Posamezna številka 10 vinarjev. M. 88. v LiDDiiaDi, v ponedeljek, li aprila 1916. LC10 XL1V. == Velja po pošti: = Za telo leto naprej . . K 28'— sa ra moseo „ . . „ 2'20 za Nemčijo celoletno . „ 29'— za a£*2!n inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Ua celo loto naprej . . K Si'— za ea meseo „ . . „ 2'— V upravi prejeman mesečno „ 1-80 ~ Sobotna izdaja: ~ za oelo leto......K T— »a Nomčljo oeloletno . ,, 9'— za ostalo inozemstvo. ,, 12'— Uredništvo je v Kopitarjevi aliol štev. 6/1II. Bokoplsi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Inserati: Knosiolpria petltvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka aH nje prostor) za onkrat . . . . po 3) v za dva- iu večkrat . .25,, pri večjih naročilih primaren popucl po dogovoru. ~ Poslano: Enostolpna p.titvrstapo 00 vin. Izhaja vsak dan Izv: omSl nedelje tn praznike, ob 5. uri pop. Redna letna priloga vozni red Upr«vnifitvo |e v Kopitarjevi ulioi št. 6. — Račtrn I oštne branllnioe avstrijske ist. 24.797, ogrske 20.511, boan.-Uerc. št. 7583. — Upravnlškega telolona št. 188. Miti o položaju. - Letnic! nad Carigradom. - Zračni bol nad Morilec Zupet na zatožni klopi. OH zbor Slov. Plan. Društvo. Ljubljana, 16. aprila 1916. Včeraj ob pol enaijsti uri se je vršil v dvorani Glasbene Matice občni zbor Slov. Plan. Društva. Dasi se je vršil občni zbor po dveh letih, je bila udeležba sila pičla; niti 20 članov ni bilo prisotnih. Temu so krive seveda razmere izrednega časa, v katerem živimo in jih moramo upoštevati. Po pozdravu in nagovoru načelnika odvetnika gosp. dr. Tominška, ki se je pred vsem spominjal izrednih razmer, s katerimi se ima Slov. Plan. Društvo borili še dosti več, kakor ostala društva, katerim je vzela vojna le večje ali manjše število članov, dočim je Plan. Društvo naravnost izdatno omejila delavno področje, je počastil občni zbor spomin znanih in doslej še neznanih umrlih članov, dvignivši se v znak sožalja s sedežev. Iz poročila tajnika gosp. Jos. Haupt-člani, dočim je imelo osrednje društvo koncu leta 1914 vsega 24 podružnic z 2382 člani, dočim je imelo osrednie društvo ime-956 članov. V letu 1915 se je skrčilo število članov nad polovico. V letu 1914 je izhajal še Planinski Vestnik in sicer 8 mesecev, zaradi velikih stroškov, tiskarske krize, vojnih ovir itd. pa sc jc morala ustaviti izdaja do boljših časov. Koče to se bile popravile, nabavilo potrebno v njih za sprejem planincev, a komaj sc je začel promet, ga je ustavila vejna in društvo je bilo v zadregi radi nabav, katere jc bilo pospraviti, namesto z dohodki — v škodo. A navzlic tem k: . >1 tetam se je posrečilo rasnemu delu cd borovemu in požrtvovalnosti njegovih čir nov, da se je društvo iznebilo vseh njegovih tekočih dolgov ier so mu ostali na glavi le nekateri hipotečni in menični dolgovi. To so omogočile med drugim podpore raznih korporacii, od katerih naji/.dat-neji sta bili podpori visokega deželnega odbora v znesku 6000 K. — in mestne občine ljubi), v znesku 2000 K (za 1. 1914 in Kmetska posojilnica ljubljanske okolice (za 1. 1914/15 400 K), Banka Slavija (100 K), Kmetska posojilnica na Vrhniki (50 K) in drugi. Tudi v inventarju koč se je nabavilo in preuredilo mnogo potrebnega in koristnega. Popravila so se pota in steze in storilo mnogo za tujski promet. Kadar je bilo treba, so se dajale koče na razpolago vojaškim zavodom, kasneje je vojaštvo dobilo na željo mnogo koristnih informacij. Za časa prometa so dobivali tudi dijaki v kočah brezplačna prenočišča. Rdečemu križu ;c drušivo darovalo 100 K. Vojnooskrbovalnemu uradu obresti poštno-hranilnične vloge, vojakom pa po možnosti članov gorske čevlje. Ob smrti nadvojvode prestolonaslednika je izjavilo društvo globoko sožaljc po posebni deputaciji pri g. dež. presedniku. Umrli član g. Brinšek jc ostavil društvu veliko zbirko fotografij in klišejev. Pospeševatelj duh. svetnik g. župnik Aljaž je praznoval 70 letnico in ga je pri teni pri-godom počastil odbor. Iz Narodnega Doma pa se je moralo društvo preseliti, ker se je rabilo poslopje v vojne namene. Iz blagajniškega poročila izhaja: Društvo je doseglo 1. 