258. št. - 5. leto. Poštnina pavšallrana.
Posamezne številke 1 D.
V Uiit 'ni, v Četrtek, novembra 192?
Naročnina za kraljevino
SHS
jiamčr.o 15 D Letno 180 D
inozemstvo: •fteeečno 30 D. Letno 380 D
Oglasu:
eaostoipna srna vrste 50 pene. večkrat papss
JUGOsLAVi
—Bi BMBga—M
SSSSZ*
leiaocibora za gozdna koncesija.
Beograd, SL novembra. (IzvJ Danes 'dopoldne je Imel sejo odbor za proučitev gozdnih koncesij. Razpravljalo se ie o tem, kakšna podlaga naj bi se vze* la za določitev plačevanja koncesij. Del odbora je bil mnenja, naj se ugotove predvojne cene, kakor Ladi sedanje, na kar naj bi se koncesije sorazmerno po odstotkih podražile. Drugi so bili zopet za to, da se naj prouče lokalne in prometne razmere in da se naj današnjim cenam primerno pod raže koncesije. Odbor ni sklenil ničesar definitivnega in se je seja odložila na jutri ob 10. uri dopoldne.
DAV1DOV1C V AVDIJBNC1.
Beograd. 8. novembra. Qzv.) Predsednika demokratske stranke Ljubo Davidoviča ie snoči sprejel kralj Aleksander v avdijencL
ITAL. SAGAtEUZlRANJE NASE DRŽAVE.
Beograd, 8. novembra. (Izv.) Italijanski ministrski predsednik Mussolini je poslal na vse evropske države direktne brzojavke, v katerih javlja, da ie prevzel vlado. Izvzeta je bila pri tem samo Jugoslavija, ki je bila o tem činu obveščena samo preko našega poslanika v Rimu. V vladnih političnih krogh vlada radi tega veliko ogorčenje« Stojan Protič se je i2javil, da je to ba-gateli2iranie naše države.
Sporazum?
O/ ■	-'-l/A
Uredništvo
Woltova ulica 1/1. Telefon 380
Uprava;
Marijin trg S. Telefon 44
'nisi se ne vračajo.
priložiti znašaš* Ogovor
!===3jfc
Ita iianskt fašist se ie napihnil samo do Jugoslovanskih
bajonetov ....
Slavizem.
Sela narodne skupščine.
interpelacija o invalidnem zakotju, bernotov mandat.
ZASTARELO VPRAŠANJE O PRINCU GJOROJU.
Beograd, 8. novembra. (Izv.) Na včerajšnji popoldanski seji narodne skupščine je zemljoradnik Uroš Stajič stavil vprašanje na predsednika skupščine, zakaj še ni prišel na dnevni red
zakon o invalidih. Grajal je pri tem postopanje vlade, ki se ji je boli bolj mudilo za zakon Pantheona, kakor pa za invalidski zakon. Predsednik dr. Luki-nič je odgovarjal, da bo prišel na dnevni red, ko ga predloži vlada. Minister za socialno politiko dr. Žerjav, ki je zagovarjal vladno postopanje, je izjavil, da bo zakonski rračrt o invalidih takoj predložen narodni skupščini ko bodo izrekla o njem svoja mnenja druga ministrstva. Zakon pride že te dni pred ministrski svet. Poslanec samostojne kmetijske stranke je stavil na predsednika skupščine vprašanje, zakaj bivši socialno demokratski poslanec Zvonimir Ber-
not še vedno vleče dnevnice, dasi je bil njego” mandat razveljavljen. Predsednik dr. I .ukinič je odgovoril, da se vprašanje poslanca Bernota še vedno nahaja ■v verifikacijskem odbori ter da bo Ukrenil vse potrebno po poslovniku da se ta zadevo čimprej reši. Na vprašanje demokratskega poslanca Angjeliča, zakaj ni prišla njegova interpelacija o kraljeviču Jurju na dnevni red, le predsednik odgovoril, da le bila interpelacija vložena v prejšnjem zasedanju, vsled česar je zastarela. Poslanec Angjelič le izjavil, da bo vložil novo interpelacijo. Za tem se je pričela razprava o predloženem načrtu zakona glede vojne odškodnine. V debati je minister za pravosodje dr. Markovič zavračal očitanja, da so se izplačila na račun vojne odškodnine uporabljala za strankarske svrhe.
Volitve v Združenih državah.
VELIKA ZMAGA DEMOKRATOV. NEUSPEH REPUBLIKANSKE STRANKE POSLEDICA HARDINGOVE POLITIKE.
Nev York, 8. novembra. (Izv.) Reuterjev urad poroča: Po dosedaj znanih volilnih izidih so demokrati pridobili 28 mandatov v poslanski zboraicL V Odchagu so demokrati zmagali nad republikanci v razmerju 2 1.
New York, 8. novembra. (Izv.) Reuterjev urad poroča: Volilni uspehi demokratov se tolmačijo kot neuspeh Hardingove politike. Republikanska ve-atta se Je v senatu zmanjšala. Vendar pa razpolagajo republikanci še vedno S znatno večino. Nasprotniki alkoholne prepovedi so pridobili nekaj mandatov.
Pariz, 8. novembra. (Izv.) Agehce Havas poroča: Po volilnih izidih, ki so
bili do snoči znani v Washingtonu, je že gotovo, da je izgubila republikanska večina v poslanski zbornici vsaj 37 mandatov, ki so si jih priborili demokrati Volilna zmaga demokratov, ki jim bo bržkone pridobila večino, se more primerjati samo z ono zmago, ki so jo dosegli republikanci v letu 1920. More se celo smatrati, da bo sedanji poraz republikancev veliko večji kakor pa so bile Volilne zgube demokratov v letu 1920. V senatu bodo republikanci bržkone izgubili pet mandatov ter obdržali le majhno večino.
Italijanske finančne reforme.
DRŽAVNA PODJETJA SE BODO ODDAJALA ZASEBNIKOM
Rim, 8. novembra. (Izv.) Ministrski odbor za finančno reformo je odločil, ida se prične z razpravami o izročitvi mestne telefonske službe privatnim Podjetjem. Proučujejo se že ponudbe vbVih tvrdk. Razpravljalo se je nadalje tudi o znižanju števila Guardie re-8Je na 15.000 mož in števila karabinjer-
jev na 40.000 mož. Zakladni minister je odredil takojšnjo odpravo zvišanih prejemkov raznih uradnikov ter vojaščine, ki se uporabljajo v posebne namene. Finančni minister je nadalje odredil, naj rešujejo ministrstva med seboj razna vprašanja v čimvečji meri ustmeno, izvzemši najvažnejša.
NAŠA DELEGACIJA NA ORIJENTSKI KONFERENCI.
Beograd, 8. rčvembra. (Izv.l Vlada je imenovala delegacijo, ki bo nastopala našo dr?a»Tn na orijentski konferenci v Lausanni. Predsednik delega d je je zunanji minister dr. Ninčič, člani pa so minister na razpoloženju dr. Vo-ja Marinkovič, poslanik v Parizu dr. Miroslav Spalaikovič in poslanik v Sofiji Milan Rakič.
KONGRES DOBROVOLJCEV V BEOGRADU 12. NOVEMBRA.
Beograd, 8. novembra. (Izv.) Dne 12. t. m. se vrši v Beogradu kongres dobrovoljcev, na katerem se bo razpravljalo o socialnih In gospodarskih razmerah dobrovoljcev v zvezi z agrarno reformo.
PISMENE VLOGE UDRUŽENJA DRŽAVNIH NAMEŠČENCEV.
Beograd, 8. novembra. (Izv.) Danes ob 8. uri zjutraj so zastopniki udruže-nja državnih uslužbencev predložili finančnemu ministm dr. Kumanudiju pismene zahteve za rovišanje plač in osebnih doklad.
RAZPRAVA O MEDNARODNI KONVENCIJI RDEČEGA KRIZA.
Beograd, 8. novembra. (Izv.) V oddelku za izvršitev mednarodnih pogodb pri zunanjem ministrstvu je bila včeraj konferenca pod predsedstvom dr. Ribane Konferenci so prisostvovali delegati ministrstva za vojno in ministrstva narodnega zdravja. Razpravljalo se je o predlogu mednarodne konvencije Rdečega križa.
STAVKA OPOZICIJONALNI1I DIJAKOV NA BEOGRAJSKEM VSEUČILIŠČU.
Beograd, 8. novembra. (Izv.) Na tukajšnjem vseučilišču so proglasili dijaki opozicijonalnih skupin stavko, ker je rektor prepovedal demonstracijski shod proti usmrtitvi obsojenega Keroševiča. Ostale dijaške skupine so izdale proglas, v katerem izjavljajo, da niso solidarne s tem korakom opozicijonalnih skupin.
NASTOP ANGLIJE PROTI MLADO-TURŠKIM NASILJEM.
London, 8. novembra. (Izv.) Po seji ministrskega sveta je zunanji minister lord Curzon poslal brzojavko angleškemu vrhovnemu komisarju v Carigradu generalu Haringtonu, v kateri mu sporoča, da je ministrski svet odobril njegov energičen nastop proti naj-oovejšim turskim nasiljem, ker se edinole na ta način more obvarovati avtoriteta evropskih velesil. Angleška vlada je predlagala zaveznikom, naj se v morskih ožinah pri Carigradu ponovno priredi demonstracija vojnih brodo-4k bi m m ta ftft&a zattiaii turški
nacijonalisti pred nadaljnirai nasilji. — Angleška vlada je že na svojo roko odposlala več vojnih ladij v turške vode. Po vesteh iz Pariza sodijo, da so francoski krogi sporazumni s tenu odredbami
ZAVEZNIŠKE ČETE OSTANEJO V CARIGRADU.
London, 8. novembra. (Izv.) aDaily Chronicle«; poroča, da je angleška vlada sklenila zavrniti turško zahtevo, naj zapuste zavezniške čete Carigrad.
Carigrad, 8. novembra. (Izv.) Sultan se je ukrcal na angleško bojno ladjo v Bospor*
Curih, 8. novembra. Devize: Berlin 00632. Holandija 213, New York 546, London 24.35, Pariz 35.05, Milan 22.55, Praga 17.55, Budimpešta 0.22, Zagreb 2.20, Bukarešta 3.50, Sofija 3.75, Varšava 0.035, Dunaj 0.0074, avstrijske krone 0.0076.
