List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S, K. Jednote.	
27. števillcfi	Joliet. Illinois»;, iO, junija 1910,	Letnik XIX.
VELIKI DAN ROJAKOV V EVELETH1), MINN.
Mil. škof James Trobec blagoslovil novo, krasno slovensko cerkev sv. Družine.
OB VELIKANSKI UDELEŽBI.
Rev. Math. Bilban, tamošnji župnik, lahko ponosen na uspeh dela.
Eveleth, Minn., 1. jun. — Dragi Am. Slov.! Dne 29. maja smo obhajali pri nas na Evelethu lepo cerkveno slavnost, katera bode ostala v spominu ne samo Slovencem, ampak tudi drugim narodom. Ta dan je bila naša nova cerkev sv. Družine blagoslovljena od mil. škofa Trobec-a iz St. Clouda, edinega slovenskega škofa v Ameriki bivajočega. Slavnostni govor je imel škofov nečak č. g. dr. Janez Seliškar, profesor modroslovja v St. Paulškem semenišču. Govoril je po slovensko in angleško pri pontifikalni maši, katera se je začela ob polu 11. uri. Zvečer so bile pete litanije in potem je mil. škof sam govoril v slov. in angl. jeziku. Lepo nas je pohvalil, da smo tako krasno cerkev postavili v tem kraju, kjer se je nadjal, da je le puščava in skromna poslopja. Bog nam bode stoterno *vse poplačal, je rekel mil. vladika, kar smo Njemu v čast žrtvovali. Še nikoli ni bilo toliko ljudstva na Evelethu, kot ta .dan, dasiravno vreme ni bilo kaj ugodno, da, celo sneg je naletoval in mrzla burja je razsajala da Smo kar zmrzevali, ko smo pred cerkvijo čakali, da so se nam cerkvena vrata odprla. Kar drli smo jo notri, da smo dobili svoje prostore, ker bila je cerkev napolnjena do zadnjega kotička. Komaj sem videl pred oltar, ker je bilo spodaj toliko zastav društvenih. Mil. škofu so pri sv. maši stregli kot dijakon č. g. Janez Schiffrer iz Gil-berta, č. g. A. Pirnat iz Aurore kot subdijakon. Častna dijakona sta bila čč. gg. Janez Tscholl iz Chisholma in irski župnik iz Eveletha A. H. Floyd. Pomožni duhoven je bil č. g. C. V. Gamache iz Hibbinga. Ceremonijarja sta bila č. g. Dr. Janez Seliškar in domači župnik M. Bilban. Rt. Rev. Mgr. Buh iz Ely je sedel v svoji opravi v svetišču. Društveniki so prišli s posebnim vlakom iz Ely, Tower-a, Aurore, Biwabika, Hibbinga, Virginije in Gilberta. Bilo je toliko društev, da je bilo veselje. Vsi, seveda, niso mogli iti v cerkev, radi tega sta se že dve sv. maši poprej obhajali, namreč ob 6. in
8.	zjutraj. Popoldne so društveniki imeli veselice po dvoranah, kjer se je vse vršilo v najboljšem redu. Tem potom se v imenu vseh faranov spadajočih k sv. Družini zahvaljujem, da so nas počastili s svojo pričujočnostjo ta dan. Slava faranom sv. Družine!
* * *
Cerkev se je začela staviti 14. junija 1909. Odpraviti se je morala stara cerkev iz prostora in farovž so morali tudi premakniti. Vse to je bilo gotovo koncem novembra istega leta, tako, da smo prvo nedeljo decembra vže v
KONZUL POSREDOVAL
Pregovoril je 12,000 štrajkujočih pre-mogarjev k vrnitvi na delo.
Scranton, Pa., 7. jun. — Štrajk 12,-000 premogarjev Pennsylvania Coal-kompanije, katera lastuje med mestoma Dunmore in Wilkesbarre mnogoštevilne premogovnike, je končan posredovanjem italijanskega konzula za to krajino, viteza Fortunato Fiscara, ker je štrajkarje pregovoril, sprejeti družbino ponudbo za razsodišče.
Konzul je imel na četverih velikih shodih v Pittstonu nagovore z uspehom, da se je na vseh sklenilo, prihodnjega dne spet pričeti z delom. Ko je ta vest dospela v Old Forge in Dunmore, kjer so se istotako vršili veliki shodi, so sklenili štrajkarji v onem okraju, istotako pričeti z delom.
Kar se ni posrečilo voditeljem rudarskih društev, ki so štrajkarje večkrat pozivali, naj gredo spet na delo, je uspelo konzulu Fiscaru. Preden pa je štrajkarjem tako svetoval, si je zagotovil od uradnikov Pennsylvania Coal-kompanije pismeno obljubo, da bodo takoj po zopet pričetem delu poravnali razporna vprašanja potom razsodišča.
basementu pričeli službo božjo. Klopi za cerkev smo dobili šele meseca febr. in te so bile postavljene, da smo na Veliko noč zamogli že v cerkvi službo božjo imeti. Veliki oltar je ‘prav krasen,,. v sredi je kip sv. Družine, na straneh pa slovanska apostola .sv. Ciril in Metod. Stranska oltarja sta tudi krasna; na desni je kip Matere Božje sv. Rožnega venca; na levi je kip sv. Antona Pad. Cerkev je 125 čevljev dolga in 54 široka. Stane cerkev okoli 40 tisoč in je dosedaj skoro polovica plačana. Cerkev sv. Družine je največja in najkrasnejša v Duluški škofiji, kar jasno kaže, da niso Slovenci naj-zadnji pri cerkvah. Seveda jo škofovska cerkev v Duluth presega, v lepoti in velikosti, toda druge cerkve v škofiji ostanejo zadaj.	F. B.
Glasovanje o poštni hranilnici.
Washington, D. C., 7. jun. — Železniška predloga je bila odkazana konferenčnemu odseku in v zbornici se je začelo posvetovanje o predlogi za poštno hranilnico. Pričakovati je, da se bo moglo glasovati o poš.tnohranilnič-ni predlogi že prihodnji četrtek.
Taft in socializem.
Jackson, Midi., 4. jun. — Predsednik Taft je izjavil v govoru, ki ga je tu imel, da je socializem veliko vprašanje, katero ima sedaj ameriško ljudstvo rešiti in je pristavil, da se mora ta zadeva, ki je pač tu, spretno dognati. Zgodovina republikanske stranke dokazuje, je rekel predsednik, da se je ta stranka izkazala kot sposobno, velika časovna vprašanja reševati modro in izdatno, in ameriško ljudstvo se mora kmalu odločiti, ali hoče to stranko pooblastiti z rešitvijo “vprašanja, kakor ga večjega še ni imela dežela v svoji zgodovini”.
UDAREC PROTI
PROHIBICIJI.
Predsednik deželne pivovarske zveze za resnično in pravo zmernost.
PIVOVARJI NA ZBOROVANJU.
Použitje piva narašča od leta do leta in znaša že 60,000,000 sodčkov.
Washington, D. C., 8. jun. — Napad na prohibicijo po kongresniku Henry Sherman Boutellu iz Illinoisa in prerokovanje predsednika C. J. Ho-ster-ja od “United States Brewers Association”, da napoči čas, ko bodo pivovarnarji sodelovali z “resničnimi in praktičnimi reformami” v prid pravi zmernosti (temperenci), to sta bila glavna dogodka v otvoritveni seji 50. letnega zborovanja pivovarjev. Predsednik Hoster je izjavil 500 delegatom, ki so se zbrali iz vseh delov dežele, da se mu ni treba zato opravičevati, ker je pivovar in da misli, da je vsak pivovar pospeševatelj “prave temperence”. Prerokoval je, da se tiste države, ki so se zdaj izrekle za prohibicijo in lokalno opcijo, vkratkem povrnejo k licenčnemu sistemu. “Nihalo se suče počasi, ampak gotovo na drugo stran,” je izjavil predsednik Hoster, "in vedno jasneje in splošneje se priznava, da je z licenčnim sistemom, ki pomenja zgolj ureditev, mogoče doseči boljših uspehov, nego s kakršnimkoli drugim sistemom, ki se je z njim poskušalo. Policijska oblast je dosegla tako neomejeno moč, da je naša ljudovlada sedaj podobna dobrohotnemu paternalizmu. Pivovarska obrt je samo eno izmed mnogih podjetij, katera je porota javnega mnenja preiskala. V celoti ima to dobre posledice. Kar se tiče zdravstvene brige, so pivovarji na čelu. Kupčija s pivom se od leta do leta viša in razvija. Pred našim prihodnjim zborovanjem bo znašala naša letna skupna prodaja 60,000,000 sodčkov, in ne čudil bi se, če naraste do leta 1920. na 100,000,000 sodčkov na leto.
Odpor v zadnjem letu proti prohibiciji kaže, da prihaja ameriško ljudstvo spet na pametne misli. Ampak čeprav upamo, da je najhujši vihar prohibi-cioniški prestan, moramo vendar nadaljevati v našem organiziranem prizadevanju, da se taka zla vbodoče preprečijo, in pokazati, da smo pripravljeni sodelovati s pravimi voditelji republikanske vlade na moralnem po-vzdigu naše obrti.”
Po predsedniku je govoril kongresnik Boutell iz Illinoisa, ki je ostro napadal prohibicijo. Troje se lahko učimo iz stanja v državah, ki so sprejele prohibicijske zakone. Prvič: Prohibicija ne prohibirá (zabranjuje). Drugič: Ako bi se odkrita prodaja milo-alkoholnih pijač prepovedala, bi zelo narasla tajna prodaja močnih opojnih pijač manjše vrednosti. Tretjič: Da v prohibicijskih državah zelo narašča povpraševanje po patentovanih medicinah, dražilih'in narkotičnih mamilih.
Slučaj Lorimer.
Washington, D. C., 8. jun. — Formalna obtožba je podana v senatu proti senatorju Lorimerju iz Illinois po njegovem tovarišu Cullomu. Prečita-na je bila tozadevna spomenica, ki jo je poslal predsednik zveze “Illinois Legislative Voters’ League”. Spomenica vsebuje izpovedi poslancev White-a in Holtstlaw-a, da sta. bila podkupljena v svrho glasovanja za Lorimerja; nadalje obtožbo, podano proti drž. poslancu Lee O’Neil Browne-u zaradi podlrttpovanja. Po tej spomenici je dana podlaga za postopanje proti Lorimerju v senatu.
Chicago, 111., 8. jun. — V kazenskem sodišču se je začela včeraj popoludne pred sodnikom McSurely kazenska pravda proti državnemu poslancu in vodji .demokratične manjšine v poslanski zbornici državne postavodaje, Lee O’Neil Browne-u, zaradi podkupovanja.
Grozen zločin.
Marshalltown, la., 6. jun. — James Hardey, njegova žena in njegov sin so bili davi na njihovi farmi južno od tukaj najdeni umorjeni s popolnoma razbitimi črepinjami. Raymond Hardey, drug 19 leten sin umorjencev, je dejan v zapor, ker vse kaže, da je on izvršil zločinstvo.
Upor v Yucatanu.
Vera Cruz, Mehika, 6. jun. — Najhujši upor, ki je imela z njim opraviti mehikanska vlada izza mnogo let, je izbruhnil v državi Yucatan. V uporni okraj je odposlanega mnogo vojaštva. Teklo je že mnogo krvi in bržkone pride vkratkem do bitke z vladnimi četami.
“AVSTRIJSKI DOM” V STISKI.
Avstr. pris, družba v New Yorku ne sme sprejemati priseljencev.
