XXIV. glavna skiipščina ,,Zaveze avstr. jugoslov. učiteljskih društev" dne 10. m 11. avgusta v Celju. C e 1 j e , 10. avgusta. Seja upravnega odbora. Dopoldne ob 8. uri je bila seja upravnega odbora. Upravni odbor se je pečal :t vprašanji dnevnega reda delegacije in z došlimi prediogi. Seja je trajala nepretrgoma 4. ure. Pri seji so bili navzoči vsi člani upravnega odbora. Delegac*j».* Popoldne ob" 2. uni je btvoril predsednik »Zaveze« tov. Jelenc delegacijsko zasedanje s sledečimi bese'darhi: »Slavna delegacija! V imenu upravnega odbora Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev, ki je sklical današnjo delegacijsko sejo v starodavno rnesto Celje, pozdravljam vse delegate in delegatinje najiskrenejše. K 24. redni seji se je zbrala danes zavezina delegacija na posvetovanje. Skoro pri vsaki seji, odkar imam čast predsedovati pri delegacijskih sejah, sem poudarjal, kako važna institucija v naši organizaciji, je Zavezina delegacija. Ona je duša, ki daje impuls Zavezinemu delovanju navznotraj in delovanju navzunaj. Saj ima že po svojem bistvu nalogo, da pretresa, odobruje ali graja delovanje upravnega odbora, oz. vodstva v minuli upravni dobi, in še važnejšo nalogo, da mu daje navodilo za daljno postopanje. Ti dve važni nalogi imate izvrševati danes Vi, cenjeni delegati in delegatinje. Z določenimi navodili od svojih društev bi morali stopiti danes v to dvorano in podati predloge in nasvete, ki naj jih izvrši upravni odbor, oz. vodstvo Zaveze v korist našega stanu in v prospeh narodnegašolstva. Žal, da se to ne zgodi vedno. Marsikatero Zavezino društvo ne da svojim delegatom fri delegatinjam nikakršnih navodil, kako naj jih zastopajo v delegacijski seji. Že volitve same se ne vrše v smislu deiegacijske institucije. Z vprašanjem, kdo se prostovoljno zglasi, se izvrši volitev; zato prihaja mnogo delegatov in delegatinj nepripravljenih za to važno sejo. Seveda ni nič popolnega pod solncem, potrebna je tudi Zavezina delegacija reorganizacije. V to se nam bo ponudila danes prilika pri posvetovanju o izpremembi Zavezinih pravil. To je najvažnejša, kardinalna točka današnjega dnevnega reda. Zato Vas prosim, cenjeni delegati in delegatinje, da ji posvetite vso pažnjo, da z resnim premislekom in preudarkom ustvarimo organizacijo, ki nam bo v korist in čast. (Odobravanje.) Na dnevnem redu današnjih posvetovanj je tudi preosnova našega glasiia »Učiteliskega Tovariša«, ki jo predlaga »Brežiško-sevniško učiteljsko društvo«. Pri tej točki Vas prosim, cenjeni delegati delegatinje, velike previdnosti. Imejte pri tem pred očmi izpodbujoče besede: »Ne nazaj in navzdol, temveč naprej in navzgor.« (Viharno odobravanje.) Preosnova »Učiteljskega Tovariša« se mi zdi potrebna le glede vsebine in to v tem smislu, da si pridobi uredništvo zanesljivih, dobrih, tetneljitih, stvarnih in nefrazastih sotrudnikov med učiteljstvom, ne le med učiteljstvom po vseh slovenskih kronovinah, temveč med slovanskim učiteljstvom sploh. Potem je treba pridobiti večje število plačujočih naročnikov in vprašanje giede cene se bo rešilo potem samo po sebi. Preosnova glede oblike je postranska stvar. Izražujoč iskreno željo, da blagovolite današnjim razpravam posvetiti največjo pažnjo, otvarjam 24. redno delegacijsko sejo. (Odobravanje.) Nato pozdravi delegacijo tov. Brinar, ki kliče v imenu pripravljalnega odbora gostom »dobrodošli!« in želi, da bo bivanje gostov v Celju udobno. Častni član »Zaveze«. Na predlog »Goriškega učiteljskega društva« predlaga predsednik tov. Jelenc v imenu upravnega odbora, da se izvoli častnim članom »Zaveze« bivši okr. šol. nadzornik g. Fr. Finžgar, in sicer v priznanje za velike zasluge na šolskem polju posebno na Goriškem. (Viharno dolgotrajno odobravanje in klici: »2ivlo!«.) žž Predlog je bil soglasno sprejet. Legitimiranje delegatov. Tajnik Rus čita delegate in delegatinje, ki se legitimirajo. Izmed 118 priglašenih delegatov so bili prisotni 103, Prišli so pa nekateri še s popoldanskim vlakom. Udeležba pri delegaciji je bila ogromna tudi od strani uaiteljstva, ki niso bili delegati. Dvorana je bila nabito polna. Sprejet je bl nato predlog tov. Voglarja, da prideta kot prvi točki dnevnega reda izprememba pravil in preosnova »Učiteljskega Tovariša«. Preosnova »Učiteljskega Tovariša«. Tov. Jamšek utemeljuje predlog »Učiteljskega društva za brežiško-sevnišiki okraj«, ki se glasi: »Imenovano društvo prosi Zavezo, da preosnuje »Učiteljskega Tovariša« tako, da bo glede cene, velikosti in izhajanja sličen časopisu »Padagogische Zeitschrift«. Priobčujejo naj se samo stanovski in šolsk.o-politiški članki, ki se naj po možnosti honorirajo. »Zaveza« naj skrbi za dobre dopisnike. Društvena članarina naj se zviša toliko, da bo dobival član list brezplačno.« Tov. Jamšek poudarja, da naj »Tov.« izhaja le na 14 dni, da se mu oblika zmanjša in tudi vsebina strogo omeji na stanovske in šolske razprave. (Medklici.) Za predlog se je izrekel le še delegat imenovanega društva, tov. Rismal, pač pa se je priglasila cela vrsta kontra-govornikov, ki so poudarjali sledeče: Tov. Jelenc odločno poudarja za svojo osebo, da pomenja ta predlog korak nazaj in ne naprej. (Klici: Tako je! Mi moramo pa stremiti naprej, ker hočemo in moramo naprej! (Dobro, dobro!) Tov. Kelc se odločno zavzema za uredništvo »Učit. Tov.«, ki izvršuje pri teh razmerah več nego si to moremo pod danimi pogoji misliti. Se izreka odločno zoper predlog. (Odobravanje.) Tov. Vodenik poudarja, da se slovensko društvo ne sme tu primerjati z nemškim učiteljstvom. Nemško učiteljstvo ima poleg »P. Zeitschr.