Stev. 183 V Trst«, v ponedeljek 8. «918 - ? ^ • ■ - - ^. izhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. - Urednico. Ulica sv. Frančiška AsiSkega št. 20, L nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti" — Tisk lekarne .Edinosti*. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57 — Naročnina znaša: Za relo >eto K 40—, pol leta K 20*—, tri mesece K 10 —, za nedeljsko Izdajo za celo leto K 3—, pol leta K 4*—. Posamezna Številka v Trstu in okolici: 10 vinarjev. Letnik XU1I. Posamezne številke zastarele 20 vin. Ogla>i trgovcev in ohitnikov tn.n po 10 vin; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglps: denarnih znvodo. mm po S0 vin; oglasi v tekstu lista do pet vrst K 20.— ; vsaka nadsljna vrsta K 2. —. Mali oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 60 -vin. Oglase sorejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se poSiljnjo upravi Usta. — Plačuje se izključno le upravi .Edinosti-. — Uprava iu' inseratni oddelek se nahajata v ulici sv. Frančiška As. št 20. Poštnohranilnični račui št. 841.652. ===== Posamezna Številka izven Trsta in okolice: 12 vinarjev.--- 2UEZNA ARMADNA POROČILA. AVSTRIJSKO. O UNA J, 7. IKor.) Uradno se razglaša: Ker ustja Plave ne b! bilo mogoče držati brez težkih žriev, smo umaknili lastne tamkaj zastavljene čete v nasipno postojanko na vzhodnem brc ,u slavnega rokava. Operacija je bil. Izvršena v noči od 5. na 6. julija. Sovražnik ie včeraj opoldne ''vzh^đno^MGate Pertiča jc hrabri otočanski pešpolk št. 79 v krvavih bojih iz bhž.ne odbu močne italijanske napade. V Albaniji so napadli med Devohiem in Osu-raom Francozi in Italijani naše gorske r^tcjaiike. Tekom boja je sovražnik uspel na dveh točkah, a *mo ga s proiisunkom vrgli zopet nazaj. Načelnik generalnega biaba. NEMŠKO. BFROLIN, 7. (Kor.) Glavni stan poroča: Zapadno bojišče. - Na bojnih frontah med Vsero in Marno od časa do časa naraščajoče *->jno delovanje. Zapadno Chateau Thierrya e pristalo za našimi črtami. TURSKO. CARIGRAD, 5. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Na raznih bojiščih nobenih posebnih dogodkov. ___ Iz Velike Rusije. Umor nemškega poslanika v Moskvi in Nemčija. BEROHN, 7. (Kor.) Razpravljajoč o umoru nemžkega poslanika grofa Mirbacha naglasa časopisje soglasno svoje obžalovanje nad atentatom. Istotako je časopisje soglasno mnenja, da je ta 2ločin posledica mahinacij entente. ki zastavlja v«e si-e, da bi zasejala razdor med Nemčijo in sovjetsko vlado. Nemška vlada bo gledala, da se vsled tega atentata, na katerem so boljševiki nedolžni. izogne sovražnostim proti moskovski vlad!. Usoda carjeve rodbine. STOCKHOLM, 6. (Kor.) Glasilo Maksima Gorke »Novaja Zizn* poroča, da so bili bivši car, car'ca in velika kneginja Tatjana umorjeni. .V Carskem selu se je vršila zanie Črna masa. Boljševiške volitve v Petrogradu. RETROGRAD, 5. (Kor.) Pri tukajšnjih volitvah le bilo izvoljenih dosedaj 32 boljševikov in 2 socijalna revolucionarja ievice. Kerenskij v Italiji. ClilASSO, 7. (Kor.) Glasom >Epoce« prispe Kerenskij prihodnji teden v Rim. AMSTERDAM, 6. (Kor.) * Times« poročajo iz Tokija, da so pred kratkim prispeli člani bivše \ lude Korenskega v Vladivostok. Gibanje Japoncev v Sibiriji. AMSTERDAM, 6. (Kor.) Glasom nekega tukajšnjega lista poročajo »Times« iz Tokija: Sovjetske čete so na zasledovanju čet Semenova plenile med Burjati. Konferenca Burjatov je odposlala na .Japonce v Harbin prošnjo, naj jim priskočijo na nomoč. Japonci so ugodili prošnji. (Na kak način, tega korespondent ne pove.) Dne 26. junija so poslali Burjati zopet delegate v llarlin, da se zahvalijo Japoncem za njihovo pomoč. Angleški letalski napadi na nemška mesta. LONDON, 6. (Kor.) Rcuter poroča: Poveljstvo zračnih sil naznanja: Dne 5. t. m. zjutraj so naša leta!?, srdito napadla kolodvor v Koblenzu. Tudi kolodvor v Saarbriickenu je bil obstreljevan z dobrim uspehom. Nad mestom so bila naša letala srdito napadena od sovražnih letal. Vsa naša letala so se vrnila nepoškodovana. Medzavezniška gospodarska konferenca. LONDON, 6. (Kor.) Bonar La\v je izjavil v svojem govoru na banketu na čast članom medza-vezni.ške gospodarske konference med drugim sledeče: Dvomim, da bi zamogli Nemci »tako hitro in brez ovir pobrati sadove Rusije. Nemci gledajo na vojni zemljevid; toda pogled na svetovni zemljevid je važneji. Kaka bo usoda Nemčije. 2ko bo izključena od gospodarskega življenja sveta? Nobenega upanja nimam na skeraj-snji mir; mi sovražimo vojno in zahtevamo mir. Tcda ta je mogoč !e z zmago. PODLISTEK. PysfeIovievi za; Roman. Iz Irancoskega prevedel A. R. IX. Gcspcd Lalour du Pic je bi! eden onih plemenl-tašev iz prošlih časov, ki izumirajo vedno bolj in bolj. eden onih močnih in Čilih naravi, polnih zvestobe. plemenitosti in vdanosti. Njegovo geslo, kateremu se smeje sedanja razuzdana mladina se ie glasilo: MoJ Bog, moj kralj, moja dama. Njegovo Življenje je bilo polno neverjetnih, kar pre-junaškib dejanj. Rojen je bil leta 1753. na velikem posestvu svojega očeta, vzgojen je bil preprosto, potem so ga predstavili na dvoru, nato je dobil svoj polk in je samo poredkoma še prihajal na svoja posestva. Mladi marki..... ta naslov je imel tedaj____je veljal po vsej pravici za enega najlepfih mož svoje dobe in njegove dogodščine z ženskami so bile zato precej številne, toda srce ■lUAJ je ostalo vedno svobodno. Vojne odredb« Amerik©. WASHl>ON. 6. (Kor.) Reuter poroča: Re-prezentantska zbornica je sprejela resolucijo, k! pooblašča Wi!sona, da odredi državno nadzorstvo brzojavnega in telefonskega kabla, PRED SESTANKOM PARLAMENTA. Neinformirana vlada. Ustanovni občiri zbor Jugoslovanske demokratične stranke v Ljubljani. DUNAJ, 6. (Kor.) Danes se je zglasil načelnik zveze nemško-nacijonalnih strank, dr. VValdner, pri ministrskem predsedniku dr. Seidlerju, da ga opozori na pojave tekom zadnjega ustanovnega občnega zbora Jugoslovanske demokratične stranke v Ljubljani. Ministrski predsednik je odgovoril, da mu namen tega zborovanja ni bil znan in da o tem ni vedel nič niti notranji minister, pri katerem se je informiral o stvari. Deželno pred-sedništvo na Kranjskem, ki je bilo pozvano, da