V/AND
f-yutuce
NO. 60
/UiERi^k^ Domoviim

i V1
'k ■
- V;^,:	V?
AMERICAN IN SPIRIT fORCIGN IN LAN&UAG6 ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MOaN^NG^NCW^PAPCR!
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix Ely, Pueblo, Bock Spring*
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 18, 1977
LETO LXXIX. — Vol. LXXIX
Carter ratima pa sovjetsko "prožnost'
Predsednik ZDA sodi, ti je ZSSR dovolj “prožna” v svojih stališčih o omejitvi strateškega orožja za dosego sporazuma. WASHINGTON, D.C. — Na svoji konferenci pretekli petek je predsednik Jimmy Carter dejal, da je iz zadnjih stikov nied vladama ZDA in ZSSk prišel do zaključka, da je vlada ZSSR v svojih stališčih o omejitvi strateškega jedrskega orožja tako prožna, da je mogoče računati na dosego sporazuma.
Pretekli teden je sovjetski poslanik bil trikrat na sestanku z vodniki ZDA, s katerimi se je v prvi vrsti razgovarjal o Vprašanjih omejitve strateškega orožja. Pri prvem sestanku je bil navzoč predsednik Carter, pri drugem je Dobrinin govoril v glavnem s predsednikovim svetovalcem za vprašanja narodne varnosti Brzezinskim, na zadnjem pa z državnim tajnikom Vancejem in z direktorjem za razorožitev Warnkejem.
Sovjetsko stališče v vpraša-' hju omejitve strateškega orožja je podrobno obrazložila “Pravda”, uradno glasilo Komunistične partije ZSSR, pretekli četrtek. Iz nj'e je razvidno, da je Kremelj ostal v glavnem pri dogovoru v Vladivostoku med Fordom in Brežnjevim, ki ga hoče dopolniti v pogledu ameriške “cruise missile”, upira pa se ameriški zahtevi, da bi bil vanj vključen sovjetski bombnik “Backfire”. V glavnem so razgovori tam, kjer so obtičali lani.
Predsednik Carter je izjavil, da upa na osebno srečanje z Rrežnjevim, ki bi mu naj sledila nova ofl časa do časa. Poudaril jo pri tem, da zaradi tega sestanka ne bo hitel s pogajanji o omejitvi strateškega orožja in da zato od sestanka ni mogoče pričakovati kakega dramatičnega sporazuma.
5-krat stara in Upati. Pogreb bo v sredo ob 9.15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v
V S,R Kitajski nadaljujejo S^jo |ircf! “Talpi štiri”
HONG KONG. — V LR Kitajski nadaljujejo gonjo proti vodnikom radikalne skupine, ki so jih prijeli v lanskem oktobru. Sedaj jih dolžijo sodelovanja z nasprotniki pred zmago komunizma. Tako bi naj bila Maova vdova Chiang Ching tekom svojega zapora V Šanghaju v času Čangkajškove vlade izdala svoje komunistične tovariše.
Podobno so tudi za ostale tri elane “Tolpe štirih” poiskali stare grehe in jih sedaj navajajo v javnosti proti njim.
Na splošno so pričakovali, da bo ob obletnici odstavitve lani vrnjen na svoje položaje Teng Hsiao-ping, pa doslej o tem še ni nobene vesti. Trdijo, da naj bi to pomenilo, da partijsko vodstvo o tem še' ni edino ali Pa se ne more odločiti za način Tengove vrnitve. Med tem je Hua Kao-feng spremenil svojo frizuro po zgledu one pokojnega Mao Ce-tunga, kar bi naj tudi imelo svoj pomen.
—----o.-----
AMERIŠKO domovino
v vsako slovensko družino v ZDA in Kanadi*
Rabin se umakne
MARIO SOARES, predsednik vlade 'Portugalske, je zaprosil v imenu svoje države za uradni sprejem v Evropsko gospodarsko skupnost.
Njegova žena Leah Rabin je bila obsojena na $2:7,000 globe ali na eno leto zapora.
JERUZALEM, Iz. _ Predsed- I nik vlade I. Rabin uradno ne ! more odstopiti, zato se je odločil vzeti počitnice do 17. maja, dneva parlamentarnih volitev. V času odsotnosti ga bo zastopal S. Peres, obrambni minister ki je bil izbran za Rabinovega naslednika kot vodnik vladne Delavske stranke.
Rabinova žena je Leah je priznala krivdo in bila obsoje-na na $27,000 globe, na več kot sta pustila z možem denarja naloženega v banki v Washingtonu, D.C., ko je ta tam končal službo izraelskega poslanika, se vrnil domov in nasledil Goldo Meir kot predsednik vlade Izraela. Če odkloni plačila globe, ki je nekako enaka dvaletni plači predsednika izraelske vlade, mora za eno leto v ječo.
Po izraelskem zakonu ne sme nihče imeti denarja naloženega v tujini.
-----o—*---
Novi grobovi
Mary Zerial
Včeraj zjutraj je umrla v Euclid Martor negovališču 101 leto stara Mary Zerial, roj. Lon-gos v Ljubljani v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA leta 1898 in bila dolga leta zaposlena kot čistilka. Pokojna je bila mati
Williama Zerial, Mrs. Anthony DETROIT. Mich. — V prvem (Anna) Zupan in pok. Adolpha, tednu aprila je prodaja avtomo-13-krat prastara bilov precej popustila* ko je marcu dosegla nov vrh. prečno je bilo prodanih avtomobilov manj kot v razdobju lani.
-----o----- /
Young se spet zaletel
Prodaja avtomobilov v aprilu nazadovala 4.8%
Jugoslavija in Albanija izboljšujeta odnose
BEOGRAD, SFRJ. _ Od izključitve SFR Jugoslavije iz Kominforma sta se Beograd in Tirana stalno pisano gledala. To se ni spremenilo niti tedaj, ko se je Tirana sprla z Moskvo in potegnila v sporu med to in Pekingom z zadnjim.
V zadnjem času opažajo zbliževanje med obema, Jugoslavijo in Albanijo, med njunima vodnikoma Titom in Hodžo, ki se oba počutita negotova in v nevarnosti pred notranjimi zarotami pristašev Moskve.
-----o-----
Paspeiena gradnja oporKta Disgo Garcia
Ko države ob Indijskem o-ceanu pozivajo, naj ostane ta “področje miru”, je ZSSR zgradila'' obsežno vojaško oporišče v Somaliji, ZDA pa pospešeno gradijo oporišče Diego Garcia.
DIEGO GARCIA. — Vdjna mornarica ZDA je pospešila gradnjo tega pomorskega in letalskega oporišča v Indijskem oceanu, 400 milj južno od ekvatorja, četudi se vrbjo med ZDA
CARTERJEV PROGRAM BOJA PROTI INFLACIJI SPREJET S PRECEJŠNJIMI DVOMI
Predsednik Jimmy Carter je odklonil obvezni nadzor nad cenami in plačami kot sredstvo boja nroti inflaciji. Postavil ga je na dobro voljo podjetij in delavskih unij ter seveda trgovine. Vsi ti so Carter jev načrt sprejeli z zadovoljstvom, toda gospodarski strokovnjaki resno dvomilo v njegovo uspešnost.
WASHINGTON, D.C. — Inflacija je ena najhujših bolečin našega in skoraj vsega svetovnega gospodarstva. Ko je izgle-dalo koncem lanskega leta, da se je že kar dobro unesla, je postala letos zopet vidnejša in občutljivejša. Porast cen na debelo je zbudil bojazen, da smo pred novim večjim valom inflacije. Predsednik Jimmy Csfrter je 'ob pripoznanju te nevarnosti
cerkev sv. Kalvarijo.
Križa ob 10., nato na
Sovjetske ribiške ladje se morajo držati zakona
MOSKVA, ZSSR. — Vlada je objavila, da je ukazala kapitanom vseh ribiških ladij, da se morajo točno držati določil o o-balnih vodah ZDA. Kdor bo ta kršil, bo strogo kaznovan.
Nevi ukaz je bil izdan potem, ko so ZDA zasegle sovjetsko ribiško ladjo Taras Ševčenko in ugotovile nedovoljen ulov na sovjetski hladilni in predelovalni ribiški ladji.
v
Pov-
4.8%
istem
glavnem nadaljevanje tega, kar smo imeli v času predsednika jGernlda R. forda.
Carterjev načrt sloni na prostovoljnem sodelovanju podjetij in delavskih unij,'katero naj bo in ZSSR razgovori o nevtraliza- omejilo poviševanje plač, ki av-ciji in demilitarizaciji Indijske- tomatično požene navzgor ce-ga oceana.	ne, te pa so vzrok za zahtevo
Oporišče bo imelo pristanišče, po novih povišanjih plač, ter na kjer bodo lahko, pristale naj- omejevanju zveznih izdatkov, večje vojne ladje ZDA, skladišča za oskrbo vojne mornarice, fpa tudi veliko letališče z vsem
njem in zadržanostjo ameriškega ljudstva,” je dejal Carter na tiskovni konferenci, ki sta jo prenašala radio in televizija.
Predsednik je označil veliko brezposelnost za moralno nesprejemljivo in neučinkovito sredstvo boja proti inflaciji ter jo zato odklonil, ker “inflacije ne smemo napasti z ust var j a-,. v..	, , ,.	, ,	. njem dodatne človeške stiske”,
predložil pretekli petek^ivoj na- Napovedal je večjo sprostitev ert boja proti inflaciji. Ta je ”
'potrebnim, postaja- s sistemom
radiji ske in j pa že posluje.
satelitske
ki bi naj do konca sedanje predsedniške dobe Carterja privedlo do uravnovešenja zveznega proračuna.
zveze :	Predsednik Carter je na ti-
Iskovni konferenci, kjer je obja-|
gospodarske dejavnosti, ki naj poceni produkcijo ter s tekmovanjem za kupce drži cene nizko. K temu naj doprinese svoj delež tudi prost, oziroma čim bolj prost uvoz blaga iz tujine četudi je ta prečesto trda pre-skušnja za nekatere domače industrijske panoge.
Sedaj je inflacija na letni ravni okoli 6%, predsednik Carter je izjavil, da jo upa zmanjšati do konca leta 1979 za 2'«, nato pa postopno na “normalno” raven 2% letno. Ta bo dosežena ko bo mogoče kriti vse izdatke zvezne vlade z dohodki v okviru uravnovešenega proračuna.
Iz Clevelanda in okolice
WASHINGTON, D.C. — Po-j Otočje Diego Garcia je bri-!vil svoj program boja proti in-i jp l^tih ' P°&n£ua x 2,1 ni1 slanik ZDA pri Združenih naro-jtanska last in ga ZDA izgraju- flaciji, poudaril, da ne verjame dih Andrew Young je zelo zgo-!jejo v večje vojaško oporišče v j v
voren človek in se rad zagovori, dogovoru z Veliko Britanijo že plačami kot učinkovit, zato se
Pretekli teden je na vprašanje vrsto let. Vse domače prebival- je odločil za poziv k prostovolj-
cene navzgor za okoli puuuarn, u« ^ —J—j75%, med tem, ko so te preje v obvezn, nadzor nad cenami m j dveh	porast]e le z,
50%. Tedajv,je bila inflacija n?
poročevalcev označil vlado Južne Afrike za “nezakonito”.
Državno tajništvo je izjavilo, da smatra vlado Južne Afrike za zakonito in da je bila izjava Younga napačna.
