--r-i IH 96 lik 1 V BtVJU_„.l n K(oO(o\^^ glasilo marati W CELJE GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE GIF INGRAD CELJE LETO XXVtt: - ŠT. 1-2 - 18. FEBRUAR 1985 Prikaz novosti na gradbenem sejmu AKTUALNA TEMA V INGRADU Gibljivi delovni čas Od 1. do 7. aprila 1985 bo v Gornji Radgoni že tretja sejemska prireditev, ki privabi vse tiste, ki so zainteresirani za nadaljnji razvoj gradbeništva in industrije gradbenega materiala. Tudi tokrat bo na sejmu prisoten Ingrad v sklopu paviljona SOZD Giposs. Predstavili bomo nove možnosti našega montažnega sistema s štirimi maketami, prikazali nov montažni fasadni eiement z opečno oblogo, nov izdelek iz programa Inas oken, novost bodo tudi montažne konzole na betonskih stebrih in pa »termopano Ingrad« za toplotno zaščito oken. Za vse razstavne eksponate bo naša Razvojna služba pripravila tudi strokovne informacije, na sejmu pa bo prisoten predstavnik komercialnega sektorja. Kot prejšnji sejem, bo tudi letošnji spremljan s strokovnim posvetovalnim programom. Pod geslom »kadri gradbeništva in izobraževanje« bodo ves čas trajanja sejma aktivnosti za usmerjanje mladih obiskovalcev v gradbene poklice. Na panojih bodo prikazani podatki o gradbenem šolstvu, na policah pa razstavljeni razpolož- ljivi učbeniki in skripta. Predvajani bodo filmi In diapozitivi o gradbeništvu In gradbenih poklicih ter dajane informacije mladim obiskovalcem, zainteresiranim za gradbeništvo. Institut za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo pri FAGG v Ljubljani bo organiziral posvetovanje s področja računalništva. Posvetovanje bo zajelo organizacijo in delovanje kluba u-porabnikov programske opreme za gradbeništvo v SRS, računalniško projektiranje gradbenih konstrukcij In predstavitev programske o-preme za analizo toplotnega delovanja konstrukcijskih sklopov. Organizirano bo tudi posvetovanje, na katerem bo obravnavana problematika gradbene mehanizacije in opreme. Na posvetovanju, ki naj bi Imelo vsejugoslovanski značaj, bo prikazan razvoj gradbene mehanizacije in opreme doma In v svetu, izvedena pa bo tudi tehnično komercialna predstavitev razvojnih In proizvodnih programov domače industrije strojev In opreme, s poudarkom na novitetah. Vili Šuster Ali gre za večjo produktivnost, solidarnost in socialno Integriteto Ingrada, ob uvajanju novih oblik delovnega časa? Ob prehodu v novo poslovno leto smo se ob usklajevanju predloga delovnega časa za leto 1985 srečali z dvema pojavoma, ki zaslužita pozornost v našem glasilu. Na zadnjem zasedanju centralnega delavskega sveta je končno, po širokih razpravah v temeljnih organizacijah, bil sprejet predlog o enotnem delovnem času. Predlog je zasledoval dva cilja: 1. Doseči čim večjo enotnost pokrivanja delovnega časa vseh delov delovnega procesa — DSSS — pripravljalna faza — TOZD — skupnega pomena — IGM, Mehanizacija, Proizvodni obrati — za čimbolj usklajeno in produktivno delo temeljnih organizacij gradbene opera-tive. 2. Delovni čas ima bolj gospodarno organiziranost — prerazporediti v času težjih pogojev za gradbeno dejav- Letošnja zima ni naklonjena gradbenikom Značilnost letošnje zime Je obilica snega In nizke temperature, kar težave v gradbeništvu še povečuje. Proizvodnja v IGM Medlog je zastala. Foto Vlil Šuster nost, »delati krajši čas« in obratno, v idealnejših pogojih — delati daljši delovni čas. Upravičenost take prerazporeditve se je pokazala že v izredno ostri januarski zimi. Veliki večini zaposlenih, zlasti delavcem v proizvodnji, novi predlog delovnega časa predstavlja večje obremenitve na področju osebnega prilagajanja pogojem dela. Treba je ugotoviti, da so razprave zahtevale poglobljene razlage na zborih in dokončno sprejetje sklepa je zahtevalo veliko vodstvene, družbenopolitične in delegatske odgovornosti za izvedbo ene od pomembnejših akcij družbeno gospodarskega ukrepanja v zoženih pogojih gospodarjenja. Velika večina najodgovornejših delavcev v vseh treh področjih odločanja — delegatske, družbenopolitične in vodstvene strukture, je začutila, da pri reševanju tega vprašanja ne gre samo za tehnološko kategorijo delovnega časa, ampak za odločanje o zelo pomembnem družbeno ekonomskem odnosu med zaposlenimi znotraj delovne organizacije. Pri večini omenjenih je vladalo prepričanje, da bi v sedanjih gospodarski in politični situaciji vsaka diferenciacija delovnega časa ali pa če hočete vsaka demokratizacija vplivala na razmere v negativni smeri — težje bi obvladovali proizvodni proces in več bi bilo mrtvega delovnega časa. Bitka za optimalne rezultate v prerazporejenem času se je s sprejetjem take odločitve pravzaprav šele začela. Lanskoletne negativne izkušnje nas vse opozarjajo, da sama prerazporeditev delovnega časa še ne zagotavlja željenih rezultatov. Vzporedno z razpravami o delovnem času, pa je že nekaj let trajajoča pobuda o premakljivem delovnem času na delovni skupnosti Skupne službe oživela z izredno močno zahtevo po takojšnji uveljavitvi. Po večkratni osvetlitvi problema na odgovornih družbenopolitičnih in vodstvenih forumih, se je izoblikovala za sedanji trenutek najprimernejša odločitev in sicer, da se pobuda ne aktualizira in da se o tem na zboru DSSS vsestransko o- svetlijo pogoji take odločitve. Nedvomno je treba povedati, da ima pričujoča pobuda veliko prednosti in svojo samoupravno ali sindikalno u-pravičnost — gledano s stališča zaposlenih v delovni skupnosti Skupne službe. Vsekakor pa še to ne pogojuje politične in samoupravne avtonomnosti pri taki odločitvi, saj z uvajanjem pogojev gibljivega delovnega časa, s stališča posameznika — svoboden prihod in odhod z dela, odhod v mejah dovoljenega časovnega razpona, posega v razmerje obveznosti, ki jih delavci vzpostavijo z združevanjem dela znotraj temeljne, oziroma delovne organizacije. S sprejetjem odločitve o 7, 8 in 9 urnem delovniku v proizvodnih temeljnih organizacijah, smo v Ingradu že u-vedli gibljiv delovni čas, brez upoštevanja možnosti prilagajanja posameznikov na tako zahtevo. V pobudi delovne skupnosti Skupne službe pa gre za možnost, da se osvobodi obveznost prihoda in odhoda v istem času na delo, oziroma z dela. Razumljivo je, da obe pobudi posegata in postavljata delavca v zelo različen položaj, ki jih vzporedno s stališča samoupravne zakonodaje ločeno ni mogoče opredeliti in rešiti. Razmerja, ki jih delavci vzpostavljajo z združitvijo dela in so samoupravno urejena v aktih, s takimi spremembami bistveno vplivajo na svoj položaj, ki se kaže v večji ali manjši produktivnosti svojega in skuonega dela, na solidarnost, ki jo zasledujemo med temeljnimi organizacijami ob različnih pogojih in doseženih rezultatov in ne na koncu na socialno integriteto — enakost in povezanost vseh zaposlenih znotraj delovne organizacije. Zato v prihodnjih številkah več o gibljivem delovnem času, posebno o pogojih tako v direktni proizvodnji kot v ostalih delih poslovnega procesa. Današnji prispevek je napisan z namenom, da se najširše seznanimo s problematiko in da bomo ob reševanju pozitivnih pobud izhajali iz potreb ZA DELO in iz pravic IZ DELA v vseh okoljih delovne organizacije. Odgovorni urednik Odpravimo ovire v poslovanju! V preteklem letu smo tudi -n !f!OBZ|ue6jo |UAO|ep |§eu a gotovili neuspešnost poslovanja v treh temeljnih organizacijah združenega dela. Po predpisih za sanacijski postopek smo oblikovali sanacijske programe. Namen izdelave sanacijskih programov ni le v tem, da zadostimo veljavnim predpisom, temveč predvsem, da odpravimo motnje v poslovanju, ki so povzročile tako stanje. Čeprav je v današnjih go-;soBod gejaiuzea m>|s.iepods pojav neuspešnih delovnih organizacij in njihovih TOZD, nas v naši delovni organizaciji to prizadene, zato je bila pravilna odločitev, da izvršimo temeljito analizo vzrokov za nastalo stanje, istočasno pa oblikujemo naloge (ukrepe), ki bodo v bodoče pojave neuspešnega poslovanja preprečile. Ugotovili smo, da se motnje pojavljajo na naslednjih področjih: — koriščenju razpoložljivih kapacitet, — sintetičnem in sinhronem planiranju, — gospodarjenju s finančnimi sredstvi, — zastareli in neprimerni tehnologiji na nekaterih področjih, — šibki povezanosti poslovnih funkcij in TOZD, — vodenju in ukrepanju ter izvrševanju, — kakovosti dela, — znanju in obvladovanju novih dosežkov v tehniki, organizaciji in informatiki in drugo. Zgrešeno je močno zakoreninjeno stališče neprizadetih, da je krivda in sramota za neuspeh samo tistih TOZD, ki so v sanacijskem postopku. Delovna skupina, ki je bila odgovorna za izdelavo sanacijskih programov, se je pravilno odločila, da bo pri analizi oziroma interpretaciji vzrokov le-te opredelila po mestih nastanka in po vplivnosti na neuspešnost poslovanja. Vzroki so opredeljeni po vplivnosti na: — vpliv zunanjega okolja (gospodarski položaj, investitorji, banke, i. dr.), — vpliv organiziranosti