1914 prometa 292.172 K 36 vin. Aktiva so znašala 200.880 K 37 vin., v kateri vsoti so društveni domi in inventar cenjeni s s 181.593 K. Pasiva so znašala 1914 83.071 K 93 vin. Društvena lastna imovina je znašala koncem 1. 1914 po odpisu poslovne izgube 6691 K 44 vin. še 117.808 K 44 vin. Promet 1. 1915 znaša 213.980 K 68 vin. Društvene stavbe in inventar so cenjene po običrjnem odbitku s 171.270 K 15 vin. Vsa aktiva koncem leta 1915 znašaio 190.679 K 38 vin. Pasiva znašajo koncem 1. 1915 70.917 K 21 vin. Društvena lastna imovina pa se je v 1. 1915 zvišala za 1734 K 73 vin. in znaša koncem 1. 1915 119.543 K 17 vin. Vse račune so našli pregledovalci v redu. Namesto vpoklicanih odbornikov sta se izvolila dva namestnika in sicer po vzkliku gg. Makso Hrovatin in dr. Vinko Šarabon. Med nasveti se je predlagalo zvišanje članarine, a ker je v to treba izpremene pravil, kar v sedanjih razmerah ni lahko, se ni moglo predlog vzeti v pretres. Glede nadaljnega izhajanja Vestnika pa se bode bavil odbor. Nato je bil občni zbor zaključen. Navzlic hudim časom je Slov. Planinsko Društvo delovalo kolikor je moglo, kar moramo priznati pohvalno. Želimo mu iskreno, da tudi njemu napoči kmalu boljša doba uspešnega in neoviranega delovanja in razvitka. : polomu Glavne posojilnice. II, občni zbor kreditne zadruge se je vršil v nedeljo dne 16. aprila po 9. uri dopoldne. Predsednik »Kreditne zadruge« g. Jean Schrey otvori občni zbor in konšta-tira sklepčnost. Ko se prebere zapisnik I. občnega zbora, poda nato tajnik »Kreditne zadruge« sledeče poročilo: Naša zadruga ni bila ustanovljena radi ene ali druge, stranke, radi ene ali druge osebe, ampak resnično vsled nastale potrebe, vsled samopomoči, V zadrugi so osebe vseh strank, obe narodnosti in osebe raznih poklicov združene v eni misli z enim celjem. Zadnji izredni občni zbor, ki se je vršil dne 26. oktobra pretečenega leta, je soglasno sklenil zelo pomembno izpremembo zadružnih pravil. Na podlagi te izpremebe so tudi naši dediči zavezani nadaljevati zadružništvo do preteka tistega leta, v katerem bo poravnalna akcija glede vseh upnikov »Glavne posojilnice« izvršena. — To izpremembo zadružnih pravil je c. kr. deželno kot trgovsko sodišče registriralo ter so vsled tega veljavna za vse zadružnike naše zadruge. Dalje je zadnji občni zbor pooblastil načelstvo, da sme izdajati onim zadružnikom, ki so vplačali ves prispevek v obliki deležne glavnice in eventuelno predpisani enkratni prispevek ter izročili zadrugi kritne menice za deležno glavnico, obvezne izjave, glasom katerih jamči zadruga kot taka vsako škodo, katera bi jim pretila vsled določb §§ 53 in 60 zadružnega zakona od konkurzne mase »Glavne posojilnice« in nje upnikov. Velika večina je takoj umela ta sklep ter takoj zadostila tem pogojem. Dosled je izdala zadruga 71 zadružnikom, kateri so povsem zadostili stavljenim pogojem, označene obvezne izjave. Nekaj zadružnikov pa vzlic večkratni urgenci ne spolni zahtevane pogoje, čeravno bi bilo to le v njih korist. Dalje je izredni občni zbor dopolnil zadružna pravila tudi v tem smislu, da je poleg načelstva ustanovil tudi zadružno ravnateljstvo, katero obstoji iz treh članov načelstva. V njegov delokrog spada rešitev vseh nujnih poslov načelstva, ako se seja načelstva ne more vršiti pravočasno. V pretečeni poslovni dobi je imelo načelstvo 6 sej, v katerih so sc obravnavali vsi sklepi iz 10 sej ravnateljstva, kakor tudi drugi, direktno v sejo