pi Ljubljana, petek 27. marca 193* Cena t Din Upravuištvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5 — Telefon št 3122. 3123, 3124 3125 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL 3. - Tel 3492 in2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 — Telefon št 190. Račun' dH pošt ček zavodih: Ljub« ljana št 11.842 Praha čislo 78 ISO VVien št 105 241 Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: LJubljana: Knafijcva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te« lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 8 Telet št 1901 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Beneš o carinski uniji Jasne ln točne Izjave češkoslovaškega zunanjega ministra o značaju in nevarnostih avstrijsko-nemske pogodbe Praga, 26. marca, s, Zunanji minister dr. Beneš je na današnji seji zunanjega odbora poslanske zbornice podal izjavo o carin, skem dogovoru med Avstrijo ro Nemčijo. Izvajal je: »Nemško*avstrijski carinski dogpvor bo zelo važen dogodek v svojih političnih m gospodarskih posledicah, a.ko bo stopil v veljavo Vsa stvaT doslej še m gotova. Po= gajanja se nadaljujejo in vlade ter javno mnenje interesiranih držav bpdo še nekaj časa zaposlene s tem. Mi smo gotovi svoje stvari ter pripravljeni na razne eventualno* sti. Vso zadevo je treba presojati s treh vi d ;kov. z gospodarskega, političnega m mednarodnopravnega S političnega 'n go« s-podarskega stališča b; nas najavljena konstrukcija mogla zadovoljiti le tedaj, ako bi se izvedla v splošno^evropskem okvrriu in ako bi 6e izpremenila tako. da bi odgovarjala interesom vseh držav Kon= strukcija, kakor je nameravana, pa ne bi odgovarjala niti našim političnim, niti go= sipodarakim mteresom ter bi pri tem vitalno tangiralo našo državo. Poleg tega bi mogla težko prizadeti tudi interese drugih držav ter tako povzročiti v Srednji Evropi nove in za mir nevarne težkoče. Zakaj v zvez: s carinskim dogovorom se poi"vlja tudi ■politično vprašanje priklppitve Avstrije k Nemčiji: o tem vprašanju je naše stališče znano in ne moremo sprejeti najavljenega načrta Z mednarodnopravne stran' se postavlja popolnoma upravičeno vprašanje, ali ne tangira ta načrt obveznosti, ki jih vsebu* jejo mednarodne pogodbe, zlasti st. ger» mainski mirovna pogodba in ženevski pro* to kol o sanaciji Avstrije od 4. oktobra 1922 Naše mnenje je. da bi se z 'zvedbo tega načrta kršile te obveznosti Zaradi tega me« nim. di ie bilo na konferenci zunanjih mi« nistrov Brianda in Hendersona pravilno sklenjeno, da se mora to vprašanje iz po* liričnih in pravnih razlogov predložiti v proučitev svetu Društva narodov Rde--volie bomo sprejeli ženevsko rešitev, ki bo gotovo odgovarjala evropskim interesom, ne pa samo interesom ene strani. Svoje stališče sm,o zavzeli po natančnem premišljevanju S to zadevo sta ee bavila odbora gospodarskih in poetičnih mini* strov Jaz sam sem v zadnjem tednu raz* nravi ml o tem vprašanju z zastopniki vseh interesiranih drživ Tukaj hočem ie ugo* toviti. da so bi'e vlade držav Male antante v svojih naziranjih o tem vprašanju takoj od prvega ppčetka popolnoma sporazumne. • da smo skupno postopali tudi s francosko vlado in da popolnoma odobravamo pošto« panje angleške vlade, ki hoče skupno s francoska vhdo predložiti to zadevo svetu Društva narodov. . • • j V svoji izjavi hočem tudi poudariti, da naša vlada odkritosrčno obžaluje, keT se je v vsej tej zadevi, ki se tako vitalno tiče nas in cele vrste drugih držav, izbralo po* stopanje, ki ne odgovarja duhu, uvedenemu v odnošajih evropskih držav do Društva narodov, in da je zlasti v trenutku, ko se pripravljamo, da ustvarimo dobro atmosfe* ro za bodočo razorožitveno konferenco, pad* la na mednarodni položaj ta senca Upam, da bo ta senca v nadaljnjem razvoju -do* godkov izginila Vsekakor bi hotel ugoto* viti. da so se vsi razgovori, ki smo jih o tem vprašanju imeli z zastopniki nemške in avstrijske vlade vršili v prijateljskem duhu in tonu. zaradi česar lahko upam. da prijateljski politični odnošaji naše države zaradi tega ne bodo trpeli.« Na koncu je poudarial minister, da more češkoslovaška javnost glede na sedanji razvoj stvari biti pomirjena Vlada bo ohra> nila to zadevo stalno v evidenci ter ukre* nila vse potrebne notranje in zunanje kpra--ke, da bo pripravljena za vse eventualnosti Komunistična poslanca dr Stern in Ko« pecky sta nato predlagala, naj se takoj prične debata o izjavi zunanjega ministra. Dr Beneš je sicer prista' na to. da odbor započne debato o tem. vendar pa je prosil, naj se debata združi z razpravo o njegp= vem podrobnem ekspozeiu. ki ga bo v krat* kem podal v zunanjem odboru, ko bo polo« žaj popolnoma jasen Predlog komunistov je bil nato odklonjen. Odgoditev čsl. parlamenta Praga. 26. marca h. Poslanska zbornica ie danes zaključila svoie zasedanje ter se bo ostala šele do Velik' noči V senatu ie govorilo več govornikov vladnih strank in opozicije o carinski uniji Opozicijski poslanec slovaške klerikalne stranke Kovalik ie govoril zelo ostro prot' carinski uniii ter ie izjavil, da bi morala velika moč Nemčije spraviti vse slovanske narode do edinosti. Član agrarne stranke senator EMto ie opozarjal na to da bi moralo vprašanje carinske umije dati iniciativo za čimprejšnjo regulacijo Du-nava. s čimer bi se pripravila pot do Jugoslavije. da bi mog'a biti ČSR ori izvedbi unije Nemčiie ln Avstrije pripravljena Nemški govorniki so seveda govorili za carinsko uniio ,,Nočemo, da bi nas imeli za bedake!" Vodja francoske levice Herriot izredno ostro zavrača germanske imperialistične nakane Pariz, 36. marca h. Vodja radikalnih socialistov in bivši ministrski predsednik Herriot obiavlja danes v listu *Ere Nou-velle« daljši članek o avstrijsko-nemski carinski pogodbi Herriot Dravi med drugim: "Avstrija in Nemčija nameravata poenostaviti zakonodajo carinske tarife. To ie zelo resna zadeva. Naša miroljubnost sicer ni odvisna od takih incidentov vendar pa nočemo, da bi nas prevarili in smatraj za bedake. Reči moramo torej, da ta nemško-avstrijska pogodba ni samo udarec proti evropski uniji, temveč tudi proti miru Gotovo nočem reči nekaj, kar bi še boli raz-dražilo že itak razburjene strasti na Poljskem. v Rumuniji. Jugoslaviji in Češkoslovaški. odkrito Da moram izjaviti: 1. da !e orvi člen protokola, ki govori o regiional-nem do«cvoru. slaba šala: 2. da se s čl. 2. ustvari a carinska unija: 3 da nas smatrajo za bedake, če menijo da smo pozabli. da se ie politična združitev Nemčije izvršila na carinskem polju. 