Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. post. - II Grappo Katoliški Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poštno ček. račun: štev. 24-12410 Cena: Posamezna štev. L 25 Naročnina : Mesečna L 110 Za inozemstvo: Mesečno L 190 jjgLeto IV. - Štev. 33 Gorica - 14. avgusta 1952 - Trst Izhaja vsak četrtek „Treba je najti način sožitja večine in manjšine1* Ministrski predsednik De Gasperi v Tridentu 9. 8. 1952 Pred nedavnim smo v uvodniku »Neodpustljiva krivda«, poudarili odgovornost, ki jo imajo pred narodom in pred zgodovino demokr-ščanski voditelji v Trstu in Gorici za sožitje med italijanskim in slovenskim narodom in zato tudi za mir v tem delu Evrope. Opozorili smo na neskladnost med vseevropsko spravljivo politiko De Gasperija in pa med ozkosrčnim šovinizmom demokrščanskih voditeljev pri nas. Danes to odgovornost gg. demokristjanov samo znova poudarjamo spričo De Gasperijevih izjav in zadnjih dejstev na Goriškem in Tržaškem. Preteklo soboto je Alcide De Gasperi otvoril 5. mednarodni velesejem za turizem in šport v Tridentu. Ob tej priliki je imel govor, v katerem se je dotaknil vprašanja združene Evrope in dejal: »Če se Evropa ne združi, je njena usoda zapečatena.« Toda pred temi besedami je poudaril nekaj drugega, kar je za nas še važnejše. Za združeno Evropo je potreben mir. Pogoj miru pa je mirno sožitje med narodi. »Zato je potreba najti način sožitja večine in manjšine, da se ustvari ozračje miru v Deželi (Regione), tako da se bodo lahko vse sile stekale na poti gospodarskega in so-ciulnega napredka. To pa zavisi od vas, Tridentinci. Vem, da ne zavisi samo od vas, vendar dve tretjini zavisi od vas in ostalo od drugih,«, je zatrdil De Gasperi. Jasno! Mir na svetu je vsota miru v družinah, med socialnimi razredi, med posameznimi narodi in končno med državami. Zaman bodo veliki državniki gradili svetovni mir, Združeno Evropo in Združene narode, če se pa narodi med sabo ne bodo razumeli tam. kjer se srečavajo, to je na narodnostnih mejah. Povsem pravilno je De Gasperi tudi poudaril, da mir in sožitje na narodnostnih mejah, med narodno večino in manjšino, ki v današnjih državah Evrope nujno obstajajo povsod, zavisi v največji meri od krajevnih ljudi, od lokalnih zastopnikov večine in manjšine. y>Dve tretjini odgovornosti za mirno sožitje med večino in manjšino zavisi od vas, Tridentinci!n je izjavil ministrski predsednik De Gasperi z mislijo na Italijane in Nemce, ki živijo na Tridentinskem. Torej ne od ministrskih odločb iz Rima, temveč od ravnanja lokalnih zastopnikov države in strank zavisi mirno sožitje med manjšino in državno večino. Mislimo, da De Gasperi ni govoril samo 1 ridentincem, temveč prav tako tudi vsem ostalim, kjer obstajajo enaki problemi sožitja večine in manjšine, torej tudi goriškim politikom narodne večine. Bodo ti možje razumeli besede svojega državnega in strankinega poglavarja? Dvomimo, kajti vse njihovo delo do sedaj kaže, da so do mozga zastrupljeni z narodnim sovraštvom do Slovencev, v katerih gledajo brez izjeme le svoje narodne sovražnike in pa pleme nižje vrste, brez kulture in omike, s katerim ne moreš ravnati kot z enako vrednim partnerjem, temveč le tako kot so nekdaj ravnali s kolonialnimi ljudstvi. Zato tudi ni pravega miru pri nas in ne zadovoljstva. Vsa naša manjšinska vprašanja čakajo na rešitev. Posebni štatut, ki bi ga morali dobiti, so blokirali politiki goriških vladnih strank; vprašanje obstoja slov. šol po petih letih še vedno ni rešeno, čeprav so nam zatrjevali, da so v Rimu načelno že pristali na to; vprašanje optantov je bilo v Rimu že rešeno, zadržujejo pa ga lokalne oblasti v Vidmu in Gorici; izpraznitev Slov. sirotišča, ki je med vsemi vprašanji najlažje, po petih letih še vedno ni rešeno itd. itd. Kaj bi naštevali, saj so politikom vladnih strank dobro znana. Naj o-menimo le zadnje ukinitve kolonije v Ukvah. Da je bilo to delo lokalnih oblasti, se da sumiti iz dejstva, da je prišlo dovoljenje za ponovno otvoritev kolonije takoj potem, ko so šle protestne brzojavke v Rim. Sožitje med ital. večino in slov. manjšino torej ni tako kot bi moralo biti. Ni miru in ni zadovoljstva. Zato tudi ne more biti mirnega sodelovanja med obema sosednima državama med Italijo in Jugoslavijo. In kdo je kriv? Dve tretjini krivde, pravi De Gasperi, nosijo ljudje sa- mi na narodnostno mešanem ozemlju. Temu pa ne more biti trajno tako. V večnem sovraštvu in trenju tudi pri nas ne moremo živeti. Treba je najti način sožitja večine in manjšine,« izjavlja De Gasperi. Ta način pa ne more zaviseti od slovenske manjšine, ki je le v obrambi svojih osnovnih narodnih in življenjskih pravic, temveč predvsem le od naroda večine, to je od centralnih državnih oblasti in še bolj od lokalnih državnih zastopnikov in vodilnih politikov krajevnih ital. strank. Pa še eno bi pristavili: tudi od lokalnih cerkvenih oblasti zavisi mirno sožitje večine in manjšine. Ravno v cerkvi bi morali imeti zgled, kako se da z dobro voljo najti trajno in mirno sožitje večine in manjšine. Upajmo, da bodo cerkvene oblasti v treh naših obmejnih škofijah to spoznale in upeljale tako postopanje z vsemi verniki, da se nihče po pravici ne bo mogel pritoževati. S tem bo Cerkev dala največji prispevek za mir. Borba med Zapadom in Vzhodom se nadaljuje Anglija in Amerika posvečata dogodkom na Srednjem Vzhodu izredno pozornost. Razvoj teli dogodkov v zadnjem tednu pa morda že danes kaže, da se bodo razmere v Perziji in Egiptu vendar tako razvile in vsaj sorazmerno zmirile in uredile, da tudi tu ne zrase kremeljsko drevo do nebes, kakor je morda Kremelj pričakoval. V Londonu se je vršila pred dvema dnevoma seja angleške vlade, ki jo je sklical Churchill. Bila je posvečena skoraj samo dogodkom v Perziji in v Egiptu. Churchill je zaradi te seje pretrgal svoj kratek dopust, kar poznavalcu angleških političnih o-bičajev, zelo veliko pove. Morda se ne motimo, če ugotovimo, da bo prišlo v kratkem do obnove poga- janj med Perzijo in Anglijo, ki jih je Mossadeq v preteklem tednu v posebni noti predložil. Njegova desna roka, poslanec Makki, ki no^i naslov »moža petroleja«, pa je že odpotoval preko Nemčije v Ameriko na zborovanje mednarodne banke, kamor se je perzijska vlada zatekla, da dobi finančno pomoč. V Egiptu nastopata špijonažo je Švedska obračunala na velikih špi-jonažnih procesih, ki so se vršili v zadnjem času v Stockholmu. Dva komunista Šveda, Hilding Anderson in Fritjof Embom, sta bila obsojena na dosmrtno ječo; poleg tega so bili obsojeni na več let ječe še štirje drugi švedski komunisti, med njimi tudi zastopnica nežnega spola, Li-lian Ceder. Ugrabitve v zap. Berlinu Največje skrbi pa povzroča v zadnjem času Kremlju Nemčija. V Berlinu se je namreč že pred tremi leti osnoval »Odbor svobodnih juristov«, ki so vsi pribežali iz Vzhodne Nemčije. Odboru predseduje dr. Theo Fridenau, ustanovitelj te izredno važne organizacije; spočetka je dr. Fridenau delal sam z enim pomočnikom, danes pa že deluje v uradu svobodnih juristov kar 40 odvetnikov in sodnikov iz Vzhodne Nemčije. Naloga tega odbora svobodnih juristov je, da najstrožje nadzorujejo celotno delovanje uprave in sodišč v Vzhodni Nemčiji. Svoje docela resnične in pravno utemeljene izsledke nato objavlja in jih tudi sporoča vsem prizadetim upravnim, gospodarskim, policijskim in sodnijskim funkcionarjem v Vzhodni Nemčiji. Tako je vse politično življenje Vzhodne Nemčije pod pritiskom ostrega očesa »svobodnih juristov«, ki prodira v vse kote tega danes gotovo najbolj preizkušenega in trpečega ozemlja Evrope. Kako strahotno drobi delo tega odbora Kremlju in nemškim komunistom njihove živce, spoznamo najbolj iz naslednjega dejstva: Pred enim mesecem so kotpunisti iz Vzhoda ugrabili ob belem dnevu odvetnika dr. Walterja Linseja v a-merikanskem sektorju Berlina. Dr. Linse je bil eden najbolj delavnih in najradikalnejših članov te danes že zgodovinsko pomembne organizacije »Nemških svobodnih juristov«. Njemu je bila izročena cenzura celotne gospodarske politike Kremlja in nemških komunistov v Vzhodni Nemčiji. Takoj po ugrabitvi so Francozi, Angleži in Amerikanci o-gorčeno protestirali proti ugrabitvi dr. Linseja pri ruskem poveljniku Čujkovu, ki je obljubil, da bo zadevo preiskal. S to ugrabitvijo se je pečal tudi že parkrat celo angleški parlament in vse časopisje