&MWTt.....^ s «• • rjp/ 4 LjK.V. u Uhaja vsak dan *jutrak tu& o|> nede^ah is prttiidL — Lfrtdi iJHca ^vCft^&ika AaifiUga L nadstf. — DonAtf naj * pošil &tdrrištvr - pCsma^ rie afrrrfemajo, rokopisi £t * ~ irt "urednik Stefcb Oodttia. — Lastolk Koi ifcdfaoši-* — tisk tl$k*rfte igdinoaU'. -r TeJelo* mednH&v* ta i jO* - X«r6ftuna znata: 2a telo tett K 40— ppl let* K Jfr-^, trt 'SfeŽecc K I O7-: za nedeljsko Izdajo za celo leto K 8'— pol leta K 4'—. —-: Posamezna številka v Trst« h« okoHci: 10 vinarjev. m ZVEZNA ARKADNA POROČILA. avstrijsko. > O L'NAJ, 3. (Kor.) Uradno H javlja* Nikjer nobenih vetjih bojnih dejani Načelnik generalnega štaba, nemško. BEROUN, 3. (Kot.) Veliki glavni stan Javlja: Zapadno bojišče. — Ariiiadiia skupina kraljeviča Ruprefaia ta generala pl. Boefroa: Med Vpemoni in La Bassće-tem aspešni p-kotni boj«. V predozemtfu naših novih postojank med Scarpo in Seinmo ie Anglež nadaljeval svo|e napade. Jusovzbodco Ar rasa le zastavil preiaočne čete m posrečilo se inn ie, potiski? nazaj naše pehotne črte na obeli s trii--oh ceste Ar ras—Cauibrai. Na Črte Etaing—vzh~M&ii r ob Dury-a—vzhodno Caginceurta—severni rob Noreuiia smo zaaftaviH sovražnikov sunek. Ponovni poskusi nasprotnika, da b) prodira! dalje preko višin pr: Dmyjn bi vzhodno Cagny-čourta protf prekopu, so se izjalovili, ko smo zastavili svoje pripravljene rezerve. Na Gl>sii straneh B£;>au«ia tJsio-nta z o-fclcpiilski, jk^oma po nabnočneBetn topniškem pripra vijanju izveden sovražnikov napad ^nio ou&iH. Severno Somni« smo Orsh-žail višine vzhodno SaiHya—Mois-ii lnSi—Aizectiirta—L' Hanta — vzhodni rob Peroans. Na obeh straneh železnice Nesle—je rezervni t>eš!X>& št. 27?. ki se ie v zadkih bojih posebno odlikoval, tudi včeraj ponovne napade Francozov. Sicer niv4 SOiikuo Iu Oiso le top-nisko ttetevanis. — Po vecnrni najmočnejši tOpflJš!:! pripravi so nrpaini Francoz?, pomnoženi z marokanskim! in ame-r&ktmi četami, popefdite med Oiso hi 4iria Sovražni ncpaćl \z nižine AUette #»cti Picrpontu hi Foteist-ray« so^e razbil: v našem Na nekaterih mestih smo p-otjsmH s orc^inp^vadom sovražnika nazal. V pczc£*j in iuž«o Cotsey le Chateanla je pcitstui nasproi-iik nase soieliije čfie aOiccliko od Ailc-tte nazaj. Med AHetfo In AiSao sine odbil! ponovne iako močne sovražne napade. Oardni kl-razfrg, telesi kfrazirii its cfrasoncl polka št. 8 pod vodstvo«* svojega poveUolka grola Magnisa so po svoji zastavitvi v Ooi oJbiii šesta^ist težkih sovražnikovih i:*ii>adov in ve*mo popolnoma obdržali po-v ;rr-:e jim postojanke. — Včeraj smo &e-r 13 sovražnih balonov 21» 55 letal, r: teh 36 na bojišču pri Arrssu. Od teli le-t -i ie sestrelila letalska skupina št. 3 pod \ .Jvi'/cm natlpGTOčnika Loerzerja 26 . ■ -lov. Na^joročnlk Loerzer zazas-i3 ^teni 35. zmago v zrak«. Prvi generalni kvartirmojster ul. LuaenUorfi- dUZL •samezne StevOke zastarele 20 vin. Oglasi trgovcev Iti obrtnikov mm po 10 Vin; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabil«, oglasi denarnih zavodov mm 30 vin; oglasi v tekstu Usta do pet vrst K 30.—j vsaka nadaijoa vrsta K Mali n na plavskih otročičih ltasprot: Mon-teliu. Na Col del Rossu se je mera! sovražen od-deltk, ki so na naše čete napadle, umakniti, potem ko je imel znatne izgube. Na Zuena torti, v Val-larsi m na severnih pobočiih Monferenza so naie prednje čete zavrnile sovražne oddelke, ki so se skušali približati našim črtam. — Včeraj zjutraj so naši aparati v neznatni višini preleteli Franzens-feste ter so s preciznostjo in učinkovito bombardiral! vražne Železniške naprave. Nadalje so naši In za-vezniSkI letnici fekem dneva h.TmbardrraH r-predi.fe In zadnje črte sovražnfka. V prejšnji n^>či so naši vodilni armadni in moniariškr zrakoplovi napatili vojaške naprave v Puh ter pGstaio in mu-rJcH-ko skladišče v Primolarm. Tekom srračnih bojev je bilo sestreljenih šest sovražnih aparatov; sedmega }e zadela naša artiljerija ter je padel v Piavo. (K temu pripominja c. kr. vojno tiskovni stan: Pri letalskem napadu na Franzensfeste so bile vržene štiri bombe ter so brle pri tem lahko ra^ njene štiri osebe, med niimi ena ženska. Nastala Stvarna škoda ?e neznatna. T*romet ni bH moten. »V okolišu Pule je bilo med Ro vin jem in Brioni iz PODLISTEK. \ Pysfobvcevi zapiski. Roiran. Iz francoskega prevedel A. R. MojBog, tega človeka ni možno prijeti od nobene sirani. -Obesite, v božjem imenu, meč zopet tja in ne Igrajte še nadalje melodramskega junaka. SaUuces se je pokoril mr-.fče. »Umreti bi hotel* je rekel pred-se. •■»Ta hi bila ena misel« je odvrnH baron. *in ]az nikakor nimam pravice, da bi vas oviral na nje fzvedbi'; mislim pa, ljubi prijatelj, da vam je življenje veliko preljubo, da bi se mu mogli odreči. Življenje je, vidite, ljubimka, ki ima sedaj dobra^ sedaj slaba razpoloženja; mislimo pa le na dobra in jo — obdržujemc. Ne odgovarjate — ste torej prcpricani; tem bolje. Dajte torej, da storiva, kar bi bila imela že pred eno uro stnriti: govoriva resno o resnrh stvareh!