Matej Ravnikar Poženčan. Hodil je Koritko v dosego povedanega namena sim ter tje po Kranjskem, zahajal rad k slovenskim duhovnikom na deželi, in v spominj tacega obiskanja mu je zložil Ravnikar ono pesem. L. 1838 pa 10. jun. razglasi v ,,Illyr. Bl. Nro. 25" že omenjeno vabilo pod naslovom: ,,2)en greunben be§ @Iat>entf)um§ in ®rain; ein @Iaoe au§ 9iorben". ,,S)ie intereffantefte @efd)id)te einer jeben ^ation u. tn§befonbere eine§ jeben 9SoIf§[tamme§, bev »on feiner iDtd)tigen fRotte in ber SBeItgefd)id)te p fagen fjat, lodre etne bollftdnbige ©ommlung ber 2Sotf§lieber u. ©agen, etne ©djitberung be§ moralifdjen u. f)du§tid)en 2e6en8, bie Sarftettung ber ©ttten, @Je6rdud)e u. ©eioofjnfjeiten, bie ben <Stcmb ber getftigen (šntroicfhmg u. ben gortgang ber 9iation flar barlegen miifšten". Rusje imajo teh reči že dokaj, pravi dalje, tudi Čehi in Poljaki, celo Serbi imajo vsaj svoje narodne pesni, le Kranjska je zaostala. Tu bi jaz rad kaj pripomogel, da tudi to vejo velikega slovanskega debla spoznajo drugi, vzlasti severni Slovani. V ta namen se obračam do slovenskih rojakov, naj mi odgovorov na naslednje vprašanja (o ženitvah, pogrebih in kerstih, o božiču, koledi, kresu, o plesu in godbi, vražah, čarovnicab, o besih, čudežnih zelih, pregovorih, o pesnih ljudskih, toda le posvetnih in iz ust narodovih zvesto zapisanih, pravljicah, nošah, o domačem življenji i. t. d.) pošljejo do konca julija, če tudi samo na nektere; in res, \že 26. julija v št. 30 naznanja s svojira lastnim podpisom, da na svetlo pridejo najprej ,,©Io= »enifdje $8olf§lieber auš ®rain— Slovenske pesmi kranjskiga naroda". Poslali so mi dragotnih stvari gospodje na pr. Jož. Rudež grajščak v Ribnici, profesor Metelko v Ljubljani, Matevž Ravnikar župnik na Gori, Jak. Dolenc župnik v Bistrici, Jur. Plemel župnik na Premu, pa Jož. Orešnik kaplan v Ternovem, kterim vsem bodi iskrena hvala, in nato piše Koritko pomenljivo: ,,3d) gnmfte nid)t, bo^ bie ju erfd)einenben SSoIfSlieber etnen Slnftcmg im gonjen Šlatientljume finben loerben, ba fie ber ndmlid)e altgemein ftat»t= fd)e ©etft, baž ndmlid)ev tiefe ©efiifjt unb biefetbe frdftige Spracfje c^araf^ tertftren, bie fo feljr bie jlaoifdEjen SBottSpoeften au§jetd)nen. — 2)er &§-= rafter, bie @prad)e, bie Sagen u. SBoIfgpoefie aller ©tdmme ber Slauen finb \o unter fid) Derftanbt, fo tneinanber certtieBt, ba$ nur ein§ burd) t>až anbere erffdrt, ttertoodftdnbigt u. auSgefiilbet tterben fann. @ie liefern ben unluibertegijaren S3ewei§ ber fcefteljenben tnnigen @emetnfd)aft, SBed)[eIfeitig= feit u. be§ ttiirfltd) eEtftirenben Sr^abenen, Orojšen u. ©anjen be§ ©Iatt)en= tfjumg. — SSie tt)ett i[t nid)t Srain Dom Sanbc ber ^Sofen, ©jed)en u_ 9tuffen entlegen, — in toa§ fur geringer ©emeinfd)aft fte|eit nid)t bie ^rainer nttt ben i^nen \o na^e »erttmnbten SerBen, u. bod) tntrb man in ben SSoIf§Iie= bern au§ Sroin nid)t nur ben ndntltd)en ^on, (žSeift u. bašfelbe ©efttljl, fonbevn aud) oft bie ndmltdje, nur mobificirte ©age finben. — (Senug ber ©mpfetitung fiir ©laben!" — Potem pripoveduje — priporočevaje se za v prihodnje —, kaka bode njegova zbirka, v koliko zvezkih, kamo naj se pošilja naroCnina; ali — človek