4. da ie nemško-avstrij-ski carinski dogovor v nasprotju s stremljenji po ustvaritvi evropske federacije: 5 da .e predstavlja Nemčija od slej eo ipso z dvema žariščema, 6. da je razširitev ca- rinske unije na Madžarsko pred izvedbo, ako ni gotovo dejstvo, 7 da so nacionalistični in imperijalistični elementi pognali nemško demokracijo v to zadevo. 8 da sta nemška demokracija in mir ogrožena. 9. da ie zadnj' čas zvedeti, ald so pripravljeni pridružiti se ženevski politiki ali pa pod njeno krinko pripravljajo ofenziven blok. ki bi v danem trenutku nastopil z brutalnostjo. od katere nam ie primer nemško-av-strijski protokol.« Pariz, 26. marca AA. Francosko časopisje obširno komentira nemško-avstrijski carinski sporazum. »Petit Parisien« predlaga, naj se izvede na Nemčijo finančni pritisk. »Volonte« dvomi o uspešnosti angleške in italijanske podpore in zahteva, naj se uvede politika evropskega razvoja in opusti politika nedotakljivosti pogodb V »Echo de Pariš« objavlja Pertinax članek, kjer pravi, da je Anglija predlagala, naj se spor o carinskem sporazumu med Avstrijo in Nemčijo predloži svetu Društva narodov, ker se boji, da bi razburjenje v Franciji škodilo svetovni razoroži tveni konferenci. „Do carinske unije ne bo prišlo!" Avstrijski industrijci in finančniki odklanjalo nameravano carinsko unijo in napovedujejo, da načrt ne bo nikdar realiziran ga v Parizu ali kje drugje na grožnje c vojno ali kaj sličnega, na drugi strani pa tudi ne misli noben odgovoren državni« Dunaj, 26 marca. d. »Die Borse«. glas' k> avstrijskih industrijskih in finančnih krogov, objavlja članek pod aasiovom »Ma li in veliki« Med drugim piše: Od dr Curtiusa zahtevana carinska nmi-ja prinaša Avstriji samo škodljive posled' ce pridružitve, ker so morebitne prednosti mednarodno prepovedane še bolj se bo izpraznila avstrijska državna blagajna, ker bodo odpadli carinski dohodki, ki znašajo okoli 600 milijonov šilingov od uvoza, iz Nemčije 40 odstotkov avstrijske industrije bo moralo ustaviti obratovanje, ker se preosnove že zaradi pomanjkanja nemške ga kapitala in zaradi nadprodukcije industrijskih obratov nihče ne bo upal pod vzeti. Ako gresta Nemčija in Avstrija pod skupno streho, se ne more dvomiti o nadaljnji usodi Avstrije Dovabljeni so sicer tudi drugi, ki pa gotovo ne bodo prišli zra ven Carinska unija, ki se omejuje samo na Nemčijo in Avstrijo, nima za Nemčijo nobene večje resne vrednosti, tudi ne v slučaju, ako naj bi postal Dunaj izhodišče za ekspanzivnost proti jugovzhodu, za Avstrijo pa pomenja žrtev same sebe Do carinske unije ne bo prišlo, ker nočejo sodo lovatt Madžarska. Rumunija. Jugoslavija ■p- tudi Italija ne. niti ne posamezno n't! ne v celoti. Zato nihče ne misli zaradi te- na Dunaju in Berlinu resno na 00. da bi se uprl ugovoru vsega inozemstva in se tako gospodarsko ter finančno izoliraj pred zunanjim svetom.« Karolyi o svojem posetu v Rimu Milan, 26. marca d. Madžarski zunanji minister grof Karolyi je izrazil zastopnikom italijanskega tiska svoje prepričanje, da bodo njegovi razgovori z Mussolinijem in Grandijem imeli za posledico še uspešnejše sodelovanje, ki obstoja že več let med vladama Italije in Madžarske in ki temelji na obojestranskem zaupanju ter dobri volji. Poudarjal je, da postajajo gospodarski in politični odnošaji med obema državama vedno boljši in da temelje na popolni iskrenosti ter obojestranska ustrež-Ijivosti V interesu obeh držav je. da se od časa do časa temeljito orouče in razjasnijo veliki sodobni problemi, aico naj bo njihova rešitev koristna ne samo za Italijo in Madžarsko, temveč tudi za vso Evropo. »IZGINITI MORA VSAKA SLOVENSKA BESEDA" Fašistične oblasti zabranjujejo vse, kar je tiskano v slovenščini ali hrvaščini - Praški list o preganjanju slovanske duhovščine Trst, 26. marca. M. Fašizem, ki je zadnje dni v svojih napadih na vse, kar je jugoslovensko. naravnost besen, je doprinesel zopet nov dokaz, da hoče iztrebiti sleherno slovensko besedo na ozemlju, ki pripada italijanskemu državnemu teritoriju. Kakor znano je bil že pred časom ustavljen zadnji slovenski list, ki ie izhajal v Julijski Krajini, goriška »Družina«. tako da so ljudem ostali samo še stari molitveniki. Slovenci v Julijski Krajini se tako vzgajalo v popolne analfabete, ker italijanskih listov in knjig ne razumejo, slovenskih pa ne smejo brati. Zato se tudi vedno bolj množe primeri, da kaznujejo oblasti Slovence zaradi raznih prestopkov, ki so jih zagrešili v nepoznavanju zakonov. Da bi se temu odpomoglo je sklenila skupina slovenskih inteligentov izdajati periodično brošuro pod naslovom »Gospodar«, ki bi tolmačila itall-ianske zakone in razmotrivala pred vsem o gospodarskih vprašanih ter poročala tudi o važnih dogodkih. Oblasti so prvotno izhajanje lista dovolile ln pred par dnevi ie izšla prva številka v 6000 izvodih. Ko pa so začeli list razpošiljati, so si oblasti na enkrat premislile, vse pošiljke zaplenile in nadaljnje izhajanje lista prepovedale. Tako je bila zatrta zadnja tiskana beseda in stotisoči Jugoslovenov v Julijski Krajini nimajo sedaj niti ene same tiskovine v svojem jeziku. Fašistične oblasti so posegle tudi po cerkvenih knjigah. Nedavno je izšla v Gorici