ji posveča vso pozornost. Pred par dnevi je namestnik ameriškega komisarja v Berlinu ponovno izročil ostro protestno noto pri Čujkovu in zahteval Linsejevo osvoboditev. Z ozirom na položaj Nemčije do Kremlja je nehote zaigral vsaj za trenutek veliko vlogo znani italijanski socialist Nenni, ki je tesno povezal svojo stranko s' Togliattijem. Ta mož se je vrnil v preteklem tednu iz Moskve; bil je tudi pri Stalinu. Ameriški listi so prinesli vest, da je Stalin Nenniju sporočil, da je razdelitev Nemčije v Zapadno in Vzhodno dokončna. Kremelj bo sedaj Vzhodno Nemčijo' docela ločil od Zapadne Nemčije in Zapadne Evrope. O svojem razgovoru s Stalinom je Nenni baje obvestil tudi italijanskega veleposlanika v Moskvi. Komsomolskaja Pravda največji komunistični moskovski časnik piše, da je predvsem v Rusiji še posebno veliko kapitalističnih ostankov, namreč nesodelovanja, zamud, nereda... To niso ostanki kapitalizma, je nekdo čisto pravilno pristavil, ampak znak svobodne volje, ki je imajo v Rusiji tlačeni narodi še vseeno toliko, da nočejo sodelovati ali da vsaj zamujajo in se ne držijo reda, če so že prisiljeni biti navzoči ali delati. Take zamude in nesodelovanje so čisto drugega izvora kot pa, če bi bila tam svoboda. Če bi bila svoboda, bi teh ljudi tam ne imeli vpisanih v svojih zadrugah ali udruženjih, jih ne bi čakali in bi ne bilo nereda in tudi javne pritožbe v časniku glede nesodelovanja bi zato naravno izostale. 'CModttdaH Enajsta nedelja po binkoštih Iz življenja Cerkve Iz svetega evangelija po Marku (7,31-37) Tisti čas je odšel Jezus iz tirskih krajev ter šel skozi Sidon h Galilejskemu morju sredi pokrajine De-seteromestja. In pripeljejo mu gluhonemega ter ga prosijo, da bi položil roko nanj. Vzel ga je od množice stran, vtaknil svoje prste v njegova ušesa in se s slino dotaknil njegovega jezika; in pogledal je v nebo, vzdihnil in mu rekel: y>Efe-taa, to je »Odpri sela In kar odprla so se mu ušesa in razvezala se je vez njegovega jezika in je prav govoril. Zapovedal jim je, naj nikomur ne pravijo; pa bolj ko jim je pripovedoval, bolj so razglašali. Irt na vso moč so strmeli, govoreč: »Vse je prav storil: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govore.a * GLUH IN NEM Mnogokrat so gluhonemi zato, ker niso nikdar slišali govoriti in niso imeli prilike naučiti se govorjenja. Isto se ponavlja na duhovnem polju. Prenekateri kristjani so nemi — saj ne govorimo samo z jezikom, temveč tudi z življenjem — pri zunanjem očitovanju svoje vere, so nemi v molitvi, ker so gluhi, gluhi za božjo besedo. Govorica našega življenja prihaja od božje besede. Kako na obilno jo daje Bog vsem in vsakemu po duhovnikih, pa jih je toliko, ki pred to besedo beže; toliki jo poslušajo raztreseni, kakor brez interesa za stvar, češ saj se me ne tiče. V tem je največji vzrok, zakaj je toliko ljudi duhovno nemih, pa tudi duhovno gluhih. * Gospod bi čudež ozdravljenja mogel narediti sredi množice, pred radovednimi očmi neštetih. Toda, ne! Prva stvar je, da je gluhonemega oddaljil od množice. Daleč stran od hrupa nepremišljenih ljudi, ki sicer ne bi mogel gluhonememu' prav nič škodovati, ker ga ni dojel. A Gospod je hotel dati nauk tudi s svojim načinom ozdravljenja. Če je slovenski narod komu izmed še živečih svojih sinov dolžen globoko zahvalo, je to dolžen ponižnemu redovniku sv. Frančiška, p. Kazimira Zakrajšeku, ki je letos 14. julija obhajal na slovenskih Brezjah v Lemontu pri Chicagu v Združenih državah Severne Amerike svojo zlato sv. mašo. Mlajši rod naše dežele tega znamenitega moža pač ne pozna mnogo, a Starejši ljudje so redki, ki bi ne bili slišali imenovati njegovega imena vsakikrat, ko je prišel pogovor na slovenske izseljence v prekomorske kraje. ZA IZSELJENCI V AMERIKO Po pravici ga nazivajo očeta slovenskih izseljencev. Okrog leta 1900 se je začel val izseljevanja iz naših krajev tja preko »luže« v velikem obsegu. A ker se je to vršilo brez načrta in skrbnega vodstva, so bili izseljenci prepuščeni sami sebi, razkropljeni po vseh Združenih državah in izpostavljeni največjim nevarnostim, da zapadejo najprej v versko nebrižnost, nato pa v popolno brezvemost. To je nagnilo mladega p. Kazimirja, da se je odločil na pot med te ovciče, ki so bile brez domačih duhovnikov. Bilo je. to v letu 1906, štiri leta po njegovi novi maši. Najprej je pa-stiroval v Clevelandu, nato v New Yorku. Vedno bolj je spoznaval duševno revščino in zapuščenost izseljencev. Ker do vseh ni mogel z besedo, je v letu 1909 ustanovil verski list »Ave Maria«, da je potom tiska združeval izseljence. Kako globoko je že verska mlačnost zajela naše ljudi spoznamo iz besed patra samega: od skoro 300.000 naših ljudi je le 6000 naročnikov dobil. Uvidel je, da potrebuje novih duhovnikov in odpravil se je v letih 1909 in 1912 v Evropo, da bi si dobil pomočnikov. Uspelo mu je in tako je bil ustanovljen v Nobena duhovna bolezen se ne o-zdravi sredi zmešnjave sveta! V odmaknjenosti od sveta in zbranosti je Bog vedno dajal ljudem milosti v obilju. Elija je bil v puščavi deležen dvojnih milosti; v puščavi je tiad Janeza Krstnika prišla polnost božjega Duha. Najčudovitejša spreobrnenja je Bog naredil prav v samoti: sv. Pavla v Arabski puščavi, sv. Ignacija je spreobrnil v Manresi. »Ni v hrupu Gospod« (3 Kralj 19,11). Pri Ozeju pa pravi Gospod: »Popeljal ga bom v samoto in mu govoril na srce« (Oz 2,14). Čudovita spreobrnjenja src so se porodila v času duhovnih vaj, kadar vse okrog človeka in duše molči, samo usmiljeni božji glas prodira v srca! * Kako poseben in strašen je ud govorice, jezik. Sv. apostol Jakob v tretjem poglavju svojega lista podaja njegovo fotografijo: njegovo veličino in njegovo zlobno moč. Navidez majhen in brezpomemben ud, pa vsebuje razširjajočo se in uničujočo moč ognja. Vse lahko krotiš na svetu: najbolj divje zveri, strupene kače, bliske in strele, samo jezika ne! »Jezika ne more ukrotiti noben človek« (Jk 3,8). Služi v blagoslov in prekletstvo: »Z njim hvalimo Gospoda in Očeta in z njim kolnemo ljudi« Jk 3,9). Če bi znali krotiti jezik, bi bili popolni: »Če kdo ne greši z besedo, ta je popoln mož« (Jk 3,2). Jezik kristjana se dotika svete Evharistije, dobi s tem nekako posvečenje. Pa s kolikimi načini se onečašča. Umazano govorjenje je sramotno za današnji čas, pa se širi na vse načine. Med vsemi sloji, med različnimi stanovi, povsod, na cesti in tajno, po gostilnah in vlakih, vsepovsod se sliši umazanost, ki priča o umazanosti duš in src. Prosimo Gospoda, da nas ozdravi duhovne nemosti in gluhosti. Poslušajmo besedo božjo, govorimo z Bogom v molitvi in brzdajmo jezik. »Če kdo misli, da je pobožen, pa ne brzda svojega jezika, ampak vara svoje srce, je njegova pobožnost prazna« (Jk 1,26). Brooklynu slovensko-ameriški frančiškanski komisarjat z več patri pod vodstvom p, Zakrajšeka. Od tedaj naprej so sledila leta neumornega dela zal slovenski tisk in ljudske misijone po vsej Ameriki. Danes je »Ave Maria« krasno urejevan in hogato ilustriran mesečnih, ki ima naročnike in zveste hralce po vseh slovenskih domovih širom Združenih držav in po vseh delih sveta, kamor je naše ljudi begunstvo pregnalo. AMERIŠKE BREZJE A s tem še ni bilo konec p. Kazimirjevih naporov. V letu 1919 je postal župnik pri sv. Štefanu v Chicagu. Tam pa je bil tedaj nadškof kardinal George Mundelein, s katerim je bil pater znan še izNewYorha. Kardinal je visoko cenil patra in njegovo delo za izseljence in je sam postal velik dobrotnik Slovencev potom p. Zakrajšeka. Ta si je tedaj zamislil versko središče ameriških Sloveucev. Opogumljen po kardinalu je s pomočjo dobrotnikov kupil farmo v Lemontu, 111., kjer se je kmalu dvignila iz tal lesena frančiškanska naselbina - imenovana Ameriške Brezje. Danes je že vse zidano in - zraven samostana prizidan dom za romarje. V cerkvi pa kraljuje Marija Pomagaj, ki jo jč verno posnel po originalu frančiškanski sligar bral Blaž Far-čnik, slovesno kronal pa škof Jeglič ob svojem obisku v Ameriki v letu 1926. Lani so praznovali 25. obletnico kronanja ob navzočnosti Jegličevega naslednika škofa Rožmana. K Mariji Pomagaj roma vsa ameriška katoliška Slovenija leto za letom. Marija je tudi tam zmagala nad nevero in versko brezbrižnostjo. DOMOV - V NOVO DELO Leta 1927 je odhajal izmučeni p. Zakrajšek za vedno v domovino, da na rodni gra. di preživi svoja zadnja leta. Pa se je zelo motil. Razmere so ga zopet vpregle v delo. Že leta 1928 je' škof Jeglič prosil očeta Kazimirja, naj bi se preselil k Sv. Krištofu, k stari in že skoraj zapuščeni pokopališki cerkvici na Dunajski cesti. Naročil mu je, naj v tem versko precej zanemarjenem delu Ljubljane, »Bežigrad«, ustanovi župnijo po amerikanskem načinu. In pater je ubogal. Pa ni tako lahko »po amerikansko«. Za ustanovitev ni zadoščalo le škofovo dovoljenje, ampak je moral dobiti še pristanek treh mestnih župnikov, dovoljenje mestne občine ljubljanske, banske uprave in celo ministrstva v Beogradu. Treba je bilo dosti potov, pisanja in moledovanja. Pater pa le ni odnehal in po petih letih je končno dobil vsa dovoljenja. Tedaj je rekel: »O blažena Amerika, koliko imaš svobode!