Vdrugič v enem letu je priselitvam komisar William Williams avstrijski družbi v New Yorku odtegnil pravico, prevzemati priseljence na Ellis Islandu in jih spravljati pod streho v njenem priseljeniškem domu pod h. št. 84 Broad Street. Odloka priselitvenega komisarja je utemeljena na raznih preiskavah, ki jih je uvedla “North American Civic League for Immigrants” proti avstr, domu za priseljence. Nesnaga in zanemarjenost v domu, čut vseh Američanov tako hudo žaleče pre ziranje pravil v občevanju z ženskami, tudi najubožnejših in — po evropskem pojmovanju — naj nižji h slojev, nezaupanje v družbo, ki se od lani v bistvu ni nič poboljšala, to so vzroki zopetne izključitve.
Komisar Williams je odposlal na avstrijsko družbo newyorško pismo, v katerem pravi med drugim: “Lani poleti sem imel priliko odtegniti Vam predpravico zastopništva na Ellis Islandu z utemeljitvijo, da je preiskava dognala zelo slabo stanje v Vašem takozvanem priseljeniškem domu. Pozneje sem Vam spet podelil to predpravico po Vašem zagotovilu, da se bo dom dostojno upravljal. Pa videti je, da se to ni zgodilo. Aprila meseca je dvakrat prenočila v domu neka zastopnica družbe ‘North American Civic League for Immigrants’, organizacije v zaščito priseljencev po njihovem izkrcanju v New Yorku. Postelja, v kateri je spala, je bila polna mrč&sa, in žimnica in posteljna prtenina skrajno nečista. Lansko poletje je bila resna pritožba, da niste nastavili nobene matrone (postarne gospe). Vendar je bila o priliki obiska omenjene zastopnice edina ženska, ki je bila v zvezi z vodstvom doma, kuharica in ta se ni brigala za tam nastanjena dekleta. Nasprotno sta to oskrbovala dva gnusob-na moška, ki nista samo opravljala sobnega dela, marveč tudi zjutraj budila dekleta. Potrkala nista na duri, kar vstopila sta v spalnico in zavpila “vstanite” ter govorila nekaj v poljščini. Dekleta, katera niso takoj vstala, sta pograbila za rame in potresala. Medtem ko so se dekleta oblačila, sta moška spet vstopila v sobo in nesramno govoričila v nemškem in poljskem jeziku. Pa ta dva nista bila edina, ki sta se nasproti ženskam vedla nedostojno.” In tako dalje.
Tako se pač ne rešuje avstrijska čast v Ameriki, kakor v avstr. pris, domu newyorškem.
Peru in Ecuador za mir.
Washington, D. C., 3. jun. —Peruanska vlada je naznanila svojo namero, dne 4. junija umakniti svojo armado z ecuadorske meje. Poslaniki Združenih Držav, Brazilije in Argentine v Limi so bili obveščeni, da hoče Peru svoje čete umakniti, kakor so predlagale posredujoče velevlasti. In kmalu nato je bilo tudi semkaj uradno naznanjeno, da Ecuador umakne svoje čete z granice.
Ustavno povelje proti uniji.
Decatur, 111., 8. jun. Sodnik W. C. Johns v tukajšnjem okrožnem sodišču je dovolil začasno ustavno povelje proti krajevni uniji št. 781 združenih premogarjev ameriških, vsled česar je uniji prepovedano, mašini-stom, črepalcem in pogoničem mul Decatur Coal-kompanije ukazati, da zaštrajkajo. Ustavno povelje je bilo dovoljeno iz razloga, da se rudnik uniči, ako dotičniki ustavijo delo. Uniji je bilo tudi prepovedano, imeti kaj opraviti s kompanijsko lastnino.
Kitajci zahtevajo parlament.
Peking, 6. jun. — Prihodnjo sredo se predloži prestolu formalna zahteva, da se takoj skliče naroden parlament. Te zahteve izhajajo iz pokrajinskih zborovanj, a trgovske organizacije jih podpirajo. Nedavno sklicanim pokrajinskim zborovanjem je prineregent izjavil, da se splošna zakonodajna skupščina, to je, parlament ali državni zbor skliče devet let po prvem sestanku pokrajinskih zborov. Ti so se se-šli in sedaj zahtevajo takojšnje sklicanje državnega zbora. Če se jim ne ustreže, utegne priti do revolucije.
Ob avstrijski meji.
Dunaj, 5. jun. —-*V Trevizu so tajno pripravili vse za važne vaje italijanskega generalnega štaba,"ki bodo med Piavo in Tagliamentom. Častniki so došli na vaje v civilni obleki. Tajnost so tako čuvali, da ni znal o vajah niti poveljnik treviške brigade. Vaje so se pričele v Trevizu in Spilimbergu, deloma tudi v San Vito del Taglia-mento. Udeležuje se jih nad 60 častnikov, med njimi 4 korni poveljniki, 20 generalov in 15 polkovnikov. Vaje vodi bivši vojni minister gênerai Et-tore Vigano.
ITALIJA SPET MIRNA PO NOVEM POTRESU,
Po južnem delu polotoka bili povsod občutiti zemeljski stresi v torek zarana.
MNOGO MRTVIH,ŠKODA VELIKA
Mesto Calitri v pokrajini Avellino sko ro popolnoma razdejano.
Neapolj, 7. jun. — Močan potres, davi zarana, je zahteval mnogo človeških žrtev in napravil veliko škodo na lastnini v osrednji Campaniji. Potres je razvijal največjo moč . v pokrajini Avellino. Brzojavne žice so potrgane, in zveza s prizadetimi okraji je pretrgana. Toliko je vendar že znano, da je mesto Calitri napol razdejano in dvajset ljudi je bilo baje usmrčenih tam. Razdejane so nadalje mnoge vasi, in mnogi vaščani so pokopani v razvalinah. Potres se je primeril ob
3.	uri 7 minut zarana in je trajal 14 sekund.
Rim, 8. jun. — Iz uradnih poročil o najnovejšem potresu je razvidno, da se je raztegal čez veliko ozemlje. Občutiti je bil potres po celi južni Italiji, pa tudi v Toskani in na Beneškem. Prava velika škoda pa se omejuje na jozemlje kacih 50 milj okrog ugaslega ognjenika Mount Vulture blizu mesta Calitri v pokrajini Avellino. Ta krajina je bila vedno izpostavljena potresom, in leta 1851. je bila tam vsled potresa usmrčenih 800 ljudi.
Calitri, 8. jun. — Kralj Viktor Emanuel in kraljica Helena sta obiskala po potresu tako hudo prizadeto mesto in okolico. Skoro vse hiše tega mesta so razdejane in preživeli so tako prestrašeni, da šotorijo pod milim nebom. Doslej je spravljenih na dan izpod razvalin 32 trupel, dočim se jih nahaja pod podrtinami še osem ali deset. Dve sta bili najdeni vpričo kralja.
En del mesta je skoro popolnoma zasut pod razvalinami starega gradu, ki se je ob prvem hudem stresu zrušil in zvalil po griču nizdoli, podirajoč vse hiše na poti.
Reggio, Kalabrija, 8. jun. — V kraju Gallina je bil občutiti valovit potres, ki pa ni napravil škode. Prebivalstvo pa se je silno prestrašilo, ker je utrpelo leta 1908. po hudem potresu veliko škodo.
Neapolj, 8. jun. — Ponoči je zaznamoval potres celo vrsto lahnih zemeljskih stresov po južni Italiji. A ta potres drugače ni bil občutiti in prebivalstvo v krajini, ki je bila prejšnjega dne prizadeta, se je sedaj spet nekoliko pomirilo, v nadi, da je najhujše prestano.
Američan se ponesrečil.
Neapolj, 8. jun. — Neki Američan, ki je bil spoznan kot J. A. Silon iz San Francisca, je storil na Vezuvu nenadno smrt. Preveč se je približal neki zemeljski razpoklini, iz katere so iz-hlapevali žvepleni pari. Zgrudil se je je nezavesten in je bil že v nekaj hipih mrlič.
Roosevelt v Oxfordu.
Oxford, Anglija, 7. jun. ■— Bivši predsednik Roosevelt se je danes mudil v Oxfordu. Imel je na vseučilišču imenitno predavanje in zato dobil naslov častnega doktorja državljanskega prava. Najprej je bil Roosevelt sprejet v mestni zbornici, ki je bila natlačeno pplna in kjer so ob njegovem prihodu navzočniki zapeli: “For he's a jolly good fellow”. Iz mestne zbor-n ce je šel k zajtrku in potem na vseučilišče.
Zlata iščejo.
Kaltag, Alaska, 5. jun. — Kacih 350 iskalcev zlata,: prvi oddelek naznanjenih lovcev na zlato kovino, je dospelo do zlatišč pri Iditarodu. Od Fairbanksa po reki Yukon so se vozili tri tedne. Došleci poročajo, da pride letos več iskalcev zlata v pustinjo nego kdaj, odkar je bilo, Icakor še splošnoznano, pred 13. leti odkrito prvo zlato v Ala-ski, nakar je sledil brezprimeren naval v Klondike-krajino. Stari izkušeni iskalci zlata nekoliko dvomijo glede upanja, naglo obogateti z izpiranjem zlata ob rekah Iditarod in Innoko. Pričakuje se, da pride tekom poletja nič manj nego 5000 iskalcev zlata na nova zlatišča. Izkušeni ljudje pa pravijo, da bo v novi zlatonosni krajini komaj za 1000 ljudi kaj dobička, tako da bo torej na tisoče razočaranih. Tudi ni tamošnji pesek prebogat na zlatu.
V nemški pešpolk treščilo.
Draždane, Saksonsko, 7. jun.—Strela je udarila v pešpolk, ki je korakal v svoje taborišče. Cela stotnija je bila vržena ob tla. Trije vojaki so bili na mestu usmrčeni in petnajst drugih je bilo resno ranjenih.
VAŽNO ZA PRISELJENCE.
Nov zakon v zaščito hranil, ki se izro čajo zakotnim bankirjem.
Z dnem 1. septembra zadobi veljavo nov zakon, ki je pač primeren, prav močno zaprečiti nevarno početje zakotnih bankirjev, ki izkoriščajo neizkušene priseljence ubožnejših slojev, če se istim res posreči priti tukaj do denarja. Ti priseljenci, posebno preden se nauče angleški, imajo do teh zakotnih bankirjev, ki se povečini bavijo tudi z zakotnim pisarstvom, nedoumno zaupanje, ki se le prevečkrat zlorablja. Dosedanji zakon predpisuje samo za agenture z ladijskimi voznimi listki bond v znesku $15,000. Prometi teh ljudi so sicer tudi v tem oziru dostikrat mnogo vččji. Poročilo postavodaje pripoveduje, da je samo 20 odsto teh bankirjev položilo bond po stari določbi in tudi od teh so prišli mnogi na kant za zneske, ki so teh $15,000 daleč presegali.
Sedaj pa zadobi veljavo zakon, ki imajo zanj največ zaslug “assembly-man” Foley in “state comptroller” Clark Williams ter guverner Hughes in senator Sullivan, in ki zahteva od vsakega zasebnega (privatnega) bankirja položnino $10,000 v denarju v zavarovanje hranil in polegtega bond, ki ga odmeri državni priglednik (controller) po višini poslovnega prometa do-tičnega prosilca od $10,000 do $50,000.
Ako bi bil ta zakon uveden že pred leti, bi menda ne bilo ociganjenih že na tisoče in tisoče trpinov za svoje krvavo prislužene prihranke, ki so jih v svoji nevednosti in žalostnosmešnem zaupanju do raznih “bankarjev” izgubili na vekomaj.
