Posamezna Številka 30 vlnarfer. Siev. 113. V Ljubljani, v petek dne 30. maja 1919. LefO L VEČERNI Am ta tete bto . K 60-—, u poi leta . K 30-—„ . „ l«Ut lota . „ o.—, . «1 oiasoc . fcMattto ta upravniStoo: Kopitarjeva ulita itn. C - Telefon {tor. 50.....................................—* NEODVISEN DNEVNIK Inseratl; Enostoipua petitvrsta (72 mm Stroki ta S Ml »boka aS n|a prostori za enkrat p« K P20. — Poslano: Enostolpna petttnsta K f—. — uhaja vsak da«, Iznamii nedelje la praznike, ob 1 ari popoldne Osuobojenje Koroške. Plačilo za nemška grozodejstva. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 28. maja ob 22. uri poluradno: V začetku tega meseca so Nemci iz Koroške brez vsakega povoda napadli in pognali naše maloštevilne posadke iz Slovenske Koroške ter prekoračili na ta način demarkacijsko črto. Vsi naši poizkusi, da bi jih mirnim potom pripravili do tega, da zapuste našo očetnjavo, so ostali brezuspešni. Za časa pogajanj in tudi potem so Nemci obdelovali ▼sak dan naše predstraže z artilerijskim strojniškim ognjem in jih izzivali. Tega stanja nismo mogli dalje trpeti, zlasti ne surovega postopanja z našimi brati v zavzeti Slovenski Koroški. Iz teh razlogov smo bili primorani, osvoboditi naše brate z oboroženo silo in pregnati mrzkega sovražnika z naše svete zemlje. Našim hrabrim vojakom je bilo zaukazano danes za-. rano, da napadejo sovražnika. Ta napad se j razvija uspešno v vseh smereh in na mno-j gih mestih se Nemci v neredu umikajo, j mečejo proč orožje in prepuščajo našim { topove in ujetnike. General Smiljanič v Sinčivesi. Ljubljanski dopisni urad poroča dne 29, maja ob 18. uri iz uradnega vira; Danes dopoldne je general Smiljanič posetil Sinčoves, Prebivalstvo je navdušeno po- zdravilo generala in mu izreklo zahvalo za osvoboditev od nemško-koroškega terorja. Osvobojeni krap. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 29, t. ni. ob 21. uri 30 minut poluradno: Naše hrabre čete so s prirojenim jim navdušenjem zlomile vsak neprijateljski odpor in so dosegle Dravo. S tem so rešile »aš težko mučeni narod na Koroškem od nasilja in trpinčenja pobesnelih Nemcev in so zopet prinesle svobodo Spodnjemu Dravogradu, Guštanju, Pliberku, černi, Železni Kaplji, Sinči vesi, Galiciji itd. še enkrat se je skupno prelivala kri Srbov, Hrvatov in Slovencev za celokupno ujedtnjeno domovino. Določitev naših mej se bliža koncu. Posebno poročilo »Večernemu listu«. m Belgrad, 30. maja. Iz poučenih parlamentarnih krogovv javljajo, da bo v ponedeljek padla v Parizu končna odločitev v vprašanju mej naše države, kako? tudi našega spora z Italijo. Hemci za jugoslovanski Temešvar. Posebno poročilo »Večernemu listu«, m Belgrad, 30. maja. Iz Temešvara poročajo, da zahteva povodom skorajšnje odločitve o usodi Temešvara vse nemško časopisje izvedbo plebiscita, kakor je to zahtevala tudi naša delegacija v Parizu. Vsi temešvarsld listi razpravljajo o usodi mesta, ki se ima določiti na mirovni konferenci. Zadnje vesti poročajo, da so se vsi Nemci v Banatu izrekli za, to, da se Temešvar priklopi Jugoslaviji, Naše čete na Koroškem so dosegle Dravo, ko so zlomile na celi črti odpor nemških čet, S precejšnjega dela svete zemlje našega Korotana je pregnan sovražnik, ki je trpinčil in mučil naše ubogo koroško slovensko ljudstvo. Kratka so poročila, ki jih dobivamo, Z napetostjo zasleduje naša javnost dogodke, ki se vrše, in posebno razumljivo je živo zanimanje koroških bratov, ki žive med nami kot begunci. Večina se jih že pripravlja za odhod domov. Domača zemlja jih kliče. Dobro vedo, kaj jih čaka doma. Opustošeni domovi, izropani hlevi, uničeno premoženje. Mnogoteri izmed svojcev, ki ni mogel pobegniti, zdihuje v nemškem jetništvu ali pa je postal žrtev nemške podivjanosti. In vendar je veselo njihovo razpoloženje. Vračajo se domov na svojo svobodno grudo. Slovenska gruda, ohranila nam je, kar je na Koroškem slovenskega, kljub vsem težavam in neznosnemu trpljenju. Ta slovenska gruda je tista vez med rodovi dedov in med rodovi potomcev, ki oživlja med slovenskim kmetom na Koroškem narodno zavest in prepričanje: Svobodna slovenska zemlja je bila nekoč to, ne dajte, da zapade sedaj večnemu robstvut Središče južnega slovanstva je bila nekoč ta sveta zemlja Korotana, danes pa komaj mejnik, najskrajnejši in najsevernejši, naše posesti. In vendar ostane ta z«tnl)a bistven del jugoslovanstva. Za to nam je porok dejstvo, da se danes vsa tri plemena osvobojenega naroda bore za svobodo lega tako teptanega Korotana. Prinašali smo poročila o nemških to-lovajstvih na Koroškem, Tisto žalostno poglavje bo sedaj končano. Priče sedanjosti so bile one strašne tožbe in priče preteklosti slovanstva so, pričajoč nam še danes na našem živem telesu, kako je nemštvo v minulih stoletjih z ognjem in mečem iztrebljalo v Korotanu naš rod. Naj bi preizkušnje sedanjega časa bile zadnjef In iz te prelite junaške krvi naj bi zrastla močna naša svoboda in mir in pravica svobodnega koroškega slovenstva in vsega jugoslovanstva! Vprašanje Reke — rešeno. i Du' Pariz, 28. maja, (ČTU) Teritori- i darsko stališče tega mesta L'. ■ Cao~ K*1 ^rrcšanje Reke jc rešeno. Gospo- ' veljavno določeno. Spor med Italijo in Jugoslavijo. L Dl J Beigrad, 29, maja. Iz Londona javljajo, da je tukaj 21, t. m. Sir Arthur Evans, znani specialist za jadransko vprašanje, imel v narodno liberalnem klubu konferenco o sporu med Italijo in Jugoslavijo. Govornik je kritiziral Sotminovo po- Rumuni LDU Bukarešta, 29, maja. Romunska agencija »Dacia« poroča, da je vest, pc kateri bo del Banata pripadel kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev, izzvala protestni pokret med Romuni, Romunska vlada je zapretila, da odpokliče svoje delegate iz Pariza, ako se ne spremeni odlok konference. Zaeno bi v tem primeru odstopila sedanja vlada in bi nastopila provizorna vla^a. LDU Beigrad, 29, maja. Iz Bukarešte poročajo, V nedeljo je bila tukaj pred gledališčem javna skupščina. Opoldne je prišlo pred naše poslaništvo 40 vojakov z enim častnikom in 6 policijskih komisarjev. Poslaništvo, kakor tudi vse sosednje ulice so zastraiili vojaki. Na meetingu, ki litiko proti Jugoslaviji za vojne in rekel, da se je Italija vedla kakor osvajač, ki se vojskuje obenem zoper Jugoslavijo in zoper Nemce. Sedaj je Italija postala manda-tarska država; po podpisu premirja jc šla dalje, nego je bilo t^eba. groze. je bil očitno inspiriran po roniuski vladi, je bilo mnogo govornikov, ki so govorili proti Srbiji. Množica jc klicala: »Doli s Srbi, ki pozabljajo naše pomoči!