poroča, je naznanilo, da politična oblast z ozi-rom na omejeno število povabljenih gostov ni prepovedalo zborovanja. Deželnemu predsedništ-vu je bilo naročeno, da poroča o stvari čimprej. Neresnične vesti o izpremembah v avstro-ogrskih poveljstvih. DUNAJ, 7. (Kor.) Listi naglašajo, da so iz Pariza in Rima izvirajoče vesti glede izprememb v višjih poveljstvih v avstro-ogrski armadi, popolnoma neresnične. General Aufienberg zopet aktiviran. DUNAJ, 7. (Izv.) Tu se razširjajo vesti, da bo general Auffenbeig zopet aktiviran. Proslava Ciril-Meiodovega praznika na Moravskem. BRNO, 7. (Kor.) Povodom proslave praznika sv. Cirila in Metoda se je vršilo v Velehradu slavje z mirovnimi manifestacijami, ki se lih je udeležilo okoli 30.000 oseb. Razni češki poslanci so naglašali mirovna stremljenja papeža in cesarja Karla. Avstro-Ogrsko prehranjevalno vprašanje. BUDIMPEŠTA, 6. (Kor.) Konference, ki so se vršile zadnje dni tu glede ureditve aktualnih prehranjevalnih vprašani, so bile rešene ugodno v vsakem oziru. Potovanje dr. Kiihlmanna v glavni stan. BEROL1N, 7. (Kor.) Državni tajnik dr. Kuhl-mann je odpotoval včeraj zvečer v veliki glavni stan. t Knezo-nadško! dr. Kaltner. SOLNOGRAD, 6. (Kor.) Knezo-nadškof dr. Kaltner je ponoči umrl. Preteklost in prihodnost. V razvoju je napredek, v zastoju smrt. Vse, kar hoče živeti, se -spreminja in razvija na svetu. Tudi programi strank, oziroma stranke same. Sedaj spreminjamo in popolnjujemo program prejšnje narodno napredne stranke, izkoriščamo dolgoletne izkušnje, širimo obzorje svojega programa in ustanavljamo s tem novo jugoslovansko demokratsko stranko. S starim imenom odložimo tudi hibe in napake, ki smo jih kot take spoznali. Program stranke se dejansko spozna v najrazličnejših korakih in rešitvah v političnem, gospodarskem in kulturnem življenju; vse te posamezne podrobne rešitve morajo kazati skupno program stranke. Kakor se bela luč skozi prizmo razreši v številne mavrične barve, tako morajo praktični nastopi stranke v svoji skupnosti podati načela jugo-slovanstva, demokratstva. Dosledni moramo biti v vsakem oziru. Priznavamo versko svobodo in pravico zaščite veroizpovedovanja, spoštujemo verstvo kot nravni činitelj v človeškem čustvovanju. S tem je obenem izrečena nedopustnost omalovaževati kogarkoli radi njegovega verskega prepričanja in omalovaževati obrede In činitelje, ki jih izvršujejo. Stvar posameznika je, da si napravi svojo sodbo v verskem oziru, blatenje in zasmehovanje niso argumenti, ki bi koga prepričali o napačnem njegovem verskem čustvovanju. Proti zlorabi verskega čuta, ki ga spoštujemo, se seveda upirajino z dostojnimi sredstvi. Zdrava misel mora končno prodreti sama. Ko gledamo nazaj v preteklost, vidimo, da so nas časih dogodki prehitevali. Ko je n. pr. ideja splošne enake volilne pravice bila že skoro skupna last, se s strani naše stranke ni storilo vsega za njeno poglobitev. Ideja je zmagala navzlic temu. Zadružništvo smo v splošnem pobijali začetkom, dasi je bilo v narodu dosti zdravega razpoloženja za organizacijo zadružništva. Ko smo pobijali izrastke, hoteli smo ubiti otroka samega. Na ljubo posamezniku, ali posameznemu sloju ne smemo nikdar zapreti oči koristim širokih slojev, koristim skupnosti. Tako nam veleva program, ki je duša naše duše. Demokratstvo povdarjamo prav posebno v našem programu; jugoslovanska demokratska stranka smo. 2e v preteklosti smo bili demokrati, če ne po programu, pa vsaj po besednih izjavah. Ne eno ne drugo ne zadošča. S smotreuim nastopom v dejanskem življenju pokažimo iskrenost našega demokratskega mišljenja! Iščimo stikov z onimi, ki zahtevajo od strankine organizacije resničnega demokratizma. Demokratizem pa ni anarhija, niti demagoštvo. Niti ni tisti demokrat, ki se v cestnem jarku povalja in v umazani .suknji razvija s svojim glasom silo svojega instinkta, niti ni demokrat oni, ki ne priznava avtoritete in discipline. Jedro in obenem posledica resničnega, poštenega demokratstva je v tem, da dvigne polagoma duševno kulturno višje stoječi nižje stoječega k sebi, ne pa obratno, da sodeluje lahko vsakdo za napredek in svobodo svojega naroda. Cilj nam je skupen. Tekmujmo pa med sabo v sposobnosti! Vsakdo imej pravico do najvišje kulture in do najboljšega kruha. Bodisi moški ali ženska, meščan, delavec ali kmet, zakonec ali nczakonec: vsi naj imajo pravico do svobodne omike in dela. V tem zmislu iščimo vedno stike s širokimi sloji. In pomnimo: Jugoslovani smo! Dosedaj smo se naslanjali na nemško kulturo. Toda nemška duša nam ni sorodna, zato nas nikdar ne more ogreti, saj kri ni voda. Naša največja napaka ie bila, «da smo preveč sledili nemškemu, nam tujemu čutu, a premalo sorodnemu — slovanskemu. To bodi poslej drugače! Gospodarsko bomo v naši Jugoslaviji — to vsi upamo — jačji nego smo bili dosihmal. Podrediti hočemo interes posameznika interesu skupnosti. Otroške bolezni bomo pri tem zopet prestajali, to je gotovo, toda premagamo jih in se okrepimo. Danes smo Slovenci žrtve državnopravnih razmer. Naše dežele so predmet kolonizacije za nemške industrijce in deloma madžarske agrarce. Železne izdelke n. pr. smo morali drago plačevati nemškemu avstrijskemu kapitaiu. Visoka carina nam je zabranjevala kupovati jih izdatno cenejc od zunaj. Živila, ki smo iih kupovali od Ogrske, bi tudi lahko ceneje dobili drugod, če bi nam to ne zaprečevala carina. Domači industriji so se stavile tako razne ovire. Tuj kapital ie znal izrabiti naše zaklade, mi pa smo stali ob strani. V obče iščimo stikov s Hrvati in Srbi ter s Cehi, a ne le na kulturnem, nego predvsem na gospodarskem polju. Brat k bratu! Vojna nam je odprla oči, da vidimo, kje so naši prijatelji. Saj- j; res: tudi prijatelj je le človek. Tudi on ima svo!: napake. Toda z vsemi svojimi hibami je vendarl; naš brat, naš prifatelj! Sovražnik pa |e večno - le sovražnik.....Ne pozabljajmo nikdar te resni ce, otresimo se filistrske ozkosrčnosti, smešnega lokalnega patrijotlzma, puhle vasezaljubljenosti ter iščimo pr! svojih bratih onega, kar Imajo za nas najboljšega, za naš narod najkoristnejšega! Vzgledujmo se na njihovih vrlinah, njih hibe (a mi jih imamo toliko