CENTR* UPRAVA
KOPITARJEVA 6
PMMuhski DHEVKIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Prečifajfe članek na IV strani našega dnevnika o čudovitih posledicah, ki jih ima pri tržaških kominfor• mistih druga resolucija Informbiroja!
Uto V - .StPtz	Pošt,li'ia platana v gotovini
_ v Oiev. ČOH. {13/H.) Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST, petek 2. decembra 1949
Cena 15 lir
la canpagaa scaiidalislica fei coaiiiiiforiiiisli locali
i I locali social-patrioti co-*informisti devono esser ri-molto a mal partito se >0no costretti a dedicare la W®« totalita della prop ria 'ktnpa alle fantomatiche im-frsse dell’UDBA. A seniir loro SUesta dovrebbe esser e una Mizia potente ed organizza-11 in modo sbalorditivo.
}nfatti gira nel nostro ter• lilbtio armata di tutto pun-% convp.e rapine, omicidi, ^occža, špara e cosi via. In lUthe parole domina soprana Vtschiandosene delle miglia-^ e migliaia di membn della civile, della polizia mi-'hre nonche delle truppe oc-'Hfdnti anglo-americane. Que-vorrebbero jarci credere i n°nisti cominformisti propi-Ja,1do agli scarsi loro lottatori ®l!e store veramente fanio-Niche. Dato pero che una non bosta raccontarla per Merla credere, nessuno o poji preslano jede a tutto cio; ftto piu cit® i jatti contrad-•fcono le balle.
Pobbiamo pertanto chieder-il perche di guesta campa-cosi insensata. Tanto in-^sata da togliere Vultimo wtume di fiducia ai pochi in-8biuj che ancora 1’avevano. ntfe campagna non e certa-*l*nte dovuta al caso od e "i® cosa a se stante. Per Cažanque abbia seguito l’inau-q vergognosa campagna j' calunnie lanciata contro la luQoslavia socialista, da un aa«o c mezzo ad oggi, dai co-1,1injormisti. Vattuale fenome-"° della loro degenerazione J0« e certamente inspiegabi-e-ton i pronto ad attehdersi piu degradanti ancora. ■les‘o perche la storia e la 'jpterienza ci insegnano che j n"!o ci si allontana dalla S fada della verita per battere della menzogha e dello J^oino. inevitabilmente si J^knda sempre Din nel ri-cofc. 7We e la situazlcme co-
5,1Vormista.
Vediamola dunque un po
fli da vidno questa jase del-.lotta. tutt'altro che onesta,
. n5o coloro che so no rimasti *kli ai principii del marxi-^■eninismo. Analizziamola sua essenza e nel suo ?.®dficato per poterla classi-
ti ti
are giustamente.
. F u sopra e sta to accenna-®I!a insulsa campagna di Jtunnie verso la Jugolavia ®erso tutti i comunisti con-f9Uenti che non vogliono sa-ebie di rinnegare la linea ri~
»oiu
'nnnria Vattuale pos z o-
J9Cominjormisla no n rappi~e-altro che un’episodio ‘® stessa campagna.
9os,
Jsa s> ripromettono i so-trioti cominformisti con Je provocatoria campagna ^''alistica contro VUDBA?
^°ssiam° senz’altro classifi ^ ® dli scopi principali I°ro si prefiggono.
,*si sono:
che
• Creare una psicosi di ter-
- _ .
j„e °he Po°sa presentare la jyava ed i snoi organi jOtori sotto i/na falsa luce;
far intravvedere un certo l^oame-to d-IVU DBA con jPoiisj-i imperialista: te/ aVallare con un rresunto » mrismo il renlp terrorUmo e^s- tramite le loro squa-
p. di marca fascista tentano
ln^taurare.
l^ttrriiniamoli piti dettaglia-
"en
(jj cominformsti hanno cer-t(j° i® tutti i modi di convin-jt/ i demrcratici eh n in Ju-via repna il terrore Me-
lij."4 gente crcdeva piu inten-tC(I"ann gli sforzi Pero in-
B b 1	.......	I	On	1 '1, I.
il, ■ !n quanto ognimo sd che
L “"po stocpin Specialmen-
* f»«. •
. 9ui n pries-e dovc basta
Ik * a
^cre a piroscafo o Ig cor.
i,' °d in meno di un’ora di ‘to ognunp pud stil luogo,
|*0na jj cnnrtatare la falsitd i.9OCCUsp Migliaia n mi"Ua-
lavnratori. non solo trie-
e sono res conto che e esiste solnmente sui
s
k ®li cominformisti, i “ neeessario perctd trova-
nuovo o, per
i.x
1 Iboo Precisore qualcosa che ne o fasdsti avevano
®it0
in tutte le salse dal
•HcJj,0 J94S fino a quando i '“i	co	m	nformisti
^0»	*	h.fl	mir.
hanno sostittiiii. Qual-
^«5 n>0lnnia che potesse far \ su qualcuno. Creando !% ®s*,'osi di terrore nella de! TLT si tenta di far * Id tori ul la soguente
^‘ deij0"6' Se f"ori dai con'
'In
tfi_ a Jugoslavia la polizia
J 1	til	rt	rt	—	t	—	—	-	—	m	-.1	i	—	Al	*	B
;lhi!ea fugoslaoa semina un
\ j ferrorc immaginiamoci Iti,,,, ‘n casa propria.
poi al secondo h ^iiaie°UenrI° 1 P’! desirieri /% ,e *°ci. i! lettore do-
SlLqiUndere ad un'al‘ra
\S nQ:
per poter far ‘°f7iramente q uesta
So leUe essere in collega-\
A ^
^ do//a 5U potenza prima o
la lnrale p°lizia
v*1«.
“• e la
altrimcnti non
pino. Dunque il Cominform ha ragione.
In terzo luogo f social-patrioti cominformisti 'si sono alienati le s mpatie di moltis-simi onesti lavoratori proprio per i metodi di pretta marca fascista usati dalle l°ro squa-dracce. Essi non sono mai Hu-sciti ad organizzare un tcr-rorisnio di massa nia per riu-scire nei loro inienti hanno cercato di usare di guanto po-tevano disporre, cioe delle squadre d’azione_ Hanno agito come il fascismo, con il metodo di Giunta, con due o tre gruppi di 20 o 30 persone che vanno a caccia del singolo. Anche questo e durato fin che e durato ed ha sortito Veffetto contrario; quello di mobilitare Vopinione pubblica contro di loro. Hanno ritentalo ultima-mente; il vergogncso episodio della Maddalena contro il mae-stro Švara e suo figlio fa testo. Ma contro le loro speran-ze. ancora una. volta Vopinione pubblica ž insorta unanime ed il fronte democraiico si e rin-saldato ancor piu. Percid i cominformisti hanno ces"ato di attirare Vat tenzione su un presunto terrore delVUDBA nel tentativo di far dimenti-care quel terrore che essi tentano di instaurare.
Soltanto hanno fatto i conli senza 1'oste in quanto la opi-nione Pubblica non e cosi in-genua come loro pensano ed i democratici fedeli alla prassi marzlsta-leninista li hanno coperti del proprio d’sprezzo. Non solo ma simili sistemi hanno vieppiu rinforzato la decisa volonta di combattere sempre piu strenuamente contro i sistemi denunciati.
Tutta questa questione ha pero il suo lato dclororo. Quanto 6 stato esaminato non rappresenta solnmente la linea dei social-patrioP locali, ma pure la linea dell’U.1, Una linea ed Un sistema che infa-mano il comunismo. Certuni, specialmente coloro che hanno simno.t.izzato con il movimento prnletarin pur non entrando deei"amente nello stes°o, -pos-snno credere che tut*0 cio si identifichi con il comumsmo. Possonn credere che un simile obbrobrio sia comunismo.
Por impedire Vaffermarsi di una talp concez one, per impedire che es&a prenda piede, svetta a no i il compito di de-nunciarp una simile degenera-zione che con u comunismo non ha nulla a che vedere. E’ per d'fendere il patrimo-nio po Utico dei vartiti comunisti che not lotHnmo. Ouesta e l'essenza che not difendiamo. Noi siamo decisamente contra-ri nlia attuale Ihieg Politica dell’U.1. che infanga il movimento oneraio internazinnale. Qupv,jo rriticlramo j dirigenti delVURSS, che una simile Hnea poVtica tentano intro-durre in seno al proletariata. In facciamo perchi IV RS S, che e la connuista piu sacra e riti cara non salo dei po poli driVUPSS ma dei democra-tiči dpi mondo intero. non ha il diritto d: reivsionare in moda cosi vergognoso il marr.i-smo-len:r>ismo.
EtJGENIO LAURENTI
c lasciarci lo zam-
Odobrena pogodba
o drobni obmejni trnovim med Italijo in Jugoslavijo
ttiM, J. - JMu pti.dlog zunanjega ministra grofa Sforze je ministrski svet odobril dva načrta odlokov, ki bosta predložena predsedniku republike v podp.s. Eden izmed teh se nanaša na izvajanje pogodbe o drobni obmejni trgovini med Italijo In Jugoslavijo. Ta pogodba je bila sklenjena v Vidmu 3. februarja letošnjega leta. Drugi odlok pa se nanaša na izvajanje pogodbe, ki je bila sklenjena isti dan med obema državama za izmenjavo proizvodov nekaterih obmejnih predelov.
Velik razmah turizma
v Jugoslaviji
BEOGRAD, 1. — Letos je nad 1,600.000 jugoslovanskih delavcev preživelo svoj dopust v raznih turističnih centrih Jugoslavije. K temu številu je prišteti velik pritok delavcev v sindikalne domove, kjer so bivali brezplačno, drugi turisti pa so bili deležni vsakovrstnih popustov Zaradi vedno večjega razvoja turizma v Jugoslaviji so začeli graditi nove hotele, za ka. tere je vlada določila preko pol milijarde dinarjev.
BERLIN, 1. Maršal T.n.u šenko je bil imenovan za na-s'ednika Rokosovskega kot vrhovni poveljnik sovjetske vojske na zahodu.
MHFOMSTICni UOHini m ZL0ČIHCI; Osmo poročilo gen. /Ureva
v v
PRED SODISCEM V SARAJEVU
3.
Sovjetska i/oiiunska služba se je za svojo sovražno politiko proti Jugoslaviji posluževala ruskih belogardistov, ki so med vojno sodelovali z Gestapom in SS-ovci - Krasiljnikov je bil earislični vohun in je imel nalogo umoriti Lenina
BEJGRAD, 1. — Pred sarajevskim sodiščem se je danes začela razpiava proti skupini 11 ruskih belogardistov, ki jih je vodil Aleksej Kriško, ki so obtoženi, da so pri izvrševanju nalog, ki jim jih je poverila sovjetska vohunska služba, izvršili vrsto dejanj z namenom, da strmoglavijo sedanji red v Jugoslaviji. Med vojno so ob- i
toženci aktivno sodelovali s so' vražnikom. Po vojni so pridobili sovjetsko državljanstvo. Nezateri od obtožencev so izrazili željo, vrniti se v Sovjetsko zvezo, česar pa jim sovjet-
ske oblasti niso ugodile; na-
šo prejeli sovjetsko državljanstvo.
Obtoženec KRASILJNIKOV ALEKSANDER je vodil propagando proti socialističnemu redu v Jugoslaviji, po resoluciji Infoiinbivoja pa je širil vesti o zatrjevanih ljuciskili vstajah, o manifestacijah in demonstracijah.
Ugotovljeno je bilo da je
bil obtoženec svojčas caristični vohun, ki je osebno nadzoroval Lenina in ki je imel nalogo izslediti ga na Finskem in ga umoriti, ko se je pripravljala
sprotno, dobili so nalogo, naj vršijo vohunsko službo. Vsi obtoženci so pribežali v Jugosla-slavijo po Oktobrski revoluciji leta 1917. Nekateri od njih so se aktivno borili ob strani protisovjetskih oboroženih sil.
Obtoženec ALEKSEJ KRIŠKO, duhovnik ruske pravoslavne cerkve v Sarajevu in bivši kaplan Vrhovnega štaba Denikinove belogardistične armade je med vojno izvršil- številna zla dejanja v sodelovanju in po navodilih šefa gestapa v Sarajevu Heinricha. Med drugim je zbiral informacije o položaju v Sarajevu, o nekaterih članih ruske kolonije v tem mestu ter zlorabljajoč svoj poklic duhovnika je vodil propagando v korist okupatorja in ustašev. sodelovanjem bivšega carističnega generala Zapol-skega in z drugimi osebami je med ruskimi belogardističnimi emigranti zbiral doorovoljce za korpus ruskih dobrovoljcev, ki naj .bi ga poslali na fronto proti Rdeči armadi. Okupatorji so uporabili nato te edinice ruskih belogardistov za izvajanje terorja v Jugoslaviji. Po vojni je obtoženec Kriško nadaljeval svojo propagando proti državnemu redu v Jugoslaviji in med drugim zatrjeval, da se bliža nova svetovna vojna, v kateri bodo Amerikanci zmagali nad Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Vendar pa je Kriško že leta 1945 in še posebno potem, ko je postal sovjetski državljan, začel delovati za račun sovjetske vohunske službe ter še ojačil to svoje delovanje po objavi resolucije Informbiroja in po nekaj razgovorih s funkcionarjema sovjetskega poslaništva v Beogradu Jelišejeva in Ivanova. V svojih poročilih je obtoženec med drugim dajal lažne in ormacije o zatrjevanem trpinčenju ruskih belogardistov, ki so postali sovjetski državljani, o namišljenih tolpah, ki da so šle v gozd po objavi resolucije Informbiroja. Obtoženec si je izmislil vrsto napadov ter namišljenih tolp proti prebivalstvu, prometnim sredstvom itd. Te lažne informacije, ki jih je Kriško posla’ sovjetski vohunski službi, je pozneje izrabljala sovjetska m kominformistična propaganda v voji protijugoslovanski gonji v tisku in radiu.
Obtoženec GONJEV VLADIMIR je obtožen sodelovanja z gestapom in z ustaško policijo ter da je zbiral ruske belogardiste za korpuse dobrovoljcev in oddelkov SS. V aprilu 1945 je na nekem sestanku na sedežu bivšega švedskega konzulata v Sarajevu Gonjeva najela sovjetska vohunska služba s posredovanjem nekega sovjetskega polkovnika. Gonjev je sodeloval s sovjetsko službo po komandantih Lovjaginu in Pavlu Jelišejevu Fjodorovu, katerima je pošiljal informacije, ki so jih od njega zahtevali. Po resoluciji Informbiroja je obtoženec vodil propagando, ker «je bilo potrebno eliminirati iz vodstva države predsednika vlade maršala Tita, podpredsednika Kardelja in Rankoviča ter ministra Djila-sa.»
Obtoženec inž. NATOLIJ POLJAKOV, ki je še pred vojno vohunil za imperialistične sile, je med vojno dajal gesta-pu informacije vojaškega in gospodarskega značaja. Julija 1945 je izročil poročila informativnega značaja nekaterim funkcionarjem Unrre. Po reso luciji Informbiroja je Poljakov stopil v stik z obtožencem Ze-rebkovim in sodeloval ž njim ter vodil kominformistično propagando.
Obtoženka KSENJA KOMAD je stopila junija 1942 v službo gestapa in se posluževala gestapovskega agenta Pankra-tiva. Zbirala je ruske emigrante za nemške odelke SS m za ruske korpuse, ki so se borili skupno z Nemci proti edini-cam osvobodilne vojske.
Obtoženec BOREMOVIC AR-SENIJ je med vojno bil usla-ški namestnik tožilca v Travniku. Sestavil je obtožnice proti številnim skupinam jugoslovanskih rodoljubov, od katerih ®o bili mnogi ustreljeni. Leta 1947 je stopii shk s sovjetsko vohunsko službo po Leonidu Latiševu. uradniku sovjetskega tiskovnega urada in dopisniku «Tassa» v Beogradu. Kmalu potem ga iP Latišev spravil- v stik s funkcionarjem sovjetskega poslaništva v Bei-gradu Pavlom Jeltšejevim Od takrat in do svoje aretacije je obtoženec pošiljal poročevalska poročila sovjetski vohunski službi. Sestavil je za sovjetsko propagando lažna poročila o diskriminacijskih ukrepih jugoslovanske oblasti do ruskih belogardističnih emigrantov ki
Oktobrska revolucija.
Obtoženec KOSTRJUKOV VASILIJ je sprejel delo za sovjetsko vcihunsko službo ob nekem svojem obisku na sovjetskem poslaništvu v Beogradu. Imel je nalogo zbrati v okrožju Gračanica, kjer je bival, informacije za račun sovjetske vohunske službe. V tem kraju je širil kominformistično propagando in vesti, med drugim tudi, da bo jugoslovanska vlada strmoglavljena in da bo Sovjetska zveza v treh mesecih zasedla Jugoslavijo.
V A ie cprejel v sovjetsko vo-hunsiio službo komandant Mo-rozov okoli polovice leta 1946. Ko je komandant Morozov zapustil Beograd, je obtoženec sodeloval z Latiševim. Pozneje mu je Latišev dal nalogo, na; dobavi poročilo o nekem beograjskem gospodarskem podjetju. Latišev mu je tudi dal nalogo, naj stopi v stik z jugoslovanskimi vojaki, s funkcionarji notranjega ministrstva.
Obtoženci GESLER, VADIN, SOKOLOV PETER in OLISOV-SKI GEORG, ki so bili tudi v sovjetski vohunski službi, so zbirali in pošiljali informacije obtožencu Zerepkovu ali pa naravnost sovjetskemu funkcionarju jelišejevu.
Pri črtanju obtožnice pred sodiščem je javni tožilec poudaril, da so bila dejanja, ki so v zvezi s preteklostjo obtožencev, znana tudi sovjetski vohunski službi. Ob predložitvi prošnje za sovjetsko državljanstvo. kakor so izpovedali obtoženci pri zaslišanju, so jih sovjetski predstavniki vprašali za pojasnila o njihova preteklo-
Obtoženea ILIJO 2EREPKO- sti in o njihovem protirevolu-
cionarnem delovanju, in ta pojasnila so bila podana. Kljub temu, i? izjavil tožilec, je sovjetska vohunska služba sprejela te ljudi, ki so izvršili zločine tako proti narodom So-vjetoke zveze, kakor tudi proti narodom Jugoslavije, kot svoje agente za prevratno in vohunsko delovanje proti Jugoslaviji. Kakor je razvidno iz izpovedi obtožencev, je pripomnil tožilec, je sovj-tska vohunska služba izkoriščala njihov bedni položaj.
Obtoženec Zerepkov je pri zaslišanju izjavil, da mu je sovjetski komandant Morozov ponudi! leta 1946 sodelovanje ”s sovjetsko vohunsko službo in mu izjavil, da bo že našel način, da ga kaznuje, če na to ne pristane. «Morozov mi je dejal, da če ne bom delal zanj, me bo poslal tako daleč, da me ne bi našli niti na dnu morja. Sprejel sem sodelovanje in do svoje aretacije sem delal za sovjetsko vohunsko služboB. To je izpoved, ki jo je obtoženec žerepkov podal pri zaslišanju.
Delavstvo
Iz tega poglavja posnemamo podatek o stavkah: od 1. julija do 30. septembra t. l, je bilo 21 ,stavk, katerih se je udeležilo 21.581 delavcev v primeri s 26 stavkami in 12.593 delavci v drugem četrtletju t. 1.
Stanje števila brezposelnih je bilo po tem poročilu s’ed/e-če: v juliju 16.916, v avgustu 18.052, v septembru 17.558. Iz priloge «J» pa posnemamo, da je bilo na pr. v septembru od brezposelnih 8.077 mož, 7.904 žen in 1.577 mladine.
Največ brezposelnih ie bilo med «raznimi poklici in sicer 3937 (od tega 2563 žena), njim sledijo uradniki, ki jih je bilo v septembru 3355 (cd tega 1.578 žena), nato ročni delavcš 2721 (od tega 1717 žena), dalje kovinarji 1915, pomorščaki 1475, trgovski pomočniki 643, krojači 590, tiskarska stroka 372 ,(od tega 266 žen) gostlniški delavci 539 (od tega 534 žene), te* sarji 305 itd.
je znašalo 144, število vseh prijavljenih zločinov pa 741.