« nekega zrakoplova vrženih več bomb, ki so, ne da bi bfle povzročile kako Škodo, padle v morje. O kakem letalskem "napadu na Priroda«o* sptofc nI nič eaaneea.) Francosko uradao poročile. 2. sept. — V okolišu Severnega prekopa srditi topovski boa. Prancozr so zavrnili dva sovražna protinapada na vas Champagne ter so vzdržali svoje postojanke. V okolišu Ailette so nad^je napredovali v gozdu zapadno Coucy le Chateau in vzhodno Pont St. Mnrda. Kakih 100 ujetnikov je ostalo v rokah Francozov. V Sam panji neki sovražen sunek v okolišu AUberiva ni hnel uspeba. Angleško uradno poročilo. Zaključek annadnesa poročita i. t xn.: Na ostaii "bojni fronti so se vršHe maniše uspešne akcije na več točkah južno ceste Arras—Caanbrai. Naše čete so pregnale sovražnika z morvaiske visoke plaisoie ter so zavzele Seaulcncotlrt ter hr?fcc-v3e vzhodno Rancourta In Fremfcourta. V Le TransJoy pritiskamo močno na sovražnika. Pri teh akcijah so bili dovedeni ujetniki. Sovražen protinapad proti postojankam, ki so jih bile kanadske čete danes zjutraj zavzele severno Jiendec&urta, smo zavrnili. Nuše čete ^o se v odseku Lcr«?a pomaknile nalahko naprej. Na fronti ob Lysl prodirsmo dalje. Naše čete so dosegle Doulleu—Verrier—Stecnverk ter sopriNeuve fcgilse in VVulverghomu v ozkem stiku s sovražnikom. — Tekom rrteseca avgusta so brit-ske čete ujele na Francoskem 57.318 mož, vštevši 12S3 častoilccv, V Istem času smo uplenili 657 nemških topov, med npmi nad 150 težkih. Našteli smo 5750 strojnic in nad 1000 okopnih možnarjev. Med ostalbn plenom se naliala^o trije železniški vlaki, de vel lokomotiv in številna popolna munl-cšjska in pihmirska. skladišča, ki obsegajo števHno art!!|erHslro hi mcžnzrsk» mrmiciK) knfcor tudi municijo za puške in veteranski vsako^Tsten \-oyni materijal. LONDON, 2. (Kor.) Renteriev urad Poznava rz bri-tskega slavnega stana, da so britski stro^niški avtomcbHi dosegli Canal du Nord. ^cm^ki r.ralk na zapadu. BEROLIN, 3. (Kor.) \Volffov urad poroča: Postojanke, ki so irh držali Nemci pred Focbevo pre-tioieuzivo! niso bile pripravne, da bi se v njrh vodila vztrajna, na štedenje sil smereča obramba; zato tuui niso bile Izgrajene. Od trenutka, ko se je nemško vodstvo odločilo, da med Arrascni in Soissonsom ?, velikopotezno prostoveljno umaknit-vlk) svojih črt prepreči sovražni načrt dvoineta krilnega r.aprvda, je" bita opustitev v Flandriji še ostale -oienzrvno postojanke. Id je bi'a nastala po uspešni apriiski ofenzivi ter je kot klinast lek pu-tekla v črri Kemniel—Metierea—Vcrrier—severno Betbima, fogrčr.a posledica. Izpraznitev ozemlja sama je ostala sovra^n-ku pr"-krita več dni. Vse-kar bi v tem ozemlju moglo nasprotniku kakorkoli biti v korist, je bik) popolnoma mirno odpravljeno nazaj. V opuščenem ozemlju nahajajoče se šibke, s šte\*ilnimi strojnica ali opremljene zadnje straže so naposled sledečim Angležem prizadevale izgube. OOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 3. (Kor. — Uradno.) V zapornem obvodju okolu Anglije se naši podvodoiki potopili 16.000 ton sovražne ladijske prostornine. IZ RUS?JE. K atentatu na Urickega ic LJenlna. MOSKVA. 2. (Kor.) Po petrograjski >Pravdi-te btto v nedeljo zvečer v zvezi z napadom na Uriekega več hišnih preiskav, med temi tudi- v hiši angleškega poslanika, kjer je padlo nekai strelov. Neki član preiskovalne konTi^;>e je ubit, dva sta ranjena, eti Anglež le ubit. V poslamški palači je bilo izvTšenih več aretacij. Pala5o so zased!: rdeči gardisti hi so zaplenili orožje. virnJce zakjge In listine važne vsebine. MOSKVA, 2. (Kor.) »-Večerna Moskva« javlja: V zvezi z napadom na Ljenina Je bilo aretiranih več častnikov iu članov desnih sac'-Moih revclucijo-naTjev. Rusko poročilo. MOSKVA, 1. (Kor.) Petr. brz. ag. Na celi fronti je bila tekom dneva vrsta uspešnih bojev. Povsod se je sovražnik umaknil pred pritiskom naših čet Na severokavkaSki fronti prodiramo vedno med bo3. Severozapadno Gumraka smo zasedli postajo Kotlubary. Iz svojih postojank vrženi "sovražnik je izgubil tri topove, pet strojnic, 200 pušk in veliko množino streliva in vojnega materijala. Boji v Kavkazu. MOSKVA, 1. (Kor.) Iz Vladikavkaza javljajo: Začetkom avgusta so napadle mesto, protirevolu-cijonarne, po kozaških častnikih poveljevane čete. Po enajstdnevnem trdovratnem boju so bili proti-revoluciionarji odbiti. Vse prebivalstvo Cečence se je dvignilo kot en mož. da brani republiko so-vjetov pred proiirevoluciionarci. Intervencija v Sibiriji in Kitajska. AMSTERDAM, 2. (Kor.) Glasom nekega tukajšnjega lista poročajo »Times« iz Pekinga da je 8. avgusta prišlo do provizoričnega dogovora glede udeležbe Kitajske na intervenciji v Sibiriji. AMSTERDAM, 2. (Kor.) Kakor javlja »Alteemeea HandeteMad* Je izjavil Tro-ekstra v pogovor« i posebnim poročevalcem neke&t Švicarskega lista, da Je pr>pi-fsati na|vec fraiaco-sici vladi adSdoiHtev potnih listov