« Manjši del je prišel pred poslaništvo, toda vojaki so ga odpodili. m Beigrad, 30. maja^ Romunska korespondenca »Dazia« javlja iz Bukarešta: Vest, da je mirovna konferenca sklenila, priznati del Banata Srbiji, jc izzvala med Romuni protestno gibanje. Kakor se čuje, namerava Romunija za ta slučaj odpoklicati svojo delegacijo iz Pariza, Obenem bo odstopila tudi sedanja vlada in bo prevzela vladne posle začasna vlada pod vodstvom Tomi Daliana ali generala Vajvo Jakoša. Narodno predstavništvo. Posebno poročilo »Večernemu listu*. m Beigrad, 30, maja. V sredo se pri? čno binkoštne počitnice narodnega pred* stavništva, ki bodo trajale 8 dni. Po počitnicah bo narodno predstavništvo v junije rešilo vse zakonske načrte o polnoletno* sti, državljanstvu, poslovniku in davku n» vojne dobičke, nakar bodo meseca jul«/® zopet parlamentarne počitnice. Finančt« odsek bo medlem obravnaval zakonsko predlogo državnega proračuna, nakar boi v avgustu narodno predstavništvo razpravljalo o državnem proračunu. iz demokratskega kluba. Posebno poročilo »Večernemu listu«. m Beigrad, 30, maja. Poslanci dr. Dušan Beleš, dr, Bogdan Medakovič, dr. Gav-rilo Manojlovič, bivši ban Mihajlovič >0 Vazo Muačevič so izstopih iz dernokratsk® stranke. Vzrok njihovemu odstopu •—■ nezadovoljstvo radi stališča demokratskega kluba napram narodno gospodarski® vprašanjem, _ Dobaja premoga m Jugoslavijo. LDU Lyon, 29. maja. (Brezžično.) Vrhovni gospodarski svet mirovne konferen-ce je imel pod predsedstvom lorda Cecil* svojo dvajseto sejo. Obravnaval je vprašanje, kako naj bi se uredilo nadzorovanje prometa na Renu po uveljavljenju mi-(tt rovne pogodbe. Dal je navodila komisiji za prometna sredstva in prometna pota* i kako naj izdela načrt za ureditev prometa na tej reki; glavni namen ureditve naj bi bil, omogočiti deželam, ki rabijo to prometno pot, da uživajo pri tem čim največ je ugodnosti ' v gospodarskem ozir«. Vrhovni gospodarski svet jc sklenil s pri" držkora naknadne ratifikacije po beograd-ski vladi dogovor za izvoz živil iz Banata v sosednje dežele v zameno za premog katerega naj bi dobavljali premogovnik* Transsilvanije. Razen tega jc naprosil vrhovni gospodarski svet zvezo društev Rdečega križa, naj bi veljale odredbe glede dobavljanja sanitetnega materiala v' jugovzhodno Evropo tudi za severno Ru-“ sijo. Ukrenili so tudi vse potrebno, da' onemogočijo Nemcem vse poizkuse, nasprotovati intencijam mirovne pogodbe nat ta način, da poizkušajo izvažati v nevtralne države kolikor mogoče velike množine barvnih in kemičnih snovi. Odsek za pomorske transporte, ki je bil podrejen vrhovnemu gospodarskemu svetu, se odpravi, ker prevzame njegove posle novo ustanovljeni medzavezniški odsek za pomorske transporte, ki ima svoj sedež v Londonu in je tudi organ vrhovnega ge spodarskega sveta. Upor v Cangrariu proti entenfi. LDUBeJgrad, 29, maja. Iz Konstance se javlja, da je bila v Carigradu velika no-buna proti ententnim četam. Upor jc udu* Sen, vodje so ustreljeni Mažari pred Košicami. LDU Bratislava, 29. maja, (ČTU) i da so Mažari zavzeli Košiče, jc popolno-Vest, ki jo prinašajo dunajski listi, češ * ma izmišljena. Finančna določila mirovne pogodbe z Heretik® Avstriio. LDU Lyon, 29, maja, (Brezžično,) Komisija za obnovo, kateri so bili prideljeni general Smut* in mr. Keyne (Velika Britanija) ter Loucheur in Tardieu (Francija), bo izdelala v najkrajšem času finančne klavzule mirovne pogodbe z Nemško Av- Vzroki svetovne vojne. so se prejšnja domnevanja uresničila. Dunajska in berlinska vlada sta torej igrali neodpustno, zločinsko komedijo, — »Največjo komedijo, ki jo pozna svetovna zgodovina«, (kakor se tako radi izražajo nemški diplomatje), ko sta trdili, da oni in njuni narodi niso mogli obvladati razkače-nosti radi umora nadvojvode. Vsa gonja nemško-avstrijskega časopisja v mesecu juliju 1914 proti Srbiji in vse klicanjc po osveti, ni bilo nič drugega, kakor manever, ki naj bi zakril premišljenost, s katero je bila vojna izzvana. Ko je nemški narod dopustil razširjanje te gonje po Časopisju, ko se je z bojevitimi manifestacijami tudi sam udeležil hujskanja, ko je vdrl kakor povodenj v Belgijo in Francijo, tedaj sc je pri-družil prostovoljno nasilnemu napadu, čigar namero in kolovodje bi bil mogel razkrinkati z največjo lahkoto. LDU Lyon, 29. maja. (Brezžično.) Zelo značilno je, da prihajajo prav v trenutku, ko si prizadevajo nemški delegatje, odvaliti odgovornost za vojno od Nemčije, ravno jz Nemčije zanimiva odkritja o odgovornosti. List »Gazette de Francfort« posnema iz Hsta »Deutsche Politik« bistveno vsebino avstro-ogrske spomenice, ki je služila kot podlaga usodepolncmu paktu, čigar določbo so morale izzvati vojno. Ta Somenica je spremljevala pismo cesarja anca Jožefa I. Viljemu II., kjer razlaga avstrijski cesar nemškemu vzroke, zakaj je monarhija prisiljena, poteptati Srbijo. Noben dokument ne osvetljuje bolje mišljenja naož, ki so povzročili svetovno vojno. Spomenica je bila sestavljena pred umorom nadvojvode Franca Ferdinanda v Sarajevu* Pristavili so ji samo nekak postseriptum, kjer omenjajo atentat in pripominjajo, da strijo, v kolikor se te nanašajo na države, ki so nastale na ozemlju bivše monarhije oziroma zasedle njene dele, nanrfreč Čeboslovaška, Jugoslavija, Poljska in Romunija. Proglasitev renske republike. LDU Nauen, 29. maja. (Brezžično.) Po "Sina dalje jasnejših poročilih, naj bi se bila * torek opoldne v Koblenzu proglasila *«nska republika. Vsled teh poročil se je pričela v Kolnu generalna stavka. Delavci so zapustili obrate, cestna železnica je ■ustavila promet. Na velikih obhodih, kadrih se je udeležilo 10.000 ljudi, je protestiralo delavstvo proti proglasitvi renske republike. Manifestacija prihaja od orga- LDU Lyon, 29, maja. (Brezžično.) V fistu »Temps« z dne 28, maja opisuje general De la Croix podrobno, kako je silni pritisk zmagovitih zavezniških čet končno a?cmil odpor nemške armade ter jo prisilil h kapitulacij: z dne 11, novembra, Splo žna ofenziva zaveznikov, piše generalisi-mus, se je pričela dne 18, julija in se je nadaljevala brez presledka, je naposled med 10. in 20. oktobrem prisilila sovražnika, da se jel umikati na vsej črti med morjem in reko Meuse, Tri istočasne ofenzive zaveznikov so povzročile, da je sovražnik v nekoliko dneh porabil vse svoje rezerve, nakar ni imel drugega izhoda, ka kor da se začne umikati in da poprosi za premirje ter na ia način poizkusi preprečiti popoln razsul, oziroma ga vsaj nekoliko zavleče. Vrhovno poveljništvo zavezniških armad je slutilo že naprej ia polom ter je računalo popolnoma pravilno. Bilc fflu'je znano, da se 'c med 20. septembrom ir 2C. oIr'r\-rrm udclef/!o fcerbe 139 nemških divizij, dočim je znašalo ce^kupno -Gospodarski odncša;i met* muKo »n liiposlav*^. ✓ (Posebno poročilo »V ečernemu listu«.) m