« še »Schulzeitung«, ki izhaja vsak teden. Cena »P. Zeitschr.« je lahko 3 K, ker ima list najmanj 4000 naročnikov, ker je nemškega učiteljstva več kot slovenskega. Poleg tega ima pa še cen tednik za vse nemško avstrjsko učiteljstvo z najrazličnejšo vsebino, ki izhaja v 20.000 iztisih. Zato je lahko izhajanje »P. Zeitschrift« štirinajstdnevmo in vsebina samo stanovska in šolska, ker vrste napr. učiteljstva s tem nič ne trpe. Pri nas so pa vse druge razmere, iz katerih razlogov se mora izreči zoper Jamškov predlog. (Odobravanje.) .. Tovariša Šetina in ČerneJ sta se izrekla zoper Jamškov predlog. Pri primerjanju cene lista je potreba upoštevati tudi krog odjemalcev, ki je maksimalno mogoč. Potreba je napraviti proračun in po minimalno potrebnem številu naročnikov določiti naročnino. Nikakor pa ni primerjati cene stanovskega glasila s ceno dnevnika, ker naš tednik računa na minimum 1000 naročnikov, maksimum je mogoč 2000. Dnevniki pri nas imajo minimalni •krag odjemalcev 4000, pri .dmgih narodih pa še več. Nemški učiteljski listi so zato tako ceni, ker je minimalno število odjemalcev pri njih 4000, lahko pa razširijo list do 24.000 naročnikov, kolikor je nemškega učiteljstva v Avstriji. Pri naših razmerah pa je cena, vsebina in oblika sedanjega »Učit. Tov.« najprimerneja in za razmere najpravilneja. (Odobravanje.) Tov. Gangl: Cenjena delegacija! Nikakor ne mislite, da hočem govoriti zase. »Učit. Tov.« ni moje glasilo, ampak je vaše glasilo. Žal mi pa je, kar danes opažam kot urednik »Učit. Tov.«, da med današnjimi kritiki »Učit. Tov.« ni nobenega sotrudnika »Učit. Tov.« To je tista velika razlika med kritiko in delom. (Viharni klici: Tako je!) Pač lahko je kritikovati. »Učit. Tov.« je urejevan po vzoru čeških enakih listov. Koncem tedna je v listu koncentrirano vse, kar se je zgodilo novega in bi utegnilo učiteljstvo zanimati. Tisti, ki kritkujete, pridite k meni, zaikaj hodite po- tom deiegacije k uredništvu »Učiteljskega Tovariša«? (Viharno odobravanje!) Lahko je podirati, težko je zidati! Jaz grem preko tega na dnevni red. Oovoril je nato še poročevalec, ki je poudarjal, da ne govori kot oseba, temveč zastopa le mnenje svojega društva. Tudi poudarja, da z nasveti ni nikakor hotel kritikovati uredništva. Pri glasovanju so bili predlogi o preosnovi »Učit. Tov.« odklonjeni. Nova pravila. Nova pravila so bila sprejeta tako, kakor jih je prinesel »Učit. Tov.«. Izvršile so se le sledeče izpremembe: Pri § 3. a) se črta besedica »drugo«, in pri točk c) »učiteljskih gospodarskih podjetij«, pri točki č) pa »ter učiteljskih go spodarskih«. Pri točki d) istega paragrafa se je črtalo besedo »počitniških«. Točka f) glede stalnega tajništva odpade in s tem vse analogne nadaljne točke. Pri § 7., točka e), se vstavi namesto besedila »100—200 člatiov po 3 delegate itd.«, besedilo »100—150 članov po 3 delegate itd.« Pri točki h) se črta navedena točka f). Pri § 10. se črta »uredniki in upravniki zavezinih listov«. Pri § 13., točka i) se dostavi: »v izjemnih slučajih tudi vodstvo samo.« Pri § 14. se namesto besedila »vsako četrto leto«, ima glasiti »vsako tretje leto.« Pri § 15., točka a) se doda »in dva pregledovalca računov.« Pri § 16. se črta pri točki a) »in uradnike stalnega tajništva«. Točki b) in c) istega paragraia se črta. Pri § 17., točka č) se mesto 4 napravi 3 leta. Pri itzpremembi pravil je bila burna debata. Ostali §§ so neizpremenjeni, oziroma se le nebistveno izpremene posamezne točke, na podlagi preje sprejetih izprememb. Nato je bil sprejet predlog, da se nova pravila takoj vladi predlože. Sprejeta je bila tudi od tov. Gangla stavljena resolucija: »Upravnemu odboru se naroča, da izvede v slučaju nepotrjenja novih pravil od vlade potrebne izpremembe sam.« Istotako je bil sprejet predlog tov. Gangla: »O poslovnem redu se naj danes ne razpravlja. Poslovni red se da nanovo v razpravo vsem dež. in okr. učit. društvom, ki ga z nasveti in predlogi vrnejo »Zavezi«, katera ga da pri prihodnjem zborovanju delegaciji v razpravo in potrjenje. Poslovni red ne potrebuje vladnega potrjenja.« Tajniško poročilo. Tajnik tov. Vilibaid Rus: Čestita delegacija! Čast mi je poročati čestitim delegatinjam in delegatom v imenu vodstva in upravnega odbora »Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev« o delovanju naše Zaveze v dobi od zadnje skupščine, ki se je vršila lani o binkoštih 4. in 5. junija v Trstu do letošnjega glavnega zborovanja tu v Celju. Članstvo. Naša zaveza šteje danes 35 društev, ki imajo skupaj 66 častnih, 1436 pravih in 20 podpornih članov. Od pravih članov odpade na Kranjsko 469, na Štajersko 603 in na Primorsko 364 društvenikov. Ob teh obupnih časih je to še vedno veleimponujoče število zavednih narodnih in naprednih tovarišicintovarišev, dasi pogrešamo v njem tega in onega. Imenik učiteljstva imej slehrno učiteljsko društvo v stalnem pregledu, odbor pa naj vsaj ob vsakem novem šolskem letu primernim potom pozove k pristopu vse tiste, o katerih je prepričan, da ne prisegajo že kam drugam. Na Kranjskem se je letos zmanjšalo število članov za 53 (med temi je vštet tudi letos izstopivši velerodni gospod Anton Kržič, c. kr. profesor verouka na ljubljanskem učiteljišču); na Štajerskem pa je priraslo število pravih člartov za 15 in na Primorskem pa za 20. Povprečno je tiajbolj