fiettdJersomi in -drugini po-sla^icem angleške delavske strarike. V ia?muarfii t 1. je bil uapravHeii poskus v Švici s strasti treh večinskih strank nemškega raisftaga dn io pre-iiio je bil sklenjen brest-Kie-Vsfci mir In kljub temu, da so zagrozili z odstopom prvi. nemški generali, če bi se vmešaval rajhstag v mirovna ix>-ga?anja, da se uvede energična akcija v obeh deželah v dosego miru potom skupnega sporazuma s po&tičiikiii voditelji ali k imiru stremečimi struiami na Angleškem in to v duha \Viisonovi1i predlogov. Angleški odposianec pr> pogajan>ili ie bil takrat naprošen. naj obvesti o teh »stremljenjih svojo vtado. Zanimivo bi biio vedeti, če je to ticdd stortt. TroeLs-tra bi rad vedel, če je angieška vlada obvesifla voditelja o tem. Zadnja odklonitev potnega lista Hcn-dereoam je jasen dclcaz, da pobija angleška vlafia mirovna stremljenja z vsemi sr eden vi. Ce ostane pri tem, potem se iz-jak?vi k povabljene vse socialistične stranke ia strokovne organizacije, ki so za isplošen, sporazumen mir. Temelji tega miru mofrajo biti: nobene aneksije, nobesio povračilo škode, prr-zna-nje pravic narodov. Najvažnejša točka bi bila usta-iovrtev zve^e narodov z obvezo, da se skliče po potrebi razsodišče. On veruje, da bi prišlo v beigiiskem vprašaju-do sporazuma. Če bi bila sprejeta resolucija v prilog miru, bi biio s tem ustvarjeno" med narodi nekako 3itševno ozračje, "v katerem bi astala vprašanja precej izgubila na ostrini. Rešitev tega vprašanja pa je le mogoča s strani oiiciiahiih vlad iia oficija-ini konferesiot. Cilj energične ^dlUčne akcije je mogoče doseči le, če prevJaduje meinarotina misel pri socialističnih delavcih narodno. Od tega je od-vrsen ves uspeh konference. Kako si Aiiifcrika pretlsia vlja vojno cdškodoiao NcsnSlJc. AMSTERDAM. 2. (Kot.) Aligc.v.een Handds-hladu« poročajo vz Londona, da prinaJa »Morning Post^ nvodnf članek Yr>rk Hcra^a«. v ka- lerem se razlaga, kako si v A:neriki predstavljajo, da to Nemčija plačala vojno odškodnino. I4ew Vork Herald« zahteva izročitev vseh nemških zalog ?13tn. vseh zgrajenih zrli v gradnji sc nahaia^ih r.emških Indij, nadalje Izročitev enega dela dohodkov nemškiH rudnikov iu gozdov ter za gotovo število let tudi izročitev dohodkov železnic zavezni-kora. > New York Herald- meni, da to nc bi bilo nikako maščevanje, da bi biia to ie pravičnost. Amerika da mora Nemčijo kaznovati ter zahtevati iynistev za ujeoo bodočo politiko. Kongres ansfeškiii strokovnih organizacij in paciftzeai. AMSTERDAM, 2. (Kor.) Allgcmeen Hatidds-blad« poroča iz Londona, da bo na strokovnem kongresu, kl se otvori danes v ~Derbyju, zastopanih 4*5 milijona britskih delavcev. Važna bo razprava o predlogu, ki ga ie stavilo desetero strokovnih organizacij za ustanovitev posebne strokovne stranke. Nudila se bo tudi prilika za miren porazgovor o poizkusili pacifistov, da bi se doslo do hitrih mirovnih pogajanj s sovražnikom. Tekstilni delavci so predlagali, da sc pogajanja ne prič«o prej. dokler ne bodo sovražne bojne sile izpraznile zasedenega ozemfja. Angleži zasedli TrassJoy ia Estaires. LONDON, 3. (Kor.) Kakor Izve Reuterjev t:rad, so Angleži zasedli Le Translov in Estaires. lasi ukrajinske vlade In avstro-ogrsko arniadno vodstvo se ?e pogajalo 2 ulo radi nakupa inunf-cHsklh h> dragHt zalog. XXXII. Tatvina. - -Vem, gospod baron,« ie rekel Salluces z na>-večo grenkobo, »da sem v vaših rokah; držite me z železno pestjo in morete mi celo zdrobiti roko, če hočete. Zapovedujte torei; na} bom vas sužen], ne pa vaš sokrivec; ubogal bom, protestujem pa...c -Moj Bog,« je posegal vmes - baron nestrpno, ?protestujte, kolikor hočete, da se le pokorite.c rVi me potrebujete?« rDa.c xDanes?< rDa.= - • 3-Kaj naj storim?« v Raphael ie prejel do danes sedemnajst pršem od votvodinje pl. I-atm:r du pic. ^Sedemnajst pisem! Nezaslišano je, kako brbljava je taka ljubezen. No?« Raphael se seveda noče ločitt od reh dragocenih papirjev, ker so mu več vredni, nego vsi bankovci. Ima jih namreč noč in dan pri sebi. Po-J dnevi iih no«* v neki zeleni Ustnici na srcu,-v fe- zasiužnemu križcu I. razreda. Tudi cesarica Žita ia cesar Viljem sta čestitala Jubilantu. ROMUNIJA. JASSY, 2. (Kor.) Romunska zbornica Je sprejela s 107 proti 3 glasovom po senatu odobren zakon o izpremembl zakona o odgovornosti ministrov. Po tem zakonu ima preiskovalni odsek pravico, da izvrši preventivne aretacije '^toženih ministrov in njihovih sokrivcev. K eksploziji v Odesi. ODESA, 2. (Kor.) Obseg eksp4ozrje v ukrajinskih municišskrh skladiščih se da sedaj pregledali. Nad 50 ljudi je ubitih, par sto ranjenih, več tisoč prebivalcev ie brez strel ve. Skoda znaša gotovo več sto n-rlli?onov. Eksplozije so trajala s presledki do ponedeljka. Nevarnost eksplozije velikega skladišča ekrazita in piroksilina se more smatrati za odstranjeno. Dosedanja preiskava je dognala, da so katastrofo povzročili ententni agenti, kakor svoječasno v Kjevu. Municfjsko skladišče Je bilo vem prsnem žepu svojega fraka; ponoči pa počiva ta listnica pod njegovo blazino.