načelstva dospeli posli. V I.poslovnem letu je pristopilo k zadrugi 116 zadružnikov, od teh sta pa do 31. decembra 1914 umrla Gorše in Zorman, tedaj je bilo pričetkom II. poslovnega leta še 114 zadružnikov; tekom preteklega leta so pristopili na novo 3 zadružniki, skupaj te- daj 117 zadružnikov; umrli so pa Poklu-kar, Rode in Štrukelj, tedaj je imela zadruga dne 31. decembra 1915 še 114 zadružnikov. Poravnalna akcija. Glede poravnalne akcije ima načelstvo poročati sledeče: Od vseh vlog »Glavne posojilnice«, katerih likvidirana vrednost ie znašala dne 1. januarja 1911 3,221.457 K 27 vin, je »Kreditna zadruga« do 15. aprila 1916 poravnala 2,721.114 K 34 vin. in le znesek 500.342 K 93 vin. do danes še ni poravnan. Glavna upnika tega doslej neporavnanega ostanka sta dve posojilnici s skupnim zneskom 317.850 K 62 vin., ostanek v znesku 182.492 K 25 vin. je pa v privatnih rokah in sicer je glavnica v znesku 53.265 K 76 vin. last raznih v Ameriki bivajočih upnikov, ostala glavnica v znesku 129.226 K 49 vin. pa je lastnina tukajšnjih upnikov, ki se doslej še niso zglasili, odnosno zglasili, toda s pretirano zahtevo. Financielno stanje zadruge dne 15, aprila 1916. »Kreditna zadruga ima danes, 15. aprila 1916 sleče dolgove: 1. dolg pri deželni banki 148,500 K; 2. raznim poravnanim vlagateljem »Glavne posojilnice« vso odnosno le zastanek 30% ni kvoti per 152.060 K 51 vin., skupaj 300.560 K 51 vin. Temu nasproti pa ima zadruga razven vlog in gotovine tudi še razne terjatve na deležni glavnici, na prispevkih ter na uradniških odpravščinah v skupnem znesku 302.039 K 26 vin, Zadruga je tedaj danes za 1478 K 75 vin. aktivna, če se ne vpošte-va 30%na kvota od doslej neporavnanih vlog. Vpoštevaje pa to kvoto v znesku 150.102 K 91 vin. se pokaže, da primanjkuje zadrugi za današnji dan še 148,624 K 16 vin. v pokritje vseh obvez. Ta primanj-ljaj je krit s postavnim jamstvom zadružnikov, katero znaša glasom bilance za 1. 1915 367,200 K. O bilanci za pretečeno poslovno leto bo natančneje poročalo zadružno nadzorstvo. Eventuelnim podrobnim vprašanjem je pa načelstvo vedno na razpolago. Obravnavalo se je tudi vprašanje, ali bi ne bilo umestno rečunski sklep za leto 1915 razmnožiti in razdeliti med zadružnike. Toda ne radi tozadevnih stroškov, kakor radi še ne popolnoma izvršene poravnalne akcije, se je to za sedaj opustilo, pač pa bo načelstvo koncem tekočega leta izdalo knjižico, v kateri ne bodo samo računski sklepi za vso poslovno dobo, ampak tudi vsa tozadevna zgodovina ter imenik onih mož, ki so vsled tega, da so pristopili k zadrugi, omogočili to res veliko delo. Steber vse sanacije so člani naše zadruge, brez teh bi bila sanacija pokopana in žrtve nc bi bili samo nesrečni člani, ampak tudi večina upnikov »Glavne posojilnice bi zgubila vse. Način izpeljave te nesrečne zadeve se je popolnoma obnesel. Ministerijalni odposlanec je pričetkom dvomil, da se bo sanacija po tej poli posrečila, končno je pa načelstvu čestital s pripomnjo, da bo ta načrt veljal za vzorec pri enakih nesrečah, katerih pa naj nas Bog obvaruje. Po poročilu g. tajnika Mikuša poda poročilo v imenu nadzorstva dr. Sušnik in pravi, da je nadzorstvo našlo blagajno v najlepšem redu in predlaga, da sc da načelstvu absolutorij. Nato se je prešlo k volitvam. Po pravilih izstopijo letos iz društvenega odbora 4 člani in sicer: tajnik Mi-kuš, odborniki: župan Jakob Dimnik, Anton Rojina in Battelino. Oba zadnja dva se nahajata pri vojakih in se jih na njuno pismeno prošnjo začasno ne voli v odbor. Izvolita se nato Jakob Dimnik in Mikuž. V ravnateljstvo se pa izvolijo: gg. Mikuž, dr. Švigelj in dr. Fettich. Pri slučajnostih po-vdarja tajnik g. Mikuž, da naj člani »Kreditne zadruge« vpisujejo vojno posojilo potom zadruge. Na ta način si bo zadruga