AMERIŠKA DOMOVINA je vaš list, podpirajte ga!
stvo otočja so preselili na otok Mauritius prčd 6 leti.
Vojaki in obrambni strokovnjaki trdijo, da oporišče Diego Garcia, ko bo v dveh letih gotovo, ob porabi 173 milijonov dolarjev, ne bo tako obsežno kot sovjetsko oporišče Berbera v Somaliji.
nemu sodelovanju zvezne vlade, podjetništva in delavskih unij v naporu za omejevanje inflacije.
“Ni nobene čarobne rešitve v boju proti inflaciji, mogoče ga je dobiti le s trdimi vsakodnevnimi, nebleščečimi, cesto politično nepriljubljenimi napori ter s prostovoljnim sodelova-
PROTEST KOROŠKIH SLOVENCEV M DUNAJU: ENA NAJUSPEŠNEJŠIH AKCIJ!
Vremenski prerok
Pretežno oblačno z verjet-r gostjo krajevnih neviht. Najviš-D temperatura okoli 70 F (21 C), j
Eno najuspešnejših akcij v svoji zgodovini so 2. april:’ letos izvedli koroški Slovenci v borbi za svoje pravice:	v
152 avtomo bilih in več omnibusih so se peljali na Dunaj, da bi opozorili na svoj položaj komisijo Organizacije združenih narodov za odpravo rasne diskriminacje in le-tej sami in neposredtno poročali to, kar avstrijski zastopniki po navadi zamolčijo. V mogočni demonstraciji se je kolona valila po Koroški, Štajerski, Nižji Avstriji ter Dunaju, kjer se je na zaključni manifestaciji na Josefsplatzu zbralo okoli 900 ljudi.
O tem nastopu' naših koroških rdjakov je 7. aprila 1977 prinesel celovški1 “Naš tednik” naslednje poročilo:
* * *
Od pete ure zjutraj, 2 aprila, so se zbirali na parkišou pred glavnim kolodvorom v Celovcu avtomdbili demonstrantov, avtobusi pa so pripeljali tiste Udeležence protestne vožnje, ki niso imeli avtomobila, ali katerih avtomobili naporne vožne ne bi vzdržali. Ob šestih zjutraj je bilo zbranih nad 50 avtomobilov, dva velika ter več manjših avtobusov. Vozači so
nalepili na avtomobile p r o -testna gesla v treh jezikih, slovenščini, nemščini in angleščini:	“protest pri OZN”,
“Slowenenfrage v o r d; i e UNO”, “against ethnic discrimination”. Ob pol sedmih pa se je začel dolgi sprevod proti Dunaju.
V lahko zrahljani koloni, ki je bila dolga naid kilometer, so zbudili avtomobili z oran-žnobarvnimi nalepki precejšnjo pozornost. Če samo pomislimo, da je kolono srečalo na poti na Dunaj več tisoč drugih avtomobilov, katerih vozači in sopotniki so videli kolono in gesla, je bil propagandni efekt neverjetno velik.
Podoben je bil položaj v Pliberku, kjer so se pred Posojilnico zbrali Podjunčani. O-koli 70 avtomobilov se je odtod napotilo na Dunaj, in sicer preko Soboth, Gradca-in Wechsela ter avtocestijug. V Gradcu so se koloni pridružili tudi številni slovenski graški študentje ter rojaki, ki tam sl(užijo svoj kruh. Kolona iz Celovca se je vozila po tradicionalni progi B 17. O-poldne je policija javila, da se gibajo proti Dunaju oziroma je na Dunaju 152 osebnih avtomobilov z demonstranti. To število je ponovil tudi deželni
dunajski radio v svoji opoldanski oddaji. Ob pol enih je bil tudi sprevod iz Celovca na parkišcu v Gberlaa na robu Dunaja, kolona iz Pliberka je dospela že prej. Na Dunaju so se demonstrantom pridružili tudi simpatizerji z Dunaja .samega ter dunajski študentje. Ob pol dveh pa se je kolona valila proti središču mesta in sedaj štela 182 osebnih avtomobilov, vsi nalepljeni s protestnimi gesli, ter več avtobusov. *
Na Dunaju samem pa je poležaj b i 1 malce zamotan, ker je župan in deželni glavar Leopold Gratz nekaj dni poprej dejal, da demonstracije ne bo dovolil. Njegova utemeljitev je bila idbkaj zanimiva: dejal je, da pravica do demonstracij sicer velja za ljudi, ne pa za avtomobile. Gratz je to izjavo podal tik po zadnjem spopadu desnora-dikalnih in neonacističnih študentov na Dunajski univerzi z demokratičnimi študenti. Pri tem spopadu sta dva neonacista uporabljala tudi pištolo na plin. S tem, da je Gratz povezal slovensko demonstracijo, ki je bila najavljena po vseh predpisih, z akcijo, kjer je prišlo do spopada, je skušal napraviti vtis, da pridejo
tudi koroški Slovenci samo na pretep na Dunaj.
To vest so razširili tudi koroški časopisi, toda Slovenci se od takih vesti niso pustili zmotiti. Kajti Gratz je to povedal samo ustmeno, nasprotnega odloka, torej pismene prepovedi, koroški Slovenci oziroma organizacije niso dlobile.
Gratzov izgovor pa je na tako šibkih nogah, da moremo mirne duše ugotoviti, da velja samo za slučaj, če hočejo demonstrirati koroški Slovenci: dejal je, da velja pravica do demonstracij samo za ljudi in ne za avtomobile. Toda: avtomobili se ne peljejo sami, ampak jih vozijo ljudje, ki so žrtvovali ves dhn, napor ter stroške,! da so prišli 320 do 400 kilometrov daleč, kakor je to v opoldanskem radijskem intervjuju povedal tudi osrednji tajnik NSKS Filip Warasch. Policija je nato pripravila drugo “alternativo”: demonstranti naj bi se vozili po mestu v blokih po deset in deset, da ne bi motili prometa. Toda te usluge ji koroški Slovenci niso napravili, vedoč, da bi demonstracijo na ta način razbili in bi številni vozači, ki se na Dunaju ne spoznajo, zašli.
letni ravni 2.5'%, v zadnjih 16 letih pa na povprečni letni ravni 7.5%:.
Četudi predsednik Carter v svoj program boja proti inflaciji ni vključil posebnega vodila za omejevanje cen in plač, je vendar imenoval Georgea Mea-nyja, glavnega predsednika AFL-CIO, in Reginalda Jonesa, načelnika uprave General Electric Company, kot nekaka neuradna nadzornika nad izvajanjem boja proti inflaciji. Carter je izrazil upanje na sodelovanje delavskih unij in podjetij ter napovedoval, da se bo s predstavniki obeh redno posvetoval.
Ko sta zakladni tajnik M. Blumenthal in načelnik predsednikovega gospodarskega sveta C. Shultze bila mnenja, da bo predsednikov program uspešen, so gospodarski strokovnjaki izven vlade polni dvoma o njem. Schultze je dejal, da moramo pričakovati v naslednjih mesecih večjo rast cen, da pa se bo ta v drugi polovici leta unesla. -------------o —
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Jimmy Carter bo nocoj ob osmih govoril preko radia in televizije vsej deželi o težavnem položaju oskrbe z viri energije, o čemer bo nato v sredo poslal Kongresu svoj program.
WASHINGTON, D.C. — Trdijo, da je “zgovornost” poslanika ZDA pri ZN Andrewa Younga načrtna, njen smoter preskušanje novih pogledov in smeri v zunanji politiki ZDA. V javnosti na splošno Youngove izjave niso ugodno sprejete in ponavljajo se zahteve, naj poslanik ZDA pri ZN zastopa “jasno in točno” politiko ZDA
Na ogled—
S preteklim tednom je uprava Amer. Domovine začela pošiljati večjemu številu rojakov in rojakinj na področju Velikega Clevelanda list za 14 dni brezplačno na ogled z vabilom, da postanejo njegovi naročniki. Če hočemo Ameriško Domovino v sedanjem obsegu in obliki ohraniti, ji moramo pridobiti nove naročnike, ko stari umirajo.
Iz bolnišnice—
Mrs. Mary Obreza, 18801 Chickasaw Avenue, se je po dveh tednih vrnila iz St. Vincent Charity bolnišnice. Vsem se lepo zahvaljuje za obiske, kartice, darila in pozdrave. Je še vedno zdravniški oskrbi. Želimo ji naglega okrevanja!
Visoka starost—
Mrs. Mary Bratkovich, 1200 Norwood Rd., je preteklo soboto praznovala 86-letnico rojstva. Nečakinja Antonia Tolwinski in pranečaki Mario, Mirko, Rudi in Toni želijo dobri teti vse najboljše za njeno nadaljne življenje!
Rojstni dan—
Poznani rojak Anton Yerak bo jutri, 19. aprila, praznoval 83-letnico rojstva. Sin Ray, hčerka Alice Kožar, sorodniki in prijatelji mu iskreno čestitajo za rojstni dan.
Seja—
Društvo sv. Cecilije št. 37 ADZ ima jutri, v torek, cb 1.30 popoldne sejo v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu.
ali pa naj se odpove svojemu položaju. Predsednik Carter kljub ponovnemu “popravku” Youngovih izjav temu ni umaknil' svoje podpore.
NEW YORK, N.Y. — Po povpraševanju L. Harrisa podpira predsednika ZDA Carterja javnost v razmerju 71%: 12%, 82% ga smatra za “moža izredne poštenosti”, večina v raz-rrierju 76%-S% je prepričana, da “Carter globoko čuti za stiskane in jim res hoče pomagati”.
KINSHASA, Zaire. — Vlada je objavila, da so njene čete v soboto prešle v ofenzivo in da so potisnile upornike kakih 15 milj nazaj proti meji Angole.
BRUXELLES. Helg. — Pri včerajšnjih parlamentarnih volitvah je sredinska stranka krščanskih socialistov, ki jo vodi predsednik vlade Leo Tin-demanns, povečala število svojih glasov za 7%, zmerno levičarska socialistična stranka pa za 3%. To naj bi pomenilo, da se politični položaj v Belgiji po letih vrenja in trenj pomirja in ustaljuje.
MOSKVA, ZSSR. — Poročevalska služna Tass je včeraj obdolžila ZDA kršenja Helsinških določil, ker so odklonile vizo trem predstavnikom sovjetskih delavskih unij, ki jih je znani levičarski vodnik pristaniškega delavstva na Pacifiški obali Harris Bridges povabil na konvencijo svoje unije. Vlada ZDA jim je odklonila izjemo od zakona, ki prepoveduje vstop v ZDA vsakemu komunistu, ki ni na uradni poti. Sodijo, da je vlada ZDA storila to na pritisk AFL-CIO. ki smatra sovjetske delavske unije za del vlade in njihove zastopnike za vladne uradnike in ne za resnične predstavnike delavstva v ZSSR.
1
aMEUlSKA DOMOVINA. APRIL 18, 1977
/iMfcKl&IL'l POMOVMA
»117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation
fublisiied daily except Wed., Safe, Sun., holidays, 1st two weeks in July
NAROČNINAl
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 8 mesece Kanada in dežele 'zven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 meaeoe Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION” RATES:
United States.
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30.no per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
Bb.a~	No! 60 Monday, April 18, 1977
Koroiki Slovenci o svojem položaju komisiji ZN proii rasnemu zapostavljanju
Osrednji organizaciji koroških Slovencev, Narodni svet okoroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, sta 4. aprila 1977 izročila preko svojih vodilnih predstavnikov Komisiji ZN za odpravo rasnega zapostavljanja tekom njenega zasedanja na Dunaju naslednje poročilo o položaju svojih narodnih pravic.