pod naslovom »Verbum Dei« zbirka slovenskih pridig, namenjena duhovščini v onih krajih kjer ljudstvo ne razume italijanskih pridig Ker pa ie že mnogo duhovnikov ki ne znajo dobro slovenskega iezika. je bila izdaja take knjige nujno potrebna. Toda čim je knjiga izšla, so jo oblasti zabranile in natisnjene izvode zaplenile. Enaka usoda je doletela tudi molii-venik za otroke pod imenom »Jasni se« Očividno je fašizem odločen za-braniti sleherno tiskano slovensko besedo. da bi tako iztvolnil svojo napoved, da bo v petih letih slovenski jezik po-Dobioma izginil. Praga, 25 marca. r. Organ čeških klerikalcev »Lidove Listy« prinaša obširen članek nod naslovom: »Muke Dunaj in Berlin se protivita Ženevi Obe vladi izjavljata, da Društvo narodov ni kompe-tentno odločati o sklenjeni carinski pogodbi Dunaj, 26. marca. d. Podkancelar in zunanji minister dr. Schober je sprejel včeraj popoldne angleškega poslanika sira Erica Phippsa, ki mu je po nalogu zunanje*?* ministra Hendersona sporočil angleške pomisleke glede na nameravani avstrijsko nem ški gospodarski dogovor. Zunanji minister Henderson izrala upanje, da bo imel svet Društva narodov na ivojcm zasedanju meseca maja priliko, razpravljati e vprašnujn skladnosti nameravanega gospodarskega dogovora z ženevskim protokolom iz leta 1922. Podkancelar dr. Schober je odgovoril, da je po mnenju avstrijske zvezne vlade nemško - avstrijski gospodarski dogovor popolnoma v okviru ženevskega protokola iz leta 1922. Zato nima avstrijska vlada ničesar proti temu, da pravno stran dogovora proti če vlade, ki so svoječasno podpisale ženevski protokol; proučitev dogovora s političnega vidika pa spričo njegovega gospodarskega značaja po mnenju avstrijske vla-' de ne pride v poštev. Berlin, 26. marca. d. Angleški poslanik sir Horace Humbold je včeraj posetil državnega kancelarja zaradi nemško - avstrij- skega dogovora o carinski uniji ter mu sporočil, da smatra zunanji minister Henderson kot potrebno v splošnem interesu, da se zadeva obravnava skupno glede na ženevski protokol od 4. oktobra 1922 in da bi Nemčija ter Avstrija do prihodnjega zasedanja sveta Društva narodov ne sklenili ničesar definitivnega- Državni kancelar dr. Bruning je odgovoril poslaniku, da je nemško - avstrijski dogovor popolnoma v okviru ženevskega protokola in da zato po mnenju nemške in avstrijske vlade ni nobenega povoda, da bi se svet Društva narodov bavil z njim Ako žele druge vlade proučiti pravno stran tega vprašanja, se nemška in avstrijska vlada tega ne bojita, proučitev dogovora po svetu Društva narodov s političnih vidikov pa državna vlada ne smatra za primerno, ker ima dosovor čisto gospodarski značaj. Berlin, 26. marca AA Nemško časopisje odločno orani vlado in načrt avstrijsko-nemškega -sporazuma pred napadi drugih držav. Listi splošno odobravajo, da je kancelar Bruning odklonil predlog, naj predloži carinsko pogodbo svetu Društva narodov. - Odgoditev nemškega parlamenta do jeseni Po sprejetju proračuna je nemški državni zbor odgodil svoje zasedanje do 13. oktobra — Izjava finančnega ministra o gospodarskem položaju Nemčije Berlin, 26. marca g. Državni zbor je da» nes zaključil svoje zimsko zasedanje tur se je nato proti glasovom komunistov ne«ri ^rečnn M"rf**rcVn ie mogoče misliti tudi pod avtokratsko vlado. slovanskih katolikov v Italiji spominjajo na čase katakomb«. V članku pravi list med drugim: Znano je, da so jugoslovenski katoliki na poziv zagrebškega nadškofa dr. Bauerja molili na dan sv. Jožefa za svoje slovanske brate v Italiji, ki jim fašizem brani razgovor z Bogom v njihovem materinskem jeziku. Zaradi tega koraka jugoslovenskih katolikov fašistični tisk napada nadškofa dr. Bauerja in se obrača na Sveto stolico. ki je že večkrat dvignila svoj glas zoper Dreganjanje Slovanov v Italiji. Dalje navaja članek podrobne podatke o preganjanju Slovanov v Italiji .n o mukah, ki so jim izpostavljeni duhovniki. ki si upajo z narodom govoriti v njegovem materinskem jeziku. Nato pravi člankar: »Krivice in nezakonitosti. ki se vrše nasproti slovanskemu narodu v Italiji, odtujujejo prebivalstva od Boga in cerkve in ga gonijo v brez-boštvo in komunizem. Nihče nima moči. da bi nastoDil proti temu.« Na koncu naglaša člankar potrebo po akc:ji vrega katoliškega sveta, da se katoliški Slovani v Italiji osvobode neprlja-taliev svete cerkve. Uradniški zakon pred ministrskim svetom Beograd, 26. marca. AA. Danes je bila od 11. do 13. pod predsedništvom predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev generala Petra Živkoviča seja ministrskega sveta, na kateri se je nadaljevala razprava o uradniškem zakonu. Proslava 25-letnice nadškofa dr. Sedeia Gorica, 26. marca d. Včeraj se je vr*» la svečana proslava 251etnice škofovanja vladike dr. Frančiška Sedeja. Poleg ogrom* ne množice vernikov, ki so napolnili pro» strano cerkev in velik trg pred njo. so se udeležili slovesne službe božje tudi za* stopniki fašističnih oblasti z goriškim pre« fektom, nadalje stotnija fašistične milice v paradni uniformi in šolska mladina Pred pričetkom službe božje je tržaški škof Fo« gar prečitaj oapeževo pisimeno čestitko ju« bilantu k redkemu jubileju. Ob koncu ma« še, med katero so se pele samo latinske pesmi, je podelil nadškof zbranim verni* kom svoj blagoslov, nakar so množice ju« bilanta spremile v škofijski dvorec. Priprave za glavno skupščino SKJ Beograd, 26. marca. p. V nedeljo se bo vršila v Beogradu prva glavna skupščina Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. Po« leg delegatov sokolskih žup in društev bosta prisostvovala tudi br. Stepanek. pod-starosta ČOS, io načelnik prosvetnega oddelka ČOS Antunin Krejči. Ker so prosto ri v Sokolskem domu premajhni za taka veliko zborovanje, se bo vršila skupščina v prostorih državne razredne loterije. V *» boto se bo vršila pred konferenca. Obsojeni