nazadovalo uči. teljsko društvo za ljubljansko okolico (lani 30, letos 24 članov); najbolj se je dvignilo število pravih članov »Goriškega učiteljskega društva« (lani 63, letos pa 76). Najštevilnejše je članstvo Učit. društva za Trst in okolico (117 članov). Društvenega izkaza ni doposlalo Ptujsko učit. društvo. Za današnjo delegacijo je priglašenih 118 delegatinj in delegatov ter 13 namestnikov. Delovanje Zaveze In društev. V pretekli upravni dobi je imelo Zavezino vodstvo 9 sej, upravni odbor pa 3. Vse važnejše zadeve so se reševale v t^h sejah, nujne stvari pa je reševalo predsedstvo z naknadnim odobrenjem vodstva, oziroma upravnega odbora. Vložni zapisnik šteje danes 849 številk (lani samo 514), ne vštevši tajniških in blagajniških vlog in dopisovanja uredništev in upravništev Zavezinih listov. Iz poročil posameznih naših društev, priobčenih v našem glasilu in v strokovni reviji, je razvidno, na kak način in v koliki meri delujejo ta. Vsa v Zavezi stoječa učiteljska društva so imela tekom letošnjega društvenega leta 122 zborovanj, pri katerih je bilo 99 predavanj in hospitacij razne vsebine Vsem onim osebam in korporacijaim, ki so si pridobile izrednih zaslug za lepo uspelo zadnjo skupščino v Trstu, >je poslalo vodstvo zahvalo v vse napredne liste. Tem listom so se tudi odposlale pri tej XXIII. glavni skupščini sprejete resolucije. Draginjski shod slovenskega naprednega učteljstva v Ljubljani. Vedno naraščajoča draginja, ki jo izmed vseh stanov zlasti čuti učiteljstvo, je zahtevala z vso silo, da ije sklicalo vodstvo Zaveze v Ljubljani v Mestnem domu dne 4. oktobra popoldne lanskega leta javno izredno zborovanje delegacije z edino točko dnevnega reda »Draginja in učiteljstvo«. Deželne zbornice so se zaprle, ne da bi se sklepalo o regulaciji plač, državni zbor pa se je ravno takrat sešel na novo zasedanje. Najprimernejša prilika se je torej nudila, da znova povzdignemo glas po stari sicer, a še vedno novi zahtevi, ki meri na popolnitev, oziroma na izpremembo § 55. drž. šolskega zakona. Za vsako posamezno deželo, ki ' je včlanjena v inaši učiteljski organizacij, je govoril po en zastopnik, opisujoč bedo, ki tare učiteljstvo in učiteljske familije. Vse štiri resolucije so bile soglasno in brez debate sprejete in odposlane 30. korporacijam oziroma osebam. Ti reierati, pozdravni govor, skupno poročilo, umestna izjava, govor drž. poslanca dr. VI. Ravniharja in brzojavna vdanostna izjava Njegovemu Veličanstvu presvetlemu cesarju so bile žive priče stvarnosti in resnosti razprav. Ta imponujoč zbor 500 učiteljic in učiteljev je pokazal v najvišji meri disciplino, moč in silo naše organizacije. Nekako brzojavno se je vse to izvršilo.  Tekoče zadeve.  Vodstvo Zaveze je ukrenilo, da se pod  naslovom »Iz vodstva Zaveze« sproti ob veščajo Zavezini člani ipotom našega glasila o najvažnejših korakih. ki jih stori ta v procvit celokupnega avstr. jugoslovanskega učiteljstva. Take vrste informacij so upeljale tudi že druge avstrijske učiteljske Zveze. Za skupne naše zadeve nastane brezdvomno zanimanje članov tem večje, če so takoj obveščeni o Zavezinem delovanju. Tem potom ima vsak posamezni član vedno pravo sliko vsestranskega delovanja naše Zaveze, po teh ukrepih in navodilih pa postane lahko vsakdo tudi nekak društveni nadzornik o delu ali brezbrižnosti učiteljskega društva, katerega član je. Radi skupnega pregleda Zavezinega poslovanja opozarjam torej danes na kratko le na najvažnejše že objavljene ukrepe. 1. V Belgradu je bil med lanskimi počitnicami kongres in razstava vseh slovanskih listov. Na to razstavo se je odposlalo vseh 13 listov, ki se tiskajo v »Učiteljski tiskarni«. 2. C. kr. ministrskemu predsedstvu se je odposlala spomenica, v> katerl se nujno želi, da se tudi zastopniki Ijudskošolskega in meščanskega učiteljstva pokličejo kot veščaki v cesarsko komisijo za reformo javne uprave v Avstriji. Besedilo spomenice se je odposlalo v informacijo s priporočilom podpore tudi še trem drugitn korporacijam in jugoslovanskemu članu te komisije c. kr. dvornemu svetniku dr. Frid. Ploju. 3. C. kr. dež. šolsk. svetu za Kranjsko se je odposlala prošnja, da naj skliče isti enketo, da se uvede za telovadbo čimprej enotna terminologija, kakršno rabijo slovenska telovadna društva. 4. Spomenica za znižanje voznih cen W železnicah se je odposlala c. kr. železniškemu ininistrstvu. Prejeli smo le deloma zadovoljiv odgovor. Skupno z drugimi Zvezami imamo to zadevo še vedno v evidenci do končne ugodne rešitve. 5. Josip Ribičev spis »Kraljestvo čebel« je izšel kot »Mladinska knjižnica«, IV. zvezek v 1500 izvodih. 6. Štajerskim in primorskim učiteljskim društvom se je odposlala okrožnica, v kateri se sporoča, da natisne »Učiteljska tiskarna« šolske tiskovine tudi za ti dve deželi, če se ji vpošljejo v to potrebni iormulari in zadostna naročila. 7. Komite za šolsko reformo deluje intenzivno na Dunaju. Po naši Zavezi se izdeluje reierat po doposlanih vprašalnih polah za naše kraje posebe. 