t                                                                                                                                                    ~                                                      ---------------------------------------------------_________________________
St. 128.                 V Mariboru, smio 1. novembra.           IV. tetaj. 1871.
SLOVENSKI NftROD.
IzhajA trikrat na ttnlen. vtorek. ći!trtpk in sohoro. ter veljapo pusti projoman, aii v Mariboru 8 pošiljanji'm na tlom. aa ćelo leto 10 £<>U1., za pol leta 5 f*olil.. za č«trt leta 2 tfolil. 60 kr. — Za oznanila so piaćuje ml naviuln« či'tirisiopne vrstr 6 kr. oo se uznanilo enkrat- tiska. 5 kr. fie 9iv dvakrat in 4 kr. co so tri- ali veekrnt tiaka. Vaakokrut so plača atompelj za 30 kr.   —   L><>pisi naj  se izvuio  lVankirati.   —   Rokopisi  si> tu vračaj o.   —   Uredništvo je   v Mariboru,   v   knroaki   ulici   hišn.   štev.   220.
Opra vn i š t vo, na ktero naj se blagovolijo pošiljati naročnino,  reklamacijo,   oznaniia.  t. j, administrativne reći. jo v tiakamici: F. Skaza in dr., v kornški ulici hiSn. št. 229.
"V   >Itii"il>oi"ti-, IH. oktobra.
„V dobah zatiranja smo Slovenci še vsegdar složni bili in več opravili nogo v nedoločnih in neodlučnih ea»ih, kakor so bili čaši, na primer Belkredija in — Hoherrvvarta za nas. Zdaj bode pač treba zopet clclati in ne zananati se na obe-tanja.u Tako naru piše včeraj po vscj Sloveniji spoštovan našinec in mi mu popolnoma pritrjujemo. Obrabljena je sieer že izreka, <la se železo v ognji knje, ali zarad tega ni nič menj resniona. Iz n\v. smo zaeeli in, če primerjamo a tem začetkom, mnogo dosegli. Upali smo predzadnje dni še več, to upanjc je ztlaj izdubljeno. Ali, nazaj vrženi, nikakor ne bodemo tal, kt>lik<n* smo jih priborili. popustili, teiimc hrabro bratiće pa. hočemo mu pri-dobijene podloge utrditi in podstaviti, prepričani da ča« ue moro biti dalcč, ko bode naših protivnikov vrste zopet tako pretvirane , da bode pri novem mocnejšciu navalu zniajra naša!
In rćdijo se njih vrste zdaj ob njih „zmajri" bolj nego kedaj. Plaho okolo sebe gleda tišti ,,mo-gočni nemški dub", o kterem smo zadnje tedne toliko besedičiti čuli, da je edino opravičen v Avstriji, ktero je „ustvaril**, erospodariti. Ne vc ni naprej ni naznj. Ginljivo bi bilo, ako ni smesno, kako so zdaj naenkrat vru načela od sebe vr^li, da bi le pri nnvcin zasedanji niinistcrskih stolov nekaj svojega „duha" zopet na sedež zberačili. Ravno tišti listi, ki no poprej popolno brezbožnost pridigovali, kterib liberalizem je izkazoval se v neizmernem psovanji na posainnc stanove, sosebno na duhovenstvo : — zdaj hodijo U početniku konkordata, k škufu Raušcrju prosit naj jim on po-maga. Tako beremo v cnem listu (nN. fr. Pr.;i) lepo izpoved licmške duše, da je Ncinccm ljnbše ministerstvo ltauiierjevo nego kako tako, ki je za poravnanje f> Čebi. Vidno in jasno je, da je Ncmcem ustavovercem in nemškim liberalcciu libcraltzem hinavsko figovo pero, a kterini se odeva edino me-rodajno, sovraštvo do nas  Slovauov.
In   kakor so v centru   zmagovalci   Nemci o-rožje, s ktevim   so   kc dozdaj borili proti   nam,  z
vso nesramnostjo proč vrgli, tako capljajo , za njimi tuđi rijih privrženci v kronovinab. Vč,e-rajšnji list graških ustavovercev moleduje za usta-voverno ministarstvo in ]>ravi: „ali je novo mini-sterstvo bolj ali menj liberalno, to je vsc eno.u Ob volitvah pak so isti Ijudje ljudstvu malali iu kazali v daljavo, kako priliaja „crna krdel'4 ne- j liberak'ov iu vse svobode pogazi in desetino in tlako nvede, ter kar je več nesnunnosti. Tačas jim je veljal liberalizam, tačas so navdušljivo in hripavo vscnm cvropskemu svetu v glavo zabijali, da so oni nositelji svobode. Donos je Kanser njih mož, sablja njih sredstvo, brezuačelnost njih geslo in narodno sovraštvo, do plemenske borbe vodeče, njih pravilo.
Videti je, da jim bode s tem ustreženo. ,,V<dksfreund*' v katoliški obleki zavit fanatični sovružnik Slovanov, duhoven podobon onim nctii-škim popom, ki so naše dođe s krvjo in mečem kristijanili, da so jib raznarodili, ki so sv. Civila in Metoda denuncirali — on je naenkral ])rilezel iz svoje obskurnosti na videlo in se bliža prestoln. in kaj je, kar ima kot prvi pomoček nasvetovatiV SvohodoV Da, tako, da hoće odpraviti pravico zdru-ževanja ter da tirja, naj se da novinarstvo in tisk zopet birokraciji pod nogo. Zakaj? No, iiovemu za-vezniku ncinškega liberalizma ni \\o volji, da se avstrijski Slovani po svojih noviuah nemškim brez-vestnim napadom branijo, in da v sbodili ljudstvo podučujejo, kako je človeka nevredno, vrat up<»gi-bati v nezaslužen in po božjih in človcških zako-nib neopravičen narodni jarem.
Mi bodemo j>ri vsem tom lohko gledali kako jamo za nas kopati izkusajo, v ktoro bod«> pal namestu nas — tak neniški liberalizam. 1'odurne pa so te prikazui za nas vse: posebno za naše narodne doktrinarje enc in druge liarve. Treba nam bode zloge bolj nego kedaj, to pa hode dalo spoznanje, da nemamo niti liberalnih niti konser-vativuih protivnikov, teinuč da nas žalibog črtć eni in drugi: ker smo Slovani in hoćemo ostati.
-Domaće in slovansko  novosti.
— Pred kratkim se je zbralo nekaj rodolju-bov v Zagrebu, da bi se pogovorili o utcmcljitvi n a rodne t i sk a r n i c c n a a k c i j e. Misel * je | rodoljubom v Zagrebu in p(»drngod dopadla in kmalu je bilo vseh i»O<> akcij po 'JLK) gld. pod-pisano. l'revzeli so narodno tiskarnico jioslanca Ivana Voučiue. (»ospodje grt>t" Nugent, Mallin. Oop iu Cernadak so p(»tem kr. vlado za koncesijo za ustanovljenje tiskarnice na akcije ]>rosili in pode-lila se jim je sedaj za tri mesece, v kterem času se mora konstituiranje akcijskoga društva dokazati in pravila vladi predložiti za končno potrdi-tev. Hrvatski rodoljubi zdaj delajo za izvođenje svojega namena in upati se srne, da se jim bo sročilo, kakor se je njih prednikom, ki so tuđi lc z darežljivostjo rodoljubov ustanovili matico, historično društvo, narodno gledišče, jugoslovensko akademijo. društvo sv. Jeronima itd. Hrvatsko akcijsko društvo tiskarnično more zdaj. ne dajaje dobieka tujim tiskarjem, dva velika dnevnika izda-jati. ktora no potrebuj^ta nobene podpore. — Po-ročali smo ob svojem času da so euako društvo z ravno tako izvrstnim, vspehom naredili ogrski Srbi v Novom Sadu. — Toroj tuđi Slovenci v tem gospodarsko- narodnom obziru ue bodemo zadaj ostali.
— Tz Gradca dobivamo obSirneji dopis ki popravlja nektere rzmotnjave in ncresniec*' zadnjega našeg.a dopisa. Ne prinaŠamo dopisa, ker se nam cola *tvar ,.o procesiji1' tako nevažna zdi, da ue bi opravičeno bilo zarad te cnega človoka za-devajočc reći }x»lctntki pot odpreti. Popolnoina se pa skladamo z našim donasnjom dopisnikom, ako pravi, da je neplodno ako so mlaci a inteligencija zarad zadev eue osobe kavsa, da je tomveč treba, ka se mladost na vseučiliščih v študentovskih društvih skuša i zob raže vati v znanstvenom in političnem obziru, ker treba nam bode mladeži, ki se bode borila z bistrim umom in blagim srcem za pravice narodne in — človeške.
