Slovenskemii ljudstvu v poduk hi zabavo. Uhaja tvečer viak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan prasnih, uide „DOMOLJUB" dan poprej. Cena mu ta celo leto. — Spiti in dopiti naj te pošiljajo: uredništvu .DOMOLJUBA", Ljubljana, v temenišMk uUeah it. 2. m imtmrmti pa opramitom DOMOLJUBA." Vodnikove ulice U. S. — Natnanila u vtprejemajo in plaSujejo po ' kr. ftter. 7. V Ljubljani, 7. aprila 1898. Imetnik ■ — J ednakost. »D^jte besedam pravi pomen.« Te besede Leona XIII. ao nas dovedle do t-ga, da se na tem mestu kaj pomenimo o besedah, katere je daaes prav pogosto slišati povsod, katerih pa vendar ne razume s lepa kedo. Govorili smo te o svobodi. Danes kaj malega o jedna-kosti. Predno pa pričnemo, poslušajte malo zgodbico I B lo je ono leto, ko je ljudem skoraj vsa pamet odpovedala, leta 1848 namreč. Ljudje so bili tedaj kar pijani veselja, da zavlada mej njimi »svoboda, jednakost in bratstvo.« Nek mož, ki je imel precejšno grbo na hrbtu, tem manj pa tam zgoraj pod lanai-pameti, je vpil na cesti na vse pretcge: •Jednakost in bratstvo.« Kar ga nekdo lopne po grbi in mu pravi: »No, veS kaj, brata le bodiva. Toda jednakost? Ta pa ne sme veljati. Tebi pa 2e nočem biti jednak.« Nauk, da so vsi ljudje jednaki, da morajo zato prenehali raz'očki med posameznimi stanovi ter se mora premoženje razdeliti mej vse jednako, ta nauk, pravim, je 2e pogosto zmeSal ljudem glave in jih mesa Se dandanes. Posebno v mestih, koder imajo delavci veliko trpeti, pa malo jesti, vriskajo veselja in zadovoljnosti, ako slifiijo tak evangelij, a ne pomislijo, da to ni mogoče. Zrel je za norilnico vsakdo, ki trdi in verjame, da se da to izpeljati. Vsi ljudje niso jednako veliki, debeli, močni, zdravi, trdni, krepki, tako tudi nimajo vsi ljudje jednakih darov duha, nimajo jednake razumnosti, jed-nakega spomina, jednake volje. Zalo se pa nikdar in nikoli ne bode moglo zgoditi, da bi bili vsi ljudje jednaki po slanu ia premoŽenju ; ta je bolj pripraven za to delo, oni za ono, pridni si pridobi bogastva, zanikarnež pa ostane reven. Razločki v stanu in premoženju ostali bodo Se vedno, dokler bo kaj ljudi na svetu. Ta red obstaja po božji volji, Bog sam ga hoče. Kajti on je dal temu vtfi duSnih in telesnih zmožnosti ko onemu, on te je napravil aa gospodarja, a koga druzega za hlapca. Se] bo mar tonil verea kristijan mrmrati zoper voljo neskočno modrega Boga? Ako sega v njegove pravice, greši, ker se upre Bogu, ki je edini Gospod. Kedor torej veiuje v Boga, ta ne more nikdar trditi, da je mrgoča splošna jednakost ljudi. Ia kedor prisnava ta lažnjivi nauk, je na najlepšem potu v brezverstvo. A dasi si ne moremo biti jednaki po zmožnostih duha in telesa ter po stanu in premoženju, vendar jednaki smo vsi kot ljudje in kotkri-stijani. Vsi, stari ali mladi, visokega ali nizkega slanu, bogati ali revni, vsi imamo jednako umrljivo telo in jednako neumrljivo dufio; vsi smo vstvarjeni po božji podobi, vsi podvrženi smrti in trohnobi. — Se bolj pomenljiva pa je naSa jednakost, v kolikor smo kristijani. Tudi zadnji berad in najbolj zaničevani hudodelec imata iste pravice do nebes, ko prvi bogatin in najbolj spoštovani poštenjak. Mi sv. krst ju je sprejel v kraljestvo otrok {božjih in oba se moreta posluževati istih pripomočkov v dosego izveličanja, sv. zakramentov namreč. Ko Skof birma, ne gre mimo otrok revnih stariSev da|je, ampak jih ravno tako mazili kakor one bogatih. Pred-spovednikom so vsi jednaki, cesar in kmetovalec, bogatin in revež, vojak in uradnik, poštenjak in nifivrednež, vsi kleče pred duhovnikom, kateri odveže vse z istimi besedami. Se lepše se kaže ta jednakost pri sv. obhajilu 1 Vsi prejemajo jedno in isto^Telo Gospodovo. Jezu3 vabi vse k sebi in razloček more biti Ie na naii strani, če ga kdo bolj ali manj vredno prejema. lati Jezus prihaja kot zadnja popotnica k vsem, ki hrepenijo po njem. Duhovnik ga mm v mokrota« in vlažno kleti, ki so M podobne luknjam ko Človeškim hivallUem, nese ga v borne podstreftn« sobico, koder iive revni ljudje, porabljeni od vsefi sveta, nese ga pa tudi k bogatinu in veljaku v krasne prostorna stanovanja, koder je vse dragoceno ha lepo, koder se sučejo krog bolnikove postelje premnogi obiskovalci. Nobenega rasloCka, pred Bjgom smo vsi jednakil Le kolikor več si kedo sam prizadeva, toliko več tudi velja pri Bogu. Ia če si nabere Se toliko duhovnega bogastva, nikdar ne bo s tem Škodoval svojemu bližnjemu, kar se pa le prerado zgodi pri posvetnem bogastvu. Ta jednakost kaj velja, ker se tiče ravno človekovih najimenitnejših stvarij': izveliča-nja in večnosti. Zdaj pa Se nekaj- Krščanstvo posvečuje rasločekmed stanovi in premoženjem in ga spremeni v izvor sasluženja Bogatin naj rabi svoje bogatstvo tako, da mu prinese nebesa, da podpira reveže in siromake. Ubožec naj rado-voljno trpi in ima več zasluženja pri Bogu, ko morebiti oni ki ima vsega dosti. Učenjak in mogočnež morata svojo učenost in moč rabiti tako, da je v prid bližnjemu. S kratka, vsak se more izveličati, da le vestno rabi, kar in kolikor mu je Bog dal. In Krfslui sam je rekel: »Lojje je priti kameli skozi Sivankino uho, ko p« bogatinu v nebesa.