Narodni svet koroških Slovencev ter Zveza slovenskih organizacij na Koroškem kot zastopnika slovenske narodne skupnosti na Koroškem ter Hrvatsko kulturno društvo kot zastopstvo hrvatske narodne skupnosti iia Gradiščanskem si dovoljujeta posredovati odboru za odpravo rasne diskriminacije ob njegovem 15. zasedanju na Dunaju kratko poročilo o položaju slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem ter na štajerskem.
Z izve dbo tajnega popisovanja materinega jezika 14. novembra 1976 se je podala avstrijska zvezna vlada na pot docela javne diskriminacije, da, moremo reči, likvidacije manjšinskih pravic slovenske in hrvatske na-rodiig skupnosti na Koroškem, štajerskem in Gradiščanskem.
Zvezni zakon z dne 7. julija 1976 o pravnem položaju narodnih skupnostih v Avstriji napravi v kričečem protislovju z nastankom ter z besedo in duhom člena 7 avstrijske državne pogodbe ter v nasprotju z načeli Združenih narodov manšinske pravice med drugim odvisne od sorazmerno precejšnjega števila (ene četrtine) številčne velikosti narodne skupnosti, od razširjenosti njenih pripadnikov na zveznem ozemlju ter od njenega številčnega sorazmerja njih velikosti do ostalih avstrijskih državljanov na določenem področju.
S tem zakonom o narodnih skupnostih se je pravni in dejanski položaj slovenske narodne skupnosti na Koroškem ponovno bistveno poslabšal — v nasprotju z izvajanji avstrijskega eksperta na zaključnem zasedanju komisije ZN za človekove pravice 5. marca 1976 v Ženevi Tako stopi namesto dosedanjega zveznega zakona z dne 6. julija 1972 o namestitvi dvojezičnih topografskih napisov in oznak v področjih Koroške s slovenskim prebivalstvom, ki je predvideval 205 krajevnih napisov s slovenskimi oznakami, razdeljenih na vso avtohtono naselitveno območje koroških Slovencev (ki so ga koroški Slovenci smatrali kot prvi korak za popolno izpolnitev določil člena 7, odst. 3, po katerem bodo v takih okrajih “označbe in napisi topografskega značaja prav luko v slovenščini ali hrvaščini kakor v nemščini”) v zakonu o narodnih skupnostih nova ureditev, ki no predlogu treh koroških strank za tozadevno odredbo k zakonu o narodnih skupnostih predvideva dvojezične krajevne napise ne več kot v 9 od skupno 62 jezikovno mešanih občin po strukturi v času podpisa državne poguube 15. me ja 1955. V ostalem pa zveznega, zakona z due 6C junija 1972 v nasprotju z izjavami avstrijskih ekspertov v različnih mednarodnih gremijih in predvsem tudi pred komisijo za odpravo rasne diskriminacije nikoli niso izvajali.
Po nadaljni načrtovani odredbi k zakonu o narodnih skupnostih naj bi tudi slovenski uradni jezik dodatno k nemškemu v nasprotju k zdaj v okviru odloka veljavni rešitvi namesto v vseh .52 jezikovno mešanih občinah bil odpuščen le še v 13 po občinski strukturi iz leto 1968. S tem zožujejo avtohtono naselitveno območje slovenske naiodne skupnosti s trikom tako imenovanega popisa materinega jezika, ki ga je slovenska narodna skupnost poleg tega bojkotirala, na približno eno tretjino.
Slovenska narodna skupnost na Koroškem se s tak-šno disiviiminatoričiio ureditvijo nikoli ne more zadovoljiti. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem ter Narodni svet koroških Slovencev sta zaradi tega prisiljena, da neposredno opozorita odbor Združenih narodov za upravo rasne diskriminacije na svoj položaj ter kažeta pri tem na dejstvo, da se je ta odbor že večkrat prod sem pa na 8., 9. in 10. zasedanju, ukvarjal z našim vprašanjem pri obravnavi prvega poročila zastopnika republike Avstrije o zakonitih določilih v zveži z mednarodnim sporazumom o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije. Položaj se medterrf vendar ni poboljšal, temveč, kakor smo zgoraj obrazložili, bistveno poslabšal, tako ds novi zakon o narodnih skupnostih ne predstavijo ureditve mednarodnih obveznosti v zaščito manjšo,, temveč izrecno kršitev mednarodnega sporazuma o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije.
Korotanu ob koncertu
Slovensko pesem mi je mati pela, da, pesem, ki je pravi blagoslov, ko vse me zapusti in vse pozabi — z njo vračam se kot lastovka domov .. .
WfCKLIFFE, O. — V Argen- pričuje. Letos čaka naše pevce oni živi naš mladinski pisatelj spet obilo dela: majski koncert m pesnik Mirko Kunčič. Toliko in kmalu nato gostovanje in lepih stvari je napisal naši mla- koncert v Lemontu ob priliki dini, toliko veselja in sreče po- Baragovega dne, kamor so bili •daril mladim slovenskim srcem | povabljeni. (Koncert v Lemontu
bo pri šolskih sestrah, v isti dvorani, kjer je dosegel tako zmagoslavje koroški pevski zbor Gallus.) Vse to zahteva'časa in truda, a prinaša mlademu človeku tudi veselje in srečo, ponos in mu krepi narodno zavest.
V pozdravu mladih src sredi pomladi se bomo srečali 7. inaja na Korotanovem koncertu.
M. Jakojiič ------o-------
po svetu, tolikokrat zapel hvalnico slovenski zemlji in njenim ljudem. Pred kratkim je obhajal svojo 75-letnico. Poln domotožja. hrepenenja in ljubezni poje o vsem tistem, kar mu je bilo vzeto, a kar mu je naj ljubše. Vem, da ne bi mogel najti lepših besed, vem, da sam ne bi mogel napisati nič boljšega o slovenski pesmi, kot je napisal on, in zato mi dovolite, da nekaj teh čudovitih odstavkov, ki naj veljajo kot povabilo na Korota-nov koncert, prepišem, ker gotovo zaslužijo, da jih bere tudi naš človek na severnem ameriškem kontinentu.
Slovenska pesem! Prinesli smo jo s seboj na tuje, da sami nismo vedeli ne kdaj ne kako. Ob cesti je stal, sovražen in mrk, pokazal mojo bisago in re-
Raztresene bom ude zbral
CLEVELAND, O. •— Saj vemo ceniti, kolikšne vrednosti so naši slovenski narodni domovi, ki jih v Clevelandu imamo kar deset. V njih se počutimo, kakor da imam nekaj čisto svojega, slovenskega, obdaja nas
vzdušje naše domovine, naše
kel: “To"beračijo'"vlečeš*^ seboj lePe Slovenije. Ob vsake vrste
v tujino?” - Mnogo, mnogo Pnl^ah se znajdemo skupaj s
več!” sem odgovoril in položil , pri'iatelj\kl ^ dnevno ne mo-
roko na srce. “Vero, upanje in !rem° sre™vat>- ^sto po doma-
Ijubezen, zvestobo domovini in A'e f** nasa.. 8oyonca- ZoPet
poglobimo prijateljstva m raz-
! širimo poznanstva ter se tudi
slovensko pesem
Slovenska pesem! Verna j spremljevalka nam je bila na vseh križevih potih; na vseh ce- i
j odpočijemo od dnevnih skrbi, dela in naporov, v katerih nas
linah sveta, v žalosti in veselju, , °bjemf, fkrb za Potrebe ž*vi->e-
jnja. Take prilike pa porabimo tudi za to, da omogočimo kaki
ob rojstvu in smrti . . . Daleč je tista dežela, kjer se je ta pesem .	. ,	,
iz prešernega vriska'in tihe bo-i apl0S,n0 slovenski stvari izpolm-
lečine porodila in večina izmed 11 nal°ge’ kl bl Jlh S1Cer breZ Jfla-
nas se nikoli več ne vrne tja.
A slovenska pesem ne sme u-mreti! Na dom nas spominja, kaj smo bili, kaj smo in kaj moramo ostati, opominja nas, kako neutrudno so naši predniki lagali vanjo bistrino svojega duha in sladkost svojega srca . .
šs-pomoči ne bilo mogoče.
Pariz je ogromno mesto ^po površini in precej naših Slovencev in družin tam živi, pa nimajo nobenega pravega središča, jkjer bi se mogli zbirati v kraju, P° ki bi bil njihov, da bi razvili “domačnost”. So to večinoma
...	. _	,	,precej revni ljudje, pa so zbrali
Ah nam m Cankar, najvecji;^ precej sredsteVi da bi si u.
pisatelj slovenski, z enim samim Ltvarili svoj domek Da iim j
stavkom povedal, kaj je in kaj ' naporu tudi mi pomaga^
nam mora biti ta draga naša de- |se zberimo Slovene! iz celega
discina: Shsim pesem, tako ve- i Clevelanda na družabnem veče-selo in otožno, kakor da jo poje ru z večerjo in plesom v dvora_
zemlja iz svojih globočin.
Da, iz svojih globočin jo poje! Sok njenih korenin se pretaka po njej, kri naše krvi, utrip našega srca, solza naših solz, grenak jiasmeh brezdomcev, ki samo še v njej najdejo tolažbo, kadar tudi njim domotožje potrka na skrivna vratca srca . . .
Prijatelji mladi, ki vam je tujina postala drugi dom, z ljubeznijo položite ta naš narodni zaklad v svoje srce! Če vaši predniki ničesar drugega rte bi s seboj v tujino prinesli, kot to na-
ni pri Sv. Vidu v soboto, 30. a-prila.
Priporočamo, da si vstopnice nabavite že prej. Dobite jih pri odbornikih za pomoč postavitve Slovenskega doma in kapele v Parizu, v Melaherjevi trgovini in v Baragovem domu na St Clairju. Bo to prijeten večer: kuharice se bodo potrudile in tudi iz “hrama” se bo kaj mokrega dalo dobiti, ob zvokih godbe nas bo prijelo veselje, da se bomo zavrteli in zgradili pod-jilate. Za našo dobro voljo nam
ga je sramotna smrt “cveta naroda” morala potreti in ga je pustila brez ujšanja, zapuščenega in preplašenega. Strahotni dogodki V tistih pomladanskih dneh so izgledali kot popoln poraz. Če gledamo samo iz golega političnega vidika, potem je bil to poraz.
Ker pa so stvari, ki so važnejše kot politika, moramo pogledati globje in spoznamo, da je bila njih smrt zmaga, zmaga v tem, da se njihove duše po tolikem trpljenju in mučenju veselijo pri Očetu. Zmagali so, ker njih smrt ni zadušila ideala, za katerega so živeli in umrli. Njihova smrt je zapustila iste vzore novemu rodu slovenskega duh«, katdliške vere, vzgojenemu na ameriških tleh.
Ni lepšega in primernejšega načina spomniti se na naše žrtve, kot z daritvijo na Golgoti, ki je odrešila človeštvo zmage smrti. Sv. maša pri Sv. Vidu 15. maja ob 2. popoldne bo darovana v njih spomin in z, našo prošnjo, da ostanemo močni in zvesti njihovim idealom.
Janez Tominc Peter Dragar Martina Košnik Mojca Slak Milan Gorenšek	881-1725
prelepo milo donečo pesem bodo Parižani £lo hvaležm
J. O-k.
V spomin
— ponosni bi morali biti nanjo!
