- 23 -
SOCIALNI IN EKONOMSKI VIDIKI SOLIDARNOSTI V STANOVANJSKEM
i GOSPODARSTVU SR SLOVENIJE*
Srna Maudič
Osnovni namen naloge Socialni in ekonomski vidiki solidarno-
sti v stanovanjskem gospodarstvu SE Slovenije je bil vzposta-
viti in preveriti pojmovno teoretski instrumentarij za anali-
zo stanovanjskega gospodarstva zlasti v tistih dimenzijah, ki
zadevajo uveljavljanje načela solidarnosti kot enega temelj-
nih, z ustavo določenih družbenih načel delitve.
Ker pa je bilo za dosego tega cilja potrebno najprej sploh u~
strezno sociološko koncipirati sam proces stanovanjskega gos-
podarstva, smo se v prve» delu naloge usmerili v njegovo kon-
ceptualizacijo, in sicer kot Iprocesa produkcije in reprodukci-
je prostorsko socialnih struktur za stanovanje. Ta koncept bi
naj omogočil celovito obravnavo procesa stanovanjske reproduk-
cije in njenih posameznih delov v njegovi dinamiki in odvisno-
sti od procesa celotne družbene reprodukcije.
V okviru modela, ki smo ga oblikovali, sao ta proces razvili
in analizirali v smislu enostavnih momentov produkcijskega
procesa:
1. Proces produkcije v ožjem smislu: ta moment produkcije pos-
tavlja v ospredje dimenzijo stanovanja kot grajene strukture in
v bistvu sotopada s tem, kar običajno imenujemo stanovanjska
gradnja ter spremljajoče dejavnosti. Družbena oblika, v kateri
ta proces poteka, je v tem momentu šele drugorodna in ga dife-
rencira na več tipov. Tako ne moremo govoriti o enovitem pro-
cesu produkcije, pač pa o treh tehnološko, investicijsko, or-
ganizacijsko in izvedbeno dokaj različnih tipih, ki so se uve-
x Članek je povzetek raziskovalne naloge Inštituta za sociologi-
jo pri Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani. Nosilka naloge
je avtorica članka.
-Pr-
ijavili pri nas, o družbeni, zasebni in zadružni gradnji.
Koncept družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, ki je us-
merjen k poenotenju določenih značilnosti teh tipov, se
uveljavlja šele v novejše* času.
2.	Homent distribucije: Prvi moment - produkcija v ožjem smi-
slu - je izpostavil proces proizvodnje stanovanja kot grajene
strukture. V druge« momentu prihaja v ospredje proces nastaja-
nja stanovanja kot socialno strukturirane entitete: gre za
proces razdeljevanja ustvarjenih produktov - stanovanj po dru-
žbenih zakonih in določitev posameznikovega deleža v teh pro-
izvodih. Kožno je govoriti o 5 idealnih tipih oz. mehanizmih
reguliranja distribucije: regulacija preko trga, družbeno in-
teresna regulacija, regulacija na osnovi solidarnosti primar-
nih in sekundarnih skupin, pravna regulacija (v primeru, ko
postane pravna regulacija na osnovi pozitivnega pravnega reda
avtonomna glede na ostale tipe regulacije) ter zadnji tip,
kjer distribucija sovpada s produkcijo - torej zasebna grad-
nja. Ti tipi realno ne nastopajo v čisti obliki, pač pa se
medsebojno dopolnjujejo, interierirajo in pogojujejo drug
drugega.
3.	Koment potrošnje: ta moment izpostavlja uporabno vrednost
že proizvedenega in distribuiranega stanovanje, ki postane ta-
ko predmet uživanja, rabe, uporabe. V ospredju je torej kvali-
teta stanovanja. Kakršenkoli poskus nadaljnjega razvijanja in
vsebinskega opredeljevanja te "kvalitete" (tudi preko katego-
rije potreb) nas privede do dejstva, da je ta kvaliteta realno
podvržena isti redukciji, ki (tudi v družbi prehodnega obdob-
ja) človeka kot celovito bitje reducira na delovno silo: sta-
novanje kot prostor reprodukcije človeka kot celovitega bitja
(seveda v historičnih okvirih) se reducira, sicer socialno di-
ferencirano, v "historično skladišče delovne sile", ki naj za-
gotovi njeno biološko družbeno reprodukcijo. Ker pa ta repro-
dukcija delovne sile implicira tudi trošenje drugih dobrin,
nastopi stanovanje tudi v vlogi strukturanta potrošnje, kot
potrošni subeistem. Številne so študije, ki ugotavljajo priso-
- 25 -
tnost elementov te redukcije (npr. t.i. spalne naselja) ter
opozarjajo na nujnost preseganja te redukcije.