Listek.
V spominu je se našim bralcem ime Pogo-dinovo od enotnografične razstavo v Moskvi, spo-minjamo se šc tuđi pisma, ki ga je lani pisal sta-remu ouctu Palackemu, ktero je bilo tiskano tuđi v „SIov. Narodu", venio, kako se povsod za vseslovanstvo poganja. Mož je Pogoditi, kteri je davno že bil znan slovanskcniu in učeujaškemu svetu kot učenjak prve vrste, pa med nami Slovenci je njegovo ime Ktoprv leta 1807 v širjih krogib znano postalo in to posebno po govoru, a kterim je. pozdravil asahođnoslovanske goste v Moskvi. Med drugim je tedaj rekel: „Izgovarjam tu reanično pa zraven praviCuo in zakonito željo, naj bi vsi SI ovan i hrez izjem, naj bodo politični udje kterega koli države, se tolažili r pravicami đržavljauov 15». stolctja , naj bi nikdo iz med njih Be ouiagal pod zatiranjem. Želim, da bi bil sre-cen Ceh in Srb, Hrvat in Dalmatince, ruski Hali-can iu Slovence, Slovak in Pjljak. Gospodje, iz-rekcl Bcm ime Poljakov — pa kje so? Stoje od dalec   z gnjevnim pogledom   in   se ne udeležujejo
našega vkupnega dela. Obžalujomo ta razpor med uami, objokujemo ga. Pa upauio, da se bod<» tuđi Poljaki vrnili do vzajomnega krila slovanskega. Želimo dalje, da bi bil ta n:iš shod začetek stalnoga jedinstva v ]»rospeh vode, obrtništva, trgovanja in kolonizacije in da hi vsi za splošen poduk sprcjeli   eden   slovanski   jezik!"
Mišljenje svt»je vseslovansko je Pogodiu kazal v svojih „političnih listib in praktično.
Kar pe tiče Poljakov je Pogodiu mnogokrat svaril rusko vlado, naj jih ne zatira, tcinveč naj jim da vso mogoco samoupravo , kor bi drugare srd Poljakov v slučaji evropske vojske Uusiji roke zvczal. „Zcdinjcno Poljsko in Utisku — to je moč ncpremagljiva v Evropi. Nje so boje vsi prijatelji in neprijatelji vaši innaši!" Rusija, pravi Po-godin, naj Poljake zadovoli, da bo mogla za za-hodne Slovane delati!
VbcIcj , kadar je Pogodiu iz zahodnih dežel (bil je tuđi med Slovenci) nazaj prišel, je porocal ministru narodne prosvetc o stanji Slovanstva, posebno avstrijskega. Svetuje, naj se napravljajo vse-slovanske slovnice, alovarji, krestomatije itd, uaj se podpira delovanje shtvanskih učenjakov. Pogo-din je satu mnogo poinagal Šaiafiku, kar ta hva-
ležno priznava. pri spisovanji. ,,starožitnosti", Hauki, Gaju, iu se je trudil razširiti med Jugoslovaui ćirilico.
On je posebno storil, da se je ustanovil ,.slavjanski blagotvoritelni komitet", in da ta za Slovane mnogo dela, je znano. ..Akademiekij čte-narskv spolek v Praze" je Pog<»dina iz hraležno-sti za častnega uda izbral.
Pogodiu je rojen 22. nov. 1K00 v Moskvi. Prvo odgojo je dobil v očotovi hiši in kmalu je kazal veliko veselje do borila. 11 let star je prišel v odgojilnico in se tu sezuauil z latinskim, fran-coskim in neinškim jezikom. V hiši, kjer je sta-uoval, je bila neka tiskarnica in ae le 12 let star, je dal v njoj tiskati prestavo neke neniške igre. Strah pred Francozi je Pogodinovo rodovino iz Moskve pregnal in ko se vrno, najde svoje imetje uuičeno ter mora pri nekom sorodniku blizo Moskve stana iskati. Tu uadaljuje mladi Mihail svoje studije. Navduševala so ga poročila o uspebih ruskega orožja in slavil jib je v rodoljubnih spe-vih. Tu mu pridejo prvic v roke dela vri epa zgo-doviuopisca ruskoga Karamzina in mnogo so ta storila za Pogodinovo pozneje delovanje. Od 14. leta naprej je obiekoval  moskovsko dimnazijo, in
/
— Na Prusko-Toljskera napenjajo Nemci vse žile, da bi Poljake kakor hitro mogoče v „Adoptivsohne" matere Geraianije prestrojili. V Broinbergu jo prosilo ne kaj Poljakov mestni magistrat za dovoljeuje, napraviti poljsko predstavo v prid raujencem. Va. modri magistrat je rekel, da se „gledišee uemškega mesta" no more prepustiti za poljsko predstavo. Da gre germaui-zovanje Prusom od rok, kaže tuđi to, da so poljski plemcuituiki i-csarja Viljcmu pribočniki ali vodji nemških vojsk iRadziwill. l'odbielski). Prusi delajo s Poljaki, kakor Avatro-Prusi z uami, kteri zadnji že kriče, da se jiui pravica krati, če se v kakem slovenskom kraji za kake tri ncmSkc otroke gola ne postavi, in ktorim je na Kranjskem uem-Stvo  „bereehtigtes Element !''
— Srbska s kupači u a je sprejela pred-log za štavljenje spomiuka umorjenemu knezu Mihajlu. Tuđi je prosila vlado, uaj predloži reformo rsega šolstva.
Politični razgled.
V odločiluih krojili se nemajo nič gotovoga kaj bi postavili naniesto podkopauega Ilohcn-wartovega miuisterstva. Ker se dozdaj kaže slo-vauska večina, Poljake ue izvzemši, zadosti edina v uczaupauji. vendar nemajo na Dunaji poguma, vlade oni kliki izročiti, kteri bi za slovansko narode, ako se ua nemilost ne dade upogniti, naj bolj po srcu bila vešala. Tuđi ne vedo kako bodo zdaj vladali. Državni zbor ima ogromno većino proti onim, kteri so Hohemvarta spođžagali. Ako zbore razpuste iu zopet ustavoverni pritisk na Čeakem, Moravskom Ud. začuo, je prvič dvomljiv vspeb, drugič pa je državni zbor tuđi poteiu uganjka, natnreč ker se vidi da Poljaki, Slovenci, Dalmatinci itd. ne pridejo. Kak pot iz te zmešujave bodo zdaj iskali , to se ae no ve, niti ne pove. Množe se pa glasi, da misli „poravnanja" ue bodo opustili, da se uam bode torej se dalje „obetalo."
Kakor je pred poslaneo Helfy (skrajna le-vica) iuterpeliral predseduika ogerskega ministerstva o Andrassv-jevem vtikanji v cislajtanske zadevc, tako je interpeliral voditelj levice Tisa v ogrskem drž. zboru niinistrstvo, če ni postala personalna unija potrebna, ker je predsednik ministrstva prisiljen bil, vtikati se v cislajtauske reci in je tako ustvaril praeeedcus za vtikanje cislajtauskih ministrov v ogrske reci. Keskript po želji lieust-Andrassy-jevi je ueki čcskcmu namestniku došel. Podpisan od Holzgethan-a.