BelfSrad, 3C. maja. Iz Bukarešta jaylnjo, da bo te dni odpotovala v Bel-firad rumunska komisija, ki ima nalogo, stopi ti v dogovor z našo vlado zaradi go-Svcaarskih zvez med cbeira držrivama, »ko medtem ne nastanejo druge ugodne razmere, PcPski ?astcmnik? w iww*?n$*VH. LDU I/yon, dne 29, m a‘a, (Brezžično.) Kakor poročajo iz Varšave, je imenovala poljska vlada za zasternike v irozemsivu-Dsiowskega v Parizu, Szembeka v Lcndo- Skironzita v Rimu Kcwalskega v Vatikanu, grofa Adama Tarnovrskefa (bivšega avstro-očrskega poslanika v Washing-teru) v Tokiu, člana poljske delegacije v Parizu Piltza za zastopnika v Bvkarešti in kneza Kazimierza Lubomirskega v 'V&ashingtonu. v Sfezila republik?. l.DU Moravska Ostrava, 29 maja. fCTU) Kakor poročajo poznanjski listi, so N«mci v Gornji Šlezlji koncentrirali 100 nizacij, pa tudi druge organizacije nasprotujejo renski republiki, V resoluciji izjavljajo, da se vprašanje renske republike ne da določiti s političnim pučem, ravno tako pa tudi ne z obrambno stavko. Merodajni morejo biti le izvoljeni zastonpiki ljudstva, za katere se je v tem vprašanju mogoče postaviti. Večina ljudstva obsoja tako postopanje v Koblenzu v času, ko gre za sprejem ali odklon mirovnih pogojev. število nemških divizij 191, Sovražnik je moral vreči v bitko tudi vse rezerve, ki jih je imel v Alzaciji-Loreni. Tako je njegov položaj postal skrajno kritičen. Tedaj je maršal Foch sklenil, izvršiti odločilni udarec. Napad se je imel pričeti v Loreni v smeri reke Saare. Posledica tega bi bilo ogrožanje linije, po kateri bi se morala umikati sovražnikova glavna sila. Ker Nemci, kakor rečeno, niso imeli nikakih rezerv več, in ker so v nemškem zaledju na"tal prometne razmere, ki so onemogočale vojaške transporte, je nemško vrhovno vodstvo izgubilo vsako možnost manevriranja ter je bilo prisiljeno h kapitulaciji, Kdor je videl, kakšna panika in gneča je nastala med nemškim umikanjem na nekaterih prehodih, si je lahko predstavljal, kake popolno bi bilo uničenje nemške armade Šele v primeru, ako ne bi se pravočasno sklenilo premirje in bi se obenem prijela omenjena odločilna ofenziva v Loreni. ♦5bp* vojakov in hočejo Gornjo Šlezijo pro-g'asiti za republiko, oko nemška vlada podpiše mnovno pogodbo. LDU Lyon, dne 29, maja. (Brezžično.) Polkovnik Boyle pojde v kratkem v Romunijo kot pooblaščenec kanadske misi:e v Londonu, V Romuniji bo vodil razdelitev blaga, ki ga je poslala Kanada Romuniji in ki je neobbodno potrebno za obnovo le države. Polkovnika spremlja več izvedencev. V Bukarešti bo otvoril pisarno, ki bo priskrbovala kanadskim tevarnar-em potrebne informacije. Kanada je že dovolila Romuniji primerno posojilo. Demonstracij angleškega in mc-riškega brodovfa proti Hemcem. LDU Gdansko, 29. maja, (ČRJ) V Gdansko je dospela eskadra ameriških in anjfl;.sk:h voinih ladij ter je izkrcala po-saako, Brodovna demonstracija na) Nemcem ptedoči odločno namero enlenle, ako Nemčija ne podpiše mirovne pogodbe. Z enakim namenom je ententa ladje poslala v Hamburg. Vojaška atašeja angleškega in amerikanskega poslaništva v Varšavi sta odpotovala v Gdansko, da pripravita izkrcanje ententnih čet. Amerika obdrži nemške ledje. LDU Lyon, 29. maja, (Brezžično.) Kakor se govori v washingtonskih političnih krogih, bodo Zedinjene države na podlagi posebnega dogovora med aliiranimi in aso-ciiranimi državami obdržale vse nemške ladje,^ ki so jih bile zasegle tekom vojne v ameriških pristaniščih. Zahteve Italije v Afriki. LDU Lyon, 29- maja, (Brezžično.) Odbor, ki mu predseduje lord Milner in ki mu pripadata kot člana tudi Henry Simon, francoski minister za kolonije ter Crespi kot zastopnik Italije, se je po večdnevnem odmoru sestal v sredo popoldne k seji. Razpravljal je o zahtevah, ki jih stavlja Italija v Afriki na podlagi člena 13, londonskega pakta. Zahteve luksenburške, LDU LyOa, 29, maja, (Brezžično,) V luksemburški zbornici je izjavil državni minister Reuter, da je vlada pripravljena odpotovati drugi teden v Pariz, kjer bo izrazila pred mirovno konferenco želje luksemburškega naroda, ki hoče obdržati svojo samoupravo in želi skleniti gospodarsko zvezo s Francijo in z Belgijo, "ali, ako bi bilo to nemogoče, začeti pogajanja z obema državama, da spozna njune pogoje. Vlada namerava tudi zahtevati, naj se pripusti luksemburško k zvezi narodov, Po zelo burni razpravi je zbornica sprejela predlog poslana Thorna, k iizraža nado, da bo vlada dosegla v Parizu izpolnitev vseh želja luksemburškega naroda. ljudska kopališča. Posebno poročilo »Večernemu listu*. m Belgrad, 30. maja. Narodnemu predstavništvu bo predložen poseben zakon, po katerem bodo morala vsa večja mesta in občine tvoriti ljudska kopališča. Koliko državnega posojila so podpisali! trgovci-dobavitelji, ki so se, oproščeni vojaške dolžnosti, povzpeli do blagostanja? 11 k Družba sv. Mohorja svojim cenjenim članom naznanja, da so ji oblasti tiskarno zopet otvorile in popolnoma prepustile danes, dne 20. majnika. Tisk družbenih knjig se neovirano nadaljuje. Poštna naročita od meseca marca nam dohajajo šele zdaj, Vpisalne pole se lahko pošiljajo naravnost sem v Celovec, denar pa Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani. k Umrl je, kakor poročajo iz Belgrada, poslanec Kufrin, župnik v Belovaru. k Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo je v svoji 13, seji z dne 27, maja sklenila, da se prosilcem za demo-bilizacijsko blago, ki so na katerikoli način zapleteni pri razpečavanju, neupravi- Kako se le zlomil odpor nemške vojske. ienih prodajah ali prilastitvah demobili-zacijskega materijala, toliko časa ne dodeli nobenega blaga, dokler ni njih udeležba na takih kupčijah sodnijsko ali kako drugače izčiščena. Takim prosilcem že odkazano blago se v nobenem slučaju ne rezervira in tudi komisija ne prevzame dolžnosti za poznejšo dodelitev, tudi če se izkaže nedolžnost prosilca. k Novi šolski tečaj na podkovski šoli slov. kmet, družbe v Ljubljani, sc prične dne 1. julija 1919. Kdor želi vstopiti, naj vloži do 15. junija t, 1, prošnjo za sprejem, ki naj ji priloži: 1. krstni list, 2. domovinski list, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. učno spričevalo, 5, nravstveno spričevalo. Sinovi siromašnih starišev, ki hočejo prositi za podporo, naj predlože tudi ubožni Kst. k »Jugoslovanska pomorska Matica«. Dne 18. t, m. so v Dubrovniku jugoslovanski pomorščaki in prijatelji morja osnovali društvo »Jugoslovanska pomorska Matica«, ki naj druži in ujedinjuje vse jugoslovanske pomorščake in osebe, ki se zanimajo za pomorstvo. Sedež društva naj bi bil v katerikoli primerni luki jugoslovanske države. Društvo naj proučje socialne in gospodarske odnošaje