Javno zdravstvo
Iz priloge «L» posnemamo, da je bilo 224 primerov tuberku-
Javne varnost
Iz priloge «K» je razvidno da je bilo med ztočini največ tatvin in sicer 519, težkih telesnih poškodb je bilo 105, dva umora, 4 ugrabljenja 11 napadov na policijo, 52 goljufij in poneverb. Število aretiranih oseb
ZASEDANJE GLAVNE SKUPŠČINE OZN
Delegacija FLRJ ne bo glasovala
o resolucijah glede Kitajske
Skupščina je zavrni a sovjetski pred og sprejela ang eško - ameriškega - Izjave
za mirovni pakt in Save Kosanoviča
FLUSHING MEADOWS, 1,-Glavna skupščina OZN je s 53 glasovi proti 5 jn 1 vzdržanim (Jugoslavija) sprejela angle-ško-ameriško resolucijo o »bistvenih pogojih za mir», zavrnila pa je sovjetski predlog za mirovni pakt.
Včeraj je jugoslovanski delegat Sava Kosanovič obtožil Sovjetsko zvezo, da se obnaša do Jugoslaviie kot caristična Rusija, Višinski pa dela iste napake kakor njegovi števTni predniki, ki so pošiljali socialiste v Sibirijo.
Ali je morda kaka zveza, je vm-ršal Kosanovič, da je v istem trenutku, ko se o predlogih Sovtotske zveze za mir razpravlja pred glavno skupščino OZN, isteea dne, ko se proslavlja obletnica jugoslovanske republike, Komioform objavil novo resolucijo, ki poziva komunistične partije in delavce, naj strmoglavijo zakonito jugoslovansko vlado.
Kc.a^ovič je dejal, da gre za nov primer protnslovia med miroljubnimi besedami Sovjetske zveze in njenimi dejanji, protislovje, ki dela veliko škodo socializmu.
Koianovič je dalje poudaril, da nobena resolucija Komin-forma in nobena kleveta ne more zakriti zgodovine komunistične partije Jugoslavije in njenih voditeljev,zbranih okrog maršala Tita, ki je organizirala borbo proti nacističnemu zavojevalcu ob podpori ljudstva, in o čemer pričajo stoti-soči grobov v Jugoslaviji.
Danes se je pred političnim odborom nadaljevalo tuši razpravljanje o Kitajski. Nacionalistični delegat je zahteval, naj Združeni narodi ne priznajo kitajske ljudske vlade.
Jugoslovanski delegat Bebler je oporekal nacionalistični delegaciji pravico govoriti v imenu kitajskega ljudstva. Izjavil je, da se jugoslovanska delegacija ne bo udeležila glasovanja o raznih predloženih resolucijah, ter je pripomnil, da bi tozadevni sklep skupščine predstavljal vmešavanje v notranje zadeve neke države, ker bi podprl vlado, ki je ne podpira kitajsko ljudstvo.
Glede sovražnega stališča Maocetungove vlade db Jugoslavije, o katerem je govoril nacionalistični delegat, je Bebler izdavil: «Pr pacamo o"i vrsti ljudi, ki si ne ustvarja svojega mnenja na podlagi političnega oportunizma, pač pa spoštuje pravico kitajskega ljudstva, da samo odloča o sebi.«
nistra Radosavljeviča z ženo ter podpredsednika ljudskega odbora mesta Beograda Marka Nikeziča z ženo. Radosavljevi-rčeva žepa in Marko Nikežič sta bila lahko ranjena, medtem ko se je Nikežičeva žena smrtno ponesrečila. Takoj po nesreči so ministra prepeljali v centralno vojaško bolnico. Prvi uradni bilten o stanju ministra javlja da si je Radosavljevič prelomil vratna vretenca in da je bil deloma načet hrbtni mozeg. Njegovo stanje je resno.
'ate
Finaili urni ster FLRJ se je tetko uonesri
BEOGRAD, 1. — Na cesti Obrenovac-Beograd se je pripetila 29. novembra huda avtomobilska nesreča, pri kateri je bil težko ranjen finančni minister zvezne vlade FLR Jugoslavije Dobrivoje Radosavljevič. Avtomobil se je prevrgel, ko je vozil v Beograd k otvoritvi nove radijske postaje mi-
sp
Padec Cunkinga
popoln polom kuominlanga
V Londonu so se prepričali, da že zaradi interesov, ki jih imajo na Kitajskem, ne kaže zavlačevati s priznanjem Maocetungove vlade
HONG HONG, 1. — Sedaj že tudi vesti iz nacionalističnih virov potrjujejo, da so čete ljudske vojske včeraj ob 15. uri vkorakale v Cungking. Nacionalistične čete, ki so se umaknile iz Cungkinga, so na glavni cesti, ki vodi v Cengtu, postavili kakih 10 km severno-vzhodno od Cungkinga zaporo iz strojnic.
Iz Londona poročajo, da niso točne vesti, po katerih bi se Bevin in Acheson sporazumela, da bosta istočasno priznala kitajsko ljudsko vlado. Znano je, da je ameriško gledanje na potrebo priznanja Maocentun-gove vlade različno od britanskega. Medtem ko nameravajo ZDA s priznanjem čimbolj odlašati, želi Anglija stvari pospešiti zaradi naraščajočega pritiska angleških industrijcev, ki imajo na Kitajskem velike interese, kakor tudi zaradi pritiska vlad Indije in Avstralije, ki sta naklonjeni takojšnjemu priznanju nove Kitajske.
Padeč Cungkinga smatrajo v Londonu kot popoln polom kuomintanga. Vsako odlašanje
priznanja nove Kitajske je lahko samo škodljivo za angleške interese na Kitajskem. Bevin se je baje odločil, da prizna Maocetungovo vlado še preden se 'f Colombu sestanejo zunanji ministri Združenega kraljestva, kar se bo zgodilo V začetku januarja.
Zilliacus je v svojem govoru v Gatesheadu med drugim izjavil; «Ko bo priznala kitajsko ljudsko vlado, bo morala Velika Britanija delati na to, da bo nova Kitajska kakor Sovjetska zveza sodelovala pri sestavljanju mirovne pogodbe t Japonsko«. Dejal je tudi, da se gospodarske osnove anglo-ame-riške svetovne politike rušijo.
Agencija «Nova Kitajska« javlja, da so čete ljudske vojske pri napredovanju v Kvang-siju osvobodile važno železniško križišče Lipu, nato Liu-čeng, Sinčeng in Mengšan.
II letal, ki so pripad la dvema nacionalističnima podjetjema trgovinskega letalstva in ki so sg nahajala v Hong Kongu, so prepeljali v ljudsko republiko Kitajsko.
III
lini Ust
PARIZ, 1. — V Parizu je bila seja upravnega odbora društva Francija-Jugoslavija pod predsedstvom Rene CassAna, k'-je poročal o delovanju društva. Upravni odbor je odobril delovni načrt za bodočo poslovno dobo. Po seji so objavili poročilo, v katerem upravni odbor poudarja, da bo društvo
še nadalje utrjevalo prijateljske vezi med francoskim in jugoslovanskim ljudstvom ter bo predvsem povečalo kulturno sodelovanje. Odbor je v imenu društva izrazil najboljša voščila jugoslovanskim narodom ob proslavi dneva republike.
I VBIBSBJ
ZAGREB, 1. —- Čeprav je bila površina zagrebškega velesejma letos razširjena, je zadnji velesejem vendar pokazal, da je še vedno premajhna, da bi zadostovala ze vedno večje potrebe. Uprava velesejma je zato sklenila, da bo razstavni prostor še bolj razširila ter bo med drugim zasedla tudi inštitute veterinarske fakultete zagrebške univerze; fakulteta pa se bo preselila v poslopja v drugem delu mesta. Tako bo prihodnje leto prostor za velesejem mogoče dovolj velik.
1282 Hiški zadrug v LR Uralski
vilstvo, leposlovje in jeziki, sociologija, umetnost in gksba.
Po vojni je preko 170 znanstvenih ekspedicij potovalo v .študijske namene po raznih krajih države. Letos je akademija podvojila svoje znanstvene kadre in navezala tesnejše stike z vsemi znanstvenimi ustanovami y svetu.
Nemški inženirji
postavljalo tovarne v Avstraliji
loze, 56 primerov škrlatinke, 51 davice, 43 tifusa, 41 oslovskega kašlja, 19 norice, 15 pa-ratifusa ter neznatno število drugih nalezljivih bolezni.
Pada v oči sorazmerno zelo veliko število (224) primerov tuberkuloze, čemur bodo morali kompetentni organi vsekakor posvetiti mnogo več skrbi kot doslej, pred vsem z gradnjo primernih zdravilišč, kar predvideva tudi naš program Ljudske fronte objavljen pred volitvami.
Prosveta
V začetku tega poglavja pou-
SIDNEY, 1. — V prvih mesecih prihodnjega leta bodo prispeli v Avstralijo nemški inženirji, ki bodo vodili dela pri postavljanju naprav za novo tovarno, ki bo izdelovala aglomerate rjavega premoga. Naprave je naročila država Viktorija, izdelale pa so jih tovarne v zapadni Nemčiji. Proizvodnja aglomeratov v Viktoriji bo r.arastla od 500 tisoč ton na 1 milijon 200 tisoč ton letno.
Naraščanje cen v Avstriji
DUNAJ, 1. — Po uradnih statistikah so cene v Avstriji na splošno v mesecu novembru narastle za 7.4 odst. glede na cene v oktobru. Cene živil so narastle za 7.8 odst. oblačilnih predmetov II odst. in obutve 12 odst..
darja gen. Airey, da je imenoval «v skladu s politiko, da prepusti nadzorstvo vseh mcž nih oddelkov osrednje uprave krajevnim uradnikom« italijanskega profesorja Antona Andria za načelnika Prosvetnega urada.
Kot je našim citat el jem dobro znano, zahtevamo od Vojaške uprave imenovanje slovenskega. uradnika za slovensko prosveto v Trstu in smo o utemeljenih razlogih za to že večkrat pisali, čeprav je Antonio Andri slovanskega porekla in se je prej pišal Andrich Dokaz, da se smatra za zelo vnetega Italijana pa nam je že dejstvo, da se še vedno podpisuje Andri ter da je svoj čas dobil tudi takoimenovano diplomo «di benemerenza fasci-stau, ker je med 1500 tržaškimi šolniki odlikoval s svojo delavnostjo v šoli Dopolavoro, kjer je brezplačno vršil svoje delo. «Picco!o» od 13.VI.1936 piše med drugim, da je prof. Andri sodeloval z 43 urami s poučevanjem nemščine na imenovani šoli in s tem zaslužil pohvalo za svoje šest mesečno delo, kjer je svoje večerne ure posvetil namesto odmoru, širjenju doktrine v polni harmoniji z načeli fašizma. Mnenja smo torej, da ga takšne kvalifikacije iz njegove preteklosti ne morejo priporočati Za vodilno mesto pri prosvetnem uradu o. katerem je vključena tudi slovenska prosveta, o čemer bi bilo tudi dobro poročati varnostnemu svetu OZN.
Iz priloge «M», v kateri so objavljeni podatki o uspehih učencev v šolskem letu 1948-1949 posnemamo sledeče podatke:
Na slovenskih osnovnih šolah je polagalo vmesne razredne izpite 3687 kandidatov, na poklicnih strokovnih šolah in tečajih 683 kandidatovAna nižjih srednjih šolah 547 kandidatov, na višjih srednjih šolah in tečajih pa 308. Skupaj torej 5225 kandidatov.
Medtem pa je bilo na italijanskih osnovnih šolah 15.916 kandidatov, na poklicnih strokovnih šolali in tečajih 3616 kandidatov, na nižjih srednjih šolah 284! ir.- na višjih srednjih šolah in zavodih pa 3526 kandidatov; skupaj 25.899 kandidatov.
Na slovenski realni gimnaziji je bilo 21 kandidatov, tehnični trgovski šoli 7, na učiteljišču 15.
Zrelostne izpite pa je na SLOVENSKI realni gimnaziji polagalo 21 kandidatov, na tehnični trgovski šoli 7, na učiteljišču 15, skupaj 43 kanditatov.
Na ITALIJANSKI klasični gimnaziji (slovenska klasična gimnazija v Trstu r.e obstoja!) je polagalo zrelostne izpite 156 kandidatov, na realni gimnaziji 152 kandidatov, na tehnični,
trgovski, industrijski pomorski in geometerski šoli (kakor vidimo imamo od vseh teh šol Slovenci samo tehnično trgovsko šolo!) 194 kandidatov, na učiteljiščih 127 kanditatov; skupaj 629 kandidatov.
(Prilogo o uspehih bomo v celoti objavili v naši prihodnji /(Tedenski prilogi« v nedeljo.)
Opozarjamo čitatelje na številčno razmerje slovenskih in italijanskih kandidatov pri vmesnih razrednih izpitih, ki znaša 5225 slovenskih kandidatov proti 25899 italijanskih, čeprav zaradi stalnih napadov na slovensko šolstvo, preten-j. da absolventi slovenskih šol ne bodo dobili službe nenehnih predlovov gen. Aireya o priključitvi Trsta k klerofašističr.-i Italiji itd. itd. pa tudi zaradi podtalne kominformistične propagande in primerov narodnostne nezavednosti, mnogo slovenskih otrok obiskuje italijanske šole.
Dalje poroča ger.1. Airey v tem poročilu, da razpoložljiva šolska poslopja kljub temu, da je vojna končala že pred štirimi leti in pol še vedno niso dosegla predvojnega števila, temveč njih število znaša 90 odstotkov predvojnega števila. Na koncu tega poglavja se omenja, da je bilo izdanih 14 novih slovenskih učnih knjig.
AVSTRIJSKI NACISTI
se vračajo na svoja prejšnja mesta
Socialistična stranka podpira bivše naciste -Odkrili so novo fašistično organizacijo
ZAGREB, 1. — Doslej je bilo r.a Hrvaškem ustanovljenih 1282kmetijskili zadrug, v katerih je 38.600 družin. Te zadruge imajo 73.790 hektarjev zemlje. V vsej Jugoslaviji je bilo leta 1945 komaj 30 kmetijskih zadrug.
Plodno delovanje
SMe akademije mansli
BEOGRAD, 1. — Srbska aka demija znanosti, ki je bila ustanovljena pred sto leti, je postala ena od najvarnejših znanstvenih ustanov in ima sedaj sledeče fakultete: prirodopis, matematika, tehnika, zdra-
DUNAJ, 1. — V Zgornji Avstriji so odkrili novo fašistično organizacijo «Mlado gibanje«, katere člani so po večini bivši člani ((Hitlerjeve mladine« v Avstriji. Sestanki te organizacije se organizirajo običajno v obliki izletov. Člani organizacije prihajajo v uniformah oddelkov SS.
Kakor poroča dunajski tisk, je bivši vodja «Hitlerjugerda», član nove organizacije, Hie-zenhofer izjavil, da je član Zveze neodvisnih, pet drugih aretirancev pa je priznalo, da so aktivno podpirali Zvezo neodvisnih pri zadnjih volitvah. To še bolj priča o fašističnem značaju Zveze neodvisnih, ki je pri volitvah prejela 16 poslanskih mest.
Več bivših nacistov specialistov v združenih jeklarnah v Linču, ki so pod nacističnim režimom v Avstrid imeli važna mesta v gospod r ki organizaciji «Hermann Goering«, se ie danes vrnilo na prejšnja mesta. Nekateri od teh nacistov, ki so sedaj člani socialistične stranke, delajo na vse pretege, da
bi pripravili delavce za vstop v novo fašistično zvezo neodvisnih. Avstrijski tisk pripominja, da ti nacisti, ki so na nekem zborovanju delavcev združenih jeklarn javno priznali, da so bili fašisti, uživajo podporo socialistične stranke. Socialistični župan v Linču je osebno posredoval, zato da je neki znani član Zveze neodvisnih dobil odgovorno mesto v teh jeklarnah.
Tri milijarde lir škode pri poplavali v Ferrari
Tisi< in radio
V tem -poglavju gen. Airey ugotavlja, da se tiska v coni A peS dnevnikov, štiri v italijanskem jeziku in eden v slovenskem. Kot je znano izhajajo sedai v Trstu le štiri dnevniki: tri v italijanščini jn ((Primorski dnevnik« v slovenščini. Političnih tednikov je 15, dva tedenska športna lista, število mesečnih periodičnih listov Pa je samo pet (med njimi tudi slovenska mesečna književna revija. »RAZGLEDI«).
O znanem procesu pred višjim vojaškim sodiščem proti ((Primorskemu dnevmku« in »Corriere di Trieste« ter ukinitvi milanskeea kominformis-tičnega dnevnika lVUnifa«, pa poroča gen. Ayrey na Varnosti svet takole:
((Zavezniška vojaška uprava je bije prisiljena vložiti tožbo proti dvema listoma, ki izhaja, ta na področju in prepovedati za en mesec komunistični list l’«Unita», ki izhaja izven juris-dikcije sodnih oblasti področja in sicer zaradi značaja nekaterih članov, ki so jih priobčili. Te ukrepe je zelo nerada podvzela. Vendar pa so članki za katere gre, presegli vse me-re običajne spodobnosti in so zamenjali načela o svobodi tiska s svobodo obrekovanja«.
Mnenja smo, da bi glede omenjene tožbe prot’ ((Primorskemu dnevniku«. (k: ga ie v enem izmed prejšoiih poročil gen. Airey tudi imenoval in njegovega imena ni — kot v pričujočem poročilu — zamolčal). Varnostni svet imel pravilnejšo in objektivnejšo sliko dejanskega sta.oia v Trstni bi poveljnik cone poročal tudi o tem, da je obtožnica vojaške unrave trdila, da n, res, da so bili delavci na aneleški policiji SIB pretepeni kakor je pisal naš dnevnik, ter da se je na osem dnevnem mukotrpnem orocesu dokazalo da je naš dnevnik elede pretepanja poro. čal resnico. Tega pa seveda gen. Airey noče po-očati na Varnostni svet; zato je njegovo poročilo tudi v tem pogledu -n-Gansko
Verska dejavnost
Nič manj k t sto mlitonov lir dolgoročnega posojila je da. la ZVU škofu Santinu za zgradnjo katoliškega semenišča, kjer bo bivalo 170 študentov in štirje profesorji. Nehote sg spominjamo ob tej stomilijonski številki našega požganega Narodnega doma, kjer smo imeli dostojno gledai-ško dvorano za slovensko tržaško stalno dramsko gledališče v Trstu. Ce bi nam vojaška uprava omogočila zgraditev nove dvorane, bi vsaj l«hko rekli, da je bolj upoštevala pravica svojih bojnih zaveznikov proti fašizmu v drugi svetovni vojni kot pa prizadevanja tistega tržaško-koprskega škofa, ki je tudi s pomočjo fašizm« rrišel do svoje škofovske palice. Toda o tem drugič obširneje.
Iz tega poglavja posnemamo še zanimiv podatek glede srbske pravoslavne občine v Trstu, ki je imela v avgustu glavno skupščino, na kateri so odobrili novo ustavo za občino, ki ie nadomestila ustavo iz leta 1793.
FE. RARA, 1, — Pri zadnjih povodnjih v pokrajini Ferrara, ki je bila razen toskanskih pokrajin najbolj prizadeta, je bilo poplavljenih 7.000 ha zemlje, več sto glav živine in več tisoč glav perutnine je poginilo. Skoda znaša 3 milijarde lir.
GRADEC, 1. — Na cesti med Gradcem in Celovcem je neki avtobus zadel v nekega kolesarja in se prevrnil v jarek. Ranjenih je bilo 39 oseb.
Razseljene osebe
in begunci
Iz priloge «N» posmmamo, da je v omenjenih treh mesecih prišlo iz Jugoslavije 259 beguncev, razseljenih oseb in optantov, ki so prišli v tako imenovani »begunski center« od tega 70 optantov iz Istre, Romunov 77, Madžarov 19, Bolgarov 11, Italijani 4 itd. V begunskem centru pa je bilo na dan 30. VIII. 176 beguncev in optantov.
