Slovenci-bratje združimo se! T slogi je mod! Štev. 34 Chicago, 111. 19. augusta 1904 Leto III Naprej, za svobodo! "Srotodo mlilliUJ«ni In liettdl: Id raoni|u tulnjsuuje pol odprt' ., L.c da mi ljubile med mIm, tiral)«: L)n »ro »m b« zastrupi trd tu'Crt!" Aikdre. Tako se glasi dapdanes jjovsod iz proletarskih grl, kjer se bije ljuti boj pfoti vsevničuječemu kapitali« zmu, Ta klic je odmeval na barikadah v Parizu, Berolinu in Duna-ji. Ta klic se jc cul v Trstu, Milanu in dritzih mestih, kedar so frčale krogi je z pušk vojakov, žan-darjev in biričev v delavske vrste. Ta klic odmeva po širnih ruskih poljanah, kjer naš bratski narod bije ljuti boj s carizmom. Smrt, ječe in prognanstvo je bilo navadno plačilo onim, ki so šli za svobodo v boj. Gospodujoči sloje-vi so vselej, če so dobili zopet vlado v roke, krvavo maščevali klic po svobodi. Z brutalno silo, z vislicami in svinčenkami so zopet narodu vsilili pokorščino do višjih deset tisoč. Vsaka proletarska revolucija, ki je bila nasilna, je večinoma končala s porazom bojevnikov za svobodo, ker je večji del ljudske mase ni razumel, zakaj se gre ter je stal v službi zatiralcev svobode, v službi sovražnikov naroda, tistega naroda, ki od zore do tnraka v potu svojega obraza trdo dela za leno kapitalistično gospodo, ki živi v razkošju, brezdelnosti in razuzdanosti. Neprijatelji svobode so si prilastili v vseh novodobnih, kulturnih državah vladno moč, katero izrabljajo sebi v korist in na škode ae-lavnčmu ljudstvu. Njih moč sega tako daleč, da so oropali ljudstvo naravnega prava — svobodne sa-modoločbe. Oni zahtevajo, da bi jih narod, ki jih s svojim delom živi, častil kakor nekaka višja bitja, ki so le radi tega na svetu, da ukazujejo narodu, da ga mučijo in tlačijo, ter da vživajo sadove dela, za kater? niso niti z mezincem ganili. Tako vstvarjajo sovražniki svo-tffllfi f'"»ife to sužnje, trinoško moralo in suženjske šege ter navade, dvojno resnico in pravico, bolje rečeno — laž in brezpravnost. Zatiralci svobode smatrajo za najvišji ideal avtoriteto, katero vbijajo dtvhovntki vseli ver v glavo delavnemu ljudstvu kot najvišjo čednost, ki je v direktnem nasprotju s samozavestjo, ki je nasprotnica vsacega samostojnega dela. Da se zatiralci svobode olxlrze v sedlu, da se avtoriteta priznava v človeški družbi kot najvišje načelo, ustvarili so nebroj zakonov, ki koristijo le višjim 10 tisočem, velikansko ljudsko množico pa spreminjajo v tope sužnje, ki morajo poljubljati bič, ki pada po njih hrbtiščih, ki se morajo pustiti izkoriščati in izsesavati. Nasprotniki svobode so prijatelji razširjevalcev vseh ver, ker vedo, da se le tako ljudstvo pusti vleči kožo raz glavo, ki pričakuje za muke in trpljenje plačilo na drugem svetu — v nebesih, da tako ljudstvo, ki se boji večnih muk — pekla, liže palico, s katero ga tepe višjih io tisoč. Ako vse to vpeštevamo, potem pridemo do zaključka, da moramo agitacijo za svobodo podvojiti, ako hočemo priboriti si zmago, ako hočemo vprizoriti revolucijo duhov, da puške naših bratovgroletarcev ne bodo streljale na nasT^a sablje ne bodo sekale nas, kedar bode odmeval sirom sveta klic: Naprej, za svobodo) Ne barikade, ne topovi,)ne puške nam ne bodo pripomogle /lo zmage, dokler ne revolucioniramo duhov. Zaman je misliti na zmago, dok-•ler, narodi še tavajo v duševni temi in poslušajo vsakovrstne lažnjivce. ki obljubujejo s kričaškimi zdravili ozdraviti dandanašnjo bolno človeško družbo. Učimo narode, da bodo umeli svobodno misliti, kajti kdor ne zna svobodno misliti, se ne more boriti za svobodo. Dixi! Josip Logalait. Razgled po sretu. Iz rusko-japonskega bojišča. Slovenci pozor! Jostp Kompare. "salooner" v South Chicrgi nabira garjevce nuj slovenskimi delavci za mesarske kralje v Chicagi. Umjski delavec. Rusko brodovje je skušalo uteči iz Port Artura. Kacih 30 milj od hike je prišlo do pomorske bitke, ki je trajala skoro 14 ur. Rusom se je njih namen popolnoma ponesrečil. Edina ladja "Carevič", na kateri j<; bil admiral Vizojev ubit, se je postavila resno v bran Japoncem. Rusko brodovje je popolnoma razkropljeno. Križarka "As-kold" in 1 torpedovka sta pripluli v Shanghai. Bojna ladja "Carevič'', križarka "Ndvik" in 1 torpedovka so dospeli v nemško luko Tsjng-chou, Torpedotovka "Rješitelni" je priplula v Chcfoo, katera se je razoborožila in izročila v varstvo kitajskemu admiralu Sah-u. Po noči so priplule japonske torpe-dovke v luko ter šiloma ukradle "Rješitelna". S tem so Japonci kršili mednarodno pravo. O 4 bojnih ladijah in eni križarki poroča brzojavka, da so plule 70 milj jugovzhodno Shangai-a. Vse druge ladje so se pa vrnile v Port Artur. Večinoma so bile ruske lad i je, ki so priplule v tuja pristanišča razun "Novika", težko poškodovane. Japonska križarka "Kastiga" se je baje potopila. Podadmiral Kamimura je pri otoku Tsu zgrabil vladivostoško eskadro. Ruska križarka "Rurik" se jc potopila, križarki "Rosija'' in "Gromoboj" sta na zbežali proti severju. Japonci so zopet na kopnem napadli Port Artur, a bili so odbiti. Drugo |x>ročilo pa trdi, da so Rusi udrli iz trdnjav ter naskočili japonski tabor in da so jih Japonci zapodili nazaj v vtrdbe. Jajionska armada se je pričela zopet pomikati proti Liaoyangu in Mukdenu. Pričakuje se odločilne bitke. Driifia poročila se pa zopet glase, da se bodo Rusi brez boja umaknili proti severu. Nemčija. V vzhodni Rusiji, v mestu Kii-nigsbergu se je dovršila obravnava proti socialnim demokratom, ker so vtihotapstvovali razne revolucionarne spise preko nemško-ruske meje v Rusijo. Večina spisov je bila socialno demokratične vsebine, le nekateri so se pečali z nasilnotakti-ko, s jKizivom ruskega naroda na vstajo proti ruskim trinogom. Vsi obtoženci so bili toženi radi vele-izdaje, razžalenja veličanstva iti druzih jednacih neumnih hudodelstev, katere smatrajo za hudodelstvo le taki lj'*dje, ki imajo mesto možganov le še slamo v svoji glavi, ki so v navadi, v tacih deželah, kjer ljudje rede š svojimi krvavimi žulji v škralatasti plašč zavitega in s krono na glavi pokritega vsezna — evropskega norca, Viljema II. Obravnava se je končala s porazom hlapcev kronanih norcev. Državni pravdnik je v svoji klečeplazni, pasji ponižnosti do svojega gospodarja Viljema II. skušal, da bi spravil obtožence v večletno ječo. Ali spodletelo mu je. Nekateri obtoženci so bili spoznani nedolžnim, drugi so pa bili obsojeni na j ako nizke kazni, češ da so bili člani tajne družbe. Vbogi' biriči, policaji in krvniki svobodne besede I Slabo ste se obnesli 1 Vaš trud je bil zastonj 1 Vsi redovi in odlikovalni križci, katere ste v sanjah že videli pripete na vaših hlapčevskih prsih, so splavali po vodi. Ah, to boli 1 V Frankobrodu je zapretila gosposka znanemu avstrijskemu socialistu Pernerstorferu, da ga bode odgonskim potom iztlrala, ako bode na shodu govoril o razvoju avstrijske socialne demokracije. So-drug Pemerstorfer je izdal na to ojstro odprto pismo na državnega kancelarja, grofa Buelowa. Res, nizko je že padla Nemčija. Kmalu bode v zatiranju svobodne besede prekosila nazadnjaško Rusijo. Ruti)«. Carinja je povila toliko pričakovanega dečka — prestolonaslednika? V rimskem pravu se nekje glasi, da je oče dotični. kojega listine pripoznajo za soproga matere. Potem pravu ima torej car vse očetovske pravice. Po vsi državi se ljudstvo kar topi v predpisanem veselju. Rahločutni brzojavni uradniki so že mesece poročali, da ves ruski narod moli, da bi carica povila dečka. Sedaj počiva dete v svilnatih tančicah. Bode li kedaj sedelo na s krvjo omadeževanem prestolu Ro-. manovov? Morda ga pobere, kaka tajna bolezen, ki so posebno na ruskem dvoru v navadi. Morda ga |x>žene tudi krvava revolucija iz dežele njegovih pradedov. Vbogi siromak ! Na begu bode lahko pel prvo kitico Levstikovega "Ubežne-ga kralja" ter jadikoval nad nehvaležnim ruskim narodom, ki je dal svojemu zadnjemu carju zasluženo brco. Smrt generala Kollera, kojo so provzročile japonske bombe, ni le vojaškega, temveč je tudi mednarodnega pomena. S Kellerem ie preminul jeden zakletih krvnikov ruskega naroda, ki jc poznal proti nezadovoljstvu ruskega naroda edino zdravilo — knuto. Keller je postal leta 1901 gover-ner v Jekaterinoslavu. Ko so leta 1901 dijaki v Čarkovu demonstro-vali proti vvrstitvi svojih kolegov v vojaštvo, so dijaki v Jekaterinoslavu 11a ondotni rudniški akademiji v zvezi z delavci vprizorili demon se mora v resnici smejati. Zakaj bi se to ne vresničilo v Vatikanu? Zakaj ne bi necega dne mesto pape ža in njegovih evnuhov pel narod 1 "svetih prostorih" revolucionarno pesem, ki bi narodom oznanjevala, da je konec vražo in babjeverstva na svetu? Ameriške yesti. Konj več vraden-kakor Človek. "New Yorker Staatszeitung" ponižno |X)roča, da je milijonar James K. Keenc odklonil ponudbo 100 tisoč tolarjev za konja, katerega rabi za dirke. On ni odbil te ponudb; radi tega, ker je bila ponudba prenizka, temveč ker hoče imeti najhitrejšega konja. Na isti strani pa prinaša "New Yorker Staatszeitung" kratko prošnjo za plavajočo otroško bolnico, v kateri povdarja, da bode bolnica zaspala za vedno, ako radodarni ljudje ne priskočijo z darovi na pomoč. Ako pade konj ter si zlomi