in toliko!) pa bratsko odpuščaj-mo ter jih skušajmo z ljubeznivostjo popraviti! V prihodnost korakajmo za skupne narodne ciije v strnjenih vrstah! Domače strankarske razmere naj bodo pri teh ciljih postranskega značaja. Organizirajmo se vsi po svojih načelih, a na zunaj korakajmo skupno proti cilju, srečni bodočnosti naše Jugoslavije! Brez umetnih vplivov, brez prisilienosti od zno traj ali od zunaj, iz čisto svobodne odločbe se razhaja za narod zaslužna narodnonapredna stran-ka in se snuje v znaku združevanja vseh naprc-J no, svobodomiselno, demokratsko in jugoslovansko mislečih in čutečih narodnih sil nova JDS. Nedvomno sreeonosno je dejstvo, da imata velik del svojega programa skupno JDS in očiščena SLS.: to js napredek v splošnoslovenski politiki, pri katerem gre priznavati narodno-napredni stranki veliko zaslugo. Odločno obsojamo notranjo strankarsko nepošteno politično agitacijo. Naši cilji so jasni. Kdor pristopi k stranki, nai se svojega pristopa zaveda Kdor misli, da služi narodu bolje v drugi stranki, naj se ga ne vabi. Ne bodimo majhni in malen kostni: načela zmagujejo, ideje prodirajo s svojo vsebino: Lačni in žejni agitatorji in pristaši so znak preteklosti! »Domovina«. Dosegel je trideseto leto svoje starosti in začel jf» misliti na ženitev, ne iz ljubezni do kake dame, temveč da razplodi svoj rod, ko so ga poklicali k umirajočemu očetu. Ko je prišel tjakaj, se je bolniku začelo zboljševati. Tako je mladi marki posvečal svoj čas izključno le radostim lova v velikih gozdih svoje rodbine. Nekega popoldneva, ko je lovil jelena, je začul hipoma in precej v bližini, krik ženskega glasu. Marki je opustil lov in je skokoma pojahal tjakaj, kjer je čul krik, in je zagledal kmalu mlado dekle, kateremu se je splašil konj, ki ga je jahala, in ki sta ji sledila dva na pomoč kličoča služabnika. Marki je jahal polnokrvnega arabca, ga pognal in je tako prehitel damo. Pograbil je njenega konja za brzde še pravočasno, kajti jahalka je že omahovala na sedlu, ker se je onesvestila. Konj se je vzpenjal, a se je moral pokoriti krepki markijevi roki, ki je razjahal in potem ujel jahalko v noročje in jo položil nezavestno na tla. Bilo je dekletce komaj petnajstih let, bela kakor lilija in čudovito lepa, krasnih črnih las. Bogata Trieste e r m. Turna Doti. O. Rybšr. Proseguendo chiama tutti gli slavi meridionali al comune Iavoro economico, addita loro la pro-pizia posizicne geografica e la incomrnensurabib importanza del mare per i! Ioro ulteriore sviluppo e cliiede: »Quale fc dunque dopo questi risultati il nostro comune interesse in questa situazione? Ouesto di prendere in mano il commercio d'espor tazione che passa per i nostri paesi e di scoprire e sfruttare i tesori naturali delle nostre province Per il commercio si presentano a noi per natura e posizione tre punti: Trieste, Salonicco e Con-stantinopoli. In questl puntl s'ergono anehe le prime finalita che devono condurre le stlrpi slav iticridionali al comune Iavoro politico-nazfonale. Nel perseguimento di questi fini le stirpi slave meridionali trovano il vero vincolo comune e cosi agii slov eni e croati tccca f Adriatico con Trieste. serbi e macedoni Salonicco. ai bulgari Costan tim poli, a tutti per il medesimo scopo, queIlo di obleka je kazala odlično rodbino in veliko imetje. Na srebrnem gumbu jahalnega biča se le nahaial grb, toda marki ni imel časa, da bi si ga bil ogledal, kajti v tem sta končno tudi že prispela oba služabnika. Eden njiju, sivolas starec, čigar lice je bilo strahu vse prepadeno ,je pokleknil k nezavestni dami In dejal: _Hvala Bogu, da je bil samo strah! Potem je poljubil markiju roko In dostavil: — Hvala vam, gospod marki, ohranil ste nam to ljubo dete. __Ali me poznate? — le vprašal marki začudeno. — Čast mi je, da vas poznam, kajti mol gospod je prvi sosed vašega gospoda očeta. — Kako se imenuje? — Grof de GbaumonL „ Aj: — le odgovoril Latour du Plc; mlada dama je torej.... — Gospodična Berta, edini otrok gospoda grofa. — Upati je, da nesreča ne bo imela resnih posledic, —-je nadaljeval marki suhoparno; — sporočite gospodični moje sočutje. sbarrare la v ta deli* Oriente ali* avanzata del tedesehi e degT Halianl e di conquistare per se il commercio d* esportazione e importazione con r Oriente - R»chiam£.ta poi T attenzione alla evoluta Indu-stria boema e alla Polonia con le quali gli slavi meridionali st propongono di annodare rapporti commerciali, ripiende: »Ouesta sarebbe la prima azione fattiva per T ulteriore sviluppo deli' idea iugoslava, in parte anehe delPidea panslava. II primo passo intellet-tuale conslste dunque nell* organizare per conto nostro I! cotnmercio di Trieste e nel prepararvi gli sioveni e croati. Gia la Storia c' insegna che Tevoiuzione economica guida gli sioveni e i croati all'Adriatico. Lo sviiuppo della potenza croata sul mare o la coloiilzzaziene sloveča e croata d: Tricsie: ecco i dno fini pros-slmi e il primo passo decislvo verso I' attuazione deli* idea iugoslava e verso la congiunzione con la stirpe slava settcntrlonale, unica industriale: i boemi. Ecco il nocciolo dell'idea iugoslava e questo nocciolo dev' essere opera degli sioveni e croati. riuniti e operanti fianco a fi-inco.« La cuesticne dei rappoitl delEclemento slrvo-meridionale c"-i rAdrlili- o e Trieste, c?r*. Tuma, non va dunque risolta da una Internaziona-le non aneor nata, ma dallo sviluppo della poten-za croata nel mare e dalla cclonizzazione slovena e croata di Trieste, non dal proletariato interna-zionale bensi dali'organizzazione del commercio! Quando tu gridi: »Proletari di tutti i paesi, unitevl!« e quando, ardendo d* amore internazio-nale, fai per abbracciare tedesehi e italiani, 1' Autore di quell* opuseolo ti chiama alla resl-stenza risoluta, dicendo: »II Iavoro comune di tutte le stripi slave meridionali si pud esprimere nel concetto ch'esse of,pongansi acccmunate aH' avanzata economica germanica, mngiara e italiana, eho sbarrino a stirpi sirnniere il passaggio per i proprl paesi e che senza indugio pongano mano al iavoro pratico, alla eolcnizzazione dl Trieste, Salonlco e Costantinopoli, Gli sloveu! e i croati hanno la v!a alla gran-dezza: il mare! Le province slovene, il Litorale croato e la Dalmazia, uniti nel commercio e nel mare, possono anehe da soli opporsi aH' avanzata germanica e italiana e si fanno cosi vessilliferi delP idea iugoslavn.