« »In?« »•Jaz potrebujem nujno petsiotisoč frankov; tista pisma imajo za-me to vrednost, torej jih moram imeti.« »Kako?« - »Sredstvo je enostavno, vedno isto. Ena večerja in tri kapljice moie zmesi v časi Madeire....« »Kaj, z mano?« /•Povsem prav.« »Kdo pa na! vBJe te tri kapljice?« »Vi!« rJaz naj torej povabim Raphael a?« »Na večerjo, dragi prijatelj.« »Kdaj?« »Danes.« »Danes je opera in on bo tam.« »Torej po predstavi.« j»Kie?« - »V kavarn! Foy. Pridem tnste torej Jed« z nami?« Konference z ministrskim predsednikom bar. Hussarekom. DUNAJ, 3. (Jzv.) Ministrski predsednik baron ffiissarek je imel danes dopoldne enoiirno posvetovanje s načelsiSkom nemškega Nationaiverbanda dr. Wa!dnerjem,. potem pa s zborničnim predsednikom dr. Grossoni. Čtane predsedstva Poljskega kluba ni mogel sprejeti, ker se ie udeležil poje'dine na čast nemškemu državnemu tajniku pl. fiiditzeju i« bo popoldne tudi prisoten pri sprejemu v nemškem veleposlaništvu, ki se priredi a*a čast nemškemu gostu. Radii tega tndi ni biio mogoče razposlati vabil zsl sejo finančnega odseka. Sestanek zbornice due 27. t. m. DUNAJ, 3. (Jzv^) Predsetinik dr. Oross je izjavil dan.es v pogovoru z ministrskim predsednikom t-aronoin Hussarekom, da namerava sklicati plenarno selo poslanske zbornice za 27. t. m. Baron Hussarek nasprotnik nemških teženj? ' DUNAJ, 3. (fev.) V nedeljo ie objavi* poslanec Teufel prsmo baroku Hussareku, v katerein ga. opominja, naj izpobii kar je obljubil češkim Nemcem, zato, ker so glasovali za proračunski provizorij. Temtt nasproti javlja danes ttfkaišnji češki lrst Dieht^ke Listy«, da baron Hussarek baje zanika vsako obKhtbo Nemcem za njihovo glasovaste za proračunski prosrizorij Rekel dia je tudi, da mu ne dopada jo per-sekiscije. List pozhrjia ministrskega pred-sedaiika, naj pove, kdo govori resnico, al on ali nemški radikalci. List jnu prerokuje slab in skonaašeai 'konec, če bo vsaki stranki rekel kaj drugega. Cehi bodo že v stanu prisiliti vtsako vlado, da pokopa odkrito in rrošteiio. Ustavna reforma in Čehi. DUNAJ, 3. (t z v.) Predsednik češkega -Svaza<: posl. Staitje'k je izjavil na shadii ovojih voHlcev v Ogerskem Brodu, da se ni pogajal noben Čeh" z ministrskim predsednikom baronom Hussarefecm o revizir ustave krda se tu-di nSiče ne more po^raiat? brez vednosti »Svaza« in Češkega »Nar. sveta«. Sicer 1x1 sedaj nI več časa za taka pogajanja, ker je konečni cilj Českrh želj samostojna češka država z ^emi atributi svoje moči. S pogajanji se ta cilj ne da doseči Cesaričtn poset parlamentu. DUNAJ, 3. (Izv.) Predsednik poslanske zbornicc dr. Grcss ie bil danes obveščen, da posetl cesarica Žita v kratke:« prvikrat parlament. Ta obisk bo povodom konference za neko vojaško dobrodelno akcijo. Sklicani« obuoviivencga odseka. DUNAJ, 3. (Kot.) Obnovitveni odsek le sklican za četrtek 12. t. m. ob 10 ćop. k sej*. DUNAJ, 3. (Izv.) Obnovitveni odsek se bo dne 12. t. m. bavil s zakonom o povrnitvi vojnih škod. Tekom seje bo minister za javna dela vitez Ho-inann perečal o obnovitvah v po vojni razdejanem ozemlje. Vitez Pitreich mstični minister? GRADEC? (Izv.) »Grazer Tagblatt« poroča: V slovenskih kresih se razširja vest, da bo odstopil justični mčinaateT vitez Schauer m da mu bo naslednik vitez Pitreich, kr velja za dobrohotnega zaščitnika Slovencev. To imenovanje naj bi pomenilo velik korak na desno. Tukajšnjim slovenskim krogom ni nič znano o kakem imenovanju Prtreicha, še manj pa., da bi bil prijazen Slovencem. Nemški prestolonaslednik ni vojni hujskač. DUNAJ, 3. (izv.) »Neues Wiener Journal« objavlja pogovor z nemškim prestolonaslednikom Viljemom, ki se je odločno izjavil proti domnevanju, da je on vojni hujskač. Nemški narod brani ie svoje življenje in- monžnest svojega razvoaa. Nemški državni tajnik na Dunaju. DUNAJ, 3. (Kor.) Dr/avnr tajnik zunanjesca urada pl. Hintze je danes dopoldne prispel na Dunaj. DUNAJ, 3. (Kor.) V čast nemškemu državnemu tajniku Hintzeju sta dala danes opoldne vnanji minister Burian in soproga dejeuner, ki so se ga razen gostiteljev udeležili mlnlstrskt predsednik Hussarek, spremstvo državnega tajnika, načelnik generainega štaba Arz, vojni minister Stogcr-Steiner, nemški poslanik Wede!, poslaniki Saške, Bavarske, Bolgarske, turSki poslanik in uradniki vnanjega ministrstva. Zvečer fe bil državni tajnik Hintze v gostih pri nemškem poslaniku Wedlu m njegovi soprogi, pri čemur so bHi razen gospodov nemškega poslaništva prisotni vnanji minister Burian, ministrski predsednik baron Hussarek, ogrski minister Zichy. poslanika Bavarske in Saške ter drugi. Državni kancelar ni mogel priti na Dtina}. DUNAJ, 3. (Izv.) »Reiohspost« javlja, da državni kancelar grof HertJing rti mogel prit! z državnim tajnikom pl. Hsrtze-jem na Dunaj, iker je nenadoma obolel. Baron Sarkottt hrvatski ban? DUNAJ, 3. (Izv.) »Reichspost« javlja: Baron Sarkotić bo imenovasi za hrvatskega bana. Tukaj se dvomš o resničnosti tb vesti. 