« Tacega. ki ima mak) posvetnih bla-grov, veže manj vezi na svet in ložje se sdroži z Bogom ko pa oni, ki ga tarejo skrbi, kako bi le pomnožil svoje imetje. Kajti, saj nas n« skušnja, da čim več kedo ima, tem več poželi. Glejte, dragi bravci, to je p r a v a jednakost! Vsi smo jednaki kot ljudje in kot kristijani, razločki premoženja in stanov pa obstoje po božji volji in naredbi, ter nam le Se prav pomagajo pridobiti si nebesa. Morebiti je že kedo izmej vas godrnjal, ko je videl, da ima ta toliko, on pa nič. Zakaj je tako ? Vzroke sem U že povedal. Pa, premisli le, ko grei zdaj morebiti molit k božjemu grobu, ali ni tvoja duSa ved vredna ko vse drugo? Koliko je trpel hveličar, da jo je odreiil I In trpel je sa vse ljudi, brez razločka časa, kraja, premoženja, narodnosti, nadarjenosti, trpel in umri je za vae jednako. Zato pa doni velikonočno jutro vsem vesela aleluja, ker je dovršeno sa vse jednako odrešenje. Le če si kedo bolj prizadeva za svej duSni blagor, mu je ta klic tem velelejsi. Da bi bila nam vsem aleluja prav vesela I Razgled po svetu. Letoioje leto je res slavnostno leto. Prasnovali smo 60!otnico papeževega mašnistva in 20.etnico, odkar nosi Leon XIII. papeževo trojino krono, praznovali bomo tudi 5(hetnico, odkar naS ljubljeni vladar vlada Avstrijo modro in previdno. Letos pa je tudi 50 let, odkar je v Avstriji izbruhnila revolucija. Slab spomin to, ker nam tisto nesrečno leto 48 kliče v spomin. Kakor vsaka stvar ima tudi ta dogodek eno dobro in eno slabo stran; revolucija pa Avstriji ni prinesla kdo ve kaj dobička, a slabega dovolj. Začela se je revolucija 13. marca. Množica, naSuntana po zlobnih podpihovalcih, je razgrajala preg deželno hiSo. Ko ni poziv, naj mirujejo in se ra-zidejo, nič pomagal, ustrelili so vojaki mej ljudstvo. Nekaj jih je obležalo, ne ve se natanko, koliko da jih je bilo, a sodi se, da 15 do 25. Te so skupaj pokopali. Vsako leto hodili so prijatelji revolucije na njih grobove dne 13. marca in se tam navduševali za svobodo, jednakost in bratstvo, seveda po svoje. Tudi letos so drle velikanske množice, pred vsem rudečih socialdemokratov, na pokopališče, slavit »slavno padle.« Tam so proslavljali revolucijo. Tako alepe židovski voditelji krščansko ljudstvo, da se podaje v roke sleparskih rudeč-karjev in služi židom. To je cela komedija: židje so povzročili revolucijo, židje jo priporočajo in proslavljajo, a židje (d ni imajo od nje dobiček. Zdaj pa vprašamo: ali je mogoče, da se kristjan tako spozabi in verjame židom v stvareh, pri katerih se gre za obstoj naSe države? Mogoče je, ker je res. A vlada mirno gleda. Kedor hvali revolucijo, sam ni nič boljli, taki |jtidje so fs državi nevarni. 21. marca se je začel driavni »bor. Časar ne bi bili pričakovali, se je zgodilo: v državnem sboru vlada mir. Sdveda kako djlgo? Upati je, da sa stalno. Kajti nemški liberalci ao Wolfa in njegovih tovarišev, ki so v preSnjem državnem sboru razbijali in razgrajali, siti do grla. To so jim povedali očitno in ie več drugih so morali ti junaki slišati, dasi niso bile prijetne, in to od svojih prejSnih tovarišev. Hudo je to, pa kej ae če. Wolf in drugi mirtgejo, ker vidijo, da so osamljeni. Sest mož pa vendar ne more napraviti tacega nemira, da bi zaradi nj'h obstal državni zbor, to jim je jasno, ia zato mirujejo. Predno pogledamo, kaj de je vzrok temu miru, povejmo, da je bil izvoljen za predsednika državnega zbora Fuks, vrl katolisk mož, za prvega podpredsednika pa dr. Ferjančič, slovenski državni poslanec. Novi ministerski predsednik grof Thun je na to pripovedoval, kako da misli gospodariti. Govoril je tako, da se is njegovih besedij ne da prav nič posneti, kaj da prav za prav hoče, nič določnega ni povedal, ampak kar tako megleno je opisoval avojo nalogo. Mož je premeten ; mislil si je, če obljubim kaj, moram tudi držati in izpolniti, raji nič ne obljubim. 25 poslancev je na to govorilo o izjavi grofa Thuna, zadovoljnega se ni pokazal nikdo. Tako tudi ne nas drž. posl. dr. ŠuSteršič, ki je izje vil, da bode slov.-krščanska narodna svesa sicer podpirala vlado, da bode mogel državni sbor redno delovati, a kako se bode obnašala nasproti njej posneje, tega ne more povedati: če bo vlada nam pravična, bodo jo podpirali, sicer pa ne. Poslanci podali so se sedaj na ve,i' konočne počitnice. Upanja ni mnogo, da bo začel potem državni zbor delovati res uspešno, mlatil bo bržkone prazno slamo. — Zlaj pa Se poglejmo, zakaj da je v dižavnem zboru precej mirno. Ogrski židi in liberalci, ki so imeli iz krivične in nam Škodljive pogodbe največ dobička, namignili so avstrijskim bratcem, nai se potrudijo, da se obnovi pogodba kolikor mogoče kmalu. NaSi liberalci ubogajo in zato dado mir. Kaj ne, kako drže te vrste ljudje vkup — za svoj dobiček! V nemškem državnem *boru se je spolnila cesarjeva želja; poslanci so mu dovolili toliko in toliko milijonov, da napravi več novih vojnih ladij. To prav za prav nam ni nič mar. A to je spak, da so pri nas v Avstriji taki možje, ki hočejo vse urediti po nemškem načinu. Čuje se že, da bedo hoteli imeti kakih 40 do 50 milijonov gld. za nove ladije. Da bi jih Sment t Za to se dobi denar, da se kaj napravi, če tudi ni potrebno, a za drugo pa ne. Kaj vse obljubuje vlada! Povišati plačo uradnikom, napraviti nove železnice itd., a ne izpolni nič tega, čeS, da nima denarja in da bi sicer morala zvišati in pomnožiti davke. Za vojne ladije pa se bo dobil denar in če ne drugače, pa na posodo, ti, davkoplačevalec pa plačuj obresti I Na Francoskem bodo volitve majnika meseca. Katoličani, prej razprti, so se združili za prihodnjo volilno borbo, in liberalci ter drugi verski nasprotniki se že boje za svojo kožo. Bog bo dal dobri stvari gotovo zmago, kajti Francozi ne delajo samo, ampak tudi molijo. 160 samostanov je obljubilo, da se bode postilo ob vodi in kruhu in tudi premnogo žensk je obljubilo isto za dober izid volitev. Med Španjo in Ameriko utegne vsak čas nastati vojska. Pri otoku Kubi razletela se je namreč velika vojna ladija amerikanskih zveznih držav. Ameri-kanska vlada je dolžila Spance, da so oni to naredili, in res, kaže vse tako, da so Španoi krivi te velike nesreče, pri kateri je izgubilo mnogo ljudij življenje. Ame-rikanci zahtevajo, naj Spanci povrnejo Škodo, a ti se branijo. In tako bomo znabiti kmalu sliSali o vojski. Španija je na zelo slabih nogah, povsod ji manjka denarja in vojakov, ker oboje je večinoma pobral upor na Kubi. Druge države evropske se skoraj gotovo ne bodo meSale v to stvar, k večjemu, da pomirijo Spance in Amerikance. Dopisi. Gorje, meseca marca. V nedeljo popoludne so naSi Gorjanski sadjerejci imeli lepo priliko sliSati, kako naj se sadno drevje sadi, obrezuje in oskrbuje, da bo doseglo svoj namen — rodovitnost. — To vlogo je kaj poljudno reSil Jak. Kunstelj, bivSi učenec kmetijske Sole na Grmu. Pokazal je v tem govoru prav jasno brezbrižnost in zanikernost naSih sadjerejcev, ki tako radi malomarno govorč: »Rad jem sadje, rad pijem most, da bi pa drevje tako »cerklal« to pa je že preveč, to naj dela tisti ki ima »cajt!