Trst, 8. novembra. Devize: Zagreb 9.80, Berlin 0.29, New York 24.40, London 108.25, Pariz 159, Curih 474, Praga
77.50, Dunaj 0.034.
Zagreb, 8. novembra. Devize: Berlin 0.685-—0-885, Bukarešta 38.75—40.25, Italija 254—288, London 273.50—-278.50, New York 61—62, Pariz 395—400, Praga 198.50—201.50, Švica 1123—1133. Valute: Ameriški dolarji 60—61, bolgarski levi 0—40, češkoslovaške krone 196.50-199.50, francoski franki 380.75
392.50, nemške marke 0.85—0, romunski leji 38.75—40.25, madžarske krone 2.35—2.65, švicarski franki 1100—0, italijanske lire 250—254, švedske krone 1680—ti, avstrijsko krem 0.0825 -0*73,
Po mnenju nekaterih polttlčarjev ie slavizem v obliki, kakor se ie oolavljal tekom 19. stoletja, premagan	Pravijo,
da ie Imel pomen samo toliko časa, dokler so števUr* slovanski narodi bili zasužnjeni po drugih r»rodih, da pa Je daies po osvo-bojeniu teh narodov anahronizem.
Ni te*ko dokazati, da to stališče ni pravilno. Ti politiki Izhajajo Iz predpostavke, da se je slavistično gibanic nanašalo samo na politič"'* osvobojenje- Toda slavizem je Imel poleg s-oje politične strani še kulturno In nacionalistično. Najboljši dokaz ie dejstvo, da so sl slovanski Jeziki, ako Izvzamemo rtisVuga, predno so postali književni, medsebojno Izmenjavali množico Jezikovnih Izrazov In besed., da se *' slovanskih Jezikih to književnostih opaža naiprvo vpliv slovansko Jozikoslovne vzajemnosti. Preko te Jezikoslovne vzajemnosti se Je razlila po slovanskih književnostih seveda tudi vzajemnost duha. Čim več Jezikovne vzajemnosti Je negoval posamezen slovanski narod z ostalimi, tim več slovansko skupnosti si Je ustvaril Duša posameznih slovanskih narodov, ojega običaji in šege In ves način življenj« In delovanja bi danes Izgledal povsem drugače ,ako bi ne bili gojili Jezikoslovne, književne in kulturne vzajemnosti Kaj bi recimo bilo s Čehi, ako bi bili ostali samo pod vplivom bližnje-nemške in even-tuelno daljne francoske kulture. Zanesljivo bi danes bti! v svojem celokupnem načinu življenj« H nehanja manj slovanski
Slavcem Je torej pred vojno Imel veliko naloro, da Je po esl strani pripravljal politično sodelovanje slovanskih narodov v svrho medsebojnega osvobojenja po drugi strani ra Je s kulturno vzajemnostjo o mogočni njih duševno osamosvojitev In ohranitev.
Ker torej o slavizmu kot skupnemu boju za osvobojenje sedaj po državnem ttjedinjonjr slovanskih narodov ne more biti več govora, nastaja >prašanje ali se naj slavistični pokret kratkomalo zavrže In naj se slovanska politika partlkularlzlra na zaščito egoističnih Interesov posameznih slovanskih držav? Obenem nastaj i vprašanje, ali naj se s slovansko duševno skupnostjo ukine ln naj se na tem polju prepustimo neizbranemu vplivu vseh mogočih evropskih ln Izvenevropsklh kultur.
Mislim, da Je slavizem tako na političnem polju, kakor tudi na kulturnem še danes popolnoma na svojem mestu. Nasprotno, ravno časi, katerim gremo nasproti In ki narn prerokujejo, da se bo v bodoč-
nost razvil poostren političen ln gospodarski boj nam narekujejo, da se slavizma s pomlajeno silo oklenemo. Svetovna vojna Je dokazala, da se gotovi državni ln kulturni interesi ne dajo drugače zaščititi kakor z mogočnimi političnimi zvezami Tulik samostalnost slovanskih narodov se ne ko mogla vzdržati s samolastno silo, potrebovala bo pomoči In zvez z velikimi sosedi. Kaj Je bolj naravnega v tem slučaiu. kakor da se skuša ustvaril na političnem polju velik pokret. ki naj pripravi skupno zaš&fo slovanskih držav? Torej pokret, kolega Cltf naj bi bila zveza slovanskih držav srednje Evrope. Do tega gibanja bo prej ali sloi moralo prltl. O tem so si dalekovldrl pOli* tiki na jasnem. Brez take antante, slovanske državice, ki najbolj silijo na zapad. he bodo mogle obstati Če je pred vojno slavizem pomenil pokret za medsebojno osvp« bojenje slovanskih narodov, naj Je slavbnj* v današnjih časih skupno politično sodelovanje v svrho ohranitve državne samostaL nostl.
Tudi na kulturnem polju bo slavizem našel svoje nove, sodobne naloge. Bolj t» bolj se uvideva potreba duševne vzjeinrto-sti med kulturnimi narodi Gospodarstvo Itak ne more živeti brez mednarodnih veri, Poleg kulturne vzajemnosti med narodi pit se nahaja Še gibanje, ki gre na globino kullure, ki skuša Izklesati aamolastne vsd-bine, podajati duševne karakterje, nove narodne tipe. V kulturi ne gre samo za izj»-sojevanje ustvarjenih vrednot, pehamo tudi za lastnimi novimi, Iz naših duš PCgo-Jenlml In v njenih lastnostih vtemefienizol Ideali lepote In resnice.
Vzajemnost med slovanskimi narodi in kulturami bo obrodila bogate sadove, ona nas bo najbitrejše oplemenHa, ker nam ]• najbllžja In najdostopnejša. Tuje kul taft* neslovanske bi nas odtujevale od naše listne duše, M nam prehitro lzpreminjale lastni duševni obraz. Saj Je naša naloga, da zapadnim narodom nekaj novega pov^ mo, da skušamo oblikovati nov kulturni lik slovanskih narodov.
Slavizem bo oživel kot mogočno politično In duševno gibanje. Ko se bodo SSL vanskl narodi spomnili svoje notranje nature ln velikega poklica, ki Jim ga stavlja zgodovina v skupnosti svetovnih narodov, bodo postali kovači novih usod, slovanskih vrednot, samo njim lastnih, samo iz Mih Izvirajočih!
in, p
Pesimistična pegiian!« reparacilske komisije v Berlinu.
Berlin, 8. novembra. (Izv.) Več uglednih nemških politikov se je izjavilo napram novinarjem, da gledajo zelo pesimistično na pogajanja reparaeij-ske komisije z nemško vlado, V krogih ljudske stranke, kateri pripadajo v glavnem veleindustrijci, se je pojavila ideja carinske zveze med Nemčijo in Francijo. Francoski člani reparacijske komisi-
je ••o sprožili misel, da bi bila Francija pripravljena odpustiti Nemčiji vse reparacije, ako. bi Francija anektirala Porenje. Nemški politiki trdijo, da bi nastale velike politične komplikacije, SkO bi Francija to stvar resno predlagala, ker bi se ji protivilo tudi porensko prebivalstvo samo, ki bi ne videlo v te® nobene rešitve iz sedanjega položaja.
VELIKE VOLITVENE ZMAGE POLJSKIH NACIONALISTOV.
Varšava, 8. novembra. (Izv.) Izid parlamentarnih volitev še ni znan. Definitivni izid bo bržkone objavljen v petek, ker manjkajo še podatki iz več volilnih okrajev, kjer se je vršil hud boj med nacionalisti in vvitbševimi agrarci. V mestih so nacionali povsod odnesli veliko zmago.
NOV BAVARSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK.
Monakovo, 8. novembra. (Izv.) Na današnji seji deželnega zbora je bil dr. Knilling z 86 glasovi od 143 oddanih glasov izvoljen za min. predsednika.
MADŽARSKA FAŠISTOVSKA LIGA
Budimpešta, 8. novembra. (Izv.) Listi poročajo pod naslovom »Madžarska fašistovska liga« v desetih točkah obseženi program madžarskih fašistov.
SKUPEN NASTOP ANOLIJE IN FRANCIJE NA ORIENTSKI KONFERENCI.
Pariz, 8. novembra. (Wolff.) »Echo de Pariš« poroča, da je Poincare predvčerajšnjim poslal angleškemu kabinetu primeroma dolgo noto, v kateri izraža željo po skupnem sodelovanju v orientskem vprašanju in v vprašanju glede reparacij. Ta nota je predznak izmenjave mišljenj, od katere pričakujejo, da bo prinesla sadu. Kar se tiče reparacij je Poincare zopet predlagal uporabo produktivnih zastavnin v prid
zavezniškim upnikom.
BONAR LAW ZA SPORAZUMNO POLITIKO Z ZAVEZNIKI
London, 8. novembra. (Izv.) AgenCe Havas poroča:	Ministrski predsednik
Bonar Law je imel tukaj govor, v katerem je izrečno zavračal očitanja, M sta jih nedavno izrekla bivši ministrski predsednik Lloyd George in Chamberlain. Naglašal je, da je sedanji položaj resen ter da je ključ do položaja v Le-vanti ne leži v Carigradu, temveč v Londonu, Parizu in Rimu. Vodilna misel zunanje politike mora biti, delati sporazumno z zavezniki, ker bi nastala drugače popolna zmešnjava.
MUSSOLINI POTUJE V LONDON, PARIZ IN BRUSELJ.
Rim, 8. novembra. (Ižv.) Italijanski ministrski predsednik Mussolini bo odpotoval v London, Pariz in Bruselj, da se dogovori z ministrskimi predsedniki zavezniških vlad glede sodelovanja Italije pri orijentski konferenci. Rimkka »Tribuna« doznava, da bo Mussolini bržkone mogel prisostvovati ori jenriki konferenci v Lausanni.
UBOJ KOMUNISTIČNEGA UREDNIKA V SOFIJI.
Beograd, 8. novembra. (Izv.) Iz Sofije poročajo, da je pred uredništvom boljševiškega lista »Novaja Rosija* Ubij neznan atentator Aleksandra AgajcVa, urednika omenjenega -lista. Policiji se doslej še ni posrečilo prijeti morilca, ki ie pobegnil
Odgovor klerikalcem.