Cesar spet na Dunaju.
Dunaj, 7. jun. ■— Cesar Franc Jožef se je zdaj vrnil s svojega potovanja po Bosni in Hercegovini in je bil tu silno navdušeno sprejet, ko se je peljal s kolodvora skozi mesto v cesarski grad Schoenbrunn. Cesar je videti zdrav in čvrst, in to je Dunajčane silno razveselilo, kajti poročalo se je zadnje dni, da se je prehladil.
Žalostne številke.
Pariz. 8. jun. — Pravkar objavljene statistične številke kažejo, da se število porodov na Francoskem maniša.
T.rta 1909. ie bdo v francoski deželi rnipnih samo 770 000 otrok nroti 702 -non v nrpicnicm 1pfii. Um leta 1851. 1Q prebivalstvo na T-Vimposkrm oara-clo samo ra 3.00O.OOO fdsv, dočim sp ;e nr°b,UaLtvo v Nemčiji pomnožilo za 30.000,000.
Pearv tožen.
Bprobn. 8, iuo. —■ Kakor noroča “T okal-Anzeisrer”. ie dr. Cook. raz-îcVnnalpr cpnprnp zprnh'p. v hcrohn-
cki'b codiraib nodal laiho prn+i kn-—n r n d p i* í p T>nbpr1-ii F Ponrv Caconis orar"' da cknša Oaak dohitj 810 000. kt mu i11a íp haip drdžan Pparv za medve-
rl O'* n I’Oto ’ n r1 t- 11 rr « cotrofuo rpf'i
P^rn^’n. & bln. — TTn^-npndor Ppnr^
ie nooni rTricr\M	in g« noçfprtit
■t- T-’o^bl A rTîon. TT ni r»o	r1r\-
T-'O'Tii ir* /-TnTv’T corTriMcV* no/iv V neVî oSnrti^vi v torbi. Vi jo ie nodal dr. Cook.
Ponareiala denar v kaznilnici.
Jefferson Citv, Mo.. 5. run. — V celici. ki' sta bivala v nii Lee Taver :n Toseoh Rail. kaznienca tukaišnje kaznilnice. so našli zavržni tajni uradniki nra-i-o pravcato delavnico za nonare-ianie denaria. obstoječo iz notrebnega orodia. kov’’ne in mnoo-o izdelanih sre-h-niakov. Guverner Haldev je naznanil. da bo kaznienra oktobra meseca, ko =" snide zavemo sodišče, pomilosti!. da bosta mosda biti sojena zaradi ponarejanja denarja.
Jasen odgovor.
Bluefields, Nicaragua, 7. jun. —- “Ob nrvem strelu, ki se sproži proti ameriškemu praporu ali nroti kaki ameriški ladi.ii. razstrelim rt!” To je bil odno-vor komanderja Hinesa od ameriške topničarke “Dubuoue” na nretnjo generala. Rivasa. ki ie zasedel rt. da bo nasilno ustavi! Indiie kateregakoli naroda, ki bi poskušale pluti v luko.
Družba sv. Mohorja v Ameriki?
Glede nakupa Sakserievega podjetja nam poroča Rev. J. S. Smolej, Indiana polis, Ind., da radi ureditve in koneč-nega dogovora o tej stvari prideta v Ameriko Monsignor Valentin Podgorec. tainik družbe sv. Mohoria. in Rev. Turij Trunk iz Beljaka, ki se je že dvakrat mudil tu. Iz Evrope odpotujeta dne 8. avgusta.
Nova slovenska cerkev sv. Družine v Evelethu, Minn.
Martin in Minka.
Gorska idila. — Spisal Ivo Česnik.
Daleč nad Vipavsko dolino strme proti nebu griči in gore, porasli z bukovino in smrečjem. Tuintam se širijo travnate jase in po njih so posejane redke koče, v katerih živi zadovoljno ljudstvo. Take tri hiše stoje tudi na Bukovem vrhu. Za streljaj so oddaljene druga od druge. Največja in najlepša se dviga med hruškami in orehi. To je dom kmeta Jerina. Druga stoji niže na rebri. Manjša je, a a vendar čedna in krita z opeko. Tukaj prebivajo Zarnikovi. Tretja je majhna, krita s slamo in zakajena. V njej gospodari godec Ravbar s svojim sinom Mihcem in ženo Maro, ki jo je pripeljal iz Čičarije. Prijetno je na Bukovem vrhu. Tiho, mirno življenje vlada gori. Gorski mir moti skromnim ljudem le harmonika, ki jo nateguje ob zimskih večerih godec Ravbar. V tem zatišju, polnem poezije in neizkaljene sreče, sta vzrastla in se vzljubila Martin in Minka. Idilo njune ljubezni vam hočem opisati. Čisto navadna in preprosta je ta idila, a vendar zanimiva, morda zanimivejša kot vsakdanje ljubezenske zgodbe iz mestnega življenja.
I.
Zaveli so topli južni vetrovi. Na lahnih perotih je priveslala od morja zelena pomlad. Vsa brda, gorice, griče in hribe je okrasila s cvetjem. Le v gorah je še ležal nerodni starec, sneg. Vroči solnčni žarki so pripekali, zasolzile so se mu svetle oči, iz moč nega trupla so tekli potoki kapljic; krčil se je in zvijal, pod njim je pa polzela bela, umazana voda, čez ka menje je drvila in mimo grmovja ter naraščala v hudournike. Tuintam se je posul rahel apnenec in zdrčal po grapavi strmini. Šumelo je in se sipalo v gorah, v dolini je pa priklilo čez noč cvetje in zelenje, in gozdovi so začutili prijetne dihe gorskih sap Oglasila se ie sekira, žaga in tesača klici gozdarjev so odmevali v prerojeni naravi. Božje solnce je povsod lilo svoje žarke na pomlajeno življenje.
Bilo je v nedeljo popoldne. Jerin je sedel na klopi pred hišo. Kadil je iz dolge, stare pipe in se oziral po lepi naravi, ki je ležala pred njim kot pisan prt. Zadaj in na levi ponosne gore in gozdovi, tam doli pa dolinice in hribčki in globoko -za Grebenom blažena Vipavska dolina, odeta v zeleni pajčolan, vsa deviška, prepasana s srebrnim pasom. Z zadovoljnostjo jc gledal na
.njive
vpik
kotai
travnike.
ivojimi mi
o.anos je
zoterimi hribi in
jami, tu porastel z b
vino, gori
više s smrekovimi gozdovi, tam gol in pust, kot bi bil Bog pozabil, nanj pri stvarjenju; le ostre skale so sc dvigale kvišku in med njimi je rastlo leskovo ali gabrovo grmovje. Nad Krasom -so lahno plule drobne megle, nad brdi in dolinicami je bil razprostrt neprozoren plašč solatnega prahu. Je-rjn je komaj ločil bele vasice s cerkvami in rdečimi strehami. Majhne so bile in neznatne kot čepice gozdnih škratov.
Izginil je v hlev, Jerin je hotel vstati, da bi šel za njim. Živino je ljubil nad vse na svetu, zato je bil najrajši v hlevu. Dvajset goved je redil in bil na to ponosen. Tisti hip je prišla izza hiše gospodinja Neža. Imela je drob no glavo, dolg, špičast nos, in obraz je bil suh. Majhna je bila in v očeh ji je odseval čuden plamen. Zdelo se je, da leži v njih malo zlobe, jezikavo sti in skoposti. Njen oče je bil nagel in natančen kot ura, od zore do mraka je delal in v nedeljo si ni privoščil ko zarca vina. Skoparil je in veliko pri skoparil. Taki so bili tudi otroci.
“Kje je pa Pepa? Pepa, Pepa!” je klicala gospodinja.
Dekla je prišla iz hiše. Bila je močno, krepko dekle pri tridesetih letih Oče in mati sta ji umrla že davno, huda zima ju je pobrala. Takrat je bila mlada in lepa. V nedeljo o stegovali fantje glave pred cerkvijo, da vidijo natančno njena lica in oči. Brigala se je pa samo za enega. Čuk so mu p ra vili. A ta jo je presleparil in odšel čez noč v Ameriko. Stara zgodba, ki se dogodi neštetokrat. Potem je jokala in tožila, a vse solze so bile zaman Prišla je služit k Jerinu in je bil zadovoljen z njo, le malo prejezikava mu je bila.
“Kaj je?”
“Kaj je, kaj je? Ali si že dala ko-košem turšice, ali si postlala prašičem?”
“Saj se tako ne mudi. No, storim precej.”
In šla je po turšico in jela klicati kokoši.
“Slišiš, Neža? Sedi malo tu-le k meni! Nekaj bi se rad pogovoril s tabo.”
Neža ga je slušala in radovedno čakala. Jerin je potegnil parkrat krepko dim iz dolge cevi, nato je odložil pipo, prekrižal noge in.se popraskal za ušesom.
“Tako sem si mislil, da sem že star, veš, Neža. Tudi tebi so izpadli vsi zobje in — no, kaj bi na dolgo pripovedoval. Čez dam, in Martin naj se ženi!”
“Čez daš! To je lahko reči in storiti, a kaj potem, to te vprašam.”
“Toliko si že pustim, da bova živela brez skrbi.”
“Saj se ne mudi tako.”
I “Ne mudi? Kdo pravi, da ne Martin i bo kmalu star trideset let, in čas mu je misliti na nevesto.”
“Na nevesto, da, da. Vsaka ni za as. Bogata, lepa, pridna in skrbna lora biti "Vem za par takih. Bolc->va Barbika ali Lenčkova Katrca bi ile kot nalašč za Martina. V Št. Le-art se pojde ženit.”
“Ženo. mislim, da si mora fant sam
mu je množilo, a v srcu mu je bilo včasih tako težko. Kot bi g& klicala Ančka in mu očitala nezvestobo, se mu je zdelo. Dal je za svete maše, a to je bilo premalo.
“Vzame naj jo, če jo ljubi, da se mu ne bo godilo tako kot meni. Žena ni mogla videti Ančke in tudi Minke ne more, a zdi se mi, božja volja je, da jo ima Martin rad.”
Tako jc prišel večer in Martin je prikorakal domov. V družinski sobi je gorela svetilka. Majhna je bila in njen svit je nalahno trepetal. Komaj si ločil posamezne predmete po stari družinski izbi. Nad javorjevo mizo je visel v kotu golobček in pod njim častitljivo razpelo, raz sten so ponižno gledale nerodne podobe: Jožef z Je-zuščkom, sv. Ana z Marijo, sv. Boštjan s sulico v prsih, privezan ob drevo, sveta Družina na begu v Egipet in svatba v Kani Galilejski. Na steklo je slikal preprost slikar svoje umetnine bogvekdaj že. Niso bile posebno lepe tiste podobe, ali tiha, vdana pobožnost je ležala v njih. V kotu je stala omara, polna posode, primitivno izdelane, brez okraskov; nad njo je bila polica za knjige, kladiva, klešče in enako drobnjavo, ki se vedno rabi pri kmetiji.
“Dober večer!”
“Bog daj!”
Sedel je za mizo poleg očeta. Mati je brala Sveto pismo počasi in pretrgoma, Pepa je ropotala v veži z burk-ljami.
“Lepe reči sem slišala od tebe,” je . začela mati. “Za najinim hrbtom se razgovarjaš s punčarami. Ali te ni sram, da se vlačiš okrog Zarnikove in tistega godca, ki je pozabil na Boga in ženo. Po štirinajst dni ga ni domov, pije in gode. Pravim ti: od danes mi ne govori več s tisto punčaro! Izberem ti jaz nevesto lepo, pridno, močno, bogato, skrbno.”