Vodja češke ga naroda dr. Ilieger je bil v Pragi pri svojem povratku iz Duuaja slavno in navdušeuo sprejet v zahvalnost, da je češke pravice možato branil. Ljudje, ki so ga spremili od kolodvora   do   ujegovega   stanovanja,   izpregli so
konje pri njegovom vozu in voz sami vlekli. Muo-žica je pela narodne pesni : „Hej Slovani!1* — Rieger je pri tej priliki dvakrat govoril; na kolodvoru je zaklical slava! odstopivšemu ministerstvu ter rekel, da kralj ni nsli.Šal želj češkoga naroda: ali priđe dan, ko jili bode, bolje podučen, izpoiuil. Pred svojo hišo pak je sponmil na svoje geslo, ki se glasi: „ne udajrno se !u — Policija je raztiravala množico in  11  ljudi zaprla.
rl*olitikJ piše o demisiji Ilohemvarta in pravi: rNc homo ohširno razlagali, kako in s kterimi pripoiuočki je padlo pomirjcvalne delo, pa grof llohenwart in njegovi tovar si zapuste službe svoje kot po »ten jaki, kterili značaj tuđi najstriipnejsi togoti nedosegljiv ostane iu to v državi, v kteri si absolutistični ministri življenje jomljejo in kjer ,,parhimentarični" ministri s ristimi žepi, pa požoljivimi rokami v službo pribajajo in jo s polnitm žepi in dvoinljivo ristimi rokami zapuSčajo , že nekoliko pomenja. Oni so ćelo žrtva svojega poštenoga zaupanja in spoznali bodo prepozno, da bi bili imeli delati po svetu od federalistične strani jim danem in ob času, ko jim krona ni pustila nobenega zadrzka staviti, osebe odstraniti, ktcrib zvijaeam se morajo zdaj uinakuiti in darovati svoje poslanstvo. S Hohenwartovim ministerstvom zapuste zadnji A v-strijanci duuajske ministerske sedeže in kar bo za njirni, to utegne hasniti tej ali oni stranki, nik-dar pa ne državi Avatriji." In dalje pravi list: „V grofu Hohenwartu izgubi ceaar prave ga državnika, kar se mu je ae redkokrat pripetilo in v vsem kabinetu ne le može, ki so svoji nalogi bili popolnem kos, teruvee tuđi poštene može, kar se ne srne trditi o vsaki spremembi avetrijskega ministerstva".
N^jnovcjše.
Kavno pred skončanjem lista dobimo uraduo „Wiencr Zeituug," ki prinasa četiri cesarjeva lastuaročna pisma.
V prvem naznanja cesar Hobenwartu da je odpoved, ktero je on v svojem in v imenu ministrov Habietinka, 8chSirTte-ja in Jirečka izročil, sprejel in se vsem stirirn zahvaljuje „za truda-poln<> vztra.janje in marljivo zvestost (Hingebung) s ktero ste se vsem dolžnostim svojega mesta udali."
Drugi trije naznaujajo ob kratkem posebe „ljubemu" Habictinku, Scbiirl'le-ju in Jirečku, da mo  ,,v milosti'4  odpušccni.
Cetrto 'eesarjevo pismo je obrneno ministru H olz geth an-u in mu naznanja, da ou ostane minister ffnanc, pa ob enem predseduje minister-skemu svetovalstvu tako dolgo, dokler se novo mini ster stvo ne osnuje.
V istom pismu na zaeasnega prvostuika Holz-gcthaua cesar odloeujc, da imajo za zdaj opravke po»amcznih miuisterstev voditi: notranje za-d«>ve : sekcijski šef baron Wehli; kultu s in poduk: Mekcij.ski šef Fidler; pravosodje: sekcijski sef baron Mitis; trgovino: sekcijski se I' Oti»n vitez W i e d e ti f e 1 d ; poljcdeljato: baron l'ossingcr.
Kor minister za deželno brambo general St'holl tu ni imenovan, razume se samo od sebe da se ni odpovedal, da torej ostane v tem popol-iKinta birokratiškem začasuem minister.Htvo.
Kazne stvari.
*   i'O preši oe ,) ktere se po Slovcnskem   na dan  vscli   svetnikov   povsod   (po mestih   no stopili na njih  mesto denarji) delijo, in kterc jo tlo sedaj vsak pok svojini prejemnikoui o vseh svetih  dajal, so bodo   pri   celjskih   pekih    tnenda   zgubile, ker omenjeni možje   80   namesto   njih   l'A   gld. celjski ubožni kasi izročili.
*   (Iz T crneš vara) se piše, da ho tam Ko-ecvarji  prava   nadloga.   V celih krdelih se okolo vlačijo   in   l;udi   na javnih  prostorih   nadlegujejo. Mestno   glavarstvo  je zato  vse Kočevarje pred-sc poklicalo in vse spodilo iz mcBta, ki nimajo koncesije za kupcevanje.
*   (Nemška edinost in   zastopnoat) je tolika,   da se neniški   vojaki iz razlićnih   ncntskili držav,   ki  so še na   traneoski  zemlji,   skoraj vsak dan  do krvavoga stepo. Pred kratkim je v   Mctzu med Bavari iu Prusi nastal tak boj, da je on oficir in vce  podofibirjev  bilo   hudo   pobitih  in tuđi nekoliko ncdolžuih gledalcev ranjenih. Uzrok temu je neki pruski   napuh,   kteri zaničljivo   vse svoje „nemake l)rate" gleda.   „Nemčija je edina in svohodna!"
*  (Strašna   vožnja v   balonu)   se popisuje v  amerikanskih  listih.   V raestu Poolt sta se namenila profesor  Wilbur in   Knapp nastopiti po-tovanje po zraku 30.  septembra. Ravno ko mislita stopiti  v balonovo    ladjico,    spustijo   vrvi   in oba naglo    skočita,    da bi   prišla v ladjico,    pa   samo vrvi, ki so jo držalo, sta mogla   ujeti.    Knapp je nekaj  časa skušal priti v ladjicJ, pa ker ni mogcl, se kakili  30' visoko spusti in ni se mu posebuega zgodilo, [ko je padel   na zemljo.   Prof. Wilbur pa se lc trudi   splezati v ladjico ; zastonj. Ko je balon že kako miljo bil od zemlje, ga zapuste moči in   vrteč   se   prileti   na   zemljo,   ter se   popolnem zdrobi.    Žena   in   h£i   njegova  ste gledali   straSni dogodek.
*  (DarniBtadtsko   gledišče)   jo   popolnem pogorelo. Ostalo je le zidovje in kamnite stop-nice. Oodbinski  instrumenti in partiture  so se resile. Sploh gostokrat kako gledišče   pogori.   Imeli
po dobrera izpitu je 1818 pristopil na vseučilišče. V Moskvi je najstarija iu najboljša ruska uni-verza in imela je tuđi tedaj iineuitne učitelje, med kterimi je posebno estetik in kritik Merzljakov Pogodiuu zelo dopadal. Držal se je sicor Merzljakov ae starih teorij v estetiki, pa vedel jib je duhovito in temeljito razlagati. Kljubu temu je lord Byrou in njegov posnemovalee Puškin visoko-šolsko mladino veduo bolj zanimah Pogodin je naj raj Še bral Schillerja, Goetheja, VTielauda, Her-derja, gospo de Staiil in Chateaubrianda, kterega rgeuie du Christanisnie^ je prestavil v ruščino. Nek prijatelj ga stori pozornega na Schlbzerjev pCommentar zu Nestor", odpre mu tako polje zgo-dovinske kritike in tako določi pot IJogodiuoTCga življenja. Pogodin je v tem času prestavil Nitz-achevo „staro geografijo" in je izdal tuđi Iloraci-jeve ode s komentarom. Že kot student začue tadi casnikarsko delo vanje s spisi v „Vjestniku Evropy", tačas prvetn ruskcni časniku.