« S prostovoljnimi zbirkami je tedaj začel in dokončal novo cerkev sv. Cirila in Metoda, ki je postala župna cerkev za Bežigrad. Njegovo načelo je bilo: »Ljudstvo samo naj si postavi cerkev s prostovoljnimi darovi in bo znalo bolj ceniti cerkev in svojo župnijo. To pa je bilo prav res po amerikansko. Prvi župnik je postal on sam. NOVI IZSELJENCI A tudi s tem še ni jenjalo njegovo javno delovanje. Od leta 1926. dalje se je na tisoče Slovencev izseljevalo vsled povojne krize. Največ jih je šlo v Argentino, med njimi 20.000 Primorcev, 1000 Prekmurcev, 200 Belokranjcev in še na stotine rojakov iz drugih. okrajev. Tedaj se je pa spet oglasil p. Kazimir in povedal iz lastne dolgoletne izkušnje: Nikakor ne smemo pustiti, da se razgube ti dragoceni slovenski rojaki kot voda, ki se razlije! Ne smemo gledati, da se utope v tujini in pozabijo na Boga, na dom, na rojake in družino, celo na lastno dušo. Na njegovo pobudo je bila ustanovljena Rafaelova družba, list Izseljeniški vestnik, in Izseljeniški institut. Dosegel je, da je odšlo nekaj duhovnikov za izseljenci v Francijo, Belgijo, Westfalijo, pa tudi v Argentino, za kar se je odločil Jože Kastelic in za njim č. g. Janez Hladnik, ki še sedaj tam deluje. Pa tudi nekaj slovenskih učiteljev je odšlo med izseljence. To vse pa je bila previdnostna podlaga za poznejše izseljence, ki jih je pognala po svetu komunistična poplava. Leta 1941. pa je še pater sam kot begunec pred nacističnim in fašističnim nasiljem moral zapustiti domovino. Odpravil se je k svoji ljubi mamici - Mariji Pomagaj in je tam dočakal, žal da bolehen dan svoje zlate sv. maše. Premnogim njegovim častilcem se iz vsega srca pridružujemo tudi mi zamejski katoliški primorski Slovenci in mu voščimo še mnoga leta v zasluženem pokoju! Spremembe šolskega koledarja Letos in tudi že vsa prejšnja leta so dijaki in šolniki občutili v dvojni meri težo zrelostnih izpitov, saj so se vršili ravno v najhujši vročini celega poletja. Vremenska poročila pravijo namreč, da je bila najhujša v prvi polovici julija, ko so se po vsej državi vršili zrelostni izpiti. Kako nekaj neznosnega in izčrpljivega je, polagati izpite ali tudi samo prisostvovati jim v takih temperaturah, kot so bile letos v juliju in kot so skoro vsako leto, ve le tisti, ki je to poskusil. Pri izpitih v taki vročini se ne preskuša le znanje dijakovo, temveč tudi njegovo fizično zdravje je na težki preizkušnji. In večkrat se zgodi, da ni znanje, ki odpove, nego živci, ki ne morejo vzdržati tolikega napora. Vsled takih izkušenj se je že dalj časa govorilo, da bodo šolske izpite drugače razporedili. Sedaj je to gotovo dejstvo. Naučno ministrstvo je že dalo uaredbo, da se bodo s prihodnjim šol. letom izpiti pomaknili tako, da se bodo začeli že s 1. junijem in se končali s 30. šolski pouk na srednjih šolah se bo torej končal z 31. majem. Takoj 1. junija se začnejo nižji tečajni izpiti, 15. istega pa mature na vseh srednjih šolah. Zato pa se bo pouk v jeseni začel že prve dni oktobra. Vendar bodo te odredbe stopile v veljavo šele prihodnje šol. leto. Letos bodo jesenski izipiti deloma še po starem redu. Popravni izpiti se začnejo torej 15. sept., mature pa 29. sept. Začetek prihodnjega šol. leta pa bo najbrž 13. okt. Skrajšali bodo tudi božične počitnice, katere bodo trajale samo do novega leta in ne več do sv. Treh kraljev. Pametno bi tudi bilo, ko bi odpravili razne nepotrebne praznike med šol. letom. Saj se je že zopet nabralo toliko raznih spominskih dni, da skoro ni tedna, ki bi ne imel šole prostega dneva. Dijaki, ki imajo popravne izpite, naj s temi zadnjimi spremembami računajo, da jih ne najdejo nepripravljenih. Požrtvovalnost indonezijskih učiteljev Letos potečejo tri leta, odkar je dobila Indonezija svojo samostojnost. Prej je bila del nizozemskega kraljestva. Indonezija ima skoro dva milijona kv. km površine in okoli 80 milijonov prebivalcev, ki živijo na otokih Java, Madoera, Borneo, Ce-beles, na Malih Sunda otokih, na Molukih in v Zapadni Novi-Guineji. Severni del Bornea spada pod britansko, vzhodni del otoka Timor pa pod portugalsko oblast. Ogromna večina prebivalstva živi na Javi in Madoeri, in je pretežno mohamedanske vere. Vseh katoličanov je komaj 900 tisoč, ki so pa kljub malemu številu velikega pomena v indonezijskem socialnem in kulturnem življenju. S svojo visoko izobrazbo, ki so jo dobili v raznih misijonskih šolah, napravijo tudi med izobraženimi sloji najboljši vtis, poleg tega so mnogi med njimi prešinjeni s pristnim apostolskim duhom. Čeravno živijo med poganskim svetom, se ne sramujejo evangelija ter dajejo s svojim vzornim krščanskim življenjem najlepši vzgled. Ne razpolagajo sicer z izdatnim premoženjem, a vendar podpirajo Cerkev na vse mogoče načine. Tudi se ne strašijo večjih žrtev, kot so pokazali glede svojih šol po zadnji vojni. Radi splošnega pomanjkanja je prišlo namreč tako daleč, da niso misijonarji mogli izplačati učiteljem katoliških šol mesečnih plač. Vse je kazalo, da bo treba odpustiti veliko število učiteljev, posebno ker bi ti našli lahko bolje plačano zaposlitev na državnih šolah ali v drugih državnih službah. Toda izguba tolikih sposobnih učnih moči bi zadala katoliškim šolam smrtni udarec. A glejte, kaj se je zgodilo! Učitelji so se odločili, da ostanejo na svojih mestih kljub vsemu pomanjkanju, ki je grozilo njim in njihovim družinam. O nekem učitelju, ki ni mogel vzdrževati svoje družine, je znano, da je poslal ženo in otroke k svojemu tastu ter ga prosil, naj poskrbi zanje. In tast jih je z veseljem sprejel, ker je vedel, da gre za obstoj katoliških šol. Če bo podoben apostolski duh prešinjal indonezijske katoličane tudi za naprej, bo Cerkev tudi v tem delu sveta dosegla najlepše duhovne uspehe. Cerkev in prikazovanja M. Device Vsako toliko prinese dnevno časopisje poročila o kakem novem prikazovanju, Marije Device. Neki avstrijski list poroča o štirindvajsetih prikazovanjih, ki so se izvršila baje od leta 1931 do 1951, to je v dobi dvajsetih let. Sv. Cerkev, ki je v presojanju takih in podobnih prikazovanj zelo previdna, je od 24 prikazovanj odobrila do sedaj samo dva slučaja, ki sta se dogodila pred 21 oziroma pred 20 leti v Belgiji. Od ostalih. 22 prikazovanj je cerkvena oblast 14 prikazovanj popolnoma zavrgla, glede 8 pa še ni izdala svoje razsodbe. Med tistimi prikazovanji, o katerih se cerkvena oblast še ni izrazila, je znano prikazovanje M. Device pri »Treh vrel- cih« (Tre Fontane) pri Rimu. Papeževa odredba o duhovni oskrbi izseljencev in beguncev („Exul familia") Pred kratkim je izdal sv. oče posebno konstitucijo (odredbo) o duhovni oskrbi izseljencev in sploh vseh tistih, ki so morali iz enega ali dragega vzroka zapustiti svojo domovino. Takoj v začetku te konstitucije omenja sv. oče sv. Družino, ki je morala bežati pred krvoločnem Herodom v Egipet, družino, ki je za vse čase vzgled, a obenem tudi zatočišče vsem izseljencem in beguncem, ki so iz strahu pred preganjanji ali radi pomanjkanja zapustili svoj domači kraj in svoje drage sorodnike, znance in prijatelje. V nadaljnjem opisuje sv. oče materinsko skrb, ki jo je sv. Cerkev od prvega začetka svojega obstoja do današnjih dni kazala do vseh izseljencev in beguncev s tem, da je ustanovila nešteto društev in raznih drugih ustanov, katerih naloga je bila skrbeti za izseljence in begunce, oziroma preganjance. V tem delu konstitucije, ki zavzema kakih 30 strani, našteva sv. oče vse važnejše odloke in posredovanja papežev v korist izseljencev in beguncev. V drugem delu konstitucije pa daja