« Tako govorjenje je jako nespametno in kaže, da ima tisti, ki tako govori, ono nebodijetreba čednost, ki se ji pravi — lenoba! —■ Saj skuSnja uči, da se vsaka reč toliko bolj obnaša, kolikor bolj se pečamo z njo. Ko bi drevje moglo govoriti , bi pač klicalo in zdihovalo: »Pomagajte mi v moji revščini!« Saj je gotovo znana vsakemu ona pripovedka, kako je nekdo rekel svojemu sosedu: »Na tem mestu je pokopan velik zaklad.« Mladi sosed Se tisti večer skoplje precej veliko jamo, pa zaklada vendar ni bilo. Stari in izkušeni sosed pa mu da hruSevo dre vešče, naj ga vsadi v skopano jamo. No, čez veliko let je Sele spoznal ta zaklad; v hruSevi senci je svojim unukom pripovedal ta dogodek. Prijatelj! Poskusi tudi ti tako, in prepričal se boš sam o tem. Drevja, ki ga vsadi! bos vesel ti, in tvoji potomci ga bodo Se bolj veseli. Dal Bog, da bi se v tej prekoristni reči obrnilo na bolje. Konečno je g. predsednik se lepo zahvalil v imenu vseh poslušalcev, in izrekel željo, da bi govornik se Se večkrat oglasil tudi glede poljedelstva. T. Iz Dola. Sooijalna demokracija do sedaj še ni imela posebnih uspehov v naSi akromni, a prijazni dolini — v dolski župniji. Razun nekoliko njenih jalovih shodov nam je bilo skoro neznano delovanje socijalne demokracije. Verno ljudstvo, čuteč take novodobne »senčne« pridige, je takoj spoznalo zvite soc. demokratov nakane ter jim je takoj pokazalo hrbet. Le malo Število je bilo takih, katerim so se zbudile želje po oni nespametni svobodi, ki jo oznanujejo ti novi — preroki. —- A po-lsgoma so tudi oni spoznali Bvoje zmote, ter krenili zopet na pravo pot Marljivi in skrbni »Delavec«, zvesti sluga socijalne demokracije, tudi le redko prihaja k nam. Včasih se prikaže tu ali tam, pa je le slabo sprejet: večji del mu pokažejo vrata, ali pa — peč. Ze smo mislili, da bodemo imeli mir pred temi — nebo-dijihtreba; — kar zopet prikolovrati v naSo dolino oni — čudak — »Delavec«, noseč v svojih predalih razno, vrstno robo, in med njo tudi članek pod imenom »Turška vojska«, ki je skovan večjidelj iz same laži in sovraštva do duhovščine. Med drugim pravi: »Pri svetem Šttfanu bi radi imeli novo cerkev, ki bode baje veljala 130 000 gl« A pri nas še o tem nič ne vemo, Se sanjalo se ni nobenemu, da bi podirali oerkev svetega Štefana, in novo zidali. Pač pa bi radi postavili novo župno cerkev na Dolu, (kamor spada tudi omenjena podružuic«) ker je za sedapje razmere, in vsled vedno množečega se ljudstva postala stara cerkev oči-vidno pretesna. A posluSajmo, kaj dalje pravi: on toži in jadikuje, da je v tej župniji (sv. Štefana) komaj 85 hišnih številk in pravi, da jo za tako malo številce pač dovolj prostora v stari cerkvi, in svota, ki jo bi znaSala stavba nove cerkve, preogromna za tako malo številne farane. No — mi bi mu to radi priznali, ko bi le bila to resnica. A g. dopisnik se je precej.'uštel ali zmotil — kakor mu drago. Dolska župaija (s sv. Štefanom) 8Mj» b»£ JEN ifc 8- -tet mm lopni itetar ZJkavm m .mite, as ?a sb±pi mau-pa rtatem t »Turji« C ®L»lii garaaii. Listek- VeMkmrom zvmri. ^ ^^^ *2T kminjTT. tuitet v wn RS IC lami JE Fiiir * * mm «aikapa im&ta. Ji sok aua a annftnl Itetai n Tina ■» tonin. jater kuga -im: -a «f stnmtn te* tesno ik nrnt gmote asa rwa am M 3^11 a nr rinte.ii/1 -k sntt — InAmr' Tflnn ntma. jgmi s m *qpfct - — r*nr t nudite m j a inimrn Sni rmrfl^.(i nins n zini, iuaa- umna anfasL. M „» ni nn^aimk n iradam ^nite- iHip auiia iic sa teu mi. Emi a amniliann tim. £atac k) osmi. ritaqw mr a maanQ.it> !»■ « nki gr »mi mtamis. imamc m » «iaai jn naših, nu« it kidtaute «r *amr ir jumoenr nnuAan cene m fn w anun 2iS'.ao. c .« nia ima kana. uma k * js ftaaai n ia krat oastem Bkk m. « n^i naai. ki: teaa> mi. TTiniaia s tetem k .s ten l« aimrna s «ataa*paa 7teame asa ja sasar « ana ia aite ;a sati m nmm. 'iiuuur ur fttefta ikp 3wsff. tij» in anmatnik 'iiktasift k n k bik nsmpdk kip lki. n ite u» v,mr *n«ranfttt' k Ttki kij. —jlni Vssskr m fn akij je Miksuu su^teBik anjtete ma** k ia pidk' tenil unm m nafi; |ikw nuftnm c nkn: Ckr jja ttft nt 'jtrihi yt iinftal te rite nateria^i »rmapa niink tp sftntet tettenfa nt "tete. Pilit p jjt kM., auir, ntopat te ank ar as. adpnk imi^itf vb. Mujisi tmnkK : aBsaiMimk k antnill ar piltek^ afib. Skknras jk akte tete nora nv* kssfcr ffitekar k ar nem pr kaii aapnff ar Ttepmi smi nafllnk aa aritel k ar mteit. tete te ae tr apna. Zšt teki« kan krak asr nritete^ k nfib te ^>1 iHute I^ikpuiia sa -a 'H"^1 adkntr kpcinte as !Uhsi kril ^kikt stnam vail^iite iiisauink % anfli. st luktte trite' tef* te ae kubr Tnt^ni te Stan k 'tekor jimi^c aarite v vau. k teslk >»ljpte: Bsbbk. anfc ansi sa B^tHfa liMtiiii k ^LfBj.teks tetfaa % tnost anaii: iuiiOsh bmrasb si TTTMtr ar anatu; janan: mnuon sa <"sia: issssk w jt napam x sibub. Tatcun ir anaoc Ifciiiiu.teB krite. * asiteti. tettnat * snm k k kaša anstekn T pkrts' 7kuw: ar- sr samni km nsfttt k tenc ittklt. ttSnr ew kim kUnSR k tqa n- asrii arite T aftft sttekaatajrinrtt teasc m teruč kite tetan. knkr jjr adhonsdk asi! tensc ipejk gaBtflte kft ikdk&, te jSia tki ski lem im ee- doma aarjal — V Ljabljaai, te 4. apda jepotelaj m da 1 rti korak, k Ta nepričakovana novica bo iinonadila gotovo vse nate čitatejje in zlasti volilce. Mi iskreno obžalujemo ta korak dr. SuaterSičev, ker naS narod in posebej naSa stranka izgubi s tem jed nega svojih najveljavnejSih in najvplivnejših poslancev v državnem zboru. Razlogi pa, katere navaja dr. SusterSič, so pa tudi tako tehtni, da jih mora pač vsakdo uvaževati. Ze lani je sklical posl. dr. Šusteržič zaupnike avojega volilnega okraja ter jim nasnanil svoj sklep, da odloži mandat. Takrat so ga zaupniki Se pregovorili, da se ni odpovedal z ozirom na skrajno težavne razmere v državni zbornici. Ako g. dr. SusterSič nepreklicno ostane pri svojem sklepu, potem nam ne preostaja drusega, kakor izreči mu najtoplejšo zahvalo za njegovo