poslovanja delovne organizaci- je (DSSS), — vplivi v okviru dejavnosti in nalog TOZD. Na ta način opredeljeni vzroki in ugotovljen njihov vpliv na rezultate poslovanja daje mnogo bolj objektivno oceno. Tudi v naših primerih smo to ugotovili in potrdili domnevo, da krivde za neuspešno poslovanje ne nosijo samo TOZD, ki so bile dolžne pripraviti sanacijske programe. V programih za odpravo motenj v poslovanju smo jasno opredelili aktivnosti (naloge), ki jih morajo stalno izvajati strokovne službe v DSSS in naloge, ki jih morajo stalno in kvalitetno izvajati v TOZD. Doslej smo bili navajeni, da smo bolj pozorno analizirali poslovno uspešnost tistih TOZD, ki so bile dolžne izdelati sanacijske programe, dočim smo z rezultati ostalih TOZD bili bolj ali manj zadovoljni. V strokovnih krogih, samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah je prevladovalo mnenje da moramo sanirati stanje v de lovni organizaciji, torej v vseh TOZD in DSSS, saj obstaja velika verjetnost, da bodo prav kmalu v sanacijskem postopku tudi še nekatere druge temeljne organizacije. Razlogov za to, da je potrebno odločno ukrepanje za odpravo motenj v poslovanju, je več kot dovolj. Na seji vseh direktorjev TOZD in DSSS ter predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov je bil v mesecu decembru 1984 sprejet sklep, da vse TOZD in strokovne službe v DSSS pripravijo predloge za doseganje boljših poslovnih rezultatov, ki jih bomo uskladili s cilji delovne organizacije in jih poimenovali »operativni načrt ukrepov za uspešno poslovanje«. Ta načrt bomo oblikovali, sprejeli in tudi izvajali kot sestavni del gospodarskega načrta za leto 1985 in srednjeročnega načrta, ki ga bomo sestavili za naslednjih pet let. V preteklem razdobju smo večkrat tako v razpravah kot tudi v poročilih ugotavljali probleme in posledice. Prav pa bo, da bomo ugotovili tudi vzroke za tako stanje. Zavedali smo se, da je naša delovna organizacija dokaj velik in tudi zapleten organizacijski sistem z mnogimi TOZD in strokovnimi službami. V takih primerih je pojav nekoordiniranega dela zelo pogost, zato smo pred dvemi leti pričeli oblikovati tak organizacijski model, ki bo omogočil potrebno povezanost in strokovno delo na vseh nivojih in področjih. Pri pregledu in oceni minulega dela žal ugotavljamo, da kljub prizadevanju vodstva, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov na nivoju delovne organizacije in na nivoju TOZD, veliko ljudi vsebine dela po dopolnjenem konceptu organiziranosti ni doumela, ni hotela verjeti, da so določene spremembe potrebne, so pa med nami tudi taki, ki so jim kakršnekoli spremembe (»napori«) odveč. Mnoge ovire za večjo poslovno uspešnost imajo res da izvor v zunanjem okolju, torej zunaj našega vpliva in možnosti reševanja, vendar je orav, da tudi ovire v svoji delovni organizaciji spoznamo, kritično ocenimo in jih postopno tudi odpravljamo in istočasno preprečujemo pojav novih ovir. Ovire za prepočasno uvajanje sodobnejšega koncepta organizacije poslovanja imajo svoj izvor v: — premajhnem koriščenju znanja, ki je že na razpolago, — pomanjkanju ambicij za pridobivanje novih znanj in spoznanj, — pomanjkljivem sankcioniranju neustreznih odnosov do opredeljenih odgovornosti, — premajhni pozornosti do mladih strokovnih kadrov, — pomanjkljivem oziroma nestimulativnem sistemu nagrajevanja za dobro delo in podobno. Za odpravo navedenih ovir je oblikovano veliko pobud in sprejetih ukrepov. Izvajanje teh ukrepov ima v večini pri- n MF L [r Li l p1** t L i Zaradi snega In mraza Je bila gradnja na večini gradbišč začasno ustavljena. Na posnetku objekt Kulturnega doma v Žalcu. Foto Vili Šuster m e rov dolgoročni značaj. Tudi v tem letu bo sklicana akcijska konferenca ZK delovne organizacije z namenom, da ugotovimo uspešnost in neuspešnost pri izvajanju predlogov in sklepov v preteklem letu in oblikujemo nove predloge za akcije v letu 1985 o-ziroma naslednjem srednjeročnem obdobju. Nezadovoljstvo, ki se občasno pojavlja tudi v zelo kritični in odprti besedi, ne bomo odpravljali z iskanjem krivcev, temveč le s strokovnim pristopom k reševanju problemov in velikim razumevanjem za sodelovanje pri prevzemanju odgovornosti in izvajanju nalog. Viktor Opaka delegati in delegacije POVZETEK IZ GRADIVA ZA SKUPŠČINO SIS OTROŠKEGA VARSTVA Na seji skupščine, 24. januarja letos so obravnavali med drugim tudi zelo pomembno gradivo, katerega sklepi so pomembni za vse tiste delavce, ki imajo otroke v vzgojnovarstvenih ustanovah in bodoče porodnice. Tako so v 6. točki dnevnega reda obravnavali in sprejeli lestvico prispevkov staršev za otroke v VVZ v celjski občini za leto 1985 (celotna lestvica je objavljena v Delegatskem poročevalcu SIS št. 1/85). Za razliko od prejšnje lestvice starši prispevajo po novi lestvici polno ceno za živila, kar znaša okrog 1.700 din mesečno. Dohodkovna lestvica je razdeljena v 14 skupin. Prva dohodkovna skupina, t. j. do 8.500 din na družinskega člana (dohodek preteklega leta) ima brezplačno varstvo, v 14. zadnji skupini, kjer je prispevek staršev največji, pa znaša dohodek nad 28.000 din na družinskega člana. Vsi obrtniki bodo od 1. 2. dalje razvrščeni v 11. dohodkovno skupino Na skupščini so ugotovili, da je sprejeta lestvica v celjski občini ena najmilejših v SRS, velja pa le od 1. 2. do 1. 5. 1985. Po 1. maju lestvice ne bo več, temveč bodo starši plačevali vrtec odstotkovno od povprečnega dohodka na družinskega člana (predlog 35 odstotkov). Ta metodologija bo veljala za vse VVZ v SR Sloveniji. Delegati so sprejeli tudi osnutek »Elementov za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1986—1990«. Iz gradiva bi povzela predvsem 3. točko, kjer je podan predlog za spremembo porodniškega dopusta in izvajanje male šole. Glede prejemanja nadomestila med porodniškim dopustom sta bili podani dve varianti: Porodniški dopust naj bi se podaljšal od 246 na 365 dni. 1. varianta: višina nadomestila naj bi znašala za 246 dni 100 % OD, za preostalih 119 dni pa 75%. 2. varianta: višina nadomestila naj bi znašala 100% za 365 dni. Zagotovili naj bi socialno varnost (plačan porodniški dopust) študentkam, dijakinjam srednjih šol in iskalkam zaposlitve za dobo 84 dni. Kmečke žene bodo glede porodniškega dopusta izenačene z delavkami v združenem delu, če bodo vzajemno združevale sredstva v ta namen. Zagotovljeni program male šole se bo postopoma podaljševal od 425 ur na 525 ur. Seveda so vsi ti našteti predlogi šele v osnutku, zato bomo o sprejetih predlogih še pisali. SKUPŠČINA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Dne 7. februarja se je na 2. seji v letošnjem letu sestala skupščina zbora združenega dela skupščine občine Celje. Med 16. točkami dnevnega reda so bile največkrat omenjene 6., 7. in 8. točka, kjer so obravnavali osnutke odloka in sporazuma o davkih občanov. Bilo je več pripomb — tudi s strani naše konference. Predvsem se nismo strinjali s plačilom davkov na dohodek od patentov in tehničnih izboljšav ter z davkom na ugotovljeno povečano vrednost stavb. Pripombo smo podali tudi na 8. točko 53. člena, kjer so navedeni davki od premoženja občanov. Zahtevali smo, da se točneje določi, kaj se šteje pod »počitniška hišica«. Pri tem smo mislili tudi na hišice, ki so postavljene predvsem zaradi intenzivne obdelave prej neobdelanih zemljišč (vinogradi, sadovnjaki itd.). Vprašali smo tudi, zakaj je skupščina SRS v osnutku črtala iz zakonov točko za obdavčitev avtomobilov nad 1600 cm3, ostala pa je še vedno 5. točka za obdavčitev traktorjev. Pri vsem tem ni razumljivo, da spodbujamo kmetijstvo k čimboljši me-hanoopremljenosti, po drugi strani pa jih obdavčujemo. Kot smo zvedeli, po seji skupščine od naših delegatov, navedenih točk delegati niso sprejeli, zato bodo osnutek s popravki ponovno obravnavali na naslednji seji. Marta Ograjenšek 26. FEBRUARJA SEJA ZZD V času redakcije smo bili seznanjeni, da bo 26. februarja 31. ločena seja zbora združenega dela celjske občinske skupščine. Na dnevnem redu bodo zadeve v zvezi z davčno politiko, torej tista tri področja, ki Jih delegati niso sprejeli 7. februarja letos. Zato bi bilo zaželjeno, da bi se te druge seje udeležili Isti delegati. Kaj bomo gradili? Z nastopom novega leta se vedno bolj pogosto sprašujemo, kaj bomo gradili v tem letu. Sredstva za razširjeno reprodukcijo so vedno manjša saj v veliki večini podjetij ostane sredstev le še za enostavno reprodukcijo. Tako smo gradbinci iz leta v leto postavljeni pred večje probleme za pridobitev potrebnega obsega del. Tudi za leto 1985 ni stanje nič boljše kot v prejšnjem letu, če ne še morda slabše. Kljub temu nam je za to leto uspelo pridobiti nekaj dela, dosti je pa še objektov, katere nameravajo posamezni investitorji graditi, vendar je to v glavnem odvisno od finančne situacije nosamez-nega investitorja. Bojim se, da je med