« A questo fine 1* Autore reciama P organamento delle energie slave meridionali su base democra tica e su quella dei consorzl economici. Da questo lato 3 primo problema e per lui 1* organizzazione del čredi to rurale. »II primo postulato e đunque !a fcmdazione di Banche ipotecarie ad ammorta mento. Simultaneamente vuolsi compiere anehe T organizzazione dei consorzi finanziari ed eco ncmici.* E soggiuuge: »Merce queste dne organizzazionl, ma partico-iarmente mediante ferti Centrali consorziali rice-veremmo danaro bastante anehe per la fondazio-ne di Banche di produzione, prima di tutto perd per 1' istituzione di Banche per promuovere f industria e il commercio, per imprese d' agen-zia e commissioni a Trieste, Costantinopoli, Salonicco, Fiume, Zagabria, Spalato, Lubiana, Belgra-do, Sofia, Skoplje (Uskub) e infine in Oriente (Alessandria, Smirne).« Vi si aggiungano: L La Societi di navigazione a vapore Triestc-Salonicco-Costantinopoli e 2. L' Associazione dei tecnici e ingegneri per la sco-perta e lo sfruttamento delle forse idrauliche c dei tesori naturali del suolo«; poi 1'organamento deli* esportazione e importazione, Infinc mon dobbiaino dimenticare I' istituzione di Aceademle d! comraerclo higoslave a Trieste e Costantinopoli.« Mentre il dott. Turna sostiene che una equa soluzione del problema nazionale nel Litorale č possibile unicamente su base internazionale e che solo la lotta di classe per la liberta sociale e materiale pu6 offrire la garanzia per 1' esistenza delle nazioni minori, V Autore deli opuseolo citato esclama: »Solo nell'aiutarsi da se e nella coscicn-za di se va cercata la salvezza delle stirpi slave meridionali«, e seorge questo fare da se, come abbiamo veduto qui sopra, nell* organizzazione de! credito ipotecario rurale, delle istituzioni consor-ziali, del commercio e dei servizi marittimi. II partito democratico-sociale entra nel suo calcolo solo in quanto a Trieste, combattendo il radica-lismo nazionale, -prepara la via ad ogni altro partito.« L'Autore seorge il piu grande. nemico di tutti i suoi vasti disegni nel regime austria^o, de! quale dice: »La inedesima ostllitž. contro lo slavismo, sfruttata dalla Germania per i suoi scopi, ha strascinato anehe le sfere governative austriache d appoggiare g!'italiani deli'Adriatico e della Dalmazia ... fino a questi ultimi. tempi. Trieste, 1* Adriatico, Salonicco, 1'Egeo sono per V Austria una questione vitale. E... in ogni Iuogo vi ha eoltivato Telemento italiano. A Trieste ha protet-to lo stabilirsi degl'italiani del Regno; le scuole commerciali e industriali sono intieramente italia-ne. II LIoyd ft un istinito Italiano.* Si tmisce al barone Ch!umetzky nel condnn-nare questo acclecamento ed esclama: »Mentre per ogni uomo polirico austrlaco do-vrebbe essere asslocia del buon senso la croati-zzazione del Lloyd, deli Accademia di Commercio e natitlca. della Marina da guerra, tutta la loro energia cerebrale č venuta alla conclusione che gli sioveni e i croati sono inferiori.« In risposta alla solenne affermazicne fatta dal Turna del carattcre italo-Iatino di Trieste pia di due volte millennario cito le seguenti paro!e de! nostro Autore: »Trieste. in apparcnza citta schiettamente Italiana, č u n miscuglio di popoli, nel qua!e sch.'otta-menfe italiano non č che quanto č IrrnJgrato dali*! t ali a. Ove cessasse questa fonte — e sotto un guida serena di ogr.i Governo p.-trfoltico do-vrebbe cessare — in una generazlone Tlntiero carattere nazionale di Trieste si trasformercbbe. Per qucsto anehe tutte le istituzioni pseudo italia-ne di Trieste non hanno interna consistenza. S.-!-stengo fermamente che i! Lloyd austrlaco non compirii mai la sua mitične fino a tar.to che re-lutera i suoi equipagsi* nelle classi basse dl Trieste c delP Istrla e i suoi ufiiciaii nell' Irre Jenf j trlestlna.c Cosi giudica 1' Autore 1' italianit* di Trieste, alla quale il dott. Tuma fa ir.cliini profondi nel »Lavo-ratore«, affermando il diritto della Iibera Trieste italiana alla determinazione dei confini nazionali verso dl noi sioveni. Ma chi č T autore di quell' opuseolo che si tro-va in tale conflitto con il dott. Tuma? L*autore d.....i! dott. Enrlco Ttnua, deputato delle bor- gate slovene del Goriziano alla Dleta provlneia-le!!! Taluno forse dira che il dott. Tuma aveva quel-le vedute quando versava anenra negli errori na-zionalisti. Ouivi devo avvertire che F opuseolo usciva quasi alla vigilia della sua entrata nel partito democratico-sociale. Ma piu interessante č il fatto che egli si richiama aH' opuseolo anehe dopo la sna nietamorfast, per esempio nclla Ri-vista democratico-sociale »Naši Zapiski« deli' an-no 1912. In questi ultimissimi tempi, nel numero di Giugno del >Kampf«, serivendo de! confine nazionale fra gli sioveni e gl'italiani, il dott. Tuma torna a dire: »L* estendersi deli* Itaila al di qua della linea forrente Idria-torrente Aussa č- quindi da lato geologico pura^eutu teoretlco. einogra-ficamente, storicamente ed economicameuie de* tutto Inglustiflcato.« '— »Se 1' Itaila consegue i iiui de!!' irrendectismo, non si potra piu parlare deila esistenza nazionale desii sIovenL« Italiani viventi nel nostro territorio non hanno q,jindi alcuu diritto a decidere da se dc'propri destini! lo sono dispostissimo a rispettare ogni ouesto convimimento, ma davanti a tali eniniciazicni con-tradittorie del* convinclmento deli' ora, devo pro-prio pregare che mi si dica quale convinclmento io debbo rispettare. Chi mai prenderft aneora su! serlo un uomo po-litico che cambia le sue vedute sulic questioni vi-ta!i della nostra nazione a seconda del pubblicr^ per il quale serive? E qucst' uomo che oggi combatte e rinne,;.' quanto ieri era per lui l' ideale supremo, che compone vasti disegni per la rinascita politica ed economica degli sioveni, ma dal canto suo s'č d!