pomorcev in ribičev, naj zastopa njih interese ter naj skrbi za njih splošno, narodnoprosvetno in strokovno izobrazbo, obenem naj vzbuja zanimanje za pomorstvo v najširših krogih jugoslovanskih, ne samo v tistih, ki bivajo v notranjosti dežele. Takoj prvi dan je v društvo stopilo 80 pomorskih častnikov trgovske kakor tudi vojne mornarice ter plačalo po 200 kron utemeljnine. Če se bodo tudi drugod člani priglašali v zadostnem številu in društvo finančno dobro podpirali, mu bo kmalu mogoče začeti z izdajanjem lastnega glasila »Naše Morje« in otvoriti delo za narodne koristi. Sedaj razpošilja to društvo rodoljubom poziv za pristop, naglašajoč važnost morja za državo. Obrača se do posameznikov, ki vedo ceniti pomen urejenega pomorstva za pro-tvit države, kakor tudi do občin s prošnjo, naj društvo podpro in da naj mu hkrati sporoče svoje posebne želje in nasvete. Predsednik društva je kapetan Ivan Carič, podpredsednika sta kapetan Nikše grof Cozze in Ivan Hagija, Društvenemu pozivu se pridružujemo fudi mi z željo, da bi se vanj priglasilo čim največ članov — Slovencev. Ako smo svoj čas pristopali k »Mornariškemu društvu«, ki je imelo svoj sedež na Dunaju, zato, da bomo v skupni organizaciji najlaglje do (razvitka pripomogli slovenskemu pomorstvu in z njim slovenski pomorski trgovini, bomo pač tem rajši pristopili društvu, ki je povsem jugoslovanske in torej povsem naše in od katerega si moremo tem goto-.veje obetati procvit. — V orijentacijo do-dajemo kratek izvleček iz društvenih pravil: Zaslužne osebe more glavna skupščina imenovati za društvene častne predsednike ali častnega člana. — Osebe, korporacije in zavodi, ki so darovali najmanj 1000 K, postanejo društveni dobrotvori, — Društveni utemeljitelj postane, kdor ali naenkrat ali v več obrokih tekom enega leta vplača najmanj 200 K. Korporacije in zavodi pa postanejo utemeljitelji, ako pla- čajo 500 K, — Pravi člani so samo pripadniki trgovske ali vojne mornarice, ostali so samo društveni prijatelji, — Ako je pravi član častnik, plača tekom šestih mesecev vpisnino 100 K in tekom leta 60 K članarine, Ako je pravi član podčastnik, mornar ali ribič, plača naenkrat 10 K vpisnine, v letu pa 24 K članarine. Vsak pravi član in vsak društveni prijatelj ima pravico do rednega prejemanja društvenega glasila, —- Pravi član postane društveni utemeljitelj, ako tekom enega leta vplača 100 K poleg vpisnine. — Društveni prijatelji plačujejo na leto 60 K članaris c. Koliko državnega posojila so podpisali industrijalci, katerih podjetja so delovala vso vojno in jim donašala milijone? Iz Ljubljane. 1 »Pelikan« v dramskem gledališču. Vprizoritev te svinčeno težke Strindbergove komorne igre, je dosegla višek v letošnji sezoni, to moramo priznati. Da izrazi vse potankosti, ki jih nudi Strindbergov tekst, je treba pravega umetnika in naši igralci so bili ta večer v polni meri kos svoji 'nalogi. Na višku je bila gdč. Šaričeva, ki je z veščo roko zgrabila rvojo nalogo in jo je izvršila v vseh od tenkih z veliko doslednostjo in silo umetnice. Železnik je hodil s Šaričevo v isti višini; zaživel se je v vlogo z vso svojo dušo in jo igral z razumevanjem in ognjem, da nam more biti samo žal, ko nas bo zapustil v prihodnji sezoni. To je bila njegova najboljša vloga te sezone in priča v njegovem resnem umetniškem stremljenju, Bukše-kova je igrala odporno, zlobno žensko, ki jo plaši samo še spomin na mrtvega moža z veliko sigurnostjo umetnice; silno lepo je izrazila grozo, ki se jo loteva v prazni izbi, v katero buta skozi odprto okno veter. Bratino bi skoraj ne bili spoznali; dal je vse, kar je mogel in moral podati. V drugem dejanju je dosegel višek svoje igre. Posebno pa moramo pohvaliti njegovo režijo, ki priča o razumevanju in resnem prizadevanju; slednji nedostatek bi bil lahko na škodo igri. Občinstvo je bilo ta večer nenavadno dostojno. Elementarna groza, ki je dihala iz ledenega ozračja, je obvladala ljudi popolnoma. Takih večerov želimo še mnogo. F, B. 1 »Glasbena Matica«, V soboto, dne 31. t, m. ob 20. uri pevska vaja za mešan zbor. Vsi pevci in vse pevke! Važno! 1 Društvo slovenskih profesorjev je podpisalo tisoč kron državnega posojila. 1 Srbska pravoslavna cerkev v Ljubljani prosi vse pevce in pevke, ki hočejo peti, da se zglase v pisarni Narodnega gledališča pri g. Zormanu, _ 1 Brez hstin. V sredo smo prinesli notico o aretaciji pri jubilejnem mostu, v katero so se bile vrinile nekatere netočnosti. Aretiranec je bil neki Alojzij Meser-ko, star 19 let, ki je v družbi svojih dveh bratov vlomil v neko hišo pri Mimi in odnesel več tisoč kron. Ko ga je stražnik spoznal in ga je hotel aretirati, se je ta branil z vso silo. Stražnik se je moral boriti z aretirancem dalje časa, ker ni ho* tel rabiti skrajnih sredstev. Radovedno občinstvo se ni na njegovo prošnjo, naj mu pomaga, niti zganilo. Končno šele mu j0 pomagal nek meščan pri aretaciji s teni, da je prijel hudodelca za vrat. Želeti M bilo, da bi v takih slučajih občinstvo pen magalo; če je aretiranec res nedolžen, £4 potem itak izpustijo. 1 Tihotapstvo, Nadzornik policijskih agentov v Ljubljani, gospod Alojzij Ljubil je izsledil na ljubljanskem glavnem kol* dvoru 6 vagonov manufakturnega blaga< katerega so hoteli z nekim živilnim vla* kom prepeljati iz Trsta, čez Ljubljano V. Nemško Avstrijo. To blago se je zaplenilo in oddalo oblačilnici v Ljubljani, 1 Ukradeno je bilo podžagano borov® drevo na Golovcu gospej Pavli Pitak, kat« rega je kupila od posestnika Josipa OraŽ* ma. Tatu je policija že na sledu in se b® moral zagovarjati pred sodiščem, 1 Pes je popadel in tla podrl 10 letntf učenko Vero Kalan, ko je šla v šolo. P®* je last baronice Sischmarof, skočil je na deklico, jo vrgel na tla, ji raztrgal obleko ter ji s tem napravil 30 K škode. Pri pade® se je dekletce na roki poškodvalo ter ob enem tudi zelo j restrašilo. 1 Najdena je bila v soboto zvečer v ški denarnica z več sto kronami. Dobi s® v Sp. Šiški št. 2 pri g. Seidlu, Reperioir narodnega gledališča. Opera. 30, maja, petek, zaprto. 31, maja, sobota, »Žongler naše preljube gospe«. Abonma C 58, 1, junija, nedelja, »Slovaška princeska«, Izven abonma. 2, junija, ponedeljek, »Mamzell Ni« touche«, (Obhajanje 201etnice umetniške« ga delovanja gospoda Povheta.) Izven abonma. 3, junija, torek, »Žongler naše pteljd« be gospe«, A 2-60. 4, junija, sreda, predavanje gospod«' Branislava Nušiča, srbskega pisatelja 0 »Tragediji srpskoga naroda«. Izven abon< f Drama, 30. maja, petek, zaprto, 31. maja, sobota, popoldne zaprto, 31, maja, sobota, zvečer »Pelikan«« A 59. 1. junija, nedelja, »Pelikan«. B 59. ; 2. junija, ponedeljek, zaprto. 