič poroča o teh dnevih Nekega dne, ko so Avstrijci obstreljevali našo položaje na Avali nad Beogradom, bil sem s svojo polučeto v prvih rovih. Bili smo pripravljeni na sov- ražni bajonetu! napad, ki se Je tevrSil navadno po hudem topniškem obetrel-ljevanjo; kar naenkrat pa zagledam našega polkovnega pobočnika, U je hitel po rovu; priplazil ae Je k meni in ml javil: ♦Krajj prihajal* Takoj za njim Je Sel po ra*« naš stari kralj, jaz sem mu hitro raportiral, » on mi je stisnil roko in me vpraSal: »Kaj delajo moji motnd!* V tem trenotku je i&svižgalo v ozračju in v naši neposredni bližini je eksplodirala bomba; opozoril sem kralja na nevarnost, a on se je nasmehnil: »Nič, nič zato, navajen sem na take nevarnosti!* Sedel je v rovu ln opazoval položaj; zapazili so ga vojaki in ga pozdravljali in skozi rov je zadonel glasen klik: »Ziveo kralj... ura, ura, tiral* Avstrijski topovi eo spremljali te pozdrave, kralj Peter Je pa odgovarjal vojakom na njih pozdravei »Pomori bog, decol* In v zboru so odgovarjali vojaki: »Bog ti pomagao, kralju!* Razgovarjal se je z vojaki, spražoval jih, kako se jim godi, šalil se z njimi. Tedaj so zadonell od severovzhodnih položajev naši topovi; kralj je poslušal in rekel: »A, to so nafil topovi; moj Gjorgje je tam, moram tudi tjal* Poslovil se je z vojaki in počad odšel po rovu; spremljali so ga navdu-Seni klici: »Ura, umi* NaSi topovi so grmeli in kmalu prisilili avstrijske baterije, da so utihnile, Peter Mrkonjit A iz dalje, gore Romanije, gde se munje s' vetrovima spllču glas bobonji staroga Novaka: Be, aferim, čelenko Junaka, sabljo moja, Petre Mrkonjicu. Ko se je oglasila v tužnih dnevih bo-sansko-herecogovinskega robovanja 1. 1875 znamenita neveeinska puSka, prvi poziv k pobuni bosanske raje, pohitel je knežovič Petar A. Karagjorgjevič raji ▼ pomoč. Avstrijska policija ga je zasledovala, ali vendar mu je uspelo, da je s pomočjo svojih prijateljev pri-Sel v baosnsko Krajino. Takoj Je organiziral svojo četo, ki je v začetku štela komaj 200 mož, a »s pozneje pomnožila na 1500 ustašov. Prvi spopad s sovražnikom je imel Petar Mrkonjič v selu Bojni na Oblju-gu 8 .sept 1875. Četa vojvode Petra je takrat četovala na planini Sašava. Peter je z manjimi oddelki napadel obmejne turSke straže in priSel v bojih na bosansko ozemlje. Takoj drugi dan je stopila v borbo vsa njegova četa, kateri jo poveljeval on sam; njegov načrt je bil, da osvoji Bužim in Krupo in potem nadaljuje prodiranje v Bosno, Toda Turki so se pripravili na borbo in preko noči zbrali veliko vojsko s konjeniki in topovi Pri cerkvi na Aovi se je udarila četa Petra Mrkonjiča s turško redno vojsko. Nastala je ogorčena in strastna borba. Malo četo vojvode Petra Mrkonjiča so Turki skoro obkolili, toda ju- naški pop Kaz&n s svojimi ustaši prebije močne turške vrsto in reši vso Mr-konjiievo četa Mrkonjič ee je maral umakniti, ker je bila turSka vojska v premoči; med hudimi boji se je umikal proti Grljevcu; Turki so pritiskali za njimi in Mrkonjlčev* četa se je morala umakniti preko meje. Na meji bo dočakali prve ustaše avstrijski konjeniki ter jih razorožili. Toda drugi del četo-Sev, ko je videl, kaj delajo Avstrijci, je ostal na bosanski strani, ker ni hotel izročiti orožja; med njimi je Ml tudi Petar Mrkonjič. Oni, ki so bili okoli vojvode, pripovedujejo kako žalosten in nesrečen Je bil tokrat; ni hotel ničesar jesti... po noči se je pa prikradel preko meje in pobral na avstrijski strani okoli 150 puSk, ki so jih njegovi vstaži skrili, da jih ne bi dobili Avstrijci. Vojvodska zastava Petra Mrkonjiča je bila črna i zlatimi resami, sliko sv. Andreja Prvozvanega, krstnega patroma doma Karagjorgjcvičev iu z napisom: »Sveti Andrija Prvomam, blagoslovi srpeko oružje!* Svojim četnikom je govoril vojvoda-Petor: Idi modro, ne pogini zastonj! Skrij se za najmanjo drevo, pa bilo one trepetljika, ker ti moreš videti od tam vse, a tebe ne vidi nikdo. Ne govori o mrtvih junakih, oni bodo živeli v pesmi, glej junaka, ki izvTŠi povelje svojega vojvode in 6e vrno živi* Največji uspeh v času svojega četo-vanja je dosegel vojvoda Petar Mrkonjič v borbh pri Dobroselu dne 24. decembra 1876. Takratni »Obzor* je javljal: V noči dne 24. decembra je porazil Turke popolnoma Petar Mrkonjič, (to je knez Karagjorgjevič) Bitka je trajala dva dni in Turki so pobegnili v divjem begu. Vse bosansko prebivalstvo se divi vojvodi Petru Mrkonjiču in ga opeva v svoji pesmi*. Po pripovedovanju četnikov je bil P. tar Mrkonjič svojim ustažem vzor junaka, spoštovali in ljubili so ga; a spoštovali so ga tudi njogovi sovražniki. S svojimi ljudmi je občeval kot brat z bratom, bil jo strog vojvoda, a do skrajne meje pravičen in dober. Cetar Si so vedeli, da je sin vladarske rodbine, a njegovo priprostost — skromnost so občudovali vsi, ki so ga spoznali Skupaj s svojimi junaki jo delil vsako dobro ln zlo, bil je med njimi do zadnjega fcrenotka, ko je moral vsled mednarodnih spletk, ki sta jih aranžirali Avstrija ln Obrenovičeva dinastija, zapustili bojiSče za svobodo bosanske raje. Vladar v moderni dobi Vrline vladarjev se v različnih dobah različno izražajo. Vladar današnjo dobe na primer so ne moro odlikovati na isti način, kakor se jo odlikoval monarh pred dvoato-tristo loti. Danes v dobi demokratizma in načol parlamentarne reprezentanco naroda se mn ra vladarjeva incijativnost skrčiti na čim manjšo mero in si vzeti čim doli katnejSo obliko. Vrednost vladarja obstoja v tem, da se v svojih čuvstvih '.u naziranjih točno sklada z najlepšimi stremljenji v narodu, da v parianes* tarnem življenju skuša potiskati stran-, ske zadeve v ozadje, v izvrfiitev najvišjih smotrov pa pripomore dostop ua krmilo onim najboljšim možem iz naroda, ki hočejo s svojim političnim delom te naJboljSe cilje izpeljati do zmage. Stoletja absolutizma bo omogočala vladarje, kakor Je bil car Peter Veliki, ki je imel za nekaj desetletij dobesedno usodo Rusije popolnoma v svojih rokah. V tej dobi je ineijativea, inpul-ziven vladar l&hko zaslužil pridevek Veliki, bodisi da je v izredni meri razširil državne meje, osvojil ozomljo, podjarmil sosedne narode. Tak primer nam je Karel Veliki, ki je poleg germanskih Sasov in Bavarcev podvrgel severne in južne Slovane, mongolsko Avare, Italijo, del arabske Španije itd. Taki čini dandanes ne morejo več pridobiti monarhu častnega naziva veličine. Nasprotno; blvSi nemški cesar Viljem, ki si je nedvomno domišljal posnemanje cozarskih vlog, je postal zasovraien pri vsom kulturnem svetu in je klavrno končal z izgnanstvom. Car Peter Veliki je s kolosaj-nlml reformami potisnil Rusijo za sto let dalje; toda vse njegove reforme, ves napredek državo vse je bilo dobesedno njegovo osobno delo, izvTŠeno t nezaslišano diktaturo, proti volji in od poru ogromno večine prebivalstva. Toda bilo je moderno, to je v skladu z duhom časa In njega plodovi so ostali, dasi se nadaljni napredek po smrti velikega vladarja nI vršil več tako hitro, — dokler ni Katarina II. nadaljevala dela v istem duhu, z Istimi metodami. Danes, v dobi parlamentarizma talu čini niso več mogoči, danes so najbol. Si vladarji ne oni a la Viljem ali bolgarski Ferdinand, ki sta veljala kot najenergičnejša in najinicijativnejSu, marveč oni, ki kot vladarji prevdarno puste, da so narodovo stremljenje po najboljših možeh realizira. Zato dofiv« ljamo v zadnji do"bi pojav, da slavimo prvovrstne državnike bolj nego mo narhe, da je Cavour, jo Bismarck naj. bolj zaslužen mož svoje dobe. To nI slučaj, marveč znak nove dobe, v ka* teri se narod povzpne na višje stopaj« ne po Izključni zaslugi monarha, mar* več po zaslugi dela mnogih, dela najboljših parlamentarcev. In pokojni kralj Peter Je Imel najbolJSe vrline vladarja nove dobe, Bil je mož iz naroda in jo noefl v seb^ v svoji krvi, v svojem čuvstvu in ml« sli vsa ona svojstva, ki jih Ima dobei sin svojega naroda. Zato Je mogel to« ko točno pogoditi narodove dlje, zato se njegovo naziranje ni nikdar ločilo od naziranja naroda in zato je postal tako popularen, kakor no rie|«a kak vladar. Razumemo pa tudi, zakaj n! mogel na primer bolgarski Ferdinand priti v sklad z resnično narodovo voljo, zakaj se no more