Ti trije momenti drug drugega bistveno sopogojujejo.
Proces stanovanjske reprodukcije pa je v določenem odnosu tu-
di do procesa celotne družbene reprodukcije: od njega je od-
visen, vendar nanj tudi vzvratno vpliva. Poleg njegovega vpli-
va na pojav sociabilnosti smo v nalogi izpostavili in analizi-
rali predvsem njegov vpliv na pojav vertikalne družbene neena-
kosti. Pri tem ne gre le za vprašanja obstoja in delovanja me-
hanizmov, ki bi znotraj procesa stanovanjske reprodukcije de-
lovali v smeri zmanjševanja socialnih razlik v družbeno spre-
jemljiv obseg, pač pa tudi za to, kakšen je vpliv stanovanjske
reprodukcije kot take na nastajanje družbene neenakosti v glo-
balni družbi. Ne gre torej le za to, kako in koliko se družbe-
ne neenakosti odražajo v stanovanjski reprodukciji, ampak tudi
za to, kako se skozi njo reproducirajo oz. multiplicirajo. Mul-
tipliciranje socialnih neenakosti na področju stanovanjske re-
produkcije in preko njega smo v nalogi analizirali v dveh vi-
dikih. Prvi izhaja iz stanovanja kot grajene strukture in za-
sleduje kopičenje različnih socialnih ugodnosti oz. neugodnosti
na tej podlagi. Prostorsko gledano predstavlja skrajno obliko
take kumulacije pojav segregacije, kjer se razlikam v indivi-
dualnem stanovanjskem standardu pridružujejo tudi razlike v
možnosti koriščenja t.i. družbenega standarda, kar je, glede
na njegovo normativno usmerjenost k izenačevanju porabe na ne-
katerih stateško pomembnih področjih družbenega življenja, še
posebej kritično. Drugi vidik izhaja iz stanovanja kot ekonom-
ske kategorije in vsebuje niz različnih socialnih ugodnosti
oz. neugodnosti, ki posledično sledijo začetnim ugodnostim oz.
neugodnostim pri pridobivanju stanovanja.
- 26 -
V	drugem delu naloge sbo na osnovi podanega modela procesa
stanovanjske reprodukcije in izoblikovanega pojmovnega in-
strumentarija v grobih obrisih analizirali poglavitne ele-
mente in usmerjenost stanovanjske politike v povojnem obdo-
bju, največjo pozornost pa smo namenili procesu distribu-
cije stanovanj. V zvezi s tem velja omeniti eno izmed naj-
bolj kritičnih ugotovitev. Po podatkih, ki so nam bili na
voljo iz Statističnega letopisa SB Slovenije, smo izračuna-
li nekaj pokazateljev reševanja stanovanjske problematike
delavcev v združenem delu Sfi Slovenije v obdobju od leta
1975 do 1978. Obravnavano časovno obdobje je prekratko, da
bi mogli govoriti o stalnem trendu, vendar pa kaže na dolo-
čen pojav, ki bi ga bilo v daljšem časovnem obdobju potrebno
natančneje raziskati.
V	tem obdobju lahko opazimo padec števila vloženih prošenj
že stanovanja in kredite v absolutnem smislu, raste tudi de-
lež nerešenih prošenj glede na vse vložene; pada število re-
šenih prošenj v absolutnem smislu ter v relativnem - glede na
vse delavce ter vse vložene prošnje. Leta 1975 je prišlo na eno
rešeno 1,3 nerešene prošnje, v letu 1978 pa 1,6.
V	opazovanem času je prišlo do določenega prestrukturiranja:
med vsemi vloženimi prošnjami se je zvišal delež prošenj za
stanovanje, znižal pa delež prošenj za kredite. Rešene pro-
šnje za stanovanja v tem obdobju padajo v absolutnem in re-
lativnem smislu (tako glede na vse delavce kot glede na vse
vložene prošnje). Število nerešenih na eno rešeno prošnjo za
stanovanje se v tem obdobju poveča s 3»6 na ^,5-
Kar zadeva vložene prošnje za kredite lahko opazimo njihovo
upadanje tako v absolutnem kot relativnem smislu. V upadanju
je tudi število rešenih prošenj za kredite v absolutnem smi-
slu ter glede na vse delavce, izboljšuje pa se razmerje med
rešenimi in nerešenimi prošnjami za kredit.