pridobila večji ugled in od tega bo imela tudi nekaj dobička. Nato zaključi g. Schrey občni zbor. Takoj po občnem zboru sc je vršila seja načelstva, kjer je bil za predsednika zopet izvoljen g. Jean Schrey, za njegovega namestnika dr. Švigelj. za tajnika pa g. Mikuž. Ljubljana, 17. aprila 1916. Naše dežele morebiti od časov rokov-njačev ni razburil noben zločin tako, kot jo je hudodelstvo Zupeta, ki je ustrelil, kot je našim bralcem znano, 9. oktobra 1915 orožnika Puglja v Studencu in nevarno ranil orožniškega stražmojstra Ignacija Inti-harja. Morilec Martin Zupet je šele v 31. letu, toda že star zločinec, nevaren človek, kakršnih je malo. Neverjetno, kaj vse je počel ta izrodek človeštva! Trikrat je bil žc kaznovan zaradi tatvine. Ječa ga pa ni poboljšala, marveč podivjala. Pravi ropar je ta. človek, 9929 kron 70 vin. je ukradel in oropal. Ni samo kradel, marveč je tudi ropal oborožen kar z dvema samokresoma in vlamljal. Tri posilstva mladih, še ne devet let starih deklic so mu dokazali. In ustrelil je orožnika, ki ga je hotel izročiti pravici zaradi 9 hudodelstev, enega pre-greška in 3 prestopkov. Domneva sc pa in gotovo ne bo brez podlage, da ima ro-kovnjač še več na vesti. Nc sedi sam na zatožni klopi. Starejši Štrukelj jc morebiti še bolj kriv Zupetovih zločinov kot ta sam. Obtožen je 3 hudodelstev in 2 prestopkov. Zupetu so pomagali krasti še Josip Štrukelj mlajši, Anton Godec, France Siugovec; skrival pa sc jc novodobni rokovnjaški glavar, ko ga je iskala roka pravice, pri Janezu Zupetu in posebno še pri rodbini Strniša; Lovrenc, Ga- šper, Alojzij in Frančiška Strniša so dajali Zupetu in Štruklju največjo potuho; Zupet jim jc prirejal mastne pojedine, in nazadnje so ga Strniševi tudi izdali orožnikom, ko jim je pričela teči voda v grlo. V njih hiši je ustrelil Zupet orožnika Puglja. Pred izjemnim sodiščem. Če bi bile redne razmere, bi sodila zločince porota, zdaj jih sodi izjemno sodišče šestih sodnikov, Izjemnemu senatu predseduje gospod dvorni svetnik Pajk, vo-tanti so deželne sodnije višji svetovalci: Hauffen, pl. Kočevar in Vcdernjak, deželne sodnije svetovalca Milčinski in Regally. Obtožbo zastopa c. kr. okrajni sodnik Ernest Stockl, obtožence zagovarjajo dr. Poček, dr. Kokalj, dr. Ažman, dr. Hojnik, c. kr. okrajni sodnik. Obtoženci. Štirje policijski stražniki pripeljejo pet obtožencev v sodno dvorano, med njimi Zupeta in starejšega Štruklja. Drzna zločinca se ozirata radovedno po sodni dvorani. Preiskovalni zapor ju ni nič izpo-koril, to se vidi takoj. Zupet obiskoval zagrebško realko, dokler ga niso spodili. Dvorni svetnik Pajk prične zasliševati Zupeta, ki pove, da. je hodil na realko v Zagrebu, dokler ga niso spodili. Poizkuša jokali. Učil sc jc pečarstva in mesarije, ga so ga zopet spodili. Tudi pri vojakih je dvakrat dezertiral. Štrukelj starejši je bil 4 do 5 let tudi v Ameriki. Otrok ima 9, 7 jih še ni preskrbljenih. Pretita se nato sledeča OBTOŽNICA. C. kr. državno pravdniStvo vlaga pri c. kr. deželnem kot izjemnem sodišču v Ljubljani. ki je za presojo te kazenske stvari pristojno proti 1. Martinu Zupet, roj. 1. jan. 1885. v Za-borštu, prist. v Bučko, kat. samsk. delavcu brez »talnega bivališča, sedaj v preiskovalnem zaporu, predkaznovanemu; 2. Josipu štrukelj star., roj. 17. maja leta 1874. v Bregu, prist. v Št. Rupert na Dolenjskem, kat. oženj, delavcu brez stalnega bivališča, sedaj v preiskovalnem zaporu, predkaznovanemu; 3. Josipu Štrukelj ml., roj. 9. jan. leta 1893. v št. Rupertu in tja prist. kat. samsk. rudarju iz Št. Ruperta. sedaj v preiskovalnem zaporu, predkaznovanemu; 4. Antonu Godec, roj. 1. junija leta 1884. na Grebelnom pri Sv. Juriju ob južni železnici, prist. v Sv. Jurij, kat. samsk. delavcu, sedaj v mariborski kaznilnici, predkaznovanemu; 