Klerikalce smo prav v živo zadeli ko smo razkrinkali njihovo iažnjivo naprednost in dokazali, da ]e bil klerikalizem od vseh početkov in je še danes skrajno reakoijonaren. Naših trditev klerikalci ne poskušajo izpodbiti, ampak so naslovili v včerajšnjem »Slovencu« na NSS članek, kjer iznašajo takozvane dokaze, da so se narodni socialisti pregrešili, ker nastopajo v »Jugoslovanski zajednici«, kateri pripada tudi dr. Ravniharjeva skupina.
Znano je, pod katerimi pogoji so se narodni socialisti priključili »Jugoslovanski zajednici«. Oklic »Jugoslovanske zajednice ljubljanskim volilcem označuje smernice, ki so merodajne za presojanje politične, gospodarske in socialne situacije v državi, smernice, ki nedvoumno določujejo udejstvovanje v paktu zapopadenih političnih skupin.
Program »Jugoslovanske zajednice« dokazuje, da niso narodni socialisti zatajili ne ene točke svojih načel in uveljavili vse tisto, kar je danes potrebno In mogoče izvršiti v dobrobit jugoslovanskega delavnega ljudstva in špeci-jelno ljubljanskega proietarijata. Tudi komunalni program, ki ga razglasi prihodnje dni »Jugoslovanska zajednica« bo dokazal, da je nova večina v ljubljanskem občinskem svetu odločena voditi najnaprednejšo komunalno politiko, tako napredno, da se jo lahko osvoji za svojo vsaka socialistična stranka. Vest narodnih socialistov radi priklučcnja k »Jugoslovanski zajednici« je čista, in ne jnore se jim očitati, da so se kakorkoli pregrešili proti svojemu razrednemu delavskemu borbenemu stališču.
Klerikalci se prav radi sklicujejo na to, da so v bivšem občinskem svetu narodni socialisti prav lahko shajali s klerikalci in da so bili narodni socali-Sti nasprotno v največji opoziciji proti JDS. Ponovno ugotavljamo, da ja bilo sodelovanje s klerikalci izredno težko m izjavljamo pa tudi lahko, da smo z JDS še v ravno takem načelnem nasprotju kot smo MU.
Ni nam potrebno in tudi ne bomo zagovarjati bivšega narodno-napredne-*a zastopstva na mestnem magistratu ljubljanskem. To, kar smo že enkrat izrekli kritike o njem, za nas obstoja še danes. Ootovo je pa tudi, da pri sedanjih volitvah v občinski svet ljubljanski ne nastopajo narodni socialisti z narod-OO-napredno stranko, ampak z »Jugoslovansko zajednico«, katere program odgovarja načelom narodno socialistične stranke.
Iz vidika ne smemo pustiti, da je bilo slučajno sodelovanje narodnih socialistov s klerikalci v bivšem občinskem svetu vse nekaj drugega, kakor pa skupen nastop s klerikalci pri volitvah na eni listi. Predvsem zato, ker bi zveza potrjena z volitvijo na eni listi pomenila priznanje klerikalcem, da so enakopravni komponenti med političnimi pogodbeniki. To pa narodni socialisti nikdar niso in ne bodo priznali klerikalcem iz enostavnega razloga, ker so proti klerikalizmu.
Da bo pa klerikalno stališče napram napredni Ljubljani še bolj osvetljeno, ne smemo tudi na to-le pozabiti:
Ko so klerikalci nastopali še pred vojno v Ljubljani brez maske, taki kot so v resnici, so se pokazali največje sovražnike ljubljanskega prebivalstva. Nismo še pozabili na čase dr. Šušteršiče-vega gospodstva, ko sta njegova eksponenta Štefe in Kregar pod zaščito deželnega odbora zavirala in onemogočala vsako delovanje občinskega sveta. Prav tako je takrat klerikalna SLS napovedala boj nasilja Ljubljani, kot ga danes napoveduje JDS, oprta na moč v državni centrali. Prav isto nasilje je to
bilo in neskončna hinavščina klerikalcev Je, če hočejo v včerajšnjem »Slovencu« pokazati svojo stranko, da je v tistem času trpela preganjanja, ko je sama preganjala cel napredni Živelj.
Klerikalci so spoznali, da ne dobe Ljubljane nikdar z nasiljem v svoje roke, najmanj pa danes. Zato so se po-služili ovinkov, da pridejo do svojega cilja.
Klerikalci so poslali v boj za pridobitev Ljubljane svoje takozvane krščanske socialiste, samo da bi zakrili svojo pravo firmo. Da so »krščanski socialisti« samo marijonete v rokah klerikalnih kapitarstlčnih mogotcev smo že ponovno dokazali. Klerikalnega slepomišenja mora biti v tem oziru za vsakega razsodnega človeka enkrat za vselej konec.
Zakaj se klerikalci potegujejo prav za prav za Ljubljano?
Klerikalci hočejo s svojo zmago v Ljubljani doseči najprej moralni vpliv na celo Slovenijo, da se Je najbolj izrazita napredna občina izrekla In priznala za katoliški svetovni nazor in cilje političnega klerikalizma.
Dr. Korošec, ki je danes brez vsakega vpliv v Beogradu, hoče s padcem Ljubljane v klerikalne roke, dobiti orožje, s katerim se bo pri vsaki priliki sklic;val, češ, vse je za menoj, tudi ponosna bela Ljubljana, tretja jugoslovanska prestolica.
Moralnim efektom se pa pridružijo tudi realni v občini sami za slučaj, če zmagajo klerikalci.
Klerikalci hočejo dobiti odločilen vpliv v mestnem šolskem svetu, ker nikakor ne morejo pozabiti časov, ko je cerkvena hijerarhija stegala svoje absolutistične prste nad usodo ljub'janske-ga šolstva in učiteljev. Klerikalci imajo šs vedno apetit, da bi ovirali razvoj našega svobodnega šolstva in ga namerili v pravcu političnega klerikalizma.
Klerikalci nimajo do danes med mestnimi uslužbenci, vsaj med vodilnimi uradniki ne, nobenega pristaša. S pomočjo svoje vlade na magistratu hočejo v mestno službo importiratl svoje agitatorje, posebno na vodilna mesta tako, da bi imeli vpliv na mestne uslužbence in Jih uvajali v klerikalne organizacije. Te trditve klerikalci kar nič ne bodo izpodbijali. V spomin jim kličemo samo njihove pretenzije na m. užitnin-ski zakup, mestno jamo, obrtni referat itd. — Kot je smešno, še ljubljanske mežnarje so hoteli napraviti za mestne uslužbence.
Klerikalni namen je tudi osušiti mestno blagajno za težke stotisočake. Tako so prišli že v bivšem občinskem svetu nad župana, da jim Izposluje sklep, da dobe za razne klerikalne dobrodelne (beri agitatorične) zavode v Trnovem itd. stotisoče mestne subvencije. Takrat se jim je načrt ponesrečil. Kako bi bilo sedaj v slučaju njihove zmage, ko imajo odločilno besedo, si vsakdo lahko misli.
Klerikalci so se tudi zakleli, da mora mestna občina voditi najostrejši boj proti »Sokolu«, organizaciji, ki je ponos Ljubljane.
Zaenkrat naj zadostujejo navedene ugotovitve o klerikalnih namerah z Ljubljano. 2e iz povedanega pa jasno sledi, zakaj narodni socialisti ne morejo imeti nobenih stikov s klerikalci. Jasno je pa tudi, zakaj so klerikalci najbolj besni na narodne socialiste. Zato, ker so doslej še vedno onemogočili klerikalne načrte in zato, ker se v svoji načelnosti niso hoteli lzpozabiti tako daleč Kot se 'r ambicijozni dr. Perič In politični skakavčki — komunisti
Na naslov oddelka za uk in vero
v Llubllani.
8. julija t. 1. je naš list s posebnim uvodnikom pozdravil ekskurzijo slovenskih abiturijentov v Srbijo. Takoj po izvršenem izletu smo razvili svoje misli o takih ekskurzijah, ker znamo ceniti njihov pomen, drugič pa, ker smo imeli že takrat čisto pravilne domneve, da vsa stvar ni odgovarjala intencijam državljanske vzgoje.
V nedeljski 255. štev. smo razpravljali v posebnem članku o naredbi ljubljanskega oddelka za uk in vero, ki poroča, da so delali slovenski abituri-jenti po Srbiji nečast slovenskemu Imenu. Temu nasproti stoji v 256. štev. »Jugoslavije« izjava slovenskih abiturijentov, ki jo Je podpisalo pet pooblaščencev. Vsi zainteresirani abiturijenti so danes visokošolci ali pa so že v javnih službah, zato moramo smatrati njih izjavo za popolnoma resnično in da se zavedajo, kaj so Podpisali.
Stvar je načelne važnosti za vso bodočnost, zato je potreba temeljite razjasnitve. Odredba naučne uprave in Izjava abiturijentov se krijeta v tem, da se je res mnogo, mnogo gostovalo, pirovalo in veseljačilo, vendar pravi Izjava ekskurzistov, da »varnostna oblast« ni imela z njimi opravka, iz Cesar bi bilo sklepati, da so označeni po-
ustavi prepovedano sramotenje tega ali onega naroda. Naše skromno mnenje je tudi, da bi gospodje profesorji ob takih prilikah prav lahko govorili v slovenščini, ker vemo, da je le prav malo Slovencev, ki bi govorili pravilno srbohrvaščino in si bo poštenjak Slovenec vedno lažje pridobil ugled med Srbi. Hlapcev in hlapčevstva tudi Srbi ne marajo.
Nadalje pravi izjava abiturijentov. »Preko očitka, da smo proti profesorjem, ki so se udeležili potovanja, nastopali skrajno ošabno itd., preidemo z mirnim srcem. Smo mnenja, da s tem zadostimo tovarišem, ki so morali prenašati netaktnosti nekaterih gg. profesorjev.« S to trditvijo je prizadet ves profesorski zbor, ki je potoval v Srbijo in vsa javnost upravičeno pričakuje, kaj porečejo v obrambo svoje časti.