predvidenimi objekti veliko želja, manj pa realnih možnosti. Navedel bom le nekaj objektov, za katere smo že sklenili pogodbe, odnosno upamo, da se bo to v kratkem tudi zgodilo. TOZD GO CELJE Nadaljevanje gradnje modernizacije bolnice Celje, stanovanjska izgradnja na Hudinji in dokončanje začetih del iz leta 1984. Na novo smo sklenili pogodbe za gradnjo poslovne stavbe LB Celje skupno z GIP »Gradis« GE Celje v razmerju 50 % : : 50 %, prizidek Elektro Selce, kmetijska hala Vrtnarstvo Medlog, hala opekarna Ljubečna, proizvodna hala Kre-ator Celje, pričetek gradnje na stanovanjski soseski Dolgo Polje, vratarnica Aero Celje, vzdrževalna dela v Cinkarni, EMO za SSS Celje in Zlatarni Celje. TOZD GO LAŠKO Nadaljevanje gradnje na izgradnji hotela »HUM« v Laškem, telovadnice v Radečah, hale Muflon Radeče, nadzidave v Papirnici Radeče. Predvidena dela v tem letu pa so še izgradnja stanovanjskega bloka v Debru in Radečah, večja vzdrževalna dela za SSS Laško in TIM Laško, gradnja zaklonišča zdravilišče Laško ter večja popravila šolskih objektov. TOZD GO ŠENTJUR Nadaljevanje gradnje pri izgradnji šole v Zaboku, Kmetijski Kombinat Šentjur dokončanju klavnice, dokončanje kotlarne v Šentjurju in seveda montaža AB konstrukcije za GIP »Ingrad« in GP Gorica. Predvidena dela v tem letu so pa: večja vzdrževalna dela v Železarni štore, dokončanje stanovanjskega bloka Pešnica, gradnja Oš Slivnica, gradnja AB hale v Biogradu na moru za Tekstilno tovarno Prebold, gradnja II. faze šole v Zaboku, adaptacija Zdravilišča Laško in a-daptacijo kmetijske šole v Šentjurju. TOZD GO SLOVENSKE KONJICE Dokončati dela pri gradnji hale za homokinetične zglobe, halo v Vitanju za Unior Zreče, dokončanje pričete stanovanjske izgradnje v Zrečah in Slovenskih Konjicah, to je dokončanje bloka upo- kojencev v Zrečah, 28 poslovno stanovanjskega bloka v Slovenskih Konjicah in bloka B-11 v Zrečah, dokončanje rekonstrukcije NT — 01 za Konus. Nadalje naj bi pričeli z gradnjo stanovanjskega bloka B-3 v Slovenskih Konjicah. Razgovori tečejo tudi za izgradnjo prizidka k osnovni šoli v Slovenskih Konjicah. TOZD GO ŽALEC Dokončanje objektov: stanovanjski blok B II-3 Polzela, podni silos Žalec, Kulturni dom Žalec, kotlovnica LIK Savinja, hala Juteks Žalec Ložnica, hlevi Zovnek, hlevi Zalog, SLO Žalec, RTP Podlog in Lesnina Levec. Na novo so predvideni objekti za gradnjo stanovanjskega bloka v Dobrteši vasi, nova hala Juteks Žalec, hala Minerva Žalec. TOZD GO LJUBLJANA Nadaljevanje del pri gradnji Ljubljanske Mlekarne — II. faza, Poslovna stavba Kompas Ljubljana, dom upokojencev Bokalci, dokončanje zaklonišč, blagovna hiša Titov Drvar, farma krav Dubica II. faza, stanovanjska gradnja v Domžalah, osnovna šola Bratov Babnik Ljubljana, hala Donit Medvode, dom učencev Ivan Kovačič Ljubljana, Glasbena šola Vič, Srednja šola za elektroniko Ljubljana in osnovna šola Zg. Kašelj. TOZD GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA Nadaljevanje del pri gradnji skladišča Bohor Šentjur, dokončanje proizvodne hale Steklarne Boris Kidrič Rogaška Slatina, dokončanje del v tvornici Straža Hum na Sut-li, ceste Klenovec, vzdrževalna dela v TAM Maribor. Za letošnje leto so predvideni še stanovanjski bloki v Kozjem, Preboldu in Rogatcu ter kompersorska postaja Straža. Naštel sem prilično dosti objektov, vendar za izpolnitev plana za gradbeno ope-rativo, ki znaša za leto 1985 ca. 900.000.000,— din še manjka zelo veliko objektov. Zato je potrebno, da vsi člani naše DO, predvsem pa direktorji TOZD in šefi gradbišč, kakor tudi vse službe v DSSS, stalno zasledujejo gibanja posameznih predvidenih investicij, ki se naj bi izvajale na našem območju. Prav tako je potrebno zasledovati gibanja v zvezi z izgradnjo na kmetijskem pro- gramu. Vsako tako zapaže-nje je takoj signalizirati, da se čimorej stopi v kontakt z investitorjem. Najbolje je, če se tak kontakt doseže za projektiranje in izdelavo investicijskega programa. Za pridobivanje del v tujini imamo posebno službo, ki skrbi za pridobitev del. Karl Vidali Izvoz v tozd Mobilia Prvi 40 ft kontejner konferenčnih miz za ameriškega kupca je bil pravočasno od-premljen. Konec decembra lani smo poslali preko luke Livorno v Italiji 170 različnih konferenčnih miz v Baltimore v ZDA. Ni skrivnost, da spada pohištvo med tisto blago, za katerega je na zunanjem tržišču zaradi ostre konkurence zelo težko doseči ustrezne cene. Našo ponudbo ogroža na e-ni strani visoka stopnja tehnologije držav razvitega sveta, na drugi strani pa dum-pinške cene pohištva iz vzhodnoevropskih in še nekaterih drugih držav. Tuji kupci pogosto zahtevajo celo znižanje že dogovorjenih cen in zaostrujejo zahtevo glede kakovosti vgrajenih materialov. Ti pogoji so za proizvajalce, zaradi nerealne rasti stroškov Izdelave in pomanjkanja cele vrste materialov, čedalje bolj nesprejemljivi. Ni torej naključje, da so izvozni rezultati v lanskem letu slabši od planiranih. Tečajne razlike bodo sicer nekoliko izboljšale poslovni rezultat, vendar ne pričakujemo, da bodo skupaj z izvo-niml spodbudami zadostovale za pokritje vse večjih iz-delavnih stroškov. rr":«— Vzorčni izdelek za ameriški trg. Foto Vili Šuster Vprašanje, zakaj se kljub naštetim težavam odločamo za izvoz, je v danem trenutku odveč. V prvi vrsti botruje tem poslovnim odločitvam potreba po deviznem prilivu, od katerega je odvisen tako lasten uvoz kot tudi združevanje deviz s proizvajalci raznega reprodukcijskega materiala za kolikor toliko normalen potek preskrbe. Učinka deviznega priliva sicer ni mogoče neposredno vključiti v ceno izdelka, ima pa nedvomno pomemben delež v končnem poslovnem rezultatu. Poleg tega je tudi pomembno dejstvo, da stroge zahteve pri izvozni proizvodnji dvigajo splošno raven kakovosti v TOZD. Ne nazadnje vpliva na sprejemanje Izvoznih poslov tudi obseg proizvodnje In možnost plasmaja blaga na domačem trgu, saj se z naglimi koraki bliža čas, ko bo zaradi delovanja ekonomskih zakonitosti zelo otežkočena prodaja sorazmerno dragega pohištva. Nobenega dvoma ni, da bi se naša proizvodnja še Intenzivneje vključevala v Izvoz, če bi bila ob neprestanem naraščanju stroškov deležna večje družbene spodbude, kamor poleg Izvozne premije šteje tudi ugodnejša obrestna mera za kreditiranje izvozne proizvodnje in povečana pravica do razpolaganja z ustvarjenimi devizami. Zoran Trošt Bencinski servis Ponikva ... %M:, lil5! l iči :*:, : ^UstUT Objekt SLO Žalec v gradnji. Foto Vili Šuster Po skoraj osmih letih priprav in naporov je bila lani proti koncu leta na Ponikvi zgrajena bencinska črpalka. širše področje Ponikve ima zelo razvito kmetijstvo in že dolgo je bila prisotna želja za majhno črpalko. Ker je del sredstev prispevala tudi JLA iz sklada za rezerve, se je v maju 1984. začela gradnja objekta. Investitor Petrol je sam iz- delal projekte, kakor tudi vršil nadzor, izvajalec gradbenih del pa je bil Ingrad, TOZD GO Šentjur. Ker stoji objekt na strmini, smo morali ojačati temelje in dodatno zgraditi oporni zid. Objekt je bil zgrajen v dogovorjenem roku in 14. oktobra je bila na veliko veselje prebivalcev Ponikve in okolice svečana otvoritev. Miro Pospeh Pilotiranje temeljev za kompresorsko postajo v Straži. Bencinska črpalka Petrol na Ponikvi. Foto Vlil Šuster VARSTVO PRI DELU LANI IN PLAN ZA LETO 1985 Varno zdravo delo — manj nesreč Leto 1984 se je izteklo, razne službe v naši delovni organizaciji pa imajo polne roke dela z analizami preteklega poslovanja ter s plani in načrti za nadaljnja obdobja. Podobne aktivnosti in še mnoge druge »pomembne za sedanji zimski čas« opravljamo tudi v službi varstva pri delu (SVD). Letos smo se takoj na začetku leta lotili racionalizacije testov za preizkuse zna- nja delavcev in dosedaj o-pravili poučevanje in preizkuse znanja okrog 500 delavcev. Prav tako smo dosedaj napotili na specialne zdravniške preglede okoli 150 delavcev. V letu 1984 se je pripetilo v naši delovni organizaciji 250 nesreč, od tega na delu 222 in 28 na poti na delo ali povratku z dela. Stanje nazorno kaže naslednja tabela: ■" TOZD Štev. d. nesreč % na zaposlenega m N 1. Mobilia 12 13,33 2. Prevozi 9 13,04 3. Proizvodni obrati 25 11,52 4. GO Laško 13 10,57 5. IGM Medlog 26 10,00 6. Gr. Rogaška Slatina 35 9,46 7. GO Ljubljana 42 9,09 8. GO Žalec 11 8,87 9. GO Celje 33 8,67 10. GO Slovenske Konjice 8 8,17 11. Lesni obrati 5 6,76 12. GO Šentjur 6 5,00 13. Projektiva 2 4,75 14. Mehanizacija 15 4,05 15. DS Skupne službe 8 2,12 Skupaj: 250 7,87 % število nesreč v letu 1984 v primerjavi z letom 1983 se je nekoliko povečalo (1983— 232 nesreč ali 6,89 %). V povprečju se je v delovni organizaciji poškodoval vsak 13. delavec, v TOZD Mobilia vsak 7. do 8. (max) in v DSSS vsak 47. delavec (min). Na porast števila nesreč pri delu je vplivala tudi njihova popolnejša evidenca. Poudariti moram, da je delovna organizacija s 1. 1. 