nogo, pojde s strelom, s katerim se naredi konec mukam ranjene živali, rakom žvižgat 100.000 tolarjev, ki bi zadostovali, da se za vedno zagotovi obstanek otroški bolnici. V resnici čudni ljudje. Konj jim je več vre- stracije. Keller je sam prevzel po- (len kakor otroška l>ohiica. veljništvo kozaških čet ter je mej mirnimi demonstranti vprizoril gro- itl višji pastirji čudijo, da mnogo zne prizore. Možke in ženske soj nezadovoljnih ljudi smatra današ-pretepali z nagajkami, mnogo so; njo človeško družlx> za gnjilo in jih pa pometali v ječe. Leta 1902; bolno in da stremijo za tem, da bi so se zi>pet ponovile demonstracije, jo strmoglavili ter na njenih raz-I11 zo|>et je Keller z nagajkami in valinah zgradili drugo, v kateri bi ječo napravil mir 111 red. UkoliK se smatralo človeka za najvišje 40—50 ljudi je bilo zaprtih. V je- bitje na svetu, v kateri ne bi bilo čah so ženske in dekleta bičali do< jk>trcbno l>cračiti za ljudske l>olnice. krvi. Edino, kar Kellereva dejanja oprostujc, je to, da je bil strasten, notoričen pijanec. Keller, ki je dal bičati dijake, delavce in ženske, ki so sc liorili za plemenita načela, je dovolil v mestu. v katerem je bil 011 neomejeni gospodar najširše in najgrše nesramnosti. Dovolil je ustanovitev , sam pa javno vlačil z vlačugami na cestah, To ro bili edini junaški čini generala Kellera v mirnem času. Kaj bi bil ta človek storil v vojni, ako bi ga ne bila pokosila japonska bomba? . . . Izvanredne poraze, katere doživi ruska armada dati za dnevom na Daljnem Vztoku, si tolmačimo tako, da zapovedujejo ruski vojski ljudje po vzorcu pijančevanju vdanega krvnika Kellera. Anglija. Polkovnik Younghusband, vodja angleške ekspedicije stoji s svojo razbojniško četo pred "svetim mestom — Lhasso ter narekuje ta-mošnjim mirnim prebivalcem svoje pogoje. V svojih pogojih povdarja, da bode vsaki dan zvišal odškodnino, ako njegovih predlogov ne sprejmejo takoj. — Krasno! Oborožen ropar napade miren narod, po-bije mnogo ljudi, potem pa še zahteva odškodnino. Kaj sličnega je mogoče le v današnji človeški družbi, ki nosi nauk Krista — "ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe" — le na jeziku. Italija. Iz Rima poročajo, da je te dni neki profesor izvajal razne glasbene točke v privatni knjižnici "svl očeta" — papeža na fonograiu. "Sv. oče'1 je najprvo občudoval u-metno sestavo govorečega stroja, potem pa izrazil željo, da bi rad slišal en komadič. Fonograf se ni dal prositi. Kratko navijanje;s ključem, krik, krak . . . šumenje, kakor da bi se kaj cvrlo t ponvi... rrr ... Vsi pogledi so bili vprti v "sv. očeta", papež je pa zrl v fonograf. O krvava ironija — fonograf je pričel vdarjati marzelezol To ni bila hudobnost, ali revolucionarna vpornost vrlega stroja, temveč bila je le pomota g. profesorja. Le-ta je vložil napačen valček in fonograf je pel, kakor da bi stal pred rdečimi in revolucionarnimi socialisti. Seveda so puntarske-rmi fonografu takoj izbili njegove vstaške misli — spremenili so val- katere nedolžne in posvetne Marzeleza v Vatikanu 1 Kljub temu se pa ljudski varuhi iz dažele lopovov, V deželi brezpravnosti in unifor-movanih tolovajev — v Coloradi še Vedno oborožene tolpe kratijo pravice poštenim ljudem. V Viktoru jc oborožena meščanska svojat pregnala S. Lelanda, župnika metodistovske cerkve, ker stavkujočih rudarjev. ' Johna Ilarpera, ki je bil poslovodja v rudarski zadružni prodajalni je meščanska druhal odgnala šiloma iz države, zajedno ga pa oropala za $10. Njegovo ženo je neka meščanska baraba vdarila po glavi, ker se je zoperstavila proti nasilnemu od-gonu svojega moža. Vsem državljanom, ki so postavili poroštvo za organizovane rudarje, katere so preti kratkim vsled tega poroštva izpustili iz zaporov, je oliorožena, meščanska svojat v zvezi s lastniki rudokopov zapretila s nasilnim odgonom, ako ne prekliče joporoštvo. Ko so v Cripple Crceku oboroženi meščanski tolovaji hoteli vdreti v hišo Jurija Scheidta, jih je le-ta sprejel s streli. Strahopetni meščanski tolovaji so tekli, kar so jih noge nesle, ko so uvideli, da so naleteli na moža, ki je pripravljen z orožjem v roci braniti svoj dom. AUManska zabiUst. "Tribune", časnik, ki ponuja svoje umazane predala občinstvu v New Yorku, imenuje visoke cene za meso vSled stavke klavniških delavcev blagor za amerikansko ljudstvo, ker bode ljudstvo vsled neznosnih cen prisiljeno živeti zmerno. "Tribune" razume prokleto slabo varovati koristi svojih gospodarjev — kapitalistov. Vsako globočje razmišljanje ljudstva bi moralo biti vendar zoperno "Tribunu". Ljutlje, ki imajo prazne želodce in razmišljajo, postanejo lahko' nevarni. S želodčem se prično puntati tudi možgani. Po možganih začno krožiti misli, čemu bi ljudje stradali, ko je še preveč mesa v državi? Ako bi bili odločilni in merodajni faktorji v ameriški državi istotako pametni, kakor so dobičkaželjni bi ljudstvu ne obešali hrano višje in višje. Ali kapitalisti so slepi. Njih načelo je: "Dobiček nad vsem!" Naj ljudstvo preklinja, naj ljudstvo strada, če ne more plačevati visokih cen, katere mu narekujejo mesarski kralji. — "Pazite, kam ček in fonograf je ponižno pel pa- plovete!" Nepričakovano lahko na peievo himno. Papež je odpustil poči dan, da ljudstvo spozna kam puntarskemu stroju smrtni greh plove. Pripeti se lahko, da si gla-ter je dovolil, da je zaigral je ne- dno ljudstvo izreze potrebno jneso iz telesa svojih tlačiteljev. — Cave-lovek ant coruulesf Izgubili so častno ime — organi zovanih delavcev. Na splošnem zborovanju organi-zovanih tiskarjev in črkostavcev je bil s 149 glasovi proti 35 sprejet predlog, da mednarodna unija črkostavcev in tiskarjev dovoljuje svojim članom vstopiti v milico. Poziv na patriotizem je slavil svojo zmago nad zdravo človeško pametjo. Grozne razmere v Coloradi niso toliko včinkovale na razsodnost pa-triotične veČine tiskarjev in črkostavcev, da bi spoznala |>ogubonos-nost milice za delavno ljudstvo. Patriotična večina nima nič proti temu, če se Člani tiskarske in črko-stavske unije oblečejo v pisano-l>obarvane cunje miličarjev ter na povelje governerja streljajo miroljubne delavce, njih žene in otroke pa pretepajo s* puškinimi kopiti. Z neverjetno večino je bil ta ma-lovredni predlog sprejet. Vsaki posamezni revež na duhu, ki je glasoval za predlog, je izgubil pravico imenovati se organizovanega delavca. Vsaki posameznik je izdajalec delavstva, je izdajalec delavskih organizacij. katere vprav sedaj |xxljetniki na vseli vogalih napadajo nesramno. Moder sodnik. Xa dosmrtni zapor je obsodil sodnik Chytraus v Chicagi • dečke ames Formby-a, William Form-by-a, Peter Dulfer-a in David Kel-lv-a v starosti 14—16 let, ki so napadali in oropal j druge jednako stare dečke. Dati je obsodba že sama 11a sebi gorostasna in neumestna, ki je v protislovju s človečanstvom in zdravo človeško pametjo, vsled katere so 4 mladi, nezreli fantiči za vse svoje življenje izbacneni iz človeške družbe, ali še toliko lx>lj nespametna je sodnikova trditev o neposrednih vzrokih, ki so baje zakrivili, da so dečki že v tako mladih letih zašli na slaba pota. Sodnik Chytraus je izjavil, da so delavske organizacije in stavke zakrivil^, da so se dečki v nežni nila- Kakor besedičenje napolu norca se nam dozdeva ta smela in neumna trditev. Dečki-roparji so sami priznali, da so se vsled čitanja detektivskih romanov in časnikov, ki do pičice prinašajo "junaška" dela roparjev, oprijeli roparske obrti. Ali mi vprašamo tu odprto sodnika Chvtrausa, naj pove, kedaj je kaka delavska organizacija učila ali zvr-ševala roj«, umore in tatvine? Delavske unije morajo zahtevati, da lxxle ta sodnik odgovoril za svoje l>edaste trditve. Ako se pa bode odgovoru odtegnil, tedaj naj ga delavske organizacije javno proglase za strahopetnega opravljivca, ki s podlim obrekovanjem krade čast poštenim delavcem. Pamaten profesor. Z nekakim zadovoljstvom prinaša ".Chicago Chronicle" vest, da je Jakob Gould Shurman, predsednik Cornellevega vsevčelišča izjavil, da je škoda, katero provzročijo trusti malenkostna, da so pa naobratno dobrote velikanske, katere dobiva ljudstvo od trustov. Ko je predsednik Cornellevega vsevčelišča izustil to čudno izjavo o trustih, je najbrže mislil na svojega vzornega kolega na čikaškem vsevčelišču, g. Harpera, kojemu vsako leto izroči kralj trustov, John D. Rockefeller en milijonček tolar-čkov za njegov zavod. Ako, je čikaško vsevčelišče vredno Rockefellerevih dobrot, Čemu bi j tli ne bilo tudi Cornellevo vsevčelišče, je najbri|e mislil Jakob Gould Shurman, ko je trustom napravil globok priklon. Ako se mu bode posrečilo s tem priklonom opozoriti truste na njegovo malenkostno osebo, smo prepričani, da bode g. Jakob Gould Shurman v prihodnje odprto priznal, da so trusti največja dobrota za človeštvo. Stavka klavnliklh delavcev. Kurjači in strojevodje tvrdke Schwarzschild in Schulzberger v New Yorku so se pridružili stavku-jočim klavniškim delavcem. — Prav je tako! Mesarski kralji v Chicagi hočejo boj do skrajnosti. Boj, boj je njih geslo. Vse predloge za sporazum-Ijenje «0 odklonili. V klavr-iškem okrfju je že več- _ krat prišlo do spopadov mej stav-kujočimi delavci in garjevci. Slednji