grški Konstantin spo-razumoti z narodom; prišli so od zn« naj in njih čustvo jim ne more biti vod« nik v odločitvah. Pokojni naš kralj je ustvaril s bvch jim življenjem naravnost vzglod mo« dernega vladarja. Zgodovina ga bo vsled tega z velikimi črkami zapisala v svojo anale in zanamci sc bodi) vri-čali k njemu po nauk in bodrilo. GUSTAV MEYRINK: Vroči vojak Nikaka malenkost ni bilo za vojaške fdravnike, da so povezali vse ranjence tujske legije. Anamiti so imeli namreč sb.be puške ln krogle so ostale skoro y dno v telesih ubogim vojakom. Medicinska veda je v zadnjih letih zelo napredovala. To so čutili tudi tisti, ki ni-»o znali niti Citati niti pisati in so se voljno podvrgli vsem operacijam, posebno, ker ji» ni bilo dano na voljo kaj drugega; Sicer jih je največ umrlo, pa vedno šele po operaciji. In še tedaj samo zato, ker Anamiti svojih krogel pred strelom oči-ridno niso pomočili v kako aseptično sredstvo ali pa zato, ker so vzele krogle na svoji poti skozi zrak zdravju škodljive bacile seboj. Vsaj iz poročil profesorja MostSedla, ki se je pridružil tujski legiji iz znanstvenih ozirov in pa zato, ker je bil oblastveno potrjen k njej, je bilo to jasno razvidno. Da so sj upali vojaki kakor tudi domačini v vasi samo šepetajo govoriti o čudežnem ozdravljenju pobožnega indijskega spokornika Mukhopadaya, je bila tudi samo njegova zasluga. Kot zadnjega ranjenca, vojaka Venclja Zavadila, sta dolgo po bitki prinesli v lame t dve anamitskl ženski. Ko so ju vprašali, odkod ju je tako pozno prinesel vrag, sta rekli, da sta našli Zavadila pred kočo Mukhopadaye, kjer je ležal kakor »rtov ln da sta ga potem nalivali z neko opalizlrajočo tekočino, da bi ga oživili, V zapuščeni koči spokornikovi namreč nista mogli najti ničesar drugega, kar bi Wo »odobno zdravilom. Zdravnik ni mogel najti nobene rane in je dobil v odgovor na svoje vprašanje od pacienta samo renčanje. Za vsak slučaj mu je zapisal klistlr in odšel v častniški šotor. Zdravniki in častniki so se Izvrstno zabavali, zakaj krvava bitka je spravila nekaj življenja v stari dolgčas. Profesor Mostšcdl je ravnokar napravil nekaj opazk v priznanje profesorju Char-cotu, da bi sl navzoči Francozi ne mislili, da jim hočejo Nemci kazati svojo premoč v vsaki besedi, ko je prišla v šotor indijska sestra Rdečega Križa, ki je javila v polomljeni francoščini: »Seržan Henrik Serpollet mrtev, trobentač Voncolj 7aiadil 41.2 stopinj vto-fine*. »Intrigantje,* je mrmral službujoči zdravnik, »ta Človek ti ima vročino, pa ni nič ranjeni* Naročil je sestri, naj strese vojaku — živečemu namreč — tri grame kinina v žrelo in je šel. Profesor Mostšcdl je slišal zadnje besede in jih uporabil za daljše učeno predavanje, v katerem je triumfirala veda, ki je odkrila izvrsini kinin v rokah lajikov, ki so kakor slepe kure v naravi naleteli na to izvrstno zdravilo. S tega teme je prešel na spastično spinalno paralizo in oči njegovih poslušalcev so ravno jele postajati steklene, ko je zopet prišla sestra s poročilom: »Trobentač Zavadil 40 stopinj vročine, prosim daljši toplomer!* »Potemtakem je že davno mrtev!* Je smeje rekel profesor. Tedaj je počasi vstal štabni zdravnik ln se z grozečim obličjem približal sestri, ki se mu jo umaknila za koraki nazaj. »Gospodje, tukaj vidite, da je babnica ravnotako histerična kak« vakt Zavs* dil,* je rekel drugim zdravnikom. »Du-pliciteta primera!* I Potem so šil vsi spati »Gospod štabni zdravnik vas nujno prosi, da pridete k njemu,* je hropel or-donančni jezdec nad zaspanim učenjakom, ko so komaj prvi solnčni žarki pobarvali bližnje griče. Vse se je pričakovaje ozrlo na profesorja, ko je ta stopal k Zavadilovemu šotoru. »54 stopinj krvne toplote, neverjetno,* je stokal štabni zdravnik. Mostšedl se je neverno smejal, pa je prestrašen umaknil roko, ko se je resnično opekel na bolnikovem čelu. »Zapišite si predzgodovino bolezni in ne postopajte tod okoli!* je nahrulil štabni zdravnik najmlajšega zdravnika. »Morda bi Bhagavan Sri Mukhopa-daya...» si je drznila indijska sestra. »Odprite usta, kadar vas kdo kaj vpraša,* jo je prekinil štabni zdravnik. »Vedno isto staro praznoverje,* je rekel potem Mostšedlu. »Lajik misli vedno samo na tisto, kar je postransko,* ga je miril profesor. »Kar poročilo mi pošljite, jaz Imam eedajle dola čez glavo.* »No, mladi prijatelj, kaj ste eruirali?* je -vprašal učenjak subaltemega zdravnika, za katerim se je vedoželjno nadre-njalo v sobo šo eel kup častnikov; in zdravnikov. Temperatura Je poskočila med tem na 80 stopinj. Profesor je napravil nspotrpežljivo kretnjo. »No?* »rred desetimi leti je imel pacient tifus, pred dvanajstimi lahko difteritis, njegov oje si je razbil Čieninjo. ««.» ja umrla ker si je pretresla možgane. Pacient se počuti razen v temperaturi čisto normalno, abdominalne funkcije so precej počasne, ran razen majhnih kontuztj na glavi ni. Pacient jo bajo v koči fakirja Mukhopadayo dobil nekakšno opalizirajo-čo tekočino...» »K stvari, mladi prijatelj, ne izgubljajte se v postranske stvari,* ga je dobrotno opozoril profesor in nadaljeval, ko jo ponudil okoli stoječim gospodom Btole: »Kakor sem spoznal že davi na prvi pogled, gospodje, gro tukaj za precej redek slučaj spontanega povišanja temperature vsled oškoabe termalnega centra. To sem vedel že davi, pa vam tega nisem povedal, da bi si lahko sami našli pravo pot k diagnozi.* Obrnjen k častnikom je nadaljeval z nekoliko pomilovalnim obrazom: 'To jo namreč centrum v možganih, ki posreduje med temperaturnimi vali v telesu. Če opazujemo dalje subjektovo obliko črepinje...* Govornik jo utihnil, kajti grozo ozna-nujoči rogovi lokalno požarne brambo, ki je bila sestavljena iz enega invalida in cnoga kitajskoga kulija so zadoneli sem od misijonske hiše. Vse je planilo ven. prvi je planil nav-zočnl polkomlk. Z lazarotskega griča doli je drvel k jezera boginjo Parvatti kakor goreča bak-lja trobentač Vencelj Zavadil, zavit v goreče cunjo. Za njim je vihrala tuleča in gestikulirajoča množica. Natančno pred misijonsko hišo ga je sprejela kitajska požarna bramba s curkom vode, debelim kakor roka. Ubožec je padel na tla in se obenem izpremenil v oblak dima, Tiobentačeva vročina jo v lazarelti medtem tako narasla, da so zaceli tlet.: predmeti, ki so bili pri njem in da so bili strežniki končno Dtislioui pregnati Zavrdila z železnimi drogovi iz poslopja. Po tlet- u> po stopnjicah je "oilo videti vse polno vžganih sledov njegovih nog, kaker li bit hudič postopal tatu okoli. Sedaj je ležal Zavadil nag na tleh --zadnjo cunje mu je namreč obrizgala s telesa požarna bramba. Ležal je na prod-dvorju misijonske hiše in so kadil kakor likalnik ter so sramoval svoje nagote. Iznajdljiv jezuit je vrgel nanj z balkona star azbestov piašč, ki ga je rabil nekoč dolavec, ki je imel opraviti z lavo in v tisti plašč so jo petem zavil Zavadil, t-op-lo se zahvaljujoč. »Kako za božjo voljo, pa naj si potem človek razloži, da ta človok sam ne zgori v pepel?* je vprašal polkovnik profesorja Mostšedla. »Vedno sem občudoval vašo strategic-ne talente, gospod polkovnik,* je odvrnil profesor nekoliko užaljen, »toda kar se tiče medicinske vede, jo morate pa prepustiti nam zdravnikom. Imeti moramo pred očmi dana dejstva in nikaka Indikacije nimamo zato, da bi se ne držali teh dejstev!