- 27 -
Če nekoliko poenostavljeno vzaaeao izobrazbo, kot indikator
socialnega statva za kar so na voljo podatki iz leta 1978,
dobimo dokaj konsistentno podobo o socialno diferenciranem
reševanju stanovanjske problematike delavcev v združenem de-
lu. Ked vlagatelji prošenj za stanovanja so nadreprezentira-
ni delavci z visoko, višjo in srednjo izobrazbo ter VKV de-
lavci, podreprezentirani pa delavci z nižjo izobrazbo ter
KV in KKV delavci.
Pled delavci, ki so dobili stanovanja, so nadreprezentirani
tisti z visoko, višjo in srednjo izobrazbo ter VKV delavci,
podreprezentirani pa delavci z nižjo izobrazbo ter KV, PKV
in NKV delavci.
Kakšna je uspešnost izobrazbenih skupin v smislu deleža re-
šenih glede na vložene prošnje za stanovanje znotraj posa-
mezne skupine? Delež rešenih glede na vložene prošnje zno-
traj posamezne izobrazbene skupine je premosorazmeren z vi-
šino izobrazbe - višji pri višji izobrazbi, nižji pri nižji
izobrazbi.
Delavci z višjo izobrazbo se pogosteje odločajo za vložitev
prošnje za stanovanje kot delavci z nižjo izobrazbo, hkrati
s tem pa je tudi večja verjetnost (statistično), da bo vlo-
žena prošnja tudi pozitivno rešena. Za skupino z nižjo izo-
brazbo, zlasti pa za PKV in KKV delavce, velja obratno:
prošnje za stanovanja vlagajo v manjši meri, če pa že, je
tudi manjša verjetnost, da bo prošnja pozitivno rešena.
Presenetljivo je, da distribuciji solidarnostnih stanovanj
glede na uporabljene podatke te zakonitosti ne le ne uspeva
preobrniti, temveč ji tudi sama zapada (v letu 1978 so med
prejemnike solidarnostnih stanovanj sodile tudi "mlade dru-
žine''). Deleži solidarnostnih stanovanj med vsemi razdelje-
nimi stanovanji se pri posameznih izobrazbenih razredih bi-
stveno ne razlikujejo. Hed prejemniki solidarnostnih stane-
- 23 -
vanj v te® letu so nadreprezentirani delavci z visoko, viijo
in srednjo izobrazbo ter VKV delavci, podreprezentirani pa
delavci z nižjo izobrazbo ter KV, PKV in HKV delavci.
Kar zadeva prošnje za kredite, se za njih pogosteje odločajo
delavci višje izobrazbene skupine ter VKV in KV delavci kot
tisti z nižje izobrazbene skupine, glede deleža rešenih pro-
šenj med vsemi vloženimi pa med posameznimi izobrazbenimi
skupinami ni opaziti večjih razlik.
XXX
V zadnjem delu naloge smo skušali oblikovati pojmovno teoret-
ski model solidarnosti v stanovanjski reprodukciji. Ker ob-
stajajo večje razlike v rabi in opredeljevanju pomenske struk-
ture pojma solidarnosti - in prav na področju stanovanjske re-
produkcije je ta pojem podvržen drastični vsebinski redukciji
- smo najprej predstavili sprejeti koncept solidarnosti, ki je
bil razvit na ISU.^1'
Koncept izpostavlja poleg solidarnosti na ravni primarnih in
sekundarnih skupin (konsolidacija skupin(e) na osnovi občutka
skupne ogroženosti ali zaradi doseganja določenih ciljev na
osnovi skupnega interesa), še dve drugi specifični ravni soli-
darnosti: sistemsko-regulativno in razvojno-dinamično raven.
Njuna specifičnost je utemeljena v razredni interesni solidar-
nosti delavskega razreda na oblasti. Solidarnost izhaja iz
skupne razredne lastnine proizvajalnih sredstev in implicira	,
vzajemno ekonomsko in družbeno odgovornost med posameznimi
subjekti združenega dela.