-mostrato incapace di eseguirnc pur uno, di perso-verare manco in un solo indirizzo in un Iavorn una volta comincir.to, taccia di piccino radicali-smo nazionale, d' inettitudine e di mancanza del vo!uto snpere e d* ogni eduluzione sociale cM onestamente si ž affalicato e lia ottenuto inconte-stabili risultati! In argomento seriverd forse uu articolo app-sito; per oggi grido al dott. Turna. qucst: sefe parole: Conosci te stessol S temi besedami je pobral klobuk, ki ga je vrgel na tla, in je stopil k svojemu konju, ki ga je bil priveza! za bližnje drevo. — Ali že odhajate: gospod marki? — je vprašal stari sluga. — Seveda____Kaj bi še mogel pomagati? — Mislim pač, da bi bilo gospodu markiju všeč, da bi videl popolnoma Iz nevarnosti gospodično, ki ste jo rešil smrti, tvegajoč svoje lastno življenje. _ Motite se; gospodična de Chaumont ne potrebuje več moje pomoči; shranjena je dobro v vaši družbi. Dober dan! Po teh besedah le skočil na sedlo. Za to markijevo vedenje je treba pojasnila, in to pojasnilo je zelo enostavno, kajti ponavljala se Je tudi tu nesmrtna kronika Montagnejev in Ca-puletov. Stoletja so si že bili vojvode Latour du Pic in grofi de Chaumont, ki so v moči in ugledu tekmovali med seboj, sovražniki, in ta mržnja se je !e še povečala-z rfvobcji. ugrabitvami in. kakor se ie govorilo, trfi z umori. S!ousnsK! oslepeli voJnR pri c!tr«n Kakor večinoma vsak dan, tako tudi danes sedi. : pri citrah in poizkušam svojo umetnost. Toda žalost! Bolečine v prstih mi ne puste več Igrati prelepih slovenskih pesmi. Tako bom moral^ pustiti c: tre za par uric. Ko tako premišljujem, kaj bi sedaj začel, se spomnim Vas, dragi primorski Slovenci in Vašega znanega lista »Edinosti«! Velik'* so že pisali slovenski časniki o nas slovenski) slepih vojakih, ki se nahajamo v graškem vodu in se učimo za nas primernih rokodelstev. Tudi se je čitalo o meni že v bolj znanih slove:-skih časnikih par mojih spisov. A Vaš list, mMim še do danes o meni ni ničesar objavil.Storil sem torej danes sklep, da pohitim v duhu v Tr^! in k časopisu »Edinosti«. Storil bi bi! to že poprej, a meni je bi! Vaš list popolnoma neznar. Predstavim se Vam, preblagorodni gospod urednik, kot novinec pri pisanju, po mišljenju pa pravi sin slovenske matere in Vas prosim, du mi odstopite prostorček v svojem cenjenem listu ? i moj spis.Znano Vam je gotovo, dragi primorski Slovenci, da imamo sedaj slovenski oslepeli vojaki svoje zavetje v graškem zavodu za slepce. Tu se učimo »slepo« pisavo čitati in pisati, košare plesti, krtače delati in s strojem pisati. Kn se izučimo, pojdemo vsak na svoj dom in bomo delali, kar se kdo izuči. Koncem tega meseca pojdemo večinoma vsi na počitnice za dva meseca, potem pa se zopet vrnemo nadaljevat svoje učenje. Nekateri se učimo tudi na citre igrati, kar pa je seveda zelo huda za slepega Človeka. S ko-rajžo in veseljem pa tudi to gre, a treba Je veliko potrpljenja. V tukajšnjem zavodu je že stara navada, da prirede slepci vsako leto meseca majnika koncert, kar se je zgodilo tudi letos. Druga leta so napravili koncert samo civilni slcpci, letos pa smo nastopili tudi vojni slepci. Kako smo toral vojni slepci prvič nastopili s ci-trami na odru. hočem Vam, dragi Slovenci, malo opisati, kar Vas bo mogoče zanimalo. 2e meseca Januarja sem bil odbran, da nastopim. V svojo družbo sem dobil dva Nemca, ki nista videla dru- Dopisnik se moti, ker Je tudi »Edinost« fc? objavila nekatere njegove spise. — Ufcd. Stran II. .EDINOST* štev 1H3 — V trstu, dne a Julija 1918. gega kot Crno temo cb najlepšem solncu. šment, s sem si mislil, kako pa poide to? Vsi trije smo .Sele začetniki tega hudega učenja, zraven- pa Se slepi fn nastopimo naj v koncertu? Ker pa sta ^rtioja prijatelja takoj obljubila, sem privolil tudi jaz. Do obljube me je privedlo samo to, da je tudi Slovenec vmes. ter da Nemci ne bodo Slovenca prekosali. Prišedšf k svojim tovarišem, sem jim povedal, kaj sem prevzel. Nekateri so mi prigovarjali. drugi pa zopet odsvetovali, češ. da se v tem tako kratkem času ne bom mogel zadostno naučiti in bom s tem napravil sramoto vsem slovenskim slepcem v zavodu. Pa kar Slovenec prične, morat udi iti. hočeš ali pa nočeš. In tako je bilo tudi pri meni. Poprijel sem se učenja kar s desetimi prsti, da. še po noči se mi je sanjalo, kako drgnem po teh presnetih strunah Nadaljne-ga učenja Vam ne bom opisoval, kajti lahko si sami predstavljate, da je šlo po polževo. Prihajali" so zadnji dnevi, in čimdalje bol] so mi rojile ro glavi misli o nastopu. Tudi moja prijatelja sta vselej, kadar smo se sešli, ugibala, kako bi naredili, da bi se bolje obneslo. Vsaklkrat smo prešteli dneve, in ko je teh zmanjkalo, pa ure. 2c se jc oglasil zvon. naznanjajoč, da se zbero tisti, ki imalo kako ulogo prL koncertu. Prišla le vrsta tudi name, da pokažejo moji prsti, kaj so se na-u^ilL Toplo ml Je postalo in prsa so mi kipela, da ic postajala b!uxa pretesna, čeprav Je precej velika. §c hulše pa je bilo zame, ker sem vedel, da le priSlo poslušat tudi več Slovencev, med njimi tudi gospod nadporočnlk £st. s katerim sva si enaoa od večkrat prirejenih izletov. Prijela me Ic gospa učHeliica za roko tn mi za šepetala na uho: »Francclj, le korajžuo, ter pokaži, da si se tudi Ti kot slep volak nekaj naučil.« Sel sem s evnjo dru?bo na oder, kakor da bi bil 5el le sebi 12rat Zadnnclo je. in srečno smo prlindrali do konca »Hvala Boqu, da fe šlo po sreči«, tako sem vzdihnll, a kaj bo drugič in tretjič, ker moram dvakrat nastopiti. Tudi draslč Je 5!o Sc dovolj srečno, oj presneto! Tretjič pa so strune mojemu prijatelju 7.mešale nrste in, veste, kai je bilo? Ob-fieal je f.c kar v začetku. O Francelj, kaj bo, če m» srreš ^e Ti na pomoč! Potem bi se namreč ne sme' pokazat' svojim slovenskim tovarišem. Ti tički bi mi tudi po noči ne dali miru. Vedel pn sem. da morata, Če eden opeša, drusa dva tem holi držati, kar nam Je bilo že poprej naročeno. Prečno sva k> pripeljala s tretjim tovarišem do polovice, kjer pa je že tudi drugi s pomočjo gospe Tjčffeliice prišel na pravi tir. Tako smo Jo potem rezali do konca srečno, in je bil naš koncert hvnla Bogu. da hvala Bogu, enkrat za zmeraj končan Vc'iko veselja do nčenja na cftrah pa mi ie