so oboroženi z revolverji in se je že primerilo, da so brez povoda streljali na stavkujoče delavce. Stavkujoči delavci so na brzojavne drogove obesili slamnate mo-žičke, ki predstavljajo garjevce in mesarske kralje. , Ti slamnati mo-žicelji delajo mnogo predglavice našim čikaškim uniformovanim bi-ričem, Ki jih pogumno rešujejo ve-šal, na katere so jih potegnili stavkujoči delavci. Podpora za stavkujoče delavce je izborno organizovana. V enem samem dnevu sc je razdelilo stav-kujočim delavcem 56 tisoč funtov mesa. ix>leg pa mnogo moke, kruha, čaja, kave in druzih živil. v Vse delavske organizacije so dale ali pa obljubile svojim bratom izdatno pomoč. Nekatere organizacije so obdaČile svoje sodruge a enodnevnim zaslužkom v tednu. Tako je prav, ako hočemo zmagati. Vsi za jednega v sili, jeden za vse l To mora biti naše geslo v boju proti vse vničejočemu kapitalizmu ia zmaga bode gotovo naša. Žal, da so mej garjevci tudi nekateri slovenski delavci, ki so svoje ponižne farškopasje duše prodali kapitalistom — sovražnikom delavstva. Slovenski delavci ogibajte se garjevcev. Kjerkoli jih srečate, prezirajte jih, kajti ti ljudje niso vredni, da bi jim pošten človek: pljunil v obraz, ker so izdajalci delavskih koristi — izvržek človeštva. Policijski nadzornik Hunt postopa v klavniškem okraju kakor kak turški paša v vstaški deželi. Svojim nadbiriČem je izdal ukaz, v katerem pravi, da naj uniforinovani biriči aretujejo vsacega, ki bi hodil okoli klavnic, posebno pa straže stavkujočih delavcev. Ako imajo dotičniki unijske izkaze pri sebi, tedaj telefonujte meni in jaz bodem dal glede postopanja posebne ukaze. Iz svojega nagiba, ne da bi kdo inšpektorja Hunta pooblastil, je omenjeni višji birič po vzorcu colo-„ vodj.e uiiifonr>Qv.a-nih razbojniških čet razglasil izjemno stanje v klavniškem okraju. Njegovi biriči so dobili ukaz, da morajo ceste očistiti. Doma, v reakcionarni Avstriji policija ne dopušča, da bi se delavci zbirali v gručah okolu tvornic v katerih se stavka. V Chicagi bodo pa v krasni dobi ljudske suverenitete policaji zavratno napadali nedolžne sprehajalce v klavniškem okraju ter jih gonili v za|x>re. Ako bode nesrečnik imel pri sebi unijski izkaz, tedaj bodo brzo obvestili višjega poveljnika, ki bode glede "veleizdajice" izdal posebne naredbe. V Ah svoboda, kako si se spremenila! V Giicagi si že prišla na psa l Ameriška kultura. "Napredni" in "kulturni" Američani so zopet dva zamorca pri živem telesu pekli. Pri ti prireditvi ni bilo potreba napornega lova, kajti odvedli so ju iz ječe. kjer sta pričakovala smrt tea vislicah. Podivjana svojat v Statesboro, Ga., ki je zvršila ta znameniti čin, je vedela popolnoma dobro, da je obsojencima živeti še nekoliko tednov. Ali "vzvišeno pravicoljubje" je to drulul napotilo, da je prišla do zaključka, da je boljše, še vbogi žrtvi izdihneti na plamteči grmadi, kakor na vešalih. Jetniski uradniki so postopali popolnoma solidarno s "častnimi" državljani, ki so prevzeli krvniška obrt. Izročili so ju druhali, zajedno so pa [»magali premagati vojake, ki so hoteli preprečiti linčanje. Eksekucija se je zvršila zadovoljna za vdeležnike, izvzemši obeh zamorcev. Neki fotograf je brzo foto-grafoval gromi prizor ter tako celi slavnosti vtisnil nekak ljudski značaj. ' Gospod governer države Georgie bode zopet odredil, 0 zvrBH "refil junaški čin" v prospeh veliki ameriški republiki. ti Glas Svobode" [The voice of Liberty] /V:>j svobodomiselni list su slovrfiskt Hiiroil v Amerik'. "Glas Svobode" lxlde vsaki petek ta velja za AMERIKO: za celo leto..............$1.50 za pol leta ..i..............75c ZA EVROPO: za celo leto ............kron 10 za pol leta .............kron 6 ' Knl*rwl ftt the !'o»t ©fflo« it Uiic«K<>, IH'. »» Si'imc> Matter Subscription $1.50 per year. AdvertIsomeats on agreement. 1 Naslov za dopiBe in pošiljutve jo ilodeci: 'GHa* Svobodo' 5153 Throop St. Pilsen Sta. Chicago, 111.. Dopisi. »Novi Domovini" v spominsko knjigo. Že v 32. št. "Gl. Sv." je neki somišljenik krepko očrtal delovanje naših duhovnikov. Iz omenjenega dopisa jc razvidno, * da so božji agentje v resnici izrodek Človeštva, ki sc borijo t. najpodlejšemi sredstvi proti napredku in kulturi. Tudi jaz bodem sunil v to gadjo zalego, pokazal bodem slovenskemu narodu, kaj jc vzrok, da naše žene, naša dekleta in naši dečki niso varni preti blagoslovljenimi svi-n jar j i, zakaj se ta črna gospoda j^oclužuje najgrših obrekovalnih sredstev proti svojim nasprotnikom. Navesti hočem tu izvleček iz moralne teologije jezuvitov, ki so duša rimsko-katoliški cerkvi, moralno teologijo, kojo so učili prvaki je* ^uvitskega reda. Pater Fran Ksaverij Kegel i je učil v knjigi "praktična vprašanja o delu »vdiiika", stran <84 o zapeljivosti deklet to-le: "Komur se deklica radovoljno uda, je brez greha, ker ona kot gospodinja svojega lastnega telesa izkazuje ljubezen, komur hoče. Se bolj nizkotno in svinjski se je izrazil pater Moullet v svojem moralnem posnetku. Ta "žegnani" svinjar piše doslovno: "Ako je kdo devico zapeljal s silo, grožnjami ali zvijačo, da je postala nosna, ne da bi ji obljubil zakon, mora njo ali njene sorodnike odškoditi, za posledice, ki SO nastale in sicer s tem, da ji kupi balo, da se tem ložje z drugim o-moži. Ako jo pa nc more odškoditi, tedaj naj jo pa sam poroči. Če je pa pregrešek ostal tajen, tedaj jo pa ni treba v nobenem oziru odškoditi." Pater Moullet uči dalje, če ima kdo grešno razmerje s kako omo-ženo žensko, tie radi tega ker . je omožena, temveč ker je lepa, ni s tem zakrivil zakonolomstva, amp^k je storil le greh navadne nečistosti. Tudi glede prostitucije so napisali očetje jezuviti jako lepe nauke. Pater Eskobar pravi glede prostitucije naslovno: "Kar omožena ženska zasluži s zakonolomstvom je njena pošteno zaslužena lastnina, le molu mora dovoliti, da je zaslužka sodeležen." Pater Gordon, škotski jezuvit piše v svoji knjigi "splošna moralna teologija, II. zvezek V. knjiga" o prostituciji to-le: "Prostitutka ima pravico za svoje delo zahtevati plačo, le previsokih cen ne sme staviti." Se bolj obširno se je izrazil pater Tamburfni v knjigi "Confession G aisec", Viti. knjiga V. poglavje: "Kako visoko nam lahko proda ženska veselje, katero nam nudi? Odgovor: Ako se hoče o tem soditi, sc' mora vpostevati plemeni tost, lepoto in dostojnost ženske, kajti dostojna žeriška je mnogo več vredna kakor taka, ki vsacemu, kdor prfde odpre svoja vrata. Rar ločujmo: AH se gre za prostitutko, alf dostojno žen»ko. Prostitutka ne more \ti zahtevati, kakor ji je že kdo drugi preje plačal. Ona mora imeti že določeno ceno. to je pogodbo mej njo in obiskovalcem. On, obiskovalec da denar, ona pa svoje telo, istotako kakor gostilni čar vino, gc»t pa denar. Naobratno pa lahko dostojna ženska zahteva kolikor hoče, ker ni splošne cene. ker jc oseba, ki se proda, lastnica svojega blaga. Ona lahko tako drkgo proda svoje blago kakor devic jt in nihče ji nc srpe očitati sko-puštva." Glede k/ivc prisege ima ta črna rimska svojat tudi posebne nazore. -FilliMus odgovarja v svoji knjigi "božja učenost' to. zvezek, 12. poglavje na vprašanje, je-li dovoljeno včasih dvoumno s tajnim pridržkom premišljeno prisegati * • • "J)a, vendar mora biti od- govor glavnemu izreku vprašajoČe-ga tako prikrojen, da se nc pride kasneje v zadrego, Če se zahteva dru'gacno tolmačenje odgovora." Popolnoma v redu je po jezuvit-skih načelih, ako ženska plod pred porodom odstrani. Pater Airant v svoji knjigi "propositions sur le cinquicnie preceptc du Decalogue' str. $22 odgovarja na vprašanje, če sme ženska rabiti sredstva za odstranitev ploda doslovno: "Da, če še plod ni oživel, ali če je nosečnost nevarna. Ako je pa plod že oživel, ga sme odstraniti, če je prepričana, da bi na porodu umrla. Mlado za-peljano'dekle pa sme v vsakem slučaju odstraniti plod, kajti nje mora biti več na časti, kakor na življenji." ; V častikraji pa ti božji namestniki niso izbirčni. Hermann Busen-baum uči v svoji knjigi "krščanska božja učenost" VII. knjiga, VI. oddelek, 1. poglavje: "Ako je bil kdo z resničnimi podatki napaden na časti, sc sme braniti tudi s tem, da z obrekovanjem svojemu nasprotniku krade čast, če nima družili pripomočkov, da bi sc ubranil napadov. Jczuvit Hcrrau je leta 1641. učil v Parizu: "Ako je kdo obdolžil ka-cega človeka resničnega hudodelstva, iina dotični človek pravico vbiti svojega nasprotnika, če jc bilo hudodelstvo tako prikrito, tla bi za njega nc zvedelo sodišče. Vsi farški moralni teologiji jc pa |K)stavil pater Henriquez v svoji knjigi "Summa Thcologiae mora-lis" večen spomenik. Ta božji moralist trdi, da ima duhovnik prai'ico ubiti moča, ki ga je zasači! v zako-nolomstvu s svojo ženo. Po obeh storjenih hudodelstvih ima duhovnik pravico se v prihodnje zvrše-vati duhovniška opravila. Res. lepa je ta farškojezuvitska nravnost, ki postavlja vse obstoječe državne in moralne zakone na glavo. Najlepše je pa, če kdo farja pri svoji ženi dobi, tla se mora od "žegnanega" svinjarja pustiti pobiti kakor pes. Iz tega je razvidno, zakaj sc nebeškim agentom tako sline cede po tistih temnih časih, ko 50 kutarji imeli neomejeno oblast v svojih