Večji so drugi narodi in bogatejši — a jaz ne bi menjal njihovega bogastva za našo narodno pesem. Bogastvo skopni, slovenska pesem pa gre kot ne- CLEVELAND, O. — Ko ugasljiva božja iskra iz roda v i vsako leto prebuja pomlad, pri rod ..naša misli na življenje, smrt in Tako je napisal pisatelj in prenovijenje. pesnik Mirko Kunčič. Pravi s j a-	V velikonočnem času se naše
vospev slovenski pesini in nje- misli vračajo na dogodke pred nemi- poslanstvu!	2000 leti, ko je Kristus odrešil
Dn bi fudi med nami ta božja grehe sveta. Mislimo na aposto-
•tškra šla iz roda v rod. Da bi jo naša mladina kot doslej skrbno čuvala in razplamtela - našla v njej svoje veselje, svoje upanje in vero v slovensko bodočnost!
Korotan je zadnja leta pritegnil v svoje vrste toliko naše
le, kako jih je Njihova sramotna smrt morala potreti in jih je pustila brez upanja, zapuščene in vse preplašene. Vendar se veselimo, kot so se veselili apostoli, ko je Kristus tretji dan zmagal nad smrtjo s svojim
tu rojene mladine. S težkim, po-, Vstajenjem. Tako križ ni zna-
žrtvovalnim delom pevovodje g inž. Frančka Gorenška je dosegel uspehe, ponekod pravo slav-
menje uničenja ampak zmage.
Pomlad ‘pa ponaša naše spo-' mine tudi na druge smrti. Mije slovenske pesmi. Philadelphi-Lslimo na tiste tisoče Slovencev, ja (Evharistični kongres), pre-i ki so bili pomorjeni, ker zaradi lepo in prisrčno gostovanje lan- I trdne vere niso hoteli pod jaške jpseni v'Kanadi in še mno-1 rem brezbožnega komunizma.
Mimogrede iz Milwaiikeeja
Milwaukee, Wis. — Preteklo soboto so Poljaki v Milwaukeeju slavili svoj narodni kulturni praznik. V prenovljenem in razprodanem Pabst gledališču so vprizorili Stanislava Moniuszka poljsko narodno opero “HAL-KA.” Naslovno vlogo je odlično pela gostja in vodilna sopranistka varšavske opere Hanna Ru-mowska. V lepih poljskih narodnih nošah so nastopili tudi mladi plesalci in plesalke iz Chicago, kjer so v lahkotnem polo-nezinem in mazurkinem ritmu navdušili vse pristotne pri tej predstavi. Muzikalno je opero izvrstno pripravil dirigent Jerzy Bojanowski. Opero so peli v en-gleškem žeziku/ le Halka in Jon-tek, tenor Štefan Wicik sta pela v rodnem jeziku. Poljaki sp s to opero doživeli lep kulturni praznik. Predstava je bila izvrstno pripravljena.
' *
Samo slovanski narodi imajo svoje ljudske in narodne opere. Poleg poljske Halke, imgjo Rusi svdjo ljudsko opero Modesta Musorgskiga “Bbris Godunov”, Čehi Smetanovo “Prodano nevesto”, Srbi Peter Konjovičevo opero “Koštana”, Hrvatje opero Jakova Gotovca “Ero z onega sveta” in Slovenci Antona Foerster opero “Gorenjski Slavček”. Vse te opere so za slovanske narode, ponos in višek narodnih in kulturnih dosežkov.
*
Prihodnjo soboto, 16. aprila t.l. bomo tudi Slovenci v Milwaukeeju imeli po dolgem času svoj kulturni praznik. Cerkveni mešani. pevski zbor bo pod vodstvom izvrstnega in neutrud-Ijiyega pevovodje Ernesta-Majheniča priredil samostojni pevski koncert v dvorani Sv. Janeza na 84. cesti. Pri tem pevskem koncertu bo na razpolago okusna večerja, pijača in s tem piijateljska zabava. Vsi rojaki in rojakinje od blizu in daleč so prijateljsko vabljeni na ta slo-slovenski pevski koncert. Na svidenje!
*
Predsednik J. Carter je brez smeha sprejel vest iz Moskve da Rusi niso sprejeli njegovega predloga o omejitvi jedrskega oboroževanja. Par dni pre'd! tem je Carter na TV trdil z velikim optimizmom, da bodo RUSI rekli OK. Naš zunanji minister Cy-i\is Vance je bil po razgovorih zelo razočaran, dočim je predsednik Carter dejal na TV, da ruska odklonitev njegovega predloga ni porazna, kakor se piše, temveč zgleda da bodo Rusi v prihodnjem razgovoru v mesecu maju v Genevi pristali na njegove predloge. Predsednik Carter dobro ve, da ruski
zvesti komunistični idteologiji, ne vem pa, •če ve, da so ruski voditelji v svojem taktičnem poslovanju, elastični in večkrat zelo nesramni. Njih cilj je zmagati ne oziraje se na človekove pravice.
*
Predsednik J. Carter je stopil na čelo borcev za človekove pravice. Vsi mladi i in stari, bogati in revni ga iz srca podpiramo v tej borbi. Dvomim pa v uspeh.
Če zakrpaš na eni strani, se na drugr strani prikaže praznina in še večje zlo. Zgodovina nam kaže; da je zmagovalec pisal zakone in deli človekove pravice, poraženi pa so bili ponižani, zasramovani, mučeni in poslani v smrt. Kje so bili borci za 'človekove pravice za časa Pihlerja, Stalina in Tita? Kje so borci za človekove pravice danes,, ko se na Irskem in na Bližnjem vzhodu v bratomornem klanju uničujejo med seboj. Vredno je zapisati, da se je v Ameriki lahko boriti za človekove pravice. Toda na sovražnem terenu pa je povsem druga pesem. Sicer pa je v Ameriki itak preveč svobode in že vsak
stan, vsak spol zahteva svoje ,	L , V"	,J,;
človekove pravice”. V tej borbi) smacarskl Pa™lk (s,<1 imajo korist samo nekateri brez-j .r°J'Tian^' v * ‘ februarja vestni izkoriščevalci nevednega ™eb smuicfisketekme'2 s!
Iteptfški rojaki radi smučajo
NEW YORK, N.Y. — Vs* letni čas ima svoj čar, tud* * ma. Letos je bila prav h'uda>* ko da je prvič, odkar sem v meriki, ležal sneg vse od ča pa do srede februarja' n e w y o r š ki okolici ponava skopni po dveh ali treh d**' ker nam zalivski tok omili P' nebje.
Marsikdo se je pritožil, da radi snega nikamor ne F0* Morda so zaradi tega še 111 prosvetne ure nekoliko l*r Pa je vsako hudo za nekaj brega in tudi sneg je bil. Sf1 carji smo prišli na svoj rač če drugi ne.
V manjših skupinah srt*0 zbir a.l i* redno na WindW Mountain v severnem delu $ kili hribov, dvakrat pa sm°fj šli tja v večjihTskupinafr februarja nas je bilo 25, 5. ^ ca pa, se mi zdi, kar 45. s< prišli tja v tako velikih nah in da so nam dali taU* pust za vzpenjače, se mo*^ zahvaliti Ivanu Kaminu, ^
i
ameriškega ljudstva.
hupa ostali doma; Morda
bi
Ko so prihajali naši starona-seljenci zakonito v Ameriko in nato novonaseljenci, so bili a-meriški zakoni veliko bolj spoštovani in strožje izvajani. Po petih letih življenja v Ameriki si lahko z izpitom pridobil 'državljanstvo in s tem tudi volilno pravico. En mesec pred volitvami si se moral registrirati, kjer si istočasno dobil napotke, v katerem volilnem okrožju in volišču' lahko oddaš svoj glas.
Danes ni važno, če si državljan, ni važno kje živiš, važno je da. pokažeš kakršnokoli legitimacijo na volišču in s tem je zadnošče-
no volilni pravici. Če si koraj-.____________ _______________
žen lahko voliš tudi v drugih1 smo pred štirinajstimi dnevi
okrožjih. Občudujom voditelje, ključih smučarsko sezon0' ^ črncev v Ameriki, težko pa je sklenili, da bomo imeli cl” razumeti črnske voditelje v leto več takih izletov.
Afriki. Eno drži; vsi strme po oblasti! Pred leti so črnci po ameriških mestih demonstrirali newyorske
ca bi pa lahko rekel, da Slovenci o k u p irali Win^1 Mountain, saj nas je bil° več. V petek je padal ves dež, in so resni smučarji ^
premislili tudi mi, pa je Ivan naš denar, njega Pa deži ne zadrži doma.
Proti pričakovanju se je redila krasna sobota. Tak0^. imeli veš hrib zase. Ne Sr nim se, da bi prišel enkrat vrh hriba, da ne bi dobil » vsaj dva ali tri Slovence. kra( nas je bilo na vrhu 1 mi je neka gospa, članica ^
ki lastuje smučišče, rekla,
d«
danes ves hrib slovenski. ^ | res nadvse prijeten izlef
/
go drugega, nam to zgovorno iz-^Mislimo na slovenski rod, kako 1 marksistični voditelji ostanejo
in protestirali proti ameriški družbi in sistemu. Spoznali so, da ta pot ni plodonosna in spremenili svojo taktiko. Začeli so sodelovati s sistemom. Danes imajo pri časopisih, na TV in na mnogih drugih važnih političnih položajih svoje ljudi, ki so izo-brižni in niti ne vidijo tiranske-rijo in kaj je njih cilj. Dočim belci, siti vsega, postajajo brezbrižni in niti ne vidijo tiranskega črnskega generala • in voditelja v Ugandi Idi Amina, ki zahteva od evropskih belcev, da ga na nosilnicah visoko na ramenih nosijo po ugandskih ulicah. Belci morajo z visoko dvignjeno roko in kleče pred Idi Aminom prisegati pokorščino in vdanost. Zgleda, dla mnogi črnci z zadoščenjem opazujejo takšne slike. Ko sem opazoval te slike, sem bil prav zadovoljen, da sem že v jesenskih letih!
Skoraj vse države perejo svoje umazano perilo na skrivaj. V Ameriki pa se pore vse pdprto in javno. Določeni liberalni ljudje so z Water-Gatem uničili R. Nixona. Nato so se spravili in omajali zaupanje v naj večjo protikomunistično trdnjavo FBI in CIA. Vcejšili so nezaupanje v vodstvo vojne akademije v West Pointu, v policijsko oblast in cruge državne ustanove. Pred [kratkim je senator iz lowe John Culver po pregledu par vojaških postojank izjavil: “Ameriške vojne sile niso ne moralno ne fizično usposobljene in pripravljene za kakršnekoli vojne operacije.” Kitajcem in Rusom ni treba nobenih fzvežbanih špijonov— vse imajo ha planju!