5. Francetu Slugovec, roj. 2. februarja leta 1885. v Predvoru in tja prist. kat. samsk. delavcu, sedaj v mariborski kaznilnici, predkaznovanemu; 6. Janezu Zupet, roj. 23. julija leta 1844. v Močvirju, prist. v Bučko, kat, oženj, kočarju v Gor. Hoduljah št. 16, predkaznovanemu; 7. Lovrencu Strniša, roj. 10. avgusta leta 1887. v Podgradu 'fara Svibno). prist. v Sv. Križ pri Svibnem, kat. samsk. pos. sinu iz Studenca št. 24, predkaznovanemu; 8. Gašperju Strniša, roj. 15. dccembra leta 1892. v Sv. Križu in tja prist. kat. samsk. pos. sinu iz Studenca št. 34, nekaznovanemu; 9. Alojziju Strniša, roj. 19. junija 1850. v Pogdradu. prist. v Sv. Križ, kat. oženj, posestniku iz Studenca št. 34, predkaznovanemu; 10. Frančiški Strniša, roj. 29. sept. 1. 1855. ▼ Radgoni prist. v Sv. Križ, kat. omoženi, posestnikov] ženi iz Studenca St. 34, nekaznovani obtožbo, da so zakrivili: Martin Zupet hudodelstvo deloma posku-iene, deloma dovršene tatvine, hudodelstvo ropa. hudodelstvo javne posilnosti z izsllova-njem. hudodelstvo poskušenegt razbojnega umora, hudodelstvo poskušenega prostega umora in javne posilnosti po 8 81. k. z., hudodelstvo deloma poskušenega, deloma dovršenega prostega umora in javne posilnosti, hudodelstvo nečisosti po § 125. k. z., hudodelstvo posilne nečistosti in oskrumbe. hudodelstvo poskušene posilne nečistosti, pregrešek zoper jami pokoj in red. prestopek vlačuganja, pre-»topek po § 36. ces. pat. z dne 24. oktobra leta 1852.. št. 223. rlrž. zak.. prestopek zoper javno nravnost. Josip Štrukelj starejši hudodelstvo tat-Tine. hudodelstvo deležnosti tatvine, hudodelstvo delomo poskušenega, deloma dovršenega umora in javne posilnosti, prestopek vlaču-fanja. Josip Štrukelj mlajši hudodelstvo tatvme, prestopek zoper javne naprave in naredbe. Anton Godec hudodelstvo tatvine. France Slugovec hudodelstvo deloma poskušene, deloma dovršene tatvine. •Janez Zupet, hudodelstvo hudodelnikom dane podpomoči. hudodelstvo deležnosti tatvine. Lovrenc Strniša hudodelstvo hudodelnl-toni dane podpomoči. hudodelstvo deležnosti tatvine. Gašper. Alojzij in Frančiška Strniša hudodelstvo hudodelnikom dane podpomoči, hudodelstvo deležnosti tatvine, hudodelstvo goljufije ter se naj kaznujejo z ozirom na § 34., oziroma 35. k. z. Martin Zupet in Josip Štrukelj starejši po § 136. k. z. Josip Štrukelj mlajši po § 179. k- z. Anton Godec in Franc Slugovec z ozirom na S 265. k. p. r. po § 178. k. z. Janez Zupet. Ix>vrenc. Gašper. Alojzij in Frančiška Strniša po zadnjem stavku S 215. k. z. RAZLOGI. Zapet % 14. leti že tat. Martin Zupet je tujemu imetju skrajno nevaren in nasilen človek, kateri se je že v štirinajstem letu svoje starosti imel pred so-dlSčem zagovarjati zaradi tatvine. Vsega skupaj je bil do sedaj trikrat zaradi tatvine kaznovan ter je bil svojo zadnjo dveletno kazen v Gradiški prestal dne 6. septembra 1014. Toda kaznilnica na njega nikakor ni mogla poboljševalno učinkovati, kajti nagnjenost k tatvini je bila pri njeni že tako močna da je žc v kaznilnici z drugimi kaznjenci snoval nove naklepe za vlome, ki jih hoče izvesti po prestani kazni. In komaj je bil dva meseca na prostem, je v resnici zopet krenil na stara pota in izvršil precejšnje število predrznih vlomov, kateri z ozirom na način njihove izvršitve in na. celo preteklost obdolženca pač dopusti #klep, de i* obdolžencu krasti že prišlo v navado. V prvi vrsti kradel Zupet v župnlščih. V prvi vrsti si je zopet, izbral različna Župnišča, v katera je vlomil vedno med časom, ko so bili ljudje pri dopoldanski maši. Na ta način je najprvo dne 1. novembra in 31. decembra 1914 vlomil v župnišča v Velikemtrnu Ln na Golem ter ukradel v obtožbenem stavku navedene ''vari. Tatvinska zveza n Slugovcem. Decembra meseca se je potem v Ljubljani seznanil s tujemu imetju