3, junija, torek, »Zemlja«, Izven abon. ; 4. junija, sreda, zaprto, 5, junija, četrtek, »Za hčer Annesti-ja«. A 62. Iz gledališke pisarne. Zaradi oboi®* losti gospodične Marjanovičeve se pred« stava »Smrt majke Jugovičev« v sobpttf popoldne ne bo vršila, , ^ im**** lisujte 47« ir ***** Politična kronika. p Dementi. V brzojavki iz Rima, objavljeni v »Le Tempsu« 12. maja, se trdi, da tam z zanimanjem zasledujejo vesti, katere potrjujejo jugoslovanski listi o resnih nemirih, nastalih v Jugoslaviji, proti srbskemu gospodstvu, V imenu delegacije kraljevine SHS izjavljamo, da so te novice tisto izmišljene. Po zadnjih uradnih vesteh •z Belgrada, vlada po celem kraljestvu popoln mir. Glede vesti o gospodarski inva-2iji anglo--ameriškega denarstva v naših deželah, omenjeni v tem telegramu, je takisto brez vsake podlage. Človek se zares čudi nad nevoljo, katero vzbujajo v Rimu ekonomska podjetja, ki jih utegnejo 2apočeti pri nas denarni zavodi naših Prijateljev in zaupnikov Angležev ter Amerikancev. P. P. p Odnošaji med Mažarsko in Nemško Avstrijo, Ogrska vlada sovjetov je priznala lastninsko pravico državnih listin, ki se aahajajo v posesti nemško-avstrijskih državljanov, prav tako tudi emisij, obligacij itd. Denarni zavodi in podjetja so obvezani, izpolnjevali dolžnosti, ki izvirajo iz tega dejstva. Pri tem se opozarja na to, da se lastninska pravica ne more smatrati kot prejudic niti v političnem, niti v za-sebno-pravnem oziru. Ogrska sovjetska vlada ne smatra teh vplačil kot realizacijo nego samo kot predujme. Ogrska sovjetska vlada je pripravljena odkupiti in v gotovini plačati inventarje in zanje namenjeno blago, nadalje socializirana podjetja ter nepremičnine in premičnine, in sicer V roku, ki bi ga določili nemško-avstrijski interesenti. Tudi je vlada voljna podaljšati dne 12, aprila zapadle državne listine za 6 mescev brez prejudica, proti temu, da se poplačajo zapadle obresti/ Nadalje je Sovjetska vlada pripravljena urediti promet z nakaznicami, na ta način, da bi se vršila vsa nakazila potom ogrske poštne hranilnice odnosno avstrijske poštne hranilnice. Krava —• mačja dojilja. Iz Rimskih toplic pri Celju nam porogajo ta-le izreden slučaj: Neki posestnik je imel mačko, ki je šla vedno v hlev z gospodinjo, kadar je šla ta kravo molzt. Po končanem poslu je muca vedno dobila svoj del mleka. Nesreča je hotela, da je gospodinja umrla, molžnjo je opravljala potem dekla, a ta mački ni dala nikoli več njene porcije. Muca si je pa znala sama pomagati. Opazili so, da je krava po vimenu opraskana in je pri molžnji začela brcati. Muc pa je postajala od dne do dne debelejša, lepša in gladkejša. Gospodar je toliko časa kravo nadzoroval, da je prišel nekoč na izreden, skoraj neverjeten do-godljaj. Prezirano muco je namreč nekega dne naletel, ko se je kravi oklepala vimena in jo sesala, za kar jo je takoj sodil Po »prekem sodu« in ustrelil. Da mačka lovi tudi ribe, ki so ji posebna slast, jo *nano, toda da bi sesala tudi kravo, tega ni bilo še kmalu slišati. Po svetu. s »Stranke brez otrok imajo prednost,« To geslo se večkrat čita in čuje. Gospodar išče hišnika pod gotovimi pogoji, a oni, ki so »brez otrok, imajo prednost«, Iščete stanovanje? Berete: »Samo za družino brez otrok in brez klavirja.« Hišni gospodar ne trpi v svoji hiši ne klavirja, ne otrok, kar je v njegovih očeh enako zlo. In tako sc godi danes družinam z otroci in klavirjem. Z eno besedo, povsod bodo videli, da je najemnik z večjo družino nekako zlo, ki se je hoče sleherni gospodar iznebiti. Pa to ni samo pri nas. Na Francoskem, v Parizu so demonstrirali najemniki, kateri imajo večje število otrok in kateri vsled tega ne morejo dobiti v mestu stanovanja, in neki Cochon, oče sedmih otrok, se je nekoč meni nič tebi nič pripeljal na vozičku v park v Tuilleri-jih in si je začel staviti tamkaj leseno lopo za svojo družino. Jasno je, da lope ui postavil, postavil pa je na dnevni red socialno vprašanje, ki se mora po mestih (pač tudi v beli Ljubljani) rešiti čim prej, V Parizu so začeli mestni očetje resno pretresati to vprašanje. Po sklepu pariških mestnih očtov mora biti določena najemnina v delavskih hišah, ki so mestna last, po številu najemnikov otrok, torej ne kakor pri nas, da »imajo starši brez otrok prednost«, ampak ravno narobe: čim več otrok, tem manjša je najemnina. Najemnik, kateri ima enega, dva ali tri otroke, mora plačati za štiri sobe 400 frankov, za tri sobe 333 frankov, za dve sobi 233 frankov. Pri ustanovitvi rečene stanarine kor tri otroke plačujejo za štiri sobe samo 300 frankov, za tri sobe samo 250 frankov. Pri ustanovtvi rečene stanarine se je uvaževaio, da mora javnost pomagati plačevati stanarino delavcu, če ne more živeti svojih treh ali več otrok pod 15. letom, in to lem bolj, ker so revni očetje prisiljeni iz prihranilnih vzrokov stanovati z otroci v majhnih in nezdravih sobah, v katerih otroci trpe na duhu in telesu. Z ozirom na delavsko plačo in nje razmerje do najmanjših stroškov delavske družine se je v Parizu sklenilo, da mora podpora delavske družine znašati 25 do 30 odstotkov, po tem, kolikor otrok ima delavec, Načelo, da se družinam, ki imajo več otrok, nudi olajšava v stanovanju, jc človekoljubi o in pravično. Za Francozi so prišli še Itibjani. V Milanu se je ustanovilo društvo za zgradbo delavskih hiš, ki bo nudilo najemniku z otroci olajšavo 10 do 30 cdstotkev, po tem, kolikor otrok mora preživljati. Olajšava pa lahko obstoji tudi v lem, da plača delavec najemnino za dve sobi, stanovati pa sme v treh. Pri! nas radi posnemamo, kar vidimo dobrega pri naših eesedih, deloma tudi pri Francozih, Ta naprava naj bi se spravila v življenje tudi pri nas. s Slučaji usode. Da je iz Martina Ho-henberga, neznanega sinčka tridentskega peka, postal pozneje stavbni slikar Martin Allomonte, ie bil v istini samo slučaj. Njegov oče je bil ubog ter ni mogel za svoje otroke skrbeti, kakor bi rad. Že v mladosti jih je poslal po svetu, da bi si s svojimi rokami služili kruha. Tako je prišel naš Martinek k slikarju Giovanniju Bjjttisti Ba« cizoni, da bi tu popravljal ter njegovim: učencem tri barve. Ali nekoč se je brez Martinove krivde pripetilo, da se je s stropa šolske sobe spustil velik križasti pajek na sliko nekega učenca. Pozabili so na njegovo dosedanjo pridnost in marljivost, pd viharnih očitkih učencev mu je Bacizonl zagrozil, da ga takoj spodi, če se bo š< kdaj zgodilo kaj takega. A kmalu op tem dogodku se je zgodilo, da je Bacizoni prijel pisanje, da ga na svojem popotovajnu tl Italiji obišče v oni dobi najslavnejši slikat Jernej Estaban Murillo, in da bo obdaroval s krasnim prstanom, kot je smel ta Špan« ski slikar navado obdariti najbolj nadarjenega učenca. Med učenci je nastal hrupj in šunder. Vsak je slikal in še trudil, dd bi njmu prisodili nagrado slavnega slikarja, Dan pred Murillovim prihodom je biloi Martinku naročeno, da mora biti vsepovsod vzoren red in snaga. Nepotrebne rečii so spravili v kot in pokrili z zastorom. Jernej Estaban Murillo je prišel, pogledal jei delo Bacizosovih učencev in je že hotel obdariti najpridnejšega in najbolj nadarjenega učenca, kar potegne skozi odprto okno veter ter odgrne zastor. — Zagledal« so Bacizos, Murillo in vsi učenci velikega, križastega pajka sredi mreže, Bacizos je? jezno skočil, da bi pajka usmrtil. Ali zastonj je 6kušal raztrgati njegovo mrežo, zastonj, da bi ga pregnal. Ni se genila ne pajčevina, ne pajk. Murillo je začudeno gledal in šele zdaj zapazil, da sta pajek in pajčevina naslikana. »Kdo je to naredil?