“Vidim, da veste vse. Ubogal bi vas rad, ali ne smem. Minka ali nobena! Če bi me silili voliti proti srcu in vesti, pojdem od hiše.”
“Fant, ne bo treba. Kmalu dobiš čez, potem izbiraj po vesti in srcu!” “Še enkrat rečem: ne in ne. Rajši se pogreznem v tla, kot bi gospodinjila v naši hiši tista punčara.”
“Mati, imenujte jo, kot se spodobi. Še cigan zahteva, da ga spoštujemo. Vsak je vreden svojega poštenja.” “Ne dobiš je in je ne dobiš. V sredo nesem maslo in jajca kupčevki Bla-žišarici. Takrat izvem za nevesto. Minke pa ne vzameš in je ne vzameš.” “Martin, pravim ti samo to:. Dam ti
NASLOVNIK
ugovcev, obrtnikov, gostilničarjev in odvetnikov, ki se priporočajo rojakom
z, in s	ori po svoji \	esti: vr	
“Storir	n, oče, gotovo	storim.**	
“Tone	premisli si!	No, govor	la
>va še	0 tem. Oh,	noj Bog, če	bi
	r, je to moja	smrt.” v	
In zač	ela je jokati.	Tako nava	do
t	. . ...		
imela	vselej, ce jr ni	šlo kal pe vo	j !.
JOLIET, ILLINOIS.
\DLER J. C. & CO., 112 Exchang* St., priporoča rojakom svojo mes nico.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI poroča slovenskemu občinstvu > Jolietu. Velika zaloga. Nizke ce ne. 104 Jefferson St., blizu mosta
EAGLE THE, 406-410 N. Cbicag» St. Prodajalna pohištva in moškil oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stav benik (contractor).
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiam St. Gostilna.
STONICH GEORGE, 813 N. Chica go St. Trgovca z grocerijo, prt mogom in pošiljanje denarja.
CHICAGO, ILL.
MARTIN NEMANIČ, SALON, 22nd St. and Lincoln, Chicago, 111.
mana prona]
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k
ANTONU SCHAGER
North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
Dobro črno in belo novo vino, muš-kotel po 30c gal., reesling po 35c gal Vino od leta 1908 črno in muškotel po 40c gal., reesling 45c gal. Staro belo vino po 50c gal. Sladki mošt 24 steklenic za $5.00. Drožnik po $2.50 gal Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Posode dam zastonj.
“Hill Girt Vineyard”
BOX 77.
Stefan Jakše, prop. Crockett, Cal.
Ustanovljena 1171. Of Joliet. Illinois.
Prejema raznovrstne denarne nlog* ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $3oo,ooo.oa,
J. A. HENRY, predsednik.
H. TALCOTT, podpredsednik, HENRY WEBER, blagajnik.
Ana Vogrin
Izkušena babica
302 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, IH
Katarina Mašat
IZKUŠENA BABICA 309 Granite St.	Joliet, 111»,
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neod-
i.sm v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M. 13. Sehuster
Young Building.
E. PORTER
BrewingCo.
EAGLE BREWERY izdelovalci
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street, Joliet, UL
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNIK
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 26,'
J. J. KUKAR,
Cor. Lake & Utica Sts. Phon» 182.	WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Br’g. Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba
točna.
“Kaj “Take Zarniku Diši mu “Tont
one, pri ke ne ma ipravljive
ruti je ze izbral.
Krti I
vsak večer gre doli k misli, da hodi le tako.
larniku se ne bo ženil am. Oče je bil pijanec Toliko časa je noreL
je zlet kal m Hrope stene:
ponedeljek zveče lin k Zarnikovim, etela izpod skednj
r se je napotil Tropa vrabcev a, ko je prikora-bilo čuti petje, s jc odmeval ob
¿B €É^ fÊl* dtB &
Trav { nam j c pi
zgodu
ala Bogu, amlad, ’ si
da so ga ubili.
“Zato je pa sin pameten V A ki si je prislužil, da je plačal dol
mislil in pe	»gledal proti	i Žarni kovini. |	priženil je tud	i nekaj. Z č	ledom An
9n!urp -z»	ravno upiral	0 v hišno, pro- J	drej e in sem g<	tvoril zjutraj.	, in narav
čeli * da 'O	svetli zar k	i odsevali od	nost ti povem.	stara, Zarnik	
oken in pad.	ali - čez dvor:	išče na. veliko	1 pričanj da Ma	rtin vzame N	linko. Dec
hruško in se	lesketali na	njenih vejah	me je vprašal,	kaj mislim.	I kaj mi
Na klopi prt	id hišo se je	grel ded An-	slim? Dekle j	e pametno in	pridno.
drej in drža!	v naročju j	fanezka, ki ga	“A tako? Re	ičem ti: na J	crinovo n<
Zar
je cuk; po. P
puní IZ ust t L*li mladi Za
uka.
mk, njegova zena vrancka 111 Na hrastovem čoku sta se postavljala Ravbar in. Jerinov Mariin s harmonikami.
“Prav dobro žc godeš, Martin. Pravim, ti bi bil izboren godec. Prodam ti eno harmoniko. Fantu sem jo kupil, a se noče učiti. Mati mu brani. Morda misli dobro. A meni se zdi, da ni prijetnejšega stanu na svetu, kot je moj. Pijem zastonj, jem zastonj in vesel sem zastonj. — Rečem vam, ženo Čičko imam pa le rad. Nič'mi ni žal, da .se nisem poročil do štiridesetega leta in potem šel po Maro. Dela pridno in mi skrbi za dom pa sina mi uči lepo. Razumeva se izvrstno. Če me krega, vzamem harmoniko in zagodem. In kmalu je tiho, harmonika je glasnejša. — Kaj bi vam to pravil, saj veste. Nekaj drugega sem hotel reči. Martin, kdaj narediš svatbo? Saj vem, da komaj čakaš, in Minka tildi.”
“Nagajivec, ne govorite tako!” je rekla Minka in zardela.
“Z jezikom me je pičila, s srcem pa pobožala.”
Glasen smeh je odmeval čez travnike.
“Zadnjič šem omenil to stvar tvojemu staremu, ko sva šla od maše. Namrdnil se je in malo zasmejal. Ne bo ti delal preglavice. A z materjo bo križ.”
. “Zagodiva!”
“Resnico govorim. — No, ali kupiš harmoniko? Za dvajset, goldinarjev ti jo dam.”
Martin je zagodel veselo polko in godec je umolknil.
Jerin je potegnil z roko preko čela.
Hišne duri so se odprle, na dvorišče je stopil hlapec Marko. Nad štiri križe je imel na hrbtu in vedno je zvesto služil hiši, najprej za pastirja, potem za hlapca.
“Ali greš krmit, Marko?”
“Da, krmit.”
morem je videti. Dc
bro veš, zakaj.“
"Vem, kje te čevelj žuli. A to je brez pomena. Dani mu čez in ženi naj se, kjer mu veleva srce. Svetoval mu bom, branil ne.1'
Zena se je izpustila v jok. Jerin je vstal in šel nevoljen v hlev. V duši so mu potrkali spomini iz mladosti. Tudi on je bil mlad kot Martin in je imel izbrano nevesto. Zarnikova Ančka je bila tako lepa in pridna. In ljubila sta se. Vedel je to Zarnik in izvedel je tudi oče Jerin. Raztogotil se je, udaril s čevljem ob tla in zaklel. '
“Ne boš si sam izbiral. Dve kmetiji se ne smeta združiti. Tako je trdil moj oče, moj ded in praded. Pa bi ti kršil navado. Ne dobiš je. Če bi bila zlata, je ne maram. V dolini se oženiš. Poznam tam bogato nevesto zate.”
Bil je mehkega srca in je ubogal. Vzel je Vrhovčevo Nežo. Ančka se je jokala in se iz jeze poročila s čevljarjem Mikletom iz Št. Lenarta. Njeno življenje je bilo strto.
Tone Jerin jo je hotel prositi odpuščanja. Spominja se še dobro, ka,-ko je bilo. Tam za hišo je obirala salato, in on je prišel mimo iz gozda. Tedaj jo je sklenil prositi.
“Ančka 1”
Ni se odzvala, dasi je natanko vedela, da jo kliče on.
“Ančka!” je rekel glasneje. Odgovora ni bilo.
"Ančka!” je zaklical mebko-tožno. Vse tiho. Le ptiči so peli in'petelin je zakurikal na gnoju. Pomlad je bila tedaj in svet ves v cvetju. V njegovem srcu je pa zavladala žalost. Ničesar ni več govoril. Vedel je, da ga zaničujddz dna duše in da ga bo zaničevala do smrti. Bila je nesrečna, mož je bil pijanec in zapravljivec in jo je pretepal. Zgodaj je umrla — in kriv je bil tudi on — Jerin.
Če je na to mislil, ni bil zadovoljen sam s seboj. Bogat je bil in imetje se
ko je Jezi	is križ nesel	
e je strop,	ko je pel d.	id An-
zapečku jt	: sedel, dasi	je bila
Na glavi	je imel star	0 kos-
lovko m v	ustih dolge	•> pipo.
jo je po	očetu in ka	dil sa-
Okrog mize so sede		li Zar-
rka,. Mink;	1 in Ravbar	— K
e zahajal	večkrat, ko	mu je
i dolgočas	no. Ljubil	»g ve-
yr -rnf. 1i	udi. Taki	so bili
iovi, razen i\si! in .pr	olT.fwat p-, etrpci. Ka\	bar jc
človek. 1	nnel je dobi	'O srce
ni n 1 k0m«	jr želel, a p<	ovlekel
rsikoga, če	i mu je zam	eril ali
s in pil, a	pijan je bil	redko.
je sredi I	>ala spomnil	. da je
1 izginil je	v seno. Nihče ni	
Včasih zaspan,
vedel, kam je odnesel pete. Sedel je fant na klop. da bi godel, a mehovi so bili zaprti. Nekoč so sc fantje ujezili in mu razsekali harmoniko. Godec se pa ni poboljšal. Kupil si je drugo in živel po stari navadi dalje. Po štirinajst dni ga ni bilo včasih domov in žena ga je nestrpno čakala. A njemu ni bilo to mar — ženski sta šivali iti Janezek je spal v mali zibki.
Odprla so se vrata in .Martin je stopil v sobo. Malce otožen mu je bil obraz, a le za hip. Ko je ugledal Minko, se je nasmehnil in srce mu je postalo pogumno in veselo.
‘ Dober večer!”
“Bog daj! Glej ga no Martina, sa-perlot! Nocoj bomo katero rekli,” je hitel ded Andrčj.
“Prav, da si prišel. Pojdeš z menoj, zagodeva katero.”
“Nocoj se mi ne ljubi.”
“Ne ljubi, pa takemu fantu! Ko sem bil jaz mlad, je vse poskakovalo veselja.” Ded je bil gostobeseden. Kot otrok je bil in je o vsem vpraševal. Martin je sedel poleg Minke in se mu nasmehnil..
“Kaj- je novega, Martin?” je vprašal ded.
“Sitnosti imam. Mati mi je naredila par pridig včeraj in danes. Vsiliti mi hoče Lenčkovo Katrico. Ali jaz pravim: ta in amen.”
Položil je Minki roko na ramo in jo pogledal, da je zardela.
“Kaj pa oče?” je vprašal Ravbar.
“Čez mi da, in izbiram naj po vesti in srcu, pravi.”