6Metnl stHŽbeal fabllel generalnega polkovnika barona BoHrasa. " _ DUNAJ, 2. (Kor.) Cesar Je nastovH na generalnega polkovnika barona Bcrffrasa po\x>dom njegovega vojaškega službovanja lako laskavo lastnoročno pismo Hi mu ie podelH briljante k vojaškemu Bolgarski kralj na Dunaju. KOBURO, 2. (Kor.) Kralj Ferdfnand bolgarski ic s princem Cirilom in hčerkama sinoči odpotoval na Dunaj. Ottjesi saa. — Oslaaio zdravi! Da ni ta svetovna katastrofa prinesla tuscK in še posebno nad naš narod toliko gorja, toiike nasreče, tolžko trpljenja, da ga ni siovnskega doma širom domovine, da — da ni celo nni ene posamezne osebe, ki bi je ne bil zadel udarec strašnih do-godkov, dana* bi se slovenski čiovek mogel zares veseliti — slovenskega življe-nja. - Naše javno življenje je bilo bolno, ze4o in težko bolno. Narodni naš organizem je razdejal strup. Sani na sebi, po naravi tako krepak m ždrav narod je bolehaljnoci so mu pojemale, energije njegove se i>e-šale, da je izgubljal dan za dnem na odporni sili proti njim, katerim je na po-tt wi k: so mu zato pripravljali narodni grob. tu to so mogli. Najugodneje je bilo namreč, da je narod noš izgubil — vid! Ni videl in ni opažal tisti strup, ki mu razjeda organizem« in mu izpodkopuje živ-Ijcjisko anoč?J Prihajal ie ta strup od tistih, ki so narodu pripravljali narodni grob. Ker ga niso mcgfc udušiti z naseljem, našli so poti in sredstev, da bi se narod naš sam slabil in se polagoma — icbil. Zanesli so med slovenski narod medsebojne boje, zastrupili so njegovo strankarsko življenje. In sovražniki so našli med nami sam*mi deloma zaslepljenih, deloma pokvarjenih elementov; ki 'so znali dobremu poštenemu, ali nerazsodnemu in lahkover-nemn narodu sugerirati uverjenje, da medsebojni boj treba izvojevati do zadnjega z vso brezobzirneotjo in neizprossiosttjo, ker da so mu postavili veitk (Skupni cBj, velrko misel, ki se je je narod oprijel $ čudovito odločnostjo in enodušnostjo, da ie kar likratu zadobil slo\res nenavatlno poKtično zrelega naroda, da zro prijatelji nanj z največim spo-štovanjem, a mi sami s ponosom. Zato more biti človek — kraj vsega gorjd vojne — danes vesel 0I0venskega življenja. Nfcmo več narod med se^boj slepo sovražečih se bratov. Strup je izginil iz organizma. Vemo sicer in se zavedamo, da bi bila utopija, ako bi misEli, da bomo odslej vsi ene mMi, enega nazivanja v vsaki stvari: da so izginile raz Irke v političnih nazrranjfh! Alt vemo tudi, da je velikih interesov, ki so nam vsem skupni, in sc zavedamo, da za te skupne interese se moramo skupno boriti, zavedamo se, da nam je postavljen skupen cilj, za katerega uresničenje se moramo boriti z ujedlnjenimi koncentriranimi silami! In to splošno, odrešilno spoznanje je prineslo tudi dejanja: »naše parlamentarno zastopstvo ®e je ujedinilo, ustvarili s.uo si v v Narodnem-svetu« vrhno narodno avtoriteto, da bo slovenska politika odslej enotni en da se pritegnejo k skupneniu dielu vsi pošteni narodni elementi, praški in ljubljanski dnevi so nam Jugoslovanom prinesli tesno in moffočno zavezništvo bratskžh narodov češkega in poljskega po devizi; zvestoba za zvestobol — in narod naš manitestuje na vseh koncih in kraiili svojo radost na koncentraciji narodnih sH, na zavezništvu z bratskimi narodi, ter svoje brezpogojno in neomajno soglasje s svojo parlamentarno delegacijo, tako da ima ta pasdednja najdrago-ceneje jamstvo za vspešno delo in granitno zaslombo v borbi proti sovražnemu svetu. ' - Bolezen je bila huda, a — ozdraveli smo. Zato se slovenski človek more danes veseliti slovenskega življenja!! Iz neizmernega svetovnega gorja nam klije-ta vera in nada v srečnejo bodočnost. Naše življenje je danes zares veicpesem, mogočna simfonija, k! naj bi je nc kalili stran u. :D!NOSi - štev. 241 V Trstu, dne 4. septembra 1918. nobeni dirav za prav že dve leti neprestano dela na ustavni reformi z neko komisijo, ki jo Je bH sestavil bivši mm istrski predsednik dr. pl. Se ki le r. Že v novembru preteklega leta je takratni ministrski predsednik strank ni in voditeljem obljubil vpogled v smernicc. V začeku poletja t. 1. so strankrri voditelji tudi dr^ilt smernice, ki so jih pa takrat odklon-Mi ter jim ugovarjali. Že takrat zapričeta iola so se tudi pod ministrskim predsednrkoin baronom hussarekom najin arlfivcjšc nadaljevala, zaključila pa sc ve:idar še niso. Da se dela gibljejo v smer! iO!?om?ie, je izhajalo že takrat vi na Vpogled danih smernic; v koliko pa naj bi se ^ravnopravno uzakonile. je bilo le v splošnem razvidno iz smernic. Kakor znano, je imel bivši mliii-ster Žolger pri izdelavi smernic tudi svojo reko vmes. Dai>i kot minister ni neposredno itripadal komisiji, pa -se zdi. da ie imel tesne zveze s člani komisije. Vlada bo morala paziti na io, da se bodo nemške zalite v e na vsak način polno upoštevale, ker