prižgala gospa Slavikova Iz Trsta. Veliko si Je prizadevala In naravnost po njeni skrbi sem prelil citre, katerih bi drugače najbrž nikoli ne frael. kadar prlmem fe citre v roke. se je hvaležno spominjam In ji plačujem to njeno dobroto t nakaznico za plačilo v večnem Življenju. Ostala ho zapisana sredi mojega hvaležnega srca. Tako nam tečejo dan za dnevom naglo in še ne preveč žalostno v graškem zavodu za slepce. Srečne, nad vse srečne se moramo šteti, da imamo tukaj častito sestro Klaro, katera prav pc materinsko skrbi za nas. Za denar, katerega pošiljajo dragi slovenski dferotniki na njen naslov, nnrn kupuje razne reči, kaffere neobhodno potrebujemo. Veliko si prizadevj za učenje pisanja in čitnnia, ker je ona naša učiteljica Pomagate Ji še dve drugi sestri usmiljenki. Tako sem Vam torej s tem malo opisal naše življenje. Ako Vas bo to zanimalo, pripravljen sem Vam, dragi Slovenci, po počitnicah še kaj več risati. Mnogo lepih pozdravov Vam pošiljam cd vseh slovenskih slepih vojakov, posebno pa svojih Sošter ?ranc. Pripomba urednlštv.a: Ta slepi naš dopisnik piše s strojem in sicer v resnici Jbrezpo-gre^no. Edino le strcšic manka pisavi. Ootovo jih nima stroj. Obenem s tem dopisom pa smo predeli tudi dopis sestre Klare, v katerem nam sporoča, da se nahaia v zavodu tudi več oslepelih voja-kov-Tsfranov, za katere se njihova ožja domovina. Istra, briga zelo malo; ali pravzaprav nič. Sestra Klara nas prosi, da bi opozorili njihove rojake v Istri, da bi se v*al topateru spomnili teh revežev. Upamo torej, da ta opomin ne bo brezuspešen Darovi nal se pošillajo Izključno le na naslov: Sestra Klara Vorhunc. Odilijin zavod za slepce. Gradec. Leonhardstr. št. 130, Štajersko. Goveje meso za manje imovfte sloje. Jutri, v torek in sredo, se bo nadaljevala prodala govejega mesa za manje imovite proti pre-ščipnjenju št. 28 izkaznice za meso in maščobe (z rdečo črto) in proti izročitvi izkaznice št. 43 In sicer v torek serija a. b in sredo c, d. Na vsako izkaznico se bo dobilo Ve kg mesa Prodaja se prične ob 6 zjutraj v naslednjih mesnicah: Spangber. Barkovljc 99, Bolle, td. Šalita di Oretta 13. Punter, dreta Zg.. Callin. ul. Boroevlč 18, Pa-ronitto. P Caserma 6. Cavalieri, ul. Poste 3. Ca-dorini, ul. nadvojvode Josipa 11. Stanislawskyr ul. Campanile 17. Borgnolo. nI. Lazzaretto vecchio 52. Visintini, ul. Cavana 22, Borz.er, ul. Tigor 10, Stabile. ul. S. Michele S, Castro, ul. Fontanone 19, Bruna, ul Beccherie 1, Polacco, ul Beccherie 47, Pr?squaliiM? ul. Marije Terezije 43, Zadnik. P. S. Ofovannl 6, Simonetta. ul. Legna 4. PoIacco: ul. Torrente 26, Nichetto. uL Torrente 39. Marsfc, ul. Fnrneto 5, Pinter. ul. Farnelo 9, Zafutta, ul. Far-neto 38, Polil, ul. Acquedotto 13, Castellžtz, ul. Ginlia 67, Pangoni. ul. Glulia 18, Penso, ul. Giulia 7. Ottonischer. ul. Mcllngrande 10, IlHcber, ul. Barrfera 8. Depace, ul. Barrlera 26, Cossfch. ul. Fo5colo 2 Mcccnlgo. ul. Barrlera 31, Jenco, nL btituto 4. Benedettich, ul Plccardl 28. Ferluga, ts' DonadonI 6, Marusslch, ul. Settefor.tane 248. Tnpazzin, ul Settefontane 24, Pozzl, ul. Settefon-fcne 1. Del. zadruge, ul. Settefontane, Pouschč. ul. če! Rivo 34. Rizzian, ul. del Rivo 38, Del. zadruge, ul. S. Marco 22. Comlsso, ul. delFIstrla 51, Cemlsso, Campo S. Giacomo 19, Rizzian, ul. del-I' Istrla 76, Gatznig, Skedenj 50. Oodina« Škoden? 138» CENE: Enotna cena , . . K 10*40 ta kilogram Odbor 5entvMske podružnice družbe »v. Cirila h Metoda bo Imel danes, ob 8 zvečer, sejo. Naj pridejo vsi odborniki, ker so zelo važna poročila ua dnevnem redu. — Predsednik. Razpis častnih nagrad. Slovenska Matica ▼ L Ljubljani razpisuje 5 častnih nagrad iu sicer; 3000 K za pripovedni spis. ki mora hiti pc vsebini in obliki dovršeno in vseskozi umetniške delo. Obsega naj najmanj 10 tiskanih pol 3000 K za izvirno, vsem zahtevam dramatske umetnost: ustrezajočo d*amo ki izpolni v gledališču e» večer. 3000 K za nsiboljšfc izvirno znanstvene delo. ki poglobi in razširi spoznavanje našega lastnega naroda, bodisi njegove zgodovine, jezika narodopisja, literature, umetnosti. geologije. Hvne. flore itd. Delo naj obsega najmanj 10 tiskanih pol in bodi zamišljeno kot samostojna knjiga. 1500 K za manjše izvirno delo znanstvene vsebine, iz katerekoli stroke človeškega znanja, obsegajoče najmanj 5 tiskanih pol. Prednost imajo spisi ki se pečajo s kulturno važnimi, splošno zanimivim, znanstvenimi problemi. 1500 K za poljuden znanstven spis. iz katerekoli stroke človeškega znanja. Spis naj obsega najmanj 10 tiskanih pol ter naj pregledni In v razumljivi obliki obdela širše, vsebinsko zaokroženo, znanstveno polje, ki sodi v okvir splošne izobrazbe modernega človeka Delo izide kot samostojna knjiga in naj Je po možnosti opremljena z ilustracijami. Cc Matica ne sprejme pripovednega spisa ali drame, ki bi ustrezala navedenim pogojem, dobi pa popolnoma zadovoliu-ioč krajSi pripovedni spi«, prvovrstne enodejanke ali dvodejanke, bo nagradila tako delo s sorazmerno manjšo nagrado. Celo nagrado pa prizna avtorju, ki pošlje popolnoma ustrezajoče gradivo za en glediški večer, na primer tri enodejanke ali eno dvodejanko ta eno enodejanke. Matica utegne prejeti tudi rokopise, ki bi kot konkurečna dela ne prfšla v poštev, ki bi bili pa sicer sprejemljivi in vredni objave. Take spise bo Matica sprejela in nagradila z običajnimi honorarH. Pisatelji prejmejo za častno nagrajene konkurenčne spise tudi običajne honorarje. Svoje spise nal opremijo z gesli ali psevdonimi. Te psevdonime oziroma sesla naj napišejo na zaprte kuverte V zaprtih kuvertlh naj. bodo njihova prava Imena Rok za vlaganje rokopisov poteče s koncem leta 1920 Vojno - pomožn: ur~d političnega društva »Edinosti* posluje v prostorih »Tržaškega podpornega in bralnega društva« v nlici CarliUia št. 39, I nad., ua levo, in sicer, izvzemši nedelje in praznike, vsak dan od 9 in pol dop. do 12 in pol pop. Ob tem času je urad na razpolago strankam za vsakovrstna pojasnila in sestavljanje vlog v vojno-eskrbnih in raznih drugih zadevah. V slučajih potrebe bo poslujoči uradnik za stranke tudi osebno posredoval na pristojnih mes*ih Podporno društvo za slovenske visokošolc« v