obrača, Bog oberne: Milan Koritko zboli — nemila smert ga pobere, da ni doživel niti pervega zvezka Slovenskih pesmi! Kakor vse prijatelje, tako je nagla smert njegova presunila i Ravnikarja, in morebiti prav Koritku razodeva svojo žal v pesmici: BMilo za Pevcam", kjer na pr. v pervem in dveh poslednjih odstavkih popčva: Bil sim, pevčik! te vesel, Ti si me vsiga unel. Ah veselje hitro mine, , Silna smert po tebe zine — Kaj brez tebe bom počel? . . . Kdo bo strune spet ubral,Grob ti lišpati lepo, Jim svoj čisti glas pridjal?Vsajam rožmarin gosto, Kdo ve pesme tako mične,Cvetje trosim in zdihujem Uka polne in perlične?Ter oči solzne zdvigujem: Kdo bo živost nam peržgal?Naj se smili te nebo! Grob svoj ima Koritko poleg Linharta, Vodnika, Čopa na isti strani, in z drngovi vred je na spominek napravil napis miljeni mu prijatelj Dr. Fr. Prešern: Emilo\vi Korytko. najlepszemu Synowi. Rodzice. ur. w Lwowie 1813. r. zm. w Lubianie 1839. Der Mensch muss untergehen:  Die Menschheit bleibt, fortan Wird mit ibr das bestehen, Was er fiir sie gethan. P. Delo, ktero je pričel bil Koritko, izveršilo se je potem tako, da so v obliki nekdanje Čbelice v petih zvezkih prišle na svetlobo Pesmi krajnskiga naroda, in sicer 1.1. 1839. str. 136; II. 1840. 142; III. in IV. 1841. 142; V. 1844. 118. V Ljubljani. Natisnil in na prodaj jih ima Jožef Blaznik, na bregi, Nr. 190. — Konec I. zvezka je natisnjeno: nOpomba. Predg6vor se bo drugimu zveziku priložil. Tukaj se le napove, de je pesmi pričujočiga zvezika nabral ranki Emil Koritko". — Toda — tu obetanega predgovora ni bilo, pa tudi nobenega druzega pojasnila nikdar. Pesmi so vse brez podpisov. Menda je vso stvar prevzel bil J. Blaznik, pesrai pa mu je vredoval z J. Kosmačem največ M. Kastelic sam, se vč da — ne po načinu Koritkovem. Iz raznih pismenih poročil smem sklepati, da je vseh BSlovenskih pesmi kranjskiga naroda" vsaj petino nabral Matevž Ravnikar Poženčan. Pervi zvezek svoj je Koritku izročil po prof. Fr.Metelku. Ktere pesmi so prav iz njegove zbirke, to se gotovo ne da določiti. Prepisal si je nektere še pred 1. 1839 po dvakrat, nektere celo po trikrat. Zdijo se njegove na pr. v zv. I: Kresnice, Lavdon, Pet stebrov, Romar sv. Jakoba, Voljar in Sidonia, Mlad hlevar, Dominikova Ančika, Ribniška Alenčica, Pet bander; v II: Alenčica, Lambergar in Pegain, Kralj Marko. Kralj Matjaž reši svojo Alenčico, Dunajska zapertija, Pregovori, Napisi mescov; v III: Brajdika in Ančika, Lambergerjeva ženitva in smert, Angelji od Device Marie na Dobrovi; v IV: Nova Štift na Stajerskim, Ubijavec s kolesam tert, Ubijavec obešen, Težavna pot; v V: Semiška gora, Lizbona potopljena, Pivček, Moža željna, Mož in žena, Napojnica i. t.d. i. t.d. — Med Pregovori (II. zy. 128—130 str.), kterim v rokopisu biva naslov: aŽivljenjske pravinje" —nahajajo se razun ondi natisnjenih na pr.: Kar zlasti te strastiPravica, resnica Početi ženo;Kar ta te učf; Ne zgrabi, pozabi,Perskakaj, ne čakaj, Saj žal ti ne bo.Se spolnit mudi. Začetik napuhaKje lepši je cvet, Zablivost Boga:Kot barva rudeča — Je greham potuha,Sramote goreča Podslomba zlega.Obličja deklet. Zdravniki pervi ti so znan': Vesel pa snažen biti,Karkol