ni. ako .cc nc bi ozirala nanje, izgubila zadnjo oporo pri nemških strankah. Pos!. K?oiač ministrskemu predsedniki:. Tudi jui smo bili zabeležili vest. da ie ministrski predsednik barv.n Hassarek jKivabH podpredsednika xCeskc Zveze < pasi. Klolača na konferenco, ter da je poslednji to povabilo odklon:!. Zgodilo sc je to pismeno. Vsak argument, ki ga je navedel posl. Klofač za odklonitev povabila, drži kot pribit. Po vsem, kar se je dogodilo v zadnjem času in ob opravičeni občutljivosti češke javnosti stojimo vsi — naglasa Klofač — na stališču, da se posameznik danes nc sme udeleževati političnih razgovorov ?. vlado. Cesko Zvezo more reprezentirati le ves prezidij. Sicer pa so se od za-dnie seje prezidija *Ceške Zveze« dogodile z vami — tako govori Klofač Hussareku - - stvari, o katerih se Češka Zveza v svoji celoii ni mogla še posvetovati Mogli smo z vami izmenjavati misli, dokler ni vašega zagotovila o obiektivnoisti ovrgla resničnost z vašimi * lastnimi čini! Ko ;>a ste začeli reševati češko-nemška vprašanja, pokoreč se eno-. stransko diktatu nemškega radikalizma in ste pri tem češke pusisrcce popolnoma prezirali, mora plenarna seja Češke Zveze, ali pa vsaj nje parlamentarna konrsija sele odločiti, je-ii češkim poslancem možno. razpravljati o nadaljnjih političnih proicktrh z možen:, ki ie uvedel svojo vlado z nekofist?t»JcljPHe!nira atentatom proti češkemu narodu in je s tens zapravil vse zaupanje češkega naroda In mega zastopnikov!! Nato zahteva poslanec Klofač: nenadno sklicanje državnega zbora, ker ni možno molčati k temu, d:i se dalekosežni problemi vnanje in notranje polit-ke rešujejo brez kontrole javnosti in zakoeiodainih faktorjev. Zahteva, naj se parlamentu pnsti časa. za -potrebn-o delo in proie^tira že sedaj proti zasedanju, ki bi t raja k) morda le nekoliko dni, da bi se-rešile le stvari, na katerih ie vla^i ležeče. — Tudi »Venikov« v p rašire, o cen« naj bi se prav za prav pogajali z barone?!! Hussare&om? K starim grehom, pridružuje nove. > V Hussareku vidimo in moramo videti svojega starega odločnega nasprotnika. Njegove obljube in zagotovila so se pokazala nična. V njem se je vzbudil stari okosteneli birokrat, ki sc omeja na stare iznošene zvijačnosti, v tistem hipu. 'ko naj bi se b:\ pokazal bistrovidnega državnika. Nu, ta mož — ne reši Avstrije! Ob takph razmerah si lahko seštejemo na prstih, kakov uspeh bodo imele njegove konference. Ničesar sc nismo nadejali od novega ministrskega predsednika in dogodki nam dai-c.vo prav. »Makarski svinja*«. Pod naslovom: »Kdo bo ban Hrvatske?« prse »A Nape To je zelo važno, alt zelo jalovo vprašanje. Kajti naj bo ban kdorkoli, z dobro voljo sc nc da več izpremeniti politika kon-ces'j, ki se ie pri-čete leta 1867. Tam je že vsakdo div} madjarožerec, in počenši od bari a do zuJnsega hrvatskega kmeta bi v m. kdo v žile i vode vtopil sSeitrnega Mad-jara, če bi mu bilo mogoče. Na Hrvatskem že ni več iKi&ofl [stičnih Hrvatov. Pa naj bo ban kdorkoli, se ne izpremene take njzsiv-re, da n. pr. stotini madjarskih iz-letaikov iz Segedina na ulicah v Zemunu zabranijo govoriti ma-Jjarski in da jih, ako vkljub temu govore madžarski, najbrez-obraznejše hreiritirajo na vsakem koraku. Take slučaje, ki podžigajo kri, n-ai kaznuje madjarska vlada in to osiro, kajti dokler se more dogajati kaj takega, dotlej je tudi kak inadjarski svinjar dc:ber za firvatskcga bana.« — No, prišel* bo čas, ko bodo tudi taki madjarski svrnjarji govoril' nekoliko pomžnejše. *... VVil-^onova poslanica delavcem. Predsednik Združenih držav Wlfson je izdal povodom delavskega kongresa poslanico, v kateri naglasa posebno važnost ieio-^šnjega delavskega kongresa ter načenja fiato vprašanje, čemu služri vojna ii\ za-jkaj sc državljani vpisujejo v lisie.' WHsosi Dravi: Začetkom je zdela vo/.ia ie boj v obrambo proti napadu Nemčije. Belgija je postala žrtev ik^itetva. fra-neoske pokrajine so bile poplavljene po so vratnih osvojevalcih. Nemoea ie bila znova zgrabila za orožje, da uresniči svoje lete 1870. ki 1866. zasnovane častihlepje načrte v Evropi. AK iasno je, da gre za več kot pa za vojno vevrlloizprem en?be ravnotežja v EvTop-i. Jasno je sesiaj, da je Nejirčija izvršila atentat na to, kar morajo imeti svobodni možje povsod, namreč pravico, da sami odločajo o svoji usodi, da zahtevajo pravičnosti ter prisilijo vla«de, da skrbe za nje, in ne za privatne, sebične interese vladajočih razredov. To je torej vojna vseh vojen, kiL jo morajo delavci podpirati. Svet ne more biti varen, življenje Oudi in narodov se ne more smatrati za zavarovano, dokler dopuščamo, da vlade kakor ti, ki so s premislekom pognali Avstrijo m Nemčijo v vojno, odločajo o -usoda ljudi, snujejo zarote ter povzročajo požare, kate run morajo neuo!