“Spametovalo ga je življenje.”
“Martin, pogumen si bolj, kot je bil tvoj oče. Poznam te. E, tudi mi smo bili fantje, jaz in tvoj ded. Po cele tedne sva bila v gozdu, sekala sva in (Nadaljevanje na 7. strani.)
Naravna želja vsakega človeškega bitja je podaljšati življenje kolikor mogoče. Naravoznanci vseh vekov so na vso moč skušali iznajti krepčilo življenja. Ker ne smemo misliti, da bomo vedno živeli, a življenje pa lahko podaljšamo— je resnica. Vsi zdravniki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih vsakega živega bitja. To je v onih prostorih telesa v katerih se hrana pretvarja. Kakor hitro je kateri.teh prebavnih organov v neredu, trpi celo telo. Ako ta bolni organ hitro ozdravimo, ohranimo si zdravje in moč. — Le eno zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebavnih organov, in to je dobroznano

»EOiSTEIftl»
Triller jevo Zdravilno grenko vino.
*
§ i §
%
%
%
Š§ 1333-9 S. Ashland Ave.
I ' ' I
éMà éMè	íMá áHá	éXà éMt tJCš tMà M
'«IpSr
To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega rudečega vina in importiranib grenkih želišč. Ne vsebuje škodljivih tvarin, za to je absolutno varno za vsak, te tako nežen želodec. Še zdravim ga je priporočati, eno čašico ali dve o priliki, da se prebavni organi ohranijo v dobrem stanju.
To je čudežno zdravilo
ojstri okus, kredča živce,
cisti kri, cedi obrazno barvo, pomnoži pozimi,
odstrani neprebavnost,
donese mirno spanje, daljša življenje.
Rabi je lahko cela družina, od najstarejega do otroka v zibelki. To ie na more trditi o katerem drugem zdravilu. Čistočo tega zdravila jamči po vladi' Zdruf. držav — Ser. No. 346. Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilno vrednot* iega leka.. .Zdravniški nasvet pošljemo brezplačno. Pišite nam v maternem jeziku.
CHICAGO, ILL.
Ke pozabite poskusiti Trinerjeve Hrvaške Importi rane SUvovice In Slovenskega Brinjevca, vas domačega izdelka.
AMEKIKANSKI SLOVENEC, 10. JUNIJA 1910.
7
John Steianic
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, IH
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, i»-vrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
\
Tom Stefancich
N. W. Phone 392.
1000 N. Chicago St.,	Joliet, Ills.
Gostilna
Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem s finimi pijačami.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boi kupoval od nas, ti bomo vi« lej postregli z najnižjimi tržnimi c» nami...Mi imamo v zalogi vsakovret tega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki i» in trdi les, late, cederne stebre, desk* ia šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines «ik? blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi »• pri nas in oglej si našo zalogo! Mi t* bomo zadovoljili in ti prihrinili denar
W. J. LYONS,
Nai Office in Lumber Yard ua vogl* DES PLAINES IN CLINTON STS
Pojdite ali pilite po pravo zdravilo v pravi prostor iti to je
Tie L W. Mel DM Go.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Streets JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
Ant. Kirinčič
ir. Columbii Chicago Sts.
JOLIET, ILI-
GosliMier
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Br* wery Rojakom se toplo priporoča»
SVOJI
K
SVOJIM.
Največje in obenem slovansko podjetje v Jolietu za barvanje in čistenje moških in ženskih oblek. Uposlujemo le izkušene delavce.
Joliet Steam Dye House
(Straka & Co.)
642-644 Cass St., - Joliet, minor's. Oba telefona 488.
JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in trži» ■sjboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premo? TELEFON 7612.
«oia N. Broadway.....JOLIET, ILT
KAM PA GREŠ, JOŽE?
Drugam ne kot k Mat. Štefaniču čez ireko, Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vino, je rudeče in belo, in bo teklo veselo. Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte Se sami. *£- Na svidenje pri
MAT. STEFANICH-U,
400 Ohio Street	Joliet,, Ills.
JOHN LORKOVICH,
1324 E. Ohio St. N. S. Pittsburg, Pa. Prvi Hrvatski Slovenski Pogrebni ški Zavod
se priporoča občinstvu v Pittsburgu in okolici, tudi v slučaju krstov in porok.
(Nadaljevanje s 6. strani.) žagala, in delavcev sva imela, da je kar mrgolelo,” je začel ded svoje pripovedovanje, ki so ga Zarnikovi slišali že stokrat. “In vozila sva doge v Trst, Gorico in še čez laško mejo. Zeblo je včasih in pihalo okrog ušes tje čez Kras ali pa po šempaskem polju. Midva se nisva zmenila še za hudirja v peklu. Konjičke sva imela in denarce sva služila, da je bilo veselje. Zato sva pa tako pripravila, dobro sva postlala, a tvoj ded še bolj kot jaz. Meni ni hotelo tako lezti na kupe. Prej je bilo preveč dolga. No, tvoj ded je imel svoje muhe — Bog mu daj dobro. Včasih se ga je nažvencal m čudne stvari je pletenčal. Kar si je enkrat zabil v glavo, tega ni opustil.
A bratca sva bila. Medveda se nisva bala. Kar puške na kresilni kamen sva nabasala in sv^ šla nadenj. A enkrat bi jo skoraj izkupila^ Tvoj ded je zadel mrcino in jo podil proti meni. Zaženem zlomku smodnik v hrbet, a besteplentaj, hudir jo udari nadme, jaz pa na najvišjo smreko. Plezal sem kot sedemleten smrkavec. A mrcina jo napletenča za mano. Bog in Mamka božja, kaj mi je storiti! Kesanje sem hitro obudil in čakal .v smrtnem strahu. Tedaj mi je'sam angel varih vdahnil dobro misel. V žepu sem imel pipec. Na semnju sem ga kupil v Št. Lenartu, le škoda, da sem ga izgubil, to je bil imeniten pipec. Primem pipec v roko in čakam. Čok — čok, jo maha kosmatinec kvišku. Primaha jo do mene. Tedaj pa zasadim pipec v šapo, ki jo je dvignil, da se vzpne. In mrcina je štrbunknil na tla med skale. Jaz pa sem bil rešen.
Junaki smo bili. Polhe smo lovili. Navadno nas je bilo več. Ves Slepa-čevec nas je bil poln. Po vseh duplinah in brezdnih smo nastavili, ko je bilo dosti žeri. Pekli smo krompir in pili vipavca. Zgodilo se je pa enkrat, da sem šel lovit sam. S seboj sem vzel krompirja in češpelj. Trideset progelj sem nastavil. Naenkrat je začela burja, in huda ura se je bližala. Oh, ti moj Bog in sv. Florijan, treskalo je okrog mene, kot bi bil ,sod-nji dan.. In dež je lil, da mi je pogasilo ves ogenj. Malo leščerbo sem imel in sem se tiščal pod neko smreko. Še dobro vem, kje je bilo. Molil sem rožni venec in prosil Boga, da me reši te grozne noči. Proti polnoči je nehala ploha in zjasnilo se je. Pogledal sem po progljah; vse so bile polne. In potem sem šel domov vesel, še vriskal sem. Pekli smo in cvrli, da je bilo veselje.
E, lepo je bilo včasih, zdaj pa ni več.”
“Kdo pravi, da ni lepo,” je ugovarjal godec. Veseli smo še bolj, kot ste bili včasih.”
“Kar je prav,” je rekel Zarnik. “Človek ne ve, kaj ga čaka.”
“Res, res,” je vzdihnila Minka.
“Ali si žalostna, Minka? Pa ne radi mene?”
“Pojdi, pojdi, Martin! Vem, kaj ji je. Misli že na prepir na tvojem domu, ker se jezi tvoja mati,” je rekel Ravbar.
“Martin, res mi je hudo. Prepira ne maram nositi v hišo.”
“Saj ga ne boš. Bog bo kako pre-naredil.”
“Neža je samoglava in ne vda se zlepa. Poznam jo izmlada. Mlela bo in mlela, dokler bo kaj moke.”
Ravbar se je zamislil in ni govoril ves večer, kar se je zdelo vsem čudno. Zato je pa pripovedoval ded o starih časih, bleskal z jezikom, da se mu je majal podbradek. Ko je prenehal, je nabasal pipo,'vzel kresilno gobo in kamen in zažgal tobak. Gosti oblaki dima so se dvigali proti stropu. Ded je pogledal Martina in rekel:
“Pa mi recite, ali ni pametnejše vžigati ognja s kresilom in gobo kot s tistimi žveplenkami. Koliko hiš zapa-lijo z njimi otroci!”
“Ded, pogosto smo se prepirali o .tem. Tudi zaradi luči smo se dajali. Vi ste svetili z grlevico, a tisti časi so minili. Novi časi, novi ljudje, nove šege. Včasih so jedle ženske močnik, danes pa kavo. Po trikrat na dan jim je ni preveč,” pravi gospodar.
“Zato so pa ozke in tanke kot ose. V starih lepih časih so bile močne in trdne. Moja mati — Bog ji daj milost svojo — je umrla stara devetdeset let. Kar tu na zapečku je. zaspala, tako mirno in tiho. Nič ni trpela. In moj ded je bil star šestindevetdeset let in je pet minut pred smrtjo kadil tobak kot zdajle jaz. To so bili ljudje. No, saj pravim, lepi časi so bili, sakrafura. Sojenice so plesale po gozdu in v pomladnih dneh pele kmetu: “Sej, kmet, sej!”Radi bi jih dobili kmetje in poplačali, .pa jih niso mogli niti videti. Bile so bele kot sneg in njih petje je bilo milo kot stavčevo.” “Kako veste, da so bile bele, če jih pa ni bilo mogoče videti,” je smeje vprašala Minka.
“Minka, Minka, kako si moreš misliti, da so bile drugačne kot bele, če so pa bile tako čiste in dobre.”
In ded je vlekel dim iz pipe. V velikih kolobarjih se je valil proti stropu.
Pozno je že bilo, ko se je dvignil Ravbar. Majhen je bil in širokopleč; na debelem vratu je čepela čokata glava. Z živimi, smehljajočimi očmi se je ozrl na Martina, ki je govoril Minki sladke besede.
“Martin, povedati ti imam važno stvar.”
“Saj poveste lahko jutri.”
“Precej, precej! Ubogaj me in ne pokesaš se.”
Nerad je vstal Martin in se poslovil. Stopila sta v tiho pomladno noč. Zelenje in cvetje je dehtelo iz ograj, me-
/
Največja in najstarejša hranilnica na Kranj skem
KNAFLOVE ULICE ŠT £
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4-12 odstotke ter plačuje rentni davek sam
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1908. nad 52 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,470,043 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklep
wZi?i.QQ0,000 kron, in sicer znašajo med druzimi zakVrti:
Lahek plen.
Bržko oslabi kak ud našega telesa, se ga koj lahko primejo razne bolezni, posebno tiste, ki jih povzročajo nevid-nodrobne živalce. Da se'prepreči taka bolezen ali ustavi njen razvoj, je predvsem treba prisiliti oslabela prebavila k prejemanju in popolni prebavi potrebne hrane. Telo se potem dovolj okrepi za vzdržanje svojega zdravja. Najboljše zdravilo za izpodbudo irj. ohrano zdravega in krepkega teka in za popolno'prebavo je Trinerjevo a-meriško zdravilno grenko vino. To je okusen lek, ki poživlja in krepi želodec kakor tonika. Tudi najobčutnejši želodec, ki vse zameta, sprejme to zdravilo in se spet okrepi. Svetovati je njegovo uživanje pri vseh želodčnih neprilikah, omotičnosti, zapeki, raz-dražnosti, napadih revmatizma, pogostni glavoboli, malokrvnosti in krvnih boleznih. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago.
sec je lil svoje drobne praške nad loge; od dreves so padale dolge sence po travnikih. Iz loze so odmevali votli glasovi lisjaka. Nad Grebenom je plavalo par oblakov, drugače je bilo jasno. V daljavi so šumeli gozdovi in pomladno drevje je šelestelo v lahnem trepetu.