* Zdravniki so bili veseli take jasno diagnoze in zvečer so bili že zopet v šoto-ru pri kapitanu, kjer eo ga pošteno lomili. O Venclju Zavadilu so govorili poslej samo še Anamiti. Včasih so ga videli sedeti na onem bregu jezera pri kamnitem templju boginjo Parvatti. Gumbi njegovo aabestove obleko so žareli kakor žerjavi-ca. Govorili so, da pečejo na njem svečeniki tistega templja kuretino, drugi pa so trdili, da so žo ohlaja in da se misli žo s petdesetimi stopinjami povrniti y svojo domovina« Politični odmevi Stara generacija V burnih letih prevratne dobe smo lle večkrat vprašali, kdo jo najsposobnejši za vodstvo, ko preti revolucijar ul val od vseh strani. Ali stari, toliko-krat preizkušeni politiki zahajajoče dobe, ali mlajše, ineljativnejSe, avežojšc moči, priuašajočo modernejše nazore, Jjove vidike o državnem ln družabnem »stroju. Ako ohranijo popolno vlado prvi, smo se bali, da bo Slo državno življenje po preveč konservativni poti, da so bo vršila državna uprava po načrtih in metodah, ki so bile nekdaj do-bzc, ki pa so se do danee z ostalimi uredbami vred preživele ln postale lo Se napotje in ovira modernemu razmahu, novim idejam, kl gibljejo svet. Saj lahko prekonservativen politik zagreši silno nesrečo, ako so na zastarelih *e-meljih trdovratno u;-ira novim družabnim in političnim stremljenjem, ki morejo naposled s silo zmagati nad njim; njagsva krivda je tedaj, ako val nove dobo potom revolucije pokoplja vso pod soboj, dobro in slabo. Podobnih svarilnih vzgledov nam nudi zgodovina dovoli. Saj se je ru«ka revolucija zvršila tik pred našimi očmi in pokopala pad Beboj vse one, ki niso znali s primernimi koncesijami nova-mu času in njegovim stremljenjem revolucionarnosti odbiti ost in s tem Utrditi preizkušene temelje države. Toda ua drugi strani pa nam je ravno ruska revolucija podala tudi svarilen izgled »premodernega* politika v osebi Kerjonskega, moža žalostnega spomina za mnoge milijone ruskega naroda. Mož, ki jo s svojo državniško in člo-večan«ko neizkušenostjo ter naivnostjo zavozil v sredo zmedo ln pripomogel nehote sovjetskemu sistemu do zmage. Ravno takih politikov pa se je najbolj bati. ki dol>ro hočejo, a store hudo, ki nehote povzroče najvočje »lo. Svojstvo slabega politika je, da nepravilno presoja sedanjost, da tokom revolucionarno dobe previsoko coni moč gedanjosti. Ravno mi prečani smo bili V tem oziru desorijentirani, dočim eo firbijanski politiki mnogokrat pravilneje presojali položaj ln na podlagi svojih izkušenj, bodisi v vnauji ko notranji politiki, dalekoviclneje zadeli prar yo! Vsekakor ni lahek problem, najti pravo sredo med izkušenim, a morda včasih prekonservativnim starim, in in-pulzivnejšim, a manj izkušenim, bolj teoretičnim mladim; i«i obojih obstoja nevarnost, da zavozijo državni voz. Pri vsem tCJ» pa moramo biti hvaležni Stari Srbiji, ki nam jo z novo državotvorno prinesla toliko i 7, vrstnih mož s širokim državniškim obzorjem ln sijajnimi državniškimi skušnjami Ti so pomagali državi mirno prestati m.ar-sftake kritične trenotke. Toda na žalost stara Srbija odmira. Po vrsti gredo v nepovrat, možje, najzmožnejši in sajkjepkojši; možje, ki so dolga desetletja pomenili usodo staro srliske kraljevine. Z Dražo Pavlovi tem jo začela vrsta, danes ni več no vojvode Mišiča, ne Koste Stojauoviča, ne Milenka Ve-sniča. no energičnega Draškoviča. I11 naposled je odšel za svojimi zvestimi sodelavci kralj Peter sam. Ostaja poleg maloštevilnih le še, stari Pašič, skozi štiri desetletja vodilni mož srliske javnosti. Odgovorno breme državništva prehaja na mlajše, novi rod bo moral prevzeti dopolnitve onega, kar je tako srečno ustvarila stara generacija. Kriza faiizma Senzacijo v italijanskem političnem življenju tvori odstop Mussolinija od vodstva fašistovske Btranltu. Mussolini ni bil lo oni, kl Je fašizem oživil in okrepil, on mu je priboril odločujoča besedo v vseh vprašanjih italijansko javnosti. Mussolini je bil najmogočnejša oseba cele Italije. In danes stopa prostovoljno s tega mesta. Uvidol je, da ne more več obvladati duhov, kl jih je priklical sam, pa se umika. Ko se je fašizem tako razrasel, da 10 resno ogrožal red ln varnost v Ita-iji, da Je razjede! žo tomolje državo same, so začeli resni politiki razmišljati o zajezitvi zla. Prišlo Je do znanih pogovorov med fašisti in njihovimi glavuitni nasprotniki, socijalist!. Sklenjeno je bilo formalno premirje, ki naj bi omogočilo zopet povratek rednega političnega življonja. To pa nekaterim vročekrvnežem mod fašisti ni bilo po volji. Začeli »o gonjo, sprva prikrito, pozneje žo javnOj 6-oti voditelju fašistov*kili organizacij ussoliuiju kot povzročitelju sklonjenega miru. Vsled tega odpora jo Mus-solini sedaj odstopil. Svoj korak utemeljuje sedaj v svojem glasilu, milanskem »Popolo d'Italia.» Mussolini opisuje potek pogajanj s socialisti in ugotavlja, da so tekom pogajanj ni .ravil nihče proti njihovemu nadaljevanju. 8e le ko ao prišla pogajanja v najbolj kritičen položaj, so začeli nekateri pisariti po listih proti mi-, rovnomu dogovoru. S tem so samo vzpodbuj' vali socialiste ua hujši odpor. Mussolini poudarja, da je postavil mirovni dogovor faSiste ln socialiste pred težko preizkušnjo, katero so doslej prestali socialisti boljSe nego fašisti. V socialističnem taboru ni prišla opozicija proti mirovnemu dogovoru do veljave in se je povsod ohranila disciplina. V faiistovskcm taboru jo bilo popolnoma drugače. Sklicevali so se sestanki, krajevni kongresi, bolj in manj tajni, na katerih se jo zanikal rimski dogovor, no da bi se bilo pomislilo, kakšne usodne posledice bo imelo to za fašistovsko stranko. Ce bi so bili disi-donti vedli fašistovsld in disciplinira^ no, bi se bila preprečila kriza v stranki, ld je sedaj neizogibna. »Kako naj se sedaj doseže mir» —■ vprašuje Mnssolini. »Ali mislite, da boste udejstvili mir potom uničenja dveh milijonov državljanov, kl so glasovali za socialistično stranko? Ali se ne izpostavljate nevarnosti, da naro-djte meščansko vojno trajno, ali pa da dvignete proti sebi vso državo? Ali so ne zavedato nevarnosti, da boste morali jutri sprejeti socialistiški mir, če se položaj — kar ni neverjetno — iz-preobrne? Ne vidita li znakov, kl kažejo na to? Ali se ne bo zopet stisnila Jutri popolnoma sama ob sebi protifa-šistovska enotna fronta, ld jo Jo bil rimski dogovor razdrl?» r Fašizem* — zaključuje Mussolini — »izhaja iz te preizkušnje poražen. Boj je zaključen. Kdor je premagan, mora ita in jaz odhajam s prvih mest. Ostajam in upam, da bom mogel ostati navaden član milansko fašičtovske zveze.* Z Mussolinijem izgubi fašizem svojo najboljšo moč. Držal se bo še vse-jedno par let, a njegova moč in njegova slava sta minula. Iz življenja Žena v^noderntti Abeslnski zdravniki V Abeelnljl, kakor tudi v mnogih drugih krajih Afrike, kamor Be nI prodrla dovolj evropska kultura, je bila Kskulapova veda popolnoma v rokah onih, ki so gospodarili tudi z vero. Vorski vodje so z raznimi triki svoje •tajne vede» pripovedovali lahkovor-ni masi o moči svojega vpliva na zdravju. Tudi v slučaju neuspešnega zdravljenja njihov ugled id popolnoma nlfi trpel, ker se je takrat vse pripisovalo višji volji kakega božanstva, proti kateremu se ni mogočo boriti Abesiraki »zdravniki* so se pri zdravljenju posluževali v prvi vrsti nekih domačih rastlin, It katerih so delali razne balzame, ki so večinoma stanje bolnika So poslabSali. Obstojale i>a so 60 druge metode zdravljenja. V mnogih slučajih so vršili ulogo balzama razni »sveti* in «nadnaravni« predmeti. Kdor bo jih je dotaknil, ta bi moral takoj ozdravoti in postati vrh tega še imun proti nekaterim drugim boleznim. Kar so tiče kirurgije, Je bila ravno-tako primitivna; omejena je bila samo na manj komplicirane slučaje. Soveda o kakih sredstvih za preprečenje infekcije pri operacijah ni bilo niti govora. Kirurgični instrumenti so obstojali iz par navadnih noč a v. K sreči vsi afriški narodi jako težko podležejo boleznim. V tem oziru so na nekak način neobčutljivi ln morejo celo najtežje operacijo vzdržati brez omami jonja. Vse do druge polovice preteklega voka je bila Abosinija za Evropejce zaprta. 