1984 plačnik vseh zdravstvenih storitev, ki so posledica poškodb pri delu in da nesreče pri delu večkratno negativno vplivajo na proces proizvodnje in poleg izpada dohodka povzročajo tudi stroške. Pri tem moram opomniti, da se mora vsaka poškodba pri delu takoj prijavi SVD, najkasneje pa v 24 urah. Isto velja za nesreče na poti na delo ali vračanje z dela. Za letos smo v sodelovanju z vsemi temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo skupne službe izdelali plan in program izvajanja varstva pri delu. Ta zajema devet različnih področij aktivnosti varstva pri delu ter prikaz stroškov za realizacijo plana. Plani in programi so posredovani delavskim svetom TOZD v obravnavo in potrditev, ti pa bi morali povratno informirati službo varstva pri delu, da so ti sprejeti. Do sedaj so nekateri TOZD to nalogo opravili, za ostale pa pričakujemo, da bodo to storili vsaj do konca februarja. Plan za letos je zelo pester, saj v tem letu planiramo preko 2000 preizkusov znanja iz varstva pri delu s predhodnimi predavanji, s čimer želimo dvigniti nivo varnostne in samozaščitne zavesti na višjo stopnjo, predvsem pri delavcih, ki so vezani na proizvodni proces, nato pa pri vseh zaposlenih (požarno varstvo, prometna varnost itd.) Plan zajema: Periodično pregledovanje delovnih priprav in naprav. To področje je zelo pomembno glede varstva pri delu, kakor tudi glede preventivnega vzdrževanja, ki je nepogrešljivi faktor v racionalnem gospodarjenju z delovnimi sredstvi. Preventivne specialistične zdravstvene preglede, s katerimi se odkrivajo začetna obolenja in ugotavlja zdravstvena sposobnost za konkretne delovne naloge in o-pravila. Tu imamo predvsem probleme, kako ustrezno razporediti delavce, katerih zdravstvene zmožnosti so o-mejene. Požarna varnost je prav tako pomembna sestavina plana in programa. Vedno znova smo priče katastrofalnim požarom, ki jim potruje v veliki večini malomaren odnos človeka do požarne varnosti. Zato bomo tudi v naši delovni organizaciji usmerili aktivnosti za dvig požarno varnostne kulture in k dograjevanju protipožarnih ukrepov (hi-drantska omrežja, oprema, u-sposabljanje vratarjev in čuvajev itd.). Poskrbeti moramo za pravilno skladiščenje in ravnanje z nevarnimi snovmi, organiziranje in aktiviranje gasilske enote TOZD PO in Mehanizacija, organiziranje vaj za gašenje požarov za večino delavcev itd. Osebna zaščitna sredstva v planu za letošnje leto predstavljajo strošek okoli 6 starih milijonov, kar pomeni v povprečju okoli 20.000,00 din na zaposlenega. Cene osebne zaščite naglo naraščajo in bo nujno racionalizirati nabavo in distribucijo teh sredstev. Z enotno nabavo za celo delovno organizacijo bi nabavljali velike količine interesantne za proizvajalce teh sredstev. Tako bi lahko vplivali na kvaliteto in ceno ter na roke odplačevanja. Trenutno se ogrevamo za enotno — tipsko delovno obleko »Ingrad«, ki bi bila kvalitetnejša od klasičnih ter tudi za kvalitetnejše zaščitne rokavice. S temi vrsticami nisem u-spel predstaviti celotni plan in program, omenil bi še, da bomo kmalu pridobili spremenjen zakon o varstvu pri delu. Osnutek zakona bo predvidoma sprejet v mesecu marcu letos. V začetku leta so bile v službi varstva pri delu kadrovske spremembe, ki so mnogim članom kolektiva že znane. Dolgoletni vodja Hu- bert Golner je kadrovan na zahtevnejše delovne naloge in opravila — direktorja plana procesov. Na področju varstva pri delu je bil izredni strokovnjak, s svojim marljivim delom je preprečil marsikatero nesrečo pri delu, na nas sodelavce pa je prenesel svoje bogate izkušnje in znanje, za kar smo mu hvaležni ter mu na novem delovnem mestu želimo prav obilo delovnih in osebnih u-spehov. Mirko Tkalec Zimo preživljamo v Alžiriji! Peščica delavcev Ingrada sodeluje v sklopu Gipossa pri izgradnji 4000 stanovanj v Arzevvu, majhnem industrijskem mestecu, oddaljenim 41 km od drugega največjega mesta Alžirije, Orana. Domača gradbena podjetja namreč niso sama kos nalogi, da bi do leta 1989 zgradili 600.000 novih stanovanj. Demokratična ljudska republika Alžirija z glavnim mestom Alžirom meri 2.381.741 kvadratnih kilometrov. Uradni jezik je arabski, poslovno pa se uporablja tudi francoščina. Nacionalna valuta je alžirski dinar, ki ga je prepovedano vnašati ali iznašati iz države. Državni prazniki so: 1. januar, 1. maj, 19. junij — narodni dan, 5. julij — dan neodvisnosti in 1. november — obletnica revolucije. Prosti dan je petek. Poleg državnih praznikov, Alžirci praznujejo tudi verske praznike, ki se vsako leto določajo po islamskem verskem koledarju. Teh praznikov je skupaj za okoli 10 dni. Zračna razdalja med Arze-wom in Celjem znaša 1700 km. Najugodnejša letalska zveza je iz Zagreba preko Zuricha v Oran. V zimski sezoni sta potrebna za pot dva dneva. Z avtom je najracionalnejše potovati do Almeire na jugu Španije, od tod pa v Melillo s trajektom in preko Maroka v Alžirijo. Pred vstopom v državo je potrebno na posebnem obrazcu prijaviti ves tuj denar in vse dragocenosti, ki jih nekdo nosi s seboj. Ves prijavljen tuj denar in vse dragocenosti je potrebno pri izstonu iz Alžirije imeti pri sebi. Za manjkajočo tujo valuto je potrebno pokazati potrdilo, da je zamenjana v banki. Po treh mesecih neprekinjenega dela v Alžiriji mora vsak delavec pridobiti dovoljenje za delo. Za vsak izhod iz države po treh mesecih neprekinjenega bivanja v Al- žiriji si je potrebno pridobiti pri alžirskih oblasteh izstopno vizo. V kolikor za delavca ni možno pridobiti delovnega dovoljenja, mora pred potekom treh mesecev zapustiti državo za najmanj dva dni ali pa se vrniti domov. Po šestih mesecih dela v Alžiriji si delavec pridobi pravico kupiti avionsko karto v nacionalni valuti, ki je znatno cenejša od karte kupljene doma. To ugodnost koristijo predvsem tisti, ki za svoj denar potujejo na »dopust« v domovino. Vse nas, ki tukaj preživljamo zimo, so presenetile o-gromne količine dežja v novembru, decembru in januarju. Deževje ponavadi spremljajo zelo močni vetrovi tudi do 120 km/h tako, da je vsako delo na terenu nemogoče ne glede na plan izgradnje objektov, ki tega ni predvideval. Letošnja zima je še posebej deževna, tako da smo doživeli že dve poplavi. Bližnje vrhove Atlasa pa je na debelo pobelil sneg. O-krog novega leta so bile zaradi snežnih zametov neprevozne vse ceste, ki vodijo proti Sahari. Do 26 deževnih ur v enem mesecu je potrebno nadomestiti s prerazporeditvijo, o-stale ure pa so plačane v skladu s pravilnikom. Dela na gradbišču se ne odvijajo v skladu s planirano dinamiko. Prisotni so predvsem' problemi v zvezi z uvozom opreme in materialov. Nemalokrat že prispela oprema leži v lukah po dva in več mesecev zaradi neurejene carinske dokumentacije. Poleg tega projektna dokumentacija predvideva takšne materiale, za katere ni dovoljen uvoz, na alžirskem tržišču pa jih ni. Posebno poglavje predstavlja različen obračun o-sebnih dohodkov delavcev, dinarski in dolarski, ki vnaša nemir in nejevoljo med delavce. Pričakujemo, da bo ta problem rešen v začetku le- ta 1985. Problem predstavljajo tudi skupni obrati, ki so bili formirani dokaj pozno. Vsa pozornost se je posvečala v glavnem gradbiščem, še vedno ni na razpolago dovolj kvalitetnega agregata iz lastne separacije, tako da ga je potrebno kupovati po mnogo večji ceni od predvidene v alžirskih separacijah. Tudi IBK (industrija betonskih konstrukcij), za katerega sta zadolžena Neimar in Ingrad, je v velikih težavah. Ključnih materialov za proizvodnjo elementov, kot so prochrom žica in plastični profili za spojnice fasadnih elementov, še vedno ni na o-bratu. Zaenkrat poteka redna proizvodnja omnia plošč in poskusna proizvodnja fasadnih elementov. Postopki za pridobitev atestov in soglasij nadzornih organov za proizvodnjo so izredno dolgi in zapleteni. Problemi so tudi z delovno silo. Na obrat IBK že dva meseca nismo uspeli dokli-cati niti enega delavca kljub potrditvam, po in večkratnih urgencah tako, da smo leto 1984 zaključili s tremi jugoslovanskimi delavci in 22. Alžirci. Poudarek je bil predvsem na pripravljalnih delih, saj je bilo potrebno postaviti ogromno tovarno montažnih elementov, ki je ni enake niti v Jugoslaviji, niti v Alžiriji. Tu je potrebno predvsem pohvaliti monterje iz SGP Nove Gorice in Goše iz Smederevske Palanke, ki so montirali opremo v zelo težavnih razmerah, ne glede na dež in sneg, praktično brez oddiha od jutra do večera. Moram pa poudariti, da je vzdušje na obratu optimistično kljub problemom, ki jih ne manjka. Zaenkrat toliko za grobo predstavitev, v naslednji številkah pa se bomo potrudili še s kakšnim prispevkom iz Alžirije. Janez Kovačič O čem razpravljati ob zaključnih računih? Obravnavanje rezultatov gospodarjenja po zaključnih računih Je v ozdih že dolgotrajna In utečena (tudi sindikalna) aktivnost, tako da organizacijskih pristopov najbrž