komunisti Beograd, 26. marca. A A. Danes je bila r državnem sodišču za zaščito države i zre* čena obsodba Feliksa Deutechbauerja m to« varišev, ki so bili obtoženi zaradi komuni« stične propagande. Proces je trajal od 3. marca t. 1. Obsojeni so: Feliks Deutschbauer na 2 leti, Miloje Nemcev, ki je pobegnil, na 6 let, Mirko Prigorelič na 3 leta, Dušan Kermavner na 2 leti, Josap Planker na 2 leti robije, Alojz J-nrnik na 2 in pol leta, Ruža Plankar na 1 leto, Mladen Antič na 7 let, Anton Jarc na 3 leta, Ivan Erbežnik na 2 leti, Josip Se« niča na 3 leta, Alojz Močilar na 4 leta. An* ton Sušteršič na 1 leto, Marija Dragoner 2 leti, Josip Alič 1 leto, Josip Krajger 5 let, Josip Stare 5 let, Ignac Teršek 7 let in Ivan Paznik na 4 leta robije. Dalje so bili obsojeni: dr. Josip Potrč na 2 leti strogega zapora; Josip Poljanec na 1 leto robije; Anton Mravlja na 10 mesecev strogega zapora: Ivan Spolenak na 2 in pol leta robije: Franc Mesner na 10 mesecev strogega zapora; Ivan Bitinger na poldrugo leto; Valentin Vister na poldrugo leto; Franc Klopčič na 18 let (in .'ont); Franc Frankmueiler na 7 let (in cont.); Viktor Kolita na 8 let (in cont.); Frnest Tomu na 4 leta (in cont.); Matija Gasi? na 10 let (in cont); Maks Stermecki na 7 let; Franc Plankl na 9 let (in oont) in Lovro Kuhar na 6 let robije: Ivan Parovne pa na 10 mesecev strogega zapora. (Za točnost imen ne moremo jamčiti. Op. ur.) Predavanje ministra Demetroviča v Pragi Beograd, 26. marca AA. Minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič je prejel povabilo Slovanskega instituta v Pragi, da bi tam predaval o gospodarskih razmerah v JugosH^iji Minister je povabilo sprejel in bo imel predavanje v času praSkega velesejma. Mussolini si išče naslednika Zanimive informacije madžarskega lista o položaju v Italiji in o skrbeh fašističnega vodstva Budimpešta, 26. marca M. Organ madžarske socialnodemokratske stranke »Nep. szava« objavlja daljši članek svojega cu-riškega dopisnika o položaju v Italiji. Pisec pravi med drugim, da je najbolj značilno za nes'gurnost, ki vlada v Italiji, dejstvo. da si Mussolini že delj časa išče naslednika. Fašistični diktator se med svojimi lastnimi pristaši ne čuti več varnega, čeprav ga obdajajo cele legije policajev in detektivov. Pred vsem zaradi njegove osebne varnosti je bila osnovana politična poMciia »Ovra«. ki rma glavno nalogo odkrivati zarote Droti Musso-liniju Ovra vest. no vrši svojo nalogo in ne mine skoro dan. da bi ne odkrila kake nove tajne organizacije. ki streže Mussoliniju po življenju. Po aretaciji anarhista Schiruja je postal strah pred zarotniki še večji. Mussolini sam Je prepričan, da ga bo nekega dne kljub vsej pravidnosti in največji čuječnosti njegove osebne straže vendarle dohitela usoda. Zato je začel razmišljati o tem. kdo naj bo njegov naslednik kot voditelj fašizma in glava režima. To vprašanje je seveda izzvalo v vrhovih fašizma precej sporov, kajti kandidatov je vse polno. Mussolini sam se je. kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, odločil za tri kandidate; kot taki se imenujejo zrakoplovnj minister general Balbo. prometni minister Giano in bivši tajnik fašistične stranke, sedanji direktor »Starrroe« Turati. Članek »Nepszave« končuje z ugotovitvijo. da ie vse to dokaz, da Mussolini sam več ne veruje v stabilnost svojega režima in skuša že sedaj pripraviti stranko na novega voditelja, ki naj zavlada za njim. Poboji Indov in muslimanov v Indiji V Cawnpuru je bilo ubitih v medsebojnem pokolju 90 ljudi, 300 pa ranjenih, večinoma muslimanov — Ostra opozicija ekstremnih indskih nacionalistov proti Gandhiju London, 26. marca, g. Zadnje vesti iz Cawrapura javljajo, da se je število smrt* nih žrtev pokolja med Indi in mohamedan* ci zvišalo na 90. Dve tretjini ubitih so mo= hamedanci. Število ranjenih se ceni na 300 Mnogo poslopij gori. Množica je uničila brzoj 'vne in telefonske zveze, zaradi česar prihajajo le redke vesti. Fanatična mno= žica je hotela napasti in sežgati tudi banč= vp poslopje in sodišče. Po cestah so kora« kie velike skupine oboroženih mohame* 'dancev ter ubile vsakogar, ki se jim je upiral Policija je brez moči ter se omejuje na to, da obvaruje evrooski okraj Prišla so vojaška ojačenja. Približno 25.000 prebi* valcev beži iz mesta. London, 26. marca. g. Po brezžična vesti iz Bombaya je v okraju T ravadi izbruhni* la revolta domačinov. Uporniki so napadli angleške vladne čete, bili pa so odbiti ter izgubili 30 mrtvih in ranjenih. Podrobno* sti še manjkajo. Karachi, 26. marca. g. Odpor ekstremnih nacijonalistov proti Gandhiju je že tako veLik, da je Gandhi v oficijelni izjavi za* grozil, da se bo umaknil tz političnega živ* fjenja, ako ne bo prenehala k mpanja proti politiki, ki jo mora zastopati z vso silo svojega prepričanja. Ako kongres ne bo odobril sklenjenega dog,ovora s podkraljem, bo naprosil kongres, naj prevzame sam vodstvo indijskih nacionalnih vprašanj. Sovjetski dumping Poročevalec angleškega lista »Times« javlja iz Carigrada, da se na turških trži* 86ih vedno huje čuti izpodrivanje evropske* ga blaga s cenejšimi ruskimi izdelki. Uvoz cementa, lesa in premoga iz Rusije je znat* no oškodoval interese drugih dobaviteljev v Turčiji. Po cenitvah so sovjeti uvozili v Turčijo 30.000 ton cementi, ki ga je Turčija rada odvzela zavoljo žive potrebe pri Številnih gradnjah, ki jih pospešuje vlada, in zavoljo nizke cene, ki izključuje iz konkurence vsako tuje blago. Pač pa so sovjeti s svojim izvozom t ob "s ka prizadejali turškemu gospodarstvu silen udarec. Prehiteli so turške izvoznike toba* ka ter preplavili tržišča s silnimi množina* mi cenenega tobak i. V Berlinu so prodali okoli 5 milijonov kilogramov tobaka, kar gre vse v škodo turškim pridelovalcem to* baka, ki so doslej pokrivali vso potrebo Nemčije po finejšem tobaku. Kakor poro* čajo, so sovjeti