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
V ZVEZI Z OKRNJENJEM SLOVENSKEGA ŠOLSTVA
Posledice krivičnega ukrepa VU
bodo v nekaj letih še poraznejše
Predstavniku vojaške uprave, ki se je pred nedavnim oglasil na Svetoivanski osnovni šoli in je nemara kanil z dokaj naivnim spraševanjem šolskih otrok priti do nekakšnih zaključkov pri reševanju vprašanja slovenskega šolstva, bi vljudno svetovali, naj se potrudi še do ostalih slovenskih šol zlasti na podeželju. Tam mu bodo postregli z vse konkretnejšimi primeri pristranosti šolskega vodstva, ki namerava v zapostavljanju slovenske in favoriziranju italijanske šole stopiti na uteptano pot bivših fašističnih šolskih oblasti. Malone na vsaki slovenski osnovni šoli po kraških vaseh je bil ukinjen la ali oni paralelni razred. To je kajpada dovedlo do pretirane stiske v novonastalih enojnih razredih, kjer je nagnetenih po 35, 38 in več otrok, prikrajšanih poleg tega na številu učnih moči in tedensko tudi za nekaj ur pouka. Zmanjšanemu številu učiteljstva pa so se zaradi premestitev in odpustov sotovari-šey kljub skrčenemu pouku povečale delovne ure od 25 na 30 tedensko. Na nabrežinski osnovni šoli n. pr. so bili spričo tega prisiljeni uvesti med tednom pouka prost dan, da omogočijo prezaposlenim učiteljicam opraviti vse ono delo. ki je poleg pouka še v zvezi s poklicem.
Dvomimo, da bi mogel poiz-vedovalec Vojne uprave utemeljeno odgovoriti na vprašanje, zakaj so devetim slovenskim otrokom prvega razreda odvzeli učitelja, ko ima na isti šoli italijanski razred še vedno eno učno moč za točno tolikšno število učencev. Zakaj mora dalje na Proseku en sam učitelj poučevati določeno število slovenskih otrok, ko sta razredu t enakim številom italijanskih šolarjev dodeljena dva učitelja? Odveč bi bilo navajati vse take in podobne primere, ker smo o tem že nekajkrat pisali. Vedno znova pa moramo ugotoviti, da je namen postopnega skrčenja slovenskih šol naletel pri starših na spontan odpor in zgražanje, ki so ga že izrazili s številnimi
podpisi proti krivični odredbi. Nič manjšo zaskrbljenost je pokazalo tudi slovensko učitelj, stvo, ki se je soglasno pridružilo stavki, ne oziraje se na politično mišljenje, ter se je izreklo, da je pripravljeno lotiti se še drugačnih ukrepov, v kolikor bi ne prišlo do poprave neumestne odredbe.
Toda s tem re ni dosežen višek krivičnega postopka. Porazne posledice, na katere že danes opozarja slovensko učiteljstvo, bodo vidne šele v nekaj letih. Zaradi vojne dobe, ki je v dobri meri zavrla število rojstev, je ravno na osnovnih šolah v teh letih opaziti dokaj manj učencev nego pred vojno. To stanje lahko traja le še eno do dve leti, nakar bo povojni naraščaj polnoštevilno zopet navalil na nižje razrede.
Vojna uprava, ki bržkone smatra najnovejše odpustitve za opravičljive, bi nam morala pojasniti, kako bo takrat od-
pomogla kočljivemu vprašanju slovenskega šolstva in slovenskih učiteljev. Kajti da bi zopet 'nastavljala noye, na to se spričo vseh dosedanjih izkušenj res ne moremo zanesti. Ostane le še upanje, da takrat ZVU ne bo več gospodarila na Tržaškem ozemlju.
Kulturne prireditve v prid novoletna jelke
Poleg prosvetnih društev, ki so že prejšnji teden določila dneve svojih kulturnih prireditev v prid novoletne jelke, smo dobili še poročila naslednjih prosvetnih društev:
Kulturno prireditev v prid novoletne jelke bo imelo pro-sveno društvo v Plavjah 11. decembra; v Bazovici 10. decembra; v Borštu 11. decembra; v Dolini 18. decembra. Vabimo vse demokratično ljudstvo, da se prireditev v čim večjem številu udeleži.
Vodstvo TELVE se poslužuje stavkokazov,
da bi preprečilo uspeh protestne stavke svojih uslužbencev
V tovarni Gaslini položaj zopet normalen - Upokojenci RAS nočejo sprejeti ponujene enkratne nagrade, temeeč zahtevajo povišanje pokojnin Tudi kategorija uslužbencev barov in natakarjev stopilo v stavkovno gibanje-VU odpušča z delačistiice min- Brivski uslužbenci vstavkovem gibanju
Stavka uslužbencev TELVE se še vedno nadaljuje; če danes še vedno deluje mestno telefonsko omrežje, je to zasluga samo automatičnih telefonskih aparatov, ki vršijo sedaj vse poslovanje brez kakršne koli podpore. Seveda bo prav gotovo tudi poslovanje moralo prenehati, če bi ne prišlo do prekinitve protestne stavke. Zaradi podaljš.anja protestne stavke, ki jo uslužbenci ne nameravajo še zaključiti, če bi seveda ne bile ugodno rešene njihove zahteve, se je vodstvo TELVE pričelo posluževati stavkokazov, ki naj bi izvrševali delo stavkajočih uslužbencev. Tako je vodstvo TELVE zaposlilo v teh dneh večje število telefonistk, ki so bile uslužbene že pri privatnih podjetjih; obenem je zaprosilo za pomoč tudi civilno policijo, katera je poslala na lice mesta večje število svojih policistov,
ki izvršujejo tudi nekatere posle, ter obenem čuvajo stavkokaze.
Stavkovni odbor, ki vodi protestno stavko uslužbencev TEL VE je pozval vse stavkokaze, da prenehajo s svojim delom, ki škoduje uspehu borbe stavkajočih uslužbencev.
Iz Rima doslej še vedno ni prišla nobena vest, ki bi dala slutiti na skorajšnjo rešitev vprašanja če bodo voditelji TELVE še vedno vztrajali pri svojem dosedanjem zadržanju, potem se bo prav gotovo položaj v prihodnjih dneh še bolj zaostril.
O
V tovarni Gaslini je položaj zopet popolnoma normalen. Delavci vztrajajo seveda pri svojih zahtevah, da mora vodstvo povrnili pogrebne stroške za delavca Prinčiča ter izplačati njegovi družini previder.o odškodnino. Vodstvo bo mora-
KRIVIČNA OBSODBA ČLANA ZAKONITE NARODNE ZAŠČITE IZ MAJA 19«
z
Ostale obtožence pa je sodišče oprostilo
Kljub temu, da za Rupla ni dokazano, da je koga umoril, ga je sodišče obsodilo na 17 let, Škrka pa, ki je izvršil samo svojo dolžnost kot komandant N Z, na 3 1. in 4 m. zapora
Včeraj, tretji dan razprave proti članom Narodne zaščite iz Nabrežine, je prvi spregovoril branilec odvetnik Tončič, kj brani obtožena Caharijo Jožeta in Pertbta Ignacija. Svoj govor je pričel s primero matere, ki je pričala nekaj dni pred tem procesom v isti dvorani pri, razpravi proti fašistu Ceschi, in katera je v vojni izgubila 5 sinov in moža.
POLITIČNA IN KULTURNA SUZNOST SLOVENCEV
sStrašna vojna proti nacifašizmu je prizadejala ogromno gorja po vsej Evropi. Bila je
TRŽAŠKA OBCIIM IME 1)01101,1
pustat/iti/B spomenika padlim borcem ker bi ta ne bil „e ste tiče nu
Kot vsi demokratični prebivalci Tržaškega ozemlja, tako so tudi prebivalci Skednja še pred časom izvolili pripravljalni odbor za postavitev spomenika svojim padlim in pogrešanim borcem za suobodo. Odbor se je seveda takoj lotil dela . ter pričel z nabiralno denarno nfccijo fci je bila že takoj v začetku zelo uspešna. Dne 14. februarja je zgoraj navede-ni odbor predložil odgovornim oblastem prošnjo za dovoljenje zidanja spomenika ter dodal tudi njegov oris. Potevlo je devet mesecev preden so odgovorne oblasti na to prošnjo odgovorile; ni nam potreba posebej poudariti, da je bil tudi ta zelo zakasneli odgovor negativen. Tržaški župan, ki je odgovor podpisal prvi v pismu, da ne more ugoditi prošnji pripravljenega odbora, ker bi predlagani spomenik ne cdpo-varjal načelu estetike.
G. župan torej ne dovoli postavitve spomenike, ker bi ta baje ne bil estetičen. Skoda, da se g. župan ni izjavil nekoliko bolj jasno, kaj je v tem primeru smatral za neestetično. Pošteni demokratični Tržačani so sicer prav gotovo dobro razumeli ta izraz, vendar bi ne
škodilo, če bi ga bil nekoliko bolj obrazložil tudi g. župan. Spomenik, ki ga je pripravljalni odbor predlagal je res zelo skromen, a skromni so bili tudi borci, ki so žrtvovali svoja mlada življenja za boljše življenje vsega demokratičnega ljudstva. Vendar smo prepričani, da skromnost spomenika ni glavni vzrok za neeste-tičnost. Bolj neestetična je po mnenju nekaterih prav gotovo rdeča peterokraka zvezda, ki krasi spomenik padlim borcem.
G. župan se sklicuje v svojem pismu na Člen zakonika z dne 23. junija 1927 št. 1188. No, če sc sklicuje na zakone iz leta 1927, potem si že lahko mislimo, da odgovor pač ni mogel biti drugačen — leta 1927 je bil namreč na našem ozemlju še fašistični režim.
Naj si dobro zapomni g. župan kot tudi vsi ostali merodajni krogi, da se demokratično ljudstvo Tržaškega ozemlja ne bo zadovoljilo s tako jalovimi in slabo utemeljenimi prepovedmi, temveč se bo za svoje prauice borilo še z rečjo odločnostjo kot je to storilo do sedaj ter bo v tej borbi prej, ali slej tudi zmagalo.
Samo dva dni na leden
bo omejitev električnega loka
Kakor danes poroča oddelek za javne naprave Zavezniške vojaške uprave, bo dobava električnega toka za obe področji omejena samo dva dni na teden namesto treh dni. Severno področje Trsta bo sedaj brez elekričnega toka v ponedeljek in sredo, južno področje pu v torek in četrtek. Vse druge omejitve, ki so sedaj v veljavi, ker je malo snega in dežja v gorah in zaradi nizke vode rek, ostanejo še v veljavi. V nasprotju s splošnim mnenjem, lahko samo dež in sneg v gorah zmanjša pomonj-kanle električnega toka, ne pa množina padavin v mestu.
Potrošniki, ki stanujejo blizu področij, na katerih se nahajajo javne zdravstvene ustanove in kjer ni mogoče omejiti električnega toka, se vnovič opozarjajo, da ne uporabljajo električnega toka za časa omejitve na njihovem področju.
Ta novi ukaz o omejitvah električnega toka bo stopil v veljavo, ko ga bo podpisal načelnik javnih naprav Zavezniške vojaške uprave, verjetno v ponedeljek S, decembra.
Včeraj ob 14.30 popoldne so na kirurški oddelek glavne bolnišnice pripeljali v oskrbo dvoletnega otroka Marija Špana doma pri Lovcu 203. Zdravstveno stanje otroka je zelo resno, kajti poškodbe, ki jih je dobil pri padcu z dveh metrov visokega hodnika so zelo resne. Fant je namreč dobil težje poškodbe na čelu in prerez hrbtenjače.
Otroka je v rešilnem avtu spremljala Materu Tereza, ki stanuje pod svetilnikom zmage nad Barkovljami. Pri njej je namreč bil včeraj popoldne otrok. Pri Matera ga je pustila njegova mati, medtem ko je šla ona v službo. Fantek Pa, ki se je igral na nekem hodniku, Je skozi odprtino v mreži ob straneh hodnika padel na stopnjice dva metra spodaj.
Za promet zaprta cesta
Zaradi popravil Je cesta Beli sguardo med ul. de Rin In ul. Allce za vozila zaprta.
vojna med dobrim in zlom, v kateri je vstal in pretrgal verige tudi majhen slovenski narod, ki je desetletja pod fašizmom živel v popolni politični in kulturni sužnosti. Prav zato je v resnici čudno pripom-oo javnega tožilca, ki je v svojem govoru včeraj izrekel, da je postal Caharijo žrtev zaradi politične ideologije. To ni res. Caharija je bil Slovenec. Res je sicer, da je bil tajnik fašistične stranke v Nabrežini, član GUI in da je slovenskim otrokom prepovedal t? šoli govoriti v materinščini. Res pa je tudi, da je, kar je dokazala razprava, bil tudi italijanski ojicir. In prav zaradi tega, da bi se ugotovilo, če je kot italijanski oficir v krajih, kjer je služboval, izvrševal dejanja, zaradi katerih bi ga lahko proglasili za vojnega zločinca, ga je tudi zaslišal partizanski oficir Slavec Ado. Da pa bi sedanji obtoženci že z aretacijo pokojnika hoteli njegovo, smrt, kakor je omenil predstavnik zasebne stranke in tudi javni tožilec, je nezaslišano namigovanje. Ce pogledamo nazaj t) mesec maj in junij 1945 lahko ugotovimo, da je bilo aretiranih veliko ljudi, da pa se jih je še več vrnilo kmalu nato dbmov.
eSedanjl obtoženci«, jo nadaljeval odv. Tončič, »niso nobeni zločinci. Poglejte jih samo in vam ne bo težko ugotoviti, da so nedolžni in pošteni preprosti ljudje, ki so takrat izvrševali sam osvojo dolžnost kot člani Narodne zaščite.«
Nato je odv. Tončič spomnil sodišče na strašne množične zločine fašistov nad slovenskim narodom in na aretacije s strani fašistov, ki so s cukrenimi ustmi pozvali žrtev: »Izvolite, prosim, z vami bi rad en trenutek govoril komisar*. Tak način aretacij je poznan skoraj vsakemu Slovencu, saj se je pozneje taka aretacija zavlekla v leta ječe ali konfina-cije ali koncentracijskega taborišča.
NARODNA ZAŠČITA TUDI PO 12. VI. 1945 LEGALNO DELOVALA DO 23. VI. 1943
Odv. Tončič je nato analiziral Jurldično in dejansko legalnost Narodne zaščite po 12. juniju 1945. Sodišču je predložil dokaze, ki kažejo, da Narodna zaščita po 12. juniju ni samo legalno delovala, temveč da je morala delovati, ker so tako zahtevali zavezniki prav s pro. glasom št. 1, kjer pravijo, da morajo javni funkcionarji nadaljevali z izvrševanjem svoje službe. Odv. Tončič je nadaljeval:
((Predstavnik zasebne stranke se je tudi skliceval na proglas št. 2, ki je datiran z dnem I*. junija 1945 in kateri naj bi razpustil Narodno zaščito. To.je res, še bolj res pa je tudi, da je bil ta proglas razglašen javnosti šele 1. oktobra 1945. Tretji dokaz za legalnost Narodne zaščite po 12. juniju pa obstaja v sami slovesni izročitvi o-rožja zaveznikom dne 23. junija 1945 v Trstu in 23 VI. istega leta V T niču,s
V dokaz je navedel članek iz »Glasa zaveznikov« z dne 25. VI. 1945, kjer piše o slovesni izročitvi in o govoru, ki ga Je imel nekj ameriški visoki oficir, v katerem je sam dejal, da je s tem dnem (23. VI. 1945) razpuščena Narodna zaščita ter celo pozvaj zaščitnike naj sprejmejo mesto v takrat šele nastajajoči Civilni policiji. Du-lje je branilec Tončič opozoril sodišče tudi na odredbo VU ft. 11 z dne 1. VIII. 1945, iz ka tere se vidi, da je oblast NO
odborov za Trst trajala do tega dne in so bile šele pozneje imenovane druge oblasti (pre-zidenca cone itd). Na deželi pa so NO odbori delovali celo še v letu 1948. Svoj govor je končal z zahtevo po oprostilni sodbi.
Odvetnik Ferluga, ki brani obtožena Škrka in Rupla v njuni odsotnosti, je pričel svoj govor z ugotovitvijo, dajepred-stavnik zasebne stranke, odv. Giannini, skušal primerjat; sedanje obtožence z navadnimi zločinci.
»Proti temu namigu odločno protestiram, kajti tukaj bi radi omalovaževali in sramotili partizansko gibanje. Partizansko gibanje pa je bila veličastna borba, ki ima neminljive zasluge za končno zmago nad nacifašizmom in te zasluge mu nc more nihče vzeti, če bi to še tako rad storil. Zgodovinska vloga partizanstva bo ostala vedno v zgodovini kot najsvetlejša točka hrabrosti, žrtvovanja in borbe za svobodo*.
Nato je odvetnik analiziral položaj Škrka in Rupla in zahteval za oba pravično sodbo, ker za Rupla ni nikjer dokazano, da je umoril pokojnika, Skrk pa je izvršil samo svojo dolžnost kot komandant Narodne zaščite iz Nabrežine.
Sledil je odvetnik Zennaro, ki brani Štolfo in Martinisa. Dejal je, da je tudi tn proces samo člen dolge verige procesov proti antifašistom.
Javni tožilec: »Tudi proti fašistom so bili procesi, eden je bil celo končan šele neka) dni tega.«
Odv. Ferluga: ((Lastovka še ne pomeni spomladi«.
Zennaro; «Karakteristika teh procesov je pretiravanje in nerazumevanje s strani nekaterih javnih tožitcev. Javni tožilec se je v svojem govoru celo kesal, da je prisotne obtožence ob' tožil samo eseguestro dl per-sona*. Najbrž bi jih rad obložil, da so sokrivci umora in celo tatvine površnika in klobuka pokojnika. To je nekaj ne zaslišanega, kar je mogoče samo tukaj v Trstu. V Italiji so za politične delikte, ki so bili izvršeni do 31. VU. 1945, celo za umore, priznali amnestijo. Tukaj je ne priznajo! Hočejo, da bi bili antifašisti, zato ker so se odpovedali komodnemu življenju in odšli v gore boriti se proti nacifašizmu, kaznovani, če so aretirali ali kaznovali fašiste in naciste.
Iti ne samo to, tukaj se tudi do gaja, da pošiljajo obsojene fašiste v Italijo, kjer jih zaradi amnestije takoj spustijo. Zakaj pa ne pošljejo v 1 talijo tudi antifašistov, da bi bili deležni svobode.
Odv. Zennaro Je nadaljeval, da se pri teh procesih vedno primeša malo strupa, češ da so se člani Narodne zaščite, odborniki NOO itd. sami imenovali, pri tem pa vsi vedo, da jih je imenovala jugoslovanska armada, ki je osvobodila Trst. Ko je še enkrat z argumenti svojih sokolegov branilcev dokazoval legalnost Narodne zaščite po 12, juniju j 1943, je odvetnik Zennaro dejal:
nNič nc pomaga, čeprav ima javni tožilec žerjavico v rokah. Priznati mora, da so člani Narodne zaščite delovali legalno«.
Javn; tožilec Paolucci je v istem trenutku, ko je odv. Zennaro končal s svojo zadnjo besedo, izustil pikro in za javnega tožilca kaj nepremišljeno Izjavo, da tli žerjavica Pod nogami odvetnika Zennarn. Ne vemo, zakaj bi tlela žerjavica pod nogami odvetnika Zen-nara, morda zato, ker s tako
odločnostjo brani antifašiste, neglede na to, če so Slovenci ali Italijani.*
Svoj govor je odv. Zennaro zaključil z zahtevo, da sodišče prizna legalnost delovanja Narodne zaščite po 12. juniju 1945 in oprosti obtožence ali pa jim podeli amnestijo.
Po dve urnem zasedanju jc sodišče izreklo tole sodbo: Rupel Ivan 17 let ječe, dosmrtno izgubo državljanskih pravic, 5 let policijskega nadzorstva po prestani kazni, na plačilo sodnih stroškov. Dalje plačilo 100 tisoč lir odevtniku zasebne stranke, ostale stroške pa mora plačati zasebni stranki civilnim potom. Skrk na tri leta in 4 mesece ječe, na plačilo sodnih stroškov, dalje 100 lir odvetnikom zasebne stranke in stroške zasebni stranki bo moril plačati prav tako kot Rupel. Vsi ostali obtoženci Perto.t Stanislav, Pertot Ignacij, Štolfa Lojze, Martinis Jordan, Caharija Jože in Soave Lojze pa so bili oproščeni, ker dejanje, ki so ga zagrešili ni kaznivo, ker je bilo izvršeno v nujnosti.