Slovenska učna uprava bo še-le sedaj dobila pravi upogled v to misteri-jozno ekskurzijo in mi prav trdno pričakujemo, da jo po temeljiti raziskavi tudi javno pojasni. Učna uprava pa naj tudi svojo krivdo popravi v bodoče s tem, da poučne ekskurzije bolj smotre-no aranžira. Naša mladina naj ne hodi v Srbijo na pirovanje ali pa morda zato, da vidi, kaj dela vojaštvo po srbskih garnizijah, ob takih prilikah naj spoznava delo, trpljenje in kulturo naroda, ki je pomagal ustvarjati našo domovino. V alkoholu in alkoholiziranih govorancah ni naša rešitev. V to svrho bo treba v prvi vrsti temeljite izbere med mladino, a tudi med profesorji, da bodo res trezni in resni možje in ne morda — politični ekskurzisti.
Same obljube .. . !
sel v slučaju potrebe opravili sami med seboj, kar seveda stvari nič ne olepša. Abiturijenti tudi trdijo, da je tako razpoloženje zakrivila srbska gostoljubnost, slov. poslanci in razni vojaški krogi.
V ostrem nasprotju pa sta odredba in izjava v oni točki, kjer hoče odredba vso krivdo naprtiti potujoči mladini, izjava pa pravi, da nosijo precejšnji del krivde gospodje profesorji. Tukaj postaja zadeva zanimiva ter zapletena in potrebuje vsestranske razjasnitve od strani udeleženih profesorjev. Predvsem je gotovo, da je izdala šolska uprava svojo naredbo na podlagi referata tega ali onega profesorja. Iz izjave abiturijentov pa izvemo to-le dejstvo: »Omenjeni protesti, ki so enodušno odmevali od tovarišev vseh političnih prepričanj, se niso nanašali na obliko in jezik, temveč na klečeplazno vsebino govora prof R e i c h a v Ne-Rotinu, ki je s svojo dvoumnostjo vzbudil v navzočih vtis sramotenja in onečaščenja Slovenstva.« — Pričakujemo od pokrajinske uprave, da zadevo prof. Reicha natanko preišče in javnosti pojasni, če res eksistirajo taki slovenski profesorji brez nacijonalnega ponosa, ne glede na to, da j« tudi po
Situacijsko poročilo
o stališču vlade in političnih klubov napram resoluciji beograjskega kongresa vseh državnih nameščencev z dne 30. oktobra t. 1,
Ministrski predsednik P a š i č je deputaciji izjavil, da mora rešiti vprašanje drž. nameščencev, kot eno najnujnejših, vsaka in ne samo njegova vlada. V interesu državne uprave je, da se gmotni položaj vseh državnih nameščencev v okviru financijske možnosti izboljša. Naloga ministra financ je, da najde potrebno kritje za višje izdatke v zmislu resolucije kongresa.
Na predlog za zvišanje trošarine in proširjenje tega dohodka na ves državni teritorij, ministrski predsednik ni dal določnega odgovora. Zvišanje zemljiškega davka pa bi znalo po njegovem mnenju naleteti v skupščini na odpor. Vlada je pri najboljši volji pomagati drž. nameščencem, vendar pa mora računati z današnjim razpoloženjem skupščine, ki bo morala prevzeti glavno odgovornost, ako se rešitev vprašanja drž. nameščencev odgodi.
Šefi posameznih političnih klubov (prof. Moskovljevič za zemljo-radnike, dr. D u 1 i b i č za jugoslovenski klub, Miša T r i f k o v i č za radikalce, Ljuba Davidovič za demokrate) so deputaciji izjavili, da v polni meri uva-žujejo opravičenost v resoluciji obrazloženih zahtev in da bodo njihovi klubi
tako v zakonodajnem kot v finančnem odboru in v skupščini stali državnim nameščencem ob strani.
Samo popolna demisija kabineta bi mogla realizacijo naših zahtev odgo-diti. — Finančni minister bi moral priti pred finančni odbor s sprejemljivim predlogom o zvišanju davščin.
Predsednik skupščine dr. Edo Lukl-nič bo s+oril v naš dobrobit vse, kar je v njegovi moči. Čudil se je lojalnosti drž. nameščencev, ki že toliko ča*a trpe pod pezo draginjskih prilik. — Finančni minister dr. K u m a n u d i nima raz socialno stališče napram resomriji nobenih pomislekov, nad vse težavno pa se mu zdi vprašanje kritja. Glede predlaganega zvišanja trošarine si bo dal pred’ožiti sliko finančnega efekta od svojih referentov (šef budg. odelj. dr. Miko Jovanovič in načelnik generalne direkcije posrednih poreza dr. Robiček). Ukinjenje maksimiranja rodbinskih doklad za nižje državne uslužbence je možno. Uvesti pa seje moralo svoiečasno samo radi tega, ker so se specielno v Srbiji iz partizanskih razlogov spreiemali v državno službo povsem nekvalificirani poslužitelji z ne-razmemo velikim številom rodbinskih članov.
Delegacija bo zahtevala, da Jo finančni minister še enkrat sprejme.
Za Osredno Zvezo:
Lilleg 1. r.	Bekš	1.	r.
Politične vesti.
Socializem klerikalcev.
Klerikalci bi radi prišli do županskega stola na ljubljanskem magistratu. To je nesporno. Klerikalci so pa pri ljubljanskem volilstvu na slabem glasu še iz onih časov, ko je deželni glavar dr. Šušteršič, poglavar SLS poklical v občinski svet 10 Nemcev z namenom, da izvolijo klerikalnega župana. Načrt se je takrat ponesrečil, a slab glas o klerikalcih je ostal. Zato so si klerikalci sedaj cih. je ostal. Klerikalci so si sedaj nataknili socijalistično krinko, da bi jih vo-lilci takoj ne spoznali. Z retorično gesto bi se radi otresli tudi opravičenega o-čitka, da so po svojem svetovnem prepričanju nazadnjaki in nasprotniki moderne civilizacije. Zdaj pisarijo, da s članki proti klerikalizmu ne bo zgrajena niti ena hiša več in da s čitanjem teh člankov ne bo sit niti en delavec, uradnik in obrtnik. To je res zelo modro povedano, kar končno tudi vsakdo ve. Ve pa tudi, da teh hišic ne bo, ako pridejo enkrat na površje klerikalci. Zakaj skušnje iz zadnje občinske koalicije nas uče, da klerikalci, kadar so na površju, ne poznajo več ne delavca, ne obrtnika, ne uradnika, ako ni njihov pristaš. Tak je sociializem klerikalcev v praksi, kadar so pri moči. Tega dejstva ni mogoče spodbiti z nobenimi slikami naprednosti. Posebno še, ker je znano, da je klerikalna stranka socijalno delovanje dr. Kreka vedno po strani gledala in ga ovirala, kjer je le mogla. Dr. Krekova socijalna delovanja so izvirala iz njegove krščanske dobrodelnosti, kateremu je znala klerikalna stranka vedno zastaviti prave meje, da ni zašlo v socijalizera.
Naprednost in klerikalizem.
»Jugoslavija« je priobčila par sestavkov »o naprednosti in klerikalizmu«, ki so klerikalno gospodo pri »Slovencu« očividno zadeli v živo. Pisec omenjenih povsem objektivnih člankov, Verus, ki ie pred leti imel priliko klerikalizem prav od blizu spoznavati, nam sporoča, da je Najemal gradivo iz katoliških virov in da so vsi citati posneti iz latinskih originalnih papežkih incyk!ik, pismov in nagovorov, ki jih »Slovenčevi« naprednjaki lahko najdejo zbrane v knjigi katoliškega kardinala Schraderja pod naslovom: »Papež in moderne ideje«. Viri so torej popolnoma zanesljivi In se gospodom pri »Slovencu« v tem slučaju ne bo treba zatekati k nemškim protestantovskim brošuram ali celo k judovski literaturi Ce so
ukazi rimskih papežev, ki je najvišja učna oblast katoliške cerkve, veljavni in obvezni tudi za »Slovenčeve« katoličane ali ne, o tem se lahko pouče pri ljubljanskem škofu. Mi pa nimamo niti volje niti časa, da bi v tej zadevi s »Slovenčevci* mlatili prazno slamo, posebno, ker nam je znano, da je klerikalec dvoživka. Kadar je v brezmočni opoziciji, takrat je klerikalec »katoliški boljševik«, kadar pa je v vladni moči, je zopet zarit reakcijonarec, kateremu je socijalist ali komunist identičen s hudičem, ki ga je treba nečloveško preganjati in uničiti. Le odprite »Slovenca« in »Večerni list« iz leta 1920., ko je bila na vladi v Beogradu radi-kalno-klerikalna stranka (Protič-Koro-šec), v Ljubljani pa klerikalna vlada dr. Brejca, pa bodete našli pravo sliko klerikalne dvoživke. Sicer pa se še o priliki povrnemo na »Slovenčeve« slike kulturnosti, ki nikakor ne bodo vesele za naše klerikalce.
Shod JDS v šentpeterskem okraju.
JDS je priredila v torek zvečer svoj volilni shod v Zupančičevi gostilni na Ahacljevi cesti, kamor so prišli pristaši iz šentpeterskega, vodmatskega, dvorskega, poljanskega, šentjakobskega in poljanskega okraja, kakor tudi iz Šiške in Viča. Dobra vinska kapljica gospoda Zupančiča je privabila tudi nekaj drugih ljudi, ki se za shod sam niso dosti brigali. Bilo Je vsega skupaj od 50 do 60 poslušalcev. Med govorniki so se posebno odlikovali g. kandidat Josip Turk, Šimen Praprotnik in še neki drugi gospod z dolgo brado, katerega pa v gostem dimu ni bilo mogoče spoznati. Mora se reči da se ie občinstvo cel čas dobro zabavalo na stroške gospodov govornikov, ki so govorili o vseh mogočih in nemogočih rečeh in prebirali korespondenco dr. Trillerja iz prejšnjih let. Pri tem so seveda pozabili povedati, da so oropali mestno občino ljubljansko njene avtonomije in postavili vladnega komisarja na ljubljanski magistrat. Gospod Turk so v svojem »govoru« kričali venomer, da so se v demokratski stranki rodili in da v demokratski stranki mislijo tudi umreti. Poslušalci teh zagonetnih besed gospoda Turka niso mogli razumeti. — Neki hudomušnež med mesarji, ki gospoda Turka že iz prejšnjih volilnih shodov dobro pozna, je poluglasno med njegovim »govorom« omenil: »Zdaj nam bo pa zopet hladilnico obljubil«. To so tenkočutna ušesa gosp. kandidata Turka bistroumno aapopadla
in v prihodnjem stavku je bila hladilnica že mesarjem obljubljena. Mesarji so divje ploskali, ata Turk pa so zadovoljno mežikali in končali svoj »govor«.