ravno tako nevarnim delavcem Francetom Slugovec, nnkar sta oba, ker jima ie bil denar zmanjkal, sklenila, da si iščeta potrebni denar v župnišču v Zg. Resnici. Tn naklep sta tudi takoj izvršila. V Zg. Besnlcl. Peljala sta se v Zg. Besnico ter sta dne 17. decembra 1914 dopoldne, ko so bili vsi v cerkvi, vlomila v župnišče ter začela preiskavati omare. Vendar pa do denarja, katerega je imel župnik France Pokorn vsega skupaj 000 K v svojem stanovanju, nista mogla priti, ker je prej prišla župnikova kuharica domov, nakar sla oba tata zbežale, pri čemer sta s seboj \zola le eno sekiro, eno električno svetilko ter nekaj svalčic in tobaka v skupni vrednoti 15 K 25 vin. Zapet v Ajdovca. Toda za ta neuspeh se je Zupet kmalu vedel odSkodovatl v Ajdovcu, kjer je dne 17. Januarja 1915 vlomil v župnišče in uplenil rs-?en 250 K 58 vin. denarta tndf samokres, Tatovoma se pridruži Anton Godec. Dne 9. februarja 1915 je moral kot črnovojnik stopiti v vojaško službo. Toda dne 6. marca je bil zopet odpuščen ter je takoj svoj stari način življenja nadaljeval. V Ljubljani so je sešel s svojim starim znancem Francetom Slugovec, kateremu se je bil med tem pridružil Še Anton Godec. Zločinski polet na Štajersko. S tem tujemu imetju enako nevarnim Antonom Godee se je potem Zupet najprvo peljal na Štajersko, kjer sta dne 19. marca 1915 vlomila v župnišče v Sužmu ter ukradla pod I a 5) obtožbenega stavka navedene stvari v skupni vrednosti 142 K. Toda ta tavina je bila lo uvod cele vrste predrznih vlomov. Zupet, Slugovec in Godec so namreč ustanovili pravcato tatinsko tolpo, katere voditelj je bil seveda Martin Zupet. Vlom v Kokri. Zlet v Gradeo. Svoje tozadevno delovanje so začeli b tem, da so se peljali na Gorenjsko in dne 21. marca 1915 med dopoldansko mašo v Kokri vlomili v tamošnjo župnišče na ta način, da »o od strehe odstranili nekaj opek in potem skozi napravljeno odprtino zlezli v hišo. Plen je bil precej masten, kajti dobili so razen drugih v obtožbenem stavku navedenih stvari 1263 K denarja, kateri jim je služil v to, da so v Ljubljani precej potratno živeli ter se celo peljali y Gradec. v DrugI vlom v Besnlcl. Kmalu jim je vendar tudi ta denar zmanjkal, nakar so se zmenili, da gredo malo pogledat, ali se jim nudi na Gorenjskem zopet kaka prilika za tatvino. V resnici so se vsi trije napotili dne 18. aprila 1915 proti Kranju in odtod proti Zg. Besnici, kjer so ponoči izvršili tatvino v škodo gostilničarja Ivana Pa-pler in njegove rodbine. Tatvina v Potoku. Ukradeno prekajeno meso so v gozdu sne-dll, nakar so se podali naprej proti Potoku, kjer so dne 19. aprila izvršili pod I. a, b, c) obtožbenega stavka navedeno tatvino v škodo Marije Potočnik. Vendar je pa bil plen iz teh dveh tatvin premajhen, da bi bil zamogel zadostiti željam obdolžencev, vsled česar je Zupet sprožil misel, da bi skušali vlomiti v župnišče na Jančevem. Vlom v župnišče na Jančevem. Dne 24. aprila zvečer so vsi trije, oboroženi s samokresi, šli peš iz Ljubljane, med potjo so še v Vnanjarjih ukradli posestniku Francetu Birk za vlom potrebno sekiro, na kar so v bližini župnišča na Jančevem prenočili. Ko so potem zjutraj vidli, da gredo ljudje iz župnišča k maši, je med tem, ko sta Godec in Slugovec stala na straži, Zupet, ki je bil že ponoči odščipal mrežo pri oknu župnišča, skozi to okno zlezel v hišo in odnesel stvari, navedene pod I, a, b, c) obtožbenega. stavka. Godec in Slugovec prijeta in obsojena. Tega zadnjega plena se pa tatovi niso mogli dolgo veseliti, kajti že dne 27. aprila sta bila Godec in Slugovec v Ljubljani aretovana in potem z razsodbo c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani z dne 25. junija 1915 opr. št. Vr. VI 310-15 zaradi teh tatvin, izvzemši onih, navedenih pod I. a 3 in 5, obsojena na 4, oziroma 