Gradcu je praznovalo v minoiem upravnem letu 1916/17 dvajsetletnico svojega obstanka S ponosom sme zreti na uspešno dvajsetletno delo V tej dobi je razdelilo v podporah 101.739'25 K. 399 slov. visokošolcev je našlo v našem društvu gmotno oporo in malone vsi ti žc delujejo danes za domovino In narod. Navzlic svetovni vojni je mogel odbor dezdaj s pomočjo blagih podpornikov In dobrotnikov izpolnjevati svojo vzvišeno nalogo. Toda s strahom gledamo v bodočnost; zakaj čaka nas šele najvažnejša naFoga po končani vojni, ko se dijaki-vojaki povrnejo na visoke šole nadaljevat svoje študife, bolnf In izmučeni na duši in telesu: ko bodo iskali sveta jn gmotne podpore v prvi vrsti pri svojih rojakih in podpornih društvih. Kje najdemo potrebnih sredstev, da jim pomoremo v njihovem bednem stanju? — Razpoložna društvena glavnica znaša le 4561'60 K, ki bi se v 9 mesecih porabila za 8 dijakov, ako bi se Jim dajale poprečne podpore mesečnih 60 K. Pomisliti pa tudj moramo, da draginja narašča cd dne do dne in da bo po vojni število prosilcev šest- do sedemkrat večje, nego zdaj (1. 1905/6 je bilo 82 podpirancev). Da bo moglo torej društvo I nadalje Izvrševati svoje človekoljubno dele. Je naša prva dolžnost, da povišamo društvene dohodke in začnemo ze zdaj nabirati nekak reservni zaklad za bodočnost. Zato se obračamo do slovenskih rodoljubov, zlasti do tistih, ki jih Je Bog obdaroval s posvetnim blagom, in do slovenskih denarnih zavodov, do občinskih, okrajnih In drugih javnih zastopov, naj v teh obupnih časih našo revno, a nadarjeno in marljivo visokošolsko mladino podpirajo z večjimi prispevki ter nam pomagajo vsaj deloma nadomeščati izgube, ki nam Jih je krvava vojna prizadela v akademičnem naraščanju. Kdor ni prejel letnega poročila, niti če-kovnlce. naj blagovoli denar poslati pc poštni nakaznici na blagajnikov naslov: Ins. Henrik Me-horčlč. Gradec (Oraz), Engelgasse 13. — Odbor Za odbor: D 2tžek. predsednik Skedenj. V nedeljo, 14. t. m., priredi škedenjska šola veselico v dvorani Gospodarskega društva. Na sporedu je petje, telovadba in igra. Naš! malčki prirede to sla vnos t v korist svojih stradaiočih slovenskih bratcev In sestric; prav zato se Je nadejati obilne udeležbe pri omenjeni prireditvi. Kje je begunec Klede ali Hlede iz Podgore, ki je bival še pred kratkim v Dorflesu na Nižje Avstrijskem? »Osrednji odbor« Je vložil zanj 30. 111. prošnjo za vojaško podporo, ki je sedaj rešena pod št. 17714'S, a vsa zastana podpora ne more biti zda.i izplačana, ker se Je Klede nekam preselil, ne da bi bil naznanil novi naslov. Tudi dopisnica, poslana v Podgoro, Je prišla nazaj. — »Osrednji odbor« Dunaj, 1 Bankgasse 2. Mestna zastavljalnica. V torek. 9 t m., se bodo dopoldne prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene na razne prejšnje številke serI3e št 142, popoldne pa nedragocenl predmeti (obleka in perilo) zastavljeni meseca decembra leta 1917. n3 zastavne,.listke serije 142 od St 39.801 do štev. 41.200. Tržaška kmetijska družba naznanja, đa so |i prispela sledeča semena: repa za jesen, črna zimska redkvica, zimska solata, motovileč, detelja, čebulno seme in detelja lucerna ter vabi kmetovalce, ki s: niso še preskrbeli ta semena, da si nabavijo ista čimpreje. Semena se delijo ob delavnikih v njenem uradu. uHca Vtenna 51. 10, med 8 in pol predp. do opoludne. Kepnc seme za jesen. Tržaška kmetijska družba naznanja kmetovalcem bivajočim v bližini sv. Ivana, da je prevzel prodajo semen, repe za jesen, gospod Hinko Schmidt. trgovec na Vrdeli. Kmetovalci, bivajoči v tem okrožju, si lahko nakupijo pri Istemn to seme. Občni zbor podružnice Glasbene Matice se bo vršil v sredo, 10. t m., ob 1 zvečer v društvenih prostorih. Vabimo vse CIane, da se udeleže občnega zbora v obilnem števila. Odbor. Knllievnost In umetnost. Kr. hrv, zaerebšk* de*elao gledali!£* Snočnb ponovitev opere »Carne** ie bil/ v vsake® po gledi popolnejša o? prerrljcre Popravile s** se nedostatnosti in uspet zate tud; poncJn Canner jc pela zopei ga Vika Engel. izborno pa dr> nismo čul* obliubliene altislkfr Gledališče J* bU^ dobre obiskano mm* Večeras u ? sati izvadjat* če opern* or- kestai kr hrvatskoga zemallskoga kazališta simfrnfjskr koncerl pod ravnpnteru dirigenta Sachss i Baranoviča Na programu le predigra Wagnerovol operi »Meistersinger«, dvije pred igre operi P?ttori Pi£rrimfr:ghi od SmžreglJe, Ca priccic iraliano od Cajkovskoga Scherzo od mla dop hrvatsko? komponiste Stančiča Jesen, sim-foničkp piesan od Zurcoli-s i V Simlonija o e-molu od Dvofaka Ulaznica na galeriju je 1 kruna, a ne kakr ie bil'' pogrešno Štampano krune 2. * » • Sutra, o utoraV posljednja predstava največe ga uspjeha u sezon? Prodane nevfeste. U glavnim ulogama Irmt Polak Riiavec i Križaj • * * U srijedu počasno veče izvrsnog umjetnika Jo* Sipa Esjavca i oprosna večer vrijodne untfetnlce Leonije Ogrodzke Izvadjatl 6e se opera Mada-me Butterfly »Cesar Karei I.« V c. kr založbi šolskih knjig na Dunaju je izšla slovenska izdaja Leon Smol-letovega mladinskegi spisa Kaiser Kar? I. Slika njegovega življenja, katero je priredil ministr-stveni tajnik v c kr ministrstvu za uk in bogo-častje dr E Skaberne. Knjigo krasi cela vrsta krasnih sflk iz cesarjevega in cesarlčinega življenja in se mora sploh knjiga po svoji sijajni opremi smatrati za eno najlepših, kar Jih je v ■zadnjih časih izšlo v slovenskem jeziku. Jako primerna bo ta knjiga za darove marljivi šolski deci. k' l>o gotove z največjo radostjo segala po nje? Naroča sr naravnost v zproraj omenjeni založbi in pa v vseli knjigarnah DAROVI. — Mons Kjuder daruje za barkovljanski otroški vrtec 10 K in črnov. g Martin 2md?r:iC v isti namen tudi 10 K Češko EiidfevičSca Restavracija (Bosž-kova uzorna češka eostiina v Trstu) se nahaja v ul. O. OdUttS (zraven slavne pošte.) Slovenska postrežba hi slovenski jedHni lisf? 0 ulici Pondores it. Z" Od danes naprej v 6telu SlaS (vogal Barriera vecchia) Kupuje se: Vreče do K 7.— vsako. Pletene odeje do K15.— kg-Cunje po . 89 vin. kg. 0. CEsm ZOBOZDRAVNIK Dr* J. Čer mak v Trsta, ulica Poste vecchle 12 vogal ulice delte Poste Izdiranja zobov brez bolečin.