Tudi predsednik demokratske organizacije za vodmatski okraj g. Šimen Praprotnik je imel tokrat zelo srečen dan. Ko je vstal, da bo govoril, se neki gospod sedeč pri peči oglasi: »Ježeš-na, zdej gauma mogl pa do jutr zutri poslušat«. Toda iznašel se je trik, s katerim se je ta nevarnost preprečila. Nekdo namreč predlaga, naj mu začno kmalu ploskati. Zakaj g. Praprotnik je navajen, da se na tak viden uspeh svojega govora vedno vsede. Rečeno, storjeno. In ko mu po par minutah začno nekateri živahno ploskati, se g-predsednik Praprotnik spoštljivo prikloni in sede. Tako je bilo konec njegovega govora. Nato je govoril še gospod z dolgo brado, ki pa ni imel take sreče prejšnjega govornika. Poslušalci so ga že res vsi nejevoljno prenašali in kričali: »Dost je, nehaj!«,' nakar je gospod govornik končal z besedami: »No bom pa nehou, pa si preberite poglavja v »Jutru« s tega in tega dne na tolk in tolk stran«.
Prijazni gostilniški lokal le bil i?ti večer nenavadno zakajen od močnih viržink, tako da je bilo res težko spoznavati posamezne JDS pristaše. Kadilo pa se je zaradi tega toliko, da so mogli gospodje govorniki kričati med navzoče v gostem dimu: »Demokrati smo sami politično čisti in neomadeže-vani možje, s katerimi se dr. Ravnihar-jevi pristaši niti od daleč ne morejo primerjati.« Nekdo iz množice je pri tej priliki neprevidno omenil, milijone iz Jadranske banke, delnice premogo-kopne družbe in izvoznice za Jajca.
Neki usnjar bi bil kmalu tepen, ker se ni strinjal Z izvajanji demokratskih govornikov. Pripomniti je Še , da je na koncu demokratske zabave nastal velik hrušč, psovke, kakor verižnikl smrkovci, barabe in goljufi so letele vse vprek in ob splošnem prepiru Je policija postavila demokrate na cesto. To je resnična zgodba o demokratskem shodu na Ahacljevi cesti v gostilni pri Zupančiču.
Hrvatski pokrajinski namestnik.
Prejšnji teden je novi zagrebški nadzornik policije Boško Pavlovič imel oster nastop v redakciji »Hrvata«, ker je z orožjem v roki hotel braniti svojo napadeno čast Iz tega se Je razvila afera, v katero je posegel tudi pokrajinski namestnik Demetrovlč s pismom v »Riječi«, v katerem se je na splošno začudenje tako daleč spozabil, da je javno izjavil, naj javni organi v skrajnih slučajih tudi z orožjem v roki branijo svojo čast. V drugih državah privede seveda tak pogrešek visokega javnega funkcijonarja takoj do njegove demisije. Pri nas se bo morala tozadevno Izvršiti v parlamentu interpelacija, ki bo izzvala razpravo ter odločila o tem, ali naj pemetrovič ostane še nadalje na svojem mestu. Demokratski levičarji zahtevajo, da se Demetrovlč odstavi, čemur se upira Pribičevič, ki je njegov osebni prijatelj in ki se dobro zaveda, da je Demetrovič glavni steber hrvatskih demokratskih desničarjev.
Gospodarstvo
OBČNI ZBOR KMETIJSKE DRU2BE ZA SLOVENIJO.
Včeraj ob 10. dopoldne se je vršil v veliki dvorani Mestnega doma občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo. Udeležila sta se poleg delegatov vseh podružnic tudi minister za poljedelstvo g. Pucelj in zastopnik oddelka zg kine* tijstvo, g. Sancin. Predsednik Kmetijske družbe g. Gustav Pirc je v otvoritvenem nagovoru pozdravil navzoče i® se spominjal za Kmetijsko drufi?o zaslužnih mož, med njimi zlasti upravitelja drevesnice g. Urbančiča, ki Je n®" izmerno koristil družbi z svojim 35 le*" nem nadvse požrtvovalnim delovanjem. V svojem govoru je predsednik omenjal vse panoge, v katerih je tak® uspešno delovala Kmetijska družba >° pa bodoče njene naloge. Za njim je t0" voril, živahno pozdravljen, g. minister Pucelj, ki je pozdravil zborovalce v imenu centralne vlade. Nato Je P®d»* družbin tajnik g. inž. Rado Lah lZČriP110 poročilo o delovanju glavnega odbor*1 v letu 1921. Družbin proračun Je bil s®* glasno sprelet V zadevi povišanj* u~~ nine se je razvila precej ostra ddbeta, pri kateri so nastopih zlasti klerikalci proti povišanju, vendar so s svojim tipredlogom propadli, in je bil spr^r predlog centralnega odbora, da ** *r' ša udnina na 20 Din, od katerih d®° podružnice po 5 Din, ostalo pa dnw■ za izdajo strokovnega lista »Kmetov
Nato so se vršile volitve nelc^tca udov glavnega odbora. Za predse«®^ je bil ponovno enoglasno izvoljen sedanji predsednik g. Gustav odbornike so bili izvoljeni S®* . m«. Zupančič, Jan, Brenčič, dan in Žtngnbafr. DoSto ^ -
^njskih podružnic izvoljeni sami naprednjaki, so postavile podružnice iz Štajerske, v glavni odbor klerikalce.
+ Tovarna čokolade v Mariboru. fakor se nam poroča iz Maribora, jj*tanavlja tam g. Zalokar tovarno čokolade, ki bo opremljena z najmoder-OejSimi stroji tvrdke Lehmann. Tovarna •atera bo proizvajala mesečno 15 ton čokolade, začne obratovati v januarju. Uotovo razveseljiv pojav v naši mladi razvijajoči se industriji.
+ Dobava lepenke, bencina in soli. Uprava državnih monopolov v Beogradu razpisuje na dan 13. novembra t. 1.
11. uri dopoludne v pisarni upravnika državnih monopolov v Beogradu ofertalno licitacijo glede dobave 80.000 k« bele lepenke (kartona), na dan 20. Oovernbra 1.1. ob 11. uri dopoludne ofer-tolno licitacijo glede dobave 60.000 kg bencina, na dan 29. novembra t. 1. ob 11. uri dopoludne ofertalno licitacijo Hlede dobave 30.000 ton kamene soli in ®a dan 30. novembra t. 1. ob 11. uri do-Mudne ofertalno licitacijo glede doba-
ve 32.000 ton morske soli. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki o pogojih itd. je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
4 Odredba finančnega ministra o carinskih posredovalnicah. Finančno ministrstvo je odredilo, da smejo imeti carinski posredovalci svoja podjetja samo v enem kraju. Ta odredba je bila izdana zaradi tega, ker mora po zakonu carinsko deklaracijo podpisati in predložiti lastnik ali od njega pooblaščeni cai inski posredovalec, kar pa je nemogoče, ako se posredovalec ne nahaja na kraju, kjer je carinarnica. Vsi carinski posredovalci, ki so imeli dosedaj svoje poslovalnice istočasno v različnih krajih kraljevine, morajo predložiti do ko ica t. 1. generalni direkciji carin izjavo, v kateri morajo označiti ono carinarnico, pri kateri bodo nadalje izvrševali svoj poklic. Trgovske firme, akcijske družbe in agenture morejo svoje pesie vršiti tudi pri večih carinarnicah, morajo pa tedaj imeti v vsakem kraju posebnega pooblaščenega carinskega posredovalca.
Dnevne vesti.
— Podraženje tobačnih izdelkov. Pokrajinska monopolna uprava v Ljubljani objavlja: Uprava državne monopolne oblasti je na podlagi sklepa uprav-®eg« sveta samostojne monopolske Uprave in ouobrenja finančnega ministrova z dne 4. junija t. 1. določila nove Sene za tobačne izdelke, ki so stopile Včeraj 8. novembra v veljavo. Cene tobaku so sledeče: Rezani tobak: a) najtanjši turški tobak a 100 gr, kg prej 250 L), sedaj 400 D, b) najfinejši hercegov-*kl a 100 gi, kg prej 160 D, sedaj 300 t), c) fini lurški v zavojčkih (25 gr) kg Prej HO D, sedaj 360 D, d) fini lierce-tovinski US gr) kg prej 120 D, sedaj 200 D, a) srednje fini turški (25 gr) kg Prej 75 D, sedaj 100 D, f) najfinejši ogrski kg prej 60 Din, sedaj 75 D, g) domači dunan kg prej 50 D, sedaj 60 D, donavski k? prej 50 D, sedaj 60 D. — Cijcarele:	a) makedonske špecijalitete
dtStra (iOuO kom.) prej 500 Din, sedaj D, b) makedonske špecijalitete OCOO kom) prej 325 D, sedaj 450 D, c) Narenta (1000 kom.) prej 450 D, sedaj 600 D, d) egiptovske (1000 kom.) prej D, sedaj 450 D, e) Moeris (1000 kom.) prej 250 Din, sedaj 350 D, f) da-&ien, prej 150 D, sedaj 270 D, g) šport Prej JJll D, sedaj 150 Din, h) ogrske prej 8C D, sedaj 100 D, tobak za pipo 76 D.
— Pobijanje draginje. Naša država se je silno zavzela za pobijanje draginje. Trgovci imajo pač najlepši vzgled Pri upravi državnih monopolov, ki pobija draginjo tudi s tem, da je pred par dnevi povišala monopolno takso na Vžigalice, (ki vsled tega sigurno ne bo-<0 cenejše!), sedaj pa tudi cene tobaku. Lepo mnenje o vrednosti dinarja si mora ustvariti tujec, ko Čita, da <Unar raste — država pa cene mono-»olskih predmetov povišuje!
— Predavanje o izvozu vina se bo Vrlilo v Metliki v nedeljo dne 12. t. m. Ob 9. uri dopoldne. Predava ravnatelj 8kallcky.