Včeraj je porotno sodišče pri svoji sodbi verjetno pustilo odprto eno od glavnih vprašan), t. j. legalnost delovanja Narodne zaščite do 23.6.1945. Ker je sodišče 6 obtožencev oprostilo pod formulo, da dejanje ni kaznivo, ker so ga obtoženci izvršili v nujnosti in ker ne vemo obrazložitve sodbe, se nam dozdeva, da je sodišče to vprašanje kljub vsem neoporečnim dokazom obrambe pustilo nerešene.
JUGOSLOVANSKI PARNIK «SABAC» bo v kratkem prispel iz Aleksandrije preko Benetk v Trst.
lo na pritisk urada za delo ugoditi upravičenim zahtevam, vendar je javilo vsem svojim
uslužbencem, da se bo v bodoče strogo držalo pravil, ki jih določa delovna pogodba. Delavci se temu prav gotovo ne bodo uprli, saj so prepričani, da če bi se vodstvo tudi v primeru Prinčiča držalo le pravil delovne pogodbe, bi do smrtr.e nesreče prav gotovo ne prišlo.
O
Čeprav je vodstvo Riunione Adriatica di Sicurta obljubilo, da bo dalo svoj odgovor v zvezi z rešitvijo vprašanja povišanja pokojnim vsem svojim upokojencem že v teku nekaj dni, čakajo upokojenci še vedno za-marj, da bi izvedeli kakšna bo dokončna rešitev spornega vprašanja. Namesto odgovora pa so prejeli v teh dneh že nekateri upokojenci pismo, v katerem jih vodstvo poziva, da dvignejo enkratno nagrado v znesku 10.000 lir, ki jih je na pogajanjih ze predložilo, pa je sindikalni predstavniki niso hoteli sprejeti. Kako podlo je takšno ravnanje, bo lahko uvidel vsakdo, ki le količkaj ve, v I kako težkem položaju se naha-I jajo ti upokojenci in kako upravičena je njihova borba za izboljšanje skromnih pokojnin. Seveda so do sedaj vsi upokojenci odbili take pozive ter so izjavili, da so pripravljeni z borbo nadaljevati dokler ne dosežejo uresničitve vseh svojih zahtev.
O
Zopet druga kategorija delavcev, ki je stopila v stavkovno gibanje; tokrat gre za uslužbence barov in natakarje, katere je ukrep o povišanju cene kavi zelo prizadel. Predstavniki te kategorije delavcev so 3e takoj obrnili do sindikalnih organizacij, da bi te pričele pogajanja z delodajalci, ki bi morali v primeru uveljavitve zgoraj omenjenega ukrepa povišati plače vsem svojim uslužbencem, ki bi bili sicer preveč prizadeti.
O
Vojaška uprava je pričela odpuščati z dela čistilce min, ki so bili do sedaj zaposleni pri tem tako nevarnem delu. Vzrok za sedanje odpuste z dela je treba iskati v tem, da je štiri leta po končani vojni skorajda prenehala potreba izvrševanja tega poklica. Položaj odpuščenih čistilcev min je seveda zelo kritičen; toliko časa so imeli zagotovljeno zaposlitev, sedaj si pa ne vedno kako pomagati. Obrnili so se zato do urada za delo, kjer so prikazali svoj položaj. Adv. Levitus, ki jih je sprejel jim je obljubil, da se bo za stvar zavzel pri vojaški upravi ter skušal rešiti sporno vprašanje v korist prizadetih delavcev.
O
V sredo so imeli svojo skupščino brivski uslužbenci, ki še vedr.o vodijo borbo za dosevo uresničitve zahtev o povišanju plač. Delodajalci so na vse dosedanje upravičene zahteve odgovorili, da ne morejo rešiti tega vprašanja, ker jc pač sedanji položaj zelo težak. Brivski uslužbenci pa na take jalove izgovore odgovarjajo s poostreno borbo, ki jo bodo vodili vse dotlej, dokler njihovim upravičenim zahtevam r.-c bo ugodeno.
KOLEDAR
Qleda£tiče -	-	'Radia
Petek 2. decembra Bibijana, T.homir Sonce vzide ob 7.26, zatone ob 16.23. Dolžina dneva 9.06. Luna vzide ob 14.27, zatone ob 4.10. Jutri sobeta 3 decembra Frančišek Ksaverij, Sveljub
SPOMINSKI DNEVI
1941 partizanski odredi osvobo-
de Poljane nad Škofjo Loko in dobe velik vojni plen.
ENOTNI SINDIKATI
Kmetijska strokovna zveza ES vabi vse kmete, ki nosijo zelenjavo na veliki trg (mercato al-
1’ingrosso), da se Javijo v uradu v ul. Imbriani S za dovoljenje, ki je potrebno za vstop na trg. Kmetijska strokovna zveza je pooblaščena, da izdaja te izkaznice.
Okrajna skupščina OF
v Nabrežini in na Opčinah
V nedeljo 4. decembra ob 9
bo v Nabrežini in na Opčinah okrajna skupščina OF s sledečim dnevnim redom:
L Otvoritev. 2. Izvolitev verifikacijske komisije. 3, Politično organizacijsko poročilo dosedanjega odbora. 4. Diskusija. 5. Poročilo verifikacijske komisije. 6. Volitev glavnega odbora.
PROSVETNA DRUŠTVA
PROSVETNI ICR02EK OPČINE priredi danes ob 20. uri v dvorani kina na Opčinah kulturno predstavo s pestrim programom: pevske točke, folklorna skupina, recitacije. Vabljeni vsi-
SKEDENJ
Redne pevske vaje bodo odslej vsak ponedeljek in petek ob 20. uri Prihajajte vsi in točno!
PEVSKI ZBOR »SLAVKO
ŠKAMPERLE* . SV. IVAN
Pevska vaja je danes v četrtek ob 20.30 v novih prostorih.
DAROVI IN PRISPEVKI
Za Dijaško matico darujejo znanci v počastitev spomina pokojne Marije Adam 750 lir.
Gledališče Verdi
Jutri ob 20.30 bo v gledališču Verdi premiera Wagnerjeve opere »Tristan in Izolda* za red A. V glavnih vlogah nastopijo: Anny Konetzni, Gio-vanni Voyer, Britta Devinal, Raimundo Torren in Luciano Neroni. Dirigent Herbert Albert, režiser Carlo Piccinato.
S1.6) l/ F !\l H K (1 I\1 A K 0II !\! U GLEDALIŠČE
za Tržaško ozemlje
V nedeljo 4. t. m. ob 1® in ob 16. gostovanje V dališču
v Kopru
z igro Pavla Golje:
Sneguljčica
Delovanje
Društva slovenskih srednješolcev ------------- v	Trstu	------------
Opozorilo naročnikom v Jugoslaviji!
Vse naročnike naših listov v Jugoslaviji opozarjamo naj pravočasno javijo spremembo naslova ter se obračajo v vseh zadevah lista na ADIT - Ljubljana, Tyrševa ul. 34, tel. 49-63. Naročnino in druge obveznosti pa naj poravnajo pri Komunalni banki na čekovni račun št. 6-1-90603-7.
Vpisovanje za plesne veje
Odbor društva slovenskih srednješolcev v Trstu obvešča vse, ki bi se radi prijavili za plesne vaje, da je vpisovanje samo še danes 2. decembra od 16.30 do 20 na sedežu društva, Piazza Cornelia Romana 2, I. (Jelinčič). — Podrobne informacije pri vpisu.
Gniti pioslovoiino delo
Planinsko društvo v Trstu organizira v okviru akcije za »Novoletno jelko* množično gozdno prostovoljno delo in poziva vse svoje člane in prijatelje k udeležbi. Prostovoljno delo bo v nedeljo 15. t. m. na Pivki. Vpis do ponedeljka J. t. m. opoldne v čevljarni tov. Geča v Rojanu, trg Tra i rivi 3 in v čevljarni Trans-alpina pri tov. Pircu v ul. Sette-fontane 3.
Odhod iz Trsta, ki bo natančneje še objavljen, bo v soboto proti večeru ali v nedeljo ob zgodnji uri. V prvem primeru je prenočišče zagotovljeno. Povratek v nedeljo zvečer.
Nočna služim lekarn
Alabarda. Istrska ul. 7, tel. 5602; Cipolla. ul. Belpoggio 4; Crevato, ul. Roma 15, tel 3581; Godina, ul. Ginnaslica 6, tel, 7270; Harabaglia v Barkovljah, tel, 5728 in Nicoli v Skednju, tel. 93-245 imata stalno nočno lužbo.
ZA NOVOLEINO JELKO
Prometne nesreee so včeraj terjale celo vrslo žrtev
Včeraj je bil dan nesreč. Začele so se zgodaj zjutraj. Prva je zadela 17-letnega fanta Orlanda Bertocchija iz Milj doma, stanujočega X Stramaru 891. Tega so zjutraj pripeljali v bolnišnico y Trst z. rešilnim avtom Rdečega križa iz Milj, Spremljal ga je Mario Martinčiči), prav tako iz Stramara 899. Ta jc povedal službujočemu policijskemu podčastniku v bolnišnici, kako je prišlo do nesreče, katere žrtev je postal Bertocchi. Okrog 7 zjutraj je bilo, ko se je vozil s kolesom proti domu. Zraven njega se je prav tako vozil na kolesu Bertocchi. Med vožnjo pu je Bertocchi udaril vanj s kolesom, pri tem izgubil ravnotežje in tako nerodno padel na tla, da je dobil poškodbe težjega značaja in sicer na čelu in po obrazu.
Dve uri kasneje Pa je prav tako v bližini Milj prišlo do nove prometne nesreče. Na križišču pri bivši železniški postaji sta trčila angleški tovorni avto in zasebni avto last tvrdke Pietro Camao s Škofij. Angleški vojaški avto je vozil z miljske strani proti mestu. Z nasprotne strani pa jc vozil zasebni avto. Pri trčenju je vozil šofer tvrdke Carnao Ivan Spagnoieto s Škofij, ki je dobil poškodbe na glavi. Ranjenca so tako odpeljali v bolnišnico v Miljah, kjer so mu nudili prvo pomoč. Tudi Viktor Montanari, ki Je sedel poleg Spagnoleta V avtu je dobil lažje praske.
Ob 10 zjutraj so pripeljali na kirurški oddelek glavne
bolnišnice 86-letnegu upoko jenca Karlu Avanzinija iz ul Rossetti 40. Mož ima precej potolčen obraz, predvsem pa nos, tako da bo moral ostati v bolniški oskrbi 20 dni. Sam se ničesar ne spominja kako in kje ie bil ranjen. Uslužbenci Rdečega križa, ki so ga pripeljali z rešilnim avtom v bolnišnico so poveduli, da so ga takega dobili ha tleh pred štev. 40 v ul. Rcssetti. Avahzi-ni Je hotel na vogalu ul. Cri-spi x ul. Rcssetti prekoračiti cesto. Eri tem pa je končal pod koles; motornega avtomobilska z evidenčno tablico BO 8084 znamke Balilla.
Vrsta nesreč Pa s tem že ni izčrpana. Bilo je 15.30 popoldne, ko so na ortopedski oddelek glavne bolnišnice sprejeli v oskrbo 45-letnega Voinica Simeona iz ul. Universita 15. Tega je nesreča doletela na delu na lesenem pristanišču. Voinic je zaposlen pri angleških oboroženih silah in sicer pri vojaških skladiščih v zgoraj imenovanem pristanišču. Mož je bil včeraj zjutraj zaposlen pri razkladanju pragov z žeieni-škega voza. Pr; tem poslu mu je tak lesen prag padel na nogo in mu zmečkal palec na levi nogi. Rena je take narave, da bo zaradi nje Voinic moral počivati mesec dni.
10-letni šolar Just Faddo iz ul. Campanelle 102 je prav tako moral včeraj popoldne ob 17.45 z rešilnim avtom Rdečega križa na kirurški oddelek glavne bolnišnice. Fant ima globoko rano na desni peti. Toko da ima poškodovane celo kite.
/.a novoletno jelko darujeta Milka Lati 200 in Elza 200 lir, obe iz U. rajona.
.Skr la vaj Fani 100, Malalan Marija 100. Malalan Andrlna 300, Terčon Ivanka 100, Sosič Viktor 200, Benčina Justina 100, Skerlavaj Terezija 200, Sosič Viktorja 150, Malalan Ivanka 200, Cortese Julka 500, Husu Marija 150, Pozzecco Gina 200, Daneu Valerija 150, Hrovatin Anton 50. Kete Srečka 300, Škabar Frančiška 100, Primožič Marija 200, Vidau Francka 100, Kalc Karlo 300, Sosič Cecilija 250, Brear Francka 100, Sosič Antonija 50, Vremec Marija 50, Bele Olga 100, Skrlavaj Rozina 100, Koritnik Kristina 100, Skrlavaj Mihela 200, Daneu Bernarda 150. Rebec Štefanija 100, Vremec Velka 200, Švara Zora 50, Vremec Angela 100, Hrova. tin Katarina 100, Vremec Ivanka 100, Skrlavaj Angela 100, Vremec Marija 250, Skrlavaj Marija 100, Kapun Marija 300, Holstin Rihard 200.
*
Okraj Opčine: Vremec Ano 150, Antončič Marija 150, Skrlavaj Dragica 150, Gerlanc Lojzka 50, Malerbi Amalija 50, Daneu Julka 100, Vidau Danila 150, Bole Oskar 100, Kete Albin Milič Marija 100, Sosič Tončka Francka 170, Zlobec Marija 200, Milič Mariju 100, Sošič Tončka 20, Škabar Zora 60, Kalc Sluva 100, Zafred Jožefa 200, Mahnič Albina 100, Rudolf Karla 200, Furlan Bernarda 300, Vremec Mihela 100. Godnič Josipina 100, Sosič Josipina 100, Skrla-vuj Marija 50, Taučer Ana 50, Kodrič Amalija 100. Spacal Vodopivec 500, Berginc družina 200, Gorkič Tončka 200, Malalan Justina 100, Sosič Jožefa 300, Malalan Frida 500, Škerla, vaj Zofka 100, Vuclik Justina 250, Sosič Anton 50, Malalan Karel 300, Cerkvenik Pavlina 300, Sosič Nela 200, Kralj Romana 100, Pregelj Jožica 300, Ban Zora. 200, Kralj Klara 200, Sosič Mici in Ana 500. Uljan Vanda 200, Berce Viktorija 200, Hrovatin Jožefa 100, Stubelj Justina 400, Krajnc Hedvika 350.
Podobnik Angela 6 parov nogavic en kos blaga za predpasnik.
Obvestilo pionirjem za telovadne vaje
Redne telovadne vaje za prvomujski nastop so za pio tilrjc vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. do 16. ure v dvorani na stadionu »Prvi maj* pri sv. Ivanu,
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
Dne 1. decembra 1949 se i* v Trstu rodilo 8 otrok (11 ®-*‘ vorojen), umrlo je 8 oseb, F" rok pa je bilo 5.
Cerkvene poroka: plesni* tel j Pertot Luciano in gosKl nja De Ccmuni Lilijana,. F morski strojnik Tence P13,,, mo in gospodinja VergW“*" Ortensia. mehanik Strohniaj Giuseppe in frizerka CescU Andreina, mehanik Doria no in uradnica Zidarich L«’ ta, narednik ameriške Berry Leslie Lyle in goSF00 nja Basso Giovanna.	j
Umrli so: 63-letna CasteU^! Teresa, vd. Zanier. 84-lew Valle Angelo, 64-letni Zamb°“ Riccardo, 62-letna Arčon terina. por, Lenardon, *>l-le Parenzan Mario, 73-letna ric Marija, por. Miklavec, letna Afenduli Maria. vd. At dias. 47-letna Fritsch Elsa, P0J' Rossaldi.
KS NO
■ i RADIO ra
JUG0SL. CONE TRSTA
(Oddaja na srednjih valovih 249 m ali 1230 kc)
PETEK 2. U. 1949.
6,30: Jutranja glasba, 6.43: Poročila v ital. 7.00: Napoved časa . poročila v slov. 7.15: Jutranja glasba. 12.00: Veder opoldanski koncert. 12.30: Samospevi za glas in klavir. 12.45: Poročila v ital. 13.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda. 13.45: Ljudska univerza v slov.: «0 prvi civilizaciji*. 14.00; Igra Vaški kvintet. 14.30: Pregled tiska in poročila v ital. 14.45: Pregled tiska in poročila v slov. 17.30: Aktualna politična vprašanja v Ital. 17.45: Igrajo mojstri ritma. 18.00: Športni pregled v Ital. 18.10: Weber: Koncert za klarinet in klavir. 18.30; 15 minut znanih tangov. 18.45: Radijski obzornik v ital. 19.00; Leharjeve operete. 19.15: Poročila v Ital. 19.30:	Napoved
časa - poročila v slov. 19.45: Partizanski napevi. 20.00: Ura hrvat-ske kulture. 20.30: Ravel: Španska rapsodija. 20.30:	Z našim ljud-
stvom 21.00; Komorni zbor. 21.30: Uganite kaj igramo. 22.00: Zivljc. nje jugoslovanskih narodov v slov. 22.20: Mozart:	koncert za
klavir in orkester v d-molu, nato lahka glasba. 23.00; Zadnja poročila v ital. 23.05: Zadnja poročila v slov. 23.10: Objava sporeda. 23.15: Plesna glasba.
Rossetti. 16.00:
Vvonne De Carlo, Brian u
Escelsior 16.00: »Zene in biseri*'
B. Grable.	—rfsta-Fenice. 20.45: Gledališka Prtaj,a.
va Goldonijeve »Dobre tere*.	s
Filodrammatico. 16.00: »GOSP* hermelinoma. B. Grable.
Adua. 16.00; »Tarzan Ip.s ilau-Alabarda. 14.30: «Hamlet», s-
renče Olivier.	,	 ,,irii».
Ariaonia. 14.45: »Trije kavah VValt Disney.	.
Azzurro. 16.00:	«Zelem deli
Lana Turner.	vislic*-
Belvedere 16.00: «V senci visi
C. Bemiett, B. Cabot. . ,c. Garibaldi. 14.00: «Na srebrni
ki». Errol Flvtin.	Vvron«
Ideale. 15.30. »Sin besa*, D*"
Po-,ver.
Impero. 15.30:	«Orel	*	dvel
glavama*.	..	.-glM,
Italia. 16.00: «Glasba na obl** Nelson E odv.	slll.
Kino ob morju. «zene t noc Massimo. 16.00: «Vesela slep*1' Stan In Olio.	Ben.
Novo Cine. 15.30: »Neurja v n galiji*,. Richard Comvveh-Odeon 15.00: «Družina DakeS. Radlo. 16.30; «Zanka», A.
chemer. „	,	.	«/ss-
Savona. 15.00: »Zgodba dr.
sella*, Gary Cooper.	j-era-
Ve»ezia. »Fantom*, Marcel N jt
Viale. 15.00: «Potcpub na fr»nc ' sitem dvoru*.
Vittoria. 16.00. »Zbogom »r«-way», A. Faye.	.-»svoje
Vittorio Vencto. 16.00: «**’ valci zapada*. R. Diks. ^.0 Kino v Nabrežini. Danes: «v‘ zlato*.	„	,,	j/F
Kino Skedenj: «Po poti 51 E. Flynn.
TRŽAŠKA BORŽA
Zlati štcrling 8600, šterling .1550, telegrafski 669, dolar 660, švicarski ** jgp, 155, 100 francoskih frar.k0 jgjo. avstrijski šiling 22, zlat°
Miklavž se bliž^. ’ raznovrstna darU° in knjige imo ^ zalogi papirnic
ŠTOK*
j TRST ul.	m
a
Umrla je naša draga
Karmela Pavletič
Pogreb bo v Ljubljani v soboto 3. decembra
ŽALUJOČI OSTALI
Trst - Ljubljana 2. decembra 1949.
t. i-
Primerno Knjižno dar*10
BOGDAN GROM
SLOVENSKI O R N A M E N T 1	,j|
Cena knjigi v prosti prodaji j* L. 1.800, pri avtor j
(Glej pogoje)	4-barv,1rt
134 motivov v dvobarvnem tisku tn 12 kompozicij v __ zbjrl* tisku. - »Slovenski ornament*, ki je prva knjiga »Folki aSied|1l,J bo obsegala letno 3 knjige. — V pripravi ima avtor .^jiV dela: I. Primorska noša. 2. Ladje in orodje slovenski" gWve pripadajočo nomenklaturo). 3. Primorske zanimivosti. .
skl roki.