Po triletuih atudijah na univerzi je Pogodin začel Schlo'zerja in Nestorja globoko Studirati in ja včasi opazke o teli dveh zgodovinarjih na svetio dal v „Vjestniku." Ti in drugi Bpisi mu pridobe prijateljstvo držarnega kanelerja grofa Rumjanzova,
kteri mu prestavo Dobrovskega „razprave o Oirilu in Metodu rizroči ktero je Pogodin z mnogimi dc je neznanimi dosttiki razširil." Vjestuikov urednik Ka^enovskij postane kmalo nasprotnik Pogodinov v vprašanji, ali je Rurik od severa (Schlozerjevo, Karamzinovo in Pogodin) ali od juga (Kačenovskij) prišel, ali je Nestor verjeten (Pogodin) ali ne (Ka5.), jc-li „Kuskaja pravda" (najstarši zakonik ruski, menda od Jaroslava dan) prava (Pog.) ali ne (Kae.) Tem vprasanjam so se pridružila druga iu ruski učenjaki so se nad 30 let o njih prepirali. L. 182o je Pogodin v javni seji univerze govoril „o izviru Ruaov" in si veliko pohvalo pri-dobil. Karainzin, Vostokov in drugi so nm izrekli svoje priznanje iu sloveči akademik Krug ga je hotel za svojega adjunkta imeti. L. 1828 je postal pomagalen učitelj zgodovine v Moskvi, 1. 183,'J rc-den profesor otčne, 1. 1835 ruske zgodovine z naslovom dvornega svćtnika. V teh služ-bah je bil silno delaven. Svoje slušatelje je na-govoril, da so prestavili pod njegovim vodstvom Robcrtson-ovo „Zgodovino Karola V.," Villcrs-ovo „Zgodovino reformacije," Desmicliol-ovo „Zgodo-vino srednjega veka," Guizot-ovo „zgodovino civilizacije na Francoskem" in druga dela ,   ker je
rusko fdovstvo premalo zgodovinskih del imelo. .Sam je prestavil tuđi več del, med drugim Keercn-ove „Ideje." L. 1837 je začel izdajati „občno zgo-dovinsko biblioteko," v kteri je mnogo spisov o zgodo vini evropskih dežel. Tuđi lepoznansko slovstvo je 1*. obdeloval. O 1. 1827—30 je uredoval lcpo-znansk časnik „Moskovskij Vjeatnik," kterega so s svojimi spisi polnili razun njega Ševgrev, Puskin, Veuevitinov, knez Odojevskij in drugi pieatelji. L. 1828 je na svetio dal preatavo „Gb'tza Bcrli-ehiuškega," potem bistorično tragedijo „Marta Po-Kadiiica." X zvezke novci in 1. 1835 dramatizirano „zgođovino krivega Dcmetrija." To vsc je pa le njegovo postranko delovanje, glavno delo mu jo bilo preiskavanje ruskih in slovaneikih starin. Vsled tega preiskavanja je spisal: „Preiskavo o značaju Ivana Groznega", „0 deležnosti Godunova pri umoru carevića Demetrija," posebno dobro „Preis-kavo o Uestorjcvi kroniki", nZgođovino rusVo" za gimnazije inokrožne sole, pojaBnenje „Mjesti čestva ali reda stanov v stari Rusiji, zanimive „Poskus ije »lovanske paleotipije ;" izdal je Kirilov-a „Stati-stičen popis Rusija pod Petrom Velikim," „Za-pomnioe Posoškova".                      (Konec prih.)
smo   zadnja  leta   taka   pogorišča   v   FJerolinu,   na Dunaji,  v Draždanih.
* (V clc že 1 i Orange Countv) v severni Ameriki je precej velik kos suhe zemlje voda pokrila. Pravijo, da se je drcvje začelo Hiikati, p«>-teni se je začela zemlja ujrrezovati in privrela je voda v tako iiarejeno jamo, ktera je hruščala, kakor kak velikansk slap. Zdaj je tam veliko jezero iu bližui stanovalei iseejo splaseui novela dnmovja. Pri tej prilo/nnsti spominjanio naše brake, da je lani   na  ^orenje-avstrijskem   enak   do^niU'k
ljudi ostrašil. T<> vse delajo v zemlji skrite vul-kanične moči in kažejo, da zemlja še nima svojega zadnjega lica. Kakor je svoje dni n. pr. se-danjo oi^rsko ravnino in uje se držeće doline tako zvano panonsko prvotn inorje pokrivalo, kterejja zalivi so šepali <lo celjske okolice, kjer se zavoljo tt\:>;a ualiajajo školjke in ribji zobje '/ dru^imi ostanki povoduih živiili, kakor je sploh dokazano, da je marsikaj sedaj suhe zemlje nad vodo in narobe, — bilo, tako se morebiti v teku easov razmera   med  vodo in   suho zemljo   premeni   in v
poznji prihodnosti bo morebiti površina zemlje vsa drugačna, ko denes.
Listnica uredništva. — (i. F. š. — Hvala za staro prijateljstvo iu za dnbromisljene svete. Veo kadt'r se sestaneva. Ono popravljeno, nič ne de. ft. I. K. To je boljše, da se pusti zdaj, da polemike ne bo. Stvar ni tako važna. Sicer mi jako ustrežeš z družinu prineski. Odpri tuđi svojo torbo za beletristični list, ki se pripravlja, (i. L. (t. Hvala za J>ovest, porabi se kmalu kjer bodi. Spis (i. f». o C. memla ni za slov. publikuin va-žen, torej je bilo dovolj z onim odlokom.
0£~ Vrte predmete, ki se nuznuiijajn po raznih časnikih, naj spadajo v eno ali drugo struko, poskrbi Utfi Cilatlail^a Htl%«II* za 10 u/0 eeneje, kakor jih dotične tinne naznanjajo. — Popolni etnik o več nego 13.OOO pretlinetih za.stonj in franko.
Po naslednjih čudovito nizkih cenah
N. Glattau-a prvi parižki "bazar
za AiNtrlJo na Dimaji,
Stadt, verlangerte Karntnerstrasse, Nr. 51, v Todesco-vi palači. D»i*ila x» gospode, gospe in. otroke:
Blago iz dnnajskega nsnja,   |
znanu kut najbolji fabrikat na svotu.
Ročne torbice za ženske z jeklenhn obro-ćt;m, ona prav velika gld. 1.20, 1.50; iz najfinejega šagnin-usnja s pozlaćeno' ključavnico in okvirom, ona pr» gld. 1.80, 2.50; veliko gld. 3, 3.40; prav velikogld. 3.80, 4; s predtorbico za 1 gld. več.
Praktični portemonnais, za gospe, gospodo in otroke, a pozlačenimi zaporni-1 čami ali guuii-trakum po krajc. 35, 50, 85; fini gld. 1. 1.30,   1,70; prav fini ghl.
1,  2.50, 3, 3.50.
Praktični tuki za smnilke po krajc. 40, 60,
HO; fini gld. 1, 1.20, 1.50; najniieji gld. 2.
2.50, 3, 3.50, 4, 4.50. Pisma- in tlenarnoše s praktičnimi prodeli
po krajc «>0, 80, gld. 1.;    fino gld. 1,30,
1.50,   1.80;  najfinejo gld. 2,  'JAO,  2,80,
51.20, 4. Znnmne knjižice (notiz) krajc. 10, 15, 20,
25, 30; n:\jlineje v iisnji, vezane krajc.
40, 50, GO, 80 gld. 1. P«tnetorbeiz naiinočneJGgausnja.s zapornu
ključnico po ghl.   2.10, 2.40, 2,70, 3.10,
3.70, 4,  4.30,   4.80. Cenu   račiinjene po
volikosti. Water[troot'-iiojH)tni     kovčezi,    praktično
upravljeni   m   razdeljeni    po gld. 2.40.
2.80, 3.50, 4; prav voliki po gld. 4.50, 5.
5.50, ♦». P«tne sklftnic« h kupico in usnjoiu prevle-
fionepngld. 1.20, 1.50,  180,   2.10, 2.40.
Htr»»Btft »IRttiunl
na izbiranjei in v čudoviti mnogovrntnosti, eden za 25 poilob kr. 3"), UO, 80, gld, 1 ; uajfineje okinčan gld.   1.20.   1.50,   1.80,
2,  2.50; za .r»0 podob kr. <55, 90, gld. 1,20, 1.50;    najfineje   okinčan    a   podobauii itd. gl. 1.80, 2,  2.50. 3,   3.50, 4;   album za 100 podob gl. 3,   3.f>0, 4, 5 do gl. 12; za- 200 podob gl. 4,   4.50. 5, 5.r>0, »I. 7 do gl. 18, 8lo<l!iji v najnovoji krasotni obliki.
Albumi z mužiko, igrajo, ko h»; odpro,dva lt»pa napiiva, jako pripravni za darila in kinč salonu. Vobliki poloamorko, najek:-gantiie.ji> vezani gld. 8.&0; šo rm<yi gl. 11, najfineji gld. 14, 10. V obliki '/i osuiorkj1 ravno tako upravljeni gld. 11, 12,14, 1<>, 18; krasotvori v obliki čutvork« gld. 14, Hi, 18. 20. 24.
IMfln« niupe, vsaka h zaporom, jako praktično gld. 1. 1.20, l.frf). 2; h popolnim pisilnhu orodjoni gl<l. 2. 2.20. 2.50, 3, 3.f>0, 4,   4.50,
Neses^rjinujokiiHiiojo izdolani z vaomi šival-nimi potrebščiuami po krajc. 4.">, 60, 80 gld. 1; voliki gld. 1.50, 1.80, 2 itd.; pra\ voliki, najlim'ji gld. 2.M), U, 3.50, 4, 4.50 5; krasotvori za darila gld. 6, 7, 8, 10 12, 14.