požrtvovalno in zaslužno delovanje v državnem zboru I Bog nam daj vrednega mu naslednika! »Gospodarska zveza« je imela dne 17. marca v ljubljanskem »Katoliškem Domu« svoj ustanovni zbor. Udeležba je bila velika. S oj pristop je že naznanilo 44 zadrug in posojilnic. Na ustanovnem zboru so bile zastopane vse. Štajersko je zastopal notar g. VrSec, Goriško č. g. Dermastija. V odbor so izvoljeni: Načelnikom: dr. Ivan SusterSič, odvetnik in drž. poslanec v Ljubljani. Odborniki: Ažman Janez, dež. poslanec in župnik v Gorjah, Belec Anton, župan v Št. Vidu nad Ljubljano, dr. Brejc Janko, odvet. kandidat v Ljubljani, Dermastija Ivan, kapelan v Solkanu, dr. Janežič Ivan, pre fesor bogoslovja v Ljubljani, Hauptman Peter, kapelan v Starem Trgu pri Ložu, Hladnik Ivan, vikar v Črnem Vrhu nad Idrijo, Jaklič Frančišek, učitelj v Dobre-poljab, Kauschegg Karol, posestnik in trgovec v Ljubljani, Knaus Frančišek, kapelan v Št. Petru pri Gorici, Tomaž Rožnik, kapelan v MengSu, Kolar Matiju, župnik v Polju, dr. Krek Janez Ev., drž. posl. in pref. bogoslovja, Kromar Ivan, župnik v Šturji, Laharner Frančišek, posestnik v Radečah, Lavrenčič Anton, kapelan v C.rknici, Lenger Frančišek, posestnik v Zireb, Peharec Stanko, kaplan v Stari Loki, Perko Matija, župan v Št. Petru na Notranjskem, PliberSek Ivan, načelnik I. dtl. konsumnegs društva v Ljubljani, PovSe Frančišek, dež. odbornik, drž. in dež. poslancc v Ljubljani, Roječ Ivan, kurat v Biljah, Rudolf Alojzij, kapelan v Trnovem, Schwtitzer Viljem, odvet. kandidat v Ljubljani; Sila Matija, dekan in župnik v Tomajo, Ivan Štele, načelnik konsnm. druStva v Kaslju, Stanovnik Ivan, posestnik v Horjulu, SiSka Josip, kn.-Sk. tajnik v Ljubljani, Slibar Gregor, župnik v Rudnika, dr. Turna Henrik, odvetniški kandidat v Gorici, UrSič Anton, posestnik v Št. Vidu pri Vipavi, VeiSec Frančišek, c. kr. notar v Sevnici, Zičkar Josip, drž. posl. in župnik v Vitanju. Pregledo-valca računov sta gg. nadučitelj Jeglič in kn. Sk. tajnik Alfonz Levičnik. — Pri slučajnoatih je č. g. dr. Krek predlagal kurze sa pouk o zadružnem ustanovljanju in poslovanju. Taki kurzi naj bi se vršili v naSih središčih, n. pr. v Ljubljani, Gorici itd. Trajali naj bi po tri dni. Predaval naj bi se zadružni zakon, pristojbinske določbe in potrebno iz trgovinskega zakona. To je zlasti važno za slovenski jug, da ne potonemo. Dalje je pred- lagal g. dr. Krek resolucijo, naj bi se izdajale potrebne knjižica in lastno glasilo, v katerem naj bi se med drugim priobčevali mesečni računi zveznih zadrug. Končno je govornik za svojo osebo protestoval, da so se g o . spodarskemu razvoju stavili pogoji v spravnem dogovoru slovenskih političnih strank na Kranjskem. Resoluciji sta bili potem vsprejeti Govorila sta Se gg. Bohinjec in Zupan. G. Dermastija je opisoval važnost gospodarske organizacije vzlasti z ozirom na primorske Slovence. Omenjal je goljufije tujih vinakih trgovcev na Škodo primorskim vinogradnikom. — Gg. PliberSek in Lavrenčič ata govorila o potrebi skupnih skladišč. Nov častni kanonik. Presvitli cesar jo imenoval preč. gosp. Mihaela Tavčarja, župnika in dekana v Žužemberku, častnim kanonikom. Nesrečo. Dne 24. marca se je ponesrečil hlepeč g. Predoviča v Ljubljani; splaSili so se konji in padel je pod kolesa ter bil tako poškodovan, da je kmalu nato a mrl. — Anton Blažič, hlapec iz Malen pri Logatcu, je s svisli padel na pod tako nesrečno, da jo nekaj dnij nato umrl. Ponesrečil se je posestnik Janez Peterka iz Sela, občine Moravče 14. marca, ker je padel raz voza in prišel pod kolesa, ki so mu strla glavo tako, da je bil takoj mrtev. Ustrelil se Je dnč 26. marca zvečer v ljubljanski domobranski vojašnici vojak 15. atotnije, Franc Skof, doma iz St. Jerneja pri Novem Meatu. Malo poprej je doSel nekoliko vinjen v vojašnico, vsled česar mu je četovodja naložil takoj neko kasen. Po prestani prvi karni si je nesrečnik končal življenje. Iz Soro se nam piSe: Praznik Marijinega ozna-nenja je bil za sorske farane vesel, krasen dan. Ta dan se je namreč ustanovila po prizadevanju naSega za vse dobro vnetega gospoda župnika Franca H erecheta pri nas Marijina družba. Res prav ginljivo je bilo gledati, s kako vnemo in s kakšnim zanimanjem je lepo Število 55 mladeničev in 120 deklic vsprejelo družbino znamenje svetinje Matere Božje; mnogim navzočim poro-sile so solze oči od veselja, ko so gledali krasni prizor, kako se krepki mladeniči in čvrsta dekleta podajajo z brezmejnim zaupanjem v varstvo preblažene Device Marije. Počastil je to slovesnost tudi gospod kanonik in dekan Flis in s svojim krasnim govorom vzpodbudil mladeniče in deklice k stanovitnosti! Bog blagoslovi! Iz Mozirja na Štajerskem ae nam piše: V Gornje-grajski okolici Luče in Ljubno ustanovili so kmetje lastno zavarovalnico zoper požar. To društvo bo ob jednem tudi posojilnica. Rojaki, posnemajte jih in postavite se tudi v gospodarskem oziru na lastne noge! Iz Presko: Zapustil nas je občespoStovanl in priljubljeni gospod kapelan in župni upravitelj Janez Mer-šolj; težko smo se ločili od njega, ker njegovo delovanje v dušnem pastirstvu je bilo res vzgledno; bil je skrben za splošno izomiko in povsdigo gmotnega blsgra kmetov in fafanov, slasti pa je bil velik prijatelj in po- žrtvovalen katebet Šolski mladini. — Bog mu povrni njegov trud io njegov blagoslov naj ga spremlja povsodi —■ Iz Pllitajna na Štajerskem se nam piSe: PreteCeni mesec je bila pri nas velika slovesnost: blagoslovila se je krasna nova kapelica presvete Družine ob veliki navzočnosti dubovlčine in ljudstva. — 2. marca ob pol 8 uri zjutraj je bil potres, a ne močan. Pameten natvtt S Štajerskega nam piše naročnik „Domoljubov« : V »Domovini« sem bral pred par tedni, kako bi se dalo pomagati revnim Slovencem, da bi zastonj dobivali knjige • Družbe sv. Mohorja«; tako namreč, da bi vsak ud na leto 1 kr. v ta namen daroval. Na ta način bi se okolu 700 revnim Slovencem omogočilo brani® dobrih knjig. liti namen bi se po mojih mislih — zlasti glede dobrih časnikov — dosegel tudi tako-le: osnujejo