«' je vprašal Murillo. — Nihče se ni oglasil, »To je mojstrsko delo!« je pripomnil? Murillo Bacizosu. »Kaj ne poznate začetnika«? — »To si naslika! ti?« si je zdaj z bolj prijaznim glasom obrnil Bacizos k Martinu. — »Da, jaz!« je zašepetal deček.« —-»Zakaj pa ne poveš?« — Že vem vse! je rekel Murillo inN, podaril prstan Martinu,. vprašal ga je kako in kaj in je skrbel zanj. — In Martin je postal sloveč slikar, ki si je nadel ime Altomonte, pod katerim slovijo njegova dela, s S katerim letom se smejo švicarska dekleta poročiti? V Švici dobijo dekleta ženitno dovoljenje že po 16, letu. Zadnji čas pa prosi cela vrsta ženskih društev, da bi se meja starosti zvišala vsaj na 18, leto. Prošnjo podpirajo na etične, gospodarske ter higijenične razloge. Mnoge zdravnice trdijo, da prerana možitev deklet škoduje tako njim samim kakor tudi potomcem. s Bojkot japonskega blaga. Iz Šangaja poročajo, da se po kitajskem širi bojkot japonskega blaga. Na nekaterih mestih so napadli in oplenili japonske trgove. Ladje se pri izkrcavanju bore z velikimi težko-čami. Pozvati so morali kitajske čete, da branijo japonske trgovce, s Slavnost v čast padlim komunistom. Pariški listi poročajo, da so priredili pariški delavci velike manifestacije y čast komunistov, ki so padli 1, 1871, s Sneg. Val d’ Isere je zapadel sneg, ki je na nekaterih krajih do. 150 cm visok. s Večen spomenik. V spomin plemenite ženej kater,« truplo so svečano prene- sli v London, so sklenili Kanadci, da bodo imenovali neko goro Miss Cavel. Vrhunec hriba je iz neke dalje podoben usmiljenki, ki drži v roki bakljo. Bližnji hrib se po čudnem slučaju imenuje »Hrib bolesti«. s Molitvenik zadnje francoske kraljice. Georges Cainc, konservator muzeja Carnevalet, je nedavno tega našel molitvenik. O pristnosti molitvene knjižice ni anogoče dvomiti. Kraljica je zapisovala vanjo v zadnjem času svojega življenja vse svoje neizmerne bolesti in je tako napravila iz nje neko vrsto zapisnika. To knjižico je imela pri sebi do svoje zadnje ure in je iz nie zajemala duševno tolažbo, ko je Sla na morišče. Da je v istini molitvenik Marije Antoniette, zato govori najbolj rokopis, s katerim so v knjižici napisane pripombe. Rokopis vidimo celo v pismu, ki ga je pisala nesrečna kraljica na dan smrti svoji svakinji Mariji Antonietti Elizabeti. Na 220. strani nahajamo naslednje, s trdo roko napisane besede: 16. dan vinotoka ob pol petih zjutraj. Moj Bog, usmili se me! Moje oči nimajo več solz, da bi se razjokale nad vami, ljubi otroci!« Molitvena knjižica je vezana v temnozeleno usnje ter ima zaponke in krvave cvetlice. Na sprednji zunanji platnici je vtisnjen obli-gaten križ. Ta dragocen dokument je bil najden v Chalonsu. Knjižica je imela posebno usodo. Robespierre jo je vzel s seboj kakor večino spisov in natisnjenih spominov po kraljevi družini, ter jo je vložil ■v skrivališču, ki ga je imel v svoji postelji. Tam jo je našel Courtois, ki je dobil 9. ter-.midora ukaz, da bi pregledal »tiranove listine«. Courtois je skušal nekaj dobiti iz nje, kar mu pa ni dal vojvoda Decases, Ko je bil v letu 1816. Courtois v ujetništvu v Belgiji, je dal Decases pri njem napraviti hišno preiskavo in zapleniti papirje. Del teh zaplenjenih listin in knjig so 1. 1831. vrnili Courtoisovemu sinu. Ta jih je dal svoji hčeri Chatmetti in ta zopet doktorju Dorye v Chalonsu. Iz njegove ostaline je prišla dragocena knjiga v državno knjižnico, s Baron Ferean v Braziliji je bil velik bogatin, ali kar se malenkosti tiče, pa stiskač, da nič takih. Imel je pa to nenavadno lastnost, da je bil za smešnice, ki so ga jako veliko veljale, pravi zapravljivec. Posebno natakarjem ni načeloma nikoli da! niti vinarja. Zato mu niso bili natakarji glavnega mesta Rio de Janeiro zelo hvaležni in so ga že dalje časa imeli na piki. Naposled je prišla ura maščevanja. Neko dopoldne je jedel v hotelu Meaux telečja reberca. Ker so bile nekam nenavadno slastno napravljene, si jih je naročil še eno porcijo. Tedaj pa ga je natakar zlobno zavrnil, rekoč: »Gospod, pri nas ni v navadi, da bi dajali dve porciji ene jedi.« »A tako?« je zamrmral baron, vstal od mize in odšel. Ni pa minilo deset minut, ko je baron spet prišel v obednico. »Natakar!« Plačilni natakar je pristopil k baronu. »Ravnokar se mkupil ta-le hotel,« je zlohotno rekel onemu, »in sem tu neomejen gospodar; a ker vidim, da ne postrežete ljudem, kot zahtevajo, zato vas pri ti priči odslovim. Pa kar naglo se mi spravite od tu. Nato se je obrnil k drugemu natakarju in mu velel: »Prinesite mi še ena rebrcal« s Nekaj o Helgolandtt. — Uredbe, katere je zgradila Nemčija, da branijo uhod v Kielski kanal, bodo porušene in Angleži so predlagali, naj se s preostalimi eksplozivnimi snovmi, tako nemškimi, kot zavezniškimi, poruši tudi vse skale, ki delajo otok tako važnim v strategičnem oziru. Narava je bila zelo neprijazna proti temu majhnemu otoku, na katerem stanuje čudno ljudstvo s čudnimi običaji in navadami, — nadaljuje buletin, — Morje je odneslo vse, prineslo cele kupe rib, a jih vrglo nazaj preko kanala in prirezalo otok na dva dela. Najbolj neprijazna pa je bila narava, ko je postavila navpične skale ter jih napravila magnetom za nemški militarizem. Kmalu potem, ko je kupila Nemčija od Anglije ta otok, leta 1890., ga je pričela izpreminjati v kombinacijo najbolj modernega forta ter Coney Islanda za prešerne in bogate nemške trgovce. Trideset milj zapadno od Šlezvik-Hol-štajna ter s površino, ki znaša manj kot kvadratno miljo, je imel domači narod ribičev malo prilike za protest. Ti trdni otočani pa so imeli skozi stoletja dobro definirane ideje glede samodoločLe, — čeprav niso mogoče še nikdar slišali te fraze. Ob neki gotovi priliki so ženske na otoku določile njega politično tisodo. Nekako v času, ko je Viljem Penn naseljeval Pennsvlvanijo, je neki danski admiral presenetil