rokah. Kutouosci zastonj je vaše zdi-hovanjc. Doba, v kateri je zorela pšenica le za vas, ne bode se vrnila nikdar več, — Amen! v . "»»ft J. L—H. Prijateljska plima iz Calumeta, Michigan. Dne 8. avgusta 1904. Dragi John! Nisem mislil, da bode zadnja nedelja za me tako rodoviten dan, kakor je bil. Pomisli, izvohal sem nekaj izvirnega, nekaj izvrstnega, kar se ne sliši vsaki dan. Zadnjo nedeljo popoldne sem šel v neki "saloon", (cesta in štev. nič ne dr) da se malo okrepčani. Komaj vstopim, zapazim pri stranski mizici tlva rojaka, katera sta mi še dobro znana 'od tistega časa, odkar so začeli zidati novo, slovensko cerkev. Jože in Miha — tako je menda ime mojima junakoma — kazala sta že dovolj skrivnostno, sldakoginjene obraze in pogovor, katerega ti |x>ročam do pičice, jima je tekel o "visokih stvareh". "Hvala Bogu, zdaj smo pa začeli z delom pri cerkvi, kaj nc Jože." "Kaj hudiča, začeli smo že lani, cerkev je dodelana; letos imamo samo še "turne", veš Miha, "turne". "Ii» včeraj je bilo v tistih "hudobnih cajtengah'" ven dano, da bomo zidali po zimi v snegu. Gadčm te helt" "Prmajduš V tisti pa že hit ne vedo. saj sta že dolgo časa pri cerkvi dva "fctamcarja"; eden kamtle "puca", drugi pa dela —>•!" (Kaj?) "Prav praviš Jože, dva že dolgo delata. Toda jaz' mislim, o!ožil trudno glavo 11a mizo in je skrivnostno — sladko-ginjen v "rožah" zadremal, ter začel baje sanjati o kranjskih "turnih". Jaz sem odšel skrajno zadovoljen in odnesel v glavi vso filozofijo tistih dveh tako "trdnih katoliča-kar ti danes ^ toplo poročam. — Te pozdravlja. Tvoj Sajveškdo. iz Pucble, Colqrado. Rev. J. M. Sheridan sedi v "špcli-kamri" ter premišljuje, kako bi izumil najkrajšo pot v neliesa. Ta sveti mož, ki jc za denar pripravljal človeške duše za uživanje rajskega veselja 11a drugem svetu, je zvabi 1 žletno deklico Ano Reese k sebi v stanovanje, češ, da jo popelje v cirkus. Mladoletno dekletce je res sedlo na limanice zvitemu farju; prišlo je k njemu na dom, misleč, da jo nebeški agent ]>ovedc v cirkus. ~ Marijin ženin rev. J. M. Sheridan sc je naveličal čakati, da bi še le po smrti užival veselje ljubezni s svojo nevesto v večnem raju, za to je |X)grabil takoj deklico Ano Reese, ko je prestopila prag njegovega stanovanja, ter jo šiloma oskrunil. Ko jc nizkotna farška duša zvršila svoj namen — vživa-nje ljubezni 11a tem svetu kljub svoji deviški obljubi, je deklico odpustila. Deklica je pohitela domov ter je svojim starišem povedala v kakšen cirkus jo je popeljal lopovski far. Seveda, oče oskrunjene deklice nikakor ni bil zadovoljen s takimi predstavimi v far-škem cirkusu — župnišču in dal je "svetega" moža J. M. Sheridana vtakniti pod kljrtč, kjer sedaj izdeluje patent za na/krajšo pot V nebesa. Kaj pa vi dva "gaspud" Ciril in mali Rojccrle porečeta k temu? Po vajnih nazorih je najbržc dekletce zapeljalo Marijinega ženina v greh. Kaj ne »"gaspud" so nedolžni, kakor I-ahov koš, ki jc nosi! sedem let "kontrabant" ? "Gaspudu" Cirilu in Rojcerlti pa povem odprto, ako ne bodete dala miru čitatcljem "Gl. Sv.", da njima bodem zapel v prihodnje eno, kar po domače, ki njima bode ostala v vekotrajeil spomin.' , •M Svobodomislea Društveno vesti. Društvo "Slavlja" St. 1. S. N. P. J. v Cbicaeu. III., ima svojo redno 'mesečne 8tJJo vsako Četrto nedeljo v me-socu v Narodni dvorani n& 587 8. Centro Ave. ' John Duller, tajnik, 12 \V. 25th St., Chicago, 111. Društvo "Bratstvo" »t. 4 S. N. P. .T. v Steel, O. ima svoje redna ineae&io aejo VBuko prvo nedeljo v mesecu v prostorih bratu J o h 11 R b o 1 a v Steel, O.. Društvo "Naprej" 6t. 5 S. N. P. J. v Cluvelanilu, O., ima svojo rodne mogočne aeje vHakl prvi četrtek v mesci v prostorih brata J. Motleua zvečer ol> 8 uri. Anton Benedlk, tajnik, 1778 St. Clair St. DrnStvo "Bratitvo" 8t. 0 S. N. P. J. v Morgan, Pa., ima svoje redne mesečno Beje vsako četrto nedeljo v mesecu v prostorih brata Frank Mlklav-fičn na Sygen. V mnogoštevilnem pristopu k omenjenemu drufttvu vabi Odbor. DruStvo "Bratotjub" St. 7. S. N. P. J. v Clarldge, Pa . Ima svojo rodne mesečne seje v: ako prvo nedoljo v mesecu. St ml; ijeniki se vabijo v druStvo. Društvo "Delavec" St. 8. S. N. P. J. v So. Chicago, lil., ima svoje redne mesečno seje vsako prvo nedeljo v mesecu v druStvciiih prostorih na 1019 Green Hay Ave. DruStvo sv. Petrn in Pavla. J. S. K. J. poživlja tem potom vse svoje oltuie, da se redno vdeležujejo Bt»j dne 18- VBftcega mesecu v društvenih prostorih 1207 S. Santa Fo Ave.. PUEBLO, COLO. Bratsko druitvo "Sokol" J. 8. K. J. Ima vsako trotjo nedeljo v meBecu svoje redne mesečne seje v društvenih prostorih na 315 Northern Ave. Kdor vstopi v društvo do dno 31. dec. t. 1., ne plača VBtopnine. Droit ven t zdravnik Jo dr. Chr. Argyr, 1210 llerwlnd Ave. Za mnogobrojni vstop bo priporoča Odbor. Somišljeniki In Knrirugi v veojih slovenskih ameriških naselbinah, ki žele slovenskega govoru i kB. naj se obrnejo nit strankinega tajniku, sodr. William Mnllly, National Secretary, 2«l> Dearliorn Street, Chicago, ill. NAZNANILO. Naznanjava rojakom, Hrvatom in drugim br. Hlovanom, da sva kupila veliki, splošno znani ......SALOON...... pod imenom »Narodna dvorana," sedaj "Slovenski Dom". Pripore-čava c. občinstvu, sosebno raznim drustvaui voliko plesno dvorano za razne zabave iti druge dvorane za društvene seje. V saloonn "pool table" in glaBovir. Točiva priBtno nilzensko pivo in drugo izborno pijačo. V istih prostorih otvorilasva tudi vinarno. Točiva izborna kalifornijsko, Trinerjevo in druga bela in rdeča vina. rdeči bnrgundec, beli tokajec, risling in druga fi-na vina se dobe pri naju n« debelo In drobijo. Potniki dobo pri naju prenočišč« in vso postrežbo. Vsi dobro došli! Mladič braije 8ft»-j87 S, Centre Ave. na vogalu 18, cesti. Tel. Loomir 4»8 1 Chicago, 111. Velikanska dedMina. Nek reven natakar v revstaraciji, ki jc dobival nizko plačo, je dobil nedavno brzojavko, da mu je umrli stric zapustil nad milijon tolarjev. Ta dedščina mu je prinesla samostojnost in baje tudi zadovoljstvo. Ml pravimo "baje", Mrr zadovoljstvo ni vedno združeno z dedičino. Ako po svojih starisev (»leg bogat-4tva podedujemo še slabotno telo, bolezen ali znake bolezni, tedaj nas bogatstvo ne more osrečiti, ako nc rabimo TrinerovO zdravilno, grenko vino. To svetovnoznano zdravilo se dela iz izbranih zelišč brez kemičnih tvarin, ki okrc|>ča ves sistem našega telesa ter prenovi našo kri, Deluje direktno V zeVxlcti, katerega utrdi in napravi sjjosobnim za redno prebavo hrane, spreminja poviito hrano v čisto kri. ki je podlaga dobremu zdravju in jakosti. To zdravilo se dobiva v vseh lekarnah, goitilnah in pri izdelovalou Josip Trineru 799 So. Ashland Ave., Chicago. III. Ali ste že preiskali .\ Idaho? . Po pravici jo nazivljemo zemljo' bodbčnoeti T poljedelstvu, vodah, rudah pa bode kmalu ne prekošena. NJfe PODNEBJE JE PRAVI; IDEAL. „ Ali »e hočete bolje poučiti o-dr* iavi ? Co iačete nove domovin« sa poljedelstvo, tedaj pilite nam;> Ako TMnanimajo premokopi in> rudniki v našem tako svaneiqr "Thunder Mountain folder" potem pojdite in prepričajte *e n^ »voje lastne oči. . ., ,. r D. E. BUILEV, D. 8. SPENCEI, G. P A T. A.. A. P. & T. A. Oregon Short Line R. R., Salt Uk'eCity. Utah. Potovati preko Yellowstone parka naj Bi vsakdo vsaj enkrat znželi v svojem življenju. To je najbolj znnunivo potovanje na svetu, Na 3000 kvadratnih milj jo toliko naravnih čudežev, knkor nikjer drugod na Bvetu, K-dor hoče zreti te nuravne čudežo, mora iti v središče začaranih, % večnim snegom pokriTih~gora. Če bi bili takommi "Faithful geyatTB, Paint Pat, Mud Volcano, ali Emerald Pool" v Lincoln parku v Chibagl, v Central parku v New Yorku, nli Fairmont parku v Phihidelphiji bi ljudstvo kur v gručah drlo gledati te zanimivo naravne čjjdeže. Za majhen denar lahko vidite vso to naravno in tlivno krasoto od 1. julija pa do !!0. septembra vsu-cega lota, Northern Pacific letaki, v katerih so rpisuje krasotn Yellowstone parka bo ravnokar izšli. Tisk in okraski letak«, kakor tudi knjig so v tehničnem oziru popolnoma dovršeni. V knjigi je popis o hotelih, vrelcih, vodopadih. medvedjih brlogih in ri-burstvu. Tiskali smo na tisoče knjižic. Kdor želi imeti knjižico naj se obrne nit A. M. Cleland. General PasBc-ngor Agent Bt. 1'uul, Minil, ter priloži dva centa in svoj lmslov. ••Wonderlnnd 1904", jako fina knjižica, ki ima 1115 struni s popisom Soverozapada in parku se dobi za <> centov., SLIKA PREDSTAVLJA uro /a dame. Pokrovi so pretegnjeni z zlatom Qold filed, jamčeni zn 20 let. KoIp-sovje 1111 razpol igoBlgin ali Waltham. Ztliij snmo 50 Mož, osreči svojo ženo in kupi ji uro zu božKno darilce. Ja^ob Stonicli K. Had i Hon Nt. Chicago, lil. l 1041 i Ik>-! ztlruvnikov izdirati svoje, mogočo še {»polnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali sre-broni, kar ti za vselej dobro in j>o najnižji ceni napravi Dr. 15. K. Simonek Zobozdravnik. ^ aH IlLl'E ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. Najboljši svetovni obiskovalci so nu dobičku ako potujejo via Denver In Rio Grande železnice preko Rock) Mountains okraja v Colorado, Utah all tlliooceansko obrežje, ki ima največ krasnih razgledov, gorskih