naj se društva, ki zbirajo vže preči t a n e časnike, in ti se potem razpošiljajo v kraje, kjer se Se malo čita in je ljudstvo ubožno. Zlasti bralna društva bi v tem ozira lahko mnogo storila; našlo bi se gotovo tudi nekaj požrtvovalnih src, ki bi darovala nekaj vinarjev za poŠto. Posebno je to danes važno, ko socijalna demokracija brezplačno razširja med ljudstvo časopise in knjižurice v največjo Škodo njegovo. Ta škoda pa se d& popraviti jedino le s tistim orožjem, z dobrimi časopiai. Ta nasvčt vsem dobrim in pravim domoljubom v premislek! Ponočevanje. Dud 17. marca gredd težaki iz vinograda po cesti proti svojemu domu v Dolenjo Vas pri Brežicah. Med potjo pridejo do ponočnjakov, ki jih napadejo od vseh stranij in neusmiljeno pretepajo; jeden je imel ce!6 na palici nasajen vinjek. Težaki se branijo in jeden izmed njih udari z motiko po tistem z vinjakom in ga pobije na tla. Živi Se, a govoriti ne more nič. Pametni ljudje gredo po noči spati Raznoterosti. (Kolike stane naše vojaštvo vsako lete ?) Avstrija je potrosila od leta 1866. do danes za vojake 3990 milijonov gld. Letos je sa vojaštvo namenjenih 101 milijonov gld. Infanterist velja pri aas na leto 221 gld., lovec 226 gld., kavalerist 468 gld., topničar 348 gld, ženist 246 gld. voznik 500 gld; poprečno velja jeden vojak 325 gld. na leto brez orožja. Orožje pa je veljalo pri nas od leta 1866. do 1888 leta 187 milijonov goldinarjev. (Katolikov na celem sveta) je po najnovejši štetvi 241 milijonov 130 tisjč. Vseh ljudij je na celem svetu 1520 milijonov, 570 tisoč. (Ciganke kradejo tndt otroke.) Iz Prage ae poroča: V Poderzam-ski okolici se potepa že nekaj tednov ciganska družina, in namerava krasti majhne otroke, kar je dokazal dogodek v Ooerklee: Ž >na, kmetovalca Ertla je Sla nekoč po opravkih od doma. Malega otroka pa je pustila v h Si, ko se povrne, zasliši že od daleč, kako kriči njen ljubljenec. Ko pride bližje, zagleda pred hišnimi vrati pet cigank, ki so menda nekoga čakale. Nič dobrega pričakujoč, hiti mati v hišo. Komaj je stopila Čez hišni prag, ko ji prihiti nasproti ciganka z njenim otrokom v naročji. Hotela je že uteči. Obapen boj med materjo in ciganko se uname. Toda pred vratmi stoječe ciganke prihitijo svoji družici na pomoč, in vržejo de-tetovo mater na tla. Ze je mislila mati, da je njen otrok izgubljen, ko ji prihitijo na pomoč sosedje, in preženejo ciganke. — (Dva napada) sta se nedavno izvršila v želežniških vozovih. 1. t. m. je napadel neznan zločinec bogato Anglikanko in jo skuSal zadaviti in potem iz voza vreči. K sreči pa je bila žena močneja; napadovalca so prijeli na bližnji postaji. - V Kijewu na Ruskem pa je ustrelil v prvem razredu z revolverjem obrista Gerasi-menko njegov brat. Gerasimenko je Sel po avojega sina, med potom se je spri s bratom in konec prepira je bil — umor.' (čndna kazen.) V Manitobi (Britanaka-Amerika) kaznujejo pijance na poseben način: Ne zapirajo jih namreč v ječo, poojstreno z vodo i kruhom, marveč denejo jim Širok in svetel mesingast obroč okoli vratu, človeku, ki je tako zaznamovan, ne sme nihče niti kapljice pijače dati, sicer ga doleti huda kazen. Strah pred »rmeno cuf.o« je tako velik, da sedaj skoro nihče ne pije niti kapljice čez potrebo. (Strašen samomor.) Na jako grozen način si je vzel življenje v Miskolcu nek 22 etni delavec vsled nesrečne ljubezni. V usta si je utaknil dinamitno patrono z vrvico, katero je nesrečnik zažgal. Vrv se je užgala, patrona eksplodirala ter v kosce raztrgala delavca. (Čuden prizor) se je dogodil nedavno na Zagrebškem državnem kolodvoru. V mesto se je pripeljala neznana žena s svojo petletno hčerko. Na enkrat stopi pred njo nek kmetsko napravljen mož, vzame jej hčerko ln zavpije : »To je moj otrok, podaril mi ga je oasar I« Mati vsa prestrašena jame glasno vpiti po pomoči. Velika množica ljudij se zbere okrog matere in otroka in radovedno opazuje čudni prizor. V pravem času pride policijski stražnik in iztrga otroka neznanemu možu — norcu. Bil je Anton Kladič, kmet iz Klobečeča. Bil je že prej enkrat v norišnici. (Velik zločin) se je prigodil zadnje dni v Livorno. Tu je živel 51 letni knjigovodja Kataleni s svojo soprogo in lOietno hčerko. Ko sosedje niso videli nek dan nobenega izmed te družine, začelo jih je skrbeti in obvestili so o tem policijo. Stražniki so s silo odprli sobna vrata in tu se jim je pokazal strašen prizor. V mali sobici so naSli na tleh popolnoma razkosano telo žene in otroka. Sumničili so knjigovodjo, ki je nenadoma izginil. Povod je ljubosumnost. V bližni Fiorence so dobili alediaea. Naj*m se*s hotel aaetaupiti, ia potem j« skotil v aek potok. Potegnili ae Be Ktegi i* vode in ga pripeljali v botaieo. Uro poiM«e j« umrL — 2aiestea konec, ako ai mira v družini. (Ne nerdajte ae ia svetih režij!) Na Stranicah aa Štajerskem ata ai 16 pr. m. dovolila Nagličev sin ia njego* hlapec, predrzno Salo, da sta šla obhajat Mad potjo ata srečala ia vinogradov gredoče kopače, ki so pokleknili in glasno molili, misleč da gre dahovaik s sveto popotnico. V neko ruto ograjeni »duhovnik« je s svojim klobukom dal blagoalov. a »mežnar« je zvonil s zvoncem. Ker se pa našemljeni »duhovnik« in »meinar« nista mogla smeha vzdržati in so ijudje tudi kmalu uvideli nedopustno Salo, dasi je bilo po noči, je sedaj vsa stvar dobila drugo lice, katero ogleduje sodnik; povedal jima bode, da se ni dohro norčevati is svetih st?arij. (Anglikanska državna cerLer.) Stanje anglikanske cerkve je selo žalostno. Anglikanska duhovščina jejela sama izpoanavati krivoverstvo ter iskati resnieo. Mnogo izmej njih, ki so po imenu sicer 8e anglikanski duhovni, verujejo in oznanqjejo čisto katoliški nauk. Zanimiv dokas temu je dogodek Škofovskega shoda v Liverpuhi. TamoSnji angleški Skof Dr. Rjle, zagrizen protestant, je mnogim navzočim duhovnom oiital, da verujejo enako katoličanom na odpuščanje grehov in posvečevanje m stoikov tar jih. imenoval »rimska krinewauia«. Dotični duhevaiki aa pri teh besedah ostali ter izreUi: da ta naak oanaaujeja, kar ao popolnoma preprifaai a njegovem opravitenjn. Ii anglikanski skof? — Moral je k temu tihoaairao molčati. Uiel mu je, kak ar poročajo angleški listi, ta le zdihfcj: »Ce Bog ae pomore, priča kuj« anglikansko cerkev groaaa prihodnost.