— Plombiranje. — UMETNI ZOBJE velika IzDera 233 GlBtt h fiivn ž uiMaI t; Trsi - GIo Stadion 10 - Trst OUprt od 8' 2 zvečsr naprti eeee ostopnina K 2 = liitfil mMžMim i« v Dobiva se pri Mllan-i? Mm? — Llaliijan« I se račuoaio po 6 stot. besedo. — Mastno 4isk?ns besede se računalo cpKrat več. — Najmanjša j—: pristojbina znaša ftottaJt. :—: -rr ftn novo kolo {bicikelj), dre pnočni rlvUll omari I io ogledalo. Ulica Tizianr« Veeelio St- 18. pritličje. 2411 O-fn-j^fl Pevljar, srednje staronti, v svrho l-iUvel ženitve v4oto braz otrok ali gospodično a premoženiem. — pore Ins. odd. Edinosti pod „Šu 8199". 319D krasno etanovanje ; (24 sob, kopal -________oica, m^la sobica in 2 druga prostora) v nI. Kandler St 8. X. nad. 2411 0;'u3 S2 vreee vf=ake vrata. Fran Babič, ul Mo in grande it. 20. ?-q47 Kupuje flete! Balkan, Trst, Plazza Caserma. ntfital«? Anton Jerkič roslnj«it svojem ateljei a ▼ Trstu. Via del le Poste St 19. 40 Sifftj m šiuanjg in uisanfe nesi- Bogata zaloga vseh potrebžčin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje. — Tvrdka usUnevfJena le»a 1875. — _ ! .'.t C 1 ^HB! Lit aI« a ^ši S Trsi, iiU&a 19. Dnsunik „Edinost" i? Trsta io izdai in talolD ca^lcunjt kniiee: 1. »VOHUN, bpisal 1 ^ Cooi«:r Ccaa K 3. »TRI POVESTI QKOt*A LL\A IbU . jA< Cena K 1*10. 3. »KAZAKl«. Spisal L. N. Tolstoj PosStivenlJ Jos Knaflie. — Cena K 2'I0 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal Kar. SjercWevW Turjulenjcv. Poslovenil dr Ciubtav On-Roria Cena K 1'30 5. »POLJUB«. Povest i i gorjkega iivljen .« će-Skega ljudstva. Spisala Kar u lin j Svjetla Ho-sioveni) F. P. — Cena K ITC. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OPREP^ f M JEZIKU PRI KATOL JUOOSLOVANIM« (Malo odgovora na škofa Nada poslovno pa stirsko pismo v pouk slov ljudstvu.) — Cena 40 vin »IGRALEC«. Roman. Iz spominov mfndei :a Ruski spisal E. M Dostojevski) Post. \enii R. K. — Cena 2'10. »JURKICA aOICEVa« Spisal Ks Sa: dor-Gialski Prevel Fi Orel — Cena K 2'6(J. 9. »UDOVICA«. Povest iz stoletja. Napisul I. E. Tomić Poslovenil Stefnn Klavs — Ceoa K 2T0 10. »JUO« HistoriCen roman Spisal Prnkop Clio-choloušek Positrvenil H V - Cena K 4"- 11. »VITEZ IZ RDEČE HISE« (Lc Chevafier do Maison rouge) Roman Iz časov francoska revolucije Spisal Aleksander Dumas star Prevel Ferdo Perhavea — Cena K 3'40. Vse te knjiffe se dobivajo v tiskarni »Edinosti i v vseh knjigarnah po Slovenskem po povzetju ali proti naprej poslanemu znesku. — Za p< >no posamezne knjige Je poslati 30 vin. ve?. - miijii 1.1 in i iMiraini" n ■■■■ m «■ 7. 8. ^- V . c: i Uu^ vri IBS srebra !n đrcgsUe kupuje po naj vi jlTi cenah dobroznana urarna In zlatarna ALOJZIJ P9UB o Trstu Piazza Barriera v. 2. rcvivo ^ogra^rao poaieue irsv. Cono 4?. (pri Trga Piazza da»a legna) Taiefon im Preskrbuje vsakorazredne pogrsbe, prevoz mrličev nt v m jx države Zaloga in razprodaja mrtvaških predmetov, krst iz kovine in vsakovrstnega lesa v raznih oblik h, vencev, s« ei i t. d. po tnernih cenah. — Skladišča v lastnih prO)t rih via de?!a » esa ^t. 31. ------ Brzojav: t O MlSRBNi' .-O^iST'S TS57. fe ~-a=a '"i.iMHi'iii'11! 'rn'i'iff unmmm * žaNrats- a s 1 1 • -ši ii „t ti lili In osa đrusa semena za lesen prlpGieča tvria Sera & top. — ljiljana. s KUPUJEM I po najvlšjlli cenah. P BUCHE«, Trst, | Lesni trg (Piazza g ^B^KSSBBSB de,le iegna) 12, K. o* P uniči Malto hitro stenice, i Vzoree, stekleniea • . K g Večja steklenica . , , R 16.' " Brizg alniea.......K Vsa naročila je nasloviti oa Lekarno k „Nadi*\,Zur HoffnungS št 14, Pćcs Ogrsko. 4 ^ ffii. i% ^ jSrSii kfi V Trst, m tim rti Risparmo 5 (iisiaa PDSiJjjj) KspHal en rezerva K 23,SCO.OS3.-Filijaike: Dun^j Tegetho strast V Dubrovnik. Kotor Ljubljana, Metkov č Opat \d, Spin, šibenih, Zadar Vlose na kaj&lce 3 \ °o Vlos© na knjižice od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentn. davek plaCšje banka od svoj. « < )bresft)va vlog ra tekočem in žiro-računu po dogovoru. Akreditivi čeki in naka i e n vsa tu-in inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja: vrednostne pap.rjc, te ti.*, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srećke, valute, de izc piom it I. II • predujme na vrednostne papirje in Dlago ležeče v {avnih skiaiii Ct >. Deposits. — Prodaja srečk razredne loterije. Zavar vanje vsakovistnih papir j v proti kurzni iz-ubi, revizija žrebanja srečk itd. brezp ačno Sravbnl kiedii. run ir kreditt — Borzna naročila. — — Inkaso.---Menjalnica ----Eskoiiipt menic Telefoni: 1463, 1793 in 2f,66. Brzojavi. JADRANSKA 'jVj.' "■:.' ■ m Uradne ure: od 9 dal popoSdna---- —- PROSIMO SLOVENSKIH, HRVATSKIH I IN ČEŠKIH KNJIG ^ NAŠE RANJENE ! IN BOLNE JUNAKE .TER ZA ONE V I [OKOPIH. - POŠLJEJO NAJ SE V j 1 - NAPOnNl DOM V TRSTI! Rlanlane Afiflstie a dl Sicarti »Trsta j i (Lastna palača) astanovliena leta 1838. ZaTaroranj« proti uu>di, povzročeni po ofoju streli in eksplozijah. Zavarovanj« steklenih pleA£ proti razbitja. Zavarovanj« proti tatvini m vlomom. Zavarovanja pošiljate v aa »o rja in po fuhem. Življenjska savarovanja ▼ n«jrazli£nejii kombi, aaci fah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1915 K 199,625.992-40 Stanje zavarovalne glavnice aa Šiv\je^j« (31. 12 1915) K 54S,40o.84»-— Odkar obstoja dražba, je bilo r vseh briefcb h- plačano na škodni K 872.451448 83. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih Io v»t nejših krajih Avstro-Ogrske sionarhije. OffJasl, osmrtnice, zalivale lm vsakovrstna naznanja reklamne vsebine, nal se pošl* (iaio na »Inseratnl oddelek Edlaosu«, Rsjvečin slooenslm hranilnica! Ljabiiana, Prešernova ulica sf. 3 j« Imela koncem leta 1917 vlog.....K 66,800 000 hipotečnih in občinskih posojil...... 2/,000 000 rezervnega zak!ada .......... 2,000.000 Sprejema vloge v-sak delavnik fn jih obrestuje najvišje po večje in nestalne vloge pa po dogovo u Hranilni« je pupla n va na i» stoj pod k,n!ralo c. kr« deželne Vt&de. Et varčevanje ima vpeljane I Čne domače h anilnike. fOSOja na zemljišča in poslopja na Kranjskem piutl izven Kranjske pa proti 5 lU % obrestim in proti nafmanj 1 % oziroma s/i °lo odplačevanju na dol*',. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanov' KREDITNO DRUŠTVO.