ribiče na otoku, ko so ravno polagali mreže. Zagrozil jim je, da jih bo prijel kot talce, če se otok ne uda Danski. Žene, matere in sestre ribičev pa so vstale kot en mož ter prisilile šlezviško posadko, da se je odoovedala vsaki zahtevi Danske do Fe.go.anda. Predno so vstale nemške utrdbe, je bilo obrežje, polno najlinejšega peska, polno kopalnih hišic. Iz teh prevladujočih naravnih barv je dobil tudi Helgoland svoje barve, ki niso bile v prejšnih časih rabljene le na poštnih znamkah, temveč tudi v domači noši. Pred dvemi stoletji je nek velikanski vihar pretrgal vsako zvezo med nizko, s peskom pokrito zemljo ter navpičnimi skalami, V petnajstem in šestnajstem stoletju je bil Helgoland središče lova na slanike v Severnem morju. Nato se je slanik umaknil proti obalam Škotske in še sedaj kroži na otoku pravljica, da je bil neki zločin vzrok, da so se slaniki preselili drugam. Do pred par leti so bili konji na otoku povsem neznana žival. Neka povest pripoveduje, da je neka stara ženica umrla od strahu, ko je videla jahati nekega Angleža na konju po enem izmed gričev. Domnevala je namreč, da mora biti to kako nadnaravno bitje. Predno so Nemci kupili otok ter poslali tjakaj posadko 2.000 mož, je bilo prebivalstvo otoka nad vse miroljubno ter je spoštovalo postave. Če je storil kdo kako nerodnost, ni bilo treba poslati policista. Kadar je bil kdo aretiran, je šel sam k ječarju ter mu pojasnil namen svojega prihoda ter rekel, naj ga spravi za — švedske gardine. V starih časih se je imenoval otok Hertha. Nahajalo se je tamkaj svetišče 1 Foeste, neke frizijske boginje. Od desetegl do štirinajstega stoletja je bil otok neodvisen. Nato so se ga polastili vojvode Šlez-vika ter ga uporabljali v glavnem kot zastavni predmet za posojila, dokler ga nis« 400 let pozneje dobili v roke Danci, Danska je odstopila otok Angliji v pričetku devetnajstega stoletja in Angleži, W so sicer spoznali strategično važnost otoka* so ga utrdili le v obrambne svrhe, — Nemčija pa je zgradila veliki potn°l v morje iz granita in jekla, Iti jo je stal 30 milijonov dolarjev ter je izdala še nadaljnfr milijone za stolpiče in podstavke velikiH topov. Ker so se nahajali v rokah tako štc< vilnih narodnosti, so sprejeli otočani navade in ideje različnih dežel, vendar pa jii* dali nekaj domačega kolorita Celo satan* si predstavljajo drugače kot drugi, namreč z leseno nogo, in raditega pravijo v Šlez-viku: — Na Helgolandu hodi celo hudič po bergljah. s Voznina v Brighton. Brighton — »*' govori: Brajtn — je najimenitnejše angleško kopališče. Leži ob južni obali in ima vedno zvezo z Lofidonom in po parnikih » celino evropsko. Umetnike naiame in nastopa z njimi podjetnik, ki mu pravimo impresario. Tak podietnik, Anglež Vilbcrt Beale, je potoval s slavno italijansko pevko Julijo Grizi, umrlo leta 1856. v Berlinu. O njej pripoveduje v svojih »Spominih« sledečo veselo dogodbico. Umetrica je dobivala za svoje javne nastope naravnost knežje honorarje, a ni imela nobenega pojma, kakšno vrednost ima denar. Kar razmetavala je zlato in srebro, k?Rrf ;i ,e pn»io na misel, in nikoli ni štela, Impresario ji je očital, da to ne gre, da mora misliti na prihodnost; in obHubila mu je, da se bo poboljšala. Poboljšala sc je, a kako! Z impresarijem sta napravila pogodbo, da bo pela Grizi po raznih angleških mestih. Za to je dobila 10.000 funtov šterlingov _ 2*0.000 kron. Potovanje je začelo v Londonu, konča4o pa v Brij!h-tonu. Umetnica ;e bila zjutraj še v Portsmouthu, zvečer je naslonila v Brightontf in se hotela odpeljati še tisto noč v Pariz. Že je sedela v vozu, prioravljena na odhod, ko ji izroči impresario zadnii del honorarja, 2000 funtov — 48.000 kron, in se poslovi od nje. Voz hoče odpeljati, tedaj po pa spomni pevka na varčnost in reč® impresariju, da mora dobiti še voznino cd Portsmoutha v Brighton, pet šilingov —* šest kron. Beale pravi, da nima drobiža in da bo dal voznino njenemu oskrbniku, ki je odpotoval s prtljago šele prihodnii dan. Par ur nato gre Beale na kolodvor >n se pelje v London, Vlak prisooiba v pokriti prostor in Beale sliši, da kliče razna-Šalec telegramov njegovo ime. Oglasi se in dobi brzojavko iz Dovra, v kateri ga Grizi vpraša, če je že izročil oskrbniku Martinu onih pet šilingov za v.ožnjo iz Portsmoutha v Brighton. Beale se smc!a, vtakne telegram v žep ,se vsede v voz in se pelje domov. Drugo jutro ravno vstane, že pozvoni zopet telegram! To pot pa iz Francoske, iz mesta Calais. Pevka ga vpraša, če Je že izročil Martinu tistih pet šilingov, A to ni bilo še dosti. Komaj je bil zajtrkoval, že pride Martin sam z drugo brzojavko v roki. Njegova gospodinja mu je telegrafično naročila, naj gre sam k Bealu po voznino, Beale plača. Sedaj je mel mir pred brzojavkami in opomini. Pozneje je zvedel, da je vrgla Grizi onih >et šilingov Martinu v glavo, ko jih je ho-»sl njej v Parizu izročiti. Smejala se je in *®kla, da je zaenkrat že dosti varčnoti. Za trenotek v raju. Julija leta 1875. so odkrili v Britanski Kolumbiji v Severni Ameriki veliko zla-Hh poljan. Zlataželjni ljudje so se zbrali na tisoče ob obali reke Stickeen, delali so »oč in dan in izpirali pesek ob bregu. Mlad mož, Jakob Day, po poklicu čev-jfar, je videl, da se na ta način ne bo zredil, Sklenil je, da gre na lastno reko iskat izhodišče zlatega studenca, zapustil je glavno reko in je začel zopet delati ob enem gornjih dotokov, ob Rumenem potoku. In zopet je bil razočaran. Dobil je še manj zlata kakor preje. Povrhu je bil še v neobljudeni pokrajini, ni si mogel preskrbeti živil in drugih potrebšč:n. Četudi se je bil dobro založil, je po treh brezuspešnih tednih strahoma uvidel, da gredo zaloge h koncu. Nič ni pomagalo, nazaj je moral. Da bj si pol okrajšal, ni sledil krivinam Rumenega potoka, ampak vdaril jo je kar vprek. Naenkrat mu pa zapre pot globoka dolga soteska z visokimi strmimi stenami; ni bdo mogoče priti čez. Šest ur je »arširal ob brezdnu, predno je dobil nekak prehod, četudi zelo težaven. Ko je pa J>Iezal po razpokanih skalah nizdolu, je zapazil plast rdečkastega kremenjaka, kakršen ima navadno zlato v sebi. S trepetajočo roko je odbil kos kremenjaka in glej, odkril je bil bogato žilo zlatopolnega kamenja. Njegova srečna otrplost je bila tako velika, da je počenil zraven svojega bogastva na tla in si celi dan slikal krasno življenje, ki mu ga bo naklonilo nepričakovano bogastvo. Potem si je ob robu soteske poiskal v bližini svojega zlata ležišče, ulegel se k počitku, da bi si nabral moči »a delo, ki ga je čakalo drugi dan. Saj naj bi bil ta dan, dan dviganja zaklada, V sa-®jah te znameoite noči je pa užival vse Užitke milijonarja. Na nesrečo je bila pa to ravno noč 24. julija 1875, Po celi Britanski Kolumbiji je bil hud potres in komaj, komaj se je Day rešil, da ga ni zasulo kajenje, ki je zasipalo prepad. Njegova bogata zlata žila je bila izginila v globini, ^opet je bil Jakob Day ubog čevljar kakor prej. Pustil je lov na zlato in zadovoljiti *e je moral, da je bil za trenotek v raju, — Na krovu parnika Juno, ki je peljal •z Kalkute v Singapore, so potniki igrali v kadilni sobi karte. Angleški častnik je bil od nekega Indijca dobil že precejšnjo Vsoto in je rekel z zadovoljnim nasmehom: 'Danes imam pa res srečno roko.