8. Sestavila se je prav obširna spomenica, v kateri se je z ozirom na § 55. natanko z mnogimi tehtnimi podatki razjasnilo naše stališče, čemu smo z vso odločnostjo proti temu, da bi se dala posameznim avstrijskim deželnim zborom slepo vsa moč in pravica o šolstvu in o regulaciji učiteljskih plač. Ta spomenica se je odposlala vsem merodajnim članom šolskega odseka drž. zbora. Pri tej priliki se vodstvo Zaveze toplo zahvaljuje zlasti drž. poslancu gosp. dr. Vlad. Ravniharju, ki je vodstvo večkrat informiral o prav važnih zadevah in kateri je bil tudi sicer vedno jako uslužen našemu skupnemu stanovskemu delu. 9. Na našo inicijativo je sklicalo »Deželno slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani« o veliki noči vse napredne zastopnike učiteljstva v okrajnih šolskih svetih na Kranjskem na važno posvetovanje. Ta sestanek je dokazal, da se mnogo stvari iste vsebine rešuie skoro v vsakem okraju drugače. Pokazal pa je tudi, da so okrajni glavarji, ki so zvečne nemškega rodu, mnogo bolj naklonjeni šolstvu in učiteljstvu, kakor pa marsikateri nadzornik, ki je izšel iz naših vrst. Priznamo, da imajo kranjski okrajni šolski nadzorniki dandanes jako težavno stališče, vetno, da se vpliva na nje od vseh strani, ali opravičiti iih ne moremo tedaj, kadar store dejanja, ki se križajo z njih vestjo. Izgovor, da tako zahtevajo zgoVaj, ne velja! Tudi znaha molčečnost vladnih zastopnikov v deželnem šolskem svetu v teh izrednih časih nasilja ni za blagijo šolstva vedno umestna in pravična. 10 Petim državnim klubom se je na poziv dež. poslanca E. Gangla poslala prošnja, da se ti klubi zavzamejo za učiteljstvo c. kr. Tudniške šole v Idriji, da se uvrsti to v službeno pragmatiko za državne učitelje. 11. Predsedstvu »Slov. Solske Matice« se je odposlala prošnja, da naj ta podaljša rok zglašenja udeležnikov počitniškega učiteljskega tečaja do binkošti in da napnosi železniško upravo za znižanje vožnje po železnicah vsem priglašenim udeležencem. Stanovanja udeležnikom tega tečaja preskrbi Zavezin predsednik v smislu svoječasne obljube. 12. S prefesorjem dr. Fr. Ilešičem kot predsednikom »Slov. Matice« je vodstvo naše Zaveze stopilo po svojem predsedniku v dogovor glede enotnega pravo- pisa, ki je zlasti za slovenske Sole nujno potreben. 13. Zaveza se je udeležila po svojih odposlancih pogreba umrlega zaslužnega člana upravnega odbora Ign. Šijanca v Gornjem gradu, slovenskega pesnika-velikana Ant. Aškerca v Ljubljani in predsednika »Jubilejske samopomoči« Fr. Ks. Trošta na Igu. Naš stanovski naraščaj. Zavezni listi so se razpošiljali brezplačno v istatolikem številu kakor doslej na vsa učiteljišča, kjer so slovenske učiteljiščnice in učiteljiščniki. Za ljubljanske učiteljiščnike so bila tekom letošnjega leta po učiteljih razna primerna predavanja, h katerim je prihajal vedno po en učiteljiščni profesor. RavnateLju ljubljanskega učiteljišča in profesorskemu zboru bodi izrečena tem potom za to privoljenje posebna zahvala. Enaka predavanja se nameravajo uvesti v prihodnjem letu tudi za mariborske učiteljiščnike, kar je prav hvalevredno. Shod jugoslovanskih naprednih učiteljiščnih abiturientdv in abiturientk, ki se je vršil v Ljubljani dne 16. julija, je zlasti v referatih in pri koncertnih točkah posvedočil, da je to vrla četa zavednih in neustrašenih naših mladih sobojevnikov. (Odobravanje.) Siovanska in druge napredne učiteljske Zveze v Avstriji. Po lepi slovenski zemlji divja bratomorni boj, ki menda nima primere v nobenem evropskem narodu. Mehkužneža se oprijemlje obup. Nam se studi ta boj, a plaši nas ne; zakaj trdno zaslombo imamo predvsem v Slovanski učiteljski Zvezi, ki šteje nad 27.000 naprednih slovanskih učiteljic in učiteljev. Nepregledina moč posameznega organiziranega našega člana pa je tembolj razvidna v zvezi vseh naprednih avstr. učiteljskih Zvez. Skupna pot, ki jo kadarkoli in včemkoli zavzame napredna nemška, laška, poljska, češka, dalmatinska in naša učiteljska Zaveza v dunajskem parlamentu, bo sigurno rodila obilo dobrega sadu. Tu je doma naša bodočnost! (OdobravaHje.) Mnogo prej omenjenih točk smo letos prvič skupno podvzeli s temi naprednimi učiteljskimi Zvezami in kakor stoje zadeve danes, lahko pričakujemo v bližnji bodočtiosti povoljnega uspeha v marsičem. Predsedstvo »Zveze slovanskega učiteljstva na Avstrijskem« nas je naprosilo za nekatere podatke o kranjskem ljudskem šolstvu, ki so namenjeni za obsežen referat, ki se bo čital na glavnem zborovanju. Poljska učiteljska Zveza nam je poslaladnevni red svojega velikega shoda, ki se je vršil v Lvovu. Dne 23., 24. 25. aprila je bila na Dunaju važna odborova seja Zveze avstrijskih učit. Zvez, pri kateri so bili navzoči poleg zastopnikov slovanskih učit. društev tudi zastopniki nemške učit. Zveze. Učiteljski kongres se zaradi neznosne dragmje ni vršil v Krakovem, kakor je bilo sprva določeno, ampak vršila se je istotam dne 22. in 23. julija samo seja delegatov. Našo Zavezo je zastopal češki tovariš M. Hajny iz Jankovic na Moravskem, ker bi bila udeležba tudi samo enega našega člana zvezana z ogrominimi stroški. Vse te Zveze imajo sestavljen jako dalekosežen program, ki pa se v posameznih točkah udejstvi šele tedaj, ko bo pod trdno streho znani § 55. Najprej plače, potlej pa kulturno delo v prid avstrijskim narodom! (Tako je!) Zavezini listi. Naši listi so od nas samih §e vse premalo upoštevani. Da se temu odpomore, razposlali so se letos na novo vsem učiteljskim društvom »Društveni izkazi naročnikov Zavezinih listov«. Pojasnilo, kako naj se izpolni tak izkaz, se odpošlje odslej pred vsakim novim šolskim letom vsem društvom. Društveni predsednik, blagajnik in tajnik naj poskrbe, da se pravočasno naroči na »ZvK>nček« vsaka šolarska knjižnica, na »Popotnika« pa vsaka krajna in vse okrajne učiteljske knjižnice. Štajerskemu, goriškemu in kranjskemu dež. šolskemu svetu se je odposlala v ta namen prošnja, da naj ti priporoče v ¦naročbo pedagoški list »Popotnik« vsem podrejenim šolskim vodstvom za krajne in okrajne učit. ktijižnice. Kar pa zadeva »Učit. Tovariša« pa samo pripomnim, da se bo sklepalo o njem definitivno še danes. Sicer pa veljajo zanj Ganglove besede: »Vojaku ne sme manjkati bajoneta, naprednemu učitelju in učiteljici pa ne stanovskega glasila!