ni treba posebej In ponovno razdelovatl. To pa seveda ne pomeni, da za učinkovitejšo razpravo, še prej pa razumljiva poslovna poročila In na koncu za dobre ukrepe za boljše gospodarjenje ni mogoče nič več In bolje narediti pri pripravi gradiv In razprav, Informiranju in vzpodbujanju ter odločanju o tem. (Inf. RS ZSS) Sindikata in seveda delavcev ne zanima toliko računovodski vidik zaključnega računa, kot ga je treba do določenega roka poslati službi družbenega knjigovodstva. Ob razpravi o predlogu zaključnega računa tudi ponavadi ni mogoče kaj bistvenega spreminjati v delitvi dohodka. Zato je toliko pomembnejše, da namesto formalne razprave o zaključnem računu opravimo vsebinsko razpravo o uspešnosti našega gospodarjenja in to povežemo s pripravo kvalitetnih letnih in srednjeročnih planov ter s sprejetjem ukrepov za izboljšanje rezultatov gospodarjenja v letu 1985. To se pravi, da je pomembno v teh razpravah ugotoviti, kako bomo zaustavili nadaljnje padanje realnih osebnih dohodkov, kako bomo z zniževanjem stroškov vplivali na nižjo rast cen in uveljavili bolj stimulativno delitev osebnih dohodkov. Letos pa še posebej poudarjamo, da je lastne dosežene rezultate nujno primerjati z rezultati sorodnih ozdov, v skupini ali podskupini dejavnosti. Brez takih primerjav je vsako indeksno prikazovanje lastnih rezultatov pesek v oči. Sindikalne organizacije naj vztrajajo, da bodo razprave ob zaključnih računih osredotočene na štiri vsebinske sklepe in sicer: — ocena kakovosti pridobivanja dohodka (dohodek na delavca, dohodek na angažirana sredstva — primerjava s sorodnimi ozdi, koliko je dohodek rezultat večje proizvodnje, višje produktivnosti, boljšega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti, zmanjševanja materialnih stroškov, združevanja dela in sredstev, posodabljanja tehnološkega procesa, koliko pa zgolj posledica višjih cen, kolikšen del dohodka je pridobljen na podlagi inovacij, ali je del dohodka rezultat izjemnih ugodnosti); — ocena kakovosti razporejanja In delitve dohodka (ali je doseženi dohodek razporejen skladno z družbenimi usmeritvami, kakšna so bila razmerja med osebnimi dohodki na delavca in akumulacijo na angažirana sredstva, v primerjavi s sorodnimi ozdi v tekočem srednje- Z4KUUCNI RAČUN F ročnem obdobju, kako je razporejen del dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti, kako je razporejen del dohodka pridobljen na podlagi inovacij, kakšno je razmerje med osebnimi dohodki in a-kumulacijo v dohodku in kakšen je vzrok za tako dobro ali slabo razmerje); — ocena kakovosti gospodarjenja z denarjem (kakšen je likvidnostni položaj tozda, kakšen je obseg dinarske ali devizne zadolžitve — ukrepi za zmanjšanje kreditne odvisnosti, kakšni so bili ukrepi za lastno razbremenjevanje, kakšna je razlika med prejetimi in plačanimi obrestmi, kakšen je koeficient o-bračanja obratnih sredstev); — konkretizacija ciljev e-konomske politike v planih ozdov (kaj načrtujemo za višjo raven proizvodnje in izvoza, izboljšanje ekonomičnosti in produktivnosti — da bi dosegli tak dohodek, ki bo o-mogočal rast realnih osebnih dohodkov in akumulacije, kako bomo z zniževanjem stroškov vplivali na nižjo rast cen, kako bomo dosegli stimula-tivnejšo delitev na podlagi samoupravnih sporazumov dejavnosti in v letnih planih postavili ustrezna, na podlagi resolucije, določena razmerja med akumulacijo in brutto osebnimi dohodki). Ob vsem tem pa ne gre pozabiti tudi na (ne)dosežene rezultate pri uveljavljanju delitve po delu In rezultatih dela (ali je bilo ustrezno vrednoteno proizvodno in kreativno delo ter delo v težjih delovnih pogojih, ali je sistem delitve osebnih dohodkov stimuliral k zmanjševanju materialnih stroškov, kakšna je bila višina osebnih dohodkov izplačanih na osnovi inovacij, ali je bila materialna in socialna varnost delavcev zagotovljena z osebnimi dohodki in vzajemnostjo ter solidarnostjo). V vseh teh pripravah in razpravah pa je vloga sindikalnih organizacij In organov taka; zahtevati, da poslovodni organi pravočasno pripravijo in predložijo v razpravo poročila; delavskim svetom predlagati, da ob ugotovitvi zaključnega računa istočasno ocenijo tudi učinkovitost dela poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili (520., 521. člen ZZD), zagotoviti, da bodo zbori delavcev sklepali o predloženih poročilih in ukrepih za učinkovitejše gospodarjenje ter predlagali dodatne ukrepe; zahtevati, da bodo delavski sveti odločali o predlogih u-krepov za boljše gospodarjenje; sindikalne organizacije in organi pa naj tudi sami izoblikujejo lastno stališče do teh vprašanj ter z njimi seznanijo delavske svete in zbore delavcev. LETNA SEJA KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA GIP INGRAD Večjo vlogo sindikatu Zagotavljati kontinuiran razvoj Inovacijske dejavnosti — Proučiti nagrajevanje po delu in rezultatih dela — Zaostriti odgovornost za politično opredeljenje In samoupravno sprejete sklepe — Sindikat za realne, toda ambiciozne letne načrte Razprave na letni seji so pokazale, da se delavci v Ingradu zavedamo, da smo v težkem gospodarskem položaju, vendar želimo z lastnim delom izboljšati sedanje razmere. To dokazujemo s svojimi, navkljub težkim časom, delovnimi uspehi, ki so vidni v Sloveniji, Jugoslaviji in tudi zunaj meja naše domovine. Opažamo pa, da se že nekaj let naše delo v družbi manj ceni in spoštuje, kakor se je včasih, kar dokazujejo tudi naši nizki osebni dohodki. Zato skupaj iščemo pot, ki nas vodi k skupnim ciljem, doseči: večjo proizvodnjo, ekonomičnost proizvodnje, spoštovanje pogodbenih rokov in zlasti s tem zagotoviti višje osebne dohodke vsem zaposlenim v Ingradu. Ob tem se postavlja vprašanje: kako bomo te cilje dosegli? Različna mnenja in pogledi na sedanjo stvarnost in različne poti, ki nam jih kažejo strokovnjaki, so zelo zabeljena, vendar samo v obdobju, ko se kot delavci samoupravljale! odločamo, katero od ponujenih poti bomo izbrali, da dosežemo zastavljene cilje. Ko se večina izmed nas odloči za eno od možnih poti, smo vsi dolžni narediti vse, kar je v naši moči, da samo po sprejeti poti pridemo do cilja. V razpravah je bilo slišati, da se je premalo naredilo na področju nagrajevanja po delu in rezultatih dela, čeprav so minila že tri leta od sprejema družbenega dogovora in imamo tudi strokovne podlage ter panožni sporazum kot zadostne strokovne in teoretične osnove. Hkrati se moramo zavedati, da imamo tudi dolgoletne praktične izkušnje in pa tudi normative gradbenih del in opravil. Zato smo dolžni v letu 1985 uskladiti naše interne samoupravne akte s panožnim sporazumom. Prav tako je bilo poudarjeno, da je potrebno izboljšati kadrovsko politiko in hkrati veliko več pozornosti nameniti nenehnemu izobraževanju. Na podlagi poročil In razprave so bili sprejeti naslednji sklepi: Delegati so sprejeli poročilo o delovanju konference OOZS in njenega izvršnega odbora, finančno poročilo, poročilo nadzornega odbora, poročilo verifikacijske komisije in poročilo o inovacijski dejavnosti. Izvršni odbor mora takoj preveriti, zakaj ni realizirana programska usmeritev o nujnosti kontinuirane kadrovske politike, predvsem zakaj komisija pri izvršnem odboru konference OOZS in komisije v osnovnih organizacijah ne delujejo. Izvršni odbor mora na vsaki seji spremljati kadrovske priprave. Da bo možno uresničiti želje na področju kadrovske politike, je nujno povezati delo kadrovske komisije z delom komisije za izobraževanje, idejno in teoretično delo. Na področju inovacijske dejavnosti je dosežen viden napredek, vendar je treba stalno zagotavljati kontinuiran razvoj te dejavnosti. Delegati letne seje smatrajo, da je potrebno še več strokovne pomoči inovatorjem in še večja animacija inovacijske dejavnosti. Zato zavzemajo stališče, da sedanja delna zaposlitev delavca za to področje postane natančno o-predeljeno delovno mesto s polno zaposlitvijo. Iz poročila in razprave je bilo slišati, da delegati z nagrajevanjem po delu in rezultatih dela niso zadovoljni, zato so sklenili, da koordinacija 1 in 2 glavnega direktorja proučita pobudo sindikata o ustrezni kadrovski in številčni zasedbi službe za nagrajevanje. V primeru, da je predvideno drugačno reševanje tega področja, je potrebno s konceptom seznaniti izvršni odbor konference osnovne organizacije sindikata in preko njega vse člane sindikata. Koncept mora biti kadrovsko in strokovno opredeljen ter mora upoštevati določila Zakona o združenem delu za to področje ter določila samoupravnega sporazuma dejavnosti. Komisija za kulturno dejavnost pri izvršnem odboru mora akcijsko povezati kulturne animatorje v osnovnih organizacijah in skupaj zastaviti politiko dejavnosti in financiranje tega področja. Delegati letne seje podpirajo zaostritev odgovornosti za politično opredeljenje in samoupravno sprejete sklepe in naloge, ki izhajajo iz