3 in pol leta težke ječe. Martin Zupet se klati okoli. Martinu Zupetu se je takrat posrečilo, pravočasno pobegniti iz Ljubljane ter ga, dasi je bila zoper njega izdana tiralnica, skozi več mesecev niso mogli izslediti. Klatil se je namreč po Kranjskem, Štajerskem in Hrvaškem, večinoma se je pa mudil v litijskem in krškem okraju, kjer ima očividno več znancev, ki so mu dajali potuho. Da je med tem časom staro navado, živeti na stroške drugih, nadaljeval ln Izvršil mnogobrojne tatvine, je pri njem samo ob sebi umevno. Zupet izvedel 13 tatvin. Tako je preiskava dognala, da je v času od 30. aprila do 8. julija 1915 izvršil v različnih krajih 13 tatvin, 12 teh tatvin je bil izvršil sam in le pri dne 8. junija na Ojstrem v škodo Dominika Razpotnik izvršeni tatvini je imel neko tatinsko tovarišico, namreč Marijo Polutnik, ki je bila potem zaradi te tatvine pri c. kr. okrožnem sodišču v Celju obsojena. Nedvomno pa je. da to ni vse, kar je bil Zupet med tem časom zakrivil. Kajti od 8. jul. do 3. sep. preiskava temnosti, ki zagrne obdolženčevo življenje, ni mogla razsvetliti in tudi obdolženec se brani, glede tega časa podati potrebna pojasnila — pač jasen dokaz za to, da leži tudi v tej dobi marsikatero kaznjlvo dejanje, katero je bil obdolženec zakrivil. Od septembra meseca naprej so podatki glede obdolženčevih započetb zopet nekoliko točnejši. hkratu se pa tudi pokaže, da je obdolženčeva predrznost med tem dosegla svojo višino in da je obdolženec postal nevaren ne samo tujemu imetju marveč tudi človeškemu življenju. Zupet strelja na orožnika Guček. To drugo vrsto svojih hudodelstev je začel s tem, da je dne 3. septembra v Gradacu na Dolenjskem proti zasiedujočemu orožniku Matiji Guček iz daljave kakih 12 do 15 korakov streljal s samokresom. Orožnik se je le s etm rešil, da se je hitro pripognil proti tlom, kajti sicer bi bil gotovo zadet od kroglje, katera je istočasno žvižgala čez njegovo glavo. Ker orožnik ni bil oborožen, sc je obdolžencu posrečilo , zasledovanju uiti. Nova Znpetova tatvina v Kalcah. Dne 9. septembra je zopet izvršil v Kalcah novo tatvino. Tretji Zupetov nastop v Besnlcl. Potem se je podal na Gorenjsko in dne 14. septembra izvršil v Zg. Resnici predrzen rop na osebi župnika Franceta Pokorn. Ko jc le-ta namreč ob 5. uri zjutraj hotel oditi v cerkev k maši, mu je nakrat v veži župnišča stopil nasproti obdolženec, držeč v vsaki roki en samokres namerjen proti župniku, ter r osor-nini glasom večkrat dejal .denar sem«. Župnik, kateri je uvidel, da ni mogoče, roparju priti blizo in ga razorožiti, je končno vzel iz denarnice 5—7 K ter jih ponudil obdolžencu. Le-ta pa je župniku velel, naj vrže denar na tla, kar je župnik tudi storil, nakar je obdolženec denar pobral in pobegnil. Podal se je nato po skrivnih potih v sosedni škofjeloški okraj, kjer je še isti dan v nekem gozdu bllzo Rantovš onečastil devetletno posesntlkovo hči Marijo Habjan. Vlom v St. Ožbaltu. Nato je svojo pot nadaljeval in prihodnji dan t i IX aentemhrn 1915 le zopet vlomil v zuklenjeno hišo Marjane Kržlšnlk v St. Ožbaltu ter ukradel stvari vredne 231 kron. Zupotova tovarllja s fitrukljevoma. Potem so jo zopet podal v krški okraj, kjer se je sešel s svojim starim znancem iz kaznilnice, z zloglasnim Josipom Štrukelj starejšim in njegovim ravno tako zloglasnim, zarodi tatvine že trikrat predkaznovanlm sinom Josipom Štrukelj mlajšim. Prvo tatvino Je Zupet nato izvršil skupuj z mlajšim Štrukljem. V Resi ukradli 3000 kron. Dne 23. septembra sta namreč obiskala hišo Janeza Fišter v Resi ter prosila gospodinjo, katera je bila sama v hiši, naj jima da kaj jesti, kateri želji je tudi ugodila. Ko pa Je gospodinja sobo zapustila, sta njena gosta iz neke v sobi stoječe omare, v kateri je ključ tičal, vzela njenemu