_ oc. _
— J
Bazvojno-dinamična raven solidarnosti implicira proces kon-
solidacije ljudi in skupin v družbenem gibanju k normativno
določenim dolgoročnim globalnim ciljem socialistične družbe.
Sistemsko regulativna raven oz. funkcije solidarnosti impli-
cira tisto pomensko vsebino, ki jo zastavlja Ustava SE Slo-
venije. Ustava namreč pri doseganju temeljnega družbenega
cilja, (po Kardeljevi formulaciji)^^, da "socialistična
družba mora usklajevati različne interese delavskega razreda
tako, da ohranja celoto, stimulira produkcijo in delo in v
tem procesu zmanjšuje socialne razlike", pripisuje solidar-
nosti naslednjo vlogo:
"Ti «motri se uresničujejo z nenehnim izboljševanjem življe-
njskih razmer in delovnih pogojev s tem, da se na temeljih
vzajemnosti in solidarnosti premagujejo razlike, ki izvirajo
iz materialne nerazvitosti in drugih neenakih možnosti za ži-
vljenje in delo ter onemogočajo in odpravljajo razlike, ki ne
izvirajo iz uporabe načela delitve po delu."
Solidarnost na sistemsko-regulativni ravni je torej ustavno
določena kot mehanizem, ki naj zagotovi čimbolj izenačene
delovne in življenske pogoje na strateško pomembnih področjih
družbenega življenja, izenačuje startne možnosti za vse, zma-
njšuje zgodovinsko nastale socialne razlike, ki ne izvirajo
iz uporabe načela delitve po delu, in zagotovi določen mini-
mum socialno ogroženim skupinam.
Na osnovi takega razumevanja pojma solidarnosti smo obliko-
vali pojmovno teoretični model solidarnosti v stanovanjski
reprodukciji.
«
Solidarnost na stanovanjskem področju je pojmovno podvržena
isti redukciji, kot pogosto tudi sam pojem solidarnosti, na
tisti njegov del, ki implicira zagotavljanje pomoči oprede-
ljenim socialno ogroženim skupinam.
Že S. Šuvar je opozoril, da je taka pojmovna redukcija ne*le
nezadostna in se z njo ne moremo zadovoljiti, temveč da je
na določen način tudi zavajajoča - zamegljuje bistvena pro-
tislovja na tem področju:
"Stanovi za radnike več se podižu prikupljanjem neke vrste
milostinje, kao da baš radnici ne stvaraju društvena materi-
alna bogastva, koja im se u društvenoj preraspodijeli otima-
ju. Zar doista nije smiješno da jedno socijalističko društvo
mora pribjegavati načelime karitativnosti i mecenatstva da
bi rješavalo radničke životne probleme? (...) Dok god se tak-
va načela primjenjuju to je jasan dokaz da u korijenima dru-
štva postoje duboke socijalne nejednakosti i da eksploatacioni
( Ђ")
sistemi nesmetano funkcioniraju."wy
Pojmovno polje "solidarnost v stanovanjski reprodukciji", ki
smo gs v pričujoči nalogi skušali formalizirati do ravni mo-
dela, predstavlja medsebojno aplikacijo, križanje pojmovnih
polj "stanovanjske reprodukcije" in "solidarnosti", kot sta
konceptualizirani. To pojmovno polje je heterogeno in notra-
nje razčlenjeno. Formalno ga je možno podati v obliki matri-
ke, katere ena dimenzija predstavlja stanovanjsko reprodukci-
jo s tremi momenti in njihovimi strukturnimi elementi, druga	«
dimenzija pa solidarnost s tremi nivoji: solidarnost primar- -
nih in sekundarnih skupin, sistemsko regulativni in razvojno J
-dinamični nivo. Vsebino posameznega polja matrike je možno
določiti v dveh smereh. Prvi zadeva delovanje principa soli-
darnosti v okviru procesa stanovanjske reprodukcije, drugi pa
vpliv procesa stanovanjske reprodukcije in njegovih posamez-
nih elementov na uveljavljanje principa solidarnosti v glo-
balni družbi. V nalogi smo skušali nakazati možne vsebine po-
sameznih polj - vsebinskih sklopov, posebej pa smo izpostavi-
li in razvili enega med njimi - delovanje sistemsko-regulativ-
nega nivoja solidarnosti v stanovanjski reprodukciji.