zaključili veliko oddajo svojega tobaka ce'o v Egiptu V trgovini z žitom se še posebno čutiio posledice dumipinga. Lansko leto je SSSR izvozila na evropski zapad ogTomne količi* ne pšenice, ječmena in koruze, tako da Rumuniji in Bolgarija svojih pridelkov ni* sta mogli oddati. Zato sta bili prisiljeni znižati cene in vreči svoje pridelke na trg v Carigradu ter sta s tem močno ogrozili žitno produkcijo anatolskih poljedelcev. Tudi pridelovalci bombaži v južni Anato* liji se pritožujejo nad občutno rusko kon* kurenco, ki je s svojim turkestanskim bom* bažem uspela prodreti na vseh trgih. Enaki pojavi se opazujejo tudi že v kovinarski in* dustriji. Sovjeti so si zagotovili znatne na* roobe na surovi cink in cinkove polizdelke ter so temu blagu znižali cene za 10 do 15 odst. izpod ang'eških ponudb. Avstrijsko notranje posoiilo Dunaj, 26. marca. AA. Finančni mini* ster dr Juch je podal včeraj novinarjem važna pojasnila o velikem notranjem se* dem odstotnem posojilu za zidanje stano* vanjskih hiš v 1. 1931 Izjavil je, da dd to največje notranje posojilo v Avstriji skle* njeno po končani vojni. Posojilo znaša 150 milijonov šilingov ali 1.2 milijard Din. Podpisovanje posojila bo od 27 marca do 11. aprila. Vrnjeno bo v roku 40 let. Emi* sijski tečaj znaša 95 odst Minister j j do* dal. da je to posojilo štirikrat zavarrva« no. in sicer z državnim jamstvom z? iz* plačilo obresti in amortizacijo, z jamstvom emisijskih zavodov samih, s hipotekarno intabulacijo na dozidane hiše in z jam« stvom bančnega konzorcija, ki bo vršil službo posojila. Pogreb bivšega kancelarja Miillerja Berlin, 26. marca AA. Popoldne se je vršil pogreb bivšega nemškega kancelarja Miillerja. Pogrebnega sprenroda se je udeležilo na deset tisoč ljudi Vsa javna in privatna poslopja so izobesila zastave aa pol droga Krsto so spremljali člani vlade in diplomatski zbor iz Wilhelmstrasse lo državnega zbora. S stopnišča državnega zbora je govoril predsednik državnega zbora Loebe, ki se je poslovil od pokola* ka, nakar je sprevod nadaljeval pot do krematorija. Pred sprevodom so koraka.i oddelki »Reichsbannerja«. Likvidacija velike žitne tvrdke Dunaj, 26. marca AA. »Die Stunde« poroča, da je znana žitna tvrdka Strasser & KSnig sklenila likvidirati. List pravi, da se je to zgodilo, ker je zasebna trgovina z žitom postala na Madžarskem in v sosednjih državah nerentabilna. Gladovna stavka zdravnice v zaporu Berlin, 26. marca AA. Zdravnica dr. Kienle. ki je bila aretirana skupno z zdravnikom Friedrichom Wolffom zaradi nedovoljenih operacij, odklanja v stnt-tgarskih zaporih že 6 dni vsako hrano. Izjavila je. da bo vzdržala do smrti, če ho potrebno. Državni zbor je snoči z demokratskimi. komunističnimi in socialističnimi glasovi sprejel resolucijo, v kateri poziva zvezno vlado, naj zahteva od wiirtem-berške vlade, da izpusti obtoženko. Konvencija o mednarodnem avtomobilskem prometu ženeva, 26. marca AA. Evropska konferenca za avtomobilski promet je spraiela načrt konvencije o mednarodnem avt.omo bilskem prometu Ta konceacija točno odreja. katere vrste potniških avfcomob;lnv so oproščene plačevanja taks. Obenem ugotavlja rok, do katerega nt treba pUfie vati takse za potniške avtomobile, in odredbo, po kateri dobi vsak potniški avtomobil fiskalno knjižico, ki jo mora lastnik imeti vedno pri sebi. Razpad islama Murat Dareš je v dunajskem listu »Das Neue Re:ch« opozoril na pojav svetovno* zgodovinske važnosti: razpad islamske cerkvene organizacije in propadanje nje« nih idej Stojimo še na pragu tega poja« va, vendar lahko že danes dogledamo nje« gov potek. Islamska vera. ki je bila celo tisočletje tudi za Evropo zgodovinski či* nitelj, je zašla v krizo, ki ne kaže zgolj prehodnega značaja. Nova Turčija je svoj zakonik posnela po švicarskem, proglasila svobodo vesti, zavrgla mnogoženstvo. priznala veljavnost zakona med kristjanom in muslimanko. To je prelom ogromne važnosti itn že za« čenja prehajati iz nove Turčije v sosedne islamske dežele. Ponekod je opaziti moč« no približevanje katoličanom, drugod, — zlasti v inteligenčnih krogih. — širjenje materializma, ki se je med tem na zamadu preživel. Prijateljske zveze s katoličani prooagira posebni pokret aliujccv pod vodstvom šejka Aliue. Islam čuti posledice dejstva, da ni več kalifata. ki je ščitil njegove verske doktri« ne in vezal med seboj razne narode te ve* re v močno islamsko enoto. Panislamski kongres 1. 1926. je moral ugotoviti, da nov kalifat ni mogoč; izrazil je samo željo, da se izdela socialni program islamizma in ustvarijo temelji za zvezo vseh islamskih ras Bakullahov predlog, da bi se osnoval odbor četvorice. ki bi skrbel za dogmat« sko čistost, versko vzgojo, verske davke in apologetiko. se še ni izvedel Zato da* nes ni v islamu enote, ni nobene nador* ganizacije in hierarhije Vrhu tega se ®e v deželah, ki so daleč od sedanjega ognjišča islama, silno raz« vila nacionalna samozavest in samovšec« nost Danes imamo vseturško. vsearabsko. vseiransko gibanje, obstoje pa tudi štiri versko*nolitične struje v območju islama: radikalno*konservativna. zmerno*konserva« tivna. lesničarsko*ref"',m5.sHčna m levi« čarsko*reformistična Te struje in stranke so razcenile ves islamski svet v tabore, ki se vedno bolj oddaljuiejo med seboj Toda ne gre samo za razpad cerkvene organizacije, ki je bila tesno zraščena z državno Prizadete so tudi verske ideie Naiboli prepričevalen dokaz temu je od* nos do korana. Trinajst stoletij je dajal koran islamu idealno podlago njegovega edinstva Bil ie edina liturglčna knjiga, psalterij. katekizem in pravni kodeks: bil je mentaliteta islama. Čim bolj pa prodi* ra v te dežele evropski duh. bolj bledi moč tn sloves korana Celo v Egiotu toži* jo, da se dijaki čedalje manj poglabljajo v koran, rn vlada je morala odrediti, kako naj se koran zavaruje pred potvorbami Nastanilo je