počneš, previden bodi; Za spanje noč, za delo danKaj pride 'z tega, pred presodi. In zmernost prav ljubiti. SSTapisi za mesce. Brezen.Velki traven. Če mokra ni oljka,Dež Trijakov, Kersna suša Pa pirih če bit';Dobro letfno naredf; 0 ljuba majolka,Kruh in vino nas ne puša, Daj žegen zalit'!Klaje dosti se dobi. Velki serpan.Listognoj. če svet Jernej repno nadBurja tanka in rogata More semtertje zibat',Vojske svoje žene dim: Prav'mo: dobra bo vsa repa;Sneg in slana rast končata — Se mladina če pačit',V zgled minlivosti vsim . . . Z roko mahat', glavo vit': Je na duš' gotovo slepa. Iz teh in enacih poskušenj in zapisovanj izmed naroda se vidi, da je Poženčan res posnemal vzornika svojega — Vodnika. — Kolike cene, kolike vrednosti so pa BPesmi kranjskiga naroda"? Te pesmi, v slovstvo priklicane po dvanajsterih vprašanjih Koritkovih, na ktere se največ nanašajo, so vendar jako različne, epične in lirične, vzlasti didaktične na pr. pravljice, pripovedke, legende, seljanke, balade, romance, junaške; pesmi posvetne pa pobožne, žalostinke, popevke, zabavljice, prigovori, nadpisi, basni i. t. d. — Tudi te pesmi so zercalo kranjsko-slovenskega naroda, njegovega notranjega pa vnanjega življenja. Dokler narodu tolikanj razkosanemu ni dano povzdigovati se v pristojne više kroge, ponižuje se bore ljudstvo v vsakdanje življenje, in tega njegovega dejanja in nehanja odmev so pač omenjene pesmi. Perva, ki sta slovenske narodne pesni le po nekaterih jima dotlej znanih in posebej po zbirki Dainkovi in Ahaclovi malo vgodno presojevala, bila sta Čelakovsk^ pa Šafaffk v Čas. 5esk. Mus. 1. 1832. 1833. Prav tako je pograjal »Slovenske pesmi kranjskiga naroda" Stanko Vraz prejemši I. zvezek 1. 1839, češ, da niso prav narodove, iz ust njegovih ne verno zapisane i. t. d. Kakor una dva slovanska rodoljuba, je tudi njega nekako zbodlo Slomšekovo svarilo. — BDapače nčkoji su u nesvčsti svojoj rat podigli proti narodnim običajim — najpače pčsmam, za izkorenit jih, kao mačera u ruci zaklinjajuč mladu svoju bratju i sestre, neka se okane pčvati pesnih, kojimi su jih nčgda majke njihale, jerbo" jih je sama peklenska hudoba po svojih poraagavcih na svet — kok ljuljke med pšenico — zasjala (zasčjala)". — Na str. XVI. pa vendar pripoznava: ,,Takov sud proiznese učeni Šafafik varhu ove knjige, nu sa svim time se je ona več po drugi (in 1. 1852 že tretji) put tiskala, znamenje da je g. Ahacel svoju svarhu postigo". — Dalje o pesmih kranjskega naroda St. Vraz očita J. Blazniku, da jih je proti volji Koritkovi dal tiskati v stari Bohoričici in da jim je tako, kar je sicer res, zaprečil pot v srednje in dolnje predele ilirske, kakor tudi v ostale slovanske pokrajine. Znano je, da je deželjan Kranjski-Auersperg — Anastasius Griin — 1. 1850 v Lipskem v 8°. XXII. 168. na svetlobo dal več tudi po Koritkovi zbirki ponemčenih kranjskih pesni: BVolkslieder aus Krain" — in koliko slavo je takrat prepeval učeni pa umetni svet ne le prestavi, marveč pesmim samim! Niso torej tako prazne pesmi slovenske; v mnogih rečdh se verlo kosajo z narodnimi serbskimi, ruskimi, českimi, in prav je napovedoval jih ranjki Milan Korytko. Res Slovenci — vse iraamo, pa ne znamo!