1 L. G.
Windham Mountain *Iir'a smučarje V0^. privlačnost. Tam je bil ^ vrsto .let za direktorja srt*11 ske šole rojak Dinko Beft°y Vem, da se bo marsikater'. lec spomnil knjige Dhaul9^ kjer je popisoval svoja d° ja ob naskoku tega himal3* ga orjaka. Bil je prvi Sl°v.( ki se je povzpel na Hirt*3^ to kot član argentinske e,j dicije. Za ekspedicijo je , bran na podlagi uspehov 1 ^ venstvenih tur, ki jih ie .
plezal po južnoameriških Dinko je izvrsten srn*-*00 ji množice smučarjev je izS svojim brezhibnim stil0111'. Whinda'mu je zapustil SV°b čut. Pa ni bil le sijajen on in njegova žena Roina izredno plemenita človek3'^ štetokrat smo bili njun* ^ na smučišču in stanovanj1’ sta ras po celodnevnem ^ rtju pogostila in postregh1 ^ vrstno brazilsko kavo, & preveč zaspani vozih Dinko, Romana in Dav0*1,^ refc^ smučarski učitelj, fh1^) liko zaslugo, da Newy°rC takim veseljem smučam0^ Sedaj pa, ko sta Dink° mana sklenila, da se n° ■ več na sever, nas drži s»l vzpodbuja k smučanju ■** ^ min, saj smo skoraj ved njegovi zaslugi gostje - y ske straže. Windham je privaten smučarski' klub ^ ^ člani smučajo lahko 1° k° je.
še vedno veliko
Sodijo, da živi v severnih predelih Kanade še vedno- blizu lo0,000 musov.
Pa na žalost je letos nja konec. Se bomo P*! kmalu začeli zbirati ah nikih ali pa na plaži. pred tem pa še ne apr majski prosvetni uri. ^
sr
i#
Priporočil^
' V >
AMERIŠKO DOMj3’u svojem« slovenbh ji sosed« in prijalJ
ameriška Romovima, april is, 1977
Iz dnevnika mojih spominov
V prvih ma jskih dneh 1945 — Ljubljana-Celovec-Italija
V tistih lepih pomladanskih
sto proti glavnemu kolodvoru,
dneh je sonce čudovito lepo sijalo na našo domovino. Krepko smo začutili, da je konec vojne pred vrati, vendar s tesnobo, ker nismo bili gotovi, kakšen bo ta konec za nas.
LJUBLJANA, 3. maja. — Voditelji vseh demokratičnih strank Slovenije so se zvečer tega dne zbrali na Taboru. Oklicali so SLOVENSKO DRŽAVO v okviru Jugoslavije in postavili narodno vlado.
Ljudje v prestolici Slovenije hitijo razobešati iz svojih hiš in stanovanj, slovenske in jugoslovanske zastave, pa tudi ameriške in angleške. Po ulicah mesta se ljudje v gručah ustavljajo in se med seboj sprašujejo po najnovejših vesteh, Vse nestrpno pričakuje, kaj bo prinesel drugi dan.
,4. maja v jutranjih urah ni še nobenih vesti. V negotovem vzdušju tavam od trgovine do trgovine — in kar tako — nakupujem reči, ki jih mehanično spravljam v nahrbtnik, sam ne vem, zakaj? V “Slovencu” beremo o sklepih prejšnjega dne na Taboru — proglas slovenske vlade. Zvemo tudi, da so Nemci zastražili Jugoslovansko tiskarno.
5. maja — še vedno vse tiho, bez sprememb, le negotovost se čudno veča in raste. Iz daljave
od tam pa na Bleiweisovo in Ce lovško cesto proti Gorenjski.
Kakor v sanjah izginjajo ulice in hiše bele Ljubljane izpred oči v daljavo in sam Bog ve, kdaj jih vidimo? Med tem so moje misli odšle domov po slovo... Resničnosti dogodkov se zavem šele, ko smo že zunaj mesta, ko dohitevamo množice bežečih ljudi iz dolenjskih krajev, katerim se med potjo pridružujejo novi ljudje in večajo Jto-lone idočih v neznano . . .
Pri Kranju zavijemo na stransko cesto in obstanemo. Imam vtis, da se vodstvo kolone posvetuje. Čez čas nadaljujemo pot v isti smeri ter pridemo v Predoslje. Tam se pred Prosvetnim domom ustavimo ih izstopimo. Rekli so nam, da bomo v Domu na slami prenočili.
Po slabo prespani noči smo zjutraj 8. maja nadaljevali pot po glavni cesti, ki je še vedno polna beguncev. Kmalu smo v Tržiču. Ljudje stojijo ob cesti in nas gledajo; nekateri iz radovednosti, drugi morda iz pomilovanja, tretji pa iz sovraštva na nas plujejo in nas zmerjajo. Nagnali bi jih, da ni pamet prevladala. Gremo mirno naprej, ko srečam rojaka Milana Gerdi-na, ki s kolesom beži od doma, Potem se nisva več videla. Kmalu smo prispeli v Pod-
KOLEDAR
I
društvenih prireditev
24. —
je čuti zamolklo bobnenje, ki je Ijubelj. Nad predorom se dviga večkrat podobno eksplozijam, ' mogočno gorovje, pod njim pa
kar človeku ustvarja neprijetno tesnobo. Po cestah sprašuješ ljudi, kaj novega vedb, pa nič določenega, nič trdnega.
6. maja — nedelja. K frančiškanom stopim k maši. Cerkev so ljudje napolnili do zadnjega kota. Po masi hitim na stanovanje in premišljam, kaj bi, pa spet naglo oddrvim v urad propagandnega odseka S.D., ki je v istem poslopju. (Tu sem namreč gost pod drugim imenom, ker sem ušel Nemcem.) Ponovno se snidemo Menart, fotograf Pavlovčič in jaz (vsi iz istega urada. Že nekaj časa imamo v mislih, da bo treba nekam od tu, na pot. Končno se odločimo za odhod. Toda kam? Predno kam gremo, se podasta Menart in Pavlovčič v mesto, da zvesta kaj določenega o položaju.
, S pripravljenimi nahrbtniki na mizi pisarne ju čakam, kaj kmalu se vrneta.
Zelo sta redkobesedna. “Janez,” mi rečeta kratko,n “če si se odločil, gremo!” Takoj pograbimo vsak svoj nahrbtnik in skoraj brez besedi odrinemo. Skozi mesto hodimo tiho in zamišljeno. Hitro smo mimo frančiškanov do Uniona. Tam drug za drugim vstopimo. Šele zdaj sta mi povedala, kje sta bila malo
APRIL
Mladi harmonikarji pri-
rede koncert v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 3.30 popoldne.
30. — ODBOR ZA POMOČ
POSTAVITVE SLOVENSKEGA DOMA IN KAPELE V PARIZU priredi družabni večer z večerjo in plesom v dvorani pri Sv. Vidu. Pričetek ob pol osmih.
MAJ
1.— Pevski zbor Planina priredi
koncert v Slovenskem narodnem domu na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne.
7. — Pevski zbor Korotan priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Po koncertu igra or-
preje. V hotelu in na dvorišču tiskanih zadaj se namreč nahajajo srbski četniki z vojaško opremo in ka-mijoni. Od kod so prišli tja, nisem slišal. Pri razgovoru z njimi sta dosegla, da ge jim lahko pridružimo. Ko smo se potem med temi četniki vrteli in se začeli spoznavati, sem med njimi v pogovoru spoznal par slovenskih oficirjev, katerih imena pa sem pozabil. Spoznal sem tudi zaščitno sestro gdč. Vero Debeljak, hčerko majorja J. Debeljaka.
Med tem se je začelo nočiti.
Ker ni kazalo, da bi ta dan odrinili, je bilo treba iskati prenočitve.
Drugo jutro, 7. maja, smo bili spet nazaj na zbirališču hotela. l4o je bilo-vse urejeno za odhod, je komandant četnikov velel na kamijone in druga vozila, ki so bila na razpolago. Na enega od teh je prisedel tudi unionski restavrator in kavarnar Mato Karba z družino. Pustil je vse svoje stvari in premoženje in šel z nami. (Z Matom Karbo sva pred leti skupaj služila kraljevo gardo v Beogradu.) Ko smo se vsi naložili, so nas vozači potegnili na Miklošičevo
čaka množica zbeganih ljudi.. S S kamijoni srečno prevozimo skozi predor. Naenkrat smo na Koroškem. Na tej strani se počutiš varnejšega. Počasi se premikamo naprej v dolino in tako tudi odmikamo našim goram. Nekje se ob cesti ustavimo, da se malo razgledamo in od nape-tostivoddahnemo. Od mimoidočih po cesti me tu spozna Olga Milavec (ki je pred leti imela v našem kraju gospodinjski tečaj) in z njo njena prijateljica. Prosi me, če smeta z nami na kami-jon. Ker so ostali četniki in potniki v to privolili, ju potegnemo med se, čeravno smo bili že do skrajnosti natrpani.
Nadaljevali smo pot in prispeli v dolino. Ne morem reči kje, vendar smo nekje med potjo dohiteli hrvaške ustaše, ki so se peljali s svojimi kamijoni v isti smeri. Videl sem, da so jih četniki ustavili in obkolili. Zaplenili so jim kamijone, menda brez vsakega odpora, in jih pustili peš naprej, razen šoferjev. Vse to se je zgodilo nepričakovano in naglo. Zaplenjeno robo so četniki takoj začeli deliti med nas. Bile so zaloge mestnih kon zerv, prepečenca, sladkorja in čaja, zaloga steklenic s slivovi-co, tobak in cele svežnje novih “kun” (hrvaški denar). Preskrbljeni smo bili. Ko smo potem vozili rtaprej, smo se v posredni bližini dravskega mostu začeli ustavljati in gledati, kaj se tam dogaja. Videli smo, da most stražijo partizani. Domov vračajočim se Nemcem, ki jih je polna cesta, odvzemajo o-rožje in vsako robo, ki jo ti no-gijo s seboj, tudi od višnje uniforme. Ob cesti je ze cele kupe raznega blaga. Praznih rok Nemce potem puščajo preko mostu. Med tem so naši poskušali s kamijoni poriniti čez most, pa ni uspelo. Isto kot od Nemcev so zahtevali od nas odložitev o-rožja in blaga. Četniki tega niso hoteli. “Neču ja, <}la bacim oruž-je!” so dejali. Obrnili so in smo se peljali nazaj proti Borovljam, kjer smo v neki gostilni ob cesti prebili noc in pili “slivovico”.
Drugo jutro, 9. maja, smo ponovili poskus priti čez most. Na polju pred mostom je vedno več civilistov, ki jih partizani rte puste čez most. Opaziti je, da jih niti ne razganjajo ali poganjajo nazaj. Verjetno zato ne, ker imajo preveč opraviti z nemškimi vojaki in njihovim I ee- ' materijalom. Verjetno je tudi /
navzočnost bradatih četnikov pripomogla k temu, da so tedaj pustili civiliste pri-miru. (Kasneje se je zvedelo, da je bilo tistih partizanov pri dravskem mostu in okolici kaj malo.)
Ko smo (se počasi pomikali proti mostu, so nas tedaj partizani obstopili od obeh strani ceste in zahtevali predajo orožja in kamijonov (tedaj tudi usta-ških). Nekateri mladi partizanski so se povzpeli na kamijone in gledali, kaj bo za nje. Nabirali so si, mi smo jih pa gledali. Vse se je godilo tako čudno, brez Upora, brez napada ali obrambe. V tem položaju ni kazalo, da bi se četniki uprli ali u-darili po partizanih, niti da bi se prepirali z njimi radi prehoda čez most. Po drugi strani pa so bradati četniki vzbujali re-spek* pri partizanih. To je bilo vidno.
V tistem negotovem položaju sem skrbno pazil, kaj bo napravil četniški poveljnik. Nemalo sem se začudil, ko sem ga malo kasneje zagledal preoblečenega v nemško uniformo z napol praznim nahrbtnikom na rami. Brade že preje ni imel, v čemer se je ločil od drugih četnikov. Kdaj se je preoblekel, nisem o-pazil. Takoj mi je bilo jasno, da bo v nemški obleki skušal priti čez most.