Pahlje   za pleše in seta nje
v najnui zborki. Kna priprosta, lrpa, krajc { 3t), 40, 50, (JO ; s prav It'po slikanju kr. 40, Ci), 80, gld. 1. 1.20, 1.40; najkrasnoje opravljana gl. 1.80, 2, 2.50, S.m, 3.20, 4.80,5; IJoiu[iift ovi'tlu* s znotraj skrito paliljo, ktt-ra po volji izgino, po kr. 80 gld. 1, l.r>0; najfini'jo p«> gl. 2.50, 3,3.50.
Najbolji glavnikt iz trilegn knvfuka. 1 česalni glavnik krajr. 1"», 20, 25. 30,35; 1 gost glavnik kr. 20,25, .'50; I glavnik z ročajotn kr. 25,3O,3.j; 1 vtrkljiviglavnik kr. 30. 40, f)0; 1 žepui glavnik kr, U\ 15, 20; 1 obvodni glavnik za otroke kr. 10, 20, 25, 30; 1 žepni glavnik » zrcalom in krtaeo kr. 25, 30, 40, 50.
N'ujl>oliB<<, no novem niu'inu napravljene krtačo, kakoršuc no le tu dobe. 1 krtaČa za glavo kr. 30, 40, 50; tinc kr. «15,85, gl. 1; najiini'jo gl. 1.50; 1 krtača za obloko kr. 50, C.O, 80, gl. 1, 1.20; n:ijlin<»ji* gld. 1.50, 1.80, 2; 1 prav fitiii krtaća za zobo kr. 15, 20, 25, 30, 35,40; I krtač za nohto kr. 25, 30, 35, 40, 50, «',0, 80.
Toaletuo milo »amo posebno fino. 12 koaov, velikoga Glvcorinovega mila gltl. 1.15; 12 volikih kosov mila iz  gronkih   inan-
|    di^lnov   kr.  85, gld.   1.10; dvanajatorka
; cvetlifini'ga milaz raznimi vonjavami gld. 1.90. 2,50; dvanaJHtorka mila v podobi raznovrntnega Hadja kr. i>5. Sicer v.se drugo bazi1.
I pisntigarnitura obaoirajoča 100 najfinijih listov papirja a povoljnimifirkaniiin imo-ni, 100 najfintjih zavitkov in 100 pečat-nih znamk. Vso to vkup za gld. 1; se mi-noji gl. 1.35 ; najfiniji z barvanimi zavit-kigld. 1.70.
1000 periitnih znamk. pitslutVno tisknnili na nov patentiran način garniranih, »povoljno tirnio, grbom itd., volja lo gl. l.*50
1    500, gld. 1.25.
i    Vftlllji ji< dobi^r LufaucluMix-ri!V<ilver
I    h kteriin ^e v (> si'kimilah zant>»!jivo<!kra'
!    vstreli, brozda bi se putelin napel ; razer
!    tohitrosti toorožje tudidaleu nesi\na7 mi
i    linietrov gld. 13.50; 100 patron gld. 3.50
na 0 iniliinelrov gld.  17, ]>atnmn gld.   4
na 12 intlimetrov gld. H». patrone gl. 4.50
PeMinl re%olvei*JI 5U dolgi po gld
8.50. patrone gld. 3, 50.
Resna licseda kaililcciu '. Neredko se pripet
ka po slabem papirji  za cigurete ost:nu
v ustih Hlab okus, škodljiv zdravju.Tenu
su je prišlo v okom, ker si; zamore kadit
•     turski tabak brez  papiija prav prijetno
I Mteklena eev, v ktero se nabašt* tabak
|    ktera nadotnesti papir iitprihrani vsonni
'l   jo voljale kr. 25.
IColoNtilim razprodnju
)d vrč na kant prišlih fabrik za marelo in solnčnike.                         j
)ožniki (marel««). Velika lopa marola gld.1 1.50, 1.1)0; Alpaka-dežnik gold. 2.80.: 3.50; Dcžnik iz ponarejnno svile (Zanella) gld. 3.20, 3.l>0, 4; iz težko lionake svilo po gld. 5, 5.50, Cj, 6.50. 7, 7.50.                I
Solnfniki. Pomladni solnčnik iz lionske, svite gld. l.I>0, 2.20; s svtlno podlogo gld | 2.80.3; iz navadnoga blaga kr. «0, 80.J velik solnčnik iz tkanine kr. 80, gld. 1/ 1.20; iz težko avile gld. 2,2.40, 2I80; a Bvilno podlogo gld, 3.20, 3.80, 4, 4.50; HOiičniki gld. 1.80, 2.50, 3.
Tovarniška zaloga najboljših preramnic, za ktero se daje poroštvo. Dvoje i/, au-gleškib koncev kr. 45, 150, 80; svilnatih kr. H5, 1)5  gld. 1.10, l.tlO.
ilinenitni peri'sniki in nozi iz hessemer-jt'kla, znani kot najbolji na svetu, po kr. 20, 30, 40, <»0, 80, gld. 1, 1.20, 1.50.
imonitue žlioe iz beasemer-jekla, dobri) počinjene, kakor srebrne nikilar barve ne Hpremene. Dvanajstorka jedilnih žlic kr. H5, fin ej ih gold. l.'JO; dvanajstorka žličic za kavo kr. 45.
Kinežko srebro s srrbrnimi ploiu-ami, boljši kot navadno kinežko »rebro, ker se predmeti iz kiuežkega srebia prevle-čojo z inočni)srebrnoploaču, soprodajaji« In v piulpisanem ba/.arji. Poro.štvo za kinežko a srebro srebrnimi ploa&uni se ilajfl na 10 let. 12 zlie le gld. 16.50, žličice za kavo gld. 0.20; dvanajsrorka nožpv in vili*1 gld. 2<J.5O, 28; žlica za sofivj«1 gld. 3i»0, 4.(50; 12 nožov za ilosscrt f^ld. !>.8O, 12; 1 soliitea najele-gantneja oblika gld. 2.40, 2.85, 3;"stu-piiica "(za poper) gld. 1.45, 1.00; razsi-navec za slatlkDr gld. 1.90, 2.10; 1 volika žlica za mleko gld, 2.75, 3.40; 1 velika žlica za juho gld. 5.40, H.40, 7; Slonjaki za nožo v novi jako elegantni obliki gld 3.25;   1   par miznih  »večnikov   gld. 4
ti    4.DO,   5.85, 11.30, 7.25.
iiKina-Alpukn-žlirt1, zbog lepote in vztraj-nosti  imenitne.   12   navadnih   žlie  gld
-     2.35, 2.75, 3.50, 4.50, 5.20;   12 žličic z:
,     kava gld. 1.30, l.tlO, 2.35;   1 velika žlic;
,     za juho  kr.  iK), gld. 1.20;   za mleko kr
.     45,' GO. Prave pipice   za  smndko   iz  morske inim
i     leno zrezljano pi> kr. 50, 80, gld. 1 ;  kra
»     sotvoii po  gld.   1.50,   1.80,  2,  2.50;  pi
li    ravno taki eeni su tildi gladku pipice ;
i     uslnikoni iz jantara v zalogi.
. Najtiueji atajarski in anpležki nozi ii vilice, ilvanajstorka z leaeniui ročajen gltl. 2, 2.40, 3; z bivolo-koščimim roča jem gid. 4.50, 5, 5.50, G: uajtineji gld
7,8,9;  dvanajatorka za dessert gld. 2, 2.50, 3, 3.50, 4, 5.
Alpuka-svečniki,  zbulinjeni,  priznani  kot na)bolj»i: visokost 4" 5'" <5U 7" 8" 9"     10u ~ po kr. -10, 50, t!0, 70, 80, 9(>, gl. 1, Žepni trmometri v etui po samo 95 kr. Najnoveji   nescsćrji v podohi   zlntili  jaje. v kterih ji! tul ]ioln šivank, dvojni konci in naprstnik iz kiuežkega srebra, veljajo le kr. 30.
Dalekoglnli (IVrspective) z najboljčim »te-klom. ki ilaleč dobro kažejo po kr. GO, 80, gld. 1.