Na križpotu sta se ustavila. Pod široko bukvijo je stalo veliko razpelo in okrog je dehtelo po travniku cvetje in zelenje. Pol streljaja od njiju sta stali hiši, Jeripova na griču, Ravbarjeva niže na rebri.
“Sediva, da ti povem- natančno. Malo hladno je, ker veje veter.”
Sedla sta in zrla v gore, ki so štrlele proti nebu kot orjaki in se odevale v vznožju z zelenjem, vrhovi pa so bili pokriti s snegom. Bleda mesečina je padala čez gozdove in lahen veter je donašal od njih hladno sapo.
“Brije. Hitro povejte, kar imate. Za nos me ne boste vodili. Poznate mojo pest.”
“Bog varuj, Martin! Tebe še nisem nikoli in te tudi ne bom. Ali nekoga drugega bi rad.”
“Radoveden sem, kaj vam meša možgane.”
“Fant, 'od' nekdaj si mi ljub. Zelo si mi prirastel k srcu in želel bi ti vso srečo. Podnevu bi ti ne govoril tako, a zdaj naju sliši le Bog. Ne misli, da sem hudoben človek. Vsem kličem blagoslov božji z neba. Moj oče je bil Hrvat in vroče krvi sem se navzel od njega in veselja. A čemu bi ti to pravil? Glej, ljub si mi in tudi Minko imam rad.”
* “Povejte, kaj mislite. Počasni ste Kot polž s hišo.”
“Fant, ne jezi se, no! Dobro ti hočem. Saj ne gori voda, potrpi! — Mati te ima rada, kaj ne?”
“Menda že, saj je moja mati.”
“Glej, mati mora privoliti v tvojo poroko z Minko, potem bo vse prav.” “Minke ne more videti.”
“V vajino poroko privoli, ti rečem. Še prosila te bo! Čuj me! Za vse na svetu ne bi prebolela tvoje izgube. Recimo, oče ne dovoli, da bi se oženil z Minko. Ti se vdaš in greš rajši po svetu, da le dobiš svoje dekle. Ali razumeš, kaj mislim?”
“Ne razumem vas.”
“Boga zahvali, da si se naučil gosti. Z menoj pojdeš na Kras. Cel teden bova godla tam in’se dobro imela. A tvoj stari mora začeti ubirati druge strune. Dovoliti ti ne sme neveste po vesti in srcu. Gruntov ti ne da čez, če hočeš vzeti Minko. V Trst pojdeš navidez in čez noč izgineš, v resnici boš godel z menoj po Krasu. Tudi pismo sestaviva na očeta in mater, kjer razložiš vzrok svojega odhoda. Medtem se mati omehča, oče pride pote. Ali me zdaj razumeš?”
“Napol že.”
In pripovedoval mu je še dolgo, kako naj se drži proti očetu in materi in Zarnikovim.
“Očetu že povem vse. Ko boste malo podelali, pojdeva. Uspeh ne izostane, bodi brez skrbi. Ali molči kot zid!”
“Tudi Minki ne smem govoriti o tem?”
“Če jo imaš tako rad, ji povej, da ne bo trpela. Pravzaprav je najboljše, da o takih stvareh ne izve nobena ženska.”
Še tisto noč je izvedela Minka za zaroto. Martin je imel precej posla, da jo je pregovoril.
“Utihotapiti se ne maram na Jerino-vino. Rajši ostanem devica celo življenje.”	v
“Minka, to ni nič nevarnega. Grešnike izpreobračati je dobro delo.”
“A ne na tak način.”
Po dolgem besedičenju je utihnila. “Storite, kar hočete. Vidim, da vas ne ustavim. Kar si Ravbar izmisli, to tudi stori. Poznam ga dobro.”
Martin je odšel čez travnike proti domu in bilo mu je lahko v duši. Kako veselje: imeti lepo, pridno, ženo. Kar je solnce nebu in zemlji, to je žena hiši. Mož zaupa na svojo moč in obnemore pod težo skrbi. Žena išče leka v veri, zato je često močnejša in hrabrejša. Bogat studenec izvira iz njenega srca, studenec tolažilne in hladilne, a če treba, gorke vode za moža in družino. Kot angel varih čuva noč in dan hišo. Martin je vedel, da bo Minka taka žena. Zato mu je ležala v srcu globoka ljubezen in hrepenenje, in vriskal je vesel čez travnike.
(Konec prih.)
Slovenski zastopnik, ANTON JURJEVICH,
1105 Norih Chicago Street, Joliet, Illinois
FREE SAMPLE COUPON
JOHANN HOFMEISTER,
660 Hofmeister Building Chicago III. Send me FREE One Sample Can of Hofmeister Beer Extract, enough to make 2 & half gallons Fiue Quality Real Lager Beer. Ien-clonse 20c to help pay for packing aad ship-ing SIGN HERE.
Name............................
Town............................
Street No.......................
POZOR, ROJAKINJE I
Ali veste kje je dobiti najboljše me »o po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj is ooskusite naše mesa.
Nizke cene in doora postrežba j« naše geslo
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
iproti žeji - najbolje sredstvo.
Čim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111.
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480 ob nedeljah N. W. 344
Albert Weiss Land Co.
Red River Valley Farme
v slavnoznenih Richland Co., North Dakota in Wilkin Co., Minn.
Najlepše farme na svetn,
Tu se prideluje vse vrste žito, Pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd. Ta zemlja je enake najrodovitneji zemlji v državi Illinois, ter stane danes, eno petino menj denarje.
Kupite sedaj.	Cene se vršajo vseh dan.
L. EBERHART, gl. zastop.
za sev. drž. Illinois.
SOBI 1 in 2, FARGO BLDG.	JOLIET, ILL.

DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO, NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
B. BERKOWITZ
910 N. Chicago Street. JOLIET, ILL.
♦«©♦©♦♦oeJ
*■	-A
yTVlr,TiirVTWyT’
ORGANIST IZVEŽBAN IŠČE PRI-merne službe pri slovenski ali hrvaški cerkveni občini. Kdor ga potrebuje naj se oglasi pri Am. Slovencu, Joliet, lil.	5t24.
IŠČE SE DOBRO IZVEŽBAN SLO venski organist za župnijo v Ely, Minn. Službo lahko nastopi v preteku enega meseca. Pismene ponudbe se naj blagovolijo pošiljati na , naslov:	Josip J. Peshel, preds. cerk.
odb., Ely, Minn., Box 165.
Varite Čisto
Vležano Pivo
DOMA
s Johann Hofmiestrovim pravim pivnim ekstraktom
Za peskušnjo vam pošljemo dovolj ekstrakta za 2 ^ galona piva brezplačno. Mož, žena ali otrok lahko napravi pivo.
Pišite še po konvico ekstrakta in vam pošljemo Hofmeistrovega ekstrakta za 2 i pol galona pive s navodili. Vsakdo lahko napravi pivo iste kakovosti, kot se vari'v starem in na Nemškem s pomočjo Hofmeistrovega ekstrakta. Fino tečno pivo se lahko vari doma v par minutah brez kake sitnosti. To je tečno pivo. ki vsakemu ugaja. Ker se ga lahko doma napravi, ga povsod delajo. Napravite ga za 6c. galon in dopadal se vam -bolj, kot pa pivo v krčmah. Pošljite 20c. v znamkan ali srebu za strošk zavoj in poštnino in mi vam pt šijemo konvico ekstrakta za 2 a pol galona pive ZASTONJ Vse drugo mi plačamo in vi si napravite tako pive kot še niste pili. ^“Rabite ta zrezek: Pošljite ga danes/
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vas, v to stroka, spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Velika velikonočna razprodaja zlatnine.
Pri na dobite primerna darila ponizki ceni.
Eiiii Slovensko ■ Hrvat
Pooblaščeni Agent od vsih
Parobrodskih Družb.
za So. Chicago in okolico je
Frank Medosh
9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, IH le en blok od naše cerkve. *
rmSSjhfi^rsrn^iatmimmesiaasBs^u.■>'' .
Amërikanski SiXDvenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovensl..-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdija ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Telefoni:
Tiskarne: Chicago in N. W. 509. Uredništva: Chicago 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo na-ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the 1LOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Building Joliet, Illinois.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska umjska tiskarna.
<n^ADEs(Pi^l CQUNcTl>
CERKVENI KOLEDAR.
12.	jun.	Nedelja	Janez Fak., spoz.
13.	ti	Pondeljek Ant. Padovanski.	
14.	u	Torek	Basilij.
15.	n	Sreda	Vid. Mod. in tov.
16.	n	Četrtek	Frane Regij, sp.
17.	a	Petek	Adolf škof.
18.	“	Sobota	Marka in Marcel.
KRŠČANSKI KAŽIPOT.
I.
Za uvod tej zbirki lepih naukov za praktično krščansko življenje bodi povedano, da jih je zbral iz spisov raznih cerkvenih učenikov nek pobožen duhovnik iz Jezusove družbe, čegar ime je neznano. Ker jih podaja pisatelj v mični, prikupljivi obliki, priprosto, kratko pa jedrnato in pojasnjuje z dogodki iz vsakdanjega življenja in primernimi zgledi, upamo, da bodo tudi našim čitateljem dobro došli in tem bolj, če jih čitajo s paznim duhom in pripravnim srcem.
Dolžnost mojega bližnjega.
Za nobeno dolžnost se bolj ne brigamo, kakor za dolžnost bližnjega; na svoje dolžnosti navadno najmanj mislimo. Vsi smo k temu nagnjeni, kajti udobnost ljubimo ter želimo, da nam ljubi Bog pokloni pečenih pišk. Tako n. pr. je rekel neki družinski oče: “Grdo je, kako se dandanes odgajajo otroci v šolah in višjih zavodih; prav nič se ne uče pokorščine!" — Kolikor se tiče državnih šol, se to ne da tajiti; tebi pa, tožeči oče, bodi posebej povedano: ‘‘Roko na srce! Ali si svojim otrokom izza mladih let zabičeval dolž nost pokorščine? Ali živiš tako, da te morajo spoštovati? Kaj moreš pričakovati od učitelja (ali učiteljice), ki ima še petdeset drugih, prav tako slabo odgojenih razposajencev, kakor so tvoji? Premisli to, in pripiši krivdo samo sebi.
Čujmo potem tudi mladeniča, ki je odrasel šoli. Najzaničljivejšo mrdo napne in poreče: “O, kako slabo smo bili v šoli poučevani! Pet let sem se drsal po klopeh, in vendar ne znam nič več!’’ — To je mogoče, a kdo je kriv? Ali učitelj, ki ga nisi hotel poslušati, ali ti sam, ki se si pečal z vsem, samo ne z učenjem? Če sedaj ničesar ne znaš, ni učiteljeva, ampak je tvoja krivda, ker nisi storil svoje dolžnosti.