POGOJI! 1. Naročilo obveže naročnika na odkup
Prijavite se ia izlel v Firence
Jugoslavija - Francija
Potovalni urad «Adria-ex-press* organizira skupni izid v Firence dne 11. decembra, ko bosta igrali nogometni moštvi Jugoslavija-Francija Za svetovno prvenstvo. Potovalni urad bo preskrbel udeležencem lz Trsta prevoz z	vlakom	in
vstopnico za tekmo.
Odhod iz Trsta	10.X1I.	ob
20.15, prihod v Firence ob 5.30. Odhod lz Firenc	12.XII.	ob
1.40, prihod v Trst	ob 10.30.
Vpisuje in daje vsa potrebna pojasnila «ADEX» v ul. F. Se-vero 5-b, tel, 29-243.
ta n*1 o ifnli8e letnika »Folklorne zbirke*, ki obsega tri knjige. - -	,,j
Jo predvidoma okrog Velike noči, v oktobru in za	Pavleta. Morebitne spremembe glede časa izida, vrstne;! _	^ d°
kaclj in podobno nimajo vpliva na naročilo. - 3. kuj *	jnig '
ljajo po pošti na strošek in rlziko naročnika. - *■	0lJ3t.	P°Ao,
20 odst. popusta od knjigotržne cene. Prav tako ima	;g|du-
sta pri vseh Izrednih izdajah. - 5. Knjige se plačujejo <7	. g. .
voljeno je tudi plačilo v dveh enakih mesečnih oor ^ n»^ ročllo sc avtomatično podaljša tudi za naslednji let • z3klj’• ,m nlk najkasneje mesec dni po Izidu tretje knjige t. J- v nadah j|. letnika ne da pismene odpovedi. . 7. Oblika in op -ji*, v ;ate-knjig bo taka kot pri prvi knjigi »Slovenski orna	_nr n
kor ne bo še zboljšana. Tudi cena ostane ista, če s Di*tv riala, dela ali pa notranja vrednost valute ne izpc
Izrežite in nalepite na dopisnico.
NAROČILNICA :
BOODAN GROM	u.7l46
TRST • Via Aleardi 1 - Poštni ček. r»£u" _s ' roč»ni ‘ Ko; Prečital sem pogoje-, s katerimi se strinjam, klorno zbirko* Bogdana Groma, In sicer: 1) 51 |h (NeP°l
2.) angleško-francosko; 3.) plačal bom v 2 obr
I
TRSKI
13 INI El INI 1 I' C. Zadružni dom v Bujah
tOPRUŽNiCA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRCJ . ULICA C. E AT TIS Tl 301a - I." TEL 701 P0^rlLn 90 k'e *nico u^a nPYlr_Yg_FJ-jj
IZOLA-BAREDI
»•
naimSajši shupna z vofaki proslaviti ftli praznih oslaonvilve nove lagoslavije
veliki praznik narodov ) dovednost in godba jo privabila
TOavije 29. novembra smo -Pridružil i k praznovanju 'i z našimi žrtvami, pod ‘to prav tako naš praznik, WVan s skupnimi napori, JJ z našimi žrtvami, pod ^Slvom iste KPJ, ki vodi da-Jrvo petletko v Titovi Ju-l^viji za izgradnjo sociaiiz-'!v svetu.
Spominjali smo se vseh stop-!a stopnjo izvojevanih pra-* delovnega ljudstva današ-'eri,Rj. Od prvih spopadov I klerofašističnimi bandami rPoznejšimi organizacijami in režimov pod raznimi t°^a vedno z istimi Ijjaškimi, fašističnimi tež-Ijki so privedle jugoslo-I Sl narode v največje ka-%fe naše zgodovine, erno ■, pomnili tudi prvih akcij galskih čet proti nacifaši-mu okupatorju in narod-I® izdajalcem, prvega osvo-gjega ozemlja, formiranja večjih partizanskih edi-
j. in narodno osvobodilne !”*e. do ustanovitve AVNOJ v Bihaču v novcm-* 1942 in do II. zasedanja OJa v Jajcu 29. novern-'943, ko je bij postavljen
tosjed narodi demokratične iPs.avije z volitvami 1945. izglasovali republiko in za
S
zrušili kraljev prestol, ^°1 fevdalnih grozot. Vsa
'tel:
‘1 za FLRJ.
pil našimi očmi so stale j* za drugo v vsakodnevni vi borbi izvojevane politič-10 Vojaške zmage, ko so
p dobg mučenja, borbe ^Poplačana z uspehi, ki mo-Preko mlajših v nova, Sir-
iistejša obzorja,
J* naloge in dolžnosti, zato C 4aje svoj delež v tej velijo1 dobi. Da Je JA ljudska L *• dokazuje ta vsak dan,
"dl doraščajoči rod razume
l; ’* skupno in nerazdružlji-
s
} vsem delovnim ljudstvom
V iste cilje, za pravice ljudi. To narod tudi
"(l,
tuši bolj čutimo to resnič-' H ki smo pod upravo
d»V?*de in poznamo njeno J»to se narod ne mora
't,
%
J*® ločiti od naše Armade
L*1
^'leljice.
, Pionirji osnovne šole v 'n na Baredih niso ho-izostati. Poslali so svojo H»cij0 VUJA v Koper in l Pridno ter i navdušenjem “zvijali na kulturno prlrc-
tudi one redke vaščane, ki se sestankov po navadi ne udeležujejo.
Vsa proslava ie potekala v velikem navdušenju ljudi in dobremu razpoloženju pionirjev, ki bi najrajši zapeli vse pesmi,
proti revizionizmu s strani SZ in sosednih držav.
Tudi godba je s svojim izvajanjem zelo razgibala ljudstvo, ki je samo začelo peti borbene pesmi in vzklikati jugoslovanskim narodom in tovarišu Titu.
Proslava nam je v polni luči
ki jih znajo. Prav svečano pa i prikazala velik pomen tega
so zapeli pesem «Tovariš Tito« in svojo «Pionirsko himno*.
Govor o zgodovinskem zasedanju AVNOJa in razglasitvi republike je imel domači učitelj tov. Logar Stanko. Po govoru so sledile razne pevske točke, ki so jih dobro izvedli razpoloženi pionirji. Zelo dobro je uspel duet pionirk, ki sta zapeli pesem «V'eseIi '.eter)) ter tudi deklamacija «Mi vstajamo* je bila podana prisrčno.
S proslave smo odposlali pozdravno resolucijo VUJA, v kateri izražamo jugoslovanskim narodom mnogo sreče in uspehov, pri njihovem delu za izgradnjo socializma in v borbi
Vabilo na spredem delovne brigade „11. kongres"
Danes 2. novembra se bo vrnila v Koper mladinska delovna brigada «11. kongres«, ki je v Trnovskem gozdu v snegu, dežju in mrazu pripravila za naše okrožje 5-900 m3 drv.
Vsi člani SIAU in pošteni demokrati so vabljeni da se udeležijo sprejema teh junakov dela. Njihova požrtvovalnost in nesebičnost pri delu za skupnost, njihova visoka zavednost zasluži, da jih sprejmemo kot zmagovalce, kot nove ljudi.
Zvečer bodo brigadnlki priredili v obnovljenem gledališču predstavo z bogatim kulturnim sporedom.
Živeli brigadniki brigade ull. kongresa delovni junaki Trnovskega gozda!
praznika, zato smo ponosni na borbo jugoslovanskih narodov, ki so jo vodili in jo še vodijo za srečno bodočnost nas vseh — tudi za srečo naših krajev in naše Isjre!
—gar
Proslava v Bujščini
SE.jET .V našem kraju 3? proslava VI. obletnice II. zasedanja AVNOJa imela posebno svečan poudarek Ta dan je prvič zagorela v našem delovnem kolektivu električna luč. Proslavi so prisostvovali komandant VUJA, tov. polkovnik Le-nac, Knez Rihard, vodja gospodarske delegacije v Trstu, tov. Beltram, predsednik IOLO, tov. Stoka Franc, tajnik SIAU in večje število ljudstva.
Prvi govornik tov. Pozzecco Viktor je v imenu vsega ljudstva izrazil zahvalo VUJA, nakar ie v močnem govoru ori-stal junaško borbo za svobodo in socialne pravice ljudstva tega kraja, ki je danes združeno v obdelovalni zadrugi. V imenu VUJA je spregovoril tov. Martelanc. Tej pomembni svečanosti je sledila zakuska.
NOVI GRAD. Naše mesto je bilo vse v zastavah za veliki praznik ustanovitve nove Ju. goslavije. 2e prej je ljudstvo napravilo nad 600 ur prostovoljnega dela na čast temu prazniku na raznih delovnih mestih. Cez dan je bilo množično zborovanje, kateremu je prisostvovalo nad 400 ljudi, Govorniki z okraja So navzočim orisali pomen tega dneva.
Za vdove, sirote, invalide in partizane je bila zvečer prirejena zakuska.
H
N ki so jq za ta dan orga-v klubu JA v Izili, da
s zaščitnike svobodne Nine in zaščitnike naših Prireditev, ki je vsebo-i ^0 točk-petje, deklamaci-t blodejunko, itd. skupno z Je uspelo nadvse lepo. j W so podarili pri tej pri-^V(Uakom nekaj knjig. Ljud-• ju je napolnilo dvorano, *'«mhalo pionirje in vo-
Ll
so se udeleženci te *v* vrnili polni navduše-ivoje domove, tako so
lili?1’'! med petiem in bn1 naravnost zmago-is; , Prišli iz Izole v svoje
na Barede in Salet. k 'e bilo zares ljudsko in
'!ouU Pra*novanje tega za Javijo in nas vse v Istr-°kroiju tako pomemb-fgodovinskega dneva.
‘ha
29. novembra na vasi
tavanju zgodovinske obrt 9 H. zasedanja AVNOJa lji,^8'asitve jugoslovanske ^ v e tSli ie pridružila tudi y as. Evečer smo se v ve-l, številu zbrali v dvorani, ? bil- ...............  _	:______1.
pJi.kJla okrašena z jugoslo-Vllll‘ in slovenskimi za.
. ter slike tov. Tita. Ra
JjB našiti delavcev
tirohoilnn saatavicn Dihalni podružnici
yh#UlUTr‘ v Kopru
Cb«'o 3. decembra bo sin. Ir*' Podružnici »Ldilit« v
m slovesen način po-
L#a okrajna prehodna za-Lc*. kot najboljši sindl-
^ »®0<’ru2»ici v vsem okra-te® sindikalna podružnica V Zastavico zaslužila s
vztrajnim in neuraor-S, ^ 0,JštvanJem načina
lS»« 'e Pripomoglo k lz-
\ ",u življenjskih prilik
S
'Jodem. Glavne zasluge
lVVtV na,,erinJ|h postavkah:
|J , 111 načrt Je v tekmova. V|( K. kongres KP STO-Ja
.bi** M odst. Enoletni Nsai 4e ho 19. uovembra
, - k *a 33 odst., po nor-|1 N* '*vrlujc #1 odst. vseh %zu dv*h gradiliščlh ima Jfailj, e delovne brigade, na Jjtku ?* žačasne. Ob za-Umovanja za aOrugi ' >. *« j*
samo v Kopru ime-
Cl0®*iT"enlh 19 udarnikov, 1 it So ,y*lo,Ja in 1 novatorja.
;t/n'r,!Q‘e*aJo delavci normo
Nameščenci »Edl-
^ ,laino v Kopru dali
{SV** prostovoljnih ur. de|,
^^‘Ovnib zaslug Je do-
vjv " s.* tlk-v*nJ« 271 delavcev.
JS j^ikaina podružnica Je
V*sic V5em 05la,,m
A v okraju, ki naj
S0 #^° v tekmovanje za
la$tav|co.
Celns l/uda ni mogla
preplauiti Sičoi/eljske doline
Koristi regulacij in izbotjšav
Deževje, ki je trajalo ves pretekli teden in je včasih doseglo značaj pravega naliva, je po enem letu znova napolnilo vse dovodne vire naših studencev in potokov. Znova se je oglasilo po kanalih in strugah tistoprltajeno in nekako grozeče klokotanje. Struge so se napolnilo Cio roba jezov in je voda tu pa tam udrly tudi čez branove.
V k< p.skem okraju je potok Kornalunga poplavil vsq Vanganelsko dolino. Tudi Dragonja je prav tako udarila čez jezove in poplavila zono pri Mlinih. V bujskem okraju je v nižinskih legah poplavihi voda vse doline. Cesta Um g-Novigrad je bila prekinjena za promet, ker Je n., nekem mestu dosegla veda višino c-nega metra. Prav tako je bi! nekaj ur prekinjen promet na cesti Koper-Buje.
Ob tej priložnosti moramo poudariti, da je že delna regulacija potoka Vcldernige v SlčoVeljskl dolini pripomogla, da se tudi to leto niso povrnile tiste velike poplave kot lansko leto, ko je voda zalila nekatere hiše celo do prvega nadstropja in napravila zelo veliko škodo na poljskih pridelkih in tudi po hišah.
Letos se to ni ponovilo, ker jo že delna regulacija in naprava 1.8 km dolgega kanala toliko olajšala odtok vode, da ta ni mogla preveč narasti. Prav tako je direkcija solin dvignila vzdolž solin jezove in počistila kanale, da je voda lahko odtekala. Vsa ta dela so odvrnili veliko nevarnost ponovne poplave in strahu prebivalcem SiČoveljske doline, katero so lansko leto reševali gasilci, N7, in drugi z barkami iz. poplavljenih hiš.
Te ugotovitve bodo prav gotovo zelo povoljno vplivale na vse tiste, ki so pomagali pri teh regulacijskih delih, ko so videli velikG koristi svojih naporov, da bodo šo z večjim navdušenjem sodelovali tudi pri nudaljnih delih, V načrtu ji! naprava jezov reke Dragonje v dolžini sedmih km, in napravo kanalu reki sv, Odo-rik v dolžini 3 in pol lun.
Tu dela predvidevajo izkop in preložitev več sto tisoč kubičnih metrov zemlje. Ko bodo ta delu izvršena, bo dolina
Sičovelj rešena n.varnost, poplav, ki so do sedaj vsako leto ogrožale ta kraj. Zemlja, kj je zelo primerna za pridelovanje povrtnini, bo lahko nudila še veliko več kot do sedaj. Prav tako bodo prebivalci z večjim veseljem obdelovali zemljo, ker bodo gotovi, da bodo te pridelke remije tudi pobirali.
Vozni red parnikov na progi Trst-Kopar-Puli
vinj« bosta od 6. novembra da-Ije vsak torek, četrtek in soboto odplula iz Trsta proti Kopru in Pulj- ob 7 uri in ne kakor do sedaj ob 8 uri.
Isto tako bosta imenovana parnika odplula vsak ponedeljek, sredo in petek iz Kopra proti Trstu ob 15.50 uri »n ne kakor preje ob 14.30 uri,
Pionirska organizacija v Šmarjah
Tudi na naše najmlajše v Šmarjah ne smemo pozabiti. Tudi oni aktivno sodelujejo pri izgradnji naše dežele.
Na prvem pionirskem sestanku v letošnjem šolskem letu v drugi polovici septembra so postavili odred, ki nosi ime našega največjega pisatelja Franceta Prešerna. Tako se tudi naziva naša nova šola. Sestanki se vršijo redno vsakih 15 dni, katerim prisostvujejo pionirji skoraj vedno polnoštevilno. Sleherni sestanek pozdravi načelnik odreda s pionirskim pozdravom: «S Titom, za domovino, — naprej!«
V trimesečnem tekmovanju so si zadali sledeče naloge. V tekmovanju bodo imeli pionirji tri kulturne prireditve. Dramska skupina se pripravlja z igricami in recitacijami, pevski zbor pa s pevskimi točkami.
Eionirjj ne sodelujejo samo pil kulturnem delu, temveč se pridno izkažejo tudi pri udarniškem delu. V tekmovanju so si zadali 400 udurniških ur, Od teh so že napravili 216 ur, in sicer pri čiščenju šolskega dvorišča, odstranjevanju ruševin okrog otroškega vrtca ter pri razkladanju in spravljanju 8,30 m3 drv.
Na prvem sestanku so tudi sklenili, da ustunovijo šolsko zadrugo, ki šteje danes 112 članov od 128 pionirjev. V ta namen so si izvolili odbor te zadruge,
Nu šoli obstoja šolskn knjižnica s 01 knjigami, katere se pionirji pridno poslužujejo. Ker knjige same Jim no zadostujejo, so zbrali naročnike na ((Pionirja« in ((Cicibana#. Naročnikov je 74,
V nujkrušem času bodo sli na Izlet v eno izmed okoliških vasi. O uspehu izleta in o na-daljnem delu odreda borno še v bodoče poročali
L. D.
LEP ZGLED VELIKE DELOVNE ZAVESTI
Udarnica, ki dnevno preše predpisano delo za 109 odst,
Slišali smo, da. je v tovarni
Ampelea za konzerviranje rib v Izoli tovarišica, ki vzbuja občudovanje zaradi svoje spretnosti pri d.elu. Kot taka je smatrana za najboljšo delavko v tej tovarni, s svojim zgledom in v izpodbudo vsem ostalim delavkam.
To delavko za višjo produkcijo, za boljši življenjski standard, smo hoteli spoznati, da bomo o njej kaj povedali. Ko smo ob našem obisku v tovarni vprašali po njej, so nas naslovili v oddelek za takožvane «filette», kjer dela udarnica tovarišica Maršič Ana.
Tovarišica Maršičeva nam je
vsa vesela dovolila, da smo ji
med delom stavili nekaj vprašanj. Pred vsem nas je zanimalo, kakšno življenje je ime-ta prej in kje je doma.
Povedala nam je življenjsko zgodbo, ki je vrsta težkih in delovnih dni. 2e 16 let dela v tej tovarni vedno , v istem oddelku. Stanuje v kraju Ko-sterlongo pri Izoli, kjer ie tudi družina. Je hčerka bivšega kolona, ki so obdelovali zemljo gospodarju in mu tako pripravljali lepo živijenje — gospodu — pohaiaču. Z cdlokcm agrarne reforme je tudi njena družina dobila zemljo. Ta novi so-
cialni red, ki si ga je naše ljudstvo priborilo, je tudi njej vlil novega veselja do dela in življenja. Sedaj dela z velikim navdušenjem in tako dnevno prekaša normo za 100%. «Y osmih urah očistim nad 9 kg rib, katere vložim v približno 7000 .škatljic in jih izročim v zbiralnico mojega oddelka«.
Radovedno smo jo vprašali, če je prejela kakšno nagrado v znak priznanja za svoje delo od vodstva tovarne, pa nam je odgovorila, da nič.
Nismo pričakovali takega odgovora, ker nam je znano, da je že v vseh delovnih kolektivih vpeijan sistem nagrajevanja najboljših delavcev.
Mislimo, da ima. vodstvo tovarne gotove vzroke, da še ni vpeljalo sistema nagrajevanja, toda smatramo vseeno za potrebno, da se te ovire čimprej odsranijo da bodo tudi najboljši delavci «Ampelee» prejemali zaslužene nagrade od strani skupnosti.
Demokratično ljudstvo v Bujah je hotelo proslaviti obletnico ustanovitve republike jugoslovanskih narodov z nadaljnjim delom za skupnost. Tako se .je odločilo, da bo ta dan, pod katerimi koli pogoji si bodi, pokrilo zadružni dom v Bujah. S tem je hotelo hkrati doseči važno etapo rpi izgradnji tega objekta. Delo ni bilo lahko.
Potrebno je bilo udarniškega duha. 15. novembra so z nesebičnostjo prežeti tovariši in tovarišice pričeli tekmovanje. Od tega dne dalje je dnevno na desetine udarnikov dalo vse od sebe, samo da dosežejo zadani si cilj. Mladinci, mladinke, starejši tovariši, tovariši vojaki JA, člani ljudske zaščite, delavci, nameščenci so kljub vsemu slabemu vremenu vztrajali.
Uspeh njihovega napora je bil nič manj kot 8000 delovnih ur, katere je doseglo v 12
dneh nad 1600 prostovoljcev. Ramo v nedeljo 20. novembra je tekmovalo nad 400 udarnikov. V navedenem času so prinesli na stavbišče nad 10 vagonov raznega gradiva in izvršili tudi notranja dela. Zadnjo nedeljo 27. novembra pa je bil bujski dom kot pravo mravljišče. Vse je hitelo, nad 500 prostovoljcev je budila ena sama misel: ((Pelo, ki smo ga prevzeli, mora biti še isti dan ali najkasneje drugi dan dokončano...« Pomagala in navduševala je tudi pesem, vmes je igrala godba in v tem ubranem zboru borbenih pesmi, so zavihali rokave še godci in dodali tudi oni svoj lastni prispevek.