« »Stavim, da vas bom v tem vendar '*« prekosil,« odvrn« temnopolti Hindu. Anglež je stavo sprejel. Bogat ni bil. A bar j« ravnokar dobi), je stalil v6c na eno karto in res mu je bila sreča spet mila. Njegovi tovariši — večina potne družbe — so se začeli zanimati za oba igravca, obstopili so ju. Ta dva sta pa igrala vedno višje, eden pijan od sreče, drugi podžgan od smole. Stava je rastla, od stotakov sta prišla na tisočake. Sreča se je sedaj smejala Angležu, sedaj Hindu, > Nazadnje pravi črnooki Indije: »Stavim rudokop na rubine proti 10.000 funtom, če vam je prav.« Anglež je bil v zadregi, pogledal je tovariše. Silili so ga, naj stavi, »Mi smo poroki, če zgubiš.« Funt je 24 kron. Stava torej 240.000 kron. Stavili m, Hindu je izgubjl. Kakor bi bil zgubil eno samo krono, vstane Hindu, reče »Grem po posebno listino« m odide. Angležu so pa čestitali vsepovsod, zahvaljeval se je res srečen zlasti onim, ki so mu prigovarjali k stavi in prevzeli poroštvo zanj; saj so ga naredili bogatega. Bil je pa to vendar en sam »trenotek« v raju,« ki mu ga je sreča privoščila. Posestnik rudokopa na rubine ni prišel več nazaj v kadilno sobo, neopažen je bil skočil v morje in izginil v valovih njegovih. Samega sebe je žrtvoval, da je rešil rudokop za svojega sina. Indijska postava pravi namreč, da dedičem ni treba plačati dolgov, ki smo jih naredili v igri. Tako je ostal Anglež kljub svoji srečni roki vendar le reven častnik — V najrevnejšem pariškem okraju se je pripeljal mrzlega zimskega dne advokat D. do ene najvišjih, a najneznatnejših hiš. Do najvišjega nadstropja je moral plezati po siabih stopnjicah, predno je na nizkih vratih dobil ime, ki ga je iskal. Potrka; odpirat pride sestradana slaba žena in pravi, da je ona tista, ki jo odvetnik išče. Peljala ga je v sobo skoro brez pohištva, v kaminu ni bilo ognja, v kotu je pa ležal na cunjah dvanajstleten deček in je pckašlje-val tako, da je moralo vsakega v srce sa-zebsti. Mati in sin sta se tresla od mraza. »Gospa«, je rekel odvetnik sočutno, »povedati vam moram žalostno novico, da je vaš gospod stric predvčerajšnjim umrl,« Uboga žena se je stresla, a se je takoj spomnila, da se s stricem že davno ni poznala več; zato je rekla žalostna: »Moj stric me je od dneva moje ženitve tako trdovratno pustil na cedilu, da z njegovo smrtjo nič ne zgubim.« »Ravno narobe,« odvrne odvetnik, »z njegovo smrtjo le pridobite.« »Jaz?« vpraša neverna, »Z njegovo vednostjo in voljo gotovo ne,« »Njegova vednost in voha ne igrata tukaj nobene vloge. Umrl je hitro, brez oporoke, Vi ste njegova «dina dedinja,« »Bogastv agolovo ni zapustil, saj ni bil nikdar varčen. Toliko upam bo pa vendarle, da bom mojemu ubogemu otroku toplo zakurila in mu bom lahko dala jesti. Morebiti je dedščina celo tako velika, da bom lahko poslala po zdravnika.« »O, jo je še precej več,« reče obiskovalec ginjen. »VaŠ stric je v zadnjem času zelo srečno igral in zapustil veliko premoženje, Mislim, da bo dosti,« »Koliko pa je?« vpraša uboga revica. Oči se ji svetiio. saj bo sedaj lahko pomagala bolniku. »Natančno še ne vemo. A manj ko milijon gotovo ne,« Bleda lica pobarva živahna rdečica, motne oči dobijo čisto drug sijaj. Postava, sključena od skrbi in lakote, se vzravna. »Bog bodi zahvaljeni Sedaj lahko začneva oba novo življenie. Ubogi moj deček ima prosto pot v življenje. Ubogi več ne bo trpel pomanjkanja. Kako sem srečna! Toda kaj mi je? Slabo mi postaja!« Obledi, pritisne roko na srce, zgrudi se mrtva v naročje obiskovalca. Bil je »trenotek v raju«, ki ga je bila doživela. Kap jo je rešila sreče in nesreče. Sina so dali v vzgojevališče, vreden je poslal njenih upov. Aprovizaciia. a Špeh, Od 2. junija 1919 naprej s« bo oddajal iz skladišča pri Miihleisnu na Dunajski cesti strankam iz vseh okrajev Špeh po 18 K kilogram. Ker ni Špeha več toliko, da bi ga bilo mogoče dvakrat dehti na vse okraje, dobi vsaka stranka lahko tudi več kakor po 1 kilogram Špeha na osebo, Ker aprovizacija v doglednem času ne bo dobila več amerikanskega Špeha, naj si ga vsaka stranka sedaj pravočasno preskrbi. Špeh se oddaja brez izkaznic. Vsaka stranka naj prinese s seboj le rdečo ali zeleno hišno legitimacijo. Določi se sledeči red: za I. okraj dne 2, juni;a, za II, okraj 3, junija, za III, okraji dne 4. junija, za IV, okraj 5. junija, za V. okraj 6. junija, za VI. okraj 7. junija, za VII. okraj 10, junija, za VIII. okraj 11, junija, za IX. okraj 12. junija, za X okraj 13. junija. Vsakokrat od 8. do 11, ure m od 3. do č, ure popoldne. a Kislo zelje bode delila mestna opro-vizacija strankam iz Jakopičevega skladišča na JViirju in sicer: za III. okraj dne 2. junija, za IV. okraj 3. junija, za V. okraj 4, junija, za VI. okraj 5. junija, za vn. okraj 6, junija, za VIII, okraj 7. julija, za IX. okraj 10. junija, za X. okraj 11. junija. Vsakokrat od 8, do 11. ure dopoldne in od 3 do 5. ure popoldne. Ker pozneje ne bode mogoče dobiti zelja — ga dobi vsaka stranka lahko poljubno množino. Kilogram stane 30 vin. a Moka za člane »Zveze trgovskih nastavljencev« se bo delila po znižani ceni v petek in soboto od 18. do 20. ure v društvenih prostorih, Streliška ulica 12, II* nadstropje. Za glavobol predpisujejo zdravniki po-največ živce pomirjajoča sredstva. Kot tako uživa dober sloves že skizi mnogo let Fellorja. dobrodišečl nElzafluidu. Dober vonj in prijetna hladilno-t ugodno vplivajo pri glavobolu kakor tudi pri migreni. 6 dvojnutih ali 2 specialni steklenici tega mišice jačuiočega, živca pomirjajočega domačega zdravila pošlje za 24 K lekarnar E. V. Feller. Stublca, EUatrg štev. 245 (Hrvatska). Če je pa glavobol posledica slaba prebave, zaprtja ali drugih prebavnih težko6, hitro odpomorejo odvajaioče rabarbarske kroglice", tf škatlic stane 12 K. Oboje domačih zdravil bodi toplo priporočeno in naj bi ju imeli vedno pri roki zlasti taki ljudje, ki pogosto trpe vsled glavobola. Na ta način si takoj preženo napade migrene. Fellerjev črtnik zoper migreno bitro učinkuje in ga je lahko nositi seboj v žepu; cena mu je 1 K 50 v. Omot in poštnina se računa naiceneje. Kdor uaroči vefi obenem, mnogo pnhraui