vse nolno modernističnih eksegetov. ki tolmačijo koran dokaj dru* gače kot pismouki stare šole. Propadanje korana je hkrati propadanje islama. Mla« di dijaki prihajajo z novimi, laičnimi ide* jami v teološke šole; teološka fakulteta v Carigradu je vsa pod vplivom laicizma, egiptsko versko vseučilišče Al Ashar pada iz krize v krizo, takisto vseučilišča v Tu« nisu in Fesu Da bi prišli temu v okom, ustanavljajo sedaj verske šole in seminar« je za misionsko delo. Šole neverjetno na* glo zanašajo modeme ideje v široke Ijud* ske plasti. Feministično gibanje je celo liberainhn muslimanom zraslo čez glavo in ženski tisk ima med islamskim tiskom najtidnej« šo pozicijo Vzlic tej očitni krizi zazna« muje islam sicer majhno prirast konici* ti tov in nekoliko vnanjih uspehov na ra« padu. saj se danes že v Parizu mošeja pr « d/užuje kupolam krščanskih cerkva. Vse to pa ne more zakriti dejstva, da se je tudi islama polotil proces razkroja, ki so ga doživele že mnoge religije »n ki je da« nes posebno očiten tudi v budilizmu. Teden propagande za domače blago v Zagrebu Pomemben proglas zagrebške Zbornice za TOI o pomenu in važnosti »jugoslovenskega tedna« — Tudi konzumenti naj sodelujejo Zagreb, 26. marca č. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je izdala danes proglas o prireditvi jugoslovenskega tedna od 30. marca do 4. aprila. V proglasu pravi, da mnogi naši domači ljudje dajejo prednost tujemu blagu, češ da je po kakovosti boljše in po ceni cenejše. To pa so samo predsodki in v večini primerov je tako naziranje popolnoma napačno. Zato je potrebno, da domača industrija a propagando opozarja javnost, zlasti pa konzumente, na proizvode svoje podjetno- sti. Trgovci naj bi svoje izložbe aranžirali z domačim blagom ter se v to s vrh o posluževali tudi reklamnega gradiva, ki ga bo dala na razpolago zbo-rica. Zlasti se priporoča obrtnikom, da v času jugoslovenskega tedna spravijo na trg svoje proizvode. Konzumenti naj bi v teku tega tedna zahtevali in uporabljali samo domaČe blago. Pri tem naj bi prednjačile predvsem naše ženske ki naj bi kupovale samo domače blago, izdelano od njihovih očetov, mož in sinov. Svetovna žitna konferenca v Rimu V Rimu je bila včeraj otvorjena svetovna žitna konferenca, ki je bila sklicana v sporazumu z Društvom narodov in mednarodnim poljedelskim insoitutom v Rimu. Kakor vse mednarodne konference, ki se bavijo z reševanjem vladajoče gospodarske krize, tudi ta konferenca v sedanjem mednarodnem razpoloženju nima mnogo Izgledov na uspeli. Kljub temu pa je velevažna zlasti za vse agrarne države. Na dnevnem redu rimske konference so trije glavni problemi: organizacija agrarne produkcije, organizacija agrarne trgovine ln organizacija agrarnega kredita. Vprašanje agrarne produkcije je prav za praiv vprašanje agrarne nadprodukeije. Teoretično je ta problem lahko rešiti z zmanjšanjem produkcije, toda v praksi obstojajo nepremostljive težkoče. Amerika je zadnja leta, izkoriščajoč vse moderne pri d o-bitve sodobne tehnike, silno dvignila svojo agrarno produkcijo ln tako izzvala krizo v evropskih agrarnih državah O kakem znižanju svoje produkcije na prejšnjo višino pa noče Amerika nič slišati Pristala bi le na to. da se sorazmerno zniža splošna produkcija agrarnih pridelkov. Amerika se Je končno postavila na stališče svobodne konkurence ln je poostrila položaj še s tem, da je odklonila udeležbo na rimski svetov-nI agrarni konferenci. Ze samo s tem Je uspeh konference postal zelo dvomljiv. Tudi problem organizacije trgovine z agrarnimi pridelki, zlasti z žitom. nI enostaven. Obstojajo velika nasprotstva med državami, k1 pridelujejo, bi državami, ki kupujejo. Agrarne države zahtevajo prefe-renčiri sistem, dočim se pretežno Industrijske države temu protiviio io naglašajo potrebo boljše organizacije agrarne trgovine, pri kateri naj se izključijo posredovalci. To staMšče se ne da poivsem zagovarjati, kajti znano Je, da so mnoge agrarne države, med njimi tud« Jugoslavija, 2e davno omejile posredovanje deloma s pomočjo zadružništva, deloma z organizacijo izvoznih zavodov! Kljub temu pa cene agrarnih pridelkov niso nič boljše, ker so na svetovnem tržišču splošno prenizke. To zopet kaže, da je ta problem v najtesnejši zvezi z vprašanjem agrarne nadprodukeije, in dokler, ne bo rešeno to vprašanje, tudi ni pričakovati, da bi se dvignile oene poljedelskim pridelkom. Kar se tiče agrarnih kreditov, prevladuje v industrijskih državah prepričanje, da bi bilo agrarne krize kmalu konec, č« bi imeli poljedelci na razpolago cenen kredit. Praksa pa kaže, da tudi to stališče ni točno. Cenejši agrarni kredit bi pripomogel k izboljšanju sedanjega položaja, toda agrarna kriza bi samo s tem še ne biia rešena. Če pride do osnovanja mednarodne agrarne banke, bi morala ta banka dajati kredite po največ 5 odstotkov, ker z dražjim kreditom kmetijstvu n! pomagano. S takimi perspektivami se je pričelo zasedanje rimske konference. Nočemo prerokovati njenega neuspeha, toda vse dosedanje slične konference gospodarskega značaja vsiljujejo bojazen, da bo tudi rimska konferenca zaključena le z lepo sestavljeno resolucijo. Bitke s španskimi dijaki Barcelona, 26. marca. g. Danes je prišlo tukaj do viharnih in krvavih demonstr.t« cij dijakov Dijaki so demonstrirali pr^ti včerajšnjim dogodkom v Madvidu ter »o pevajoč ter razgrajajoč korakali po cestah. Raztrgali so veliko sliko kralja Alfonza ter v sprevodu nosili napis »Živela re« publika!« Na univerzi so razobesili rdeio zastavo. Naskočila jih is policija na *o* njih. ki je tudi streljala Doslej še ni zna« no, koliko dijakov in policistov ie bilo ranjenih. Barcelona, 26. marca. e. Pri današnjih dijaških nemirih so bili trije dijaki težko ranieni. Približno 70 dijakov je bilo aretiranih. Madrid, 26. marca. č. Naknadno poro* čajo. da je policija pri snočnjih spopadih z dijaki medicinci streljala s strojnicami. Profesor« med:cine so v dvoranah fakul« tete ležali na tleh ter v življenski nevar« nosti operirali ranjence. Špansko stabilizacijsko posojilo Newyork, 35. marca. 