Godrnja delavec, ki je nekaj tednov brez dela, n. pr. zaradi kupčijske krize; pa obdolžuje državo,~ki mu ne skrbi za delo; toži-čez svojega delodajalca, ki je vsled razmer prisiljen, zapreti svojo delavnico, da ne pride na kant; ali tudi ker je sam zaslužil, d‘a se ga odslovi. No, tudi ti: roko na srce! Ti tožiš, ker ti nedostaje zaslužka za živek. Kam pa so izginili tvoji prihranki med dobrim časom, ko si imel delo, ki se je izplačevalo? Ali nisi pil, nisi igral? Ali nisi trošil denarja za brezkoristne, morda grešne zabave? Ali nimaš nič hranil na banki? Ali če-gava krivda je, če so te morali odsloviti zaradi nesposobnosti, ali lenobe, ali nepoštenosti ali slabega značaja?
Pa čujmo tudi delodajalca. Ta pravi, da v svoji delavnici ni več gospodar, da njegovi delavci zahtevajo preveč in vedno več; da ni mogoče prena-
šati. Morda je tako; socialisti priganjajo k temu; oni napravljajo delavce nezadovoljne in uporne; oni nimajo nič več spoštovanja do delodajalca. Ce pa delavci vrše svojo dolžnost, ali vrše delodajalci vedno svojo? Tudi oni imajo Gospodarja in Gospoda, ki mu morajo sluziti, kakor mi vsi. Tudi oni bi morali temu Gospodu služiti in biti pokorni ter se ravnati po njegovih predpisih. Ta Gospod je Bog, ki zapoveduje: "Nedeljo imaš posvečevati; to je dan Gospodov.” — "imena božjega ne smeš po nemarnem imenovati”, ne kleti, ne Boga obrekovati. Te zapovedi se pozabljajo in kazen sledi: delavci nimajo nobenega spoštovanja več do svojih zavetnikov, ki tudi nobenega ne zaslužijo, ker sami Boga ne spoštujejo. Potemtakem naj bi tožili ne čez druge, ampak čez same sebe. Celo v slučaju, če tvoj bližnji ne stori svoje dolžnosti, ni nihče opravičen od svoje lastne dolžnosti. Smeli bi delodajalca še vprašati: Ali spoštuješ svoje delavce? "Delavci niso tvoji sužnji,” pravi Leon XIII., "marveč tvoji bratje.” Ali nisi neuljuden do njih? Ali ravnaš z njimi pametno? Ali jih ne preobkladaš? Ali ne zahtevaš nič krivičnega od njih? Ali plačuješ njihovo delo po njihovi vrednosti? Ali poslušaš njihove pravične pritožbe, in skušaš li vzroke k istim odstraniti?
Da, dragi čitalec, v kakršnihkoli razmerah se nahajaš, vendar utegneš imeti vzrokov k nezadovoljnosti. V po-največ slučajih so bržkone vzroki na obeh straneh, ampak naša dolžnost je v vsakem slučaju, da od svoje strani ne damo nobenega vzroka, ali če je kateri, da ga odstranimo. Izprašujmo potem svojo vpst; skušajmo odkriti, V čem sami grešimo, in v ponajveč slučajih potem doženemo, da sami nismo brez krivde, da smo celo dostikrat le sami krivi. Poboljšajmo se potem sami, da se poboljša tudi naša nasprotna stranka.
(Dalje sledi.)
ZANIMIVE ŠTEVILKE.
Kakor poroča urad za ljudsko štetje, je bilo po leta 1906. prirejenem ver-
njenega leta v Združenih Državah skupaj 32,936.445 članov (‘communicants’) raznih veroizpovedanj. Od teh je pripadalo protestantovskim razkolom 20,-287,742 in katoliški cerkvi 12,679,142. Pomisleka vredna je določitev urado-va, da v velemestih katoličani presegajo člane protestantovskih razkolov. V mestih s 300,000 prebivalci in več je bilo naštetih skupaj 1,478,145 protestantov; nasproti 3,375,453 katoličanov. Od skupnega števila protestantov pripada 7.3 odsto mestom s 300,000 in več prebivalci; 4.7 odsto mestom s 100,000 do
300.000	prebivalci; 7.4 odsto mestom s
25.000	do 100,0Ć0 prebivalci; 80.6 odsto manjšim mestom in farmarskim okrajem. Od skupnega števila katoličanov pripada 27.9 odsto mesto s 300,000 in več prebivalci, 11.3 odsto (1,361,132) mestom s 100,000 do 300,000 prebivalci, 13 odsto (1,570,944) mestom s 25,-000 do 100,000 prebivalci; 47.8 odsto (5,771,613) manjšim mestom in krajem in farmarskim okrajem. Od skupnega števila članov raznih veroizpovedanj stanuje v večjih mestih 6,307,529 katoličanov in 3,935,341 protestantov. Od 7.343,403 članov raznih veroizpovedanj v 38 mestih z nad 100,000 prebivalci pripada katoliški cerkvi 4,736,535, protestantovskim razkolom pa samo 2,-432,630. V New Yorku pripada katoličanom 76.9 odsto vseh članov raznih veroizpovedanj, v St. Louisu 69. odsto, v Chicagi 68.2 odsto, v San Franciscu
81.1	odsto, v Philadelphiji 51:8 odsto, v New Orleansu 79.7 odsto. “Splošno je razvideti, da kažejo mesta s primeroma močnim rimo-katoliškim prebivalstvom višji odstotek cerkvenih občanov, nego mesta s primeroma malim delom prebivalstva.”
Poročilo o zadnjem ljudskem štetju še ni objavljeno v celoti in po nekaterih številkah v izpiskih si ni mogoče predočiti jasne podobe verskega položaja. Pa kakor kažejo gorenji podatki, je že toliko razvidno, da v velemestih, kjer je doma materializem, beda, kipeča nezadovoljnost in socialna borba, katoliška cerkev neprimerno trdneje stoji nego protestantizem. Da je odstotek katoličanov izven večjih mest manjši, je med drugim predvsem kriva stiska za cerkve. Nam katoličanom niso na razpolago ogromne svote, ki omogočajo po trustovskih magnatih podpiranim protestantovskim misijonskim in biblijskim družbam delovanje v najbolj oddaljenih kotih. Sicer se je pa v tem oziru izza leta 1906. že mnogokaj zboljšalo v prid katoličanstvu.
AVSTRIJSKA TARIFA ODVRAČA AMERIŠKO KUPČIJO.
Znani ameriški potopisec William E. Curtis spet potuje po Evropi in pošilja chicaškemu Record-Heraldu imenitne dopise. Sredi meseca aprila se je mudil v Trstu. V svojem dopisu od tam hvali najprej tržaško novo luko, ki je stala 30,000,000 kron, navaja število parnikov in brodarstvene črte Avstrijskega Lloyda in Avstro-ameriške družbe in Cunard-kompanije ter nadaljuje približno takole:
* * *
Parnik “Laura” je pravkar odplul v New York z 800 izseljenci iz raznih pokrajin Avstro-Ogrske, a še kacih 1,-000 jih vzame na krov v Patrasu, Grško. Njegovo tovorno vozivo je navadno in obstaja predvsem iz neke rude zvane magnezit, ki se rabi. za pokritje notranjščine v plavžih, tako da
opeka lahko prenaša zelo visoko toplino. Nadalje je prav mnogo bal ali cul kozjih kož za obuvalo, zajčjih kož za rokavice, lovorovih peres, “somaco” in drugega listja in zelišč za barvila in zdravila; mnogo zabojev steklene robe iz Češkega, Ioščevine (enamel) iz Istre ruševega pohištva iz Dunaja, lesnega stržena (wood pulp) za papirnice v Združenih Državah ter mnogo vreč kremenove sige (silicon) za izdelavo grafita ozir. svinčnikov. Več naših veletrgovin, kakor Macyeva in Wanama-kerjeva, ima svoje lastne steklarnice na Češkem in odpošilja svoje stekleno blago skozi Trst.
* * *
Uvozi iz Združenih Držav v Avstrijo so prav majhni in so se skrčili tekom zadnjih treh let zaradi razločevanja proti našim iz- in pridelkom v avstrijski in ogrski tarifi. V državnih zborih obeh dežel odločujejo veleposestniki in tovarnarji, ki iz osebnih koristi izključujejo ameriške proizvode in pridelke s tem, da zvišujejo uvozne carine nanje in uvajajo odredbe, ki ovirajo kupčijo in jo delajo nedobičkonosno. Proti tej postavodaji je vlada Združenih Držav neprestano ugovarjala mnogo let in avstrijska vlada je ponovno obljubila, odstraniti zadržke. Ampak nele da so te obljube ostale neizpolnjene, marveč je naša vlada nedavno pripustila vse avstrijsko blago po najmanjši uvoznini naše nove tarife, ne da bi prejela le en pripust v povračilo.
Resno pomoto so menda napravili nekje. Z drugimi besedami, nekdo se je urezal, in Avstrija, ki prepoveduje uvoz vseh ameriških poljedelskih pridelkov, ki se tukaj povprašuje po njih, je postavljena na jednak temelj z državami, ki nam nudijo največjo svobodo glede kupčije.
* * *
Na primer, tržaški trgovci mi pravijo, da so pred nekaj leti uvažali za $12, 000,000 olja iz bombaževega semena na leto, z uvozno carino 11 kron na 220 funtov. Pred dvema letoma so se vsi veletržci, ki nadzirajo oljarnice v Avstriji, združili in so dosegli povišbo v tarifi za užitno olje na 40 kron za 220 funtov, kar je prohibitivno (ali zabranilno), kakršno so nameravali imeti. Odkar je ta odredba zadobila veljavo, se ni več uvažalo olje iz bombaževega semena iz Amerike. Isti zakon izključuje vsa druga užitna ali jedna olja.
Tržaški uvozniki me tudi opozarjajo na razločevanje proti ameriški gnjati in slanini, katerih se je uvažalo za $2,-
500,000	na leto iz Združenih Držav. Toda kupčija je bila uničena po uvedbi zakona, ki zahteva mikroskopično (ali drobnogledno) preiskavo vsacega po-vezka ob njegovem prihodu v Avstrijo. Ta odredba je seveda nemogoča, ker bi bila vrednost vsacega povezka me-sovine uničena, ako bi se razvezal. Tako sedaj ne prihaja niti za en dolar živil v Avstrijo iz Združenih Držav. In vendar naša vlada ne stavi nobenih zadržkov na uvoze iz Avstrije, marveč jim daje vso korist najmanjše tarife.
Trgovci uvozniki tržaški bi radi o-pozorili tajnika Kncxa in tarifno komisijo na ta položaj.
(Konec prih.)
BODOČNOST EGIPTA.
G. Roosevelt je-zadnji teden govoril v Londonu in nasvetoval Angležem, naj vladajo Egipet prav in pravično, ali pa naj zapuste deželo. Času primeren svet.
Egipet se je v zadnjih časih močno povzdignil ter je postal važno torišče za izvoz evropskih industrijskih predmetov. V zadnjem času pa grozi E-giptu nevarnost v narodnostnem gibanju. Sicer je to gibanje obstajalo že prej, a je dobilo z revolucijo na Turškem nove hrane. Najvišji vladar Egipta je pač sultan, a samo po imenu. Pravi vladar je egiptovski podkralj, ki pa je popolnoma odvisen od Angležev. Tako Angleži pravzaprav vladajo v Egiptu potom svojega generalnega konzula v Kairu. Lord Cromer je razumel v tej vlogi ublažiti težkoče tega razmerja, njegovemu nasledniku El-donu Corstu pa se predbaciva na Angleškem, da postopa premalo koncili-jantno. V svojem ravnokar izišlem parlamentarnem poročilu pa zavzema Stališče za še večjo strogost. S tem pa se bo le podnetil plamen in mogoče se zgodi kaj, kar bi zelo vplivalo na mirni razvoj dežele v gospodarskem oziru.