7. njihovim prihodom je pričela prodirati v državo tudi kultura. Napredni elementi so takoj spoznali značaj evropskih zdravnikov in so jih pričeli klicati na pomoč. V svrho znanstvenih raziskovanj je odSlo veliko število evropskih zdravnikov v Abesi-nijo in njihorvo uspeSno delovanje na zdravstvenem polju je kljub nasprotovanju domačih »zdravnikov*, ki so slutili propast ovoje industrije, polagoma učvrstilo zaupanje domačinov vanje. Kljub temu Je ostal velik del Abe-slnijo veren svojim starim »zdravnikom*, ki so ostali še vedno do skrajnosti konservativni. Puščanje krvi s pomočjo nekega roga, lz katerega se je lzsrkaval zrak, je ostala Se nadalje omiljena metoda zdravljenja za vse mogoče bolozni in celo za revmati-zem in rane. 7. odpravo »nečiste krvi* naj bi se od [>ra.vilo vsako zlo. Operacijo so izvršujejo še vedno z običajnim nožem. Ravnotako brutalen jo način izdiraoja zob. Pravzaprav je to bolj izbijanje zoba kakor izdiranje. Večinoma dobi bolnik pri tem poškodbe na čeljustih, kar pa se nikdar ne šteje v greh »zobozdravniku«, ampak onemu, ki si j« dal zob izdretl, ksr ni bjj — miren. Histerija to božjastno«, se pripisujeta vodno vplivu hudiča, ki se jo za jedel v telo bolnika. Za izgon hudiča iz človeškga telo6a so smatra kot najbolje zdravilo zadostno Število krepkih batin. Stare ni ne pik strupenih kač ln nove rane, vse to sc zdravi z ognjem: bodisi z 'razbeljenim železom ali s kako drugo razbeljeno stvarjo. Kraste zdravijo na ta način, da jih najprej raz-pra-skajo s steklom, čisto mesto pa mažejo s kakim balzamom. Na čistoto telesa se seveda popolnoma nič ne pazi. Mrčesi so vsakodnevni pojav pri Abesluoiti. V tem pogledu celo najvišji krogi niso boljši. Nuprotuol Oni si oelo dovoljujejo to razkošje v prepričanju, da jjh golazen čuva pred gotovimi boleznimi. Sicer pa so Abestoci jako babjever-nl in se zlasti moč svetinj oenl Jako visoko. To posebno pri muslimanih. Težko Jo dobiti kakega berača ali sploh siromaka, da ne bi imel s seboj celo zbirko raznih svetinj, kl obstojajo večinoma iz medaljooov, ali pa iz listkov, na katerih so napisani pobožni stihi Take medaijone nosijo okoli vratu ali pa okoli rok in so trdno prepričani, da so reSeni za celo življenje vseh mogočih bolezni. Legende o zrakoplovstvu V sedanji dobi, ko Je doseglo arako-plovstvo že tako visoko stopnjo razvoja, je vsekakor zanimivo, pogledati malo nazaj v čase prvih legend o zrakoplovstvu In prvih poizkusih letanja. Pr«d kratkim sta Izdala angleška vojaška letalca Vivian in Lohvud knjigo »Zgodovina zrakoplorvsfcva*. Čudne so pripovesti, ki jih navajata v svoji knjigi. 2e mnogo pred Kristusovim rojstvom so ljudje fantazirali o letanju in možnosti človeka, da podredi sebi tudi zrak. Morda najstarejša od teh pripovesti Je glasovi ti indijski spev Maha bara ti. Tu se pripoveduje, kako so s ovratniki Križne iskali pomoč hudiča, ki jim je zgradil zračne vozove iz železa in s krili na obeh straneh. In na teh vozovih so jezdili po zraku, dokler se niso ustavili nad mestom Dvarkom, kjer Je živel Krišna s svojimi prijatelju In odtod so metal! na mesto Strašno trnje, kl jo opiiBtoStlo vee, kamor je padlo. To izgleda, kakor kaka pred-potopna vizija o nemških zračnih bom-bardmajih v svetovni vojni. Toda niso samo stari Indijci fantazirali o letanju po zraku. Tudi Egipčani so imeli Bilke ljudi e krili, ako-prav nimamo nobenih zanesljivih dokazov, da so se ha vil l z letalskimi poizkusi. Znana je tudi pripovest starih Grkov o lkaru. Njegov očo Dodal je napravil sam sebi krila. Ko je Ikar izvedel, da se oče pripravlja, da se dvigne v zrak, mu je ukradel krila, jih stavil sam sebi za lodja in skočil s pečine. Toda priroda ni vstvarila človeka za letanje in tako je padel Ikar mrtev na tla. Za nas pa bo vsekakor najbolj zani miva povest o onem saracenskcm vitezu, ki je hotel poleteti b Komnenovega dvorca v Carigradu. Pri Komnenu je bil takrat v gostih turški sultan. Oba sta odšla n^jterando, da vidita, kako se bo vitez dvignil v zrak. Saracenski vitez je bil oblečen v belo obleko in opasan s palicami, ki so se moglo v vetru razpeti, Zrakoplovee je čakal in čakal, a vetra nI bilo. Carigrajska svo-jat brezposelnih, ki se je zbrala v velikem številu, je poetajala vedno bolj nervozna. Nekateri so že pričeli vpiti: »Dvigni se in poleti, ne čakaj na veter, ker ga ne bo!» Ko je Komnen opazil nestrpnost ljudstva, se Jo obrnil k sultanu in mu pojasnil, da bi bil tak poizkus jako nevaren in tudi brezuspešen. Toda Saraoen se je med tem že dvignil v zrak in letel spočetka kakor ptica. Kmalu pa so palice odpovedale in vitez je obležal mrtev na tleh. Nežnosti, ki jih izkacuje žena v javnosti svojemu soprogu, veljajo tu tihem tretjemu. Uspehi moža kažejo njegovo bodoč, nost — uspehi tene njeno prosloat* a Ako plače mož, plače, da si olajša srce; ako plače žena, plače, da oteil srce drugemu, m Privlačnost moia je v njegovih vr< linah; privlačnost lene v njenih napakah. • Prijateljstvo med avema moškima je medsebojni sporazum; prijateljstvo dveh žen je pa medsebojni sporazum . proti tretji Ceni, • Zoni, ki mimo posluša, kako hva, lijo v moški družbi njeno najboljšo prijateljico, lahko obetamo dolgo življenje. Težko je možu, kl ljubi, a nc najde ljubezni; a še težje je možu, ki & ljubi žena, a je on ne ljubi. • Kadar žena menja čestokrat svoje toalete in se neprestano llšpa, ne dela to zato, da bi ugajala svojemu prija tolju, ampak edino zato. da bi jezila svojo prijateljico. M Kako ao mo8ki neumni, da gred" na ženitovanjska potovanja. Ali nimajo doma- dovolj prilike za Ureg b prepir? Lepa čitateljica, vemo, da boš ogor čena na nas, če ti postreže o prilik) znanec, prijatelj ali meril s tem ali onim teh-le izrekov. Pa potolaži se, prihod njič enkrat ti pošljemo zbirko ravne tako jasnih resnic, ld jih bol lahke pomolela ti njemu škodoželjno pc4 nos. In zadnji emehi najboljši smeh. OLEPŠEVANJE PRB8T0LICE INDIJE, Angleži se na vse mogoče načine trudijo, da bi Indijo zopet čim bolj privezali nase ln Indijcem Izbili z glave ipre-uranjene misli o neodvisnosti. Pri tem ee poslužujejo orientalskega szedstra, da pridobe zase najprej kneze, kl potem vplivajo na narod, da ostane oslušen, pokoren in lojalen. Zlasti zunanji sijaj silno vpliva na indijske kneze. Od Gladsto-novih časov, ko s| jo na nasvet tega velikega državnika nadela kraljica Viktorija naslov indijske cesarice, so delali Angleži vedno v tem duhu. Odlikovanja, sijajni durbari (dvorski sprejemi), instalacije visokih indijskih dostojanstvenikov in končno sijajne stavbe bo sredstva, a katerimi si skuša Anglija pridobiti na klonjenost prebivalstva Indije. Indijska vlada Je sklenila sedaj zgraditi v Delhiju inpozantno palačo, ki bo dovršena v 10 letih in do katera bo vodil dve milj dolg drevoied, poln krasnih vodometov ln Blapor. Stavba je dosegla dosedaj višino 10 metrov, poleg nje pa je postavljen tudi temelj za parlament. Določitev svetega mesta Delhl za Indijsko prestollco je na domače knezi vplivala kakor balzam. Sklenili so, da (i krog parlamenta zgrade vsak svojo stavbo, plačali pa jih bodo seveda Angleži, samo da si pridobe njih lojalnost. R. P, fmkm iis Storžiču (2I3Z) Sram me je bilo. da šo nisem bil na. našem Storžiču, ki sameva tam gori nad Kranjem, dočim sem bil žc na vseh velikanih naših gorn. Eni so mi pravili, da je dostop zelo težaven, drugi so pripovedovali, da so morali lezli na nekaterih krajih po vseh štirih; iz vsega pa sem spoznal, da jo gora malo obiskovana in nekako nepriljubljena. Odločil sem se torej, da grem ob prvi priliki na Storžič in da so seznanim natančneje ž njim. Že prejšni Qan mi je skrbna žecka pripravila vso potrebno za pot. Ko je bila v Kranjskem zvoniku ura tri, sem se zbudil in pogledal skozi veliko odprto okno. Zadnjo zvezde so blestele v medlem sijaju na jasnem jutranjem oebu. "Hvala Bogu, zvezde, zvezde ... Jasno nebo, krasen dan bol* sem vzkliknil. Pa lanalu je prišla tašča in rekla: «Vi pa brez cvikarja res nič ne vidite, govorili sto o zvezdah, pa je vendar popolnoma oblačno! Nikar ne hodite, dež bo. 1.» Nasmehnil som se dobro vedoč, da lo ona slabo vidi, posebno tako zgodaj zjutraj — saj jo tako trdila tudi zadnjič, ko sem šel na Raki-iovec. pa jo bilo vendar lepo — ven-ilar pa sem Sol na cesto, da poglodam natančneje... Ree, nebo je bilo jasno tn zvezde so migljalo otožno na njem — le tam gori na sovont in severoza-padu so ležale-goste megle za ln nad forami. In ni še dobro odbila ura Štiri, ko tva jo maiala — jaz in moja trinajstletna' hčerka — po Široki cesti proti Kokrici. V vasi so so oglašali petelini, ticer t>a ie Se vse nočivalo y jutra- njem spanju. Polje je bilo tako tiho ln mirno in zdelo se mi je, kakor da no-nlžno in milo prosi stvarnika za dož. S Kokrice Bva krenila po cesti mimo opekarne v Bobovku skozi veličasten, s smrokaml ii orjaškimi hrasti poraščen gozd. Na Spodnji Boli sva zapustila glavno cesto in hitela naravnost, proti severu skozi Žablje mimo Cadovlj v Babnl vrt. Stopil som v lepo pritlični) hišo in prašal za mleko. Zenica ni bila ravno prijazna in