žni možje, žene 'in otroci tvoriti netivo. Wil-son naglasa važnost delavske armade, ki ie ravno tako potrebna kot vojščaki na bojn h poljanah, ki jih označuje za križarje, ker se bore za velike, neumrijrve ideale, ki bodlo vsemu človeštvu razsvetlili pot k pravičnosti; sai to je vzrok, da se bore z radostjo in da so .nepremagljivi. Poslanica končuje s pozivom, da Jiaj bo ta delavski kongres obenem dan proslave, ko se Amerikanci posvete veliki nalogi, da lasini deželi in vsemu sve-iu prinesejo pravičnost ter majhni skupini politično vladajočih za vedno onemogočijo, da bi kalila svetovni mir. Romunska in ententa. Po mnenj« dopisnika »Vossjsche Zeitung«, Georga Benihar-da. tvori romunski dvor močno središče enientnega rovarjenja. Kralj da se nahaja slej ko prej popolnoma v rokah entente. Domnevno čiščenje romunske politike da bo najbrž le ena največjih komedij svetovne zgodovine. — Največja pravičnost ter majhni skupini politično vladajočih za vedno onemogočijo, da bi kalila svetovni mir. Rmuinska in ejiienta. Po mnenju dopisnika »Vossische Zeitung«, Georga Berniiarda, tvore romunski dvor močno središče enientnega rovarjenja. Kralj da se nahaja slej ko prej popolnoma v rokah en-ten&e. Dom-iievino čiščenje roimuiske polk ke da bo najbrž le ena največjih komedij svetovne zgodovine. Največja napaka da je, da se romunski kralj -s kraljico vred nista odpravila. Jutri, četri;';. dne 5. t. in., sc snidejo ob pol osmi zvečer v gled. dverar.i »Narodnega dema^ ves •grajski in tehnični ansambl, .vakor tofli dramatična Jcla v prisotnosti odbora DramaUčne^a dmSiva«. Trovizacijske komisije v hangarju št. 41, pomol Sanita, in sicer tekom petka, 6. fn soboto, 7. t. m. Odbor podružnice Z. J. t. Trst I. fma danes of> 7 in pol zvečer sejo v prostorih društvene gostilne v uHci Lazzaretto vccchio. Ker se ima na seji vse pripraviti za bližnji občni zbor podružnice, naj se seje zanesljivo udeleže vsi odborniki in tudi zaupniki plačilnice Sv. Sobota. Znaki razmer. V Jel&i v Dalmaciji rmaio okr. gla-' varja, ki ga g. namestnik šteie med svoje najbolje glavarje. Vsaka beseda kritrke o poslovanju tega gospoda zapada konfiskaciji. Njegova metoda je: petemkijade napram gori — potaievanje napram doli. Koliko gleda ija uživ^ v resnici ta ipro- Potrtim srcem aa^ian|auro vsem sorodnikom, prijateljem prežalostno vest, da je nasa preliubljena mati IVANA vdova PETiiif^ po fcratki in mučni bolezni, previđena s -sveto&jstvi, mirno njeno blasro du5o v Gospodu izdihnila. — Pogreb bi age. pokojnice se bo vršil v sredo, 4. t. m., ob 4l/9 pop., iz hiše žalosti u!. Miramar šf. 51. TRST, 2. septembra 1918. Joslpfna, Marija, Herta, hčere. Josip, železniški adjunkt (odsoten), Friderik, c. kr. nadporoćnik (odsoten), sinovi. Brez posebnega obvestila. Novo pogrebno podjetje, Corio i7- HUM OOL fso ra^iRBjo po C vin. %es«ff«. — Drbalo tfcltana fca^ade ralun^Js dv^RO. — Najma^a ■ prlsiaibMia amaSa 69 vinarjev. i a Irrfi CA stanovanje., r. sobo. sobico, kaliinjo. laMf MS vpeljalo p5lna ali elektrike in vode. Ponudbe r.% lc.*=. odd. Ediaostt pod „Stanovanj;tu. & 2 i Sprejme se takoj uradnik ali uradnica, in deček za pisarno. Ugrocloi pogoji in stalna, t-lniba. Preisiaviti se: ulica Nadvojvode Josipa 13, I. n. pri dr. Josipu Wilf*nu- 2673 S^&f-i DRUŠTVO«, pri dr-Vid), ul. I Preda se sledeče poh štro : postelj«1 z vzrr.eti, pob stvo sobe za eno osebo, kn-h a oprava belo lakirana, po&tre^nc. etažer, toaletna miza z črnim mran*orjeru. or o"ki voziček, nove drkalice preproge in drugo. Barricr-i 33, I J. Kiavoe._-_3 j ^ »GOSTILNISKO žavnem kolodvoru (Sv, retto vecchie št. 31, sprejema nove člane. — Pristopne prijave sprejema eJbor, oziroma vc-diteliica gostilne. ^•MaMMvaaMMMiamn«) MIHI III i i ■ ■ * Umetni zobje z in brez čeljusti, zlate krone ia obrobki VILJEM TUSCHER j konces. zobolehnik Trs!, u!. ilrcfflSM Giu^Dfi (Ex Ca-mm) si 13, n. Ordinira od d pred . tio 6 zvečer. CsetRs pridi v četrtok ob SVj g©*ovo 21f». 267 i Tl<iacono 6, 3001—3200 (20) Pora^n;no 5. — Kja-din: 301—505 (18) Farncto 46. — Rojan: 1—150 (13) Roian 4, Gretta: 1—120 (12) Greta 127, 82 vin. za kjr. — Rocol: 201—350 (14) Settefontanc 250. Koks. 1« kg na modre izkaznice. Cena K 2'79 za 10 kilogramov. Sv. Vid: 711—890 .(47) Ccreria 2, 1—320 (4S) Cereria 2. — Sv. Jakob: 751—1000 (2) Guardia 9, IfiO 1—1145 (2) Erta 19, 1—500 (3) Rivo 10, 501—700 (3) P. Dracono 6, 701—800 (3) Ponziaimio 5. — Rojaa: 621—701 (14) ul. Boroevlćava 51, 1—80 (15) Boroevieeva 51. — Rocol: 201—400 (50) Sette-iortUtnc 250. g^emiči vesli. Iz uredništva. V tretje gre ra4 i | Vdovec spodično brtrž otrok. Pi^roene pouud' e oddelek Edinosti pod „Tajno>t videncijonalen človek«, priča dejstvo, da niti v j p:az7a Borsa 7, II Zubun. za kurja očesa, pooblaščen, spre je- ; ma od 1—i, nb n t >ljah nd 0 — 1. i cerkev ne more, če ga ne pokriva senca bajonetov. !•---:—-----c .x. Než, vdova KiWu>» b Mb stea- 641et, ^ ^^ 'Sl!fv"lS Z.