sv. oče smernice za uspešno duhovno oskrbo izseljencev oziroma beguncev. Ta navodila so namenjena v prvi vrsti škofom in tistim duhovnikom, ki so se posvetili ali pa se bodo posvetili izseljeniški službi. Samo za duhovnike imajo na Češkem in Slovaškem več prisilnih taborišč in zaporov in sicer v Kra-liku (severnovzliodna Češka), kjer je bilo v prvi polovici tega leta 200 duhovnikov. Njih delo: sekanje drevja. Tu sta bila tudi bivši ministerski podpredsednik msgr. Jan Šramek in bivši poštni minister msgr. Hala. Od tu so ju pa odpeljali neznano-kam. — V Novem Jicinu je prisilno taborišče pod vojaško upravo. Tu so zaprti mnogi mladi duhovniki in bogoslovci, ki so bili poklicani pod vojaško službo, a so jih nato semkaj internirali, ker jim niso zaupali. — V Moravcu na Moravskem so zaprli večinoma nad 60 let stari. Okoli 300 jih je. V Zelivu (vzhodna Češka) je bilo do pred kratkim 500 duhovnikov. Tu je najhujše zatiranje. Tu duhovnike štejejo komunisti med nepoboljšljive. Sedaj jih je še okrog 100. (Kam so spravili druge? Ali so pomrli? Ali..?) — V Novi Rysi (Moravsko) je tudi taborišče za duhovnike. Število tu zaprtih duhovnikov ni znano. Nekaj časa je bil tu zaprt tudi praški nadškof msgr. Beran Jožef, ki ga je tudi Hitler svoj čas zaprl v glasovito taborišče Dachau! — V Plumlovu (Moravsko) so zaprti predvsem mladi duhovniki in bogoslovci. Delajo na žagah. Komunisti jih hočejo prevzgojiti. To taborišče je najmanj strogo. — V Komarnu (Slovaška) je taborišče za same redovnike. — V Tatrah (Slovaško) imajo taborišče v nekem skritem kraju. Taborišče je popolnoma odrezano od ljudi in silno strogo nadzorovano. Tu je 2.000 duhovnikov, med njimi tudi nekaj z Ogrske in Romunske. Tu se nahaja, po zanesljivih in verodostojnih poročilih, tudi kardinal Mindszenty! _ V’ Hejnicah (Liberce) je taborišče predvsem za redovnice. Poleg tega so taborišča, kjer so duhovniki zaprti skup z drugimi: n. pr. v rudnikih urana (Jochi Mov, zapadna Češka) je bilo prvotno 60 duhovnikov, sedaj 200. Večinoma jezuiti. — V Mirovu (sev. Moravska) se nahajajo jetniki, ki so za komuniste politično vplivni in zato »nevarni«. Med njimi je dominikanec S. Braito. — V Moravski Ostravi uporabljajo duhovnike v premogovnikih. — V Iglavi in Kosicah so duhovniki, ki so obsojeni na strog zapor. Tako je na Češkem in Slovaškem. Po drugih deželah, ki so pod komunistično diktaturo, ni nič boljše. Berite roman Sanguis Martvrum, ki ga je izdala svoj čas Goriška Mohorjeva dražba. Prav tako kot sedanji komunistični zločinci zapirajo poštene kristjane, so zapirali cesarski nasilneži kristjane v rudnike v mučenje in zastonjsko prisilno delo. Nasilneži so pomrli, Cerkev je zmagala. Tudi v tej borbi, v tem preganjanju bo Cerkev zmagala. Kri mučencev je pa seme novih kristjanov, boljših kot so krščeni komunisti, odpadli od vere. V teh krajih bo zacvetelo novo življenje, okrašeno z neštetimi svetniki. Tako ne bodo imeli svetnikov v obilici samo latinski narodi, ki so dolga stoletja prelivali kri za vero, imeli jih bomo tudi Slovani. To bo najodličnejše božje maščevanje nad demokratskimi komunisti, katere bo pa zadela silna kazen božja če se resnično ne spreobrnejo in ne napravijo pokore. Tako so ti komunistični nasilneži veliki reveži. Ker je možno, da se spreobrnejo, dokler živijo, molimo zanje. Tetovirajo na Ogrskem sedaj tudi komunistični veljaki svoje otroke, kakor so jih poprej že mnogi krščanski starši, predno jim je ugrabila avo-bodoljubna in demokratična komunistična vlada in odpeljala pod drugim imenom kdovekam. Ti komunistični veljaki so se sedaj sami začeli bati za svoje otroke, da tudi njim nasilni režim ne prizanese (zelo žalostno za priganjače in sopotnike). Tako upajo, da bodo mogli pozneje spoznati svoje otroke po tem neizbrisnem utisnje-nem znamenju, če bi jih sedaj odpeljali... Morda kateri teh veljakov ni dal svojega otroka, ko se je rodil, krstiti; ni maral božjega znamenja... Zdaj vidijo, da je pod krščanskim znamenjem svoboda, pod srpom in kladivom pa morija in mučenje, strah in trepet. Nekateri zavedni Sloveni se zelo trudijo, da bi prišli v tak komunistični raj. 1 ali pa, ker so zato plačani, druge vanj porivajo. To si bo seveda narod zapomnil. Dr. Tan, rektor na univerzi v Manili (Filipini) je izjavil na nekem profesorskem kongresu, da se značaj oblikuje na verskem temelju. Na Filipinih je na državnih šolah verouk obvezen predmet! V Jugoslaviji so ga pa odpravili pred kratkim, ker je svoboda ; in tudi prisilna taborišča so tam, ker je svoboda. »Mal počakaj, mal poje-njej, vremee se bo spremenilo«, poje narodna pesem. Zlatomašnik p. Kazimir Zakrajšek O.F.M, „Spremembe“ v Jugoslaviji (Klic Triglava, 4. avgusta 1952) Jugoslavija že nekaj mesecev preživlja reorganizacije. Do prihodnje pomladi naj bi bili povsod izvoljeni ljudski odbori občin, mestnih občin, mest in okrajev. Ti ljudski odbori bi se tako v marsičem pri-bližali vzorom nekdanjih občinskih odborov. Ob istem času se vrše preosnove v gospodarstvu in na dolgo razpravljajo o ustavni preureditvi. Ni še znano, kdaj naj bi sprejeli novo ustavo in izvedli volitve v Zvezni svet. Ob vseh teh spremembah, ki so ze v teku ali šele predvidene, je mnogo razpravljanja in ugibanja. Kaj pomenijo? Kam bodo pripeljale? Nam beguncem, ki dojemamo komunizem v vsej resničnosti in izključnosti, spremembe ne predstavljajo bogve kaj posebnega; Partija bo še vedno gospodarica, Politbiro in Centralni komite KPJ bosta še vedno nosilca vse oblasti v državi. In s tem je za nas povedano vse, četudi se bodo nekatere oblike spremenile, nekatere trdote prikrile - toda ostalo bo pri bistvu. Vendar Zapad ne gleda z enakimi očmi. Ne samo, da je nekaterim titoizem všeč in da se večini zdi Tito manjše zlo od Stalina, kar Zapadn jakom megli pogled, ampak tudi na splošno sodijo rdeče reforme po svojih zapadnih merilih. Ker je v demokracijah poseganje stranke na oblasti v vse malenkosti življenja nekaj nepojmljivega, ocenjujejo tudi pri Titovini zunanje lice in pozabljajo na ozadje. Pozabljajo na povsod pričujočo in vsemogočo Partijo. Titovci se zelo trudijo, da bi Jugoslavijo na zunaj na novo pobelili. Vsemu svetu je jasno, da je bila v upravnem in gospodarskem pogledu Jugoslavija na robu propada. Ob birokraciji, ki je prevladovala, bi prav lahko bili zaman vsi milijoni zapad ne pomoči. To so morali sprevideti tako Ameri-kanci kot jugoslovanski komunisti sami, ki so se zato lotili preurejanja. Vrnili so se na stari in preizkušeni sistem občin. Odslej se bo morala vsaka občina proračunsko sama vzdrževati. Celotni zunanji videz je, da bo k reševanju občinskih zadev prite-gnjeno večje število prebivalcev, ki morda ne bodo komunisti. To je mogoče vaba za Zapad ali pa resnično nemo priznanje, da se mora režim poslužiti nekomunistov za ekonomsko rešitev držatve. Razen, najvažnejših panog, kot so elektrarne, rudniki, železnice, so decentralizirali gospodarstvo in ga prepustili nižjim upravnim enotam. In še te bodo odslej le nadzorovale podjetja. Za vodstvo so že bili postavljeni razni sveti. Za vse dosedanje komunistične polomije je brž pri roki izgovor: Sovjeti so krivi. Sprememba ustave, čutudi bo v nekem pogledu le sprememba nazivov in obenem resnična parada moči, hoče pred Zapadom zavreči poslednji spomin na Moskvo; da pa ne bi delala vtisa posnemanja Zapada, pač mora najti neko novo svojsko obliko predstavništva. Kominforma jo proglaša za »fašizacijo«. Logično je, da morajo vsi mogoči sveti proizvajalcev dobiti mesto tudi pri vrhu, pa četudi za ceno postavitve v kot dosedanjega Sveta narodov, ki ostane vnaprej le papirnato telo, da zadovolji sentimente posameznih republik. Sprva napovedane posredne volitve poslancev v Zvezni svet je bilo mogoče razlagati kot odpravo 99% izidov parlamentarnih volitev, ki se jim je Zapad pač smejal. Občutno zmanjšanje tega procenta, da bi mu Zapad verjel, pa bi spet postavljalo komuniste v čudno luč pred Kominformo, PIERRE L’ERMITE: Nespametni svet Roman iz druge svetovne vojne XXX. Danes zjutraj sem Chantalovo zopet videl; bila je malo manj žalostna. Očetu je bilo ponoči malo bolje; zdravnik z zavoda Curie je izjavil, da se je ognjišče raka začelo zaradi obžarevanja sušiti. Suši se pa, žal, samo v sredi, na robovih pa se širi. Ali je bilo jutranje sonce, pod čigar žarki so se njeni lasje bleščali, ali pa morda