mi je rekla, naj pra-šam pri Spancu. Takoj druga, lepo pobeljena enonadstropna hiša je bila Špančeva. Ze sam pogled na hišo in, na prostor okoli njo je pričal, da morajo tu stanovati pridni in dobri ljudje. Špančeva mati nama jo nad vse prijazno postregla z izbomim mlokom in nama pokazala, kje morava iti, da bova hodila najlaže in najboljše. Zahvalila sva se dobri ženici in šla naprej po stezi ob potočku, ki prihaja izpod Stožica. Pot naju jo peljala mimo bogatega posestnika Kerničarja. Od tu naprej je bila nekdaj pot markirana, pa to jo moralo biti žc davno, ker so sedaj žo vsa znamenja skoro popolnoma zabrisana. Srečal sem malega pastirčka, ki jo ravno podil krave in ovco z njive, da ne bi delale škode. Pokazal nama jo stozico skozi gozd in senožeti. Vrhu senožeti sva malo počila. Od tod naprej je bila pot čim daljo bolj strma. Ko sva bila že precej visoko, sva dohitela dve kmečki dekleti^ lci sta prihajali iz Polj in nesli juzlno koscem na planinah. Prav vesela sva jih bila. ker sta imeli isto pot kot midva — sedaj morava priti prav. Med veselim razgovafjatijem nam je hitro minid čas. Dospoli smo do .Tavornikn ■s-* tako imenujejo planino, kier stoji Kerničarjeva koča 1391 m visoko. — Malo nižje pod kočo prihaja izpod velikanske skalo vulkanskega groba obilen studonec, katerega sem sc nepopisno razveselil. Ko sva se pokrepčala r, vodo in skromnim prigrizkom, sva šla zopet naprej, deklici pa sta odložili nahrbtnika v koči in odšli v senožet —- Psieo jo imenujejo — pomagat koscem. Tu v planini je bilo zelo živahno. Kamor si pogledal, samo senožeti in na njih polno pridnih delavcev. Cel teden že tu sečejo razstiljajo, obračajo in deva jo v kupe — stegove — posušeno seno fantje in dekleta iz vasi pod Storžičem. To veselo in živahno planinsko življenje veseli samotnega turista, ki bi se sicer čutil v teh krajin nekako zapuščenega... Urnih korakov in veselega srca sva jo sekala preko strme senožeti proti žlebu, ki vodi naravnost pod Veliki Storžič. Pod Malim Storžičom sva naletela na. mladega kosca, ki je klepnl koso. Pokazal nama je stezo in me vprašal, če imam kaj tobaka... Ce šo nikdar, v tem trenolku mi je bilo žal, da nisem kadilec, ker nisem mogel postreči prijaznemu fantu. Pot mimo Srednjega Storžič« proti glavnemu vrhu je bila strma, toda niti težavna niti nevarna, Hčerka sicer še ni hodila nikdar po takih gorskih žlebovih ln ie malo plašno gledala okoli po strmem, razjedenem skalovju, a vendar je dobro pobirala za ma.no. Bila sva vsa srečna. Sveži gorski zrak, ld ti kar širi pr&a. ljubke planinsko cvetlice, kras naših Alp, ki tudi na Storžiču no zaostajajo za drugimi! In ko sva zagledala prve, tako lepe planinke, kakoršnih še nisem vidol v Kamniški!', planinah, je vzkliknila ho?rkai »Seda,j je pa poplačan vos trud!» LpjJa sva oočasl itaorei in do- spela na malo, z goeto travo poraščeno sedlo tik pod vrhom. In ko sem se spomnil, na kako skromnih in slabili pašnikih sem videl v Kamniških planinah naravnost velike črede govejo živine, sem si mislil: Srečni ljudje tu, ki imajo niže doli dosti piče, da jim ni treba goniti živine tako visoko! Na sedlu sto ostala dve uri. Solncc je prijazno sijalo in lahen vetrič je pihljal; bilo nama je tako prijetno. Cital sem »Jutro*, ki sem ga imel ravno s seboj, potem pa zopet in zopet užival krasno okolico. Nato pa sva se dvignila in v 5 minutah sva bila na vrhij. Krasen razgled! Samo čudom som se čudil, da je ravno Storžič tako zapuščen, ki nudi gotovo najlepši razgled, kar jih poznam. Triglav, Stol, Grinto-vec, Kočna, Planjava, Ojstrica naj se kar skrijejo, kar se razgleda tiče! Nič čudnega! Storžič, gorski velikan, sam sredi med mnogo nižjimi gorami, ti nudi razgled okoli in okoli v velikanskem krogu! Na vzhodu veličastne Kamniške planine s Kočno, Orintov-cem, Grebenom in Krvavcem. Posebno izrazito se vidi Kokriško sedlo in preko tega tam v ozadju pobočje mogočne Brane. Na jugu s prijaznimi vasicami posejana gorenj, ka ravan, Šmarna gora — daljo proti zapadu Loško hribovje, Dražgoška gora in Rati-toveo, mogočno Triglavsko pogorje, Blejsko jezero, prekrasna dolina med Julijskimi Alpami in Karavankami tja gori preko Mojstrane; Stol in na severu Koluta, Visoki Obir in vsa Koroška... Posebno lepo se vidijo serpentine, ki se vijejo proti Jezerskonvu sedlu. Vso to nebeško lepoto popisati jo nemogoče, moreš jo le občutiti. Naenkrat je začel močno pihati ve-ter. Tam doli za Ljubljano nekje je za-grmelo, -Bodedal sem tja in videl, da je v daljavi nevihta to da veter žen« proti Kamniškim planinam. Hitro sva s« spustila po vzhodn. grebenu doli proti Bašeljskem sedlu. Malo pod vrhom v višini nad 2000 m se je veter igral 1 mnogobrojnimi cveti prekrasnih pla-nink — pa pravijo, da tako visoko na« vadno ne vspevajo. Nisva imela časa, da bi se dalje pomudila pri njih, kei je veter vlekel vedno močnejše in kei se je nevihta bližala z urnimi koraki, Pot po skalovju proti sedlu je bila zei lo težavna in na nekaicah mestih ravi no vsled hudega vetra tudi ncvarnai Veter je sedaj vlekel tako silno, da jii deklica parkrat sedla na tla, da ini je enkrat odnesel klobuk, ki pa so ji slučajno vjel v vejo borovega grmov ja. Ko sva s težavo dospela do Ba< Seljskega sedla, je začelo dežovati, s prva je malo toda vedno močneje. »Pr1 vič in zadnjič v tako visokih gorah-, je nejevoljno mrmrala hčerka, ko sva še lezla po strmih robeh. Sedaj sva jo udrla po lovski stezi, ki vodi preko pobočja na Kališe. vsa mokra sva dcn spela do lovske koče, ki pa je bila zv prta, V bližini pa sva opazila drugo kočo, v katoro sva se v sili zatekla, Bilo jo štiri popoldne, a nobenega izgleda, da dež poneha. Kaj hočeva? Tu ostati in prenočiti bi ne bilo dobro, ker bi se ne mogla posušiti — ni nama kazalo drugega, kakor da greva v dežju naprej. Jn ko sva se pokrepčala, sva tudi šla. Utrujena sicer nisva bila, bila pa sva deležna vseh turfstov-skih blagoslovov. Veter, dež in sedaj Se gosta neprozorna megla, da nisi videl deset korakov pred seboj. Naravnost bal sem se, da ne bova mogla naprej, ako izgubiva stezo — toda megla so jo vendar kmalu dvignila in bila sva zopet dobro volje. Bila sva si-cer popolnoma uremočena. ali to nič Iz kraljestva mode Kaj pa jo vzrok, da eo se žensko tako neusmiljeno vrgle ua pušenjo ravno v dobi, ko Je že na tisoče zdravnikov ugotovilo, da jo nikotin eden najstrašnejših strupov za človeški organizem. Ali je vojna nagnala ženske, da si z dimom razganjajo uevoljo in dolgčas? Kaj So! Ako vprašate ženske, zakaj pušijo, vam nekatero odgovore' Saj tudi moški pušijo! I>rug« zopet trdijo; To jo lepa Kadar v salonu puši kaka lepa dama, ki ima dar pripovedovanja, kadar puši kaka. artistinja, ki pripoveduje o svojili naatoplh, talcrat je razumljivo, da Ima rada v rokah malo stvarco, ki se kadi in širi okoli sebe prijeten vonj. Toda, če greste v urad, potem jo malo Čudno, videti vrsto žensk, ki strastno vdihavajo duhanski dim. Za žensko pušenjo jo samo eno opravičilo: dovoljeno je ono, kar nam ugaja. Ta stari ženski pregovor gotovo najlepšo ozoačujo vzroke pušenja. Kadar žensko pušijo, imajo najraje cigareto v levem kotu iirL Moški imajo po večini ra je, da njihove žensko ne pušijo, so pa tudi taki, ki jim dajo v tem oziru popolnoma [iroste roke. Vsekakor pa jo interesantno, da se Ženske branijo kupiti same cigareto. One pač nikdar ne znajo razlikovati dobre cigareto od slabo, 8e pa jih kupijo, vprašajo vedno za nasvet prodajalca ali pa se izgovarjajo, da kupujejo za brata ali moža. Stare ženske ne jmšijo. One se samo zgražajo nad razvadami mladih generacij. One zmerjajo svoje hčerke ali rojakinje, jim kradejo cigarete in jih mečejo v smeti. A sedaj se že opaža, da tupatam pomirljive mamico dovolijo svojim hčerkam, da pušijo v družbi. »Samo eno cigareto* rečejo običajno. Kraljica Moda je izbrisala prepoved kajenja iz svojega zakonika. ČASTNI DOLO. Znameniti pisatelj Oscar Wiklo, ftegar 251etniea smrti se jo praznovala letos, Je bolehal čosto na nougodnl bolezni denarne neprilike. V svoji revSčinl se je obračal na svoje prijatoljo, znance ln obože-vatelje, ki so mu drage volje priskočili na pomoč. Nekega dne opazi Wilde v gostilni, v kateri jo sedel R Pavlom Burlatom, neko damo. Ves razburjen se obrne k svojemu prijatelja z besedami: »Prosim to, tu je neka dama, ki JI dol-gujem denar. Ali mi ne bi posodil dolžne vsote? Zelo ti bom hvaležen, ker je to moj častni dolg«. »Drage volje«, mu odgovori Pavel Btir-lat in ga razmiSljen vpraša: »Koliko pa ti naj posodim?