« — Mi pa lahko rečemo: katoliška prihodnost, kaker je bila pred Henrikom VIII. babjekom in krvoMaom lepa katoliška preteklost (Ne k tla 11) Nek mol je imel grdo navado, da je pri vsaki priliki preklinjal boga ia av. zakramente. Nekoč je Sel z vozom skozi gozd. Bilo je Se po noči. Konja se naeakrat ustavita in aočeta dalje vletf. Mo* jame preklinjati in pretepati ubogo žival — toda zastonj, konja se ne premakneta. Sedaj ae ozre preklinjevalec in zapazi frnaga moža poleg vosa stati. Mož se pre-staaSi, začne se tresti po čelen životu, meneč, da je priiel hndobni duh po njega. Bil je vaiki dimnikar, ki j« prekiiojevalca dobro oStel tar mu zatrdil, da ako' bo nadaljeval preklinjemnje, bo res priiel pravcati hudič ia ga odpadal v krni, kjer ha jok ia Škripanja z zobmi. — Tega nočnega prizora ni mogel preklinfevalec pozabiti ; odslej ga ni bilo več slišati preklinjati. (Po spovedi.) V Šieaiji je bilo predi več lat ukradenih neki dtužini 1700 mark. Nedavno pa je prišel doaaač kapelan k okradeni družini in jej vrnil 900 če* * mu jih jeiarodil tat. Vsled apovedae molčečnosti ni angel imena povedati. (bi.) Kdor aa jedenkrat zlaže, tema se ne sme verjeti. Zatorej vetujejo samo neumneži židovskim listom, hi ae lažejo samo jedenkrat, ampak skoro (Čez 300 let) ae bodo baje govorili nasveta samo 3 jesiki: angleški, ruski ia kitajski; angleški v severni in južni Ameriki, v Avsiraliji, Afriki in na avstralskih otokih, ruski po vsej Evropi in Indija; kitajskega pa bode govoril ves ostali svet (tiotaroO Kakor vidim, JoSko, ata aek) oslabeli vsled starosti. Veste li, katerega leta ata biti rojeni ? — Tudi spomin mi je z drugiaai močmi vred oslabel, da ne vem natanko rojstnega leta. Mislim^, da sem bH rojen pred kakimi sedemdesetimi leti, ko j« bila Be moja mati živa. Prihodnja itevllka .DOMOLJUBA" Izid« dat 21. aprila 1888 zvedar. Loterijska srečke. DanaJ, 2. aprila: 4 36 39. 17, 31. Llae, 26. marca: 33 78, 38 24 41 Trst, 26. marca: 9, 36, 83, 15, 12 Gradee, 2. aprila: 11, 49, 69, 13, 83. Izpraznjena Jo služba cerkvemka m organista v Kavi]ah. pit gaaanttrn Nastopi se lahko e sv, Jerlju. Župni urad t Jfevljah. 252 3-1 302 1-1 Fr. Gornik, župnik. Franc Stuplca, trgovec z iileznino io spscarijaJui blaga« v Ljubljani na Marije Terezije cesti *tev. I, zraven Ančnikovega skladišča aa Sit«, priporoča svojo veliko zalogo vseh v železnino spadajočih reči, kakor kovanja za oeikve, fcnpnlžča in htae, sploh ia različne stavbe, dalje kaUnJskeffa orodja, itedUnlh ognju« (sparherdov) ter bogato pozlačenih nagrobnih kzlžev in različno orodje za kmetovaloa. Raznovrstno mizarsko, tesarako, usnjarsko in ključavničarsko orodje, traverze in dobro ohranjen, ^"i?4?,* taM* tt oboka, vodne aeaalke, (p naapo) vlite kotle po jako nizki ceni. Najfinejši oenrant za stavbe ln vodnjake, Mč (fttorje) za ofcljanje stropov, in strežni klal (Baoh-Pappe). 280 3 148 6 -6 Nadalje različnega in bogato založenega špecerijskega blaga« 100 Do 300 g! -----lahko potteno Mehiki sleherni ter psessd brez zgube, ako hoče prodajati sestavno dtpuitene mike ia državna pisma Ponudbe na Ludsvlka Oesterreiolier, Budzpett Vlir, * "-----ia 4B9 ^ 96 10-8 Kmetovalcem kateri se hočejo poučiti o mimiem, kar koristi njihevemn mostnemu gospodarstvu, priporočamo knjižico Kmetom v pomoč. Maro&ao-fospodarska raaprava. Spisal Iv. Belee, hipnih- Gena 20 kr, biva se v po poiti 23 kr. Do-.Katoliiki Tiskarni t ljudska posojilnica, 5-2 48/4 klg. kave* 286 v LJabljani. Gradišče it. L Stanje dnč 31. marca 1898. gld. 702.139 81 303 1-1 Udov 525 z vplačanimi deleži ........gld. 2.950- Hranilnih vlog..... 1.012.622 56 Posojila....... Naloženo pri hranilnicah, bankah, poitni hranilnici in gotovine.....gld. 326.509-37 Prometa v 3 mesecih, od 1. januvarija do 31 marca 1898. gld. 1,991.212-59. Obresti za hranilne vloga 41/, % braz odbitka, rentni davek plača hranilnica iz svojega. poštnine prosto proti povzetji, ali če se denar naprej poSlje, zajamčeno najboljše blago. Afrlk. moka, biserni . gld. 8'? 5 Bantos, lini ... . » 4 — Kuba, zelen posebno Gni » 4-80 Cejlou, modro zelen p. f. » ti-35 Zlati Java, rumen. p. f. » 6-30 Biserna kava, zelo fina > 5-70 Arab. moka, blagodiSeC » 7'10 Cenik in carinski tarif zastonj. Ettlingcr & Co., Hamburg. Zahvala. 293 1-1 Vsem, ki so nam ob izgubi naSega ljubljenega sina, oziroma brata ljubeznjivo izrekli svoje sočutje, vodstvu deželne kmetijske Sole v Grottenhof u in součencem za darovane vence in spremstvo, bivSim soSolcem ljubljanske gimnazije za spremstvo, venec in milo nagrob-nico, blagorod. g. Perdanu, dež. poslancu in predsedniku trgovinske zbornice, velečast. gosp. župniku Berlicu, blagorodni obitelji Karol Pollak-ovi, dragim ViSkim občanom in sosedom in vsem, ki so se vkljub slabemu vremenu vdeležili dolzega sprevoda, izrekamo najtoplejšo zahvalo in zagotavljamo, da nam je bila nepričakovano obilua vdeležba in odkritosrčno, vsestransko sočutje, velika uteha o naSi žalosti. Na Viču pri Ljubljani, dn« 2. aprila 1898. Rodbina Jožef Lavrifi-eva. ^Usega ozira vreden ter domač izdelek je iz kranjskih planinskih rastlin napravljeni llk6r 272 4 „%3rigtav" J. Klauer-ja v Isjubljani. Po svoji čistosti in veliki zdravilni moči za želodec je ta žganjlna vsega priporočevanja vredna. Kot krepčalno pijačo naj bi imeli ta likžr v vsakem gospodinjstvu. Na prodaj je v lekarnah gg. O. Ploooll in Ubald pl. Trnk6ozy, kakor tudi večiuoma pri vseh prodajalolh delikates in v speoerljah 99 25—16 V Vodicah proda lastnica Margareta Nah-tigal 300 i hišo št. 80 s kletjo, skednjem, hlevom, sadnim vrtom in njivo s pet mernikov posetve. m pr 8 z dvema sobama, vežo, pod hiSo dve kleti, svinjak, skedenj, kozolec, poleg hiSe vodnjak, lep prostoren vrt, njiva za 5 mernikov posevka. Posestvo je četrt ure oddaljeno od farne cerkve. — Proda se iz proste roke. Cena 1400 gld.; »/« cene precej, drugo po dogovoru. Jane* Brega, p. Krka, Dolenjsko. C. Klemt, tovarna za polkna, Brunov na Češkem priporoča svoja izvirna, Šestkrat odlikovana polkna in lesena za-grinjala na valjcih. Cenik brezplačno. A g e n t j e za razprodajanje pri privatnikih se vsprejemajo. 