Pri tem tekmovanju so pokazali izreden zgled delavnosti Sker Rudolf in Nada Legiša, ki sta napravila okoli 300 delovnih ur za bujski zadružni dom. Njima sledita lov. Jelčič Pavla in .tovarišica Crusilla Kata-
rina, ki je kljub svojim 60 le7 tom dosegla pri tem tekmovanju 160 prostovoljnih ur. Enako je 651etna Dušič Aneta napravila 160 delovnih ur ter s tem opozorila na to, kaj zmore zavest demokratične žene. Pozabiti pa ne smemo še Pa-po Marije, Altina Jožeta, Mo-rato Jožeta, Melona Antona, Acquavite Ivana in Sparagna Gilde ter številnih drugih tovarišev in tovarišic.
V Bujah so se na ta način za proslavo ustanovitve FRLJ vsekakor pozitivno oddolžili!
Vozni red avtobusov na progi Koper - Trsi
ODHODI IZ KOPKA: Ob 7. in ob 11. uri, s KRIŽIŠČA PRI DEKANIH ob 7.13 in ob 11.15; PRIHODI V TRST ob (. ob 12. uri.
ODHODI IZ TRSTA: ob 15. in ob 18. uri, s križišča pri Dekanih ob 15.45 in 18.45; PRI-HODI V KOPER ob 16. in 19.
uri.
NAJDEN ZAVOJ
Tov. Dagostinl J. iz Strunjana
je 4. 11. tl. našel na cesti Koper — Izola večji zavoj z raznimi predmeti, brez naslova. Kdor je zavoj izgubil ga lahko dvigne pri tovarišu Dagostinu v Strunjanu št ,122,
GORIŠKI DNEVNI K
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELLiCO 1 - II.; TEL. 11-32
m Mn se
Za srednješolci so na vrsti tudi naše osnovne šol© -Fašistična zakonodaja o šolstvu pa je še vedno v veljavi
V naši včerajšnji številk i smo objavili besedilo okrožnic e, ki jo je poslalo prosvetno ministrstvo slovenskim srednjim šolam in v kateri prepoveduje otrokom slovenskih optantov na Goriškem obiskovanje slovenske srednje šole, češ da je njihov Občevalni jezik italijanski. Enaka okrožnica je bila pozneje dostavljena tudi didaktičnemu ravnateljstvu za slovenske ljudske šole v Gorici in na podeželju.
Ker pravi okrožnica, da velja prepoved za šole vseh vrst in stopenj smo že takoj v začetku vedeli, da se bo ofenziva, ki tokrat ne prihaja od tako imenovanih «neodgovor-nih elementov», ampak neposredno od rimske vlade, raztegnila na vse slovenske šole.
Ofenziva, ki se vrši proti slovenskim šolam na vsej fronti, kjer imajo posredno ali neposredno vmes svoje prste italijanski šovinisti in s fašističnim duhom prepojen: šolniki, vse od Trsta pa do Kanalske doline in Slovenske Koroške, se vodi po določenem in dobro premišljenem načrtu, ki pa zelo šepa na logiki, da o osnovnem človeškem pravu sploh ne govorimo. Pri tem se rimska vlada in šovinistična klerofašistična klika poslužujeta italijanskih dijakov, ki protestirajo proti nastavitvi slovenskega profesorja na italijanski srednji šoli, Seveda so pri tevi pozabili, da so tega profesorja prestavile s slovenske na italijansko šolo in proti njogovi volji ravno italijanske šolske oblasti.
Tudi italijansko časopisje, ki mu prednjačita videmska «11 MessaggerO)) in «11 Lune-di» mnogo klobasari o vprašanju slovenskih šol z njim lastno logiko.
Toko je «11 Messaggeroi) posvetil dvokolonski članek pouku verouka na italijanski šoli v Podgori, kjer so nastavili za ta predmet učitelja laika. Clankar se jezi češ, da hoče domači župnik, ki je Slovenec, poučevali verouk tudi na italijanski šoli in govori o «slovenskem prodiranju na italijanske šole, «Seveda je pozabil povedati, da bi tudi ta župnik, če bi ie poučeval na italijanski šoli, storil to v italijanščini in bi učenci verjetno niti ne opazili, da jih poučuje Slovenec,
Ce se imenuje to prodiranje Slovencev v italijanske šole, potem lahko rečemo, da so pod fašizmom in po njegovi odredbi prodrli slovenski šolniki tja do Sicilije, ko so bili nasilno premeščeni v notranjost države. In vendar vkljub te-
Izpred	sodišča	
Nagačen za jcc u	ijelt	liijega lot/ca
ga italijanskega otroka, ampak so jih po svojih močeh vzgajali v poštene pripadnike njihovega naroda in ljudstva.
Kako vse drugačna je bila vloga italijanskih učiteljev, ki niso znali niti besede slovenščine po šolah v Slovenskem Primorju, kjer so kaznovali otroke, ki so se drznili govoriti vpričo njih po slovensko. Seveda njihovi časopisi nočejo pokazati stvari takšne kot je in nočejo povedati, da so še vedno v veljavi fašistični zakoni, po katerih drže še vedno slovenske učitelje v pregnanstvu na italijanskih šolah v notranjosti države ter jim ne dovolijo povratka v domovino in poučevanja na slovenskih šolah. Tega ne, pač pa potvarjajo tudi najbolj očividne resnice.
Sedaj pa prihaja s svojim odlokom še rimska vlada, ki pravi, da je demokratična in povrh tega še krščanska ter hoče prikazati, da je občevalni jezik in materinščina ena in ista stvar in hoče pod to pretvezo prisiliti slovenske otroke, da prestopijo na šolo z italijanskim učnim jezikom. Kako se sklada demokracija s takimi mehinkanskimi metodami, po katerih starši nimajo pravice odločati o vzgoji svoji otrok, nam je res uganka. Pri vsem tem pa ne gre niti za kakšne tuje šole, ampak za od1 države priznane učne zavode, na katerih se poleg slovenščine poučuje tudi italijanščino in vse druge predmete po načriu, ki ga je izdelalo italijansko prosvetno ministrstvo.
Ce pa uradni ali neuradni, šovinistično ali fašistično pobarvani krogi mislijo, da bodo s tako gonjo preplašili naše ljudstvo, da bi odstopilo cd svojih pravic, se zelo motijo. Preveč je partizanskih grobov po vseh kraških robovih in dolinah, da bi mogli pozabiti na ogromne žrtve, s katerimi smo si priborili pravico do šol v svojem jeziku, da bi se tej pravici odpovedali. Do kolen se bomo zarili v našo s krvjo prepojeno zemljo in se z vsemi, silami uprli vašemu nasilju. Na ves glas in na vse štiri strani sveta bomo zakričali, da bodo slišali tudi gluhi in zvedeli kaj je klerifašizem in kako spoštuje pravice našega naroda. Klonili pa ne bomo nikdar!
V raznih humorističnih Časopisih ste že morda čitali, kako so nedeljski lovci, ki niso imeli sreče na lovu, kupili divjačino v trgovini, da so se z njo lahko pobahali pred prijatelji. Vendar pa ni tako običajen dogodek, da bi nedeljski ali divji lovec ujel na zanko — nagačenega zajca.
Dovski čuvaj Miroslav Dev.e-tak, ki mu je lovsko društvo iz Gorice zaupalo nadzorstvo nad svojim lovskim revirjem okrog Sv. Mihaela na Krasu, je opazil ie 7. septembra, da je neznani divji lovec nastavil na kraju, ki ga domačini imenujejo «Padgriže », več zank za zajce. Ko jih je odstranil in se vrnil naslednji dan pogledat, sg bile zopet nove zanke na istem mestu. Zato se je odločil, da bo z zvijačo poskušal izslediti divjega lovca, ki jih nastavlja.
Poiskal si je kožo divjega zajca, jo zašil in napolnil s slamo. Tako pripravljeno vabo je odnesel 11. septembra na določeno mesto in položil zajca v nastavljeno zanko, da se je «ujel». Sam pa je stopil za grmovje in oprezoval.
Ni mu bilo treba dolgo čakati, ko je prišel mimo Soletni Franc Devetak iz Sv. Martina. Ta je stopil s ceste in se približal grmovju, kjer so bile zanke. Zelo se je razveselil, ko je opazil v eni zajca. Toda njegovo veselje je bilo kratkotrajno in ko je opazil zvijačo, je jezno zagnal nagačeno vabo
vstran. V tem pa je stopil izum niso raznarodilj niti ene- za grmovja lovski čuvaj in le-
S SEJE OBČINSKEGA ODBORA
ruzin
* I •
Na zadnji seji, ki jo je imel občinski odbor v .-redo zvečer pod županovim vodstvom, so razpravljali največ o vprašanjih, ki zadevajo notranjo u-pravo. Med drugim so odobrili občinskim delavcem povišek družinske doklade z veljavnostjo od 1, avgusta t. 1. Prav tako so odobrili potreben znesek za nabavo zimskih uniform in drugih oblek, ki jih labijo pri svojem delu nekatere vrste občinskih uslužbencev, kot predvideno v organskem pravilniku.
Nadalje so ponovno potrdili v njunih funkcijah obe nadzornici za slovenske in italijanske otroške vrtce, učiteljici Makuc in Carco. Prav tako sa odobrili, da se raztegne služba za pobiranje smeti tudi na predel Montecucco.
prisotnosti posebne posvetovalne komisije občinskih svetnikov nadaljevali z razpravljanjem o družinskem davku.
Istočasno z zasedanjem občinskega odbora je bila v drugem prostoru na županstvu seja posebne komisije pod predsedstvom podžupana Devetaga, katera je proučevala vprašanje mestnih športnih igrišč.
Predilnica v Krmil zopet dela
Ker je bil dosežen sporazum med delodajalcem in delavku-mi, je pretekli torek zopet začela z delom predilnica An-
dreae v Krminu. Ta tovarna je med najvažnejšimi industrijskimi podjetji krminski > okraja in zato je njeno ponovno obratovanje sprejelo vse
Ob koncu so odborniki y prebivalstvo z zadovoljstvom.
gitimiral neprevidnega Devetaka.
Zadeva je prišla pred soriško okrajno sodnijo. Pred sodnikom se je Devetak, ki je ujej nagačenega zajca izgovoril, da je videl v grmovju nekaj zajcu podobnega in misleč, da je morda njegov domači zajec, ki mu je prejšnji dan pobegnil od doma, se je približal in pogledal bolje. Lovski čuvaj pa je trdil, da s poti ni bilo mogoče opaziti nastavljene vabe in da je Devetak stopil zato tja, ker je vedel, da so tam nastavljene zanke, ki jih je verjetno on sam nastavil.
Ker sodnik dr. Luridiana ni mogel točno ugotoviti, kateri od obeh ima prav, je obtoženca oprostil zaradi pomanjkanja dokazov, ker samo dejstvo, da je rešil iz zanke nagačenega zajca, še ne predstavlja kaznivega dejanja.
Ena noče v Gorico druga pa ne iz nje
Pred časom je bila lBlelna Tognon Antonieta iz Perteoje pri Vidmu v tem mestu, kjer pa tamkajšnji policiji ni bila po godu njena prisotnost. Zato so jo opremili z izgonskim listom, s katerim bi se morala javiti na županstvu v svojem rojstnem kraju. Namesto tja pa je doživetij željna Tončka odšlu v Gorjco, kjer pa je njeno sumljivo vedenje, ki je bilo zvezano s ie bolj sumljivimi nočnimi sprehodi, vzbudilo pozornost policije.
Pri legitimiranju in po dobljenih informacijah so odkrili ne samo, da se ni pokoravala izgonskemu listu videmske kvesture, ampak da je še prej enkrat prejelu podoben potni list od goričke policije z naročilom, naj se več ne vrne v. naše mesto. Očividno pa je dekle na to pozabilo in zato jo je okrajni sodnik predvčerajšnjim na to spomnil in jo obsodil na dva meseca zapora, z olajšavami, ki jih zakon predvideva.
Rekord na lem sodnem področju pu je dosegla Pacor Marija, ki je nabrala že kakšnih dvajset obsodb zaradi prekrška proti izgonskemu listu. Pred nekaj dnevi jo je ^zopet opre-
nič mudilo v Gorico in se je ustavila med potjo. Posledica je bila, da je še enkrat prišla pred sodnika, ki ji je zaradi ponovnega prekrška naložil 3 mesece zapora.
Oproščen nočni pevec
Kakor običajno tudi tokrat ni manjkala razprava proti povratniku iz Jugoslavije, ki so ga zasačili na meji. Tokrat je bil na vrsti Jožef Esposito iz Neaplja, ki je bil okrog 10 mesecev v Jugoslaviji na delu in se je vračal k svoji družini. Sodnik mu je prisodil 4 mesece zapora in 16 tisoč lir globe.
Sledilo je več oprostilnih razsodb, kakršne je bil deležen Grassini Rihard. Pred časom je šel Grassini v nočnih urah preko Travnika v družbi prijateljev, ki so bili precej glasni. Približala sta se dva stražnika in mu naložila globo zaradi preglasnega petja, ki je kalilo nočni počitek meščanov. Grassini pa ni bil voljan plačati naložene globe in je trdil, da ni bil on tisti, ki je tuko glasno prepeval. Pri razpravi so zaslišali tudi oba stražnika, ki pa nista mogla dokazati ničesar določenega in zato je sodnik	Grassini j a
oprostil.
II
nemi
Tudi k us c t s k i posestniki niso zadovoljni k sedanjo prosto eouo
V torek zvečer so se zbrali v prostorih kmetijskega inšpektorata na zborovanje člani goričkega Združenja poljedelcev. Na zborovanje so bili povabljeni tudi občinski svetniki dr. Verbi, Furlan in Vida.
Zborovanje je vodil predsednik Evarist Lutman, ki je zbranim prebral sporočilo go-riške prefekture glede prijave premoženja na jugoslovanski strani. Za enkrat ni treba priglasiti drugega premoženja, kakor tisto, ki je bilo zaseženo in naj se prizadeti člani obrnejo kar na Združenje poljedelcev, ki bo medilo zadevno prijavo. Prav tako je predsednik sporočil, da so jugoslovanske oblasti obljubile, d« bodo čimprej rešile vprašanje dvolastniških izkaznic, ki jih še niso pregledale. Prav tako so se zanimali pri obmejnih oblasteh to in cnostran meje, da bi dosegli nadaljnje olajšanje pri obmejnem pro'
šanju poljskih čuvajev. Prisotnim občinskim svetnikom so poverili nalogo, (naj bi predložili to vprašanje pri prihodnjem zasedanju občinskega sveta in sicer v smislu, da naj bi občinske oblasti odobrile tisti del občinskega pravilnika iz leta 1940, kjer se govori o poljskih čuvajih.
Povišanje
prejemkov upokojencem
S posebnim zakonskim odlokom, ki bo te dni objavljen, so določena povišanja prejemkov upokojencev, ki so včlanjeni pri pokojninskih zavodih, kateri so pod upravo zakladnega ministrstva (Glavno vodstvo zavodov za socialno skrbstvo). Ta povišanja so naslednja: a) pokojnine prt socialnih
. .	.	. zavodih, ki te nanašajo na
metu in predložili v tem sani- službo, ki je bila končana ®!u nasvet, .naj _bj odprli blok j pred 1.11.1948, bodo povišane
za 30 odst. Najmanjši letni povišek bo znašal 9000 največji
za dvolastnike tudi na ul. Sv. Gabrijela ob potoku Kornu.
Zelo živahna je bila razprava, ko je bilo govora o prost; coni. s katero tudi poljedelci niso zadovoljni, vsaj ne v njeni današnji obliki. Ugotovili so, da je na njenem področju okrog 700 kmečkih posestev, ki jih pri dodeljevanju kontingentov niso upoštevali. Zato so sklenili, da bodo zahtevali pri trgovski zbornici in drugih merodajnih organih, da naj vnesejo med kontingente tudi primerno količino živinske krme, ki bi jo lahko uvozili brez užitnine. S tem bi povzdignili domačo živinorejo in izboljšali njeno stanje. Prav tako bi bilo potrebno o-lajšati uvoz za trte potrebnega kollčja in inozemskega semenja, s katerim bi lahko izboljšali kakovost domače povrtnine, kar bi izboljšalo kakovost blaga na zelenjad-nem trgu in bi olajšalo tudi izvoz. Pri tem pride zlasti v poštev semenski krompir. Govora je bilo tudi o potrebi, da bi se dovolilo na področju proste cone kuhanje žganja za družinske potrebe, kakor je to že dovoljeno v Val d’Aosta.
Pri tretji in zadnji tečki so zborovalci razpravljali o vpra*
Omiljena slednja z eleklio
Perilo je izhlapelo
mila policija v Tržiču s takim spremnim listom, ki bi ga morala predložiti Pacorjeva gori-ški policiji. V nasprotju s To-gnonovo, pa se njej ni prav
m
PlimMhi diiemih!
Po deževju, ki je trajalu sko-ra dva tedna, sq je nabralo skoro vsem goričkim gospodinjam cel kup perila, ki je čakalo na aonce. Cim se je to lo nčno prikazalo, so bila vsa dovorišča In terase pregrnjena s sušečim se s perilom.
Tudi na dvorišču 29-letnega Vladimirja Lukežiča so sušili 29. novembra «žehto», Ker pa zvečer šg ni bilo vse perilo suho, je pustila gospodinja mnogo kosov tudi čez noč na sušilu. Lahko si mislite njeno neprijetno presenečenje, ko je pogledala zjutraj na dvorišče in ni bilo o perilu več nobenega Fledu. Ni preostajalo drugega, kakor da je gospodar šel na policijo in prijavil tatvino, ki mu j.e prizadejala okrog 48 tisoč lir škode.
Z IZGONSKIM LISTOM DOMOV
Goriška kvestura je poslala včeraj z izgonskim listom 27-lctnega Cemica Danila iz Sovodenj domov, kjer se bo moral javiti tamkajšnjim orožnikom. Enak potni list je dobila tudi 18-letna Tognon Antoni-jeta iz Perteole pri Vidmu, ki je bila prejšnji dan obsojena na goriškem sodišču, ker se ni pokoravala prejšnjemu izgonskemu listu.
Na podlagi odredbe deželnega komisarja za urejevanje potrošnje električnega toka z dne 30. septembra t. 1,, s katerim postavlja začasno zopet v veljavo svoj odlok št. 2 od 3. septembra t. 1., sporočajo občinska podjetja v Gorici, da bodo od !. decembra t. 1 računali višjo ceno za uporabo termične elektrike v višini, kakor je določena v omenjenem odloku. Tako bodo računali višjo ceno pri uporabi toka v industrijske namene nad 65 odet. količine, kot je znašala srednja mesečna potrošnja od maja do junija 1949. Za razsvetljavo velja povišek za tok nad 65 odst. potrošnje v primeru z lanskim decembrom.
Ker imajo občinska podjetja le omejeno količino termične energije na razpolago, priporočajo potrošnikom največjo štednjo.
pa 90.000 lir za neposredne in od 6500 do 60.000 lir Pa za posredne pokojnine;
b) neposredne pokojnine prejmejo še dodatno nakazilo 24 tisoč	lir	za tiste, ki sq	dokončali	20	službenih	let.	Za
vsako nadaljne leto prejmejo še Po 4500 lir, do najvisjega zneska 04 tisoč.
Oni, ki nimajo 20 let službe, bodo dobili	za vsako	leto	po
1200 lir.	Za	posredne	pokojni-
ne je določena višina te posebne doklade sorazmerno po službenih letih in ix> istem ključu kot za redne pokojnine. Za pokojnine, ki se napajajo na one, ki so stopili v pokoj po 1.11.1948 predvideva zakon tudi to doklado, kakor tudi spremembo koeficientov pri likvidaciji.
V pričakovanju dokončnega izplačila bodo izplačali poki ajinski zakladni uradi naslednje predujme z veljavnostjo od 1,11.1948; 1) za pokojnine, ki veljajo pred 2, novembrom 1948 v višini 30 odst., in sicer na mesec od najmanj 750 pa do 7500 lir za neposredne pokojnine, in od 500 do 5000 za posredne; 2) za pokojnine, ki začenjajo po tern datumu (2. novembra 1948) se izplačuje na račun po 20 odst. brez omejitve na najmanjši in največji znesek.