Anglcžkr škarjft najboljo baze: škarjn za izrezljavanje kr. 15, 20, 25, 30; 1 skarje za vrezavanje kr. 25, 30, 35, 40, največo kr. 50, «iO, 70; krojaake škarje kr. 45, •55,80. gld. 1, 1.20; 1 skarjo" za luč za svetilniio s Huirdljiveem kr. 35; 1 veri-žica za skavje kr. 20.
Žcune svetilnice h tako  priljubljenim! slc-])ilniini sipaini po kr. <!0, 70, 80; u 4 krat-niin »lepilotn gltl. 1, 1.20: v podobi knjige za vkup zložiti gld.  2.50; avetilnica za be/.rokavčni žep kr. 80, Okviri za fotografije po kr.  4, (1, 10, 15; j    fini kr. 20, 30, 40; najfineji kr. «0, 80;  v ,    k.ibinetni  obliki  kr.5O,'(50, 80, gld. 1, 1    1.20.
Izvrstne   an^lcžke   britve   (za   vsako   so
;    daje poruštvo na dva l««t:0   1  (Jlaihtone
i    ltazor kr. HO;   1  1'rince of \Valea  llazor
!    gl<l. 1.20;   1   prav   fina   (leneral  Napier
i    Hazor   gld.   1.G0;   1   najfineja  Admiral
1    llazor gld. 2;   1 Model  Hazor, najboljša
!    britev na svotu gld. 3, 3.50. Vao britve v
nožnieah.   Rožnice   z  dvema   britvama
najbolji*baze gld. 1.80; Milo za briti kr.
[    15,20;   1 jerinen na vijak   kr.   45,  brez
j    vijaka kr. 25;  pa.sta za jorinon  mazati
kr. 25.
«»1»liocliio ]»«»tr«k1»iB.o.
Zaliojček  za briti in toaleto. fin, s ključ-nico,   z velikim  zrcalom in naslednjiiui potrebniuii reumi:   1 fina angležka britev,  I milo za briti,   1 škatlja  iz kovine, 1 kamen za bruaitiin pooštriti, 1 glavnik, [     1 krtačita /a zobo, 1 fina pasta za zobo, i     1 kos voBČeno  pomude,   1   koH  mila za roko, 1 sklenica  fino  poiuade,  1 fla^on trani'oskega olja za laso. Vao to vkup lo J    gld. 2.80.
. .leklenn peresa: Skatljica s 144 najholjsih .     pereš kr. 30;  Kuhn-ova peresa I karton ,-    kr. HO, 80, gld. 1; angležka kr. 80, gld. 1, 1.20; dvanajstorka pcrcsuili ročajuv kr. ,     5. 10, 15, 20, 30, 40. j Ecritoires, elegantno  polirani  kovčoki, h predali, v njih: pereani ročaj, svinčnik, gumi za izbrisati, 12 jeklenih  pereš,  2 kosa finoga pečatnega voska lo 35 kr.
Oestiti prebivalci po dcželi, ki bi iz Đunaja Rar Roli radi imeli, labko vsc brez izjemka dob*; iz HJ, C<l<ltlail-U jpariŠRega l»az«II*a. Tuđi najmaujSe naručilo se strogo, solidno hi vestno izvrSi.
N. Glattau-a prvi pariški bazar
Za AvstrijO na Dllliaji Stadt, verlangerte Karntneratrasse Nr. 51, Eck der Wallfischgasae v T.oAeco-vi palači.
QC* NB. Prodajalcem poseben rabat.                                                                           (55—1)
Mod. & chirurg- Dr.
Tfc.   5*SJ a cl ii i lv *
magistcrporoilniatva            <
i                                                                                              v                                                                                            i
i
|                                                                     ,■,*_:?•. :
Dr. Alfons Jloselie.
doselimal odvctnik v Slovenjem Gradcu,
ima svojo
pisarnico v Ljubljani.
Kovane  uraiino proiskavane   rfrriM**!**** %'mg* četirioglate oblike:
Nositeljna moć:  J   Ji    ' »_   f*__1°___1*»   p«*^*-
Cena.  ffUL:         IH ~af" "'Jft   "35    "45      ;>.V
NosittMjna moć: *J0    '25    :'»0    4O   i*i)   cent. Cona, gtd.:         "»0    Nl    !">  '"•*  H"-
Nositoljna nmć:     1       -'___4      10      '20   30   fat.
Cena.  gi'l.:           ;>      »i     T.i>«    12      15    1».
Nositoijna im»Ć: 4<>_oO      liO      TO      8O fnt. Cona. tf!d.:*~"      -<•    -'-'      -r>   -"fl0    :iO
Vnfjr *« **iV»to z ž.-lemim <il>ročjeni in utt'jfi ^cviliti:
NositHjnajnočj__!»__■.!»» >'r> _:;o   40    ':(l_JlpIli;
('ona. ffM.:          t-r>"   Hu "jun 2:ttK*00 SM.
Hf»«rt*** mart Nu8iti>!jna nu.č:__"'(i__*:l|_Jil__^LJ5?.._^>.1it: itaijr r*<? jtorf« rit-u»V tum' ##t titriji.
("ona,  «ld.:           3oO   400    4;>O   .MH)    ;>«>.            ___^T       v„              ..         ......        .        ..              .,
Nositcijna moć:    12O   1^0   j(>o   300 e«'nt.            D^* >tarocilom proti posiljanjn tlcuarja ali na postno
fena, gU\7:           60O~B60~tii6~lKJ().      "         "             poduzetje ustreže precej:                        (U— 25)
L. 1Biijr»ii«ly & (omp,, fnbrik.intt va^ in ute^ov.   Dunaj, mesto, Singerstrasse Nr. 10.
3&*~ •!»%  ViljcimiBBSt ltfix
tukaj javnu izrokam. tla setu   hphhbhibh Sf'm Vi>0 <l<'P<>tc r a/.p us t il a
kot   udova   ranjk.   dra.   A,                                       zarad  ponarejavaiiju.   Moja
Btl^»  žo.  osoinlot   odi na               I'rava                 piava paMaronipaijuiir, turti
in sama i/.delovalka pravr in            B»i»*tfii               furobnii pasta iinonnva-
nepokvarjono   original-             _■ •■*!«•              ]1U   nikdar ne   ostani!   limz
pasto  Pompatloiir,          PniiiriJl(lfllir             vspelia,  ki   je  vzvišen   nad
kor U1 ja/, pnxTi;iiu skrivnont          1 UiU^UllUUl.            vsako   pričakovaujt*    odino
pripravljanja.    S   tom   tor.j                   ----=                 jr«i»nntttv«*to   sredstvo
naznanjani. da so mlsolunai                      .     .               za liitrn   in  nc/.uiotljivo   od-
nnieiijena pa»ra I'oinpadoiu-     KJ\.     no llnoi:i za"     pravi janje vseh mozoljev na
nppijpačena doliiva U' v       zt'.it'iio^u vspena,       ,,hrazi.   sajovcev, ptjff,   sinj
nidp'in »tamivrmji nalmnaji,     '""V'   Sl>  <«;nar .   ,'*z     i" n^oicov. darancija jo tako
Leopoldstadt, ^rosscMt.hro'ii-      <>vlr "it7::U P<>slaL       pituva. da »f donar retour
j^assc 14, 1 Štioce Thiii'  *»^;  *^m■"^11"^^* posije, ko bi vspehi  izostali,
»varim,    naj   so   nikjcr    I'ošifjn .«■]><> /><>r-    l'iskeiv te izvrstm*   paste  s
dnitfje  no   kupnji«, kor x«laj    zoni '(Xacluiahm<).     p<ntukutn   1  gld. 50 kr.  a. v.
liimatn ni depota ni filiaU* in                                                                        (H'—u)
Nobeu pomoček za  lase barvati.
*^         c. k. privilegirana
prava           (1-—S)
pouiatla za lase obraniti
Dcbra /a rriie. rujnve in rmiteiio Ihnc,
naiiiostiijo v.sak lasnliarvon ]H>iii()ček, narodi d:i <isi-vrlilasjc iu osiv*'l:i btada kmalii /.opol du!ind<» piojš-
njo bar\o; preoej  v prvih dm'-li rabljuiija st;  vidi  ž«
vnpeli- zabrani prerano ali daljne usivenje, kakor izpail las iu z.aplodi ^isto rasr Ia^, kakor ("• vidi navaduo pri krepki mladosti. Ta ponuda deki lase tine. in svetle. a ne omasti pokrivala, kar je z.ivoljo ekonomije in po lotu posebne, vrednosri. — Za gotov vspeh garantira!