5. Med špansko vlado in Morganovo finančno skupino so se pričela pogajanja za zakliučitev stabMi« zacijskega posojila v višini 50 do 60 mili* jonov dolarjev. Večina tega posojila n?j bi se podpisala v Ameriki, nek<«j pa na5 bi ga prevzele bahčne skupine v nekaterih iržavah Amerike. Podaljšanje zasedanja bolgarskega parlamenta Sofija, 26. marca AA. Parlamentarno zasedanje, ki bi se moralo končati 28. t. m., je podaljšano do 8. aprila. To zasedanje je poslednje v zakonodajni dobi sedanjega Sobranja, ker se bodo vršile nove volitve, ki bodo ob koncu maja ali najpoz-nje začetkom junija. Sovjetska naročila v Italiji Rim, 26. decembra. A A. Zastopnik sovjetske trgotvine v Italiji je objavil komunike, toi v njem ugotavlja, da so podatki listov o Italijansko-ruski trgovini netočni. Zastopstvo sovjetske trgovine Je lani naročilo pri italijanskih tvrdkab za 220 milijonov blga, dočim statistike navajajo, da je znašal izvoz v Rusijo ia Italije samo 102 milijona Ur. I Predavanje o Jugoslaviji v Bruslju Bruselj, 2G. marca. AA. Snoči je v dvorani Edinond imel profesor Charles Pergameni posebno predavanje o Jugoslaviji Predavanje sta aranžirala belgijsko zemljepisno društvo in belgijsko - jugosmven-sk? zbornica. Ko je predsednik zemljepisnega društva pozdravil navzoče, zlasti zastopnike ugoslavije, je podelil besedo prof. Pergameniju. Profesor je začel svoje predavanje z besedami, da želi belgijsko občinstvo seznaniti z državo, ki je prijateljska Belgiji- Nato je orisal štiri pasove Jugoslavije: planinski, jadranski, moravsko - vardarski in južno - srbski. Poudaril je, da je Jugoslavija po številu prebivalstva deseta država v Evropi, orisal na kratko zgodovino stoletnih bojev, ki so privedli junaški narod, vreden vsega spoštovanja, do uedinjenia. In podčrtal prirodno bogastvo Jugoslavije in napredek njenih pokrajin. Posebno pozornost je posvetil Srbiji, govoril je o turistično - zgodovinskem značaju posameznih pokrajin ter spremljal svoje predavanje s prekrasnimi slikami Beograda, Zagreba, LJubljane. Sarajeva. Mosta rja, Skoplja in Dubrovnika. Poslušalci so se divili lepotam Jadrana in umetninam v starih srbskih samostanih in zadužbinah. Profesor Pergameni je ▼ svojem predavanju zlasti poudaril čisti jugoslovenski značaj Dubrovnika in Dalmacije. Na koncu se je s toplimi besedami spomnil dela kralja Aleksandra, čigar sliko je proziciral na platno. Dvorana se je stresla od navdušenih in burnih vzklikov. Japonski znanstvenik v Ljubljani V Ljubljani se mudi Japonski zdravnik prof. univ. dr. Nišinjiši, ki slovi kot eden najboljših jaiponskih specijalistov za no« tranje bolezni in je stalno nameščen v Mukdenu. Vlada je poslala njega in nje« govega tovariša dr. Mibajašija, ki je še se« daj v Zagrebu, da proučita zdravstvene ustanove v Evropi in, da se še ižpopol« ni ta v svoji stroki. Prepotovala sta dosedaj Rusijo, Poljsko, Dansko, Švedsko, Norveško. Češkoslova« ško, Avstrijo, Nemčijo in Madžarsko ter dospela v Jugoslavijo, da si ogledat« * tudi pn nas zdravstvene razmere fn ustanove. Nastanila sta se v Zagrebu, kjer sta pri znanem fotokemiku prof. dr. Plotnikovu proučevala ultravijoletne žarke. Prof. dr. Plotnikov bo danes, v petek ob 18. pre« daval na L drž. real gimnaziji (bivši re« alki) v kemičnem laboratoriju o toplotnih žarkih, ter o zaslugah, ki sta si jih pribo« rila oba japonska zdravnika v tej stroki. Iz Jugoslavije odpotujeta japonska znanstvenika v Švico. Anglijo, Belgijo ia nato v Ameriko, od k6der se vrneta v svojo domovino »Vzhajajočega! šokicac. Podaljšanje roka za določitev notarskih mest Beograd, 36. marca. p. Na predlog ministra pravde je Nj. Vel kralj podpisal za« kon, s katerim se spreminja člen 250. za« kona o notarjih. Po tem členu je bil do« ločen rok dveh mesecev, v katerem bi moral minister pravde določiti število in sedež notarjev v posameznih pokrajinah. Ta rok je sedaj podaljšan na štiri mesece. Naraščajoče zanimanje Amerike za Jugoslavijo Newyork, 26. marca. p. »New York Herald« poroča, da bo ameriški poslanik v Beogradu g. Prince v kratkem odpotoval v Ameriko, da poroča vladi o prilikah v Jugoslaviji. List naglaša, da se Amerika vedno bolj zanima za Jugoslavijo, kar se da sklepati že po tem, da so Zedinjene države razširile svoje diplomatsko zastopništvo v Beogradu, ki ima sedaj enak delokrog, kakor v velikih evropskih državah na najvažnejših mestih. Češkoslovaški medicinci v Beogradu Beograd, 26. marca. č. Semkaj j* dospe* lo 44 dijakov in 9 dijakinj medicine iz Ce« škoslovaške. Ogledali so si vse mestne hi* gijenske ustanove in šole. Včeraj so bili gosti vojnih gojencev medicine, danes pa udruženja jugoslovenskih medicincev. Da« nes so posetili tudi grob neznanega junaka na Avali, jutri pa odidejo v Topolo, da se poklonijo na grobu kralja Petra Osvobo* ditelja. Stanje voda Beograd, 26. marca AA. Hidrometrično poročilo hidrotehničnega oddelka gradbenega ministrstva javlja: Dunav od Passaua do Novega Sada narašča, od Zemuna do Kovin in dalje pada; Drava od Maribora do Terezinega polja pada, dalje do izliva malo narašča. Tisa v vsem svojem toku pada; Sava na vsem svojem toku malo pada. Stroga kontrola jajc na beograjskem trgu Beograd, 26. marca č. Nedavno je uprava mesta Beograda izdala pravilnik o prodaji jajc, ki je stopil danes v veljavo. Po tem pravilniku se smejo prodajati samo jajca, označena s posebnim žigom, ki dokazuje njihovo svežost. Jajca se pregledujejo s posebnim aparatom. Ta odredba je bila izdana, ker so se doslej v Beogradu v mnogih primerih prodajala pokvarjena jajca, zaradi katerih se je pojavilo med prebivalstvom tudi mnogo obo- , len j. Razdelitev odlikovanj V Kamnika