« »Štirideset vinariev«, mu odgovori WUde. KAKO SE ZABAVAJO AMERIKANCL Zdi se, da amoriSka publika nima ravno doeti zahtev, kadar se zabava. Niti klubi niso Izbirčni, ker prirejajo takozva--ne csmokers«, večorno zabave, pri kato-rih se boksajo črnci. Ker so klnbi zelo bogati, črnci pa pohlepni za dolarji, se zbere cela masa boksarjev, ki se bijejo med seboj kakor divji. Ni čuda, saj so najmanjšo nagrade po 20 do 25 dolarjev za naše razmere lepe vsote. Amorikanoi se pri tem silno zabavajo. Zlasti krvave ustnice ln krvavi zamorski nosovi izzovejo mnogo smeha med njimi. Hugo Stinnes Takozvani kralj nemške industrijo, Hugo Stinnes, se pripravlja žo daljo časa, da bi se udejstvil s tvojim kapitalom tudi v Jugoslaviji. Govori so že marsikaj, vendar se šo nič točnega no vč, ker se seveda pogajanja Stta-nosovili zastopnikov z zastopniki naših podjotij vrše tajna Gotovo pa bo marsikoga zanimalo, kdo in kaj je ta nekronani vladar Nemčije ln danes že tudi Avstrije. Nemški velotodustrijalec Hugo Stinnes ima res moč in vpliv kakor malokateri vladar, kajti njegov vpliv soga po celi centralni Evropi. V Nemčiji in Avstriji ima celo vrsto listov in podjetij, katere financira in so zato seveda od njega odvisni. V Madžarski, jo razvil široke načrte za Izkoriščanje rudnikov. Kakor izgleda, hoče svojemu kapitalu pridobiti zlasti Se Češkoslovaško, Poljsko bi balkanske dr-taV;', Stinnes se je rodil 1870. leta v MUhlheimu. V njegovih žilah teče francoska kri, ker je sin francoske obitelji, doseljene v rensko dolino v času jjreganjanja hugenotov. Njegova mati je rodom iz Compiegne-a. Njegov očo jo bil uslužbea pri nekem premogovniku, pa je ta&D mogel sin dobiti vpogled v rudarsko delo. V 20. letu svojo starosti je delal Hugo Stinnes kot navaden rudar. V 28. letu Jo osnoval tvrdko »Hugo Stinnee« g kapitalom 50.000 mark. Njegova trgovinska sposobnost je bila kronana z uspehom. Nekoliko let pozneje je žo odločal o ysodi 00 rudnikov v Nemčiji ta je osnoval trust paro-brodskih družb, papirnic ta kemikalij, skih tvornic. Vojna ga je naredila kralja nemško industrije. Stinne3 hodi navadno oblečen t mehkim klobukom na glavi ta Jo popolnoma neobčutljiv napram modnim novostim. Njegove oči so ostre. Nosi Srno brado. Stinnes ne trati nikdar časa, neprestano snuje podjetja, ustvarja nove karteln ali kombinira kaj drugega. Stinnes Je obdan od samiti Izbranih ■jotrudnikov, Kakor vsi velcindustri Jalci, tako zna tudi on liitro najti sposobne ljudi kakršne rabi. Njegov po-sehni tajnik je neki bivfii oficir. Eden njogovih ravnateljev jo neki stari odvetnik, ki je z velikim uspehom brar nil nekoč nekega, Stinnesovega kon kurenta proti njemu samemu. Zato ga je takoj vzel v službo -—. Stinnes. Stinnes, ki je danes mnogokrat ni miUjarder, ni v nobenem oziru podoben svojim ameriškim tovarišem. Nih-dar še nI dal niti najmanjše vsoto za umetnost, in ztmnost. Carnegle, Roeko-feller, Schwab so darovali milijone v dobrodelne, umetniSke in znanstvene s vrhe, a Stinnes ne da nič. On tudi ne zbira kakih redkosti ta posebnosti. Zadovoljava se s tem, da plača cj^jbro one, ki se trudijo zanj, Sttanesu končno ni toliko za denar sam, kolikor za vpliv, ki mu ga daje denar. Vsote, ki jih daje nemški ljudski stranki, vzbujajo sumnje, da je monarhist. Obenem pa razume Stinnes koketirati, da se nekoliko zavaruje pred njimi, akoravno Je s svojih podjetjih odločen nasprotnik zakona o osemurnem delu. Gospodarske ideje Stbmesa niso posebno originalne. Stinnes trdi, da je edini spas nemškega gospodarstva v povišanju produkcije. Nadalje trdi, da bi vse mere, ki bi ovirale proizvodnjo, pomenile smrt milijonov Nemcev ta po-iročile državljansko vojna Stinnes gre za tem. da druži tvornice ene stroke v oni roki, čeB, da se s tem zmanjšajo produkcijski stroški in vsled tega prodajna cena blaga. Da bi bilo Stin-nosu ležečo na tem, da se prodajna cona zniža, se v praksi ne opaža posebno. Mn jgl trdijo o njem, da jo njogo-vo delo zidano na pesku. Mogoče. Toda njegova delavnost in energija sta tako silni da mu je težko najti primero. Njegovega nolzmernega bogastva se bojijo tujo države, kor mu kapital omogoča spraviti pod svojo oblast velike Industrije. Tujega kapitala, čeprav je mnogokrat potreben, si na želi nobena država. Izgleda, da Sttanesu precej diši tudi naša država, ki nima razvito industrijo, a ima neizmerne zalogo prirodne-ga bogastva. K razvoju našo industrije bi Stinnes pač gotovo pripomogel, toda zasužnjonja po nemškem kapitalu si nikakor ne moremo želeti in moramo zato odločno odklanjati tudi Stinnesa, njegov, denar ta njegovo metode, Ceškosiovaik® ln naSe poljedelstvo Pred nokaj dnevi se je vršila v Bratislavi generalna skupščina slovaškega poljedelskega sveta, katori sta prisostvovala tudi ministra dr. Brdllk in dr. Mičura. O tej priliki je linel poljedelski minister dr. Brdlik nagovor, v katerem jo razpravljal najprej o položaju, katerega zavzema Češkoslovaška v poljedelski svetovni produkciji, H koncu jo izjavil: »Ako bi mogli vse tehnične moderno iznajdbe uvesti, bi mogli dvignitii našo poljedelsko produkcijo do take viStae, da bi nam ostalo preko 20 mi-, lijard kron preostanka za izvoz. Glede živine žo moremo govoriti o nad-, produkciji. Vlada jo vsled daru 400 milijonov C. K za pocenitev umetnih gnojil omogočila, da so je mogla investirati 1 milijarda za umetna gnojila, vsled čeear se jo dvignila poljska produkcija po cenitvi za 25 milijard. Kmetje ge morajo navajati k to-miij da vršijo svojo dolžnost, ta pri poljskem delu se morajo vzajemno podpirati. SlovaSld poljedelski svet mora obrniti svojo pozornost kulturnemu povzdigu slovaškega kmečkega, Stanu. Zdrav konzorvatizem tu vodi do agra.rično solidarnosti, s čemur se ne doseže večja politična moč, temveč ohranitev države.« Minister dr. Mičura je izjavil, da mora slovaški poljedelski svet vzgojiti kmete za idojo poljedelskih organi-I zacij v zadružnem smislu, za velik! načrt nacionalizacijo poljedelske industrije v Slovaški. — CeSkoelovafika, ki je r prvi vrsti Industrijska država, ima tudi poljedelstvo lepo razvito, ki visoko nadkrilju-je našo zlasti v nekaterih južnih pokrajinah še precej primitivno poljedelstvo, dasi smo mi v prvi vreti agrarna država. Gori omenjeno smo navedli za vzgled, kako so trudi Češkoslovaška za povzdigo svojega kmetijstva. Ako ai Češkoslovaška od moderniziranega poljedelstva toliko obeta, koliko si moremo obetati šele ml, ki imamo toliko plodne zemlje. Zallbog so razmere pri nas zaenkrat takšne, da v poljedelstvu ne moremo še kmalu doseči Cehoslovakov, Češkoslovaški poljedojec pridela vsled umnega obdelovanja zttnljo na 1 ha zemlje pri normalni letini n. pr. 18 motrskih stotov pšenice, dočiin pridela naš poljedelec lo (I—10 metrskih stotov pšenloe; ako vzamemo po-vprečno, niti polovico toliko, kot_ češkoslovaški poljedelec. Pri nas nimamo dovolj poljedelskih strojev in premalo so uporabljajo umetna gnojila. Vso naenkrat se sicer no da napraviti, zlasti ker bi bili otroški )>reo<;romiii, ker je Srbija vslod vojne zelo izro-patia. Dolžnost države je, da z vsemi močmi pospešuje kmetijstvo, ker tudi pri nas pomeni dvignjeno poljedelstvu ohranitev države. Država in posamezniki bi mogli imeti ogromne koristi, ako bi se v poljedelstvu držali kar najbolj češkega vzora. Ljubljanski trs Cene govejemu mesu od 2- do .11 Iv kg po kvaliteti. Pričakovati jo, da so bodo ceno posebno za meso II. vrsto šo znižale. Prvovrstni voli se kupujejo zopet, za izvoz in so drago plačujejo. Italijansko tvrdko nakupujejo direktno po kranjskih sejmih prvovrstno klavno živino. Na -I vinskih trgih posameznih pokrajin vladajo veliko nestalnosti gledo cen. Ceno nla-bejfemu blagu so izredno padlo, za dobra vole se padanje zadržuje z izvozom. Mestno tržno nadzorstvo prosi za pismeno informacije o nakupu živine od strani me