— Zikovci v Krškem. Goralni kvartet Zika (sedaj Čehoslovaški kvartet) Priredi dne 11. t. m. ob pol 8. uri zvečer v tukajšnji sokolski dvorani koncert, za katerega vlada v Posavju ve-Skp zanimanje.
— Slovenjgradec. Na razna povpra-ievanja in netočne objave po pratikah «• daje občinstvu na znanje, da se vrši letošnji Elizabetni sejm v ponedeljek, dne 20. novembra, ne pa na dan pred Sv. Markom, kakor je objavljeno po Pratikah.
— Legitimacije za nabavo inozemskih plačilnih sredstev. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja aradno: Generalni inšpektorat ministrstva financ opozarja z razpisom z dne 31. okt. 1922 J br. 20.138 dodatno k odločbi z dne 29. sept. 1922 J br. 16.364 (Ur. list št. 106/329 ex 1922) vse one ki imajo potrebo za legitimacije, s katero bi mogli mesečno nabavljati ino-fcozemska plačilna sredstva v svrho Vzdrževanja študentov, bolnikov ali pa sorodnikov, da. kot dokaz potrebe za legitimacijo priložijo prošnji potrdila dolskih oblasti, sanatorija ali zdravnikov, oblasti kjer se nahajajo sorodniki 1® koliko časa ostanejo. Legitimacije ** bo moglo dobiti le na osnovi teh dokazov, medtem ko se potrdilo naših Policijskih ali občinskih oblasti ne bo ®&iatralo kot dokaz.
—• Urad Ljubljanskega velesejma je '2dai o priliki II. Ljubljanskega velečima, ki se je vršil letos od 2.—11. SePt oficijclni katalog. Ta katalog je praktično sestavljen po branšah
ter
ie najboljši priporočnik vsem trgovcem in obrtnikom pri naročevanju j^Sa, ki ga rabijo za svoje obrate. Pa J^di sicer bo vsak konsument našel v e,n katalogu najcenejše vire nakupovanja vseh svojih potrebščin. Tvrdke, *1 so se udeležile letošnjega velesejma, ?o vse prvovrstne in nudijo najboljše blago, tako da je kupec siguren, da nc «o dobil samo najcenejše ampak tudi boljše blago pri teh tvrdkah. Kata-
= Umrla je v torek na Poljanski cesti št. 54 gdč. Fanči Ivanc, stara 22 let. Pogreb se vrši danes ob 4. uri popoldne. Naj počiva v miru!
a** Kino »Tivoli« predvaja od 9. do 12. novembra grandiozno dramo »Strašne noči«, povzeto iz življenja. Sodelujejo samo prvovrstni filmski umetniki. Od 13. do 15. novembra nastopi prvič v Ljubljani na vseh svetovnih kinogledališčih priljubljeni ameriški komik Chaplin v filmu »Boytler contra Cim, ti«.
= I<ino »Ideal« predvaja prihodnjo soboto, nedeljo in pondeljek film »Ku-manovske proslave«. Film je izvanredno dobro uspel in je zelo zanimiv. Obisk se vsakemu zavednemu Jugoslovanu mora le priporočiti. S pon-deljkom t. j. 13. t. m. se prične predvajanje modernega amerikanskega filma »Rawden — modri plamen«. V tem filmu so posnetki krasnih pokrajin in po-jasnuje celo življenje prostega Američana. V glavni vlogi igra Amerikanec W. S. Hart.
= C. MUjutln Širca je izstopil iz uprave našega lista.
Maribor.
log se dobi v Ljubljani v Uradu Ljubljanskega velesejma in v sledečih knjigarnah: Jugoslovanska knjigarna, Pred Škofijo; Giontini, Mestni trg; Schwent-ner, Prešernova ulica; Narodna knjigarna, Prešernova ulica; Turk, Dunajska cesta; Kleinmayer & Bamberg, Aliklošičeva cesta. Izvod stane 7 Din in mu je priložen tudi najnovejši in najnatančnejši načrt mesta Ljubljane. S tem, da si kupite ta katalog, prihranite si nmogo dopisovanja in visoke in drage poštnine. Segajte po njem, dokler ga je še kaj v zalogi.
— Zadruga mesaiev, klavcev In prekajevalcev za politična okraja Kranj in Radovljica nas naproša za objavo sledeče notice »Mesarske preizkušnje za pomagalce se vrše 17. novembra 1922. Priglasiti se je najkasneje do 13. novembra 1922.
— Tatvina. Dne 7. t. m. je neznani uzmovič v odsotnosti J. Jurmana na Viču odprl s ponarejenim ključem njegovo stanovanje ter mu vzel precejšnjo vsoto denarja.
— Tatvina jabolk. Na Babni gori pri Dobrovi je bilo večim posestnikom od neznanih storilcev pokradenih mnogo jabolk. Pretekli teden pa so zasačili na Babni gori nekega voznika iz Viča, ter z njim dva ptička tudi iz Viča, ki so naložili v nekem grmovju, okoli 400 kg jabolk. Kmetje so uzmoviče ovadili.
— Zasačeni. Pred nedavnim časom smo poročali, da je bilo Ivanu Slabetu ccstarju na Brezovici ukradeno 22.000 kron vredno motorno kolo. Sedaj izvemo, da so kolo ukradli štirje vagabundi in sicer Štefan Turnšek, Jernej Koritnik, Ivan Dolinšek in Franc Volaj. Kolo so prodali nekje v Šiški za 1200 kron. Štiriperesno deteljico ima že policija pod ključem.
— Vlom, V Vodicah so dne 6. t. m. neznani storilci vlomili v stanovanje posestnika Alojzija Gotarja in odnesli obleke za 2550 kron.
— Velik požar. V petek 3. novembra je na Videžu pri Slovenski Bistrici začelo goreti v hlevu posestnika Andr. Juga. Ogenj se je tako hitro razširil, da je bilo mahoma celo poslopje v ognju. Zgorela je vsa krma, stelja, mnogo poljskega orodja in deset glav goveje živine. Domači so skušali gasiti in pri gašenju se je gospodarjev mlajši brat zelo težko ponesrečil. Skupno škodo cenijo na poldrugi milijon kron.
— Ogenj. V skladišču trgovca J. Kastelica v Novem mestu je pretečeno nedeljo izbruhnil požar. Skladišče, napolnjeno s »suho robo« je pogorelo popolnoma. Škoda se ceni nad en milijon kron.
— Nesreča na lovu. Lovec Alojzij Prernru je na nekem lovu tako nesrečno obstrelil solovca Antona Bernjaka, da je ta vsled zadobljenih ran umrl v bolnici v Murski Soboti
Martinov večer priredi narodno železničarsko glasbeno društvo »Drava« v soboto dne 11. novembra t. 1. v vseh prostorih Narodnega dma v Mariboru s sodelovanjem vseh društvenih odsekov. Na vsporedu petje, godba, šaljivi nastopi, ples. Vdcpnina 5 Din. Solidna in dobra postrežba zasigurana. Narodno občinstvo se vabi najuljudneje na to prireditev.
Vojn? oškodovanci za mesto Maribor in okolico, se ponovno pozivajo, da pieciložijo tozadevne prošnje tekom 8 dni v tajništvu NSS. Grajski trg štev. 1. Posebno se pozivajo oni, kateri so že maja meseca t. 1. v restavraciji Maribor izpolnili obrazce vojne Škode in neoverovili s pričami, da pridejo takoj po imenjene obrazce in jim preskrbe podpisa dveh prič, kajti brez podpisa prič so obrazci neveljavni.
Idealen socljalnl demokrat. Celjska policija je v soboto 4. t. m. aretirala bivšega tajnika v soc. dem. okrožnem tajništvu v Celju Edo Mlinarja, ker je precej globoko posegel v razne blagajne ter porabil precej tisočakov zase. Oddali so ga celjskemu okrožnemu sodišču.
Dvamesečno deževje je oviralo vse stavbno delo. Zgradba »Zadružne banke« in hiša »Štedionice« bi morali biti do zime pod streho, pa ne bo nič, čeravno delajo po dnevi in po noči ter tudi ob nedeljah, kadarkoli vreme količkaj dopušča. Le centralna banka je mogla dokončati povišanje svoje hiše v Maistrovi ulici, ker so privzdignili streho, ter so bili delavci na ta način zava rovani proti dežju.
Celje.
raznovrsten. Cisti dobiček gre v prid CMD.
Obsodbe radi navijanja mesnih cen. Pred celjskim okrožnim sodiščem so bili obsojeni radi navijanja cen sledeči celjski mesarji: Woisk Adolf na 1 teden zapora in 1000 Din globe; Fridrih Ivan na 48 ur zapora in 100 Din globe; Leskovšek Ivan na 4 dni zapora in 200 Din globe; Lapornik Ivan na 4 dni zapora in 200 Din globe. Zadnji trije so bili, kakor smo poročali, šele pred kratkim obsojeni radi istega de ikta na tri tedne zapora ter 1000 do 2500 Din globe. Mesarji so se izgovarjali na velike režijske stroške. Izvedenec pa jim je dokazal, da njih zagovor ne velja. — Istočasno sta bila obsojena še mesarja Ivan Kolar iz Št. Jurja na 3 dni zapora in 300 Din globe, ter Rogi Franc jz Šoštanja na 48 ur zapora in 300 Din denarne globe.
Morilec Schrott, ki je v Zagrebu pri krojaču Stipetiču umoril dva pomočnika in pokradel mnogo blaga, je tisto blago prodajal tudi po Celju dne 21. oktobra. Več krojačev je kupilo precej tega blaga, katerega je sedaj policija zaplenila.
Močna slana je padla v pondeljek in v torek zjutraj. Pomorila je še tisto listje na drevju in cvetje v vrtovih, kar ga jc še bilo. Dnevi so lepi in solnčni, toda hladni.
Sodavičarsko obrt je pričel v Celju izvrševati g. Fr. Rogelj ra kralja Petra cesti v hiši gostilne »Branibro«.^ G. Rogelj se je prselil v Celje iz Vrhnike.
vokalni, temveč tudi orkestralni kom* poziciji. Domačih orkestralnih del, kakor vsakdo dobro ve, nam najbolj pil* manjkuje. Notni materijal za te konce« te si namerava Zveza nabaviti polago-ma iz Čistega dohodka koncertov ter s pomočjo naših kulturnih in denarnih zavodov. Omenimo naj le le, da zaslull idealna požrtvovalnost sodelujočih članov kr. opernega orkestra, kateri v ta kulturni namen kljub mnogi in naporni službi radevolje žrtvujejo SVOJ prosti čas, največje priznanje glasbo ljubeče-ga, ljubljanskega občinstva.