možu lastno listnico, v kateri je bilo najmanj 3000 K v bankovcih, nakar sta izginila ln plen med seboj delila. Od tega denarja Je potem Štrukelj mlajši še istega dne dal bankovec po 1000 K svojemu očetu, kateremu je tudi Zupet poznejo dal vsega skupaj naj-menj 80 K, tako, da si je bil le-tu od ukrade-denega denarja pridobil vsega skupaj najmanj 1080 K. Vlom v Polj ah. Toda Josip Štrukelj starejši se s tem ni zadovoljil in je potem v noči ocl 28. na 29. septembra v družbi Martina Zupet vlomil v zaklenjeno hišo Terezije Majcen v Poljah, kjer sta ukradla stvari, vredne 1860 K. Pripomniti je, da je bil pri tej tatvini razun Zupeta, ki je sploh vedno imel eden ali več nabasanih samokresov pri sebi, tudi Josip Štrukelj oborožen s samokresom. Predrzni roparski napad v Kalu. Zupet pravi, da je samokrese le zato imel, da se brani, če bi ga kdo napadel. Toda, da je orožje nosil v popolnoma druge namene, dokaže pač sledeči slučaj. Po izvršitvi gori navedene tatvine prišel je Zupet dne 2. oktobra v gostilno Alojzija Podlogar v Kalu, kjer je bil imenovani gostilničar ravno prodal par juncev, ter je Zupet, ko je gostilničar dal prejeti denar v svojo listnico, videl, da ima Podlogar precej denarja — bilo je približno 1400 K — pri sebi. To je očividno v obdolžencu vzbujalo željo, si ta denar prilastiti. Najprvo je silil v gostilničarja, naj ž njim igra »edenindvajset« ter se je Podlogar tudi dal pregovoriti, vendar pa Zupet pri igri ni imel sreče, ker je Podlogar imel slednjič 100 K dobička. Med igro je bil Zupet večkrat šel iz sobe ter je pri tem vrnivšl se v sobo enkrat od zunaj prinesel srednjo vago od nekega voza in jo položil v kot zraven vrat. Tudi po končani igri je zopet zapustil soho, in ko se je vrnil, je Podlogar zapazil, da ima samokres v roki. V drugem trenutku pa je Zupet že z besedami »denar sem« skočil proti Podlogarju, ga z levo roko prijel za vrat, s cevjo samokresa udaril pod desno oko ter istočasno sprožil, vendar pa jc strel odpovedal, tako, da se je le udarec petelina slišal. Začelo je nato ruvanje med Zupetom in Podlogarjem, kateremu je tudi pomagal njegov sin France, pri čemur je Zupet vedno skušal nastaviti cev samokresa proti prsam Podlogarja in je tudi enkrat sprožil proti njegovemu srcu, toda tudi ta drugi strel je odpovedal. Konečno se je Podlogarju vendar posrečilo, se oprostiti napadalca in zbežati Iz sobe, nakar je Zupet pobral na mizi ležeč denar, pred hišo še enkrat streljal in zginil v temno noč. Ta predrzni in očividno dobro premišljeni roparski napad, pri katerem je Podlogar imel rešitev svojega življenja zahvaliti edinole na-ključbl, da je samokres dvakrat odpovedal, pa je bil le predigra krvavega zločina, ki se je par dni pozneje izvršil v Studencu (Scharfenberg). Krvavi zločin v Studencu. K temu je pred vsem pripomniti, da je Zupet, kakor že začetkoma navedeno, imel v krškem okraju očividno več prijateljev, kateri so mu potuho dajali, in v vrsto teh prijateljev spada nedvomno tudi v Studencu bivajoča rodbina Strniša, koje starejši sin Lorenc se je bil v Gradiški, kjer je prestal večletno kazen, seznanil z Zupetom in Josipom Štrukelj starejšim. Po preiskavi se je dognalo, da sta v poletju in jeseni 1915 tako Zupet kakor tudi Štrukelj, če sta se klatila v krškem okraju, našla zavetišče v Strniševi hiši, kjer sta oba hudodelca tudi večkrat imela svoje sestanke. Zupet se je za to mu dano potuho tudi pokazal hvaležnim z denarnimi in drugimi darili. Konečno je pa oče Alojzij Strniša očividno zaradi tega, ker so sosedi postali pozorni na te sumljive obiske, vendar začel se bati morebitnih slabih posledic ter je dne 8. oktobra, ko jo Štrukelj zopet bil v hiši. pustil po svoji hčeri Mariji Gošte, katera ga je bila ravno Istega dne obiskala, orožnike v Radečah obventiti,