U^- Veliki Ioiut 2 ^M.; '/4 ducent #M- 4.W); V- diKond gM. II; 1 diicvnd f?ld. 1»J.S»J a. v. Mali lončrki 1 gld. '^duc. f,rld. _'.70; '/jdiir. r».io; i dne. '.» ^1(1. a. v-, proti gotovi plači ali pošlno povzotje. Zapokanje eeno.
Centralni in razpošiijavni depo je pri iznajditeiji:
\Vieu, Marialiilfj GumpcudorfcTstrasse Nr. 4o;
1. Stock.
Pri razstavi v Gradcu   1870. I. s.  zlato svetinjo nadarjena.
Prva »tajarska. a. kr. priv. tovarna 'fabrika.- ognja in Vioraa-Jvarnih
Usudpg W za ieaar in mi miz za Disanje
Vincencij-a Kanduth-ii v (Iradci,
priporoča avnjo iz najboljšega štajarskega blaga, s kljue.avnie.atni po posebnih pa-tentih, in najsolidneje dovrSonc iziliOke, za ktore je porok, po jako znižani ceni. l'roti priiiiernomii vplačilu na olajšarijo p. n. občinetva tuđi plačila na svdte.
Izkljućljiva prodaja pri                                                                    9m
A^TON KORONI,
(21)                                                      železninar, Gneagasao Nr. tO, v Gradci.
r  All«i Hl^lit^ouv^nr n'.• ■wlr<l   'fR P. T. Ktin.ion e-\*.-J7f><l'T r«-rtio>r[f cncmnuo oitt g-«- J
---------------------------------------------------------------------------------——-------------------------j
T^            "14                       "            W%       ?.          I
m fidj uon bm (iauucni« tnUtam ^Jtrifcn ber unteu orr^cid)iitttn <5f8tnflanl>c| t                                              }\i  ulirrfrugrn.                                                   I
W Allo Wut» werdan nnter Oarantle đor be«ten Qa»HUt vark»uft. "«•          I
fJan (Intel eint ber« ij arege fflmtralji von Un ntucflm. (caCtifttcn, icvuie iupir ifcn *»tfl<ii(lanb<n, irie c« In 1 Vi\tn fon« itttirt ,-ibt; t« ifl a-'f-'^t fUr <lima »nb JUt, fc batinan fuicitt ^oj.it,'it ein '*en # •>a|ffntt«i»et«enl |pwo^I |Ur'Tamtii i nfr t«r«" alfl and) iUr (litiber itfceu 'fllitt« unb iiar.t« m ,iufmrt*4(t «u*ira'l finten fami. (Ein ??«t#wr}tictin8 erlilt Jtbermann nadj a«:iaii<t aijabt rev Hbuil« sto i« ftaiuo iiiiitfcbicft, t« i(l ba&tt fUr bie ^. I. ^rroinjfrorebnct |c^r co\t!>altjjit, fi* <in i> 1* 4 lžy iiivIjt turi m«n ju [a"fn, mttm boriti fotee^l t>«t ?«i» <jI# au<t rit «etitunitn9 adcr ani tem V.ifltr ttfinMi^tii »^otnftinte jt'"*" ttff<$tli<$ nnb. tte Č.t(ct»» bi^Bjrn gef4(fta «nHr»ter mit Tlaifinajim ottt jtgen tSin'mt uhj b«» ^ctran««
Motto đes H*Di«t: flu<6 biHi^e SĐaa« Tann gutttint
^p^vvivnvr i*eaerwaaren, ^us 1^9   flltl tjari3Wi?n45( 0O, so fr.. au» ecttc 9otr.f
btrannt alt bal t>ff!e Jabiirat.                      ff.  1-10. 1.50.
■^* Tamni = ©anbni'4«n, mit @tab!t(if. 1 SiUđ; DMO-1* i't t «119!. Cetmncflcr. bafl ©tiid »5, 35, 4% ^»      rc   65, 7 t 90,   fl. i, l.jo; au» feinfldn iit)a» W^»     «i   »■ tr., U- l, l ^0.
inltbet, mit t>ftgeltt:tm tBciit^g*IoB l St. fl. 3. *.*", ^A^K* đt^ie -ITretififtaum«'. igamn-Ufeif«" «nb Sti(jfn, I 3.SO, 3.50                                                                   M^F     (djćnft« JSa< cn  unb  fcitifle S^nlftttci,   1 ©tii*
■^> ftcutfte   ptalli|<tt  'PctlfBicnnaic*   filr   Taintn &•' fr.( fl. 1, i.S>, 2, S.
^^^ cb« (imtn, 1 ©t. te. »u, t,o, MO, »0, fl. l, tov« jlcmpiet <tnsjcri*tete iHauttaarruturtn aut e$'tm Ulttt-in(l«» 6otttn fl. 1.10, 15",«, *.tO.                                  flautu u:ib t'evitflfin, in tineoi (Stut, Xaf<^«nforniat. («
■■■* Điatti(4c Stitfta1*rn l Ctitct fr. 60, so, nad; ^abl btc ^ilOuna mit MTf^ttbcntn eptgtn anb ^^ H- 1, 1&0; j(tn|tt €ortm 1 €t, fl. 2,8.50, 3, »Sieifcn filt aflerlti > (gamn unb lital, mit Htuer|eua . 4,5.                                                                              8untf,  tgan:eun:af4intnmi(!^a(iicrfott)itantiren JRan4«
■g|^ Ciaarrcntaf^cn, l 6t.Tr. 40, 60, so, fl.1,150,     rcautfiun, p<t Stiiđ fl. 9, 4, 5, 6, t*. ^V    feinfle 6orttn fl. S, 1.0, 3, 3.£0.                      IHB~" ilra ti(d)« Ia|4tn'eu<r'fuflf, mit anb c^ne Simie,
MP* IRotijbtt^cr, It. 10, li, ao, »5 ; («lnf\ in itttr, * ^     1 St. vo 30, 40, sa, co rr.
*^   tr-80'4Q-50-   M «ft «0 11 1 i« 1 *«  BV"PiirHerreii««hrbPauohb«r.
1^^ ntlfculSmant BotfmeTbff mit ©cmlilofi, ' «nlntrai.»«flr.le«cllt.«aflctlf. hiti. tum ©i«mn, mit €t   «. ■ S  t 40   1S0   "105 804505                 »»»»ta««, "i« t«n 3n*alh:  1 ftint« en8tl|4e« Raflrmcffcr.
^T^ K-«   ri.?f»*S!r« cTTIuV.—a    ^5* batr«' ' »'« rmtflr,  l laft^cnf i-8ei. lUcIpcbfcinftcr
p^^ o*r fcftonfreit Tfllpiiiti©. ^m ou«utai u 3 -0                     ___
tir   •& £ilb<r, f«bn au*geftat:tt, fr. 60. HO, fl. 1, 10                   MT*   Cblnasllber  ""^Mfl
w     50      B      ftin mit (SelbpKffung, rr. »0. ft. l..so, 3.                  —   ~ „ Sirf._ »i|h-Pt,|a#»#
rta.6t.«rttiH)[aT(( 100 unb »0 silibtt, 1 «t. fl. *, s. e, 8.   t Xyb UMiffl, fl   ,6 . ^lff((,bjrt, „. 9,' ^^ ^^ gja;
|^>    Mllftik.Alhlim     '^^tS               b'' f1- a7 > ' ^J"r Veu«tcr n. 4, S, 6.
^^~    mUSlK-MlUUin.   ^PQ|            t 3tflđ ©tmtiftieffel fl. 4. 4.80.
f»»» witumfBi«:l6eim DeiTntnbffftlten ;«*' btr :i(utflcn  1 n>t. Xtffenm. ffet fl. 10-50.
nB fceiltbien lanvitlđc otn Oretn, mit  tattu.IIen lu»'  1 eai(biltcr, f*cnfter ftaon, fl. 1.50,
ic6.m ftlnitfltn.    KBcii^e a^flei'tljmt U«brtta(*uua baciti!  1 >Hfcnerfircutr fl. 1.50, i.
van tem S3ciu^r,te(l4rr b 1- yhu.U«6t balter ba# VIUn m  1  ^uđcrflrcurr ft. 1. 3.
ur<&b(atleTt uub in kfinfdtti Stcmintc  nit  Ulufvt be<   1 «,tU<f Wi(cbf4»i<f(c ft. 3, 3 60.
llfita nitb.                                                                     1     ,,    ©uppenf^epfer fl. 5.S0, 6.S0.