(Dalje prihodnjič)
kester Veseli Slovenci za zabavo in ples.
8. — Slovenska šola Sv. Vida priredi materinsko proslavo v farnem avditoriju.
15. — Slovensko kulturno' društvo Triglav, Milwaukee,.Wis., priredi Materinsko proslavo v Triglavskem parku.
15. — Slovenska mladina v Clevelandu se bo spomnila vseh protikomunističnih žrtev revolucije in vetrinjske tragedije s spominsko sv. mašo ob dveh popoldne v cerkvi sv.
‘ Vida,
22. — “Mladi harmonikarji” podajo koncert pri Sv. Lovrencu. Začetek ob 3.30 popoldne.
29.	— Društvo SPB Cleveland obhaja Slovenski spominski dan za vse žrtve vojske in komunistične revolucije s sv. mašo ob 10.45 pri Lurški votlini na Chardon Road.
30.	— Slovensko kulturno društvo, Milwaukee, Wis., priredi spominski dan z mašo ob 11. uri, komemoracijo in kosilom v Triglavskem parku.
JUNIJ
19. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis., priredi svoj piknik z mašo ob 11. uri, kosilom in pikniškim
.. veseljem v Triglavskem parku.
23., 24., 25., 26. — Poletni karneval pri fari sv. Vida.
26. — Farni festival fare sv. Lovrenca v Newburgu.
26. — Tabor DSPB pripravi SPOMINSKO PROSLAVO za pomorjene domobrance in četnike ter vse druge žrtve komunistične revolucije. Proslava bo na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi.
JULIJ
10. — Misijonska znamkarska akcija priredi piknik na Slovenski pristavi.
24. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis., priredi Misijonski piknik z mašo ob 11. uri in kosilom v Triglavskem parku.
AVGUST
7. — Slovenska šola fare sv. Vida priredi vsakoletni piknik na Slovenski pristavi
7. — Ohio KSKJ dan — Federacija KSKJ društev v Ohiu priredi Ohio KSKJ dan s piknikom v Parku sv. Jožea na White Road, Willoughby Hills, Ohio.
21. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis., priredi Športni dan z mašo ob 11. uri, kosilom in športnim sporedom v Triglavskem parku.
28.	— “Clambake”, pečenje
školjk in stejkov, pri fari sv. Lovrenca v Newburgu.
SEPTEMBER
18. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu priredi običajno vsakoletno kosilo v farni dvorani. OKTOBER
1.	— Folklorna skupina Kres priredi svoj nastop v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
2.	— Slovensko kulturno društvo
Triglav, Milwaukee, Wis., priredi Vinsko trgatev s kosilom in zabavo v Triglavskem parku.
9. — Društvo Kras št. 8 ADZ obhaja 65-letnico svojega obstoja in delovanja z banketom v Slovenskem domu na Holmes A. venue.
15. — Tabor DSPB priredi svoj jesenski DRUŽABNI VEČER v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
15. — Klub slovenskih upokojencev, Newburg, priredi Večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti.
NOVEMBER
6. — Glasbena Matica priredi
jesenski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
12.	— Belokranjski klub priredi
vsakoletno martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
13.	— Slosnškovo kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu.
27. — Pevski zbor Slovenske ženske zveze “Dawn”’ priredi vsakoletni koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Po koncertu zabava in ples ob zvokih Jeff Pecon orkestra.
NI MU USPELO — Sanjay Gandhi je pri zadnjih volitvah v Indiji kandidiral v parlament, pa izgubil še hujše kot. njegova mati Indira. Po porazu je dejal, da se umika iz politike.
------o------
Dr. DeBakey o presajanju srca
Prijatei’s Pharmacy
31. — Slovenska šola fare Marije SL Clair Ave. & E. 68 St. 361-4111
Vnebovzete priredi vsakoletni	DRžAVE^omO
piknik na Slovenski pristavi. AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
NO VICE- z vsega svela
• Cincinnati, O. — Doktor Michael DeBakey, eden pionirjev ria področju presajevahja srca, je izjavil, da presaditve! src niso dale zaželenih rezultatov in da jih zato že -pet let ne izvaja. “IPresaditve srca so vzbudile veliko zanimanje v tisku in javnosti, v znanstvenih krogih niso veljale za kaj prida pomembne,” je dejal sloviti srčni kirurg.
DeBakey je v bolišnici v Hus-tonu opravil 12 presaditev srca, ki so se izkazale za uspešne le pri dveh bolnikih; prvi je živel še 6, diruigi pa še 4 leta po operaciji. Danes sodi, da je šlo bolj za poskus, s katerim naj bi dokazali, da je dejahsko možno presaditi srce, in sicer izključno pri bolnikih, ki niso imeli druge možnosti, da bi preživeli.
Sloviti zdravnik je novinarjem izjavil, da se zidaj bolj u-kvarja s problemi zdravljenja arterioskleroze in z raziskovanjem vzrokov srčnih obolenj. Razen tega ga zanimajo poskusi, da bi izdelali umetno srce, s katerim naj bi, kot je dejal, že konec tega^ stoletja spodbujali delovanje bolnega srca.
žini meje ter vrgla več bomb na misijonsko bolnišnico. Napad naj bi povzročil precej škode.
MAJU OGLASI
FOR SALE
By owner in Wickliffe, large two bedroom ranch, dining room, 13 x 16 kitchen, 13 x 19 dining room, 24 x 14 family room with fireplace. Full basement, tiled and suspended ceiling. All aluminum siding and gutters. New carpeting, drapes, appliances, central air conditioning with electronic air filter. This is on a 100 x 400 foot lot with 25 excellent fruit trees, blackberries/ grapes, rasberries, three gardens all tiled and well drained; also 16 x 32 by 7 all aluminum above ground swimming pool. $65,400. Call 944-6540.
(62)
ČESTITKE
V soboto, 16. aprila je Mrs. Mary Bratovich, 1200 Norwood Road, praznovala 86-letnico rojstva. Dobri teti čestitajo in želijo vse najboljše nečakinja Ali-tonia Tolwinski in pranečaki Mario, Mirko, Rudy in Toni.
V NAJEM
Petsobno stanovanje se odda v najem v Grove wood okolici. Za pojasnila kličite 341-5926 po 4. popoldne.
(63)
NOVICE- ki jih polrebujele

NOVICE- ki jih dobiie še mie
Član abesinskega vodstva umorjen
ADIS ABEBA, Abes. — Po a-radnem poročilu je bil umorjen vodilni član marksističnega vojaškega sveta poročnik Negus-sie Negassa po nekem napadu z banditi. Napad na člana vojaškega sveta, ki predstavlja vodstvo države, je bil izveden pretekli petek, ko se je ta vračal iz Gowane, kraja kakih 250 milj severovzhodno od glavnega mesta.
Več članov civilnega politbiroja, katerega je nadziral umorjeni Negasse, je bilo žrtev protivladnih elementov', ki nasprotujejo vladajočemu svetu. Spori zaradi marskističnih razlik so vodili v zadnjih tednih do stotin nasilnih smrti.
NOVICE- popolnoma nepristranske

NOVICE- kolikor mogoče originalne
NOVICE- ki so zanimive
vam vsak dan prinaša v hišo
Ameriška Domovina
V Laosu so proglasili stanje pripravljenosti
VIENTIANNE, Laos. — Vlada p,r e .d s e d n i k a Kaysone-e Phomvihana je priznala nedavno, da ima težave z uporniki, v začetku tega tedna pa je proglasila stanje pripravljenosti, ko se ije znašla v boju z uporniki na j dveh otokih v reki Mekongu, j nedaleč od samega glavnega me-jsla. Enega od ontenjenih otokov j so vladne sile v torek zasedle in pregnale upornike.
Pojava upornikov proti režimu v predelu ob meji Tajske je povečala napetost med obema div.avajrta, ki se dala že ves čas, odkar so v La osu zavladali komunisti.
HIŠA NAPRODAJ
s štirimi spalnicami, z aluminijem obita, bungalow tipa, dvojna priključena garaža, polna klet, z rekreacijsko sobo. Dosti posebnosti.
INDIAN HILLS BUNGALOW
z -aluminijam obita, štiri spalnice, dvojna priključena garaža, rekreacijska soba, 1 Vz kopalnica, na novo predelana kuhinja. Kličite, da vam pokažemo.
UPSON REALTY UMLA
499 E. 260 St.	731-1070
(63)
Gostilna in hiša naprodaj
Na področju St. Clair Avenue : in E. 71 St. Kdor se zanima, naj 1 piše na Box SM - American s Home Publ. Co., 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio 44103. | Navedite svoj telefon, ime in; ločen naslov, da ga bo lastnik: lahko poklical.
-(62) |
Stanovanje oddajo
Trisobno stanovanje s hladilnikom in štedilnikom oddajo na
Shawnee Avenue blizu E. St., po želji tudi garažo. Kličite 481-1695
185
(60)
Help wanted male

MACHINIST
Need all around machinist!) Minimum of five years exper ience. Must be able to set uj|
and operate. Days. Hourly rat Excellent fringe benefits. Fu or part time.
M C M
1432 E. 47 St.	881-128
v	(60
TURRET LATHE
Set up and operate. Must be abll to work on close tolerances. M nimum of five years expericne Days. Hourly rate. Excelle fringe benefits. Full or pa time.
M C M
1432 E. 47 St.	881-12.
(5$
Help wanted Female
Iščemo čistilko za en dan pol na teden. Kličite 431-0628!;;
(j|j|
DELO DOBI
Čistilko v okolici 'St. Claj Avenue iščejo za 2 do 4 dni pisano gle-jtgdnu. Kličite 361-5115 med c„ t „ tdop. in 3. pop.
(:
-!
Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo

Zamboa poroča o napadu zairskih leta!
LUSAKA, Zamb. — Zambijska vlada je v sredo obdolžila Zaire, da so njegova letala napadla dve vasi v Zambiji v bli-
Gospodinjo iščejo
Žensko za gospodinjstvo iščej za Pepper Pike področje. C) po dogovoru, mora govoriti a gieško in imeti lasten prevoz.
. Kličite 247-4592
(6p





AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 18, 1077
Avgust Seno«:
ZLATARJEVO ZLATO
“A komaj se je zacelila prva tjo! Ali ste slišali, častiti gos-rana,” je nadaljeval sodnik, “je pod kaplan?” se je razburil nože tukaj no va hudobija. Okoli tar. “Mi naj bi''prejemali udar-Jurjevega ste prali mestni ženi/ce, mi, ki imamo pravico, da jih Bedekovičeva Jela in Harami-! delimo9 Povejte mi, ali je Gre-jina Bara, piri potoku Topličice gori janec božji stvor, ali je sploh perilo. Kar nenadoma je pri-j krščena duša?” hrumel iz hoste GregorijančevJ “Et libera nos a malo,” je ka-sluga Andrijja Kolkovič z neka-!plan pobožno vzdihnil.
terimi drugimi razbojniki ter je navalil na ž:enski...”
“Satis! Dovolj! Sodoma in Gomora!” se je Šalkovič prekrižal. /	, •
“Ni še dovolj,” je odsekal sodnik. “Ko stji začeli ženski vpiti in kričati, čla jih bosta zatožili gospodu pod banu, so se jima pričeli ti antikristi grdo režati. Rekli so jima, naj kar svobodno tožitg, ker jim je sam gospod ukazal, naj bijejo to zagrebško svojat, pa tudi žen naj nikar ne sledijo. Da bodo že dobili za to posebno nagrado.