Začasni povišek od 20QQ Ur mesečno za neposredne ip po 1000 lir z,a posredne pokojnine (po zakonu od 19. avgusta 1848 št. 1186) se Sinatra ukinjen od 1. novembra 1948. Izplačevali pa ga bodo še naprej na račun dodatnega nakazila.
Vozni red na oorlSlieni kolodvoru
Hanjena pri reiiln stroju
Prejšnji večer se je 261etns Kra.šcek Manja iz ul. Morelli 4, ki je zaposlena kot delavka v Podgorski predilnici, ponesrečila pri delu. Ko je imela opravka pri mehaničnem rezilnem stroju, jo je njegovo rezilo udarilo po levem podlaktu in ji povzročilo globoko in široko rano. Z rešilnim vozom Zelenega križa so jo odpeljali v glavno mestno bolnišnico, kjer bo morala verjetno ostati nekaj tednoy.
Odhodi
Za Trst: 5.57, 7.33, 9.53, 10.50, 14.11, 15.43, 16.30 (delavski, u-klnjen ob nedeljah), 19.18,
22.15, 23.29.
Za	Videm:	5.14, 5	59, 6.57. 8.29,
13.25,	14.10,	17.21,	18.42,	20.14,
22.16.
Prihodi:
Iz Trsta: 5.51, 6.55, 8.11, 8.27, 12.31,	14.06,	17.17,	18.36,	20.12,
22.14,
Iz Vidma: 5.06, 5.54, 7.31, 9,51, 10.46,	14,09,	15.41,	19.16,	22,11,'
22.37.
KINO =
17: «Johnny Bellnda#
VERDI,
J. Wayman in Lew Aires VITTORIA, 17: «Gospa v hermelinu« B. Grable in D. Fairbanks
CENTRALE, 17:
Aldo Fabrizj MODERNO, zaprto
«Izseljenci«,
EDEN, 17; ((Iskalci zlata« M. 1 Dietrih
PRIMORSKI DNEVNIK
r- 4 —
(G? 0^ S 1P (Q) ]^)	ajT0	Govor	tovariša	Angela	Kukanje	na	nedeljski	konferenci	SIA(J
f TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE | OSNOVNO GESLO SIAU:
Tehnika predelovanja nafte slovansko-italijansko bratstvo
Nafta, imenovana tudi zemeljsko olje, je izredno važna surovina, iz katere dobivamo bencin, poleg tega pa še pe-trolej, Dieselovo ali plinsko olje, mazalna olja, kurilna olja, parafin in asfalt.
Dokler ni bil izumljen bencinski motor, je bila poraba nafte zelo mala. Leta 1860 so na vsem svetu dobili le 66.693 ton. nafte. Prvotni bencinski motor so šele leta 1876 tako izpopolnili, da je prišel v splošno uporabo. Od tega leta dalje je bilo povpraševanje po bencinu vedno večje. Leta 1880 so dobavili petrolejski vrelci vsega sveta že 3,897.203 ton nafte. Leta 1938 je znašala svetovna
Na prvi kakor tudi na drugi način ločimo zemeljsko olje v naslednje frakcije:
Del, ki vre do temp. 150 stopinj, oziroma, ki se zgosti pri temperaturi,, nižji od 150 stopinj C imenujemo surovi bencin.
Nadaljnja frakcija je svetilni petrolej. To tvorijo one sestavine nafte, bi vro med 150 stopinj in 300 stopinj C.
Med 300 stopinj in 350 stopinj C dobe plinsko ali Diesel olje, ki ga rabimo za pogon Diesel motorjev.
One sestavine zemeljskega olja, ki se uprave nad 350 stopinj C destiliramo pri zmanjšanem zračnem pritisku. S tem, da zmanjšamo zračni pritisk
[ poleg zgoraj opisanega obdelovanja nafte z destilacijo. Ra-[ zen bencina nastajajo pri destilaciji nafte še večje množine gostejših olj, ki vro pri višji temperaturi. Te sestavine nafte ne moremo uporabljati za pogon eksplozijskih motorjev. Vendar lahko te proizvode rafinerij nafte tako kemijsko presnovimo, da dobimo iz njih bencin. V Ameriki so ugotovili, da lahko dobimo bencin (iz frakcij z višjim vreliščem) če jih močno ugrejemo (450 stopinj C) zvišanem pritisku (do 7o at).Ta postopek se imenuje krakiranje. Poleg bencina nastajajo pri krakiranju destilatov z višjim vreliščem
MAZALNA OLJA ASFALT
CISTILEC
CISTILEC
DIESEL- OLJA
CISTILEC
BENCIN
CISTILEC
Tovariši in tovarišice. Po j To pomeni, da bi tak korak
kominformskem viharju se je j povzročil, da bi pomaknili ko-SIAU danes prvič sestal. Pre-didoči tovariši govorniki so
vam osvetlili nekatere pro-gramatične točke, jaz bi se pa rad dotaknil naše unije in njenega stališča.
Ali vam ne naslaja po lanskih dogodkih, ki se nadaljujejo, vprašanje o življenjski u-pravičenosti, o potrebi obstoja naše SIAU? Zdi se mi, da je izhodišče za ta odgovor našel tov. Laurenti v svojem stavku: «Zapustiti osnovno pot, ki je slvvansko-italijansko bratstvo, bi pomenilo začeti vse znova«. «Težka usodna beseda, osnovno geslo, osnovni princip ‘naše Unije je ravno slovansko-italijansko bratstvo. Kaj pomeni «Z'pu.stiti csnovno pot ki je slovansko italijansko bratstvo, bi pomenilo začeti vse znova«?
1 lo zgodov.ne za 10 let nazaj.
Nam vsem je V spominu, kaj se je dogajalo nedavno lega. Slovenci smo bili brezpravna raja, ne subjekt političnega, gospodarskega in socialnega dogajanja, ampak objekt. Takšen je bil naš položaj. Ko je fašizem prišel do vrhunca in se je zdelo, da je blizu zmage, so pa jugoslovanski narodi skupno z drugimi dvignili zastavo upora, dvignili zastavo tistega upora, ki je vodil jugoslovanske narode do svobode, do gradnje boljše bodočnosti in skladno s pravili in načeli, na katerih sloni komunistična partija, na podlagi marksistič-no-leninističnih principov o vprašanju nacionalnega vprašanja sc je Komunistična partija Jugoslavije ne samo v lastni državi, ampak tudi na
našem ozemlju lotila tega vprašanja, ker naše naciona no 'vprašanje je bilo redno potisnjeno v ozadje, ker je bilo to tisto, ki je najlažje razdvajalo delovne množice. Ali si torej želimo, da bi pozabili vse, kar je plod njene borbe? Ne, ker s tem bi bile zaman vse žrtve narodno osvobodilne borbe, bi bili zaman vsi napori vseh naprednih elementov.
Se nekaj bi rad predočil tovarišem iz poročila tov. Lau-rentija.
Vselej je sredstvo in namen vseh protiljudsJzih elementov bil ta, da je ljudstvo in delovne množice razdvajal, ker jih je tako lažje bil. In ravno narodnostno vprašanje je bilo pri nas ona kočljiva točka, katero so protiljudski elementi spoznali ga najbolj ranljivo, potom katere se lahko prodre v trdnjavo, ki si jo je zgradilo
napredno gibanje.
Zato, tovariši, je nacionalni moment tesno povezan s socialnim problemom, ker če danes reakcija in imperialisti zopet napadajo predvsem Slo vence in jih hočejo potisniti v tisti položaj, v katerem smo bili nekoč, to pomeni 'začetek in naj bo vsem tovarišem Italijanom jasno, da se bodo pozneje lotili tudi njih na socialnem poprišču in sicer zato, ker ne bi mogli več strnjeno, 'v masah nastopiti preti njim, in na ta način bi. jih lahko oropali tistih osnovnih pravic, za katere se mi borimo. Zlasti pr.\ nas bi morali imeti to v spominu in v srcih, ko gledamo na potek dogodkov. Zaradi tega je še vedno živo tisto načelo, ki je zapepadeno v geslu. zapisanem tamkaj na steni:
Živelo slovansko-italijansko bratstvo.
ZBIRALNIK
PETROLEJ.
VRELEC
PEC
STOLP ZA
FRAKC.K0ND.
HLADILNIK
SHEMA PREDELOVANJA NAFTE
proizvodnja nafte 272,044.000 ton nafte. Svetovno proizvodnjo nafte v letu 1946 pa cenijo na 390.300.000 ton. («AquiIa» je v 1948 predelala okrog 580000 ton).
Kako obdelujejo nafto, da dobe iz nje vse naštete proizvode?
Iz petrolejskih vrelcev bruha nafta, pomešana z blatom in vodo. Vode od nje ni lahko ločiti. Nafto najorvo vodijo v velike bazene, v katerih se usedajo na dno blato, nesek jn druga nesnaga. Nadalje se Pa v teh bazenih deloma ločj od nafte tudi voda. Odtod črP:)° nafto v neko drugo napravo, v kateri odstranilo mnp'š" količine vode. z električnim tokom. Električni tok v;soke napetosti narcmeg povzroči, da sp zelo male vodne kanljpe združijo v večie in te padete na dno. Nafta je namreč običajno lažja od vode. V rabi so tudi kaminski načini, ki se jih poslužujeta za ločenje vode od naLe. To dosežejo če dodajo naf'.l določane kemiiske sno-jine. Pri odstranjevanju vode od nafte se iz nafte izločijo tudi plini, ki so v niei-
To nrvo čiš*enie nafte vrse np netrolejskih vrelcih. Nafto, iz katere je odločena skoraj vsa voda ter blato hranijo v velikih kovinck;h rezervoarjih. Odtod pnšdiaio nato zemeljsko olie v rafinerije ali čistilnice nafte, ki so postavljene na vsem »vetu. V teh industrijskih podjetjih predelujeta nafto v najr->'’!Sn<-:3» n”o>7vod».
Destilacija nafte
Z destillranje n ločimo sestavine nafte. Taki destilaci i pravimo frakcionima destilacija. Pri običajni destilaciji namreč ugrejemo neko tekočino, da vsa prehlapi. Zgoš-ene pare pot-m zberemo v zbiralniku, v katerem je torej zbran ves destilat. Ce frakrionimo destiliramo, tedaj postopno zvišujemo temperaturo destilimega kotla. V ločenih zbiralcih pa lovimo destilate, ki nastajajo pri raznih temperaturah. To je bil starejši način destilacije. Po novem načinu, ki je v rabi tudi v tržaški rafineriji nafte «Aciuila» pa ugrejemo zemeljsko olje na najvišjo zaželjeno temperaturo (približno 350 stopinj do 400 stopanj C). Nastale pare nato v posebnih stol pih frakcionirno kondenziramo. To se pravi, da ločimo destilate, ki se zgoste v določe-
v destilimem kotlu povzročimo znižanje temperature vrenja. Tako preprečimo, da bi razne sestavine nafte pri tej temperaturi razpadale. Tako dobimo mazalna olja in parafin.
Po končani destilaciji ostane v kotlu oljni gudron oziroma asfalt. Pri destitaciji nagajajo tudi razkrojni produkti predvsem koks in plini.
Te glavne frakcije pa ponovno destiliramo (redestiliramo). da dobimo končne frakcije. Z redestilacijo dobimo destilacijske proizvode, z ozkim območjem vrelišča. To je predvsem važno pri surovem bencinu, t- j- delu. ki destilira do 150 stopinj C. Predno pa surovi bencin ponovno destilirajo, ga obdelujejo s konc. žvenleno kislino ter raztopino natrijevega luga. S tem odstranimo iz surovega bencina razne škodljive snovi. Kem:čno čaščeni surovi bencin zatem redestili-raio in rektificirajo v kolonskih anaratih. Dobe naslednje proizvode: petroleter ali gazolin z vreliščem med 40 stopinj in 70 stonini C,
lahki bencin, ki vre med 60 stooinj in 110 stonini C. težki bericin, ka’ere«a vrelišče se nahaja med 100 stopinj in 150 stopinj C, ter ligrodn, ki vre med 100 stopinj in 180 stopinj C. Snočetka je bil običajno v prodaji Vencin, ki je destiliral do ‘20 storinj C. Ker pa je bilo povpraševanje no bencinu vedno večje, so vkl;uč'Ii k bencinu š» one snovi fci de't'1'ra-io do 200 stopinj C Na ta način so žvišali proizvodnjo bencina za 20 prostorninskih odstotkov.
"" di surovi petrolej kemično čistimo z žvenleno taslino in natrijevim lugom. Zeta v navadi je obdelovanje destilatov s takoimenovanimi bledil-nimi zemliami Te zemlie imajo namreč lastnost, da vežeta nase razne temne primesi, destilati pa postaneta svetleli. Z bledilnimi zemltarrti obdelujemo predvsem plinska olja in mazalna olja.
Pridobivanje bencina s krakiranjem
Po letu 1914 je bilo povpraševanje po bencinu tako veliko, da je bilo nujno rešiti vprašanje. kako bi dobivali
«LE ULTIME NQTIZIE» in «filatelistični škandal v coni B»
m bi mmonopoL hm »mini tgy
Zato vsa ogabna gonja in napadi nekaterih špekulantov z znamkami
območjih, bencin ie na kak drugi način
še plini ter 'gorilno olje ali pa koks.
Ta bencin, imenovan tudi krak-bencin je torej prvo umetno napravljeni bencin. Saj ga dobimo s kemično preosno-vo višjih olj. Pri tem seveda ne mislimo na alkohol (izdelan s kemijsko preosnovo škroba in sladkorjev), ki ga lahko prav tako uporabljamo za pogon eksplozijskih motorjev. Ta novi postopek je pripomogel mnego da se je povečala proizvodnja bencina. Vendar ne pridobiva vsaka čistilnica nafte bencin na ta način. V Trstu ne dobivata bencin s krakira-njem. Najbližja čistihvca naf- i te, ki ima obrat za krakiranje je na Reki v Jugoslaviji.
Skoraj polovica iz nafte Pridobljenega bencina je izdelana s krakiranjem. S tem postopkom se je proizvodnja bencina dvignila za nadaljnjih 20 prostorskih odstotkov.
p * *
Želeli smo dodati originalne posnetke iz proizvodnega procesa, da bi bil strokovni članek za naše čitatelje zanimivejši in poučnejši. Zal nam direkcija «Aquile» na naše posebno vprašanje ni dala nikak-šnega odgovora. Posebna nestrpnost v Trstu prevladuje tedaj celo na strogo strokovnem področju! — op. ur.
Obnova inriuslriie v severni Kitajski
Po prvih vesteh iz Nankinga pekazuje industrijska proizvodnja v severovzhodnih predelih, ki so bili osvobojeni pred nekaj meseci, že lep napredek. Stanje v najvažnejših panogah je naslednje:
Baker: letos bodo pridobili
1.500 tem bakra in 1.600 ton e-lektrolitskega bakra
Elektroenergija: do konca leta bodo popravili in obnovili elektrarne, ki bodo še letos oddale 620.000 kw energije.
Les:	letošnja proizvodnja, ho
dosegla 4,09 milijonov kubičnih metrov.
Papir: izdelali bodo v tem letu 25.000 ton časopisnega papirja, prihodnje leto pa dvojno količino t. j. 50.000 ton.
Težka industrija:	tovarne
strojev potrebujejo mnogo o-preme, zlasti težkih strojev. Letošnja proizvodnja bo dosegla
2.500 strojev, ki bodo osnova za nadaljnjo industrializacijo de-, tele.
19. novembra t. I- je tržaški popoldnevnik «Le Ultime Noti-zie» na sebi svojstven ru.čin napadel izdaje poštnih znamk cone B Tržaškega ozemlja. Napad sam po sebi je smešen in nelogičen, toda pisan je z določenim namenom. Za rms filateliste je ta članek izredno zanimiv in poučen. Za o Vas prosim g. urednik, da v vašem listu i~.nesnm nekai misli, ki so se mi rodile ob čitanju nelogičnega pamfleta pod naslovom «Filatelistični škandal v coni B».
Iz objave filatelističnega društva «Associazione filateli-ca Triestina«, natisnjena isti dan obenem s člankom, so tržaški in na splošno italijanski filatelisti zvedeli, da smatra imenovano društvo neke poedi-ne serije znamk cone B STO-ja za uradna izdanja. a druge za neuradna. Tako nekako bi morali sprejeti tudi mi filatelisti dasi v objavi to ni točno rečeno: nekako sili na dan iz te objave, da bi se moral odslej inšpektorat Oošte v cota B s*o. razumeti najprej z ATT (As-sociazione Filatelica Triestina) o znamkah, ki naj bi bile uradno veljavne in za one neveljavne. Ali ni tako g. Mondol-jo? Verjetno se bo zdela ta pri. romba predsednika AFT, dr ing. Rodolfu Petroniu neumestna.
Pripominjam, da je bilo osnovano društvo AFT šele pred-nekaj tedni in da to društvo nima nobene zveze s «Circolo Ti. latelico Triestino», v katerem je včlanjenih najmanj 90 odst. tržaških filatelistov. Baš zato zanima mene kot gotovo tudi mnoge tržaške in na splošno italijanske filateliste, če bi g. dr. ing. R. Petronio javno povedal, kakšno vlogo so igrali pr) sestavljanju objave AFT gg Mond^lfo, Sfiligoi in Gottardi v kakšni zvezi so imenovani z njegovo AFT ter zakaj je bila osnovana ta nova filatelistična organizacija, ko je vendar vsem znano, da ob taja v Trstu skoro 30 let vzorno vodeni vCircolo Filatelico Triestino«. Tako pojasnilo bi bilo še za slepce tako prijemljiva da bi spoznali kaj je cilj takim smešnim, nelogičnim in neosno-vanim napadom določenega tiska.
«Le Ultime Notizie» navajajo v svojem denunciantskem napadu, da se proda letno B-con-skih znamk za 50 milijonov lir. Ko sem predk-tompričelzb rati znamke iz jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja, sem bil prepričan. da bom edini zbbalec teh znamk, ker se je tudi takrat vodila ista kampanja P oti tern znamkam kot danes in so jo vodili tudi isti ljudje. Vsi se dobro spomin amo. kako so nekateri trgovci po tavliali v svoje izložbe n. pr. triptik s ceno 220 lir, kakor da bi ta cnamka ne imela nobene vrednosti. Isti trgovci so n"dili B-conske znamke izpod stvarnc cene samo zato, da bi vzbu-
dili s tem zmedo in nezaupa,-nje. Kadar so pa inozemski filatelisti naročali te znamke pri teh političnih sj.ekulan.ih, so pre eli odgovor, da trenutno nimajo B-conskih znamk ter da jim jih bodo preskrbeli v najkrajšem času, Cas je tekel znamk ni bilo, in tako so se ti špekulanti diskreditirali pred vsemi poštenimi filatelisti.
Sedaj so pričeli novo kampanjo, toda ne pod svojim imenom. V borbo pošiljajo nekega Picclnellija, a morda tudi druge. Seveda bo rezultat isti: jeza filatelistov, ki ne bodo mogli dopolniti svoie zbirke z B-con skim-i znamkami po običajni ceni, ker jih bodo špekulantski trgovci pozneje prodcli dražje z velikim dobičkom. Spominja, mo se podobne špekulacije z okupacijskimi znamkami bivše Ljubljanske pokrajine, Cme gore itd. katere so ti špekulanti razglasili, da so brez vsake vrednosti, a danes jih morajo filatelisti plačati s težkimi tisočaki. če nočejo, da je njihova zbirka nepooolna. In ni’mo da leč od resnice, če rečemo, da gredo isto pot tudi B-con’ke znamke STO-ia Zato svetujem jaz. 40-letni filatelist, vsem zbirateljem znamk da ne Poslušajo nikogar od teh špekvlan-tov. temveč, na) kupita tud, te mamke. H bodo čez nekai let predstavljale več o vred ost ko* zlatnik
Osebno sem hvaležen listu «Le Ultime Notizie« za vest. da se B-conskih znamk proda letno za 50 milijonov lir. To je uteha za mene in pse one tis-j-čere filateliste, ki so spravili te afalsifikate» znamk v svojo zb-rko; a obenem je to lekcija onim patriotsko nastrojenim zbirateljem, ki so nasedli špekulantom in vestem «dobrih in zaupnih obveščevalcev» raznih listov in lističev.