166 6 -5 S prav dobrim učnim spričevalom odpuščeni želi stopiti takoj v delo k urarskemu mojstru. 2982-1 rW0T Vege 286 10-2 odpravi v 7 dneh popolnoma 195 48-7 dr. Christoff-a Zborni, neškodljivi Ambra-creme jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepSanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj Jos. Mayr-ja lekarna v Ljubljani. * * * * * * g * * * * * MaufflBBTs Samen,~l ^5 Aassaa'aeit Vv Mftfc Sa5twefte r^BSj^cm. Abstand der Reihen, ItPaffi. in der Reihe. V Bodcnbeschaffenheit: TteflockerJ 5 - recbt nahrhaft und mcht frisch gedttngt m. ibruar und J VCACU ..V bmt- Mauthner-jevih slovitih zeliščnih in cvetličnih semen ▼ 8 sodnijsko vpisano varstveno znamko „medved" se nahajajo komisijska skladišča pri največ veletrgovinah z mešanim blagom v Avstriji V vsakem kraju je poverjena komisijska prodaja 80 najbolj zahtevanih vrst zeliščnih in cvetličnih semen le jedni tvrdki, toraj nastavljena le jedna omara. Kjer nI skladišča teh Bemeti, se je obrniti naravnost do tvrdke. Kot sveia m pristna semena, tvrdke Edmund Mauthner (Budimpešta, Andr&ssystrasse 23.) veljajo le ona, ki so zaprta v izvirne zavitke z letnico 1898 in na katerih se nahaja, kakor kaže poleg stoječa podoba, slika medveda in ime Hautliner. Pred ponarejanji se svari. Botve: Koncem februvarija in marca. Prostor za poneJa t cv: 25— 30 cm oddaljenost vrst 10 cm v vrsti. Kakovoat zemljo: Globoko arahljana, redflna in ne na novo pognojena. K K * * * * * * * g Najnižje cene! % Kdor želi kupiti stroje % zelo trpežne in lahko-gonilne, dobi jih pri Karoln Kavšeku v Ljubljani, Dunajska cesta 18. kjer je vedno na izbiro okoli 200 slamoreznic, mla-tilnlc, vratil, mlinov Mrm-obljenje sadja, triferov. strojev za parjenje In rezanje itd. Prav tu je dobiti tudi eesalk in jeklenih cevlj za vodovode po nizkih cenah Najboljši stroji! 301 1 Natečaj 893 -1 za zgradbo nove žnpne cerkve v Ht. ejTakobu ob Savi. Oddala so bodo posamezno sledeča dela: zidarska, tesarska. Mizarska, ključarska, steklarska, pleskarska, in lončarska. — Ponudniki bodo morali vložiti 10% var-Ičine do kolavdacije. Ponudbe ee sprejemajo do 14. apr. 1.1, v župnTSCu v Št. Jakotra ob Savi, kjer so tndi potrebni načrti in proračuni na razpolago. Stavbeni odbor v Št. Jakoba ob Savi. Posestvo da prodaj. Svojo kupljeno kmečko hiSo, ki stoji blizo mojega novo zidanega poslopja Sa Okroglem |>ri Kranji, bi rad prodal. (Mdal bi kupcu kos sadnega vrta, nekaj gozda, eDO njivo, sploh toliko zemlje, da bi se redila krava. Poseitvo bo kar najbolje ugajalo kakemu obrtniku. Pisma prosim pod naslovom: Tomo Zupan, 291 3-1 v Ljubljani. Priporočilo. Vodnjakar Andrej Frantas iz Požžnka pri Crkljah je izkopal ob moji novozidani hiši na Okroglem 35 metrov globok vodnjak. Priznati mu moram nenavadnega poguma in ga sploino priporočam. 292 3-1 Tomo Zupan. Krompir za seme beli (onejidovee), rumeni in rožnik se dobi pri Alojziju Kanc-u V Ljubljani, Dunajska cesta št. 42. 294 3-1 11 ■•-;!■(.,, Učenec Dva krepka dečka ae sprejme v trgovino nad 14 let stara ae sprejmeta % mešanim blagom. - takoj v kleparski pouk. Ponudbe naj se pošiljajo ured- Anton Belec, Sent ► Vid nad niitvu „ Domoljuba*. 296 21 Ljubljeno. 288 8—2 02110108 T zalogi »Katoliške Bu-kT»rne« je ušla in se dobiva po vaeb knjigarnah v četrtem pomnoženem natisu za slo-ven»ke gospodinje in kubariee prepotrebna knjiga kuharica ali nftvod okusno kuhati navadna in imenitna jedila. Spisala in 'in na svitlo dala Magdalena Pieiweis. — Tej novi izdaji je pridejan obširen dodatek, katerega je spisala M. Lavtižar. Vkljub temu, da je vsebina knjige vsled dodatka zda-tno obširneja, kakor v prrjšnih izdajah, knjiga obsega v novi izdaji 898 stranfj, ostala je cena stara, namreč za nevezano 1 gld. 50 kr., za vezano v platno pa 1"80 gld.; po polti poslana 10 kr. reč. Služba organista in cerkovnika je oddati v Dolu (Lustlhal). 284 2 -2 i i 4 je Pserhoferjeva »lekarna pri zlatem državnem jabolku" _na Dunaju, I., Singperstrasae št. 1«. J. Pserhofer-jeve odvajalpe krogljice staroznano, lahne odvajajoče in od mnogih zdravnikov priporočeno domače zdravilno sredstvo. — Te krogljice so iste, ki so vže več desetletij pri občinstvu dobro znane pod imenom J. Pserhoferje ve kričiš ti lne krogljice, in se edino pristne izdelujejo le v lekarni pri „zlatem državnem Jabolka" na Dnuajn I., Blagerstrasie 15. Cena tem krogljicam: 1 Škatljica 16 kregdjle 21 kr., 1 zavoj i 6 škatljteaml gld. 1*5. Ako se svota vnaprej poSlje, velja s poštnine prosto pošiljatvijo vred: 1 zavitek krogljic gld. 1-25, 2 zavitka gld. 2-30, 3 zavitki gld. 336, 4 zavitki gld. 4 40, 6 zavitkov gld. 6-20, 10 zavitkov gld. 9 20. (Manj kot jeden zavitek se ne more razpošiljati.) Prosi se, izrecno zahtevati „J. Pserhoferjeve odvajalne krogljice" ter naj' se pazi, da ima vsaka škatljica na pokrovu rndeže tiskano ime J; Pserhofer, kakortno tudi na navodilu za aperabo. Balzam za ozeblno Ši 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto pošiljat- g^j vijo 66 kr. * hoferfcr trpOtČCV SOll, ^ekl!&Škr! , hoferjer balzam za gnšo St s poštnine prosto pošiljatvijo 66 kr. J Stollovi kola-preparati izvrstno krepčujoči želodec in živce. Liter kola-vina ali izlečka 3 gld., pol litra 1 gld. 60 kr., četrt litra 86 kr. i ifoferjera grenka tinktura za ^plnflpp (preježivljenjska /itlUUtt novana). Lehko , esenca ime' Lehkotno odvaja- J.Pserr joče Bredstvo, oživlja in krepča želodee, ter pospešuje prebavljanje. Stekl. 