Gostovanje gospe Ade Poljakov«. Gospa Ada Poljakova, ki gostuje v naši operi v soboto dne 11 t. m. kot Madame Butterfly, je nastopila koncem decembra 1921. leta na koncertu berlinske filharmonije pod vodstvom slavnega dirigenta Nikiša. Pela je arije RlmskH-Korsakova, Musorgskega In drugih ruskih avtorjev s spremljavo tamoSnjega velikega orkestra. Glasbeni kritiki berlinskih listov so pisali o tem njenem nastopu poročila, polna hvale in navdušenja za njeno odlično umetnost. Njett glas so imenovali dražesten in njeno .1*» vajanje povsem zrelo in dovršeno. Njen sopran je jasen, gibčen, fin in voluminozen, legato prekrasen, barva glasu zvonka in ušesu nad vse blaga in prijetna.
Pokrajina.
Premestitev. Iz Zagorja je premeščen v Rajhenburg rudniški obratovod-ja gosp. ing. Klotz, ki je kot strokovnjak in kot zaveden Slovan bil med rudarji in prebivalstvom splošno priljubljen. Premestitev se je baje izvršila na pritisk tukajšnjega ravnatelja, ki je rodom Madžar.
Društvene vesti«
Društvo »Atena« prične z damsldta
oddelkom telovadbo v četrtek, dne 9. nov. t 1. ob 7. uri zvečer v telovadnici I. drž. gimnazije. Pouk se bo vrSil vsak torek in Četrtek od 7. do 8. ure zvemft. Nove prijave se sprejemajo med vadno uro.
Ljubljana.
— Cirllmetodarji, pozor! V soboto 11. t. ni. zvečer se vrši v kolodvorski restavraciji običajno »Martinovanje*, katerega priredi Šentpeterska podružnica sv. Cirila in Metoda. Letošnji Martinov večer bo nudil čisto novo, izredno posebnost. Sviralo bo namreč 8 godcev, sami bratje in sestre, od katerih je najmlajši star šele 8 let. Godci so otroci zavednega Slovenca in našega rojaka g. Dolničarja s Pragerskega. Za zabavo je na splošno izvrstno preskrbljeno. Pristen cviček, okusni krofi, mastna goska, vse to pa še za povrh. Ker je čisti dobiček tega večera namenjen v korist družbi sv. Cirila in Metoda, se vsi rodoljubi najtopleje vabijo. Začetek ob 7. uri zvečer.
= Znižanje cen jedilom v ljubljanskih gostilnah. Na posredovanje oddelka za socljalno politiko pokrajinske u-prave v Ljubljani so znižali ljubljanski gostilničarji cene jedilom za približno 12 odstotkov. — (Monopolna uprava pa je zvišala cene tobaku še več ko za štirikrat toliko procentov. Op. urj
Napeljava falske elektrike zadnji čas lepo napreduje. Svet, po katerem bo tekel daljnovod, je izmerjen ter v gozdovih napravljen že 10 metrov Širok presek. Daljnovod prihaja v smeri iz Vojnika na Cfet za hribom sv. Jožefa čez Stari grad v dolino Savinje. Sedaj navažajo tudi gramoz za cementne podstavke. V Celju bo zgrajen velik transformator. Upajo da bo upeljava gotova do prihodnjega leta. Potem bo mestna elektrarna lahko oddajala tok v neomejenih količinah.
Še dve razpuščeni nemški društvi v Celju. Ker ne odgavarjate več pogojem svojega pravnega obstoja, sta se razpustili v Celju nemški društvi: »Verband deutschvdlklscher Gehilfen Cellic und Umgebung des Bundes deutscher Arbei-ter Germania«, dalje »Ortsgruppe Cilli des deutschen National-Handlungsge-hilfenvereines in Wien«.
Ljudsko vseučilišče v Celju. V pondeljek je imel na našem ljudskem vseučilišču zanimivo predavanje g. nadučitelj Bizjak. Povedel nas ie v kraljestvo številk od milionov do centeziljonov in še dalje, ter nam razlagal zanimivosti t/ tege. številčnega kraljestva. Predavanje. ki je bilo vseskozi zanimivo, se je nanašalo na lanska predavanja g. nad-, učitelja »o potovanju po nebu«. — Opažati je zadnji čas, da zanimanje za ljudsko vseučilišče ni več tako veliko, kakor je bile lansko leto. Obisk predavanj je le rrednji in se pri predavanjih posebno pogrešajo delavski sloji, ki so lani predavanja pridno obiskovali. Naloga strokovnih organizacij bi bila, da bi zopet poživele zanimanje med delavstvom za to važno kulturno inštitucijo, ki ie v prvi vrsti namenjena delavskim slojem.. Ni dosti, da je kdo samo član ljudskega vseučilišča in da plača tistih par dinarjev članarine, potrebno je tudi, da pridro in z zanimanjem obiskuje prirejena predavanja. Tudi gg. Predavatelji gotovo raje predavajo polni dvorani nege praznim klopem. — Prihodnje predavanje se vrši v pondeljek 20. novembra.
Martinov večer priredi v soboto 11. novembra ob 8. url zvečer v veliki dvorani Narodnega doma ženska Clril-Me-todova podružnica v Celju. Večer se vrši pri pogrnjenih mizah in ie spored
Sokolstvo.
Sokolsko društvo v Ljubljani. (Narodni dom) priredi za svoje zlasti po vojni vstopivše članstvo obvezno sokolsko šolo. Ciklus predavanj iz zgodovine in organizacije Sokolstva ln telesnih vaj, o sokolski ideji in dr. naj vsakemu obiskovalcu razjasni pojme o temeljih, na katerih je zgrajena mogočna stavba sokolske organizacije. — Prvo predavanje: O ustanoviteljih Sokola Jindiicliu Fiignerju in dr. Miroslav Tyr-šu bo ob 57 letnic smrti prvega sokolskega staroste v torek 14. t. m. ob 8. uri zvečer na galeriji telovadnice v Narodnem domu. Zdravo l — Prednjački zbor.
Sokolsko društvo Ljubljana II. priredi za svoje člane in članice, ter po njih upeljane goste dne 18. novembra olj 8. uri zvečer družabni večer v salonu gostilne »Pri Mraku«, na Rimski cesti.
Gledališče in glasba.
I. smfonlčnl koncert »Zveze godbenikov za Slovenijo«. Ponovno opozarjamo, da je začetek koncerta v petek zvečer točno ob 8. uri. Predprodaja vstopnic je v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulica št. 8. Vstopnic je še dovolj na razpolago. Skrb Ljubljančanov Je, da napolnijo dvorano do zadnjega totička ter s tem dokažejo, da se zavedajo pomena takih prireditev. Zavedati se tudi morajo, da bode Zveza prišla le z njihovo gmotno pomočjo do zaželje-nega, stavljenega si cilja. V današnjih časih prirejati sinfonične koncerte v tolikem obsegu, v resnici ni malenkost, kajti veliki režijski stroški iste malodane onemogočajo. Kakor je bilo že omenjeno, namerava Zveza v tej koncertni sezoni proizvajati več modernih slovanskih veledel, mojstrov:	Novak,
Suk, Glasunov, Borodin, Skrijabin, Ma-lišovsky itd., ter nekaj naših domačih novosti. Gre se tu za mojstrska slovanska dela, katera pri nas poznamo kvečjemu po imenu. Potom teh koncertov upa Zveza vzbuditi v nas zanimanje za slovansko moderno glasbo ter neposredno vplivati na naše mlade talente, katerih nam sigurno ne manjka, da se bodo Isti z interesom posvetili ne samo
JNAP »Jadran« vabi vse svoje «$tvo na sestanek, v četrtek, 9. nov. no ob 20. uri v društveni Čitalnld. Dnevni red: a) debata o paktu »Jadrana« C »Jamišičem«, b) sekcije v »JadrfintH. Važnost sestanka zahteva polnoitevfl*ai udeležbo. Odbor.
J. A. D. »Triglav« v Ljubljani je tort svoj semestralni občni zbor v soboto dne 28. oktobra 1922 v zbornici ljubljanske univerze. Društveno delo je bfl* vsled primanjkovanja gmotnih sted-stev in društvenih prostorov sicer celo otežkočeno, vendar se je društvo s pomočjo nekaterih požrtvovalnih starej-šin kmalu gmotno opomoglo, vprašanje društvenih prostorov pa bo v kratkim rešeno. »Triglav« v Ljubljani, ki Je ob svoji ustanovitvi imel 36 članov. Šteje danes 84 članov. Na občnem zboru se je sklenilo ustanoviti v društvu začasno kulturni, pevski in sokolski odsek. — Prvi debatni večer se vrši v petek dna 10. novembra t. 1. o društvenem programu in o predlogih, ki pridejo na dnev ni red na »Triglavanskem zboru« v Mariboru dne 3. februarja 1923. Društvo priredi v kratkem v spomin pred deso-timl leti umrlemu svojemu častnenM članu, nepozabnemu pesniku Antona Aškercu, Aškerčev večer s primernim programom; čisti dobiček tega večera naj bo namenjen postavitvi Aškerčevega spomenika.
Šport in turistlka*
1. K. Skala. Važen sestanek se vrši v sredo 15. t m. v magistrat« po* svetovalnici (in ne v petek 10. t m.) ob 20. uri. Točna in zanesljiva udeležba dolžrost! — Odbor.
Turlstovskl klub »Skala« v Ljubljani. V nedeljo dne 12. t m. priredita T. K. Skala v Ljubljani in bohinjska družnica na Jesenicah ob 14. uri v restavraciji »Mesar« zborovanje v svrho dogovora s prizadetimi člnitelji kako najhitreje pospešiti tujski promet, zimski šport in alpinizem na Gorenjskem. Vabilo se vsi Interesenti na ta sestanek — posebno oni i2 radovljiškega in kranjskogorskega okraja.
Pletene jopice
rokavice, nogavice
no nalil lati pri: iljinltoMna.iK.Soss,
Ljubljana, Mestni trs 19.