AFT priznava v svojem razglasu skoro vse B-conske znamke STO-ja za veljavne (uradna izdanja). razen nekaterih zad-n nh, kakor na pr. serijo UPI Naj se vamne mudi. Ko bo odpa-alo nekaj listov na koledarju bodo priznali doslej po njihovem «nepriznane« znamke, oziroma bodo te postale redne uradne serija kakor vse diuge do sedaj. Ali ni tako g. Mon-dolfo?
V podkrepitev tega napada so «Le Ultime Notizie« prinesle iz revije eltalia Filatelica« izjavo g. Alberta Dieneja iz Rim'’, znanega italijanskega filatelističnega strokovnjaka, ki se bavi overavljanjim poštnih znamk. Naj mi gospod Dime oprosti, kakor ga drugače cenim in spoštujem kot, strokovnjaka, če Oa pri tej priliki smatram za človeka ne doraslega svojemu poklicu Kot strokovnjak vendar ne bi smel nasesti izjavi «persona di Trie-ste, bene in forma ta e molto fidatan. Ce g. Dene ni imel stvarnih podatkov, bi moral vsaj kontrolirati vesti svojega dobrega informatorja s tem, da
bi prosil za pojasnilo poštni inšpektorat jugoslovanske cone STO-ja v Kopru ali pa mednarodno poštno zvezo v Bernu, kjer morajo biti prijavljene vse legalne in redno izdane serije namk. Zdi se mi, da g Di ene niti slutil ni, da se za krinko «persona di fiducia« skrivajo čisto osebni interesi, Sem prepričan, kakor je prepričan g. Diene, da mora biti overovaielj znamk pravičen nepr stranski in objektiven ter da v nobenem primeru ne bi smel nar.es1 i nekaki epersona di Trieste«. Upam, da se s tem strinjajo tudi gg. Mondolfo Sfiligoi, Gottardi in sam predsednik 9. dr. ing. R. Petronio G. Diene. vaša utovitev, da B-conske znamke ne eizgleda jo« italijanske, je milo rečeno naivna, če ne smešna. Ze vrabci na strehi vedo. da niso ita lijanske niti znamke iz cone A, čeprav je pretiš k res na italijanskih znamkah. Njihovo državljanstvo kaže jasno viden znak AMG-FTT (Allied M ii-tary Govemement Free Ter.i-tory Trieste ) v coni A, a v coni B VUJA - STT (Vojna uprava jugoslovanske armije - Slobr d-
ni trščan’ki teritorij). Tržaško ozemlje je taka in taka stvarnost in ima svoje znamke, če
tudi so pretlskane, kar nas filateliste najbolj zan ma. Vsj resni katalogi znamk imajo danes že posebne rubrike za znamke Tržaškega ozemlja obeh con. To je za filatelista dejstvo, a tržaški filatelisti naj politično stran prepust1 jo poklicnim politikom Čitatelj tega članka v «Le
Ultim<> Notizie» je pod vtisom da je njegovo osrednje bistvo napad na trgovce z znamkami Zato ja tolko bolj žalostno, da je tak napad nekako podprla <(Associazione Filatelica Triestina«. Moje mnenje je. tn s tem se strinja velika večina drugih filatelistov, da bi do tega navada ne prišlo če bi se posrečilo nekemu trgovcu-špekulantu' dobiti monopol na B-conske znamke. V takem primeru bi teh znamk ne dobili pri trgovcih in filatelisti bi morali p la čati za te znamke desetkrat več kakor je njihova osnovna cena B-conske znamke bi ne bile več etikete brez vrednosti, nego zelo iskane cenjene in drage zimrnke. Seveda bi tudi izostalf tendenciozni in lažnjivi napadi po tisku itd.
Za odgovor kako prihajajo B-conske znamke v Trst naj se «Le Ultime No*izie« obrnejo na gg Mondolfa, SHligoig in Gottarda z vnrašanjem, kako prihajajo v Trst n. pr. angleške, ameriške, francoske in druge znamke sveta.
Lahko bt iznesel še marsikaj zanimivega. Tod- to prihranimo Za drugo priliko.
Prepričan sem, da sem s tem svojim član’om precej osvetlil predmet, o katerem se med filatelisti že dolgo razpravlja Skušal sem biti stvaren odkrit in informativen zn vse filateli ste brez razlike. tudi Za one, ki mililo rošfeno rod italijanske tnkoloro in k: včasih ne vedo kai nekateri skrivajo za to za stavo
dr. ETTORE PARENTE
Televizija se razvija v Evropi bolj po polževo, dočim je v Združenih državah dosegla fazo nenehnega izpopolnjevanja, V resntci se lahko reče o napredku te industrijske panoge, merjenem po nedavno objav. Ijenih statičnih Podatkih, da je senzacionalen; vzporediti bi ga mogli edinole z naglico, s tat ere se je radijska industrija v povojnem času preusmerila od vojne proizvodnje na proizvodnjo sprejemnikov za domačo uporabo. Iz istega vira izhaja, da je število televizijskih sprejemnikov, ki so trenutno v uporabi, preseglo milijone. Okoli 75 družb proizvaja televizijske sprejemnike, ali pa imajo namen s lem poslom začeti, V prometu ye znatna
raznovrstnost tipov, cd najcenejšega, ki ne stane niti sto dolarjev, do luksuznega, ki mu je cena tudi 4000 dolarjev. Najcenejšim sprejemnikom pravijo «namizni modeli«; opremljeni so z bistvenimi televizijskimi elementi za gleda-nje in poslušanje; luksuzni modeli pa imajo vgramne tudi druge naprave.
Televizijska industrija je v svoj posel investirala milijone dolarjev in je pripravljena k investiciji še nadaljnjih milijonov, vse v namenu, da bi televizijski sprejemnik dosegel razširjenost -radijskega; in za dobiček seveda. Kar najbolj preseneča v tem hitrem napredku televizije, je ogromna prodaja televizijških sprejem.
"Pho-ti letim Up Idevetdfn
informbirojevcev
«Bandiera rossa la trionteia e i scavi la pagtieia»
Prva posledica druge resolucije Informacijskega urada, ki tako odkrito poziva jugoslovansko ljudstvo na upor proti njegovi ljudski oblasti in komuniste vsega sveta zak’inja, da morajo pri tem z vsemi svojimi silami pomagati, je imela v Trstu pri tržaških kominformi-stih zlasti tistih, ki obiskujejo četrto nadstropje stavbe v ulici Montecchi, kjer so samolastno zasedli nekaj prostorov, čudovite toda logične posledice.
Sinoči okrog 10. ure, po nekem sestanku, ki ga je imela skupina znanih mlajših tukajšnjih šentjakobskih kominformi-stov v že omenjenem IV. nadstropju, je začela prepevati ali bolje rečeno tuliti razne italijanske vojaške pesmi, s katerimi je fašistična italijanska drhal pred sedmimi leti vdirala v Jugoslavijo in tam pobijala jugoslovansko ljudstvo. Vsako takšno pesem pa so končali z refrenom:
a ... e i s’ciavi la pagheraln
Pred odhodom iz stavbe pa so se menda spomnili, da so »komunisti« in »intemacionalistin ter so zapeli tudi »BANDIERA ROSSAa. Toda ta »Bandiera ressaa je po drugi resoluciji In-formbiroja postala malo drugač. na, kajti do sedaj ni bila dovolj internacionalistična . Zato so jo takole prikrojili in tudi tako peli, ponavljajoč jo večkrat:
»Bandiera rossa, la triontera,
e i s’ciavi la pagberžla
Ko pišemo te vrstice nam nehote padajo na misel vsi izrazi najnovejšega slovarja tržaških kominformistov in njihovega tiska. Vsi naši čitatelji te izraze dobro poznajo in tudi vedd, da bi prav ti izrazi resnično zelo pristojali zgoraj omenjeni ko-minformistični škvadri Vtdalije-vih pretepačev. Toda mi teh izrazov ne bomo uporabljali, ker se zavedamo, da bodo morali, tudi če jih ne krstimo z njihovimi pravimi imeni, nujno končati tam, kjer so končali vsi tisti, ki so slovensko ljudstvo zmerjali s «s’ciavi».
Za danes poudarjamo le to, da stavba v ulici Montecchi prav gotovo ni zgrajena zato, da bi jo kdor koli labko skrunil s prepevanjem fašističnih borbenih pesmi, pa čeprav so to ko-minformisti. Zato se začudeni vprašujemo, kako more lastnik zgradbe dopustiti podobna izzivanja, ne samo naših urednikov in drugega osebja v stavbi, temveč vsega šentjakobskega in tržaškega demokratičnega ljud-
stva dopuščajoč še nadalje, ča v IV. nadstropju te
TELEVIZIJA
industrija,ki se izmed vseh razvija z največjo naglico
nikov spričo težkoč v razpolaganju $ stotinami milj zveznih kablov, ki so potrebni za oddaje v širšem obsegu.
Za bodočnost je v načrtu splošna povezava raznih omrežij tako, da bo možna televizijska oddaja za vse državno ozemlje Združenih držav; ta načrt naj bi se izvedel v prihodnjih sedmih letih. Industrialci izjavljajo, da bodo, kakor se je zgodilo v območju radijske proizvodnje, tudi televizijske tvrdke v trdi medsebojni konkurenci napele vse sile, kakor bo seveda v prilog in korist kupujočega občinstva.
Spričo takih vesti z onstran ocena bj še samo želeli, naj bi bila sedanja faza razvoja televizije v Združenih državah eksoeriment na najširši podlagi, ki bi dal napotke za nadal'. nje izboljšanje oddajnih in sprejemnih sredstev. Tako bi se tvdi v Eizropi, ko bo napočil čas za uvedbo in razširitev televizije, okoristili že na samem začetku z i-semi iskušn;a-mi, k; so jih v teh letih nabrali o Združenih državah.
 .............................................................................................................................................................................................    IIIIIIIIIIIIIIIMIllllllllllllllllllllll......Illllllllllll......Ml.......IIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIII
II. DEL
SPISAL
«Ona, samo ona — Ljubimca — sicer — umrem...«
»Poslanci!« se je oglasil Ba-lambak.
Tunjuš je buhnil kvišku. S krvjo podplute oči je uprl v starca.
«Kako?« je iztisnil iz širokih prsi.
»Gradišče prazno. Vse odšlo na vojsko. Deklice pulijo lan.#
Tunjušu so se izbuljile oči, skozi nosnice mu je piskalo čedalje glasneje, prsi so se mu dvigale in širile, dokler ni izbruhnilo iz njih povelje:
»Osedlajte petnajst najhitrejših konj! Predrožite jih prek Dona e!«
Balambak se je priklonil z
žalostjo na licu. Za šotorom je zaplakala Alanka.
Tunjuš Je iztegnil roko po meču. Crni prsti so se oklenili Jermena kakor kremplji roparice. Ko je slišal plač Alanke. je zakričal, da se je razleglo iz šotora:
»Moja bo — Ljubimca!«
DESETO POGLAVJE Vojska med Anti in Sloveni se je bila prav ob prihodu Iztokovem razbesnela do vrhunca. Mirovala ni več niti zadruga krog Svarunovega gradišča. Ce so bili doslej boji le divji pretepi razbrzdanih pastirjev, spopadi posameznih družin, so se družile poslej velike tolpe, si izbirale veljake za vojvode
in udarjale na posestva Slo-venov, izzivale, zapeljevale in pregovarjale sužnje krščenike, da so utekli gospodarjem in se, upajoč prostosti, priklopili napadajočim Antom. Vsi brzi sli, katere je razposlal Iztok v dežele, so se vračali z enakimi neveselimi poročili. Nihče jih ni poslušal, ko so govorili o miru. Anti so očitali Slovenom, da si prilaščajo prednosti in nadoblast; Sloveni so kričali Antom, da so podkupljeni strahopetci, hlapci Bizanca, ker rajši pikajo sami sebe, svoj rod, kakor škorpijoni, namesto da bi udarili složni z njimi preko Donave in maščevali poraze ter privojevali ugrabljeno zemljo.
Iztok je spoznal, da rodi Tu-njuševo podpihovanje obilne sadove. Ena sama beseda: »Sva-run hoče vladati« — govorjena Antom, »Volk vam bode knez.# — govorjena Slovenom, je zadostovala, da se je razpalil ogenj divjega sovraštva pri svobodoljubnih Antih in Slovenih. Demokratično ljudstvo se je zgrozilo ob sami misli, da bi utegnil ta ali oni veljak zahrepeneti po samovladi. Trpeli so
rajši lakoto, bili se posamič med seboj in izgubljali boje s sovražniki, kakor bi dovolili, da se rodi samo slutnja, ki bi pretila njihovi svohodi in popolni neodvisnosti.
Iztok je poznal svoj rod, svojo kri. Kljub temu ni obupal. Vsa žalostna poročila ga niso potrla. Slovenom, ki jih Je bil privel s seboj iz Bizanca, je velel uriti najboljše mladce v orožju. Opeli so si oklepe, Jezdili na konjih v težki opravi, sukali meče, poslušali vzklike vodnikov.
Toda Anti niso dali Slovenom oddiha. V gradišče je prišlo nekaj dni po Iztokovi vrnitvi poročilo, da sta Volk in Villenec zbrala veliko vojsko iu jo ženela izza Črnega morja, da vdereta na ozemlje Slovenov.
Vse je zgrabilo za orožje. Veljaki in starešine so izročili sužnjem bojne sekire, govedo in drobnico so čuvale pastirice, v domovih so ostale hčere, ženč in otroci — vse se je zganilo in šlo proti vzhodu, proti Antom. Pridružil se jim je Iztok z močno četo konjenikov, ki so bili oboroženi z oklepi,
Bič K
sovraž-
sestajajo tipi, ki se pr»v razlikujejo od najnujšib *0' nikov našega življa.	n
Cas je da se provokad!«® napravi konec!
...opora deti’ OZNA
In ogni oneslo abituato a pensare con. trji> pria testa — e questi ^ mente non sono pochi ge sempre decisamente . ^ vinz’-one che i giornali ^
cale partito social-patnou minformista dovrebbero ^
biare le proprie icsta *tiW una Pili confacente al c0 Cf0. to degli stessi; p. e. m naca nera».
II contenuto infatti d. "j, stampa puo essere c<" jj nel genere scandalis t». & questo ramo i social-patn ^ Vidali si sono buttati c0neSltfi euforia, per essere P*u . ^ con tale sadismo, che l ramente perplessi e ta a“~deile del loro pieno possesso facolta mentol'. Anche s ^ st'uit im a affermazione 11 dura, obiettivamente^	.	j,,-	ji
esatta. Solamente °osi inL^š possono spiegare certeJZe šini aprioristiche, a cara ■	^
vinatorio, con titoli a colonne su dati fatti c ie ^ ressano particolarmente naca nera e le agenzie $
listiche o ricattatone. v etl,
per gUanto riguarda la . mente accaduti; quelh a: ventati dalla fervida I®' p dei cronisti della cen .nenU cial-patriota, e che unic (
loro conoscono, possono ^,s. preši in
considerazione.ljrl
mente per cercare di * il grado di generazione
le sono arnvati i cortu
Sti-	7	tti	—	^
E veniamo ai jatn. ^ provocazione ((Uršič« av a pochi giomi dalle
proprio per essere
stata
 ______ r_.	..	je-
e ritrita dai vari fogh 1 cCt | stra, e dai cominfprrnis" ^ particola-re livore, dimostra ^
sufficientp chiarezza a c ^ provocazione giovava. e. seguenza chi sono gli 1 Constatato che la sPeC.„lyfll
ne a lungo' andare e
rit*S
controproducente, H “ca',clcfl
stato archiviato e se'1?e-!l/‘ unicamente a fungere do wte diente in gualehe PQiP'fnt-
p/l-
ičiti, meči in sulicami. Izurjene vojake, ki so bili pobennili z njim iz Bizanca, je porazdelil za voditelje posameznih oddelkov. Vsa druga vojska je hodila peš, v neredu, kakor tolpa Iztokova konjenica je jezdila za njimi. Štiri dni se je vila vojska po ravnini, hodila skozi hrastove gozdove, prebredla vode in dospela blizu do oboda slovenskega ozemlja. Zadeli so že ob prve gruče razdivjanih Antov. Vneli so se kratki boji ki vanje Iztok s svojo konjenico ni nikdar posegel. Vsak trenutek so zagnali Sloveni krik ko so zapazili oddelek Antov. Odtrpal se je curek mladcev od vojske in se zadrevil z diviim krikom proti nasprotniku. Za-sičalo je nekaj strelic, zablestelo nekaj sekir v soncu, nato so se spopadli z nožmi, se davili in klali in se premetavali po tleh z groznim krikom. Vsa ostala vojska pa je z navdušenimi klici ščuvala borilce, zabavljala Antom in pretila z dvignjenim orožjem. Po kratki borbi so vselej Anti zbežali, na bojišču je ostalo nekal ranjenih in te so Sloveni zajeli.
(Nadaljevanje sled i)
confezionato «ad
phini« dai cominformi^td
ad esempio guello apf^‘t-Vultimo numero de ^Lcssi>n* tore«. Diventa ora -erco1'", constatare come la vio Tjjj o’
sa non abbia insegnato i1 . jit-social-sciovinlsti di ^ fatti con virulenza artC°n0 Wn' giore, ultimamentc si °°-gftif11' ciati a testa bassa neda ^jlc0‘ gna speculativa e di ' , jut-zione. Il guaio consist* «'j(1 t ta che guando ci st 1 Jd testa bassa. alla man> ^ell0 tori, vuol dire che “ . nncd°-' non funziona p iu. B'*s0a. «pezo el tacon ch’el co-In guesto modo d ms sa si manifesti nella n.°s QlAc na e colpa dell’07-F!A ^ & di gua OZNA di la. ^ risu OZNA di gin. veram chiama alla memoria a tinn « del Barbierc. naio ( Vord<ne e s1 ato	id
pertanto. nelTatmoU(’^,teret «crrderc o’ b d tre c0,-i. cf sc11, * #'
esMle e p nor«'0 a to nsinssinato P resno u
-olono a varle colonne-
■•elVOZNA. Uti as«"110 alV tantomatico viene P0’’, pni”1.
s-azione ferroviarla	“
del Timavo Tutti coni ^ ) Giornalo d' Trieste “ tntto dire. nccnlgono	f
c a molto *ieridnmenfe-si.. «i bravt di -d°n, pl/ T t-olnvi di tcs*a e r,’n na: orera ddVOZIf A,
n denunHnvte deli aaa / nvnnio m
olte y-
ita ata n punirinnp ,,er. Vt ddormentato dnrante „ f
inst-urato nella min form'sta se un
ne, un'co teste, a bra e stato n id dne l"
,i0 _ ^ a disposizione |> 'trn e su luf greva la di dennncia net Non imnnrtn nulla a 'j .jo , gnali ci sttamn orcu s tat-, VOZNA e bn*"’-e*< stato deri so e co'l
Anzi
'e1*?
dat o d colro
lanrinfn
nplla
te*
.	  cčf
iyr dimos-rarn che nP Lju ^ si bil ita di errore. t-rminahile di	#
II00. nere natura' osseagemo il d ono_____
aturat%r^-
td „ rinurnitano di
ne ^ ,|ei
guestri di per-o”? rator;c e ch< r>iu ne mrtta al ”firo „ira'" turch■ d^vifidn r° c colno fin-le d-Sono arrivat-i i minto tale che se r„%-e.ar" dara o ch< P*r l“’ r .«•>*% do per istradn scorga mi VesrressioneJ'^enJ -he niza la onrn -t,. i/flc mtd c.sser^ nllro fl rC«t ,-ocazion- deli O	a,t
di etn-nori	r'P
obe R07HM f dl'd
«*s c«"0
,00 o'n‘
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI. št 6 IH. nad	«*vv^lne v l^nlT Mol^caftrgovski' 60. flnančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir.
OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 . Tel 83 SL Cene °g « ^ ^ ^	^	^ ^ Qg
Podruž.: Gorica,
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, me	tis*3.
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lno?rn1^., .
tržaškega tiska l>z".
! S. Penita i-ii , Tel. 11-32- Koper, ul. Battlstl 301a-I, Tel. 70. Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. - Izdaja Založništvo