slik, mineralnih studencev ter za lov in ribaretvo tako ugoden kraj, kakor nljedna druga proga na svetu. Zdravo eolonulsko podnebje je posebno mikavno za polet-ne počitnice. Zdravišča - Manltou, Colorado Spring«, G len wood NprlngH in Halt Lake City so svetono znana. Znižane cene v Colorado Springs in Utah 11a vseh progah s primernim izstopom v eoloradskih in zapadnih mestih. Brzovlaki iz St. Louisa, Chicage v Colorado, Ctali in californijika mesta. Elegantni jedilni vozovi, postrežba a 1» carte 11a vseh brzovlakih. Najlepše ihistrovane knjižice se nu zuhtevanje.mzpošil-jujo zastonj. S. K. Hooi»ek, G. P & T. Agent, >'<>'« -. , Denver, Colorado. mi NAROČAJ SVOJE OBLEKE PRI Charles Tyl-u pri ljubljenem u unijskemu krojaču 772 80. Halsted 11a vogalu W. IUth Place ki Čisti in popravlja tudi ieiiske in ihožke obleke. Gospod Tyl je Slovan ter dobro znan moj 8loTtncivya|ed »wjegp lipiiegu in trpežnega tlela t«jr>iakih:ctw .0T»rrnT. J* HHodhf rr-r TT Somišljeniki noročujte m t>npo-rotujte svoje čisopise. URBAN BRO'S pograbiti, lRth. St.l hlrago, III. CENA IN DOBRA POSTREŽBA Ako hočeš imeti fine slike, itli k ij j fotografu LlEBICH-u 80 80 Euclid Ave. Cl«vcland, Ohio. ti 8LQVAN K SLOVANU! LETO JE T tli |Noša bogata zaioga nnijskih »ajmodnejiib oblekin povrauikov je , popolna. Vsa obleka je izdelana od unijskib krojaeer in so naj., modnojse in n»j«»nejie na trgu. Pri nakupu oziroma narot ilu te nove zal6g<< smo dnli posebno Jwxomost na to, da bi te nafe obleke naidalje v modi ostHle in da bi cenj. odjemalcem, kakor »mo dow-daj, tudi v Iiodoče ugajali. < «ne naših oblek in površnikov »o OD $6.00 DO ••• $20.00 HzTolite Bi naroČiti nujmodnejšo obleko ali površnik? Naša več-letna skušnja v tem poslu vam jnmči, da vam .napravimo i*» vaši volji in oknmi'obleke ib površnike iz naše yejike .ulogf vsakoyret. negh domačega ali importiniif «a snkiia ni fakti nizko retib.' kakor nikjer tlrug^.;, 'Nuroeewi ublekn ali pftVffiiik od >12.00 naprej. Qovorimo slovensko. Vpraiaj p« Nadzor uiki: Bolniški odbor: s sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John "Stonich, 5IHS 8. Centre vivo., Chicago, 111, Podpredsednik: Mihael Stiu'kei,j, 519 Power Str., Johnstown, Pa. I. tajnik: Martin Konda, 5lW Throop St.., Chicago, 111. Pom. tajnik: Frank Puriuč, 368 Troop Str., Chicago. 111. Blagajnik: Fhank Kmjbučak, %17 Ewing Ave., South. Chicago, 111. Dan. Badovinao, P. O. Box 198 La Salle, 111. . . John Veršcaj, «74 W. 21st PI., Chicago, 111. Anton Mladič, 184 W. 19th Str., Chicago, 111. ^ \ Jo«. Duller, 41(5 Washburn Ave., Chicngo, 111. t orotm i Mautin Potokar, 664 S. Centre Ave., Chicago, 111. odbor: | Mohor Mladič, 617 S, Centre Ave., Chicago, 111. John Ver&aj, (574 W. 21st PL, Chicago, 111. Joe. Duller, 41(5 Washburn Ave., Chjcjigo, 111. Anton Mladič, 184 W. 19th Str., Chicago, III. V8K DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na L tajnika Martin Konda; denarne pošlljatve pn blagajniku Frank Klobučarju. Vstop. Društvo "Triglav" št. u v La Salle, 111.: Anton Booh roj. 187«; Anton Marentič roj. 1875; Ivan Susteršic roj. 18(58; Matevž Hron roj. 1878; Ignac Gostiša roj. 1879 Društvo stojo 53 udov. Društvo "Bratoljub" št. 1 v Glaridge, Pa.: Tomaž Razpotnk roj, 1882; Frank Dragarroj. 1881; Frank Maček roj". 1880; Lovrenc Zupan-oič roj. 18(57; Ivan Zupančič roj. 1869; Ivan Turk roj. 1885; Franc Re-bernik roj. 187(5. Društvo šteje 87 udov, Društvo "Bratstvo Naprej" št. » v Yale, Kani,: Štefan Dudaš roj. 1875; Ignac Lukač roj. 18(55; Bogoljub Klier roj. 18(51. Društvo šteje 24 udov. Društvo "Trdnjava" št. i0 v Ročk SpringB, \Vyo.: Josip Rusold roj. 1857; Ivan Tavčar roj. i««9;.Andrej Smrekar roj. 1870; Ivan Ojster-šek roj. i8«7; Anton Kuhrlo roj. iS««. Društvo šteje 20 udov. Zopet sprejeti. Društvo "Slavi ja" št. I v Chicago, HI.: Melhior Solar ioj. 1857. Društvo šteje 05 udov. Haspendovaiije. Društvo "Slavija" št. T v Chicago, 111.: Frank Mubi roj. 1878: Bartol Franki« roj. 1^77 Josip Mihelio. Društvo atojeU'J. Društvo "Adrija" št. 8 v Johnstown, Pa-: Frank Jene roj. 187«: Ivan Lovie roj. IS7a; Ivan Modlo roj. 1888. Društvo šteje 58 udov. Društvo "Naprej" št. 5 v Cleveland, O.: Frane Štaut roj. iSflrt; Josip Krl*>žnik roj. i8; Ivau Breskvar roj. isto; Jnkob Hočevar roj. 1884. Društvo šteje u udov. Črtanje. Društvo "Slnvijn" I v ('hir«gi, III Ivan Mladič roj. 1874; Ivan Horvat roj. is7o. Društvo Stoje 00 udov. Društvo "Triglav" št, a vLa Hallo, 111. Ivau Horvatič roj. 1875. Društvo šteje 52 udov. Društvo "Adrija"št: 3 Johnstown, Pa.: Frank Pavlooič roj. 18H2; Frank Fortuua roj. i879; Josip Fine roj. is7t>; Josip Sodeč roj. i»7l»; Antou Lunku roj. 1878! Ivau Bačan ro^.1878; Ivan Renko roj. i88i; Ivan Rovan roj. 1880; Ivan Tome roj I8<8. Druitvoštejo 49 udov. Odstopil. Društvo "Slavija" it I v Chicago, 111.: Frank -Medica roj. 1857 Društvo iteje 59 udov. MARTIN KONDA, tajnik. RAZNO. Raarcdna obsodba. Kasacijski dvor je obsodil sodr. Korača, neumornega agitatorja za socializem na Hrvatskem na devrf mesecev tcikc jelt.',' proti sodr. dr. Potočnjaku je pa odredil novo preiskavo. Krvniki hrvatskega naroda dolže na>a sodruga, da sta ščuvala hrvatski narod na nasilno vstajo, kar je seveda navadna laž. llospoilje nasilniki iti krvniki, ki hrvatskemn narodu kradejo politlČ-ne pravice, ki hrvatsii narod vkle-pajo v gospodarsko sužnost, naj si zapomnijo, da vrč hodi_lc toliko ■ča*a oo vodo, da se razbije. Vsake stvari je enkrat konec — in konec bode tudi enkrat potrpežljivosti hrvatskem narodu. V prav brzo lahko doživimo dan, ko bode narod vporabll vesala in ječe, katera so si vstvariH gospodujoči slojevi,' da drže hrvatski narod v politični tn gospodarski sužnost i, pre* i svojim Jcrvoečsom — farjem, birdkratom, raznim Khuen Hedervaryem, katerim bode pod Vesali zakuril z mO-Jitveniki, delnicami in knjigami o zakonih lep kres — kres. ki bode oznanjal osvoboditev hrvatskega naroda iz gospodarske in politične sužnosti. . ( Idila Is kranjskaf a farovfa. Ekspozit v Bevkah pri Vrhniki, Anton Vonča, je bil poslan v pokoj. Mož je že star ali jako krepak in se kar ne more prečuditi, da if £je poslalo v pokoj zaradi škan- la. kakršnih se po njegovi sodbi zgodi po farovžih vse polno. Ko je prišel Vonča pred leti kot ekspozit v Bevke, je pripeljal s seboj dve sestri, a jih je kmalu spodil, ker sta ig -rmt dopadli mežnarjevi hčerki, ki sta bili stari takrat 16, oziroma 14 let. Starejšo je dal v Ljubljano da se je kuhati naučila, potem pa je sestri odpravil, da sta morali iskati zavetja pri dobrih ljudeh ;n se ž njim tožariti radi zasiuzka Bevčani so sc jezili, da ima njih dušni pastir dve tako mladi deklic: v svoji hisi in ko so dognali, da živi z obema kot kaJc paša, so ga šli tožit škofu. Toda tožba ni nit pomagala. Svinjarije v farovžu so se nadaljevale. Ko jc starejša ckt pozitova ljubica prišla v drugi stan, je Vonča svojega netjaka pregovoril, da se je z dekletom poročil. A dekle ni slo k možu, nego ostalo v farovžu ter ekspozitu povik) še več otrok. Sicer ao hodile večkrat de-putacije k škofu in k dekanu na Vrhniko, a dpravile niso ničesar. Ko je ekspozitova hčerka dorasla, jc začda vabiti iante, da so hodili v farovž v vas. Ekspozit je marsi-kako nwč ujel kakega fanta pri svoji ličeri, pa sc za to ni dosti zmenil. Ekspofcitova kuharica in mati ekspozitovih otrok se je vdala pijači ni jc ekspozita dostikrat oštevala: Stari dedec, le naredi kaj, (ni bom take reči na dan spravila, da boš še 11a gavge prišel. Kmetje so to početje morali prenašati, ker jih je ekspozit riaTažlične"načine spravil na svojo stran in ker "jih je mnogo, ki so ekspootu kaj dolžni. In tako so se svinjarije v farovžu nadaljevale. Ekspozitova hčer se zdaj ic drugič pripravlja, da pojde v Rim in živi kar v farovžu v kon-kubinatu. Zdaj so se naposled vendar ljudje zdramili in zahtevali, da se tem škandaloznim razmeram naredi koncc. No, in zdaj so eks-porita poslali v |x>koj. A predno je šel, je še s prižipce grmelo in treskalo, da jc bilo joj. In taki božji namestniki naj ljudstvo mo-ralično in kulturno povzdignejo?! (> Zopft^Hea- V Grižnjanu v Istri imajo duhovnika, ki čtije na ime don Vitto-Ho Vaselll; star jc 32 let, rodil se je v Trstu. Neka Marija Banko-vičeva iz Grižnjana je imela do gosp. nunca toliko zaupanja, da mu je izročila 122o goldinarjev, naj j ill zmenja, ko je potekal čas za zmenjavanje starih bankovcev. Posvečeni mož jc vzel lepo bankovce, jih tudi zmenjal, ali uboga ženica, ki si je prihranila tekom dolgih let s trudom in pritrgavanjem od ust ono svoto, ni dobila niti vinarja od zmenjanc svotc. Če ga jc prišla vprašat, je našel vedno nove izgovore, in tako se je vlekla reč naprej. Slednjič je bilo ženici vendar dosti.' in je šla ovadit župnika k sodniji. Pri okrožni sodniji v Rovinju se je vršila te dni obravnava, katera je pokazala, da je goreči katoliški duhovnik preiskovalnemu sodniku s početka pravil, da je denar zmenjal, ter ga naložil pri neki potem pa da ga je naložil nekje drugje plodonosno, potem zopet, da je naložen pri neki drugi banki. Ali vse to je bilo zlagano, res pa je iskal posojilo pri neki banki. Na koncu pa je spremenil taktiko, rekoč, da je