Omenili smo že, da se sistemsko-regulativna vloga solidarno-
sti pogosto reducira le na pomoč določenim socialno ogroženim
skupinam. Prav zaradi te redukcije je posebej potrebno pouda-
riti tisto vsebino solidarnosti, ki predstavlja omejevanje in
odpravljanje razlik, ki ne izvirajo iz uporabe načela delitve
po delu. V zadnjem času, v zaostrenih pogojih gospodarjenja,
se namreč poudarja nevarnost, da bi se solidarnost kot soci-
alno-izravnalni mehanizem izrodila v nekakšno splošno zmanj-
ševanje socialnih razlik, v nekak egalitarizem, ki bi bil v
nasprotju z načeli delitve po delu in bi ga ogrožal - t.i.
lažna oz. laži solidarnost . Vse prepogosto pa se pozablja
na neko drugo skrajno nevarnost: da bi tudi opustitev ali ne-
dosledno izvajanje načela solidarnosti prav tako ogrozila uve-
ljavljanje načela delitve po delu s tem, ko ne bi odpravljala
razlik, ki ne izhajajo iz dela. Solidarnost kot načelo delitve
torej ne sme ogrožati razlik, ki izhajajo iz dela, vendar pa
mora ogrožati razlike, ki ne izhajajo iz dela. Nevarno je, da
bi izključno opozarjanje na prvo nevarnost - odpravljanje so-
cialnih razlik, ki izhajajo iz načela delitve po delu - izri-
nilo v pozabo tudi drugo nevarnost: ohranjanje in večanje so-
cialnih razlik, ki ne izhajajo iz dela. Prav na stanovanjskem
področju je to posebej aktualno, saj gre za vprašanje možno-
sti povečevanja socialnih razlik preko področja stanovanjske
reprodukcije v smislu kumulacije socialnih (ne) ugodnosti.
Foleg že omenjenega pojava segregacije kot oblike take kumula-
cije velja opozoriti še na drugo ocliko, ki zadeva stanovanje
kot ekonomsko kategorijo.
_ 7P -
Če postavimo v medsebojni odnos osnovni družbeni mehanizem
delitve dohodka, ki izhaja iz "distribucije proizvodnih po-
gojev" , in stanovanjsko politiko (dodeljevanje družbenih sta-
novanj in kreditov) kot pogojno posebni mehanizem redistribu-
cije, se, nekoliko poenostavljeno, postavlja vprašanje narave
tega odnosa: ali je "stanovanjska distribucija" prvi premo-
sorazmerna, ji čorej sledi in jo ojačuje, ali obratno soraz-
merna?
Ali torej socialne razlike odraža, zmanjšuje ali poglablja?
Ali je stanovanje samo eden od privilegijev določenega druž-
benega sloja (višji izobrazbi in višjemu dohodku, večji dru-
žbeni moči se pridržuje še večje, bolj kvalitetno stanovanje
na ustreznejši lokaciji; dobljeno pod ugodnejšimi pogoji;
hitreje, z večjo možnostjo, da gre za družbeno stanovanje;
ali pa z večjo možnostjo višjih kreditov, kar je pri obstoječi
stopnji inflacije še posebej ugodno) katerega zagotovitev in
vzdrževanje predstavlja relativno in absolutno manjše finančno
oz. psihofizično in časovno breme, tako da v večji meri omogo-
ča nadaljnje izobraževanje, večjo stopnjo družbeno-politične
aktivnosti, več časa za boljšo socializacijo otrok, večjo mo-
žnost pridobivanja večjega dohodka zunaj dela itd., s čemer
se ta krog privilegiranosti ojačuje. Nižjemu dohodku, nižji
izobrazbi, manjši družbeni moči pa se pridružuje manjša mož-
nost priti do družbenega stanovanja, možni so nižji krediti
in s tem v zvezi manjša korist od inflacije, zato pa je rela-
tivno večje finančno breme, še posebej pa večji psiho-fizični
angažma pri nabavi oz. gradnji ter seveda manjše možnosti do-
datnega izobraževanja, družbeno-politične aktivnosti, manj ča-
se za socializacijo otrok itd., kar spet ustvarja negativni
ojačujoči se krog podprivilegiranosti za drug sloj.
Na to vprašanje seveda ni možno dati enovitega odgovora in je
to seveda stvar analize in empiričnega raziskovanja, ki naj
izpostavi "kritične mehanizme" in socialne skupine.