majhna nada za dragega bolnika... toda gospodična Chantal je bila kot spremenjen at Vprašal sem jo, kje je dobila svoj priimek Chantal, ki je precej redek. Povedala mi je, da jo njena družina doma iz kraja sv. Frančiška Šaleškega. Njeni predniki so la priimek zelo spoštovali. Tudi gospodična Chantal je zelo ljubila svoj priimek, ker jo je spominjal na domači kraj. Leona in drugi dve risariei se vedeti postavljalo bi na laž vse prejšnje visoke izide, obenem pa le preveč priznavalo pred jugoslovanskim prebivalstvom, da ni vse za režim. Volitve z enostrankarskim sistemom bi bile za Zapad vedno farsa. Uvedba večstrankarskega sistema bi pomenila za Tita polom. To so utegnili biti vzroki, da so se komunisti odločili za po. sredne volitve preko ljudskih odborov, za katere volilna borba ne pada tako v oči. Vodi se bolj na lokalni višini, strank torej »ni treba« in ob postavitvi mnogih kandidatov »ugled« partije ne bi tako trpel, če slučajno ne bi bilo izvoljeno vse 99%. Poleg tega pa ima tudi pri teh volitvah veliko prednost Osvobodilna fronta kot e-dina organizirana skupina volivcev. Volitve še razpisane niso, pa že Glavni odbor OF naroča: »Frontne organizacije... morajo pod vodstvom svoje partijske organizacije (dragoceno priznanje, op. ur.J postati odločilni politični činitelj v mestih, okrajih, predvsem pa v občinah...« Volitve same bodo manjšega pomena. Partija bo s po- močjo »množice« poskrbela za svoje kandidate. Marijan Brecelj, podpredsednik ljublj. vlade, je prav jasno poudaril, da se bo »osnovna politična borba odigrala na zborih volivcev. Tu bo treba našim političnim organizacijam izbojevati -zmago v vprašanju, kdo naj bo kandidat za voli- tve.«: In dalje: »Sedaj se marsikomu kaže občina v drugačni luči in vse bolj privlačne so možnosti samostojnega vodstva občinske politike... Zdaj ne bo mogoče odločati o tem, kakšen naj bo predstavniš. ki organ občine, med štirimi stenami v odborih naših političnih organizacij, ampak bo treba izbojevati to v odprtem političnem boju na zborih volivcev.« Toda v junijskem intervjuju s tiskom je Moša Pijade omenil, da je prvotni o-snutek o posrednih volitvah v Zvezni svet zavržen in da bodo volitve neposredne. Kot potepenim šolarjem je dal listom nalogo, naj razpravljajo o ljudskih odborih. Kaj je bil vzrok temu skoku in kako mislijo v bodoče prirejati cirkus parlamentarnih volitev, zdaj ni mogoče predvideti. Vendar komunisti, kot vsi diktatorji, niso posebno navdušeni niti za lasten parlament. Nasvet nekaterih pravnikov, naj bi po novi ustavi skupščina stalno zasedala, kot je običaj na Zapadu, je bil zavrnjen, češ da v celoti ni mogoče; bilo bi pa preveč časa za govorjenje in preveč govorjenja utegne biti smešno ali pa nevarno; sicer pa, »se da stalno delo skupščine zagotoviti vsaj s permanentnim delom skupščinskih odborov«. V teh sede zanesljivi partijci in sploh je lažje krotiti manjše število ljudi. Tako bo Jugoslavija na novo pobeljena. Komunisti vsekakor pričakujejo ugodnega odmeva na zapadu. Vrsta sprememb je zasnovana kot pesek v oči naivnemu Zapadn jaku: celo po občinah referendum (kot v Švici); namesto kroglic so uvedli volitve z listi (kot na zapadu), okrožna sodišča bodo razpravljala o pritožbah zaradi nepravilnosti pri volitvah; teoretično lahko vsakdo kandidira v ljudske odbore in celo »skupine opozicionalcev« morejo pismeno predložiti kandidatne liste itd. Vse to daje površnemu opazovalcu varljivi videz, da se Tito demokratizira in da začenja sijati sonce svobode na jugoslovanske narode. Ti narodi sami bodo za nekaj časa duševno zaposleni, da dojamejo novosti. Domači časopisi jim toliko trobijo o spremembah, da morajo zamotiti ljudi, da vsaj nekoliko pozabijo ' na dnevne težave. Ako vedno enako. Ljubosumnost je v resnici neozdravljiva bolezen. Nič in nobeden je ne more ozdraviti. Čas, v katerem živimo, je lahko grozotno resen. ...Vojna ograža življenje Francije same. Ta uboga Chantalova se bo kmalu v solzah klanjala nad umirajočim očetom. Toda vse to ni nič. Danes zvečer je krožil nad ženskami v pisarni listič s tole vsehino: RAZGLAS Ako hočete v tej tovarni »kaj« postati, ne smete biti rjavolaske, kajti naš mladi inženir ima očividno rajši plavolaske. Dajte si torej pobarvati lase plavo... najrajši pepelkastoplavo. Predvsem pa se ne smete zameriti gospodični Chantalovi, plavolaski vseh plavolask,... plavolasemu idealu!.. Podpisan je bil: Brivec na vogalu Čeprav sem se močno trudil, da bi ne mislil na ta košček papirja, sem bil vendar nekaj ur živčen in sem slabo delal. Zaradi koga? Zaradi česa? ne bi bilo naznanjanje sprememb tako vsakdanje, da so se ga ljudje že deloma privadili, bi bil notranji učinek tolažbe, da »bo boljše«, pač mnogo večji. Tako pa ljudje večinoma le zmigujejo z rameni in pričakujejo čez štirinajst dni novih reform. V bistvu se ne bo nič spremenilo. Brez skrbi moremo postaviti to trditev. Nihče v Titovini niti ne omeni, da se KP tudi lahko zmoti in da bo za to izgubila na oblasti. Nihče niti ne zine, naj se prezrači zatohlo vzdušje komunizma, kar bi bilo prvi pogoj za resnično preureditev. Brez tega je v kali zatrt vsak svoboden pojav KP je edina, je vsemogočna, je vsevedna, je nezmotljiva. KP je zaščitnica »ljudstva«. Za skupno romanje Tržačanov in Goričanov v Benetke-Padovo v nedeljo 31. avgusta sporočamo danes sledeče: 1. Naš posebni vlak odpelje iz Trsta ob 6,15. Do Tržiča se bo ustavil na vseh tistih postajah, kjer bodo po duhovnikih prijavljeni potniki. (Cena za vlak je za vse enaka, 1.000 lir). 2. Na tem posebnem vlaku ni nobene ugodnosti za one osebe, ki imajo stalno železniško izkaznico za izredne popuste. Taki potniki naj se peljejo z rednim vlakom. 3. Kdor ima tuje državljanstvo in niina vsaj začasne tržaške osebne legitimacije, ne more potovati. Vsak potnik mora imeti tržaško osebno izkaznico, ki je bila izdana v teku zadnjih treh let. Kdor ima izkaznico izdano pred 31. avgustom 1949, jo mora takoj obnoviti. Šolarji do 15. leta mo. rajo imeti rojstni list. 4. V petek 15. avgusta se povsod zaključi vpisovanje za romanje. Kmetijske površine oziroma obdelovalne zemlje pride na vsakega posameznega obdelovalca v Italiji 1.76 ha Belgiji 2.78 » Franciji 4.46 » Holandski 3.85 » Angliji 15.34 » ZDA 23.64 » na Danskem 5.64 » Iz tega sledi, da mora v Italiji prevladovati kmečki proletarijat in da ni mogoče dati vsem kmečkim obdelovalcem dovolj zemlje, četudi bi razdelili vsa veleposestva in vse latifundije, ker ni zemlje dovolj. Seveda je pri nas, posebno pa na Krasu in v Beneški Sloveniji vse polno kmetovalcev, ki nimajo niti od daleč 1.76 ha, kar bi predstavljalo 43/4 njive. V Angliji in v ZDA pa so kmetje lahko kar celi veleposestniki. Sladoled in mleko Neprijetna vročina zadnjih tednov je bila blagoslov za prodajalce sladoleda, ker se je prodaja zelo zvišala. Bilo pa je tudi zelo mnogo slučajev zastrupitve s sladoledom. Zdravstvena oblast je ugotovila, da je poleg nemarnosti in umazanosti največ zastrupitev povzročilo Včeraj je bila Olimpija. Danes je Leona. Moj Bog, daj, tla pridem preko vseh teh bednih malenkosti!.. XXXI. O ljubosumnost, nečista in nerodovitna devica! Rumena devica s tankimi ustnicami in bodečimi očmi, ki stojiš vedno na preži! Bolest povzročujoča devica kislega obraza! Devica, ki si nesrečnejša kot vsi tisti nesrečneži, okoli katerih vohaš in oprezuješ... Drevo pogube, ki ima namseto listov brezimna pisma; v njegovi senci ni veselja niti ljubezni... O ljubosumnost, lepa si kot rak... Jedka si kot rja, ki razje, najlepše jeklo. Kruta si kot žeja..! Stara si kot svet! Na svet si prišla s prvim človeškim o-trokom, umrla boš po zadnji ženski. Če človek tu na zemlji ne ljubi in če ni ljubljen, ima to edino tolažbo, da morda nikoli ne bo videl tvojega obraza in da ga ne bo zadel pljunek s tvojega jezika. Kdor misli po svoje, je mračnjak in reakcionar. Kdor zine po svoje, je izdajalec in protiljudski element. Z nasprotniki socia. listične izgradnje znajo vešče postopati. Strupen napad v časopisju, neuradne uradniške lumparije, nagajanje različnih vrst »oblasti« so milejša oblika vzgajanja »reakcionarjev«. V hujšem primeru poseže vmes »množica«. Lahko si zažgan ali pretepen — in oblast uradno ni še niti mignila s prstom. Šele zadnja stopnja so tako preproste metode kot nasilna policija in zapori. Dokler se ne bo razkadilo to vzdušje strahovanja, ne bo resničnih sprememb v Jugoslaviji. In ko se bo — takrat bo Tita konec. 