« (Res je!) Naše gospodarske naprarve In naše delo. »Vdovsko društvo,« »Jubilejska samopomoč,« »Učit. hranilnica in posojilnica,« »Učit. bolniška blagajna,« »Učit. morsko zdravilišče,« »Učit. gospodarska zadruga,« »Učit. konvikt,« »Učit. tiskarna,« društvo »Narodna šola,« »Učit. gospodarska in kreditna zadruga« — naj nam bodo tako pri srcu in svete, kakor 10 božjih zapovedi. (Tako je!) Delaj vsak po svojih močeh zanje, saj so naše naprave ustanovljene za nas in za ugled naše organizacije! Ne strašimo pa se tudi smotrenega dela za narod. To velja najprej Vam, ki stopate nanovo v naše vrste. Reorganizacija učiteljišč zlasti glede kmetijskega pouka in gospodinjkih šol je pred durmi, saj je to praktična zahteva sedanjosti. Kogar kaj veseli, naj se poprime z ljubeznijo in marljivostjo. Le z delom bomo imponirali prijateljem pa tudi nasprotnikom. Od vsakega naprednega učitelja zahteva sedanji čas popolnega moža. Če kdo kaj poroča v stanovskc ali politične liste, naj bo stvaren in takten. Psovke pustimo drugim, saj te vedno le zmanjšajo učinek poroeila. (Prav dobro!) . ; Obseg naših podeželnlh orgainizaclj. Naša organizacija še ni popolna, zato bodi tudi vbodoče naša prva naloga, da strnemo v Zavezi res vse> avstcijsko jugoslovansko učiteljstvo. Ayj -^hIh^.. Na Koroškem na primer še do danes ni slovenskega učit. društva. Ker manjka delavnih naprednih učiteljev, zato Koroška v narodnem oziru redno nazaduje. Po podatkih zadnjega ljudskega štetja so padli koroški Slovenci za 4%. Z društvom »Korotan«, kjer so skupno včlanjeni slovenski učitelji in visokošolci, je treba stopiti tesneje v dogovor. Od tega društva smo nedavno dobili izpolnjene pole o načrtu izpremnjenih naših pravil. Na Goriškem in v Istri bo treba spričo novih pravil nujno misliti na ustanovitev deželnih učit. Zvez. Na Goriškem je hotela imeti letos »Vseslovenska Ljudska Stranka« žrtev za vsako ceno. Enega najzaslužnejših slovenskih šolnikov in strokovnjakov na goriških tleh ni več v novi listi okrajnih šolskih nadzornikov. Organizacija Slovencev v Trstu je vzorna. Tržaško učiteljstvo je delavno skoro v vseh politiških in kulturnih društvih. .v.iMi-jolbo 1:1 ¦•>oi*fj37j;.\ :yA- Da se pridobi »Narodtio Prosveto v Pazinu«, treba bo z njo osebnega stika. Bližje smo z »Zvezo hrvatskega učiteljstva v Dalmaciji.« Letos nam je naznanila, da je ustanovila poseben list in permanentm odbor, ki imata namen, potezati se za izboljšanje učiteljskih plač. V listih smo ravnokar čitali, da nje trud ni bil zastonj. Na njeno prošnjo stno odposlali podatke naših organizacij, predvsem pravila deželnih učit. društev, tiskarne in naše posojilnice. Delitev dježelnega šoj. sveta na Štajerskem. Na Štajerskem še vedno ni utihnil boj za razdelitev deželnega šolskega sveta. Orgatiizirani slovenski štajerski učitelji in voditelji napredne stranke naj stoje neprestano na straži, da jih ne premotita politični med in mleko, češ: štajerski Slovenci pridobe s skupnim nastopom važno narodno bitko. Kranjski napredni slovenski poslanci so bili omamljeni po enakih ponudbah. V zahvalo smo dobili na vseh važnejših mestih nemške uradtiike po slovenskem uradovanju deželnega šolskega sveta, kjer so po novih postavah 4 odposlanci deželnega odbora, in okrajnih šolskih svetov pa ni duha ne sluha. Vztrajajte neomajno pri zahtevi, da dobite pri preustrojitvi deželnega šolskega nadzorstva svojega strokovnega zastopnika, predlaganega od slovenske delegacije deželne učiteljske konference. *>i Vlada in kranjske razmere. Nad naprednjaki na Kranjskem je zaplapolala črna nazadnjaška zastava. Menda ima prav list »Straža«, ki trdi, da je novodobna duhovščina rezana »iz drugačnega lesa«. Ta les prav gotovo ni slovenska in narodna lipa. Tudi mi smo za složno delo v marsičem, priznamo pa samo tako slogo. da je duhovščina gospodar v cerkvi, učiteljstvo pa v šoli. »Slov. Ljud. Stranka« pa posebno zatira napredno učiteljstvo in. vse naše učiteljske naprave. Bodisi stvar Še tako dobra, zatreti se mora že v kali, če je nje ustanovitelj napredni učitelj. Predolgo bi bilo to poročilo in prežalostno, če bi Vam našteval vse one krivice, ki se gode dan na dan nad nami. Včasih jih je vendar-le malo sram in tkrat se zaradi lepšega jeze na »Učit. tiskarno« kot gospodarsko organizacijo, češ da se tiska v njej »Zarja« in »Dan«. Seve, da so to samo pretveze. Mnogi so mnenja, da bi bili proti njej vedno, celo tedaj, če bi se z njenimi stroji tiskali samo molitvenki, ali k večjemu še kake vrste rdeea brošura. •t; Z istim namenomi se tudi rado očita »Učit. Tovarišu«, da piše preostro proti nekaterim okrajnim šolskim nadzornikom. Če se gode nad našimi člani venomer vnebovpijoče krivice, ne more in ne sme pisati stanovsko glasilo drugače; posebno ne o tistih, ki so bili svoj čas zastopniki naprednega ueiteljstva, ali pa odborniki in predsedniki naših učit. društev. Nihče pa ne bo bolj vesel v tem oziru izpremembe, kakor urednik »Učit. Tovariša«, saj zahte- vamo za se samo objektivnost in pravico. Konštatujemo tudi letos, da ima vlada v vseh kranjskih okrajnih šolskih svetih kakor tudi v deželnem šolskem svetu, če le hoče, še vedno premoč. Ona mora biti čuvarica vsega učiteljstva in ona je tudi odgovorna* za red in blaginjo šolstva! (Tako je!