sprejel od Bankovičcvc denar 1,220 goldinarjev, da ga je pa izročil neki osebi, katere ne more imenovati, ki pa je rekla, da jc poslana od Rankovičevc; drugega da he more povedati, ker ga veže verska tajnost! Tajnost bi ga vezala le s spovedjo, ali tc ni bilo, zato si jc izbral tajnost le za pretvezo. Oškodovana Pankovičeva in njen mož sta podpričala obtožbo, m poštenjak don Vittorio Vasclli jc bi/ obsojen na 5 mcsccev trde jch' s postom vsak tncsec. Izbral si je bil seveda zagovornika, ali tenui jc vsa reč ta ko malo prijala, da mu jc končno odpovedal zastopstvo. — He, denarji! Denar jc zapeljiv, in po-žrešnost po denarju jc velika po naših farovžih. V tisto slovečo bi-sago je izginil žc marsikateri tisočak, in nikdo ga ni Več videl. S težavo in krvavimi žulji pridobljene krone so izginile v tej bisagi, vendar pa so ljudje še tako nespametni, da . izročajo še vedno možem v črni suknji svoje z naporom pridobljene zaslužke, da, dobijo se celo še občine, ki izročajo občinsko blagajno posvečenim rokam. Koliko jim je zaupati, kaže omenjeni slučaj, kaže sto drugih. Kako bodemo živeli po smrti. Prof. dr. Vcrworn na vseučilišču v Gtittingenu je prioličil znamenit Članek o "naravoznanstvu in svetovnih nazorih". II koncu članka pravi: "Prazgodovinski človek si jc vstvaril idejo o ločitvi duše od telesa v očigled smrti. Duša se je po njegovih nazorih ločila od telesa in živela samostojno. Miril ni našla ter se jc zopet vrnila, ako se ni zarotila s posebnimi nadnaravnimi ceremonijami. Ostanki teh nazi-rarij so sc ohranili do današnjih dni. Strah ln praznoverje vznemirjata človeka. Strah pred smrtjo, t. j. pred tem, kar bo sledilo potem, je še dandanes zelo razširjen. Kako čisto drugačno se vse to [»kaže s stališča psihomonizma! Ker psihični dogodki pri vsakem bitju mogoči le tedaj, ako obstoje gotovi zakoniti zajfletki, odpadejo ti doživljaji, kakor brž se ti zaple-tki na kak način razderejo, kakor se to neprestano dogaja žc podnevi. S telesnimi spremembami ob smrti taki zapletki popolnoma prenehajo. Zaradi tega bitje ne more več čutiti in misliti. Individualna duša je mrtva. Vkljub temu pa še nadalje žive občutki, predstave in čutila. Žive preko minljivega individuma v drugih bitjih povsod tam, kjer so cilnaki kompleksi pogojev. Prenašajo sc od bitja do bitja, od generacije do generacije, od naroda do naroda. • Delujejo na zgodovini človeškega duha. Tako živimo vsi naprej po smrti kot členi v veliki skupni verigi duševnega razvoja." IZJAVA. I*rrd par dnevi sem se mudil Chicagi, kjer sem imel dokaj j>osla radi svoje trgovine. Obiskal sem razne rojake: Gg. br. Mladiča, Uah-mana, Potokarja in druge. -V ne deljo, dne 14. avg. t. 1. sem se vde-ležil tudi izleta društva vit. Martina v So. Chicago. Tu sem se seznanil z gg. Klobučarjem, Stoničcm, Me-došem itd. Bil sem tudi v tiskarni "Gl. Svobode", ker sem bil vprav prijazno sprejet. Resnici na ljubo moram povedati, da so mi prostovoljno razkazali razne kraje velikanske Chicage, da so mi šli v vseh zadevah pa roko. Vsfed tega priporočam vsem rojakom najtoplejše list "Glas Svobode". frank KerUbuh. Slovenci poxorl Volitve za predsednika m njega namestnika so pred durmi. Potrebno je, da se tudi mi Slovenci, ko-jlm jc postala Amerika druga domovina, vdeležimo teh volitev, da glasujejo vsi Slovenci za enega kandidata, da dobimo tudi mi kot narod nekoliko vpKva na politične razmere v Ameriki. V to svrho je potrebno, da pridete vsi na shod, ki bode v nedeljo, dne 28. avg. 1904, ob 3 uri popoldne, v "Narodni dvorani" 587 So. Centre Ave., Chicago, da se dogovorimo, za katerega kandidata bodemtf glasovali. — Govorniki raznih strank v angleškem in slovenskem jeziku so obljubili, da poselijo naš shod. Pridite vsi do zadnjega moža na shod, da bodo stranke uvitlele, da je slovenski narod v Ameriki postal faktor, s katerim morajo računiti Frank Schonta j Priporoča slavnemu občinst- : vh svojo prodajalno z modernim nuiiiufaktuisklm blagom na 87H W. 22. ulici na vogalu ulice Robey. Zajedno prevzemu vsa v krojaško stroko Spadajoča dela, izdeluje fine in trpežne obleke po naročilih! VSI I)()B H 0 DOS LI! K-71 Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno svežo najfinejše pijače-"uilas beer" in vsakovretna vina. Unijske sniodke na razpolago. Vsacc-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrei-ba zagotovljena. Za obilen obisk so vljudno priporoča: MOHOR MLADIC (517 S. Center Ave. blizo 19 ulice Chicago, III. K SJ POSEBNO OBVESTILO. Nova prekomorska vožnja Cez sredo-zomsko aclrijansko morje, po prolsku-Sen I Crtl Cunard Lino ustanovljena I. 1840. Najstarejša prekomorska trt«. S 2C. aprilom Je upeljals Cunard Line direktno vožnjo Iz New Yorka v Trut In na Reko, s prestankom v Neapolju. Ti lzbornl In moderni parnlkl z dvojnim vijakom, zidani leta 1901, Imnjoč nad 10,000 ton teže, odpljujejo iz Now Yorka kakor sledi: Pannonia(z dvojnim vijakom) 10.500 ton leže, * iorek"2. hukubU. Ultonla (S dvojnim vijakom) 10,402 ton teto, v torek 1C. auRusta. Slavonia (x dvojnim vijakom) 10,005 ton teže, v torek 30. augusta, za tem redno vsakih 14 dnlj. Povprašajte pri na&lh agentih o nizkih cenah In posebnih novih udobnostih v tretjem razredu. Agenti su ISCe-Jo v vsakem kraju. T. G, Whiting Mgr., Dearborn In Randolph 8ts., Chicago, III. Poskusite > I » t i Criterion smodke * » najboljšo linijske A—B, X—Lent in katere izdeluje H. F. Aring i 916 Payne Ave. Cleveland, O. • Postrežba točna. Cene nizke. £ NAZNANILO. Opozarjam slovenske trgovce— saloonarje in tudi drugo p. n. občinstvo na importirano brinje iz Ljubljane, iz katerega kuham sam najbolji brinjeveo! Kdor hoče dobro kupijico brinjevca piti, naj so obrne na . John Krackar-ja 119« St. Clair Str., CLEVEliANli, OHIO. Ferdinand Petsche 576 W. 21. t^TRBKT okrajni notar v aveai • c. k. austr. ogr. kontu latom. Glavni agent Mbuopoli tan Lira in' Nat. Nobtopithbn Fibk Inhurrncb. >t 1 .i Anton Sukle PUEBLO. Oolo 604 8 Santa Pe. Priporočam svojo gostilno, kjer točim veditb svefa pivo in žganja. TELBroM 692 Red in 373 Blac F. J. SKALA & CO .120-322 W. 18. ulica (E8K0.-8L0YAN8KA BANKA. Poiilianje denarja, izmenjevanje tujih denarjev, izterjate* denarja in vrednostnih stvh rij po celem svetu, sesebno v Avatro-Ograki in Zdr. državah. Ustavljanje plačilnih in drugih vse stranke. Odbor. I pravnih listin. Dedačine. Slovenski delavci, socialisti! Mi L Zastopniki dr uib: bremake, ham-pri|K'ročamo vsem našim ^urtke. ao-tTetPi^ rotterdamske sodru- gom m somišljenikom, da se polno številno udeleže shoda, ker hočemo tudi mi povedati našim nasprotnikom v obraz, komu bodemo oddali svoje glasove. O pom. uredništvo. in francoske prekomorsko—voine črte. V New Yorkn in ostalih ev-ropejskih pristaniščih sprejmo potnika naši zastopniki. V slučaji aadreka oziroma zaprek potnikov, obrnite se na nas.! C. G. FOUCEK 586 Centre Ave, na vogalu 18. ul. Najboljša tesko slovanska lekarna v Cikagu V nji bo nahaja tudi pošta, kjer jo mogoče po- siljati novce jh) vsi Amerki in v Evropo, Prodaja znamk in sprejo, matije priporočenih pisehi. Odprto po dnevi in ix)tioči.-— linojavni urad na vse strani. Ekspresiji urad, pošiljajo se feov-čegi ill drugo na vse strani Zed. držav. V lekarniordinirajonaslednji zdravniki: Dr. Martin Ivec, vsak večer oil ti. do7. ure: I)r Štulik od 10. do 12. dopoldne in od 7.-0. zvečer: Dr. Kolar, Dr, Rotli, Dr. Clivotal, In Dr. Čutiat. Ako ste iKilnij stopite v mojo lekarno in pomagalo bo Vam bode. ZA ameriko patentirano Harmonike, i z vratno delo, se dol« samo pri Slovencu John (joloh 203 BRIDGE ST. .lOLIET, ILL. 500 moi potrebuje za Bainer- jevopivoin Bourbon Wis-ky piti, finesuiodke kaditi in se veseliti. Razpošilja staro belo in staro črno vino jk) oO centov, ter star grape brandy po $2.75 galon. ANTON KRIZE, OAT HILL, NAPA CO. CAL. KALIFORNIJSKO VINO naprodaj. Pridelek farme Hill Girt Wineyard. Dobro črno in belo vino po 36 do 45 centov galon; staro belo ali črno vitlo 50 centov galon; risling 55c. Kdor kupi manj kot 50 galonov vina, mora dati $3 za {»sodo. Drožnik po $2.25 do $2.75 gol.; slivovic po $3 gal. Pri večjem naročilu dam popust. V tunogobrojna naročila so priporočam STEFAN JAKSHE Box 77 Crockett, Cal. 0 O Dr. M, A. Weisskopf 885 Ashland live, m canaUrt Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10*12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canai. DR. WEISSKOPF je Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. e bolezen želodca ozdravleiia. je »Iti jo največja nesreča v A-meri k a za eloveki — t»olo-zcii. Ako je človek bolan I iiemore delati, in če no dela netno.ro zaslužiti niti toliko, kolikor mu jo potrebno za življenje, p čem pa more svojim, dragim, kateri bo ostali v starem kraju pomagati ? Kn-diir.J© olo^'clc I>c>lmi — more no zdravit i. Najhujšo so mu pa godi, ko jo bolan in svojo bolozen neiskudenem zdravniku toži, namesto da ne takoj obrne na najboldega zdravnika, kateri j amci 7. svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Znto rojalti Nlovcuci kadar ste bolni ali potrebujete zdraviliške pomoči — poslušajte iiu^, ker mi Vam o Vašo dobro priporočamo, da se obrnete ua naj bol-šega zdravnika v Ameriki, in tp je : , ,; Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on jediui zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako mo VuSo bolezni pismeno opiSete. Citajte! Nekoliko najnovejših zahval skuterinii se na3i rojaki zalival ujejo da so popolnoma ozdraveli.. V začetki moje liolezui hut mras mejp stresu, večkrat potem pa huda vročina In bolela me je glava, tioge i roke, napetost v trebuhu in nejseni niOgu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in nič mi nesio mogli po-Hevriiatfzern ill Potem se obrnem na Vas dr. .