1 €tfld ttcinel Bonnat fl, 9, 10. t etil« jrefe« lana««  1 ihb. »teffctrouel. f«i;nf«e iVsc«, ff. •.
y»nnat fl. u.    1 ©ttiif ^rrltd Cuart,Ura«tiiUđe fl. 14.  »nhert  Sbina ■H-er-<y«đeufiii-be ju SatrirfpRifeti. S^Mtđ
b^Hfc Xit fcinncn oun|*en 3etntbbrc mit a^remad-     (fabtlat  ifl   in Saibe   unb Kaccm   bttn  <4ten CiUbti
^^F   Ijcm ®la# unb stnau« etbdaft <tuf 1, t Hi      acnau n<t<baeabmr.
MHeam anifemund * fi. 4, 4.40, 5.50, e 50,7 so.       pjjjjp Bent c*ntitrDtrle ZtontprltieB, ~^tf
i^^ mit3n^alt afl« 5?ab«qutfUfn, mit feinfJet aufieiet  fV«'»* »» »v-, «• ,J. ' »<*•  '   ®M* B'««« €prH« f.J.*«
luiflđtmngrr. 60. 8«, fl. 1, l.so.                                   i>o, i.ao, 1 ctUtf IRuttftfrflcf 90fe.,fl. 1.30.    l Ctttd
Cif eUtn nit *<ra*tau#fUttuna ft. «. »-S". ». *. 3.           IDunfctptiB*, @to« 10 rr., .Hinn so It.
M^r*          »rr halb, »rr,4 flrfl«n frflljer.           Mf «*ie »ntarnm.Vifft (Cefunbbeitl.CBffep   lie-
t. 4O, (U, 80, fl. i, 1 60.               *                                     ej bitttabcr mtbt, trte anbree SRetafl«, tft ftbs bauttbafl
•tBfjtte Gorttn [I 'i, 8, 4, 5.                                                   nnfibteibi itnnKitrtifj unbd(aititnb.
MB^  «Mn   vtadife^«*   MOi«««   «ff*rnf   ift  bit iv.fetuct ff..ffrtt.-fftt m- Ir.
^^»     neue e<br«ib.arnimr ou« aroncegun,  beftetent  1>    «    »mt« icHet t«. 1.10.
lul J0 6tfltfen,   unb   jn-at:   1 HubiUtr,   .   SAieib^ug,  "     »    ©p-.t tiofitl fl. 1 SO.
I 8eb(tttd«t, 1 »ff(6(rtr«, J e<*uib>v«u<iltT, 1 Ucrmc*,   1    -    C«t#i*ip «■«' nr.
mttet,  1 ^atiblearttcr, 1 ft»utmufl, 1   BtttririfAn, MBt*    1     ■   SiiOitni tr»?ft i   rc.        ___,   ^__
14c I«M »nb rikg.nt.rti.lltn unb tftt »1.0 1 fl.       s         ^^^^.^""''Sff ^1
■0*   Hatipt-Depot *<ag      i   . «?-, icfftin 1.30,1.« .t.to.
»on 5-T.a., ♦,»„».*,*«t »i.,b,rftrttm»u!Tb«ftel J žtll(f i^g^" ^o ^ '"''
1 »|b. ^erttnfođtn fl. i K», 3.40.                                 la etuđ ao't GtvhUM si. ft.
l     «              •        beflt ©itte fl. 3.50, *.io.               «.          ftnitctofifl *i rr.
1     ,     Una« ^fltntnflranujit fl. 1^0, n.so, ;...'o.         ,      ^ rela«t« «K«llaal>*Sukutuk*. -«■
1     ,     «inb:rf»rUmrfe fl. i 80, 2, ■ m.                         J *-^ ftinftf e^teu   I ■.s'i. f. <i,7.m..
B^T"                 *i« grcltt-Mu4»oh( oon                  -i    "   ieflat-i'efttđ , in&cll, Svu ct« i'Ufftttotn ge
«S- »ali-, Thcatcr- n. ft«menadffaehern.       "__ '«i». >!-2' a- *•.            .      Li         .__
Tet. einU*. abtt bflbf*.tr. jo, 4", 60                      wV •'«"lnste Alpacc«-Leiichter.    f^[
1 et. mit f*i?n(r trtalerti. ft. 40, f-o, ft. i, l.'JO.                                 ^&be: 4",   t",   6".   7".    t>',   9",    10".
»ta*tBoaan*fltiiittt, fl. 1 50,1,1.S0. 3, 4, 5, G.                    ^ttift: l~€t. fr. -to,   io,   6      7"]    ^   »>, a. i,
liine UblT«rsftl -Dunia-   »lUtte -Knasrtt',  (ttainvit). ntuefur i%afi'it, 1 iJa^r 3, 4,.t   f(. OtdP, frin, bel rt, j m ©p(rrtr. m;t   : iit,-«l unb iri-   cm   i Virtjt ra«r auiHlđbafler i" fr., mit laif« I1, tt. JtibaUt ton i Čtilđ  Zniirtie. feife,   1  P<(>tcrn   "U-rf m,   aM.it«.'" ftrflt lajtfctii VoKrntn, kirrrufif*   i €(. ml 1   €tilđ B>a(t#vomabe,   1 €«uđ  T*f4cnirir.-cl. J orifir-   fr*v     BltutaU«, gibt ttnm ftbr đtej^n ti^t'tti«, tr.60 t mm,   1 fetauHamm   i Olatot   *6lnama(Jer,   i   tjmr.   7", »", *krfaib« iHIcR.'t f(   i.i>.
rur»«, 1 etUđ ^«bnfraria, i (J;«c.n v>«"">i» i V«-f IIIHM^ Cpii(»t gmu*-trt mit nuUm ®la«, »elite au »ornate, Saj^cntauim i Ctieltatcm , i Jcmninre i ij-t "^* einer balbtn *■ ile .jcinflc&l «Ut« ttutii<6 «ttnnti 1 iJ.inienf<6«ti«r, i »U^fl'ti'e unb fuber, 1 X eibabuifU. l4i|<n. 1 €tuđ +«', Bd ft., fl ), i.4». 1 ><cp|6i!rfte, 1 9tnacttStf)c, 1 ^bntilcftt. sa<« ocn ^tf> SnnMhillii# rirb tif ffiat"tg<rntturcn <u> »int-K Cualitit u-b refitt »u'amnven btc« fl. 4.80. *^^ tjpunuii»i» U},onct»u6. tinSigartrntiaiit f|^y €eibffl=^a[#fri«tbcn ftlr $«tren, i €tilđ (itiuari (Muiuenform), ein«f*ml<aitft cm tnicricug unb rtnfctB ^^*     Dter foictirt «'>, t5 4'i   60 fr                                  nt« 5ia«rr«tteleil4en   u# fctnfltm iRtcrScfeaum. *flt4 |u
iRobrtnflt eeibtn»ttiiar»)e» » So tr., fl   1,1.50.                     Jatnnun ti t '1. 1.5 .                                                         17»
3»atel^uia4e(4b:tto<^g«b.rt(n1?rev.-tnjb«n!.bnft«»'Bi(ine(JonvtiiU(.n#»flbtbtilvnB<idfrtierfMini; ti ift ^i * ba«ci«tij« *«T*«ft biefer Brt, in bcm fcmufcl «r ritt.ijif at« »urti ttt arefiic f.uffraa, in jebe e:ai»đ>« ttn^fcUgtnk, (4ntU anb biaf«. tcf ctjt ttitb.   *t enrprcbtt ft* battt in .ablrti:tfn Tl.i tvapru
iDaft etrfJedfJert.^ommiffioni-^ef^aft &rs A. Fricdmanminf^ifn,
ftratrrftrafir 3?r.26.
lzdatelj in odgovorni, ureduik Martia Jeloviek.                       LastnikKapoc in drugi.                       Tiskar; F. Skaza in drugi.