5. Goričani, ki se nam pridružite v Tržiču, se ravnajte po navodilih svojega krajevnega vodstva. Nedeljo 31. avgusta pa bomo v najlepšem razumevanju in tudi potrpljenju preživeti tako, da nam bo vsem ostala v trajnem spominu. 6. V Trstu in tudi po vaseh se sliši želja, da bi številni cerkveni pevci vsaj nekaj pesmi skupno zapeli. Vodstvo romanja to željo veselo pozdravlja. Če bo mogoče v Trstu in na deželi pripraviti vsaj nekaj skupnih pevskih vaj, bo želji premnogih ustreženo. Premislimo, storimo! Primorski Slovenci! V tem mesecu imamo na listkih Apostolstva molitve lepo misel in željo o pravi ljubezni in skrbi za božje poti. Vsi, ki smo se odločili za to skupno božjo pot, bomo s svojim zgledom, predvsem pa z molitvijo naši versko mlačni mladini in zanamcem pokazali, da lepa stara navada obiska svetih krajev pri nas ne zamira, ampak vedno bolj raste! Berite zadnja navodila v naslednji številki našega Usta. mleko v prahu, s katerim so pripravljali sladoled namesto s svežim mlekom. Zato je bila izdana odredba, ki prepoveduje uporabo mleka v prahu za pripravo sladoleda. Za cepljenje v speče oko imaš prav malo časa več. Zato se požuri. Sedaj lahko cepiš v speče oko vse sadne, vrste, samo kakijev ne. Te boš cepil od srede pa do konca drugega meseca. So trte okopane Če sedaj okoplješ trte, se ti letos ne bo več razvil plevel, grozdje se bo lepo na-pihavalo in dalo sladkega mošta. Seveda ne boš kopal ravno pregloboko, a 10 cin zemlje moraš le zrahljati. Gruda je živa! Kdor ne živi v tesnem stiku z zemljo, misli, da je zemlja - gruda mrtva in nespre-menjljiv predmet. To je velikanska zmota, ker zemlja se neprestano spreminja in razvija, ker je živa; njeno življenje je lahko krajše ali daljše, kar zavisi od raznih činiteljev, različnih vplivov. VREME OBDELUJE GRUDO Na razvoj zemlje - grude vpliva najprej vreme: V reme vpliva na zdrobljenje skal. O ljubosumnost, poskusiti hočem, da mi ne boš več zadajala bolečin; zato sem pravkar zažgal tvoj listek. Da bi tudi pozabil tako lahko! XXXII. Ta majhna vsakdanja zahrbtna vojna, ki spremlja moje velik« znanstvene poskuse, je povečala v meni željo po ponotranjenju. Čutim, da gnus nad človeštvom preplavlja v meni vse nade, katere sem v mladosti stavil v ljudi. 'Kristus je rekel: Kdo izmed vas me bo izdal? Jaz pravim sedaj po tolikih vsakodnevnih razočaranjih: Kdo izmed vas me ne bo izdal? Zato ker se zanimam za ubogo zelo nesrečno deklico, ki zasluži sočutje... Zato ker hodim v cerkev... Zato ker skušam napraviti nekaj dobrega za mladino... Zalo ker sem bil dober z vrtnarjem in z nekaj delavci, ki so to stokrat zaslužili... Čutim, kako se neki svet molče ves o-brača proti meni... Nihče pa ne bo nič rekel proti onemu nevernemu predstojniku, ki delavce zaničuje, medtem ko bi jih jaz rad ljubil... ki razpadejo predvsem pod vplivom zmrzali; ko v skalni špranji zmrzuje voda, razvije pri tem nepojmlive sile, ki skalo razženejo kot dinamit. Skale se drobijo v vedno drobnejše delce, ki jih voda in veter odnašata, kakšenkrat na majhne a večkrat tudi na velikanske razdalje. ŽIVLJENJE TVORI IN SPREMINJA GRUDO Na tvorbo grude vpliva tudi življenje v treh svojih oblikah: rastlinsko, bakterijsko in živalsko. Nerodovitna gruda postane rodovitna in kmetijstvu koristna. V skalah raztoče rastline vedno bolj širijo razpoke, kjer so se naselile. Okoli korenin se razvijejo kemične spojine, ki skalo razjedajo in tekom let - kakšenkrat stoletij in še daljših dob - skale popolnoma obvladajo : kjer so bile prej gole skale, zraste tudi cel gozd. Rastline pa imajo v zemlji še posebno nalogo. Odmrle rastline - kakor hlevski gnoj - obogatijo zemljo s svojim telesom, z organsko snovjo* ki je sestavljena v glavnem in rudninskih snovi. Samo iz razpadlih rastin se lahko napravi črnica ali humus, samo rastlinski deli zemljo rahljajo, da lahko pronikneta med grudo zrak in voda ki sta predpogoj vsakega življenja. V grudi pa je tudi bakterijsko življenje. Samo v enem naprstniku rodovitne zemlje je na milijone različnih bakterij in drugih bitij, ki jih s prostim očesom ne moremo videti in jim zato pravimo mikrobi ali drobna živa bitja. Naloga teh mikrobov je raznovrstna, predvsem pa morejo pripraviti iz zemlje gnojil spojine, ki jih korenine rastlin zamorejo vsrkati in se tako razviti kmetovalcu v korist. Nekatere bakterije črpajo iz zraka nujno potrebni dušik in z njim višajo rodovitnost zemlje. Končno so v zemlji tudi višja živalska bitja, predvsem so koristni deževniki, one dolge gliste. Te požirajo zemljo in jo v svoji notranjosti spremenijo v rodovitno prst, katero potem odložijo v male zavite kupčke. Delo posameznega deževnika - posamezne gliste je sicer neznatno, veliko število deževnikov pa s svojim vsakodnevnim požiranjem in odlaganjem ustvari mnogo rodovitne zemlje. Gruda torej ni mrtva, temveč zelo živa. Pravijo pa znanstveniki, da je potrebnih 400 do 1000 let, predno se na skalnatih tleh razvije najtanjša plast zemlje. Torej se naš kmetovalec okorišča s sto in tisočletnim delom narave. Zato pa je kmetovalčeva dolžnost, da to zemljo primerno in pravilno obdeluje sebi in splošnosti v korist ter da zemlje ne zanemarje. Gruda tudi umi. ra in ne rodi več božjih sadov. Zadimljene čebele ne pikajo, ker so zaposlene z važnejšimi opravili predvsem hočejo take čebele. a) s prhutanjem spraviti iz panja čim več dima, b) rešiti kolikor mogoče medu, c) biti pripravljene na pobeg v roju. Seveda, če bi nerodnež le preveč nerodno brskal po panju, bi izvabil pri čebelah čut obrambe, ki je pri njih posebno izrazit (tudi pri osah!). Posnemalnik v kleti Nemški list »Wein und Rebe« (Mainz) piše, da se doseže v modernih kleteh velike uspehe s posnemalniki. S temi se lahko očisti raošte; mošte in vina pa se tako pripravi, da se porabi manj azbesta ali filtracijske tvarine za filtriranje, manj čistil in da se nai ta način dobi boljša vina. kot brez posnemanja. Za posnemanje mostov in vin so najprej preizkušali navade posnemalnike za mleko, sedaj pa gradijo svojevrstne. Oni ima vse pravice, jaz nimam nobene. Tako so na primer zopet napravili celo žaloigro, ker so moji skavti, ki so taborili na koneu parka, nasekali nekaj drv, da so si skuhali juho, in menda poteptali trato, na katero nihče ne hodi. Ljudje so nespametni. Namesto da bi jedli med, jim gre v slast samo jesih. Pravkar sem ob izhodu iz delavnice srečal Roberta, znanega prvega delavca, ki bi moral umoriti ravnatelja in zelo verjetno tudi mene tisti dan, ko bi »rdeči« zmagali. V službi je brez graje: pozdravil me je zelo spoštljivo. In vendar ima ravnatelj prav — medtem sem dobil dokaze — ko trdi, da prav ta prvi delavec vzbuja in vzdržuje nezadovoljstvo v delavnicah... prav on, ki je organiziral zasedbo neke druge tovarne, ki je tudi delala za obrambo države. Obramba države! Če človek ve, kar začenjam spoznavati jaz, se trese ob misli, kaj vse se lahko zgodi, če izbruhne vojna: in da se ho vse to plačalo z razvalinami, s potoki krvi in s sramoto. Bodoča vojna! Kdo lahko sluti vso njeno grozoto! Vršila se bo v znamenju letal, Skupno tržaško romanje v Padovo - Benetke v ned. 31. avgusta flGIOISIPIOIDIAIRIStTIVIO Z GORIŠKEGA Nove maše V jugoslovanskem delu goriške nadškofije so imeli letos štiri nove mašnike; in sicer Medvešček Stanko je imel novo mašo na Gorenjem polju, Lazar Anton v Idriji, Drole Franc na Ravnah pri Cerknem, Kralj pa pri Marijinem Celju. Vse nove maše so bile končen junija in v prvi polovici julija. Obisk ljudstva je bil povsod velikanski. Zadržanje ljudskih oblasti je bilo ob tej priliki letos bolj korektno nego prejšnja leta in ni bilo kakih posebnih incidentov. Gg. novomašnikom, ki so že vsi v službi, želimo obilo božje modrosti in vztrajnosti v njihovem delu za duše. Jamlje Jameljski fantje, — povečini študentje — nam hočejo pripraviti za prihodnjo nedeljo (17. 