> ^m -jjt otev iss Mandelj in pl. Šuklje o učiteljskih plačah. »Slov. Lj. Stranka« izdaja po deželnem zboru milijone za razne naprave v toliki meri, da so vstali v njenih vrstah odlični zastopniki, ki opravičeno zahtevajo v teh denarnih operacijah previdnosti na vse strani. Za kranjsko učiteljstvo nimajo seveda ničesar! Zanimivi sta v tem pogledu za nas razpravi bivšega dež. poslanca Iv. Mandlja in bivšega deželnega glavarja Frana pl. Sukljeta na onih mestih, kjer pišeta za regulacijt) plač kranjskega učiteljstva. V 3. številki letošnje »Vede« piše Iv. Mandelj na strani 216. nastopno: »Regulacija učiteljskih nžitkov bo povzročila višjo potrebščino pol milijona. Potrebno se mi zdi, da izpregvorimo o pereči zadevi učiteljskih plač. Ne upoštevajoč notorično bedo teh kulturnih delavcev, temveč iz ozira na obstoj ljudske šole, smatram materijalno zboljšanje učiteljskega stanu kot najnujnejše. Učitelji ginevajo. Povsod v izobraženih stanovih opažamo nadprodukcijo, le učieljev je vsaki dan manj. In še manj jih bo. Ljubljansko učiteljišče šteje letos v I. letniku -— 18 gojencev. Vlada čuti, kako ie s to rečjo in prišla je na misel, da zopet otvori pripravljalni tečaj, ki je bil odpravljen pred par desetletji. Tudi naval za sprejem y žensko učiteljišče je nekoliko popustiU! , .•"u<il."i/."1 "' V svoji obširtti btbšriri^ii' pfiavi Fr. pl. Šuklje, kritikujoč deželne finance, na strani 42. to-le: »Zvišek tedaj, ki ga pričakujemo v najbližji bodočnosti pri potrebščini deželnega proračuna, znaša nad 600.000 K. Tu se pa niti dotaknili nismo »Učiteljskih plač«, kar se izraža v jasni bedi tolikih učiteljskih rodbin! — Uverjen sem, da se zboljšanje učiteljskih plač ne bode več dalo ©dlašati za dalje časa. Vsaka stvar ima svoje meje, in naposled, če smo se na Kranjskem po vsej pravici tako razburjali radi »depekoracije«, to je zmanjšanja števila živine vsled izrednih suš 1. 1909. in 1910., mari hočemo ostati povsem hladnokrvni, ako se našim šolam čimdalje bolj približuje grozeča »demagistracija«! — To pomenja beg kranjskega učiteljstva od njegovega beraško plačanega stanu — da ga prepreči dežela kranjska, bo morala vsaj 500.000 K veepostaviti v svoj proračun!« r*S'jvS svo-Aznu To so odločne in nepobitne besede dveh izkušenih mož, ki so po našem mnenju mnogo bolj naslovljene na vlado, ki mora skrbeti za nas, kakor pa na kranjsko državnozborsko večino, ki nam svojevoljno še ovsenjaka ne bo dala. (Tako }e!) y> i;i!»SIomškovi Zvezi« v album. •iii;i>; ' 'Nebi pa šla »Slov. Lj. Stranki«:ip'šenica tako v klasje, če bi ji ne pomagali naši uskoki. Verskega prepričanja posamezmeznih članov in članic se nikakor ne dotikamo. Če mislijo, da je naša Zaveza za nje še vse premoal verna, potem naj le iščejo drugod svoje vzvišene cilje. Opozarjamo pa jih, naj natanko razmišljajo o vseh onih, s katerimi so bili predvčerajšnjem na občnem zboru v Kamniku skupaj kako in zakaj so prišli med nje. Ej, mnogokaj diši po demoralizaciji in po kravji kupčiji. V roki imajo gotovo tudi tiskani imenik članov »Slomškove Zveze«. Zakaj pripade toliko število članov samo na Kranjsko, zakaj skoro nič na Primorsko in na Štajersko, kjer jih imajo samo 9? To je stara stvar: jezuitsko zasnovana finančna odvisnost in eksistenčno vprašanje krivi hrbtišča in upogiba značaje! (Res je!) Na Brezjah se ie pred leti enoglasno sklenilo, da se odpravijo krajni šolski nadzorniki in da se regulirajo plače kranjskemu učiteljstvu. S pomočjo predsednika Jakliča in odbornika Ravnikarja pa je klerikalna stranka že opetovano pogazila opravične zahteve lastnih pristašev. Ali je mar krščansko, če se ne upoštevajo leta in boljša kvalifikacija napr. tov. in tovarišic? Kje je Vaš stanovski ponos, ko kliče kranjski deželni odbor župane kot novo inštanco nad učiteljstvo? Ali niso vsi oženjeni potrebni ob tej sramotni plači draginjskih doklad? Koga bo spoznal deželni odbor za vrednega? Čemu ta razdelitev podpor »po previdnosti«? O da, Kristus ni tako delal, pa tudi učil ni tako!!... Vse te podpore in draginjske doklade, ki jih dobe člani »Slomškove Zveze« so deloma ukradeni iz žepov naprednega učiteljstva — res, to so pravi Judeževi groši. Spričo tega morarno priti do zaključka, da so za to razdelitev odgovorni vsi člani »Slomškove Zveze« brez izjeme; zategadelj pa glasno obtožujemo slehrnega te Zveze soudeležbe pri tef veliki krivici! (Glasno vzklikanje.) Toda posvetno učiteljstvo tudi pristno klerikalne »Slomškove Zveze« ne zadostuje danes več rimskemu cerkvenemu vodstvu in naši klerikalni stranki, ker se drži le versko-nravnega pouka, a ne-verskega fanatizma. (Tako je!) '" i*V' V tem nas potrjuje ta-Ie članek, ki je izšel v »Slovencu«: »V Strebersdorfu naselili so se leta 1886. šolski bratje in ustanovili ljudsko šolo. Potem so otvorili meščansko šolo, pozneje še pripravnico ali učiteljišče in nižjo trgovsko šolo. Velika večina učencev stanuje v zavodu, ki je kaj lepo urejen. Dasi imajo na Dunaju vse polno šol, vendar pošiljajo največ Du-najčanje svoje dečke v to šolo. Učenci imajo lep red, dobro nadzorstvo, vrtove, igrišče in sploh vse, kar je potrebno, da dečki dobro napredujejo in zdravi ostanejo. Da ni zavod, v katerem se prehrani vsaki dan okrog 700 ljudi, odvisen od obrtnikov, imajo v zavodu tudi svojega mesarja, peka itd. uUiviv<m \.v Za razne sole V Strfebefsdorfu in za razne druge šole, katere imajo na Dunaju iii raznih drugih krajih potrebujejo pa šolski bratje veliko moči, zato sprejemajo dečke, ki imajo nagnenje do samostanskega življenja in potrebne zmožnosti, v novicijat, ki je ravno tu. V novicijatu je navadno črez 30 novmcev, ki se imenujejo postulanti. Tudi učiteljskih pripravnikov imajo črez 40, ki pa imajo sedaj še skupni pouk z drugimi učiteljiščniki. Vodja zavoda, brat A. Mauser, ki je rojen na Kranjskem in zna dobro slovensko želi ustanoviti tudi na Slovenskem šolo, v kateri bi poučevali šolski bratje. Zato se sprejemajo v novicijat prav radi slovenski dečki, ki so dovršili ljudsko šolo ter imajo veselje do redovniškega življenja in zmožnosti za učenje. 