aarjov v ljubljanskem nakupovalnem področju. Telečje meso 18 do 22 K, Svinj. skega mesa in slanino primanjkuje; slanina -It) do BOK. maat 55 K. Cona prašičem se jo vsled draginjo koruzo dvignili. Glede zelenjavo in drugih poljskih pri delkov jo lotošnja suša napravila mnogo zmešnjave. Splošno so pa lahko šo vodno trdi, da sn upliv sušo protirava in da energično zahteve od vseh strani po zvišanju eeu niso uteineljone v tako visoki mori. Fižol v stročju kg 10 K, luščen 10 do 12K, čebula 5 do OK, krompir 3K, zelje glava 6 do 12K po velikosti, — izgleda, da bodo zelja letos primanjkovalo. Paradižniki 15 K kg, solata glava 1 do, 3K po velikosti, kumaro 5 K kg, jabolk i 8 do 12 K. hruško 12 do IfiK, grozdje 32 K, surovo maslo 88 K kg, čajno maslo 12j0K, — masla primanjkuje; par piščancev 50 do (iOK. gos pitana 150 K. jaj'9 2-10 K. Glede preskrbo Ljubljane z mlekom jil nastopila resna kriza Zastopniki kmetovi ljubljansko okolice so vložili na mestni magiBtrat vlogo, v kateri zahtevajo brezpogojno zvišanje mlečniln-en na 8 K li. tor ter utemeljujejo zvišanje z silno ntw raslo draginjo in velikim pomanjkanjem krmil ter opozarjajo, da v nasprotnem slučaju kmrt ne ho pošiljal mleka v me. sto, ker ga bo doma lahko za boljšo coni vnovčil. Pogajanja od strani mostnega magistrata in organizacijo kmetov ljub. Ijansko okolico niso prinesla nobenih tu spehov. ker vstrajajo kmet jo trdovratna na Bvoji zahtevi, ki jo označujejo kot mi< nlmalno. Ker dosedanji način mlečno apmviza. cije mleko močno podražuje in omogoča potvarjanjo mleka v velikem Stilu o.| strani prekupcov na stroSko kmeta kot konsumenta, so razmere dozorelo v taki mori, da je v Ljubljani nujno potrebna ustanovitev mlekarskega zavoda, ki bo pobiral mloko pri kmetu samem, plačeval po tolšči in dostavljal konsum^ntu paste,' rizirano polnovredno mleko. Pričakovati je, da bo v najkrajšem času to dol o do-VTŠeno. Revolucija jesenske mode Sredi najhujše vročine, ko vse beži tt vročega kamenltega morja, se pripravljajo v velikih pariških modjiih uteljejih na jesenski pohod po svetu, prikazujoč v še bolj mični zunanjosti i— staro ta mlado. Po navadi je vsaka moda eklamirana od ženstva kot lepa, četudi lz edinega razloga, ker jo nova. S toga stališča bodo tudi jesenske novitete gotovo dopadle, akoravno se tako glede ljubkosti kakor praktičnosti zdaleka ne morejo primerjati s poletno modo. Vse kar živi pod žezlom kraljice mode, ji mora jeseni po pariškem rlik-tatu brezpogojno (le šport jo izvzet) kot tribut žrtvovati tako priljubljeno kratko krilo in sprejeti zopet dolgo. A tu, mislim, preti punt, kajti kdo se rad loči od svoje, četudi večkrat samo navidezno mladosti? Dolgemu krilu, prepričana sem, se ne obeta dolgo življenje. Ne samo v posvetnih, državah', tudi v kraljevstvu mode se dogajajo često-krat prekucljc; to kaže osobito lotošnja jesenska moda. Dolgo krilo, dolga suknja, dolgi plašči, veliki klobuki, obleko zaprte prav do obrata in tesno se prijemajočo života — in čevlji z nizkimi petami. Vrhutega kot kinč čipke in reso — ta to vsepovsod, na oblekah, na krilih, da celo na klobukih. Pasovi s plaščev in jopic pridejo med staro šaro. Konec naj bo ohlapnih', komodnlli fason, ki so tako prijazno skrivale vse neproporcljonaJnoHti in dajale tudi nelepemu životu s svojimi mehkimi gubami prikupljivo zunanjost. Le pri večernih oblekah, ponajvoč iz Sarmeza, prevlečenega s tulom, bosta zaenkrat še obveljala, Izrezek na vratu ta kratki rokavi. Ako obvelja pariški (lik tat, postane zelo aktanlno vprašanje, kako iz Številnih nemodernlh oblek, osobito ]xi kratkih kril, napraviti modi odgovarjajoče obleke? V tem edino pride nova jesenska moda praktičnemu umu nasproti. Kot šerpe aranžirani deli blaga preko krila, ki so spodaj daljši, daljo resa, ki naj dajo ozkemu krilu gracljoznost, vso to omogoča (lrapira-nje popravil. Tako nastane iz starega •— novo. Še nekaj tednov, ta v mestu se bo zopet pričelo živahno vrvenje", z letovišča vračajoči so ženski svet, bo tedaj z začudenjem gledal modele v izložbenih oknih modnih trgovin, ki bodo prikazovale duh stare, že zdavnaj pokopane, a letos zopet pomlajene mode ozkih kril in nizkih čevljev. Mnogo bo odpora in upora ta to itjiravičenega. A naposled se bo zgodilo, kakor vednoi ženske bodo vklo-nile tilnike in se poslušno vdale zahtevam boginje Mode. Hanlja pušenja pri ženskah Pred vojno Je bila ženska s cigareto redkost. Danes pa je manija pušenja ženske že tako prevzela, da no pušijo samo v sobi in kabinetu, ampak tudi na ulici. Posebno strastno pušijo baje ženske v Berlinu. Tamkaj pušijo jx> delavnicah, v čeealnicah, v tramvaju ta na ulicah. Če greste na pošto, da priporočite kako pošiljatov, gospodična za okenčkom najprej odloži cigareto, vas pogleda, pihne dim ta šele nato vzame vašo pošiljka ne de, zdelo se ml je, kot da se kop-Ijova in ker nI bilo mraz, je bila ta ko-pelj še prav prijetna. »Nekaj mi je reklo, da nikar ne hodi, ali šla sem samo zaradi tebe, kor sem se bala zato. Ako bi šel sam, bi gotovo plezal po nevarnem Bkalovju in kam padel; ako grem pa še jaz, boš pa že zaradi mene hodil po varnih krar jih. Že zadnjič je bila mamloa tako v skrbeh, ko si bil v Kamniških planinah!« Udala sva se v usodo in hitela naprej. Kljub vsemu sva bila prav zadovoljna. »Pa sva bila le na Stožieu!« —»Res je!» Ko sva prišla do Sv. Lovrenca, na^ ma je prijazna gospodinja postregla s svežim mlekom ta naročila mali deklici, naj nama pokaže bližnjo pot v Babnl vrt. Srečno sva zopet dospela v gostoljubno hišo Spančeve matero, kjer 6va se posušila in prenočila.,, Pot na Baurisanher. Novo poročilo angleške ekspedlclje. Angleška ekspedicija na Gaurlsan-kar, o kateri smo v našem listu že poročali, se je medtem na 50 angleških milj približala gorskemu velikanu. Dne 81. maja t. 1. se je karavana s svojimi osli, mulami in konji iz Pharija podala na pot v tlbetsko ozemlje. Razmeroma z lahkoto — pravi poročilo •— smo prehodili 15.200 čevljev visoko gorsko sedlo Tangla. Po visoki planoti Tangpuensun smo ob silnem viharju dospeli v deset milj oddaljeno naselbino Tuna, kjer smo našli zaželjeno zatišje proti besnečemu monsumu, ki redno vsak popoldan divja po tibet-fckih Dlanotah. Na nadaljnem pohodu, vselej približno 14.000 čevljev visoko smo dospeli v Dochon. Opažali smo cele Grede divjih himalajskih koza, ki se že v veliki daljavi spuščajo v beg, ko zagledajo človeka. Ob jezeru Damtso, v katerem se v čudovitih barvah zrcalijo sosedni ledeniki, se jo ekspedicija kričanje so prorokovali bodočnost. V tem kraju smo našli ruševine velikega prastarega mesta, katerega domačini imenujejo Kheta. V tem ozemlju jc najti le redko kje vodo. V prejšnjih časih je uspevalo tamkaj še žito. Kazali so nam kraje, kjer so domačini polagali hrano črnim vranam, po katerih kričanju po prorokovali bodočnost. V Kheru smo se ustavili pri gostoljubnih nomadih. Prehodili smo 16 milj dolgo planoto ter dospeli v Tatsang. Temperatura se je znižala ponoči na 10 stopinj pod ničlo. V Tatsangu so nahaja samostan z ostriženimi nunami. Molitvena kolesa so tu v živahnem obratu. Naš naslednji cilj je Khampa-Dzong, oddaljen od Tatsanga 22 milj. Na potu preko 17.000 čevljev visokega prelaza umrl jo član naše ekspeclicijo dr. Hel-las. Pokopali smo ga v gorskem gnezdu Khampa Dzang pred gorskimi velikani Pawhuni, Kinchenjow, Chomio-mo ta pred Gaurisankarjem, ki jo bil cilj njegovega hrepenenja. V Khampa-Džongu jo srečala ekspedicija angleško komisijo, ki je tamkaj merila teren,, Domačini so nam kot tribul izročili nekoliko ovac ta jajc. Dne 8. junija jo ekspedicija zapustita Khampa-Dzong; ostal pa jo tamkaj Mr. Harald Raueburn, ki je obolel. Pro hodili smo 16 mili ter dospeli do naselbine Lingga, odkoder se prvič jasno razloči Gaurisaitkar. Trinajst milj daJjo je Tinki-Dzonav slikovita,.StAra utrdba ob obrežju ogromnega ribnjaka, kjor so nas silno jato tičov radovedno motrile. Prebivalci teh krajev — pravi kolonel Howard-Bury — se niso videli Evropejca. V tej pokrajini smo naiote-li na cvetoče naselbine ta razsežne samostane. Žito zori na višini 14.000 čevljev. Ekspedicija je bila gostoljubno sprejeta ter je prejela kot tribut razna