>„,„..••,,.,,.._„, bolezen želodca Collins in poslali ste mi 1 krut zdra- g »»* Je mu /iti vila in zdaj sem popolnoma zdruv. WW'J Toraj se Vnm srčno zahvalim zatoYa ozdravljena, velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom gorswu da; s|e Vi tiar bolSi zdravnik u celi Ameriki in 0u da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel. Malk Strah, Arimoiit St Maisllfert, O. MHIW'w''|n>i1 i-,,,ke»Ark- Malk G11 št In, Zdej jest Anton Stamfei Vam dum ManaSkušek, Ho* 37, vejdit da sem ozdravel in da se po- Bo* (>7, Soudan, Mikn. polnoma č.utjm zdrav,, Ko sem za- Homi&tiao, Pa. Cel VaSa zdravila rabiti, tako>,»em zdravel. Vsakem od mojeh roja. kov in prijate^ev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen ka-kur svojem nujve^jem dobrotjiiku. , Anton Stamfei. Prol" GoUinB.)»in^l mi i>op<>lii<> drnvljoiij© vnela bolositi: t>ol©»tl na plučuh, pršili, želodcu, cre-vah, jetrtdi, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmut.izem, prelivanje krvi, otekle noge aK telo, vodenico, liolečine v križu, zlato žilo (hemoroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušei trli oci, gluhogt, slepost, raka, hrastiB, garje in runo, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavauje zelotb a kakor vse ostale no-trtfoje in ztinatijo boleatL Prof. C 'olliiiM^ je j»»diivi kateri popolnoma ozdravi mišico in sililis kakor tudi vse Spolske bolezni pri možkih in ženskah, Ki bolnika, katerega nebi Prof. C 'oIHiim naj si ded«' oil katere spolske bolezni zmirai. ozdravil. Zato. ako bolujete na kateri bolezni amerij, t-»čno opUito isto v Inateruem jeriku in adresujte na ' PROF. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 84th SU > i:w YORK. ProL Collins Vam Ce poslati zdravila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite ; bolezen gotovo nigdar vefi ne povrne. Xr 'l1 ^ 'i1 '1' H' 'I1 'i1 'i' ilT 'l'th^X | Izza temnili dni. i (Sličice Iz življenja raznih papežev.) ...... I Na koncilu v Sutri jc bil Benedikt bdstavljvn in florentinski škof Gerhard proglašen kot papež. Imenoval se jc Nikolaj 11. Hildebrand je podkupil različne rimske plemeni taše, da so sc začeli puntati proti Benediktu X. Vodja teh plcincnitašev Leon de Benedicto Christian© — mož je bil židovskega poko-Ijenja — je izdajalski dal Hildebrandovi in Gott-friedovi armadi odpreti rimska vrata. Benedikt X. je moral zbežati in Nikolaj II, jc prevzel papeško krono. Zopet je bil Hildebrand vsegamogočni minister rimske cerkve in takoj po zašel delati na to, da bi rimsko prebivalstvo in nemškega cesarja spravil ob vsak vpliv pri volitvi papežev. Aprila meseca 1059: se je pešci koncil, katerega se je udeležilo 113 škofov. Predvsem so ti krščanski možje slovesno prekleli odstavljenega papeža Benedikta X., prepovedali duhovnikom ženitev in potem sklenili novi zakon glede volitve papežev. S tem zakonom, ki ga je sestavil Hildebrand, se je določilo, da volijo papeža samo rimski kardinali, duhovščina in narod pa da nimata druge pravice, kakor volitvi pritrditi. S tem se je vpeljal v cerkev monarhični in absolutistični duh in je cerkev dobila obliko političnega telesa. Starodavna demokratična podlaga cerkve jc bila s tem ubita in je dobila sedaj peščica rim skih aristokratičnih duhovnikov privilegij, da določi za papeža kogar hoče. Ustanovitev kardinalskega kolegija je brez dvoma ena tistih uredb, s katerimi se je rimska cerkev naj bolj oddaljila od evangelija, a je tudi največ prijx> mogla, da so papeži postali neodvisni ou posvetnih vladarjev. Hildebrand je koj, ko je bil ta zakon sklenjen, začel iskati prijateljev, ki bi ga mogli braniti. In njegovi pogledi so padli na Normane. Ti so bili sicer izobčeni in od cerkve najslovesneje prokleti kot razbojniki ali to ni moža čisto nič ženiralo. Rim sc je tudi z razbojniki in s krivoverci rad pajdaši) če si jc od tega obetal kaj dobička. Normani so bili ustvarili v južni Italiji veliko državo, a niso bili pripoznani kot legitimni vladarji. To je bilo povod, da se niso branili, ko sta papež in Hildebrand začela izkati ž njima stika. V Melfiju so sc 1. 1059. sešli papež Nikolaj in zmagovalca v bitki pri Civiti, Rikard Aversa in Robert Guiscard. Ta dva sta bila neustrašna, j>o-gumna, a brezvestna roparja v velikem slogu; vzlic vsem brezštevilnim prokletjeni rimskih pai>ežcv sta bila nepremagljiva. Z njima se jc papež pobotal. Normanska vladarja sta prisegla papežu zvestobo in obljubila papežu pomoč, zato pa jima je papež podelil tiste dežele, katerih sta se bila na roparski način polastila. Strmeti mora človek le nad skrajno nemoral-nostjo, ki tiči v tem, da je papež pripotnal normanski-ma poglavarjema z ropom pridobljene dežele kot legitimno posest, ne da bi se zmenil za zakonite, s silo pregnane vladarje teh dežela. Papež je tujo last pripo-znal roparjem kot zakonito posest — dandanes pa kriči ves klerikalni Izrael, ker so se vse civilizovane države glede okupacijc Rima in njega združenja z Italijo postavile na tisto stališče, kakor je je zavzemal papež Nikolaj IIa Normani so prvi priznali novi zakon o volitvi papežev in dali so papežu veliko armado na razpolaganje. S to armado sta papež Nikolaj in Hildebrand uveljavila ta zakon. Najprej sta zavzela grad, kjer se je mudil pregnani pajiež Benedikt X. Ta je bil slovesno odstavljen, in ko so mu vzeli blagoslove, obsojen na dosmrtno pregnanstvo v samostan Sv. Neže pri Rimu. Papež in Hildebrand pa še nista s tem zmagala. Nemški dvor je bil jezen, ker je papež priropane dežele podelil Normanom in ker je nemškega cesarja spravil ob starodavni vplivna volitev papežev. Jezni pa so bili tudi Rimljani, ker so bili v svojih pravicah -----krivično prikrajšam Rim se je razdelil na dve stranki. Velika večina je bila papežu in Hildebrandu sovražna in ta dva sta si mogla ohraniti oblast samo ker sta imela na razpolaganje armadb Normancev, ki so Jih Rimljani kot tujce in roparje sovražili. Dne 27. julija 1061. je papež Nikolaj II. umrl. Zdaj so se združili vsi nasprotniki Hildebrandovega sistema. Pozvali so nemškega cesarja naj imenuje novega papeža, pozvali cesarico regentinjo, naj ne pusti, da bi se prikrajšale cesarske pravice njenega sina in zahtevali papeža, ki bi bil odločen nasprotnik celibata. Nastalo je mogočno gibanje. V Lombardiji 90 se škofje in duhovniki pridružili temu gibanju, na čelu jim milanski nadškof. Hildebrand je v naglici sklical 1. 1061. koncil in je dil šleofa Anselma po novem volilnem redu izvoliti za papeža. S pomočjo normanskih vojščakov je Hildebrand posadil Anzelma kot papeža Aleksandra II. na papeški prestol. Novi papež pa se je koj prekršil proti tistemu volilnemu zakonu, po katerem je bil irvoljen, in ni prosil cesarja za potrjenje. Med tem, ko je Aleksander II. s Hildebrandom vladal v Rimu in so njiju normanski zaščitniki morili papeževe nasprotnike, so se nešli nemški in severno-ftalijanski škofje v Baslu. Pripoznali so cesarja Henrika slovesno kot protektorja cerkve, razveljavili navi zakon o volitvi papežev, proglasili papeža Aleksandra II. kot usurpatorja, ga odstavili in izvolili škofa v Parmi kot papeža Honorija II. Zopet sta si stala dva papeža nasproti in se pripravljala na krvav boj za papeško krono. Ali to ni bil več samo boj med dvema strankama, nego boj med rimsko cerkvijo in rimsko državo, oziroma med tistimi, ki so za vodstvo cerkve zahtevali vso oblast v posvetnih rečeh, in med tistimi, ki so cerkev pripoznali samo du-hovsko oblast. Papež Aleksander II. je bil strahotepen in len človek, ali njegov kancelar Hildebrand je-odvaga! deset Aleksandrov. Hildebrand je na vseh koncih in krajih iskal zaveznikov in ko je papež Honorij II. prišel 1. 