2eleti bi bilo, da bi se oglasilo več slovenskih dečkov in potem dobimo v nekaterih letih tudi pri nas ljudsko šolo, v kateri se bode poučevalo res v krščanskem Nekaj rtieSec:6^ ža tetn pa smo bfaii v slovenskih časopisih: »Izprememba posesti. Vilo »Jasno Selo,« last g. A. Schreya na Hrušici pri Jesenicah, so kupili za vsoto 70.000 K šolski bratje z Dunaja, ki nameravajo otvoriti pripravnico za poznejši sprejem v novicijat tega reda. V ta zavod se bodo sprejemali samo mladeniči iz jugoslovanskih dežel. Vodja zavoda bo Novomeščan č. brat Anselm Mauser.« Našim fantom zdaj ne bo treba iti v Strebersdorf, ampak samo na Jesenice. Res v krščanskem duhu se bo poučevalo torej samo v teh šolah! Čemu ste zdaj člarri »Slomškove Zveze« klerikalnim kranjskim strahovladcem? Na vsak način samo kot slepo orožje v nekaki prehodni dobi. Obetajo se nam zgolj redovne šole po šolskih bratih in Vi jim pomagate graditi jih, ker nimate energije, ker nimate vere v lastno moč, ker pri Vas ni prave korajže in stanovske zavesti! (Klici: Dobro, dobro!) -JU -JLI uif>T>} r Naš poziv. In kaj naj storimo mil? Treba bo v najkrajšem času strniti vse napredne slovenske vrste in struje, da zjedinjeni stremo nasilje in korupcijo, ki se vedno bolj razširja po Kranjskem, da s skupnimi silami zapremo pot pogubnemu klerikalizmu, da se ne razpase na tak način še po Primorskem in Štajerskem. Kar se pa naprednega učiteljstva tiče, je nas vseh oko oprto tja v števikie avstrijske učiteljske napredne Zveze. Tebi, v naši napredni Zavezi organiziranemu učtteljstvu, pa veljej naš klic: Stanovski ponos, hrepenenje po svobodnem napredku, pravilna vzgoja mile nam slovenske rnladine, smotrno delo na kulturnem in go- -oq oifjjjpodarskem polju —¦ -¦ vse to -oio/i.nas _vigaj in spajaj tudi nadalje v "\f nerazdružno vez! (Bučno in dolgotrajno odobravanje.) "\^.,v Interpelacije na predsednika. 1. Tov. Grmek mterpelira predsednika, zakaj ni bila Zaveza zastopana pri zborovanju »Slovanske učit. zveze«« v Krakovem. Predsednik mu zadevo pojasni in obljubi, da bo slovenski zastopnik v prihodnje vedno udeležen pri teh zboroVanjih, č le ne bo enakih ali sličnih zadržkov kakor sedaj. 2. Predsednik »Zaveze« pojasni sledečo interpelacijo »Učit. društva za brežiški in sevniški okrai«: »Ker še Slovend nimamo enotnegapravopisa,kar se posebno pri pouku v Ijudski šoli neprijetno občuti, je nujno želeti, da se to vprašanje končno merodajnim potom reši. Zato prosi društvo »Zavezo«, naj ta blag>ovoli stopiti v stik s »Slov. Mat.«, ki naj stori vse potrebne korake, da dobimo čimprej enoten pravopis za slovenske šole.« Od predsedstva »Slov. Matice« je dobila Zaveza sledeči dopis: »Cenjeni gospod predsednik! Iz popolnoma zanesljivega vira vem, da ima nadzornik Levec nalog, naj priredi 2. izdajo svojega »Pravopisa«. Ko bo gotov, se bo razpravljalo o ureditvi slovenskega pravopisa. Iz drugega vira sem čul, da Levec dela ne bo izvršil, dokler bo aktiven. Toliko Vam v pojasnilo za skupščino. — Dr. Fr. IleSič, 1. r. 3. Glede terminologije pri telovadbi v ljudskih šolah, za kar je Zaveza naprosilo »Postojnsko učiteljsko društvo«, se je Zaveza obrnila na pristojna mesta, a še ni prejela odgovora. Zavezani Usti in računl Na predlog pregledovalcev računov se predlaga absolutorij upravnikom in blagajniku, ker so računi v vzornem redu. (Sprejeto.) Kot novi pregledovaJci računov se Izvolijo tov. Voglar, Grmek in Schmeidek. Kot letni doneskl Zavezi se določljo sedanji prispevki v isti višlni. Nato se je določil dnevni red glavni skupščini. 25letnica »Zaveze«. Sprejet je bil predlog tajnika Rusa^ ki ]e predlagal v imenu upravnega odbora: »Drugo leto naj se praznuje slavnostno 251etnico »Zaveze avstrijskih ju-t goslovanskih učiteljskih društev,« in sicer v Ljubljani. Zborovanje se ima vršlti tik pred vsesokolskim zletom v Liubljani, to je dne 14. in 15. avgusta. V ta namen sestavi Zaveza pomnoženi pripravljalni odbor, da pritegne k pripravam vse člane »Ljubljanskega učiteljskega društva.« V proslavo izda Zaveza slavnostno publikacijo.« Volltve. Tov. Brinar predlaga: Z ozirom na priprave za 251etnico in ker izprememba novih pravil ni še izvršena, naj se izvoli ves stari odbor. Volitev je bila veljavna za tri leta, vendar naj se izvrši drugo leto nanovo, ko bodo stopila v veljavo nova pravila. Izvrše naj se torej Ie potrebne nadomestne volitve, drugače predlaga on stari odbor. (Sprejeto.) Namesto umrlega odbornika tov. Ign. Šijanca, predlaga tov. Kelc tov. Brinarja. (Sprejeto.) V ostalem je bil izvoljen stari odbor do prihodnjega zborovanja, oz. potrditve novih pravil. Predlogi. Na zborovanju v Ptuju je »Zveza slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem« sklenila predložiti potom »Zaveze« delegaciji sledeče predloge: 1. Zaveza naj stori potrebne korake, da se doseže postavljenira potom razlastitev (Grundenteigung) zeinljišč za šolske namene.