dela, odnosno zahtevajo, da se neizvajanje sklepov ustrezno sankcionira. Zahteva je naslovljena delavskemu svetu in vodstvu DO. Delegati letne seje konference OOZS zahtevajo, da strokovne službe pripravijo realne, vendar ambiciozne letne načrte, preko katerih bo omogočeno, ob naporih slehernega delavca, zaustaviti padanje realnega osebnega dohodka gradbenega delavca. Delegati tudi zastavljajo cilj, da bi bil v letu 1985 najnižji osebni dohodek kvalificiranega delavca nad 30.000 din pri normalno doseženem efektu in doseženi kvoti mesečnih ur. Delegati zahtevajo, da ka-kadrovsko pravni sektor, posebno služba za izobraževanje, zagotovi nenehno usposabljanje vseh delavcev, predvsem organizatorjev proizvodnje. Uspešno zaključena izobraževalna oblika naj bo prvi pogoj za nadaljnje delo na področju, ki ga posameznik zaseda. Delegati zavezujejo izvršni odbor konference OOZS, da sproti organizira, skupaj s predstavniki Občinskega sveta ZSS Celje, okroglo mizo ali določi drugo posvetovalno obliko dogovarjanja, kako razreševati pereče probleme in dileme. Nedvomno so bile postavljene zahteve, da se enkrat sprejeti sklepi morajo izvajati in da bomo kot sindikat GIP Ingrada na tem vztrajali, ker to od nas zahtevajo vsi delavci Ingrada. Goran Hočevar Gradnja proizvodne hale Steklarne »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini z montažnim sistemom Ingrad napreduje po planu. Foto Vili Šuster TOZD MEHANIZACIJA Ponovni razpis novnega razpisa za ta dela in naloge. Razpisni postopek bo vodila razpisna komisija v istem sestavu kot je vodila v prvem razpisu in sicer: 1. Ivan Brantuša, 2. Esad Rajič in 3. Franc Mauer, zunanji član. Gradbeno Industrijsko podjetje »INGRAD« Delavski svet TOZD Mehanizacija Celje razpisuje prosta dela in naloge delavca INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD — DIREKTORJA TOZD Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — visoka izobrazba strojne ali druge organizacijske poslovne smeri ter 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del — višja izobrazba strojne ali druge organizacijske poslovne smeri ter 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del — gospodarska razgledanost in sposobnost organiziranja dela in sposobnost dela z ljudmi — družbeno-politična aktivnost in uveljavljanje načel socialističnega samoupravljanja — predložitev koncepta o načinu realizacije razvojnega programa TOZD in opredelitev lastne vloge pri njegovi realizaciji. Kandidati naj pošljejo prijave z zahtevanimi dokazili v 15 dneh po objavi razpisa v ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na naslov GIF »Ingrad« Celje, Lava 7, Kadrovsko pravni sektor. Izbrani kandidat bo v skladu s statutom DO imenovan za 4-letni mandat. Kandidat bo izbran v 30 dneh po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po sklepu. V mesecu novembru 1984 je delavski svet TOZD Mehanizacija razpisal prosta dela in naloge direktorja te TOZD. Razpis je bil neuspešen, ker ni noben od prijavljenih kandidatov zadovoljil razpisnim zahtevam. Zato je delavski svet TOZD Mehanizacija sprejel sklep o izvedbi po- kršitve delovnih obveznosti V mesecu decembru 1984 je skupna disciplinska komisija na dveh sejah obravnavala 18 kršiteljev delovne obveznosti in izrekla 2 opomina, ostali ukrepi pa so: Javni opomin Kovač Marjan, neprimerno obnašanje na gradbišču (do nadrejenega in iz varstva pri delu), TOZD GO Celje: Šket Radko, poizkus odtujitve družbene lastnine — TOZD Proizvodni obrati: Zeželj Zvonimir, neopravičen izostanek z dela 2 delovna dneva, TOZD GO Celje. Prenehanje delovnega razmerja — pogojno na dobo 6 mesecev Sabolič Darko, neopravičen izostanek z dela 3 delovne dni in nepravočasno sporočanje staleža na gradbišče — TOZD GO Celje; Ojstrež E-mil, večkratno zapuščanje delovnega mesta za več ur in neprimeren odnos do nadrejenih, TOZD Proizvodni obrati; Mezga Martin, neopravičen izostanek z dela 2 delovna dneva in večkratna vinjenost na delu, TOZD GO Laško. — pogojno na dobo 1 leta: ZAHVALA Ob smrti drage mame ANGELE PLANKER se Iskreno zahvaljujem delavcem TOZD Proizvodni obrati za darovano cvetje In spremstvo na njeni zadnji poti. Frančiška Šafarič Brišnik Viktor, samovoljno jemanje vozila (neupravičena uporaba prevoznega sredstva 2-krat) TOZD Mehanizacija; Markanovič Ante, neopravičen izostanek z dela 4 delovne dni in neprimerno obnašanje do nadrejenih, TOZD GO Laško; Delič Miloš, neopravičen izostanek z dela 4 delovne dni, TOZD GO Laško. Prenehanje delovnega razmerja — dokončno Burdevič Predrag, neopravičen izostanek z dela 7 delovnih dni, TOZD GO Celje; Culibrk Božidar, neopravičen izostanek z dela 14 delovnih dni, TOZD GO Celje; Pantič Dušan, neopravičen izostanek z dela 18 delovnih dni, TOZD GO Slovenske Konjice; Škoflek Srečko, poškodovanje vozila, neopravičen izostanek z dela in slab odnos do dela, TOZD Mehanizacija; Dolinšek Jože, neopravičen izostanek z dela nad 40 delovnih dni, TOZD Lesni obrati Gomilsko; Pejič Lovro, neopravičen izostanek z dela 10 delovnih dni, TOZD GO Laško; Dojder Šime, neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni in vinjenost na delu, TOZD GO Laško. Štefka Krušič ZAHVALA Ob boleči Izgubi drage mame JOŽEFE ZERNIK se Iskreno zahvaljujem sodelavcem v TOZD Mehanizacija za podarjeno cvetje, Izrečena sožalja in za spremstvo na njeni zadnji poti. Jože Jezernik Milanu Pilku v spomin V najlepših letih, sredi u-stvarjalnlh nalog In življenjskih ciljev Je trenutna bole- zen prekinila življenjsko nit našega sodelavca Milana Pil-ka, dipl. Inž. strojništva. Milan se Je rodil 26. 4. 1948 v Mariboru. V naš kolektiv je prišel po uspešno končanem študiju na Strojni fakulteti v Ljubljani kot projektant strojnih instalacij. Opravljal Je vrsto zahtevnih projektantskih nalog s področja stanovanjske gradnje (stanovanjske soseske Domžale, Nova vas, Hudinja, Otok lll-S), na področju Industrijske gradnje pa Je bil, poleg stalnih nalog, še projektant strojnih Instalacij največje regijske investicije — Steklarne »Boris Kidrič« Rogaška Slatina. S svojim delom je veliko prispeval k delu In rasti ko- lektiva, svoja spoznanja pa Je kreativno vnašal v vsakdanje delo. Bil Je tih, malo je govoril. Čeprav je bil vesel družbe, je večino težav prenašal v sebi. Njegova osebnost In življenje sta ga naredila takšnega, dobrega In v vsakem trenutku pripravljenega prijeti za vse. Takšnega sodelavca sl želi vsaka delovna sredina, ga spoštuje, čeprav tega v vsakem trenutku ne kaže. Ta vrednost postane stvarnost ob takšni Izgubi. V naši sredini je nastala vrzel, saj Je s svojim delom in prijateljstvom bil globoko vraščen v kolektiv, s katerim je živel in delal preteklih 9 let. Sodelavci TOZD Projektivni biro Ivanu Hlačerju v spomin Z Iztekom gradbene sezone v letu 1984, se je nepričakovano Izteklo tudi bogato življenje našega nekdanjega sodelavca, Ivana Hlačerja, delovodje v pokoju. Ko se njegovi sodelavci In prijatelji spominjamo časa, ki smo ga ob napornem delu In redkih trenutkih sprostitve preživljali z njim, ne moremo verjeti, da srečanj z njim ne bo več. Poleg objektov, pri katerih gradnji je sodeloval, ostaja vsem prijeten spomin nanj in zadovoljstvo, da smo z njim lahko delali, se na njegovih bogatih izkušnjah u-čill In veselili delovnih uspehov. Kot vesten In spoštovan gradbeni delovodja je bil v ZAHVALA Ob boleči Izgubi našega moža In očeta IVANA HLA-ČARJA se iskreno zahvaljujemo vsem njegovim sodelavcem Iz TOZD Šentjur za darovano cvetje, Izraženo sožalje, tovarišu Sevčnikarju za Izrečene besede ob grobu, kakor vsem ostalim, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena In hčerke z družinami ZAHVALA Ob boleči Izgubi dragega moža In očeta MARTINA šPRAJCA se iskreno zahvaljujem GIP INGRAD, TOZD Rog. Slatina, posebej še njegovim sodelavcem, za vsestransko pomoč, darovano cvetje, Izrečeno sožalje In poslovilne besede ob odprtem grobu. Žalujoča žena s sinovoma delovni organizaciji priznan strokovnjak In organizator. S svojo Izredno voljo In veseljem do dela je bil vedno pripravljen prevzemati delo na najzahtevnejših In najtežjih objektih v zadovoljstvo Investitorjev. Na gradbišču je med delavci znal vzpostaviti delovno In prijetno vzdušje, z osebnim zgledom pa je bil gonilna sila pri Izvrševanju prevzetih nalog. S posebno hvaležnostjo se ga spominjamo V mesecu decembru 1984 smo na novo kadrovali 23 delavcev. V istem obdobju jih je odšlo 22, od tega 1 v JLA. Upokojeni so bili: Starostno: Berčnik Franc, rojen 7. 5. 1921, skladiščnik v TOZD GO Celje, delo je združeval pri naši delovni organizaciji od 13. 10. 1948 do 31. 12. 1984. Stalno bivališče ima Lesničar-jeva 1, 63000 Celje. Podkoritnik Maks, rojen 9. 2. 1924, PK mizar v TOZD Lesni obrati Gomilsko, delo je združeval pri naši delovni organizaciji od 12. 7. 1973 do 31. 12. 1984. Stalno bivališče ima Šentrupert 26, Gomilsko. Invalidsko: Ceglec Stjepan, rojen 25. 