22 kr., dvanajst stekl. gld. %■— hičrjev balzam za rane g£; Tannocliinin-pomadatf,"1: E Jeva, najboljše sredstvo za rast lis, lonček 8 gl. Jj Zdravilni obliž za rane d pok. pr«if. Steadela, lonček 60 kr., s pošt- fc nioe prosto pošiljatvijo 76 kr- ^ Univerzalna čistilna sol ^ A. W. Bulrlcha, domače sredstvo proti fe slabemu prebavljanju. Zavoj gld. I-— p HERBABNl -Je v podfosfornasto-kiBli E— Električna razsvetlj»ylT- Otvoritev gos Ta 28 let z največjim uspehom rabljeni prani »irup raztaplja alez, upokojuje kašelj, pomanjšajo p«t, daje alast de Jedi, pospešuje prebavljanje In redtt-noat, telo Jašl in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, razatopljive foaforno-apnene soli, ki so v njem. pa posebno pri aMMtnlk otrocih pospešujejo narejenje kostlj. 726 20—-16 Cena steklenici Je 1 gld. 86 kr., po pošti 80 kr. veš sa zavijanje. (Polsteklemc ni.) f/ff Prosimo, da se vedno izrecno zahteva Herbabnp-jev apneno - železni sirup. Kot znak izvora se nahaja v steklu in na zamašku ime, ,Herbabny" vtisnjeno z vzvišenimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrov, varstven« te)! znamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti. 239 7 Osrednje skladia8e: Dunaj, lekarna „zur Barmlierzigkeil" VIL/1, Kalserstrasse 73 in 78. V zalogi skoro v vseh lekarsak aa Dunaju (s v kronavisah. Slavnemu občinstvu se uljudjio"MiSunJAnjV' da se je otvorila z dnem 27. mar« A898 J. v hiši Sv. Potra cesta. &t. lO, rfovft gostilna pod tvrdko '-+&S Šarceva gostilna, m^ ToSijo se izvrstna, pristna, naravna vina ter vležano Koslerjevo cesarsko pivo. Z uljudnim spoštovanjem se priporoča tvrdka Šaro ; v . 296 1—1 v Ljubljani. 't r 'I ' Električna razsvetljava" ____________aOA AA A A | * Zarezano strešno opeko prešano opeko za zid in navadno opeko za Zid ponujata po znatno znižani ceni Knez A Supanfiid 294 8-1 tovarna za opeko v Ljubljani. yyyyWYyWWyVW Da se preprečijo vse prevare, imam odslej to oblastveno registr, varstveno znamko. Jedino prieten BALZAM (Tinctura balsamica) dobavlja na debelo in na drobno samo oblastveno koncesijonirana in trgovinskosodno protokolirana tovarna balsama lekarnarja A. Thlerry-Ja v Pregradi pri Rogatcu. Pristen samo s to trg. sodno rsgistrovano zeleno varstveno znamko. Celotna prlpraTa mojega balsama stoji pod zako-109(24— 4) nitim varstvom norcev. Najstarejše, naipreizkuSenejSe, najcenejše in najreel-nejSe ljudsko domače zdravilo za prsne in pljučne boli, kaSelj, izmečke, krč v želodcu, manjkanje slasti, slab okus, slabo diSečo sapo, kolcanje, zgago, vetrove, zaprtost telesa itd., za notranjo in t nanjo porabo proti zobobolu, gnjitju v uslifa, ozeblini, opeklinami itd. Kjer ni nobene zaloge, naroči se naravnost z naslovom : Tovarna balzama lekarnarja A. TMerry v Pregradi pri Rogatcu. Cena franko za vsako poStno postajo Avstro-Ogerske je z zabojem vred: 12 malih ali 6 dvojnih steklenic...... 4 krone, 60 , „30 . .......13 kron. V Bosno in Hercegovino 30 novč. več. Ponarejalce in posnemalce, kakor tudi prodajalce takih falsifikatov bodem na podlagi zakona za varstvo znamk strogo preganjal sodnim potom. Lekarna angelja varuha Jedino pzietno Geniifolijsko mazilo (balzamsko mazilo iz rože centifolia). Najkrepkejie vladno mazilo sedanjosti. Velike antiseptične vrednosti. Posebno vnetji nasprotnega silnka. Pri vseh ie tako starih vna-njlh bollh, ikodah ln ranah A. Thierry-ja 7"Pel» - "ji, _ zboljšanje in olajšanje bolečin pro- v Pregradi. uzrojoče. Manj nego dve Skatljici se ne razpošiljati; razpošilja se jedino le proti poprejšnjemu nakazu ali proti povzetju zneska. Cena s poStnino, voznim listom in zavojem itd. na 2 lončka 3 krone 40 vin. Svarim pred nakupovanjem neučinkujočih ponarejanj in prosim natanko na to paziti, da je na vsakem lončku vžgana zgornja varstvena znamka in firma „Schutzengel-Apotheke des A. Thlerry In Pregrada". Vsak lonček mora biti zavit v navodilo za vporabo, katero ima to varstveno znamko. — Ponarejalce in posnemalce mojega jedino pristnega centifolijskega mazila bodem na podlagi znkona za varstvo znamk strogo preganjal; isto tako prodajalce falsifikatov. Kjer ni nobene zaloge, naroči se naravnost z naslovom: Lekarna angelja varuha In tovarna balzama A. Thlerry v Pregradi pri Rogatcu. RazpoSilja se brezizjemno le proti poprejšnjemu na-274(20-4) kazu ali proti povzetju zneska Hariiaceljski grenčec (v trgovini popolnoma proet, sme ga torej pr®d»jMi vsak trgovec Baaprodajalol dob« najvlljt popust. Plakati v vseh jezikih za reklamo «e dobi zastonj) •kreptaječ, skusss, peilvtjajet, esveiajoi, v dijetetifinem ezlni blagodejen Js )AfA<1Aiii lite«* n»j«oejtega /iClOUt lll vonja (aroma) in naj-bolj lega okusa , ne zoperno grenek, marveč prijetno pogreni. — Srečno Izbrana sestava izredno dobrih, čistih seliti, najvfstnej&a priprava z najbolj, podstavo alkohola omogoči prirejanje najizvrstnejšega ftelodčnega gren-6eoa. kateri krepča ielodee in je potrjen po neSteviloih zahvalah. — Steklenica 20 kr., 6 stekl. 1 gld., 18 stekl samo 2 gld. — Dobiva se v vseh predajal ---------_. sleah, toda pri nakupovanji: Posorl Varstvena znamka. Pristen in pravi ima varstveno znamko Marijino Celje, katera je oblastveno vknjiiena. Glavna *»'oga: Lekarna Trn6 C2y, Ljubljana, Kranjsko, katera razpošilja — da se občinstvo seznani s pravim, pristnim blagom — najmanj 6 steklenic z obratno p«ito po vseh delih sveto 101 24-21 9* t I Poročilo I. Svobode naslednika v Ljubljani, poleg čevljarskega mosta. Vsled letoSnje nizke cene ribje masti znižal sem pristnemu ribjemu olju ceno tako, da originalna steklenica, koja je veljala doslej 60 kr., velja odslej W snmo 8g kr. IS Ceniki, obsezajoči vsa ljudska domača zdravilna sredstva in homeopatična zdravila, ki-rurgična obvezila in zdravila za živino itd. razpošiljajo se na željo vsepovsod zastonj in franko. OdpoSilja se točno in pripravlja vestno. Mr. Ph. Mardetschlaeger, 289 2 lekarnar in kemik. t ♦ i t ♦ \ i t Linimenl. Capsici compos. 231 11 lz lekarna Blohter-Jeve v Pragi priznano izvrstno bolečine olsJii^oSe mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj «e to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 707 39-27 Richter-jev liniment g sidrom' ter sprejme iz pi vidnosti le v steklenicah « znano varstveno marko „ sidro" kot prlstas- Riohter-jeva lekarna pri Blaten levn v Pragi. I»d»i»t»ii Or lv»* la«