in Smartnem v Tuhinjski dolini. ^ Kamnik, 36. marca. V sredo, 25. t. m. ob pol 11 je sreski načelnik g. dr. Ogrin razdelil v prostorih načelstva v navzočnosti zastopnikov voj* -ske, gasilstva, tiska, cerkve itd odhkova* nja zaslužnim možem iz Kamnika in Vrh« polj. Po kr vtkem nagovoru g. načelnika so prejeli odlikovanci naslednje rede: g. dok« tor Rihard Karba red Jugoslov krone IV., župfena iz Kamnika in Vrhpolj gg. Kratnar Franc in Novak Nande red Sv. Save V. ;n Jugos'.ov. krone V., vet msp. v. p. gospod N. Sadnikar, slikar g. Maks Koželj in biv« ši podžupan g. Škof Emest rede sv. Save V., gg. Lap A. in Hvastja zlati kolajni za državljanske zasluge. Vidno vzradoščenim odlikovancem je če« stital g. dr. Ogrin in vsi navzoči, v imenu odhkovancev se je zahvalil g. dr. Karba in prosil g. dr. Ogrina, da sporoči na najviše jem mestu zahvalo z zagotovilom vdanosti in s-pošitovanja. Po odlikovan jn je bila za. kuska pri Kendi, kjer so odlikovanci pri veselem razgovoru posedali v skupni družbi. Popoldne je g. dr. Ogrin razdcleli odli* kovanja v Smartnem pri Tuhinju. Prejeli so g. Oso!nik Franc iz Podbrega.Hruške, g. P:vlič Franc iz Šmartna in Kališnik Jo* sip iz Potoka red Sv. Save V., g. Berlec Alojzij iz Zg. Tuhinja in Resnik Janez iz Trotelna pa srebrni kolajni. V imenu odli« kovancev 6e je zahvalil g. Engelman. Pred odlikovanjem je na sestanku v soli g. sreski načelnik razpravljal o gospodarskih težnjah in zahtevah Tuhinjske doline. Sokolstvo Dostojevskemu Ljubljana, 36. marca. Ljubljanski Sokol je danes počastil spo» min 501etnice smrti Dostojevskega • pre« davanjem dr. N. Preobraženskega v dru« Stvenih prostorih v Narodnem domu. Na« vzoče je bilo članstvo Sokola s starosto br. Kajzeljem na čelu: prišla sta tudi za« stopnika novo ustanovljenega Ruskega So« kola. starosta dr. Ivanovski in tajnik Pčel« nikov. Zbrano občinstvo je pozdravil dru« štveni prosvetar br. Viktor Martič. nakar je dr. Preobraženski v kratkem, leno za« snovanem predavanju orisal svetli ne« smrtnega ruskega genija, zaustavljajoč se zlasti pri njegovem mučena skem življenju in pri preroških prividih, ki se pojavljajo v njegovih spisih, zlasti v »Besih«. Poslu« šalci so z velikim zanimanjem sledili bi« strim izvajanjem predavatelja in se mu ob koncu zahvalili s presrčnfm ^ aplavaom. Ljubljanski Sokol je s svojo skromno, a pietetno počastitvijo Dostojevskega zopet dokazal, kako globoko se zaveda slovan« skega programa sokolstva. Replika ZSAU , Na odgovor, ki ga je objavil akerjski od« bor Jugoslovenskega akrdemskega odbora na izjavo Zveze slušateljev Aleksandrove univerze, smo prejeli od slednje novo iz* javo, ki pravi med drugim: Glede na izjavo, ki jo je akcijski odbor Jugoslovenskega akademskega kluba v Ljubliani priobčil kot odgovor na resolnci« jo ZSAU, strokovnih in večine drugiih aka« demskih društev v »Jutru* 25. t. m., koo. statira ZSAU samo naslsinja dejstva: 1. Jugo6kyvenskd ak'danski klub je ■ bil prvotno zamišljen kot reprezentančna or* ganizacija s prisilnim članstvom m člana« rino, po katerega ustanovitvi bi naj prene« h"le vse dosedan je reprezentančne sikadem« ske m po trstnih izjavah beograjskih de« legatov tudii kulturne organizacije. Glej osnutek pravil JAK, čl. 3. d) in čl. 7., m ča« sop;sno, četudi morda neavtentično, vendar za javnost odločilno vest v »Jutru« št. 66.) 2. Da se temu cilju JAK še sed^.j ni po* polnoma odrekel, dasi je naletel na sploš. no odklonilno stališče, priča med drugim poročilo v 82. številki zagrebških »Novo« sti«, kjer se trdi, da ie bila na kongresu sprejeta resolucija, po kateri je smoteT no« vegi kluba »reprezentacija akadenričara prema unutra i vani«, in poročilo v »Ju« tru« 23. t. m., ki pravi, da sc je vršil »kon* gres enotne reprezentančne in stanovske organizacije jugoslovenske omladine.« 3. Da so to gibanje enako razumeli tudi za grebški akademiki, svedoči protestna re* solucij«, ki so jo izdala in neodvisno od nas podpisala vsa zagrebška strokovna akademska društva, kulturni društvi JAD »Triglav« in JAK »Strossmayer« ter Ferv jalni savez. 4. S tem smatra ZSAU v soglasju z nad« pretežno večino ljubljanskega gtudentstva postopanje ljubijanskega akcijskega odbo« ra za končnoveljavno razjasnjeno in se od« reka vsaki nadaljnji časopisni detvfci. Za ZSAU: Marjan Prežel j. stud. techn^ pos'ovodeči predsednik. Založnik Alpjz, oand. phil., tajnik I. Vremenske muhe v Beogradu Beograd, 26. marca. č. Danes je bilo v Beogradu pravo aprilsko vreme. Dočim je dopoldne pihala močna kosava in ie bilo nebo kristalno vedro, se je opoldne pooblačilo ter je samo ponekod obdržalo vedre proge. Pričel je padati tudi gost 6neg, ki Je bil suh, dočim je istočasno sijalo soinee. Ob zahodu solnca je prenehalo tudi snežiti. Mraz Je naglo narasteL Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Prllično vedro z manjšimi izpremembami, visoka oblačnost, sveže in morda nekoliko toplejše vreme. Situacija včerajšnjega dne: Severno Evropo pokriva relativno nizek pritisk, dočim leži nad centralno in južno Evropo anticiklon, ki se je v zadnjih 24 urah ojačil zlasti v severnih predelih, dočim je ostal nad Jadranom lokalni minimum brez večjih teprememb. Ako se bo razlika v pritisku med morjem in ozadjem povečala, bo nastopila v Primorju burja in po vsej državi splošen padec temperature. Pritisk je splošno narasted in sicer za 0.1 do 7 mm. največ v severnih predelih, najmanj pa v južnem Primorju. Jutranje temperature so splošno padle za 2 do 8 stopenj. Nebo je Mlo zjutraj v zapad-nih predelih precej oblačno, v vzhodnih poloblačno, v Primorju oblačijo, toda večinoma z visokimi oblaki. Zjutraj je bila r Južnem Primorju močna burja, v gornjem Primorju pa slab severnik. v zaledju so bili zmerni severni ali severovzhodni vetrovi Dunajska vremenska napoved za petek: Precej jasno, ponoči mraz, podnevi nekoliko topleje.