8.) nekaj veselega razvedrila, in nam bodo igrali veseloigro: »Romual-dove skrbi«. Vabljeni ste zato v Jamlje, kjer bo v nedeljo popoldne od pete ure naprej poskrbljeno za prijetno zabavo in tudi lepo pesem moškega zbora. Romarjem v Padovo-Benetke Goriške romarje bo vodil v Padovo p. Fidelis. Prijavite se pravočasno. Ker je že zagotovljen romarski vlak, se sprejemajo prijave za goriške romarje do nedelje 17. avgusta pri gg. župnikih in v Dobrodelni pisarni. Potnina iz Gorice ali od vmesnih postaj do Padove in nazaj lir 1000. Vozne listke boste dobili pravočasno. Poroka V Gorici sta v stolni cerkvi stopila v jarem sv. Jakoba dolgoletna cerkvena pevka in družbenica Mici Rudolfova ter Zu-Ijan Nande iz Kozane. Gospe Mici in g. Nandetu želimo obilo sreče v življenju in božjega blagoslova. Vojne pokojnine Zakon določa, da dne 31. avgusta nepreklicno zapade rok za vlaganje prošenj za vojne pokojnine. Kdor bi do tega dne ne napravil prošnje, pozneje ne bo več imel pravice do pokojnine. Zato vse prizadete, ki menijo, da imajo pravico do vojne pokojnine zaradi vojnih dogodkov iz zadnje vojne, a prošnje niso še napravili, ali če so jo napravili, niso dobili še; nobenega odgovora , oziroma je bil odgovor odklonjen, obveščamo, naj napravijo prošnjo, ozirma da jo obnovijo do 31. avgusta, da ne izgubijo pravice do pokojnine. Če bi kdo do tega datuma ne mogel dobiti vseh potrebnih dokumentov, naj pošlje v Rim ptošnjo z dokumenti, ki jih ima pri roki, ter naj pristavi v prošnji, da ostali dokumenti ‘ledijo. Na prošnje, ki bi došle v Him po 31. avgustu, se ministrstvo ne bo oziralo. Slov. kolonija zopet odprta Zadnjič smo poročati, da so videmske oblasti zaprle kolonijo Dijaške matice v iJkvah, češ da nima zdravniškega dovoljenja. Otroci so med tem res odšli domov in kolonijo so zaprli. Toda nenadoma je došlo dovoljenje, da se kolonija sme zopet odpreti. Kako je prišlo do tega, da so oblasti v Vidmu v tako kratkem času spremenile svoje mnenje, je še skrivnost. V se-kakor je pa slučaj vendarle zanimiv za postopanje tukajšnjih oblasti s Slovenci. Visokošolci v Gorici Prihodnji mesec september bo v Gorici veliko narodno zborovanje ital. visokošol-cev. Vršilo se bo 14. in 15. sept. Časopisi pravijo, da pridejo prav one dni zato, da na obletni dan mirovne pogodbe izpričajo italijanstvo Gorice in protestirajo zoper krivične meje. Župnim uradom na Goriškem Na praznik Mar. vnebovzetja naj duhovniki skupno z vsemi verniki molijo pri službi božji »Molitev Pija XII. k Materi božji v nebesa vzeti«, kjer okoliščine dopuščajo, bi bilo lepo, ako se ta prošnja zmoli opoldne po načinu prošnje k pom-pejski Materi božji. Dekan Dispenzarij za tuberkulozne V ponedeljek 4. avgusta jc bil ponovno odprt popolnoma prenovljen dispenzarji za jetične v svojem starem sedežu v ulici Duca D’Aosta 53. Karel Petan preminul V soboto dne 9. avgusta je umrl v bolnici pri Rdeči hiši v Gorici nadškofijski tiskar g. Karel Petan. Pokopan je bil v torek 12. t. m. v grobnici »Pio Sovvegno« na mestnem pokopališču. Pokojnik je bil rojen pred 74 leti v Gorici pri Rajhenburgu na Štajerskem. Kot devetnajstletni mladenič je prišel pod kard. Missijem v nadškofijsko pisarno v Gorici ter v njej deloval celih 54 let, tako da je služil kar petim goriškim nadškofom. Sveta stolica mu je junija 1918 ob petdesetletnici službovanja na nadškofiji dala visoko odlikovanje »Pro Ecclesia et Pontifice«. Pokojni Karlo je dejansko pooseboval tradicije in običaje nadškofijske pisarne iu je globoko poznal delovanje soriških nadškofov Navdušeno je govoril zlasti o kard. Missiu. Natis nadškofijskega glasila »Folium« ter vseh pastirskih listov v zadnjih petdesetih letih je njegovo delo. G. Petan je bil izredno delaven človek, marljiv in zvest. Njegova izguba je hudo prizadela nadškofijsko pisarno. Smrt dobre matere V ponedeljek je preminula dobra mati ga. Marija Jerkič roj. Kompare, ki je že dalj časa bolehala. Očetu, sinu Danilu Ludviku in pa hčerki Mileni naše globoko sožalje. NPVM. ........... ^Dinkoču '"Dodoplocu f 29. 7. 1952 Lani svoje maše zlate si izredno bil vesel, nova moč je prišla vate, da živahno še si pel. Letos duša tvoja poje lepše kot kedaj poprej, ko odšel med drage svoje si na radosti brez mej. Tam v nebesih lepih gori večna pesem se glasi, angelov se rajski zbori v Bogu družijo z ljudmi. Tvoje lepe melodije, nate hranijo spomin, dokler tudi nam zasije dan, ki nima bolečin. Slovo Te dni je odpotovala v daljno Indijo gdč. dr. Hela Ehrlich, kjer se bo udejstvovala na misijonskem polju kot zdravnica. Gdč. Hela izhaja iz znane Ehrlichove družine iz Žabnic. V Indiji bo delovala v bližini kraja, kjer misijonari že dolgo vrsto let -njen brat jezuit. Gdč. Heli želimo v njenem novem delokrogu obilo uspeha in božjega blagoslova! Iz Beneške Slovenije Barnaško svetišče 15. avgusta bodo v barnaškem svetišču izredne slovesnosti, ki bodo gotovo priklicale več tisoč vernikov. Zjutraj bo več sv. maš, katerim bo sledila ob 10.30 peta slovesna sv. maša. Popoldne ob 4h bodo slovesne večernice in procesija z evhar. podobo Vnebovzete. Sodelovala bo tudi bamaška godba, ki praznuje 30 obletnico obstoja. Priporočamo našim Goričanom in Tržaea. nom, da obiščejo na ta dan v čim večjem številu Barnas v Beneški Sloveniji. S TRŽAŠKEGA SPo slednja pot mladega končiča Družino drja Frana Tončiča, voditelja Skupine neodvisnih Slovencev v Trstu, je pretekli teden zadela strahotna nesreča. Njegov sin edinec dvajsetletni visokošolec Sergij je nenadoma umrl. V torek zjutraj je bil še zdrav in vesel, popoldne ga je napadla vročica, v petek ob 2. uri zjutraj mu je odpovedalo srce in se ustavilo. Zaman je bila pomoč 4 zdravnikov, brez uspeha vsi novodobni leki. Vest se je razširila z bliskovito naglico in izzvala globoko sočutje v mestu in na deželi, o čemer je pričal pogreb, ki je bil tak, kakor jih je bilo malo v Trstu. Ko je pred hišo žalosti zadonela pesem »Vigred se povrne«, so si ljudje na cesti in oknih, znanci in neznanci brisali solze od presunjenosti. Pogrebne obrede so o. pravili msgr. Omersa in č. g. Šorli in podmornic in morda atomske bombe. Vzbudila bo in razjarila vse krvave strasti, ki spijo na dnu tolikih človeških src. Pred sabo vidim strahotne noči... strah ponovnih alarmov... življenje, polno bojazni V vlažnih kleteh, ... podiranje poslopij... požare, katere bodo povzročile fosforove bombe, žene in otroke, ki živi gorijo na ulicah... Da bi se malo raztresel, sem zvečer po večerji šel ven čisto sam s svojim psom. Nanj se lahko zanesem. Nima »razredne zavesti« niti ni »organiziran«. Nebo je posejano z zvezdami. Mars, Arktur, Veliki voz, Perzeidi, Rimska cesta so tvorili velikansko bajno sliko na ozadju neskončnosti. In zdelo se mi je, da so človeški prepiri res klavrno malenkostni pred temi mogočnimi, tihimi gledalci. Ostani zato vesel... resen! Pojdi mimo teh bednih spletk. Vzplavaj kvišku, duša, na to višjo ravnino, kjer diha človek čistejši zrak, ker je bliže Bogu. Dolgo sem se sprehajal sredi med polji. Slišal sem ptičke, kako so se klicali drug drugega. Ves živalski svet je začel plaho priha- jati na dan, ko je odšel človek jest in spat. Nato je nastopil molk v modri noči... veliki molk zemlje... Prišel sem domov zelo pozno, a pomirjen. Pod zvezdnatim nebom sem zopet enkrat za nekaj trenutkov pozabil na človeštvo. XXXIII. Arlette mi je prinesla zavese in je večerjala z mano. Zavese so bile le pretve <». Arlette je nitila potrebo, da se razgovori z mano, da mi pove vse, kar ji je težilo srce. Pričakoval sem in drugače ni moglo biti, da gre slabo v zakonu mojega brata. Predvsem je Valentina brezno, ki požira denar. Kupuje oblek.;, ki stanejo po več tisoč frankov, jih menjuje ob vsaki priliki in očita Filipu, da ni sam od sebe »radodaren«, kot so menda možje njenih prijateljic. V svoje sijajno stanovanje, v ulici Muette, ki ga je vsilila mojemu slabemu bratu, vabi cel kup sumljivih oseb; tam se godijo čudne reči. Filipovo premoženje očividno ne zado- da učinkovitimi besedami. »V trenutku«, — je med drugim dejal — »ko si komaj stopil v naše društvo, da bi se priključil borbi za večna načela svobode, človečan-stva in krščanske etike, v katerih smo bifi mi in naši predniki vzgojeni, je nedoumljiva volja Gospodova sklenila, da Te pokliče predse. Pred to usodo se moramo pretreseni ukloniti. Z Bogom, dragi Sergij! Naj Ti bo lahka domača zemlja!« Za slovo je zbor zapel »Blagof mu, ki se spočije!