“Svojat, mi
“In kaj bomo zdaj?” je vprašal sodnik.
“Hm!” je modro zakimal kaplan.
je ponovil Kap-	j
CLEVELAND S NEWEST ETHNIC RESTAURANT • Featuring superb Old World and American Food,
— REASONABLY PRICED —
“Kaj zdaj ? tolovič.
“Milo za drago, kadar bo prilika,” je pripomnil Krupič, ki je vse to pripovedovanje molče poslušal. “Sami nase se moramo zanesti!”
“Toda, za Boga, mojster!” se je Kaptolovic bojazljivo stresnih “To so natančne reči, tukaj je potrebno pismeno.”
“Kaj pismeno, gospod notar!” ga je'zlatar zavrnil. “Vi niste občutili udarcev, jaz pa sem jih, jaz meščan! Čemu prelivati črnilo, ko že teče kri? Nisem prepirljivec in blebetač, toda kadar gre do živega, se piše takole!” je zlatar vzdignil pest.
“Bene, bone, toda ..Se je Kaptolovic obotavljal.
(Dalje prihodnjič)
------o-------
imenik raznih društev
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE. ŠT. 102 KSKJ
Sprejema članstvo od IG. do 60. teta. Nudi, najnovejše smrminske certificate od $1,000 do $15,000; V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 15 leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Rev. Edward Pevec, preds. Frances Nemanich, podpredš. Toni Turek, tajnica Mary' Hochevar, 21241 Miller Ave. tel. 481-0728; blagajničarka Mary Arm Mott; zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice: Fran-
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Edward Pevec; predsednik Joseph Baškovič, podpredš. Ernest Racic; tajnik j Albin Orehek, 18144 Lake ’ Sh. Blvd., da smo svojat!” 481-1481; zapis. Frank Zupančič;
J0 pograbn. Kaptolovic kaplana John Hočevar, Joseph Hočevar, Doza roko. “Izvolite pomisliti, vaša rninik Stupica, vratar A. J. For-častitost, da smo svojat!”	Ituna. Vodji atletike in mladinskih
..o -	^	j,,,	, „ . i aktivnosti James V. Debevec in
Resi nc.s, o Go pod. se je Jcihn Hočevar. Za pregledovanje,	ni
duhovnik' prekrižal.	I novega članstva vsi slovenski zdrav- ces M^cero1, Ani™ ,G°<?la>'’ in Dol°-
“A to še ni vse,” je nadaljeval 'hki. sodnik, “teh litanij je še več.1 DruStvo zboruje vsak prvi torek Tr.	;;	..v v mesecu v Druzabm sobi sv. Vida
M.ijo K) amarja so Gregonjance- 7:30 zvečer. Mesečni asesment vi vojaki pri Kraljevem, brodu se prične pobirati ob 7:00 pred sejo do golega sjekli in je moral po- in a5- v mesecu od 6. do 8. ure zve-,em. siromak v	čakati za
grmom, da se je potem lahko Ust m karto: vrnil domov.”
“No, vidite, vidite!” je Kaptolovic razprostrl roke.
“O proles di^-boli!” je vzdihnil kaplan.
“Zdaj pa najhuiše!” je napovedal sodnik.
“Poslušajmo!” je Kaptolovic predi agal.
“Da, poslušajte in prekrižajte se. Sinoči, ko sem sedel pri večerji., je pridrvela v našo hišo žena. mojstra Kolomana in z njo naš spoštovani assessor Ivan Bi-gon. Žena je tožila in jokala, da sem mislil, da ji je volk požrl telico'.. Ko pa je začel Bigon pojasnjevati, je pričila še huje jokati. Pred kakimi štirimi dnevi je poslal naš dobri Bigon štiri konje' v Primorje po olje. Jaz sem tilu odsvetoval, naj tega nikar ne stori, Jcer je Gregorij anec zapovedal vsem svojim vojakom, naj plenijo Zagrebčane, kjer koli se jim bo ponudila prilika. Toda kaj hočete, Bigon je, kakor sem rekel, poslal konje. Ko so prišli do Kraljevega broda,' so jih Gregorijančevi napadli, pretepli hlapca, konje pa so odgnali v Molvice.”
“Ali ste slišali, štiri konje! To ni počen groš,” je Kaptolovic važno povedal.
“Bigon ni utegnil iti za konji, ker je bil preveč zaposlen v štacuni. Bil je namreč semanji dan. Pojdi, je rekel mojstru Ko-lomanu, svojemu botru, pojdi i boter, v Mojvice h Gregorijancu . in mu reci, naj mi vrne konje. In Kolbman je resnično šel/ Sto- ■. pil je- pred razkačenega Stjep-ka, mu povedal, kdo je, po kaj je prišel, Ter pripomnil, da je to pravb sramota, kar počno 1 njegovi vojaki. Stjepko pa se' je samo zvito nasmehnil in rekel Kolomanu: Pojdiva, pojdiva, !; mojster, dol na dvorišče, da bo-| va videla, kako je s to rečjo. Kb j pa sta stopila na dvorišče^ je Stjepko pomignil hlapcem. Ti j so kakor psi planili na ubogega1 Kolomana, ga zvlekli v kolibo,* kjer so ga do nagega slekli ter! potlej bili na žive in mrtve.! Stjepko se je temu smejal in je* nazadnje dejal Kolomanu: Zdaj i • smo te podkovali, zagrebški pes! j Pohiti in pozdravi mi spoštovani1 magistrat. Naj pride v Molvice' v gosti, pa ga bom še bolj mast- [ no počastil. — En zdaj leži ubogi Koloman v postelji kakor La-
res Krause. Rediteljica Jennie Sferne. Zastop. za ženske in miadin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Antonia Turek, Frances Nemanich, Anna Godiar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniku Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu popoldne ob 1.30 v društveni sobi Avditorija sv. Vida. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 5 30 do 7.‘ ure'v dvo-
DR SV. LO VRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga predsednik Joseph Fortuna podpred, I ra>h pod cerkvijo sv. Vida. Ray Habian tajnik Ralph Godec, j 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar I Charles Virant,, blagajnik Josip V/.
Kovach, nadzorniki: Joseph Fortuna in Charles Virant, James Weir.
Zastavonoša Joseph W. Kovach.
Zastopnika' za SND na 80. St: J.
W. Kovach in Ralph Godec:
Zastopnik za SND Maple Hts.:
J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovacb in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric,
In dr. F. Jelercic. — Seje so vsak mesec po kolekti v SND na 80. cesti. I
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Častni duhovni vodja Rev. Matt Jager.
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc. Predsednik Eugene Kogovšek. Podpredsednik: Anthony Tolar Fin. taj. Frank Žnidar, 15606 Holmes Ave., tel. 761-6362 Pomožna tajnica Daniella Žnidar Bpl. taj: Mary Korošec 761-1642 Blagajnik Louis ^Jarem Zapisnikarica Mary Okicki. Nadzorniki: Joseph Ferra,: Mary Wolf, Antonia Lamovec Vratar: Frank Supanick Zdravniki:	Dr. Max Rak, Dr.
Adolph Žnidaršič, Pr. Anthony Spech.
Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Asesment se pobira pred sejo, od 7.30 do 8:00 ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes, od 6. do 7:30 podpredsednica Frances Lindič; taj- ure zvečer, če pade na soboto ali 'niča Josephine Winter. 3555 E. 80 nedeljo pa na 26. v mesecu. Društvo St: blagajničarka Laura Berdyck, sprejema člane od rojstva do 50 leta zapisnikarica Agnes Žagar. Nad- orez zdravniške preiskave ter od zornice:	Frances Lindičh, Helen rasle do 60. leta za zavarovalnino
Krofi in Alice Arko; zastop- od $1,000 in $2.00 bolniške podpore niči za- SND na 80. St: Frances na dan.
uindich in Alice Arko; za S.N.D. |	-----------------------;-----
na Maple Heights. Anna Kresovič, DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA zastopnici za Ohio KSKJ Boosters JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ m mladinsko 1 dejavnost: Josephine' Duhovni vodji: Rev. Jožef Bo3nar Winter In Alke Arko; za Federa- pred sed. Theresa Lach, podpredsed cijo Francos Lindich in Josephine nik Karl M. Gumsey, tajnica Lud-Winter. Zdravnik dr. Perko. — mila Glavan, 13307 Puritas Ave., Seje so vsako tretjo nedeljo v me- tel. 941-0014, blagajnik Joseph Mesecu ob 1. uri popoldne v SND na laher, zapisnikar Bogomir Glavan, 80. česti.	nadzorniki: Joe Lach, Draga Go-
RESTAURANT
Enjoy dining in the relaxing atmosphere of Old Vienna
BREAKFAST — LUNCH — DINNER
BANQUET FACILITIES FOR 150
1385 E. 3S Sf.	Phone I3M f !8
V blag spomin
16. OBLETNICE SMRTI NAŠEGA OČETA IN STAREGA OČETA
FRAM
STUPAR
ki je umrl 18. aprila 1961.
Kako veselo smo' živeli, dokler zdravje smo imeli, pa prišla je kruta smrt, Te preselila v božji vrt.
Let Te 16. zemlja krije, truplo Tvoje v grobu spi. Pri nas pa žalost je velika, ker Te več med nami ni.
stič, Angela Bolha, zdravniki vsi slovenski in, družinski.
Seje so vsako tretjo sredo v jan., marcu, maju, jul., sept in nov. v SND na W. 130 St. in vsak tretji petek v febr., apr., jun., avg., okt. in dec. v Baragovem domu na St. Clair Ave. ob 7. zvečer. Pobiranje asesmenta pol ure preje.
Društvo sprejema člane od rojstva pa do 60 leta. Imamo najmodernejše certifikate živi jenske zavarovalnine plačljive 20 let v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina, v slučaju onemoglosti, ki oprošča člana plačevanja posmrtninskega asesmenta — pri vsem tem je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti.
— Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7 bolniške .»odpore na teden, če je član bolan >et dni ali vač. Rojaki v Newbur-fhu, pristopite v društvo sv. Lov-Bilca.	,;Iy
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 15« KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Josephine Mulh;




AMERIŠKA DOMOVINA
S&Sr"
'SESKI
-------
asBžsm TuSUžr: ssmm' ^maemra
zar.”
“Pa bi tako počastil nas, naš glavni magistrat z leskovo mas-

DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; predsednik Henry Prijatel, podpredsednica: Frances Prijatel; tajnik: Anthony Cek, 506 Trebisky Rd., Richmond Heights, 44143, tel: 481-0992; blagajničarka Pamela Pečjak, zapisnikarica Ana Debeljak, nadzorniki:	Josephine Jevec, Helen
Troha, Frances Prijatel. Zastopnika za Federacijo: Anna Debeljak in Josephine Jevec. Zdravniki vsi slovenski.
— Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
IMENIK DRUŠTVA KRISTUS KRALJ ŠT. 226 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Jože Božnar Predsednik Ulrich Lube Podpredsednica Angela Lube Tajnik Frank Šega, 251 E. ,246 St., Euclid, O. 44123, Tel.: 261-2501 Blagajničarka Jean Gercar, 35001 Lake Shore Blvd. Tel. 946-6219 Zapisnikarica Mary Semen Tajnik bolniške podpore Frank Sega Nadzorni' odbor: Ivan Rigler, Lillian Hiabse in Eva Verderber Zastopnik za klub v SND in delniških sej Ulrich Lube Za zdravniški pregled vsi slovenski zdravniki
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo 7 mesecu ob 2h popoldne v SND ca 6409 St. Clair Ave., staro po-lopje soba št. 2.