^đto oduana je bila 12. oktobra 1811 v vojasito bcttiiš- oranf-e gf. 25t'l nicc na Koritnici, od koder ie bila odpeljana v no- --i—-—------- tra!!jost. Komur je znan ^daaii « » Jg[R0 M jfflfflfc iK kon. na« ga nemucoma sporoči »Begunškemu G«"irije in drobnine. - .Jakob Levi, Tr t. ulica S. Ni-j g delku deželnega odbora goriškega na Dnnaju VIII., Schiesiagerplaiz 2 III.« VoJ«© - pomožni urad političnega društva »Edinosti- posluje v prostorih ^Tržaškega podpornega in bralnega društva« v ulici Carintia št. 39, I. nad., i na levo, in siccr, izvzemši nedelje in praznike, ■ vsak dan od 9 in pol dop. do 12 in" pol pop. Ob : tem času je urad na razpolago strankam za vsa- ' kovrstna pojasnila in sestavljanje vlog v vojno- i eskrbnih in raznih drugih zadevah. V slučajih potrebe bo poslujoči uradnik za stranke tudi osebno pc sredo val na pristojnih mescih V nedeljo, 6. oktobra priredi ženska podružnica CMD« veliko jesensko - vrtno vesdico v sveto-ivanskom ^Narodnem Domu« z zelo zaba\mim. po^ p&Iaoma novo vrstnim programom, ki se pravočasno objavi. Toliko na znanje bratskim dritštvotn. Uršulinske šole v Gorici. Vpisovanje za šolsko leto 1918/19 bo dne 16. in 17. septembra od 9 do 12 dop. in od 3 do 6 jx>p. v samostanskem poslopju. Zahteva se krstni list. spričevalo cepljenja ter zadnje šolsko spričevalo. Šolska maša bo dne 18. sept. ob 9 uri. Frančiška Fabjan iz Nabrežine 273 se poživlja, naj naznani svoj natančni naslov »Begunskemu oddelku deželnega odbora goriškega, Dunaj VIII. Sehiesingerp!atz 2 III.« colo 19. Sode od piva in vina kupuj o Piazza Casčrma. Hot-l Balkan, Mfi mu Trst, Via Cassa dl RSsparmio 5 (Lastno poslopja) Kapital hi rozervo K 23,500.003.— FnjJALKE: Dunaj Tegethofitiasie 7 9 Dobravuik, Kotor, Ljubljana, Metkov«, Opatija Split, Šitenik, Zadar. VLOG H; NA KNJIŽICE 31 0 -—— 3 o - : i \ od dneva vloge -lo dneva, vz li^a. itentul e >n. i \ p-ataj« banka svojega. Obrost »v:iojo vl'rg ri 31-17 i § 1 i tekočem iu žirorat:aim p3 ao^ovora - Akre let4 / feki in nakaznic nu vsa ta-in Inozinas'u trtica ca^mahms Anton .Terkič posluje v svojem avsljeiv jjj roiosrai T Trstu. Via deJlo" Puste št. 10. i ? K.U Pl JC IN FttODAJ W re l i m japirj« ----i S rault;, obligacije, [»i^-ni, jir-;orit3*<5 SiM^sIn sc vsakovrstno K OVO in moder- g detric*. »reske, val!!' l ;r«m-J33 itd n.ija ri vllu no poliištvo,-posebno zakonske |prrdlv?.!r n« ; r- i sobe. Zaloga pohištva Benedetič v Trstu, i v Jltvmn ^ ulica San Manrizio št. 10, od 4*3^ do 6 popoldne. l> it PROSIMO SLOVENSKIH, HRVATSKIH IN ČEŠKIH KNJIG ZA NAŠE RANJENE IN BOLNE JUNAKE TER ZA ONE V OKOPIH. — POŠLJEJO NAJ SE V - - NARODNI DOM V TRSTU - - DAROVI. — Mag. pharm. Fran Savnik v Kranju za šent-vidsko šolo K 20, dr. W. meiropolski prebitek K 3 v isti namen. — V počaščenje spomina pokojne gospe Ivanke Petelin daruje rodbina Gombač 20 K za sentvid-sko šolo. Denar hrani uprava. — Gospića Nada Pertotova nabrala med znanci K 200 za žensko podružnico CMD. Srčna hvala vrli nabiraliii in darovalcem. — Rojanski ljudski knjižnici ak. fer. društva »Balkan", so darovali knjige: Vladimir Kravos 22, Miroslav Skok 18, gdč. Marija Peterlin 3, gdč. Milka Pertot 3. Srčna hvala darovalcem! Ppflf plf" (ifečpft Pii;>ilKSt]. — - 1": 1 ja srečk razrehij loterije. Zavaror.uije vs.ikivr»tnih pap'rjev prjt: kar'.ni i-s^aUi, rerizij i irt**^.n]t sreA'c i. t, d. bre>plaino. St.av'i kroi;*.. rc .Vi-iAr* krediti. 99 5000 steklenic po K 12'— steklenic-proda tvrdka J. PARĆ1NA & C. v TRSTU ul. Gsetaiio Doiiis^ti št. l. .-.pl Bot naco&ili. — lii'r.1,3. MENJAT.NICA — - KSKOMP Telefoni: 1 h'ii, 17)3 i;i Uradno ur<2 1 Brz oj MESI0 \ f i vi: J Vl)li V.\TSHA. i. sJL . _ JTT__> :.TJ Občinstvu mesta Trst! ter bližnjega Krasa j naznanjam, da prevzamem vsakovrstno mlenie pJenice, rži, koruze itd, ter zlasti piipitročani svoj; stroj za iuščeuje (phanje) ječmena in koruze. Za j točno In hhro postrežbo se je obrniti na IVANA i MAHN1Č, mlinarja (četrti uiiiii) DOLINA fit. 174 ' pri Trstu. NB. Prevzame se od naln":žje tele 5 kg do cv- . lega vagona. ZOBOZ J ty r. -__ \VNiK .J. Cernia! 3r Trsiti, uli:*a voea! ulice delU vecc'ii* V2 Poste izdir-anje zobov br92 bo • lesin. — Plombiranja, — UMETNI ZOBJE Češko Budjevlčka RestavracUa (Bosa-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v uL G. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski iedilni listi. Odvetnik naznanja, da se preseli iz Radeč pri Z danem mostu in oMsl. sfernim L L svoja odvstniIKo pisarno v Gorici pred škefiie it. 5. Veid is^^vrstaes, jsk©g veščo "oveuskega aii hrvatskega, nemškega iu itaHar.skega iezika z primerno { izeh azbo išče denarni zavod. Ponudbe s spričevali ie pcslari »nseratnemu o^tJelku >.Ei"Iiiosi?«t pod št. »99«. nigori m unKl iuAnMi MM đaite. Vzoree, steklenica . . R 4t Veoja stekleniea . . . R 16# firizgalniea.......K Prodaja se v vseh lekarnah ia «Ir odi I niča!;. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko: l ekarna »Zur liotaij« Li Pecs Ogrsko. hrasbvhti b^radfma, nadalje 1GG0 hI VEBia srijemsko; vpolrebivo takodjer sa boca IZIDOR PESING, Hitrovlca.