« Ovit v melodije slovenske pesmi je bil spuščen v rodno grudo, ki jo je ljubil in se pripravljal, se zanjo boriti. Kruto udarjeni družini izrekamo najgloblje sožalje. Ne človeška beseda, tem. več le Bog ji lahko da moč, da prenese veliko nesrečo! Slike iz Lurda Romarji iz letošnjega romanja v Lurd si lahko ogledajo slike v trgovini Fortuna-to v Trstu in jih tudi tam naroče. Odhod v Jugoslavijo Kot strela z jasnega je zadela tržaške Slovence nepričakovana vest, da je g. Klembas brez slovesa zapustil svoje službeno mesto kot organizacijski tajnik Slov. demokratske zveze za STO in odpotoval v titovo Jugoslavijo. Ta mož je dospel v Trst med prvimi jugoslovanskimi begunci takoj po vojni ter se takoj vrgel v politično delo. Posebno v prvih letih je mnogo pripomogel k razvoju organizacije, ki ji je služil okoli štiri leta. Tristoletnica cerkve v Mačkoljah CERKVE — ZNAMENJE VERNOSTI Slovenska zemlja je na gosto posejana s cerkvami in cerkvicami: znamenje, da so naši predniki bili verno ljudstvo. Saj je cerkev z oltarjem, daritvijo sv. maše in tabernakljem središče verskega življenja. Verni ljudje ne morejo živeti brez maše in najsvetejšega zakramenta. Vse slovenske pokrajine — Dolenjska, Gorenjska, Štajerska, Prekmurje, Koroška in Primorska — dajejo z množino svojih cerkva lep dokaz slovenskega katolištva. Veseli moramo biti tega in ponos nas mora prevzemati. Veselje in ponos naj pride do izraza posebno ob važnih obletnicah domače cerkve. Tako bodo letos 24. avgusta slovesno praznovali tristoletnico svoje cerkve mač-koljanski verniki. VAS MAČKOLJE Mačkolje so vasica ob robu I-tre, v kateri skozi stoletja prebiva narodno in versko zavedno slovensko ljudstvo. Do nedavnega so bili ljudje kmetje, mali posestniki, ki so sebe in svoje družine preživljali ' s trdim delom. Sedaj pa je tudi tu vedno več delavcev, ki so zaposleni po tovarnah v Žavljah ali Trstu in pri javnih delih. Ženske pa prej ko slej perejo in prodajajo mleko in zelenjavo v mestu. Vas so med zadnjo vojno Nemci skoro do kraja požgali. Zavezniki so zgradili nove hiše, cerkev je prenovljena, zvonik je lani dobil nov klobuk, nova šola je postavljena — tako ima vas pomlajen obraz. , Tudi voda in elektrika sta napeljani skozi vas, le ceste bi še bilo treba bolj popraviti in jih v lepšem redu držati. CERKEV V Mačkoljah je le podružna cerkev, ki spada pod župnijo Osp. Dolga leta so Mačkoljani zvesto hodili v pol ure oddaljeno farno cerkev k službi božji. Ker pa je sedaj Osp v coni B in je brez stalnega dušnega pastirja (v župnišču je vojaštvo), zato se je vse župnijsko življenje preneslo v Mačkolje, kjer biva že nekaj let duhovnik. Seveda je mačkoljanska cerkev majhna, včasih dosti premajhna. Ko so jo pred 300 leti gradili verni očetje, pač niso računali na razmere, kakor so zdaj nastale. TRISTOLETNICA Mačkoljani se že dalje časa pripravljajo na tristoletni jubilej svoje cerkve. Radi bi. da bi ta praznik prinesel vsem vaščanom duhovno korist pa da bi tudi na zunaj bilo slavje dosti lepo in dostojno. Pred praznikom bo molitvena devetdnev-nica in slovesna tridnevniea z govori č. g. Jožeta Vidmarja. V soboto 23. avg. zvečer bo marijanska procesija, v nedeljo zjutraj pa med prvo mašo skupno obhajilo mož, fantov, deklet, žena in otrok. Zunanja slovesnost bo popoldne na prostem pred cerkvijo: koncert narodnih pesmi in ljudska igra o Izgubljenem sinu. VABILO Slovenci, Slovenke! V nedeljo 24. avg. ne pozabite na Mačkolje! Obiščite to lepo, idilično vas. Pridružite se vernim domačinom in pokažite, da ste veseli in ponosni, da je slovenski rod katoliški red, ki slovesno praznuje obletnice svojih cerkva. Zupančič. Lepo je bilo videti, kako nosijo krsto na ramenih Sergijevi prijatelji visokošolci. Za belim vozom, pokritim z goro cvetja, se je vila iz cerkve do pokopališča Sv. Ane nepregledna vrsta avtomobilov, tako da se je na ulicah moral ustaviti ves promet. Pogreba so se udeležili predstavniki vseh slov. strank in kulturnih organizacij, med njimi tudi zastopniki italijanskih. Udeležba političnih nasprotnikov obeh narodnosti je bil dokaz velikega ugleda in priljubljenosti družine drja Tončiča na Tržaškem. Na pogreb so prihiteli ljudje iz podeželja in Gorice. Pri odprtem grobu se je poslovil od Sergija v imenu akademskega društva »Jadrana« prijatelj Cene Baša s kratkimi, to- šča več za način Valentininega življenja. Od kod torej prihaja denar? Zaradi dobrega imena hiše povabijo včasih tudi Arlette; zaupajo ji pa ne. Starši pa sploh ne gredo več tja. Stari Martin-Huron mojemu bratu še ni odpustil te neumne poroke z Valentino; zlasti on, ki tako visi na svojem denarju, vidi Filipovo bodočnost v najbolj temnih barvah. Mene pa zaradi tega mnogo bolj cenijo. Najbolj pa me vznemirja dejstvo, da je Valentina vpričo Arlette povedala, da si nsmerava s svojimi prijatelji o priliki ogledati našo tovarno. Nič bi mi ne moglo biti manj všeč. Že vnaprej sem odločno proti temu. Moje uradno delo je namreč na polju državne obrambe. Imam načrte in uresničene načrte, ki jih nihče ne sme videti. Naj me torej ta hudičeva Valentina pusti pri miru! »Ne vem, kako to napravi,« jc rekla Arlette, »toda ta ženska je povsod... Pozna vse. Ve celo, da se posebno zanimaš za eno izmed risaric, hčer mornariškega častnika, ki ima zelo nenavaden priimek.« »Gospodična Chantal ?« ( Nadaljevanje ) Novi doktor Pred dnevi je promoviral na Tržaški univerzi za doktorja komercialne ekonomije g. France Habjan. G. Francetu naše iskrene čestitke! Tržaška dekleta, pozor! Prijazni vrt s čarobnim razgledom ter prisrčno domača kapela pri čč. sestrah v ulici Ginnaštica 79 (Ancelle della Carita) sta mnogim slovenskim dekletom na Tržaškem že kar k srcu prirastla. — Tudi letos se bodo zbrale članice Dekliške zveze in druga dekleta iz mesta in okoliških župnij na letne zaprte duhovne vaje, ki se bodo vršile v dneh od 10. do 14. sept. Gg. dušni pastirji in vodstva posameznih krožkov so naprošeni, da pridobe čim več udeleženk; za revnejše bo treba poiskati tudi denarna sredstva, Oskrbovalnina za polne 3 dni znaša 1.650, vštevši večerjo ob prihodu in zajtrk ob zaključku pa 1.900 L. Dekleta (vštete so tudi dijakinje) naj svojo udeležbo sporoče svojim gg. dušnim pastirjem ali pa naravnost na naslov: J. Jamnik, Trst, Via dell’Eremo 1 do 25. avgusta; če bo število preveliko, bosta 2 tečaja. — Veselo na delo z molitvijo! Vodstvo dekliške zveze Iz devinske kolonije Prva polovica letovanja tržaških otrok v Devinu je za nami. V nedeljo so tržaški malčki priredili športni dan, ki se je ime- nitno obnesel. Videli smo bliskovite teke, mogočne skoke v vis in dalj, pri štafeti je šlo resnično za zmago boljših. V nogometni tekmi so se pomerili živahno boreči se nogometaši. Sledile so deklamacije, nagovori, razdelitev nagrad in na kraju vlečenje vrvi, kjer so posegli vmes tudi stari. To vam je bilo smeha in veselja! To kolonijo moramo še posebej pohvaliti tudi zato, ker ne pozablja pri vsej telesni in športni skrbi na duševne potrebe. V ponedeljek zvečer so otroci šli k spovedi, drugi dan pa k sv. obhajilu. Prav posrečene prigodne besede je spregovoril mladi kaplan g. Zupančič Alojzij. Otrokom se vidi, da so bili skrbno negovani, iz rdečih ličk so se ti režali prekrasni slonokoščeni venci beločistih zob. To je že zunanje znamenje zdravja in skrbi, ki jo vodstvo kolonije posvečuje svojim malčkom. TRGOVINA JESTVIN roman šmuc TRST ul. Battisti 13 - tel. 96-300 se priporoča vsem starim in novim kli- jentom. Dobro blago in solidna postrežba. Zmerne cene. Blago dostavljamo na dom. Odgovorni urednik; Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici V petek, 8. t. m., nam je kratka, a neusmiljena bolezen v cvetu njegove mla. dosti ugrabila našega dobrega SERGIJA TONČIČA Sporočajoč; to žalostno novico vsem, ki so ga poznali in imeli radi, se obenem tem potom v globoki ginjenosti najiskreneje zahvaljujemo prijateljem, ki so se s tako mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu, s prekrasnimi venci, z brezštevilnimi šopki cvetlic ali drugače oddolžili spominu našega edinca in nam skušali olajšati našo neizmerno bol; prijateljem zdravnikom za pomoč v pokojnikovih zadnjih urah, častitim gospodom duhovnikom za žalne obrede; pevcem, ki so zapeli ganljivi žalo-stinki v združenem zboru in tako poudarili smoter prekratkega Sergijevega življenja, ter pokojnikovim akademskim tovarišem, ki so ga tako polnoštevilno spremili in nosili na njegovi zadnji poti. Dr. Frane Tončič, oče, Marija Tončič, mati in Ana Tončič, nona V Trstu, dne 12. avgusta 1952. Maša zadušnica bo v ponedeljek 18. t. m. ob 8. uri v cerkvi Misijonarjev Marijinega Srca v ul. R. Manna 10.