Pobiranje asesmenta je pred in 00 sejah vsako drugo nedeljo v mesecu in pa 4-krat na leto na 25-tega v mesecu od 6. do 7.30 zv. in hčer sledeče mesece:	Januarja,
aprila, Julija in Oktobra in to v SND 6409 St. Clair Ave. spodnja dvorana vhod spredaj. V slučaju, la pade 25ti v mesecu na soboto se o obira en dan preje. Ako pa pade 25ti na nedeljo se pobira en dan tozneje.
Društvo sprejema nove člane od Ojstva pa do 60tega leta starosti, ludimo vam mnogovrstno zavaro-■anje in to pp najbolj ugodnih pobojih. Za podrobnosti se 2 zaupanjem obrnite na tajnika društva.
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA ŠT. 10 SŽZ
Duh. vodja Rev. Victor Tomc, Predsednica, Ann Markovič, podpredsednica Frances Žagar, tajnica in blagajničarka Sophie Magayna, 315 E. 284 St. Wiilowick, O. tel. 943-0645, zapisnikarica Sophie Magayna. Nadzornice:	Frances Žagar,
Alice Struna. Sentinel Jennie Koren. Seje se vršijo vsaki drugi mesec ob 2. uri pop. druga nedelja v mesecu v Slov. Domu na Holmes Ave. Seje: Januar, Marc, Maj, Junij, September, November iz December.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Pauline Krall, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antoinette Zabukovec; nadzornice: Mary Fakult, Frances Plut, Addie Humphreys. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v SDD na Re-cher Ave. ob 7:30 zvečer.
Poročevalke: Antoinette Zabukovec. Zastopnice Klub društev: Mary Stražišar, Mary Iskra.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ
Duhovni vodja: Rev. Edward Pevec Predsednica: Ann Maver Podpredišednica: Mary Otoničar
Tajnica in blagajničarka: Roseanne
Piorkowski, 1083 E. 64 St., Cleveland, Ohio 44103 Tel. 431-6552
Zapisnikarica: Marie Telic Nadzornice: Jennie Feme, Frances Macerol,
Rediteljica: Molly Dezelan
Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu ob 1:30 popoldne.
Asesment se pobira pol ure pred sejo v družabni sobi v avditoriju sv. Vida.
Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 5:30 do 7. ure v dvorani pod cerkvijo sv. Vida. .
PODRUŽNICA ŠT 32 SŽZ
Duhovni vodja Rev Joseph Ce-lesnik: predsednica Alma Eppich; podpredsednica Cecilia Žnidar; blag. Ann Cooke. ,taj. Josephine Comen-shek, 924 E. 223' St., 731-8698; zapisnikarica Anna Tekavec. Nadzornici: Marilyn Freck, Barbara Baron. — Seje tretjo sredo v mesecu v SDD, 20713 Recher Ave.' ob 7. uri zvečer, izvzemši jan. feb. julij in avg.
PODRUŽNICA ŠT. 44 SŽZ
Predsednica Madeline Debevec, tajnica, blagajničarka Jane Kaplan; zapisnikarica Cecilia Wolf; poročevalka Jane Kaplan, 19309 Preston Rd., Cleveland, Ohio 44128. telefon 475-2644. Seje se vrše vsak, tretji ! torek v jan. v mesefcu, marc, maj, sept. nov. in december v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Road Time 1:00 »pop.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duhovni vodia Rev. Joseph Varga Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Jennie. Gerk; pod-preds. Mary Mundson; tajnica in blagajničarka Jennie Pugely, 10724 I Plymouth Ave., Garfield Hts., O., j tel. 587-4230: za pisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Krese-vie, Anna Christofek in Stefania-Mahnich: zastopnica za vse SND:
' Anna Kresovič. — Seje sn vsak drugi mesec, začenši v januarju, marc, maj, august, oktober, december. na 2. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SN. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights
Ameriška Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ
Predsed. Frances Okorn, podpredsednica Nettie Malnar, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd.. So. Euclid, O. 44121, tel. EV 2-5277. blagajničarka Josephine Oražem Ambrožič, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornici:	Marie Telic,
Frances Kotnik, Frances Macerol. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti' Nettie Malnar. —
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
nnrSrvo napredni slovenci
ŠT. 5 ADZ
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagainik Raymond Anzick, 2099 Skodlar, John Nestor in Frank Shepec. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu marcu, juniju, septembru in decembru na domu tajnika. Za preiskavo vsi zdravniki, priznani od ADZ.
SLOVENSKI DOM ŠT. 6 ADZ
Predsednik Henry MedVed, podpredsednik Anton Yerak, taj. Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., 481-7554; blagajničarka Catherine Medved, zapisnikarica Arin Cecelic. Helmsdale Dr. Euclid, 44143, tel. 531-6320. Nadzorni odbor: Edward Nadzor odbor: Jean Fabian, Vivi-anne Cecelic, Mary Golob. Zdravniki:: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 7:30 uri zvečer.
Blag spomin na Tebe, dragi, bo živel v nas do konca dni.
Ko bomo v nebesih skupaj prišli, veseli bomo zopet vsi.
Žalujoči:
Sinovi: FRANK, WILLIAM, STANLEY in EDWARD ; Hčeri: ANN, por. ERJAVEC, ELEANORS Snahe: KATHERYN, LILLIAN in JUSTINE Zet: EDWARD
vnuki, pravnuki in pravnukinja.
Cleveland, O. 18. aprila 1977.

DRUŠTVO GLAS
CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 ADZ
Predsednik Stanley Ziherl, podpredsednik John Borsa, tajnik Andrew Champa, 1874 E. 225 St», tel.: IV 1-6437, blagajnik Robert Menart, zapisnikar Joseph Ponikvar; nadzorni odbor: Frank Ahlin, John Borso, William Hočevar; reditelj Florijan Mocilnikar, vodnik mladinskih dejavnosti Mary Ziherl, zastopnik za Slov. nar. dom John Borso, za zdravniško preiskavo vsi slovenski zdravnikL — Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem narodnem Domu na St. Clair Ave. ob 9. uri dopoldan v starem poslopju.
DANICA ŠT. II ADZ
Predsed. Rozi Zupančič; podpredsed. Frances Kodrich, taj. in blag. Mary (Mimi) Turk, 23790 Effingham Blvd., Euclid 44117 tel. 531-2948, zapis. Frances Zakrajšek, nadzornici Jo Levstik in Julia Zak, zastop, za SND in za Klub društev Mary Turk, zdravnik dr. A. Spech. Seje so vsak drugi mesec na drugi torek ob 11. dopoldne v SND na St. Clair Ave. staro poslopje, soba št. 2.
DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ
Predsednik Louis M. Sile, podpredsednik John, Cendol, tajnica in blagajničarka Carole A. Czeck, 988 Tal-madge Rd.. Wickliffe, Ohio, 44092, telefon 944-7965., zapisnikarica Frances Tavz.el; nadzorniki: John Cendol, Tony Meklan in Carole A. Czeck. Seje se vrše ob nedeljah, 21. marca, 18. julija, 17. oktobra in 19. decembra 1976 ob 9.30 dopoldne v starem poslopju Slovenskega narodnega doma, 6409 St. Clair Avenue.
Društveni zastopniki: za Slovenski narodni dom Frank Plut, za Slov. narodno čitalnico Louis Mrhar, za Slovenski dom za ostarele Frank Plut in Joseph Fabjančič, za Slovenski dom na Recher Avenue Frances Modic.
COLLINWOODSKI SLOVENKE ŠT. 22 ADZ
Predsednica Stefi Koncilja, pod-oreds. Alice Grosel. tajnik in blagajnik Frank Koncilja, 1354 Clear-aire, 481-6955; zapisnikarica Stefan Dagg. Nadzornice:	Stefi Kon-
cilja, Alice Grosel, Millie Novak. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v Slovenskem do-knu na Holmes Ave., v spodnji dvorani.
DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 ADZ
Preds. Jožko Jerkič, podpred®. Louis Jerkich, taj. Mary Kobal, 19500 Lake Shore Blvd., tel. 531-6631, blag. Sophie Matuch. Zapis. -Jennie Kapel. Nadzorni odbor: Vida : Zak, Pauline Skrabec, Joe Ferra. i Y o u t h Co-ordinator Joseph Skrabec Vsi slovenski zdravniki, j Seje so vsako drugo nedeljo v me-jsecu ob 1:30 pop. v Slov. domu na Holmes Avenue. \
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ
Predsednica Agnes /agar r» predsednica Ann. Perko, lajni-:a Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Prosen, nadzornice:	Josephine	Winter, Mary
Prosen, Theresa Janežič. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. nar. domu na E. 80 St.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ
Predsednica Nettie Zarnick, podpredsednica Anna Zalar, tajnica in blagajničarka Catherine Tominc, 1160 Addison Rd. 391-0282; zapisnikarica Marie Bond.
Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Julia Gerehar iri Ernestine Jevec. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki tretji torek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
V BLAG SPOMIN
ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE NEPOZABNE SOPROGE, MAME, STARE MAME IN TAŠČE
mmmi koncsua
ki je za vedno zatisnila svoje dobre oči 18. aprila 1971.
Hvala, naš(i ?lata mama, vso ljubezen si nam dala, vse moči in vse skrbi.
Rajski mir, nebeška sreča naj bosta Tvoja v večnosti!
Žalujoči:
soprog JOHN sin CHARLES hčerke SCHOLASTICA, CAROLINE por. BRUSH DOROTHY por. DZIAK zet RICHARD pet vnukov in vnukinj ter ostalo sorodstvo. . \ Cleveland, Ohio 18. aprila 1977.
80 St. Antoniia Stokar in Jennie Pugely, za SDD na Prince Ave. Jennie Pugely; za SND na Mapi® Hts. Antonia Stokar. — Seje _se vršijo 7:30 deljo v mesecu ob zvečer na domu tajnice.
Ameriška bratska zvez«
NAPREDEK ŠT. 132 ABZ „
Predsednik John\ Tanko, 181 E 264 St., Euclid, O. 732-8930, podpredsednik Charles Delsanter, taj-Virginia Braddock, 20290 Blackfoot, Euclid, Ohio 481-5810, zapisnikarica Mary Golob, blag. Rose Intihar. Nadzorniki: Milan Ulyan, Freida Miller in Sylvia A. Tanko-Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, od 5:30 do 7:30 če pa je na soboto ali nedeljo, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsak drugi ponedeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ
Predsed. Antonia Stokar, podpredsednica Christine Szendel, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, 587-4230; blag. Jo Lea. Nadzorni odbor: predsednica Virginia Hartman, Christine Szendel, Theodore Szendel. Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki: za SND na
The Maccabees
CARNIOLA HIVE NO. 493 T. **-
Commander Mary Kolegar, Rec. Sec-Prances Tavčar, Record-Keeper and Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan> 24151 Yosmite Dr., Cleveland, Ohio 44117, tel. 481-4562. Auditors Frances Tavčar, Chmn. Sylvia Mataich, Ursula Unetič. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H. Josephine Stwan-Regular meetings are held the fir3* Saturday of January, April, July* October and December at 2 p.m. at the Slovenian National Home, 6409 St., Clair Ave. Room across the of-fice of S.N.H.