12. 1928, KV zidar v TOZD GO Laško, delo je združeval pri naši delovni organizaciji od 24. 4. 1971 do 3. 10. 1978 ter od 4. 12. 1978 do 21. 12. 1984. Stalno bivališče ima Velentinčeva 9, Laško. Lah Oton, rojen 12. 12. 1924, vodja obrtnih del v DS Skupne službe, sektor Plan procesov, delo je združeval v mlajši, saj nam je bil uspešen učitelj In svetovalec v najtežjih trenutkih. Težko Je odhajal v pokoj in se poslavljal od aktivnega dela, svoje znanje In izkušnje pa je po upokojitvi bogato razdajal v kraju, kjer Je živel. Če se je le mogel, se je o-glasil pri svojih sodelavcih, se živo zanimal za razmere v Ingradu In tudi kot upokojenec z njim živel. Njegova prizadevanja in delo v Ingradu čas prav gotovo ne bo Izbrisal. naši delovni organizaciji od 3. 9. 1958 do 3. 12. 1984. Stalno bivališče ima Kersnikova 4, Celje. Mrnjevica Branko, rojen 7. 8. 1940, KV strojnik v TOZD Gradb. Rog. Slatina, delo je združeval pri naši delovni organizaciji od 23. 8. 1962 do 14. 12. 1984. Stalno bivališče ima Strma ulica 2, Rogaška Slatina. Umrla sta: Grm Martin, rojen 16. 8. 1936, delavec VKV kovinostrugar v TOZD IGM Medlog, delo je združeval od 15. 8. 1979 do 25. 12. 1984. Zapustil je ženo Marijo in sina I-gorja. Stanoval je Kasaze 69/b, Petrovče. Pavič Ivana, rojena 22. 9. 1933, vodja izmene v menzi, združevala je delo pri GIP »Ingrad« od 3. 7. 1966 do 24. 12. 1984. Zapustila je moža Jožeta, sina Slavka in hčer Ido. Stanovala je Dobrova 42b, Celje. Konec decembra 1984 je bilo v Alžiru 21 delavcev, v Iraku pa 2 delavca. 1 Jelka Slemenšek M. K. kadrovske vesti ZAHVALA Ob boleči In nenadomestljivi Izgubi drage žene In mame se zahvaljujeva za o-biske v času bolezni, za Izkazano pomoč, darovano cvetje In številno spremstvo na njeni zadnji poti. Se posebej se zahvaljujeva tovarišu Prevoršku za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Jože Pavič, Ida Dimeč Komisija za delovna razmerja Delovna skupnost skupne službe objavlja prosta dela In naloge VZGOJITELJA V DOMU UČENCEV V CELJU Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja ali visoka šolska izobrazba pedagoške smeri — prednost domska vzgoja — sposobnost za dela v interesnih dejavnostih — zaželena praksa v poklicu. Prijave s priloženimi dokazili o strokovni izobrazbi ter opisom dosedanjega dela sprejema Kadrovsko pravni sektor, GIP »Ingrad« Celje, Lava 7, v 15 dneh od dneva objave. Ali otroci poznajo poklice v gradbeništvu? glas mladih Veliko nalog je pred nami Ko hodimo po osnovnih šolah, opažamo, da otroci zelo slabo poznajo naše poklice. Pogosto ne pomislijo, da so pri nas potrebni še kakšni drugi poklici kot gradbinec. Da bi bili o tem seznanjeni vsaj otroci naših delavcev, bomo opisali nekaj poklicev. Prepričani smo, da boste dali to prebrati svojim otrokom, oni pa naj s tem seznanijo svoje sošolce. MIZAR Delo mizarja je zelo raznovrstno. Izdeluje in montira — fasadne elemente — okna, balkonska vrata, balkonske ograje; — kombinirana, pomična, dvižna vrata; — vse vrste notranjih stavbnih elementov: vrata s podboji, enostavne in furnirane predelne stene, stenske omare, stenske obloge; — ploskovno pohištvo; — izvedba in obdelava podstrešij, stopnišč, ograj, raznih kotličkov za rože, lestve, itd.; — razna dela po naročilu. Pri svojem delu uporablja različne pripomočke, od najenostavnejših strojčkov do najzahtevnejših elektronsko vodenih strojev. STAVBNI KLEPAR Njegovo delo je zelo raznovrstno: — pokrivanje streh s pločevino (bakreno, aluminijasto, pocinkano, plastificira-no); — izdelava vseh vrst žlebov, obrob, kotličkov, odtočnih cevi; — pokrivanje streh s salonitnimi izdelki (salonit, e-ternit...); — izdelava in montaža strelovodnih naprav itd.; — montiranje raznih strešnih oken in kupol. STAVBNI KLJUČAVNIČAR Izdeluje in montira: — nosilne konstrukcije za razne objekte; — balkonske in stopnišč-ne ograje; — železna in pomična vrata; — elektro in druge omarice; — oljne in vodotesne jaške; — različna železna in ko-pelitna okna; — pragove, razne rešetke ter razna druga ključavničarska dela. MONTER VENTILACIJSKIH NAPRAV Izdeluje in montira: — najrazličnejše kanale za prezračevanje, klimatske komore; — reducirna kolena, prezračevalne ventile; — regulacijsko avtomatiko; — izdelava toplovodne izolacije z alufolijami in pločevinami. TESAR KONSTRUKTOR Izdeluje in montira: — strešne konstrukcije; — barake, lope, vikende, montažne hiše; — lesene predelne stene, stopnice; — razne stavbne montažne elemente; — lesene mostove, brvi; — polaga ladijski pod, oblaga stene; — ureja podstrešja, postavlja kozolce itd. Služba za Izobraževanje Zakorakali smo v novo leto in s tem stopili pred nove naloge, nove obveznosti, ki nam nalagajo še več odgovornosti, še več zavzetosti In dela, tako, da se bo to odrazilo tudi na rezultatih. 2e kar v začetku prihodnjega meseca bo eden Izmed članov naše mladinske organizacije odšel na zahtevno In težko pot »Po poteh XIV. divizije«, kjer ga bo pot peljala mimo Gračnlce, preko Svetine, Lažlšč, Kompol, čez Dramlje, Blagovno ter Češnjice vse do Dobrne, kjer se bo Včasih ne vem, kaj mi je. Poskušam razumeti današnjo stvarnost, vendar marsikaj ne razumem. Kako bi naj mladi razumeli, da že več let ob koncu leta sprejemamo cilje za naslednje leto, dosežki pa so povsem nekaj drugega. To nerazumevanje ni le moja posebnost, mladih nas je razočaranih več. Vprašanja se vrstijo, kako naj najdem odgovore nanje. Kdo je za to kriv? Mi vsil To končal prvi del poti. Na redni seji koordinacijskega sveta se bomo dogovorili o Izvedbi programsko-volllnih konferenc naših OD ZSMS In KS ZSMS. Čaka nas še realizacija drugega dela seminarja s področja Idejnopolitičnega Izobraževanja mladih delavcev. V letošnjem letu bomo morali več narediti na področju zaposlovanja mladih, nagrajevanja mladih, seveda pa bo glavni poudarek na boljši racionalizaciji delovnega časa, na tem, da Je treba delati več In boljše. ni sprejemljivo, je preveč zamegljeno. Ne rečem, da tudi mladi ne nosimo del krivde. Stvari premalo poznamo. S problemi se nismo pripravljeni spoprijeti. Ali res? Kdo se bo, če ne mi, spoprijel s težavami? Manjkajo le vmesni elementi: več sodelovanja, delitve nalog in odgovornosti ter medsebojno zaupanje. To ne sme biti vprašljivo! Terezija Cvek Zakaj stvari ne razumem? ŠTIPENDIJE ZA PROIZVODNE POKLICE Naša delovna organizacija razpisuje za šolsko leto 1985-86 več štipendij za proizvodne poklice, in sicer za poklic: gradbinec I (SKR) (zidar, tesar, železokrivec, betoner), gradbinec II (zidar, tesar, železokrivec, cementninar). Poleg tega razpisujemo še naslednje štipendije: mizar (5 štipendij), lesar (3), obdelovalec lesa (3), sliko-pleskar (10), stavbni klepar (10), monter prezračevalnih naprav (3), monter vodovodnih naprav (3), monter ogrevalnih naprav (5), stavbni ključavničar (5), elektrikar (5), vzdrževalec in upravljalec vozil (1), strugar (1), strojnik gradbene mehanizacije (1). Kdor nima dokončanih osmih razredov osnovne šole, se lahko vključi v skrajšani program. Sprejeli bomo tudi učence iz drugih republik, vendar morajo imeti dokončan osmi razred in vsaj dober učni uspeh. Imamo svoj dijaški dom, kjer imajo učenci plačano vso oskrbo. Tudi tistim učencem, ki se šolajo v Mariboru, plačamo oskrbnino v dijaškem domu. V kolikor nimate sami otroka, ki bi se odločil za enega od teh poklicev, posredujte to informacijo drugim. V tabeli si lahko ogledate, koliko časa šolanje poteka in kam se je možno vpisati. GRADBINEC I. — skrajšan program — 2 leti — Tehniška šola Celje GRADBINEC II. — srednji program — 3 leta — Tehniška šola Celje OBDELOVALEC KOVIN — skrajšan program — 2 leti — Tehniška šola Celje OBDELOVALEC KOVIN — srednji program — 3 leta — SKSMš štore in Tehniška šola Celje (obdelovalec kovin je: STAVBNI KLEPAR, STAVBNI KLJUČAVNIČAR, MONTER VODOVODNIH, KLIMATSKIH IN OGREVALNIH NAPRAV, STRUGAR) ELEKTRIKAR — 3 leta — Tehniška šola Celje OBDELOVALEC LESA — 18 mesecev — Lesarska šola Maribor LESAR — 2 leti — Lesarska šola Maribor MIZAR — 3 leta — Lesarska šola Maribor Sanjam izgubljene sanje Gledal si v deročo reko in pustil mislim, da so šle svojo pot. Bile so brez smisla, samo delčki stavkov, kakor alge neuničljiva voda ali smrt v valovih. Videl si potok mojih solza in vedel, da je prišel neizbežen konec, v mehki noči sanjam izgubljene sanje mimo mene beži mesečina smaragdno morje mili valovi sanjam o tebi ki sem te ljubila In ki si me zavrgel sanjam o trdem granitu ki je ležal v prsih sanjam o toplih solzah in mrkem nasmehu sanjam o trpki bolečini v zvezdno noč se izgubljajo podobe ne vem več kdo si ti brezsrčni tujec mojih sanj ne vem niti kdo sem jaz prevarana in zapuščena tujka sanjam a to niso več sanje to je mora vseeno sanjam izgubljene sanje včasih v mehkih nočeh drse mimo mene mesečina smaragdno morje mili valovi življenje te*n dalje in jaz sanjam sanjam brez topih solz brez mrkega nasmeha brez trpke bolečine saj sanjam samo sanje ki so že dolgo izgubljene mesečina smaragdno morje mili valovi sanjam izgubljene sanje Bile so samo sanje. Sanje, ki krčijo srce in zadrgnejo grlo. Sanje, ki ohromijo noge in budijo hrepenenje. Sanje, ki so bolj žive od resnice. Zato, ko se zbudiš, hočeš še kar naprej sanjati. Nenadoma nikogar več ne poznaš. Enostavno moraš vprašati: »Kdo si ti? Kdo sem jaz? Kdo so ti ljudje?