Nosile zaradi n j ihovih velikih rednosti
a ti č uk>pol-j>efnik«^4n po f -.plule
Tajinstveni merilec deklet.
(Nadaljevanje.)
Kot da hočejo dejstva potrditi njene misli, so se v tem trenutku zaslišali v veži težki koraki odhajajočih policistov. Hitro kot veverica je smuknilo dekle k vratom ter jih opazovalo skozi podobno luknjico, kot se je nahajala v vratih vežne sobe. Videla je, da niso odšli vsi, temveč da se jih je nekaj skrilo po raznih kotih pred hišnimi vrati, tako da so neopaženi lahko dobro videli vsakega človeka, ki bi prišel iz hiše. Hitro je zaklenila sobo in odšli po stranskih stopnicah v prvo nadstropje,
»Pst — pst!« je tiho zaklicala. »Odšli so!«
Tiho, brez najmanjšega šuma, se je v temnem hodniku odmaknil kos stene. Iz odprtine je stopil maskiranec, kateremu ie za petami sledil Jim.
»Gospod, iti morate preko dvorišča in pri stranskih vratih na zadaj ležečo uličico« je šepetalo, dekle, katero je do temena oblila rdečica. »Pred glavnimi vrati stražijo policisti.«
»Ali so te izpraševali radi našega skrivališča, ljubi otrok?« Je vprašal maskiranec.
»Da,« je žalostno odgovorilo dekle. »Nekaj časa ne smete prihajati več k nam!«
»Pa pozneje zopet!« je odgovoril ponosni mož. »Zaenkrat »I bomo pač morali poizkati kako drugo skrivališče za naše sestanke.«
Prijazno je pozdravil dekle, potem pa z Jimom urno odšel pri zadnjih vratih na dvorišče in preko njega pri stranskih vratih na prosto. Tu je za trenotek obstal.
»Jim, vi pridete jutri zvečer v VVliitechaplel«
»Kakor zapovedujete gospodar.«
»Preoblecite se v policijskega stražnika. Tako boste najvarnejši, ker tudi na pristaniške delavce postaja policija že pozorna. In tukaj imate pismo, katerega oddajte jutri zjutraj na pošti. Dobro poslušajte: jutri zjutraj!«
»Zanesite se name gospodar!«
Tajinstveni mož z masko je zginil v temo. Nehote se je Jim pod neko cestno svetiljko ozrl na adreso. V markantni pisavi je bral:
Policijsko ravnateljstvo londonska
Potrkal je. V notranjosti je zazvenel srebrn glasek: »Prosto!«
Clliford je stopil v sirčmašno podstrešno sobico. Pohištvo je bilo skrajno revno in pomanjkljivo, toda vse je bilo popolnoma čisto in v redu. Pri mizi je stalo vitko dekle, ki se je dvignilo pri Cllifordovem vstopu z enega sedežev. Nekoliko kosov nedogotovljenega perila na mizi je kazalo, da se ubija lepa stanovalka podstrešne sobice z utrudljivim šivanjem. Ker res lepo je bilo mlado dekle kljub bledemu obrazu in siromašni obleki. Nehote se je pri pogledu nanjo moral človek vprašati, kako da je mogla vzcveteti tako krasna roi* v tej siromašni podstrešni izbi.
Clliford se je zmučen vsedel na stol, katerega mu je ponudilo dekle.
»Ah te stopnice, te stopnice!« je stokal »Polmrtev seml — Kako pa gre vaši mamici, gospodična Jenkins?«
Oči iepe deklice so se zalile s solzami, ko je odgovorila*.
»Danes je bil tukaj zdravnik, gospod Clliford; dejal je. da Je mati še vedno zelo bolna in da bo morala še več tednov ostati v postelji.«
»Tako, tako, to je pa res žalostno, gospodična Jenkins. posebno glede oskrbe bolnice — hm!«
Bolnica za siromake je sprejemala v svojo oskrbo samo bolnike, kateri so bili brez strehe na cesti in tako ni preosta-jalo mladi deklici ničesar drugega, kot sama skrbeti za mater. Toda mali prihranek je bolezen že davno požrla in kar je služila Mary s šivanjem, je komaj zadostovalo za zdravila io malo rnesa za trpečo ženo. Mlado dekle si je komaj privoščilo košček kruha, samo da bi moglo bolje postreči ljubljeni materi-Sedaj pa je pričela vsled pičle prehrane slabeti tudi že sama in groza jo je tresla pri misli na bodočnost, če bi zbolela še ora.
Clliford je videl, da je prišla njegova ura. Sedaj je iabfc° pričel zapeljevati obupano mladenko.
»Če vaša mamica ne bo bolje oskrbovana, bo umrla,« J* pričel s klinjenim sočutjem.«
Prestrašena je planila Mapy pokoncu.	a
V najhujši bedi
V Nelsonov! ulici so se nahajale po večini le manjša poslopja. Ze v njih niso stanovali premožni ljudje, v podstrešnih sobah pa je beda milijonskega mesta dosegla svoj višek.
Bilo je že pozno popoldne, ko se je plazil Clliford po tej ulici. Od časa do časa se je pazno ozrl.
»Danes moram napeti vse svoje govorniške zmožnosti, da pregovorim dekle na pristanek mojih predlogov. Lepa Elen je še preveč nedostopna in baron mora imeti svojo zabavo. Gotovo ga bom prijetno iznenadil, če mu pripeljem ljubeznivo Mary Jenkins za ljubico v Westend. Sicer se dekle še vedno brani, toda ljubezen do bolne matere bo kmalu premagala zadnje pomisleke. Da, da, — denar, vsemogočni denar dela čudeže, hihihi!«
Stari lopov je bfl očividno zelo zadovoljen.
»Toda prokleto zvito moram začeti danes. Z najpoštenejšim obrazom moram stopiti pred Mary in na ta način omajati njeno krepostnost. To mi prinese lepo svotico denarja, ker baron Hardy v takih slučajih ne skopari. Saj pa tudi storim njemu na ljubo vse in resnično je lahko zadovoljen z menoj. Mar mu nisem privedel že celo kopico lepih, mladih, nedolžnih deklet?!«
Kmalu se je Clliford zgubil v veži velike, mračne hiše. Šel je preko dvorišča in potem preko starih trhlih stopnic, ki so vodila v nadstropje nekake šupe. Ko je dospel na podstrešni hodnik, je ves zasopihan preklinjal:
»Prokleto temno je tukaj. No, hvala Bogu, menda bodo to prava vrata!«
?.AQAR. zanesljiv delavec išče stalne službe pri kaki žagi samici ali jarmenikn. I. Kovačič, Nova vas 55. Jesenice-Fužine, Gorenjsko 785
M MALI m
m?™™'®
PRODAJA:
VINSKI SOD> rablieni, v dobrem stanfa. od 1500 — 2000 1 pri KralJ-u, Ormož.  ____________791
PLETILNI STROJ St. S. nekoliko rabljen. Cena po dogovora. Naslov v npravi Usta	789
AUTO
Bencin. — Pneumatikf' Olje. — Vsa popravil*-Mast — In vožnje. * Le prvovrstno blago 'J delo po solid cenab nU#
Juso-Auto 4:0.1 v Ljubljani.
strojno mizarstvo
vsaki čas po najnižjih cenah pri
MiiIpllSS
Priporočamo:
CognacDalmatia \ledicinal
in druge izbrane likerje, žganja, ekstrakte in sirupe.
Prva dalmatinska odliftouana parna destilacija V. mORPURGO, SPLIT
Zastopnik: Adolf Mn, Ljubljana, Bsefiioira ulica 9.
o Preddvora nad tiranjem Le ŠTS
stroko spadajoča dela Izdelujejo se tudi umetni mlinski Izdelki.
jelene, srne, zajce, jerebice, fazane, divje koze, kljunače itd. kupuje vsako množino in plača po najboljših cenah
F Vsilili hm Načina in perutnine Lilllllfl, čokovac, Medjimurje.
Brzojavi: VAJDA, ČAKOVAC. Telefon internet*an it SSL
Izvoz divjačine In perutnine
Prva jugoslovanska lesna Industrija prevzame rezanje okroglega lesa na svoji parni žagi Zavod na pri Celju.
(Jugoslavija.)
Brzojavi: Vajda, Čakovec — Tefef. 59.
Razno perilo
za dame. gospode in deco priporoča tvrdka
P. n. gospodinje, živilje, krojače, čevljarje. In sedlarje opozarjamo, da se dobijo zopet najbolji) šivalni strofi
"Grftzvter4*
▼ vseh opremah materijal pred* vohu. cene najnllj* edino w pri
SLOGRAD
Ljubljano, Sn. Petra nasip it.7.
Pouk v vezenju brezplačen! Istotam Igte, olfe, vse nadomestne dele za vse sistem« ilvalnlh stroiev in koles. - Potrebščine za ilvllje. krojače, čevljarja, brivce, sedlarje, toaletno modno blago, srake, kravate, ičetke. palice
Galanterija, gumbi, na veliko In malo!
Najnižje cenel	Tožna	postrežba	I
NajcenejSe in najhvaležnejie darilo našim malim Je:
MOJ ZVERINJAK
kniira s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas K 20*—
MOJI LJUBČKI
živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu K 32*—
MLADI SLIKAR ,
10 tiskanih predlog' 2a po-barvanje z akvarel-barvami ali pastel-barvniki K 12*-.
ČRNI PETER
staroznana, vesela družabna igra za zimske večere- 1 igra K 12—
Vse se dobi v
M viidttfHftMil«!	Vse	cenj. odjemalce obveščamo, da
IIM?Sl23111 fl	je g JANK0 HOMAN izstopil z današnjim
10! 0	0	dnem kot družabnik iz našetvrdke. Z ozi-
IlUuIlHUHIf • rom natQ ni več g. Homan upravičen podpisovati v imenu tvrdke, prejemati naročil, niti prejemati plačila.
Parna iaga
»V-trHliiliMi
Kupuje po najti&iiti dnevnih cenah razne Brste okroglega lesa, kakor tudi cele gozdne parcele.
SUKNO
za promenadne in športne obleke v bogati izbiri
A.&E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trs St. lo.
Tiska »Zvezn* tiskarn«« y
Glavni in odgovorni urednik Zorko fakin.
Izdaj« »Jugostov. novinsko d. d.«.