živila. Ko se je ekspedicija pripravljala na odhod iz Ttaki-Dzonga, ponudili so ji domačini 45 mul in oslov za transport. Vsak pa jo hotel za svojo žival najmanjšo breme. Ker se niso mogli pora-zumeti, določil je njih glavar posameznikom breme za njihovo živali. Prihod preko prelaza Tinki (17.000 čevljev) ni bil posebno težaven. Potem smo se spuščali v dolino Jam. Bri razvalinah starodavnega mesta Chusher Nange smo počivali. V širini 80 yardov smo prebrodili tri čevlje globoko reko Ya-ru, pri čemer smo izgubili mnogo prtljage. Poslanik domačinov je spremil potom ekspedioijo do Pongonga. Desot milj smo korakali ob južnem bregu reke Yaru po peščeni dolini do sovodnja rek Yaru in Arun. Zopet smo morali prebroditi reko Yaru. Tenak gost sviž, katerega nam je veter pihal v obraz jo znatno oviral naš pohod, vendar smo še pred mrakom dospeli v bližnjo naselbino. Naslednjo jutro smo v daljavi kakih 50 milj na jugozapadu zaglodali vrh Gaurisankaffja —> ponosno se dvi-gajof v višavo, ločen od vseh ostalih vthov! STE ŽE ČLAN »JUOOSLOVEN-SKE MATICE«? vsr NA DELO ZA «JUOOSlO-VENSKO MATICO«! Starost naše zemlje ^ S posebno vnemo bo si učenjaki vseh vekov belili glave s problemom o starosti naše zemlje,, niso pa imeli mnogo sreče pri svojih raziskovanjih. Ce trdijo nekateri učenjaki, da je zemlja stara 16 milijonov, drugi pa, zopet računajo njeno starost na 150 celo na 1000 milijonov let, potem moramo pač priznati, da nam jo to vprašanje danes šo precej nejasno. Aigleški geolog A', Gelkie ceni debelino vseh na prvotni zemeljski skorji naplavljenih plasti na 30.000 metrov. Ker se računi, da potečo 3000 do 20 tisoč let, da so more stvoriti lo ®n meter debola plast, smemo računati starost našo zomljo na 90 do 600 milijonov let. Po grbančenju zemlje, pri čemer so naštela gorovja, so domneva, da je poteklo pa,Č 2000 milijonov let, predno se jft osrčjo zemljo ohladilo za 300 stopinj. J o 1 y pa je sklepal po slanosti morske vodo, da jo zadostovalo 100 milijonov let, da si jo za-moreino pojasniti po raznih dotokih. Svetovno morje bi jm> Jolyju lahko cenili na 100 milijonov let. W. Tomp-son računi 400 milijonov let, odkar se je trdila zemeljska skorja, drugI raziskovalci le. 16 milijonov, posamezni, kakor Aredt, pa trdo, da jo stadij, ko jo ozvezdje podobno meglici, trajal 700 milijonov let, od one dobo pa da jo poteklo Se lo 400 milijonov let, S popolnoma novega, stališča pa se presoja to vprašanje od ono dobo, ko se je odkril radij. Kor so vsled aktivi-tete radija tvori helij in najbržc tudi svinec, jo njih množina takorokoč nar ravnost merilo starosti, iz katerega je Rutherford sklepal, da od razkritja raznih uranovih rudnin ni moglo »re-teft mani kakor '400, pa tiieč kakor 2000 milijonov let. To fantazije so sicer zanimivo, a skoraj brez vsa< ke znanstveno vrednosti. Njih največ ja vrednost obstoji morebiti v tem da nam vzbuja spoznanje, da jo naša zemlja morebiti petkrat starejša krt/ kor stadij, v katerem moremo predpo stavljati življenje na njej. To pa lo težko dopušča logika čl<> veškoga mišljenja. Oe namreč dose-cDinjo bitno8t zemlje primerjamo z eniiv dnevom, pomeni to, da jo potekel ce? dan, ne da bi se bilo pojavilo življenje na zemlji; šelo ob večerni itri so s« pojavili prvi sledovi življenja, človiV, pa se začenja še le v zadnji sekundi toga dneva. Ali se more potem reči' da je namen zomljo življenje, ali s-: moro trditi, da obstoji zemlja zaradi Človeka? To številko in misli porajajo v nai nekak tesnoben čut, oprijemamo se h možnosti, da trajnost bodočnosti ni odvisna od preteklosti. Ni še stara zemlja, človek so jo komaj še le udomačil na njej. Ce je bilo treba milijoni let, predno ga jo vstvarila, zemlja, ostal bo šo deij njen gospodar in s tem njen pravi namen. Znamenit astronomski izttm. Profesor Michelson na čikažki univerzi, W jo bil tudi že odlikovan z Noblovj nagrado, je izumol aparat, s katerim s-več, ve«. K 2'6'J toč. Stritarjeva antologija. Uredil dr. It. Prijatelj. Broš. 18 E, res. E 26 —, po pošti broš. 3-40 več, vez. E 4-— več. Joalpa Jurčlia zbrani aplal. Druga izdaja. Uredil dr. Iran Prijatelj. I. zve«, broi. 22 E, po pošti 6 E reč, II. »rez. broi. 22 E, po poiti 4 E 60 v več. Ime konserve , s sladkorjem "Me kons m brez sladkorja 1116 13—fe nudi po najniiji dnevni ceni in v vsaki množini Delniška družba .Triglav* tovarna krmil i Smarcl pri Kamnika. Kupuj« tudi tozadevne atrovtna. za tovarne, mline žage in poljedel stroje v vsaki širini, takoj dobavno. 1260 6-! Iv. Kravos, Maribor, Aleksandrova 13, Gonilni jermeni ^inaanaaaiaiiaiiii^uai^^^^itiuiMaaMiaMBNaHiaflniai m = Najstarejša Speditffcka tvrdka v Sloveniji-1 j R. RANZINGER i Ljubljana Špediciji pisarna Jesenice S Podjetje ta prevažanje blagi južne železnice. Brzovozui in tovorni nabiralni I promet ia Avstrije in t Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje aa prevažanje pohištva. Skladišče s posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo. : a B noj »t i: Banalnger. 784 62 Internrbaa telefon M. Enjige ee naročajo pri zalošniitrn: Tiskovna zadrug* Sodna ulloa S. LJubljani, 66 76 Klobulte in slamnike vseh vrst, od preprostih do najfinejiih nndi redno v zalogi tovarna klobukov in slamnikov Franc Cerar v Stobu pošta In želez, postaja Domžale pri LJubljani. V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter prtoblikoje po najnovejii modi. V Ljubljani prevzema vsa naročila in moderniziranje trritka Kovafievlč 1 Trian v Prešernovi uliol St. 5, kjer ro sprejema 1021 v aredo ln v aoboto. 62-10 MedlE, to 8 M Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov. Centrala: LJubljana. D. z o. z. Skladišče: Novisad. prej A. Zanki sinovi. Brzojavl: Merakl, Ljubljana. Telefon: 84. Emajlni laki. Pravi firnei. Barva aa pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, maveo (Gips), mastenee (Feder-vreifi), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tndi dragi v to stroko spadajoči predmeti. 667 *o „MERAB3j". Lak za pede. „MERAKL". Linoleum lak za pode. JKERAKL". Emajlni lak. „MEB,AKL". Branoline. Ceniki se začasno ne razpošiljajo I Zaloga Wertheimovih blagajn ognja » vloma varne, t veakl velikosti, raapofilja točno in eeno, kot mbt Dunajska tvrdka. C • n a: St. 0 E 2500 — > »/,.» 3000-— > 1 . 4000-— , S » 6000'— 3» Franc ScHell I, jujosloianska Izdelovalnlea blagajn Iu kaset Maribor. Koroška ceita 31. Centrala: LJubljana, Rimska cesta 2. Kuštrin Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. ■ Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne avtomobile tovarne Walter Martiny. Avtogaraže in avtodelavnioe s stiskalnico za montiranje gumijevih obročev pod vodstvom inženirja ▼ centrali. Ljubljana, Rimska oesta 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar .ie na razpolago 10 tovornih avtomobilov. 643 26 Podružnloe: Ljubljana, Dunajska c. 20, tel št 470. Maribor, Jnrčičeva uL 9, tel. št. 133. Beograd, Knez Mihaj-lova nL 8. i flmepikansko strojno l ioljei Olje, lahko, za vrotena; olje za transmisije; Olje, strojno za poljedelske Btroje; olje, strojno za težke Btroje; Olje za avtomobile, lahko; olje „ „ , izredno težko; olje za cilindre; olje proti prahu. 67 104-9! Olavna zaloga: , d. z o. z. prej A. Zanki £2*! sinovi. DELNIŠKA TISKARNA 0.0. Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 16. Izdeluje vsakovrstne tiskovine za urade, trgovce ln obrtnike, društva, zasebnike. Knjige, brošure, časopise. Točna izvedba, zmerne cene. Zaloga uradnih tiskovin za okrajna glavarstva Umetniške tiskovine, barvotiske vseh vrst Izvršuje tiskarna, ki je opremljena t vsemi najmodernejšimi stroji, pripravami tu tehničnim materija-lom, najhitreje ln dovršeno strokovnjaško LASTNA KNJIGOVEZNICA izvršuje hnjlgoveSka dela od najpreprostejše do najfinejšo vrste V * 4 Jadranska banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in droge vloge pod najugodnejšimi pogoji. . Prevzema vse bančne posle najtoHneje in najhulantneje. VI št) » Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb, Wien, Opatija, Zadar, 130326-1 New-York, Frank Sakser, State Bank. Poslovne zveze z vsemi večjimi mesti v tu- in inozemstvu. £ M K b H : * * * * ** * * * 4 * % **