1062. t svojo armado v Italijo, je bil Hildebrand že pripravljen na boj. Po dolgih pogajanjih je Honorijeva armada naskočila 14. aprila Rim in zavzela leoninski del mesta. Boj je bil strašen. Honorij j« sicer deloma zmagal, ali prišel je mejni grof toskanski in oba papeža pozval, da Se vrneta v svoji škofiji za toliko časa, dokler cesar ne odloči med njima. Oba papeža sta se udala. Tedaj je bilo misliti, da bo konec Hildebrandove mu sistenuf, ali zvijačni Hildebrand je bil naščuval kolonjskega nadškofa, da mu je priskočil na j>omoč Nadškof se je polastil mladega cesarja in cesarici-vdovi odvzel regenstvo. Hildebrand mu je obljubil svojo podporo, če pomaga odstaviti papeža Honorija. Nadškof jc to rad storil. Sklical je koncil v Avgsburg in tam proglasil izvolitev Honorija za neveljavno in potrdil Aleksandra II. kot papeža. Hildebrandova stranka jc s tem zmagala. Njena armada je ropala in morila po vseli krajih, koder so bivali papeževi nasprotniki, a celega Rima vendar ni mogla zavzeti in papež Aleksander II. se jc le strahotna naselil v svojem stanovanju v Lateranu. Hildebrandov tritimf. je • le ntalo časa trajal Koknjski nadškof, pravi vzor zavratnega in lakom-klerikalca, je bil odstranjen od regentstva in Rimljani, ki so ostali neizprosni sovražniki Hildebran-da, so pozvali papeža Honorija naj pride v 'Rim. L. 1063. je prišel Honorij v Rim. Polastil se je cerkve sv. Petra in poskusil zavzeti Lateran. Poulični boji so bili na dnevnem redu. Več kakor leto dni je trajal ta boj med papežema in premočil rimska tla s človeško krvjo. Ves kristjanski svet se jc nad tem zgražal. Kadar slučajno ni bilo boja, sta papeža izdajala dekrete, v katerih sta drug druzega sramotila in preklinjala. Papež.Nikolaj jc o papežu Honoriju razglasil, da je razdiralec cerkve, uničevalec apostolske discipline, sovražnik človeštva, apostol antikrista, pit-šica na satanskem loku, šiba assur, jiotop čednosti, latrina hudodelstva, človek iz blata, drek stoletja, piča pekla" itd. Papež Honorij je seveda to plačeval obrestmi iti proglasil papeža Aleksandra za črva, strup človeštva in krivoverskega osla (asinus haereticus). Honorij ni mogel dobiti pomoči iz Nemčije, dasi je zanjo nujno prosil in ko mu je jelo zmanjkati denarja, so se tudi Rimljani začeli odvračati od njega V raztrgani obleki je končno moral bežati iz Rima. V Nemčiji jc med tem zopet prišel kolonjski nadškof do oblasti in ta je izposloval, da je bil Honorij kot papež odstavljen, Aleksander II. pa kot pajiež pri poznan. Hildebrand je v tem zmagal. Kako mnenje so imeli o njem papeževi prijatelji, se razvidi iz tega, da ga je kardinal Damiani imenoval svetega satana, kateremu je bolj pokoren kakor Bogu. Hildebrand je vse storil, da zagotovi papeštvu neodvisnost in neomejeno oblast. Papež je preklel celo dolgo vrsto upornih škofov in duhovnikov, i silo uveljavil celibat, da bi duhovniki ne bili nič dru gega kakor vojskovalci za papeževo posvetno oblast in ukrotil s pomočjo Normanov rimsko plemstvo in rimsko ljudstvo. Na plemstvo in prebivalstvo zunaj Rima pa še vedno ni imel nič vpliva, samo toskanska grofinja Beatrica in njena hči Matilda, sta stali zvesto 11a njegovi strani. Dne ji. aprila 1073. je umrl paper Aleksander II. in Hildebrand je postal njegov naslednik, oni inož ki je z eno največjih revolucij, kar jih svet pozna prevrgel dotedanje razmerje med papeštvom in posvetnimi oblasti in poskusil papežu pridobiti neomejeno cblast nad vsem svetom. Hildebrand jc bil duhovnik, ali duhovskega ni bilo nič na njem; Hildebrand je bi! samo politik in cilji njegovi so bili |>olitičtii. Zaničeval je svet in ljudi a vredno se mu je zdelo biti absolutni gospodar sveta in zasužnjiti vse človeštvo Papež Aleksander še ni bil pokopan, ko je bil že Hildebrand proglašen za papeža. Sprejel je izvolitev, kakor kak starorimski vojskovodja* ki so ga njegove legije po mnogih krvavih zmagali proklamirale za imperatorja. Po novem volilnem zakonu je bila cesarju izrecno pridržana pravica, da je volitev le veljavna, če jo cesar potrdi. Hildebrand pa ni prosi! za potrjenje, nego je cesarju samo naznanil svojo izvolitev. Ko bi bil takrat nosil cesarsko krono neustrašen, mogočen vladar, bi gotovo ne bil dopustil, da bi Hildebrand zasedel papeški prestol. Ali Hildebrand je imel to srečo, da so bili močni nasprotniki njegovih stremljenj mrtvi, živi nasprotniki pa preslabi, da bi se mu bili uprli. Nemški cMar jc bil sam v nevarnem položaju in se je ba!, da bi novi papež postal njegov sovražnik. In zato siccr ni formelno potrdil izvolitve novega papeža, ali odrekel potrditve tudi ni iu tako je bil Hildebrand kot Gregor VII. dne 29. junija 1073 kronan za papeža. Gregor VII. je bil na svojem cilju. Njegovo srce je hrepenelo po tem ,da bi bil kot papež gospodar vseh gospodarjev, kralj vseh kraljev in da bi njemu bili podložni vsi vladarji, vsi narodi in vse dežele. In del^l je za uresničenje svojega ideala hladnokrvno, preudarno in s kruto brezobzirnostjo. Najprej je hotel svoje dosedanje najzvestejše zaveznike in podpornike, Normane, pregnati, potem Saracene in Grke, osvoboditi Byzancijo in zavzeti Jeruzalem. Gregor je pač mislil, da na ta način razvname vso Evropo, in da bi tako velikansko podjetje najprej omogočilo uresni čenje njegovih smelih načrtov. Toda ta nakana sč Gregorju ni posrečila. Pač pa se mu je podvrgla 281etna grofica Matilda Toskanska. Matilda je bila prijateljica in podpornica papeža Gregorja VII. Matilda je bila poročena s hrabrim, a grbastim vojvodom Gottfridom Lotarinškim, a živela sta skoro vedno ločena. Gottfried je bil zvest cesarju in se nikakor ni strinjal z rimsko politiko svoje žene. Dostikrat se jc pisalo, da jc bila Matilda ljubica papeža Gregorja, ali verjetno to ni. Istina pa je, da je bila Matilda papežu brezmejno udana. Papež Gregor je naletel na velik odpor med du hovščino. Posebno še med tisto duhovščino, ki je živela razuzdano. Gregor je te duhovnike neusmiljeno preganjal. Saj pa je bilo tudi počenjanje teh ljudi naravnost ostudno. V Rimti je živelo več sto duhovnikov v divjem zakonu in vsa žlahta je živela na troške vernega ljudstva. V cerkvi Sv. Petra so se stražarji preoblekli za kardinale, so maševali in pobirali darila. Pred altar ji te cerkve so ponoči plesali in popivali z golimi ženskami in zgodil se je tam marsikak rop in umor. Papež je to drhal le z veliko težavo razpodil, toliko težje, ker razni kardinali niso bili dosti boljši. Vsi ti pregnani ljudje in vsi odstav ljeni duhovniki so papeža sovražili na smrt in njim se je pridružil mladi, pogumni in pametni nadškof ravenski, najhujši nasprotnik papeževih_nakan. (Dalje prih.) Ne tako izborno, kakor pred par leti. Dozdeva se mi. da imate slabejši tek, da vaše mišice ni-so tako močne, kakor nekdaj, da izgledate starejši, kot ste v resnici, yašo obličje jo velo. V se to dokazuje, da vaša kri ni čista ali ni zadosti krepka za vzdržavanje telesa, r £ Trinerjevo zdravilno grenko vino 3 1 je edino zdravilo, ki vam more pomagati, probavljunje v zdravem stanu. To zdravilo pospešuje krvotok tor ohrani organe -za Ozdravi vsaki želodec Zdravi ljudje, ki si žele ohraniti svojo zdravje, bodo prepričali se, da je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino edino zanesljivo zdravilo. Trinerjevo zdravilno grenko vino deluje Čudežno v želodcu. Daje dober tek in jo v resnici najltoljše zdravilo za želodec. Marketa Kozel Tyndall. S. Dakota. So dobi v, lekarnah in dobrih gostilnah Jos. Trlner, 7911 S. Anhland Ave. Pllsen Station Chicago, HI. Triurjevo zdravilno grenko vino je družbiiiHkozdravilo, ki vam vzdrži pri dobrem zdravju. Deluje popolnoma zadovoljno. Jakob Košič, Mamuiott, Pa. Kedar koli potrebujete kako krepčilno zdravilo za želodec, rabite Trinerjevo an-geljsko krepčnlo, edino želodčno grenčico, ki je delana iz nuravnega vina. Nobena stvar ni boljša, ako so občutite slal>e p<> leti. INajvečja Hlovenska tvrdka, EMIL RAHMAN. na 580S Centre Ave , Chicago, 111. JOHN FERBEZAR 629 S. Santa Fe Ave. PUEBLO. Priporočam rojakom svojo novo, lepo urejeno gostilno, kjer točim vedno sveže Walterjevo pivo. Iz-vrstno žganje in fine smodke na razpolago. MATIJA ERKLATEC, § 433 W. 17th St Chicago. III. - edini slov. krojač t Chicavi, •• priporoča rojakom v izde-lovanj« nove in popravljanj« : star« obleke, katera bo izgle-' dala kakor nova. > Vsa po zmerno nizkih cenah. oven azdar rojaki! "SI Blovehceni in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepo ••SALOON". urejeni »že p b. Ri aznovrstne stne druge pijaCe fin« smodke na razpolago. Potniki dobe pri meni £edn* prenočišča in dobro postrežbo. Za obilen poeet se priporoča MARTIN POTOKAK, 564 S. Centre Ave. Chicago, 111. Telefon štev. 1721 Morgan. Rojaki, ne pozabite starega prostora, John Koččlčka. *_;_£ Najbolji izmed za nesljivi fotograf 391-393 Blue Island k na vogalu Hth Pl. Zenitvanske in slike v skupinah so naše posebne specialitete. Phone Canal 287. Tvrdka VHtanov^eaa leta 1888. Ob nedeljah odprto od 9. ure dopoldne do 5. ure popoldne. )brnite se zaupno na nas ^ ^ kadar hočet« odpreti saloon 10 ali S« zmeniti za piv«. Lahko govorit« z nami v slovenskem jeziku, a naš« libera* piv« j« po en ops ko kuhano, tako, da bodeta vselej d«lali d«bro kipčljo. Kadar nimat« časa priti osebna do nas, pilit« ali UUfonirajto nam, la kar bodet« dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih in izvrstno ,d«i&ao pivo (Lager-Be«r) v steklenicah. Tel. Canal 967 ATLAS BREWING CO. 21. & Blue Island Ave. OB V ESTILOI Podpisani si usojam naznanjati p. n. občinstvu, da sem prevzel ••Saloon" rojaka Jak. Martiučica t Sumit, III. Moje načelo j« in bode vselej sprejemati rojake najnljudnejie, vsled česar n-pam, da se bode tudi meni izkazovala Usta naklonjenost, kakor mojemu prednik«. Posetnike prijatelje in c. rojake v obče zagotavljam, da bodo vsak čas postret«ai točno z izvrstnimi smodkami, svežo pivo, raznimi likerji, "Portvini", Trinerjevim rinom itd. Za zabavo novodobno kegljišče. Rojaki znanci, pri- ]. vlivali bodete vsaj čisti zrak. 0-« Summit, 111 jat«ij obiskujte me v prostih urah. Na zdarl o-o FRANK KOENIQ,