_ 77 _
Druga nakazana smer analize zadeve podaljševanje oz. omejeva-
nje socialnih razlik v sfero stanovanjske reprodukcije.
Vprašanje omejevanja socialnih razlik v sferi stanovanja oz.
njihovega ohranjanja v okviru družbeno sprejemljivih razlik,
je utemeljeno v dvojni naravi stanovanja.
V procesu distribucije stanovanj, kot smo to že nakazali, pri-
haja na dan dvojna narava stanovanja kot ekonomske in socialne
kategorije. Menjalna vrednost stanovanja nastopa kot element
v sistemu celotnega plansko-tržnega mehanizma in se podreja
njegovim zakonitostim. Hkrati nastopa stanovanje kot bistveni
element oz. pogoj kvalitete življenja in socialne varnosti in
je kot tako neogibno predmet družbene skrbi, ki presega le
tržno logiko.
Ker pa gre pri stanovanju oz. njegovi ceni za neprimerno večji
delež v strukturi porabe, kot pri ostalih potrošnih dobrinah
in pri večini elementov t.i. družbenega standarda, je ta dvoj-
nost prav pri stanovanju najbolj zaostrena in družbeno občut-
ljiva. Če bi šlo samo za delovanje tržnih zakonitosti, bi se
"distribucija proizvodni h pogojev" direktno podaljševala in
preslikavala v "distribucijo življenjskih pogojev", tako pa
so med njiju vnešeni določeni družbeni korektivni mehanizmi,
ki naj bi to podaljševanje omejili in delovali v smislu ize-
načevanja življenjskih t.i. stanovanjskih pogojev po defini-
ranih družbenih kriterijih.
Tisti del mehanizmov znotraj celotnega procesa stanovanjske
reprodukcije, ki je eksplicitne namenjen temu oz. še nekoli-
ko ožje, pomoči socialno ogroženim, si je tudi prilastil ime
solidarnosti, ki pa jo vse pogosteje nadomešča pojem "družbe-
ne pomoči".
_ 77 _
Solidarnost je v sedanjem sistemu namenjena naslednjim kate-
gorijam: upokojencem, invalidom, borcem NOB, delavcem z niž-
jimi dohodki. Z novim zakonom o stanovanjskem gospodarstvu
so iz te kategorije izločene "mlade družine". Poleg teh ka-
tegorij prebivalstva pa solidarnost zajema tudi določene og-
rožene kategorije in se kaže v (delnem) subvencioniranju sta-
narin. Tu gre za nivo občine, kjer se tudi zbirajo in distri-
buira jo obvezni prispevki v te namene.
Poleg tega se pod nazivom solidarnosti zbirajo in usmerjajo
določena stanovanjska sredstva na nivoju republike za odpra-
vljanje regionalnih razlik.
Neposredne učinke teh delnih mehanizmov bi bilo potrebno na-
tančneje analizirati', sploh pa njihovo težo v primerjavi s
socialnimi učinki drugih mehanizmov v procesu stanovanjske
reprodukcije.
Vendar za vprašanje uspešnosti oz. neuspešnosti mehanizmov
omejevanja socialnih neenakosti oz. njihovega ohranjanja v
družbeno sprejemljivih okvirih ne zadostuje le analiza de-
lovanja tistih delnih mehanizmov, ki so eksplicitno temu na-
menjeni, ampak je potrebna analiza sploh celokupnih učinkov
vseh mehanizmov in njihovih elementov na možnosti ostvarja-
nja pravice do stanovanja posameznikov in družbenih skupin.
Potrebno bi bilo te mehanizme analizirati v kontekstu posa-
meznih momentov procesa stanovanjske reprodukcije ter izpo-
staviti tiste "kritične" točke, v katerih ti mehanizmi delu-
jejo (nekontrolirano?) socialno diferencirano in socialno
diferencirajoče mimo ali v nasprotju z načeli delitve po delu.
V zaključku naloge smo izpostavili in operacionalizirali ne-
kaj problemskih sklopov, ki v okviru te tematike terjajo na-
dalnje empirično raziskovanje.
- 35 -
-*
OPOMBE:
■C - «,
(1)	Janez Dokler: Solidarnost kot družbeni projekt, ISU,
Ljubljane 1979
(2)	Edvard Kardelj: Problem naše socialistične graditve, str.
163	f ;
(3)	Stipe Šuvar: Izmedju zasedka i megalopolisa; Zagreb, 1973
str. 154,159