« (Sprejeto.) ^iuiuiio 2. Zaveza naj skrbi, ozlroiffa pOsre^ duje, da bodo vsa avstrijska učiteljska društva ukrenila vse potrebno, da se nihče ne sprejrae na učiteljišča pred dovršenim 15 letom svoje starostl in ako ni dokončal s povoljnim uspehom vsaj štirih učnih let gimnazije, realke ali meščanske šole ter se naj odpro vrata učiteljem tudi na vseučilišče. (Sprejeto.) 3. Ker po novem brambnem zakonu odpadejo (v nekaterih deželah) za učiteljstvo ugodnosti § 32. (nadomestna rezerva) sedanje vojne postave in da]e novi vojni zakon (§ 8a.) v teh deželah učitelistvu le udobnost enoletnega prostovoljstva, se naproša Zaveza, itaj posreduje na merodajnih mestih, da se bo Ijudskošolskemu učiteljstvu štelo prostovoljno vojaško leto v službeno dobo. (Sprejeto.) Po nad štiriurnem zborovanju je nato predsednik zaključil zborovanje. ^iiu; Koncert. a»w»M* Odlični glasbenik, tovariš Fran Marolt, učitelj v Ljubljani, nam poroča o konceftu: Ob priliki glavne skupščine »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev« dne 10. avgusta je priredilo »Učiteljsko društvo za celjski okraj v Narodnem domu v Celju koncert s skrbno zbranim vzporedom. ; •' >2' Priznati moramo, vkljutf ifetAi, da smo imeli priliko prisostvovati koncertom »Glasbene Matice« in da smo z nekako nezaupnostjo pričakovali izvršitve posameznih točk, da nas je končni uspeh bogatega vzporeda prijetno iznenadil. Žalski salonski orkester nas je v prvi točki z Adamovo ouverturo »Si j' etals Roi« prav prijetno iznenadil. Orkester sicer ni popolnoma z vsemi instrumenti zastopan. toda igralci — med temi štirje učitelji — so pokazali toliko iskrene navdušenosti do lepe glasbe, da so navdušili številno občinstvo. Tudi v poznejših točkah: Wagnerjevi melodiji iz opere »Tannhauser«, zlasti pa v Suppejevem potpouri iz »Bocaccia« in Offenbachovi ouverturi iz »Orfeja«, je prav briljiral. Duša orkestru je njegov dirigent nadučitelj Anton Nerat iz Zg. Ponkve pri Zalcu. Sam izboren prvi goslač — kar nam je dokazal v težki Berriotovi 2. baletni fantaziji (op. 105) in s katero je občinstvo narvnost očaral — je s pravo od- ločnostjo, vztrajnostjo in požrtvovalnostjo vodil vse točke, za kar je žel obilen aplavz občinstva. V zadnji orkestralni točki se nam je predstavil tovariš Ciril Pregelj iz Petrovč kot skladatelj. Njegova koračnica »Na vasi« je vsega priznanja vredna, zlasti lep Je v triu vpleten motiv znane narodne pesmi. Št. Jurski kvartet nam je lepo zapel Adamlčevega »Vasovalca« in Vogrinčevo »Lahko noč«. Kvartetu se pozna, da poje mnogo skupaj; priporočam mu čistejši nastavek in skrbnejšo vokalizacijo. Tovariš Branko Zemljič iz Solčave nam je zapel Sattnerjevega »Zaostalega ptiča« in Hudovernikovo »V celici«. Oba prelepa samospeva zahtevata obsežen bas-bariton. ki tov. Zemljič z njim. zlasti v nižjih legah, bogato razpolaga. Pel je s pravitn občutkom in navdušil poslušalce. Priporočam mu vokalizačne vaje, s katerimi si bo utrdil in omilil svoj lepi glas. V zadnjih vokalnih točkah je nastopil učiteljski mešani zbor, broječ 30 pevk in pevcev (12 ženskih in 18 moških glasov). Znan je ljubek dr. B. Ipavčev zbor »Ej, tedaj« po svoji prisrčni melodiji. Naravnost očaral pa nas je dr. Anton Schwabov najnovejši mešani zbor »Kanglica« s spremljevanjem klavirja in harmonija. Schwab sicer ni tako plodovit skladatelj, kakor je bil pokojni B. Ipavic, pa je — in to lahko smelo trdim — njegov naslednik, kar se tiče presrčnega tona in lepe melodike. V »Kanglici« — ki je, kakor sem se iz rokopisa prepričal — prav spretno instrumentirana. smo se zopet enkrat naslajali z izredno srčkano melodijo. Skladba je izzvala navzočemu skladatelju frenetičen aplavz in se je morala na ponovno odobravanje ponoviti. 2elim le, naj bi jo g. skladatelj kmalu izročil »Glasbeni Matici« v Ljubljani, ki bo njeno lepoto dovedla do polrie veljave. Zbor, ki ga je tovariš Ciril Pregelj s pravim razumevanjem in obzirom spretno vodil, se je prav krepko držal. Malo več izkušenj, skrbnejša vokalizacija in iinejše predavanje, pa lahko nastopi povsod. Tenoristom se je poznala nenadna vremenska izprememba — distonirali so nekoliko v srednjem stavku. Občudoval pa sem krepke base in čiste soprane v višini do g2. Prav diskretno sta spremljala zbor na klavirju ga. Mici Kokotova in na harmoniju tov. Rajko Vrečar. Koncert je bil izredno dobro obiskan in dvorana Narodnega doma je bila naenkrat premajhna. Občinstva, zlasti učiteljstva iz celjske okolice in sosednih krajev, pa tudi celjskih slovenskih meščanov je bilo toliko, da je bilo težko dobiti prostora. Vsi so navdušeno poslušali izvajanja narodnih pionirjev in sprejeli vsako točko z burnim odobravanjem. Sprlčo dejstva, da so imeli mešani zbor in solisti le 3 ali 4 izkušnje, lahko z mirno vestjo trdim, da je koncert izborno uspel. Hvala, presrčna hvala vrlim štajerskim tovarišem na izrednem glasbenem užitku, zlasti pa polna hvala odbornikom Celjskega učiteljskega društva. ki so se pošteno potrudili zadostiti vsem stavljenim zahtevam. Tovarišicam pevkam in tovarišem pevcem pa kličem: Živeli! Le smotreno naprei Po začrtani poti! * O priredbah drugega dne, t. j. o občnem zboru »Jubilejske samopomoči« ter o glavnem zborovanju, objavimo poročilo v prihodnji številki.