« In on te nežno prime za roko: »Oh, bile so samo sanje, samo grda mora!« A vendar, ni bila mora ... bile so lepe sanje ... Biža Mladinske delovne akcije ’85 V teku je evidentiranje udeležencev za letošnje mladinske delovne akcije v Sloveniji In Jugoslaviji. Pri tem bi poudaril, da naše evidentiranje poteka preko Kluba brigadirjev Ingrad, v katerega Je včlanjenih približno 25 brigadirjev, ki čez celo leto sodelujejo na raznih lokalnih akcijah In sl tako nabirajo pike za odhod na MDA. Moram povedati še to, da Klub letos praznuje že tretje leto obstoja In to ne samo obstoja, temveč tretje leto aktivnega dela, kar nam kažejo tudi priznanja, ki jih dobivajo naši brigadirji na raznih akcijah. Klub uspešno vodi Hasan Zuklč, sllkopleskar Iz TOZD Proizvodni obrati. Brigadirji se redno sestajajo v Domu Dušana Finžgarja, kjer se dogovarjajo o Izvedbah In članih na posameznih akcijah. Več o letošnjih brigadah in akcijah pa v eni Izmed prihodnjih številk, ko bodo že znani termini In kraji akcij. Z-D-R-A-V-0 111 Lilija Blaž Zima Letošnja zima je muhasta. Topel december, izredno mrzel januar, tudi snega je bilo še kar dosti. Zelje so velike in misli na bela smučišča nas je neprestano vabila. Ostalo pa je le pri željah, kajti cene prevozov in tudi dnevnih kart so zdaleč previsoke. Lastnih počitniških zmogljivosti pa je premalo. Gradbinci smo in to ne bi smel biti problem. Mladi smo že večkrat predlagali, da bi se dalo marsikaj zgraditi z udarniškim delom. Dane pobude so, vendar ostaja le pri tem, škoda. Terezija Cvek NADALJEVANKA O NAŠEM GRADBIŠČU Radovednost ni lepa čednost Osmi februar Ob kulturnem prazniku 8. februarja smo v avli Poslovnega centra odprli razstavo slikarskih del celjskega umetnika amaterja Staneta PETROVIČA-CONČIJA. Otvoritev je popestril kratek kulturni program, v katerem so sodelovali recitatorji naše delovne organizacije in učenci Glasbene šole. Vsi, ki so prisostvovali otvoritvi, so bili s programom zadovoljni, žal pa je gledalcev na vsaki otvoritvi premalo. Tak odnos delavcev naše delovne organizacije do razstavljalcev in izvajalcev res ni najlepši, saj slednji za svoj trud ne dobijo nobenega honorarja — razen vašega aplavza, ki jim pa izredno veliko pomeni. Marta Ograjenšek 7. kulturno srečanje gradbincev Na letošnje VII. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije, ki bo od 13. do 17. maja 1985 v Novi Gorici in Anhovem, smo tudi mi prijavili naše ustvarjalce. Tako kot preteklo leto, bodo tudi letos sodelovali: na likovnem področju Franc Klemen iz DSSS, Branko Horvat, upokojenec, Zvonko Medved TOZD IGM, na fotografskem področju Vili Šuster, DSSS, s poezijo Biža Krivec iz DSS^, kvartet Ingrad in instrumentalni ansambel Ingrad. Veseli nas, da je z vajami ponovno začel naš ansambel in verjamemo, da bodo, tako kot vsi ostali naši udeleženci, tudi oni uspešno nastopali. Čeprav naša udeležba številčno ni majhna, vseeno pogrešamo še druge kulturne ustvarjalce, saj se skoraj vsako leto prijavljajo isti delavci. Razmislite, mogoče bi lahko na naslednjem srečanju nastopili tudi vi. Če ste se odločili, se lahko že sedaj prijavite pri vašem kulturnem referentu v TOZD. Kombinacijska križanka z izrekom Navedene besede je treba v treh označenih vodoravnih s kombiniranjem razvrstiti v vrstah prebrali šaljivo prikro-lik. Ob pravilni rešitvi boste jen ljudski rek. NOVOLETNA ČESTITKA Franc Simonič, ki je bil lani, ob 25-letnici delovne organizacije GIF »Ingrad« Celje, imenovan za njenega častnega člana, je poslal ob novem letu delovnemu kolektivu čestitko s prisrčno in spodbudno vsebino: »Dragi Ingradovci, lepa človeška navada je, da si po nastopu novega leta med seboj voščimo vse kar je človeku najdražje, zdravje, plodno delo, človeka vredno življenje in blagostanje, zadovoljstvo in vse mogoče sreče. časi so taki, da si vse to upravičeno želimo, vendar je bolj kot kdajkoli vprašljivo uresničevanje teh želja. Pa kljub temu, vse to dejansko želim celotnemu kolektivu, vsem temeljnim organizacijam in zlasti vsakemu izmed vas in vsem vašim posebej. Pri tem imam namreč pred očmi ne le vaše težave, ki vas po malem pestijo ves čas, odkar podjetje obstoja, letos pa vas že resno stiskajo in še perspektive za prihodnje leto niso nič rožnate, temveč ste mi pred očmi tudi vsi taki, kot ste se pokazali vedno, ob uspehih in težavah. Vedno namreč hočete biti dobri strokovnjaki in delavci, čimboljši gospodarji, strokovno in družbenopolitično razgledani in učinkoviti samoupravljalci. Med tistimi, ki jih vsaka težava ne zlomi, ker cenite sami sebe, svoje sposobnosti in veste kaj zmorete, zavedate se vsak svoje odgovornosti, ki jo imate v kolektivu in drug do drugega pa tudi svoje odgovornosti, ki jo imate do družbe. Take pa vas mora videti in upoštevati tudi družbena skupnost, ožja in najširša. Zato vam vsem pogumno želim vse najboljše ko vam iskreno čestitam za vse, kar ste dosegli doslej.« Šport in rekreacija Celje 1984 Na zaključni prireditvi v Narodnem domu je bila 11. januarja proglasitev najboljših športnikov Celja in najboljših ekip na sindikalnih i-grah. športnica Celja '84 je Tončka Pečovnik, kegljavka iz Ingrada, sicer pa članica KK Celje in državne reprezentance (na sirki prejema pokal TKS in Radia Celje). Priznanje za naše ekipe je sprejel Franci Ramšak, tajnik ŠD Ingrad in sicer za 1. mesta v odbojki ženske, streljanju st. člani, odbojki moški in smučanju ženske, za 2. mesta v šahu, košarki, namiznem tenisu moški, odbojki st. člani in streljanju moški (za vse te ekipe je prejel tudi naročilnice za nabavo športne opreme). Zal se v tekmovanju množičnosti Ingrad ni izkazal, tako ženske kot moški so bili le peti v svojih skupinah. Na posnetku: Vili Šuster, predsednik Strokovnega sveta za športno rekreacijo ZTKO Celje podeljuje priznanje predstavniku Ingrada. Foto: Konrad Končan. 2 črki: ES, IA, KK, VB 3 črke: AAL, AKI, ARO, ATI, BON, EVA, NAN, NOS, PAS, PEN, PSI, REZ, ZAK 4 črke: AARE, ALGA, ASIA, PART, PECA, SIRK, SPEV, TEJO 5 črk: ENEAS, ORJAK, RANKO, ROVTE, SADAT, SPIRA 6 črk: ALERTA, SOSEDA 7 črk: IDRIJCA, JOKANJE, KARIERA, OKTAVO N, PEDIATER 8 črk: SCRANTON 10 črk: KARDELJEVO 11 črk: PROTESTNICA IZID ŽREBANJA Za novoletno nagradno križanko je brišlo 115 rešitev. Žreb je določil nagrade naslednjim: 1. nagrado 400 din, Gizeli Romih, Skupne službe, 2. nagrado 300 din, Dragu Končanu, Mehanizacija in 3. nagrado 200 din, Nataši Pungerčič, Skupne službe. Pet nagrad po 100 din prejmejo Franc Steiner, Mehanizacija; Heda Žerovnik, Dušan Tarabič, Elza Podgornik in Špela Trauner, vsi iz Skupnih služb. Pravilna rešitev je bila: REŠITEV JE PRAVILNA, ZDAJ ŽELIM ŠE NAGRADO. na kratko PRIZNANJA Delavski svet Združenega elektrogospodarskega podjetja Dravske elektrarne Maribor Je v decembru podelil priznanje naši delovni organizaciji za uspešno sodelovanje pri izgradnji objekta HE Srednja Drava 2 Formin v obdobju 1976—1984. Enaka priznanja so prejeli še trije posamezniki iz Ingrada, In sicer inž. Marjan Prelec, inž. Peter Pavlin In Tomo Simon. Letos poteka že 20 let od ustanovitve Glpossa, sprva poslovnega združenja, od leta 1975 pa SOZD Združena gradbena podjetja Glposs. Proslava bo septembra 1985. Vili Šuster IZMENJAVA POČITNIŠKIH KAPACITET Pred kratkim je bila dogovorjena Izmenjava počitniških kapacitet med GIP Ingrad Celje In Železarno Baildon Katovvlce, Poljska. Železarna Baildon našim delavcem ponuja 25 polnih pensionov za dve izmeni po sedem dni v svojem počitniškem domu »Ondraszel« v kraju VVisla v času od 27. 2. do 13. 3. 1985, naša DO pa ponuja delavcem Železarne Baildon 25 polnih pensionov v našem domu v Piranu v času od 5.—20. 6. 1985. Vsak naš delavec, ki bo odšel v Poljsko, bo plačal poljskemu delavcu polni pension v Piranu in obratno. Na osnovi stikov med delavci si obe strani želita v prihodnje še razširiti področje sodelovanja. Goran Hočevar NOVA SEKCIJA? Pri nedavni anketi o »kulturnem utripu« v Ingradu, Je eden od anketirancev, na vprašanje o ustanavljanju novih sekcij, predlagal, da bi lahko ustanovili v Ingradu »delovno« sekcijo. »Glasilo« izdaja GIP »Ingrad« Celje v nakladi 3000 izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franc Berginc, urednik: Mojca Ja-grič, tehnični urednik: Vili Šuster. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo. Tisk in klišeji: AERO Celje. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974).