Nedavno se je poročalo iz Londona, da so bili vsi častniki egiptovske armade, ki so bili na dopustu na Angleškem, poklicani brzojavno v Kairo.
Takojšnje vpoklicanje angleških častnikov j-e brezdvomno v zvezi z mohamedanskim narodnostnim gibanjem v pokrajini ob Nilu. Angleži si kljub svojim zaslugam za Egipet niso pridobili nobenih moraličnih zmag, ker so vedno omalovaževali domačine. Smoter sedanjega gibanja je ustava in pa osvoboditev Egipta Angležev. Na vsak način bodo imeli Angleži precej težkoč, da vzdrže svojo moč v Egiptu. Če tega ne bodo zmogli, bo uničen velik del njihove moči, ker ne bodo več izključni gospodarji pota v Indijo.
Troje iskre.
Na neki brzojavni žici so se srečale pri svojem bliskovitem letu po svetu troje iskre.
“Kam pa?” je vprašala prva.
“Mudi se mi,” je odgovorila druga, “kajti ponesti hočem veselo vest preko zemlje.”
“Vendar te prehitim,” je rekla prva, “kajti pod svojimi bliskajočimi krili
nesem novo resnico, ki si ima osvojiti svet.”
“Jaz pa prehitim vaju obedve,” je rekla tretja iskra, ko je letela mimo njiju.
"In zakaj misliš to?”
“Ker nesem po svetu obrekovanje.” In še predno sta našli ostali dve odgovor, je tretja že preletela celi pas zemeljski.
S pomočjo ameriških inženirjev namerava Rusija zgraditi vsepolno elek-trarnic v svrho, da obmestne dele svojih državnih železnic “elektrizira”.
Uvoz papirja in papirnih izdelkov v Canado leta 1908—09. je znašal iz Združenih Držav $2,415,793, dočim iz Velike Britanije samo $837,154, skupaj $3,651,318.
Avstrijska mornarica hoče zgraditi v teku osmih do desetih let štiri dread-noughte, tri brzokrižarke, štiri donavske monitorje, šest podmorskih čolnov, dvanajst torpedovcev in torpedovk, vsegaskupaj ža 280 milijonov K ladij.
Vojaški nabor za rusko armado je določen za letos na 456,535 mož, pravi “London Times”. Isti časopis pravi, da so skupni stroški za rusko domobranstvo proračunjem na $650,000,000, od katere svote se skoro polovica porabi za gradnjo vojnih ladij tekom desetih let.
V Berolinu se je vršil v drugi polovici meseca majnika četrti svetovni kongres krščanskih dekliških društev in zvez. Kongresa se je udeležilo veliko število zastopnic krščanskih dekliških organizacij iz evropskih držav. Tudi avstrijske dekliške organizacije so poslale svoje zastopnice.	,
Strokovno znanje tatov je doseglo že visoko stopnjo. V Cahah na Nemškem so vlomili doslej neznani tiči v tresor tamošnje zavarovalne družbe zoper ogenj, kateri je baje bil popolnoma varen pred vlomom, ter so odnesli
50,000	mark.
Vseslovanski kongres v Sofiji. Število delegatov na vseslovanskem kongresu v Sofiji znaša 89. Izmed teh delegatov jih odpade 25 na Ruse, 15 na Poljake, 15 na Bolgare, 10 na Čehe, 10 na Srbe, 5 na Hrvate, 5 na Slovence, 2 na Slovake in 2 na Črnogorce. Kongres bo otvorjen začetkom meseca julija.
Svojo sliko preluknjal. Španski slikar Sala je v salonu lepih umetnosti v Parizu ob navzočnosti mnogih prijateljev preluknjal ondi razstavljeno svo jo sliko z opazko, da hoče s tem škandalom dokazati vsemu svetu, da mu je komisija s prostorom, katerega je od-kazala njegovi sliki, storila krivico.
Posebni poročevalec pariškega “In-transingenta” v Londonu je poročal, da se je dal umrli kralj Edvard malo pred smrtjo — ali na lastno ali na željo zdravnikov, se ne ve — cepiti z nekim novim serumom proti bolezni v sapniku. Spočetka ni bilo nobenih posledic, požneje pa se je kralju naenkrat poslabšalo, dokler ni nastopila smrt.
Iz strahu pred kometom je na Dunaju. v Budimpešti, Berolinu, Parizu in Rimu na tisoče ljudi bežalo iz mesta in prenočilo pod milim nebom. Tako poročajo starokrajski listi z dne 19. maja. V Rimu se je neki rentir vrgel iz strahu pred kometom v vodnjak. V Milanu je došel k sodišču nek človek in je hotel tam naložiti 20 tisoč lir — iz strahu pred kometom. Spravili so ga v bolnišnico.
Nova avstrijska postava o izseljevanju bo sedaj menda v kratkem času izdelana, ker je kompetenčni prepir med ministerstvom notranjih zadev in poljedelskim ministerstvom končan. Kompetenca ministerstva notranjih zadev preneha v trenotku, ko izseljenec prestopi državno mejo oziroma na ladjo; kontrolo nad raznimi z izseljeni-štvom se pečajočimi parobrodnimi družbami ima torej poljedelsko mini-sterstvo.
m. pri kateri so bili izvoljeni v ravnateljstvo za tekoče leto delničarji:
ANTON NEMANICH, predsednik.
MIHAEL KOCHEVAR, podpredsednik.
MATH GRAHEK, tajnik.
STEFAN OLHA, blagajnik.
GEORGE LOPARTZ, nadzornik za 1 leto.
JOS. BAHORICH, nadzornik za 2 leti.
MATH STEFANICH, nadzornik za 3 leta.
sledeči ^
Še imamo nekaj delnic na prodaj. Slovenski salunarji imajo prednost pri kupovanju. Ako kateri hoče kupiti kaj delnic naj piše na:	£
3	MATH. GRAHEK,	|
^ 108 PEARL STREET,	JOLIET, ILLINOIS. \
^i\YYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYY\YYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYY\YYYYYYYYYYYYYYYY\V\\\\^
406-408-410 N. Chicago St.	Joliet, Illinois,
Nove poletne obleke.
Ni lepše stvari na svetu, in ne bolj prijetne, kot če ima človek | krasno obleko, koja se podaje njegovemu telesu. Človek se počuti ¡j veselega in zadovoljnega.
Kdor kupi obleko pri nas je vedno zadovoljen, ker naše blago I je čedno, trpežno in se podaje životu kot treba. Ko kupujete oble- li ko glejte, da boste zadovoljni ž nio. Ne glejte za par centov več j ali manj, ker dobra obleka dolgo traja, ker je človek zadovoljen ž J njo in jo poskuša ohraniti v dobrem stanju čim delj mogoče, a slabe j in neprijetne obleke se človek kmalu naveliča in jo speča; na ta j način človek porabi za obleko mnogo več denarja, ako ne kupi dobre J obleke v dobri prodajalni.
Pri nas dobite fine obleke, ki so narejene po najnovejši modi in ki se vam bodo lepo podajale, po primerni ceni.
Predno kupite obleko se oglasite pri nas — in zadovoljni bodete. [
THE EAGLE - slovenska prodajalna.
Rothschildovo premoženje. O dunajskem Židu Rothschildu prinaša poljski list “Slovo Polskie”, ki ima zvezo s finančnim ministrom dr. Bilinskim, poročilo o njegovem premoženju. Po tem poročilu je znašalo 1901 Rotschil-dovo premoženje 11 miljard, oziroma
11,000	milijonov kron. Če denemo, da se ta denar obrestuje s 4 odst., tedaj ima ta dunajski žid letnih dohodkov 440 milijonov kron. Dohodki na dan znašajo potem čez 1200,000 K, na uro okoli 50,000 K, na minuto okoli 833 K, na sekundo 14 K.
Ogrske zanimivosti. Bivši ogrski poljedelski minister Festetics je kmalu, ko je odstopil kot minister, prišel v konkurz s pasivo nad 2 milijona K. Sedaj je tožen zaradi prilastitve tujega premoženja. Baje je zginilo iz fideiko-misaričnega dela premoženja krog 100, 000 kron. Razprava bo te dni. — V Londonu so ujeli in zaprli advokatskega kandidata dr. Ludvika Man-doka iz Budimpešte, ki je poneveril krog 200,000 kron in zbežal. — Veliko poneverjenje so zasledili pri budimpe-štanjskem listu “Pesti Hirlap”. Svota še ni ugotovljena, a gre se baje za nad pol milijona kron. Osumljena sta dva najstarejša uradnika Tornay in Wittenberg. Pri prvem so našli hranilno knjižico na 45,000 K, pri drugem pa jedno na 75,000 K.
ammiiimiiiHimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiig
I Strokovni aki |
ma
S ki so pregledali tvarino, koja sc nahaja na zemljišču in v rudniku Grand g j Arizona Copper kompanije v Lone Mountain, pravijo, da je ista naj- S S bolje kakovosti, vredna od 20- do 500 dolarjev tona, smislom razmer g | po katerih se ista spečava na trg. Sedaj se delajo pogajanja z raznimi f* S družbami in upamo, da jih sklenemo vkratkem. Grand Arizona Cop- g > per kompanija ima prav mnogo rude, ki sc bo lahko odvažala iz površja g S brez tunelov ali šahtov.	g
Grand Arizona Copper kompanija lastuje sedaj 784 oralov zemlje, g S ki je bogata na bakru, srebru, zlatu in drugimi rudninami, ter je vse g m plačano. Glavni šaht.je bil dne 16. maja globok 282 čevljev v črnem g g ozemlju, ki vsebuje mnogo bakrene, zlate in srebrne rude. Na pose- g S stvu sta dva parna stroja (steam engines) in eden stroj na gazolin. g 5 Zemljišče je le 4 milje od E. P. & S. W. železnice. Otvarjanje na zem- g S ljišču se hitro nadaljuje in delničarji družbe so na svoji seji, ki se je g 3 vršila v Douglas, Arizona dne 10. maja 1. 1910, naložili ravnateljstvu, 5 S da privede železniško progo kakor hitro bo uvidelo isto potrebno. Tr- g ! gova v Douglas, Arizona, ki prodajejo stroje, les, železnino, grocerijo ¡2 g i. t. d. jemljejo od družbe delnice mesto plačila za blago, ali vsaj polo- g S vico plačila v delnicah družbe, kar kaže zaupanje družbi. Družba pro- S g daje sedaj delnice po 70 centov, za gotovino ali na lahke obroke, in ce- £ S na se bo kmalu zvišala. Oni ki kupijo veliko delnic te družbe se jim S | ni bati slabih časov. Kupite jih sedaj, da naredite velik dobiček v g S kratkem. Za nadaljna pojasnila, pišite na:	5
O. E. PETTERSEN & CO.
Bell telefon 4525 Melrose.	S
213-14 First National Bank Builđing, DULUTH, MINN.
5 Ali našim agentom. Mi dobro pazimo koga postavimo za agenta; ti S | nam potem vsak teden dvakrat naznanijo, tako da jim sme narod g «* popolnoma zaupati.	g
...............................................i.....

K. S. K.
******
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Glavni urad na: 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois.
GLAVNI ODBOR.
Predsednik:.....Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:..........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:.....Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:...........Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik:........John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec: ...................Josip Dunda, 211 Buhl Ave., Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:....Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, N. Chicago, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, III.
Leo. Kukar, Box 426, Gilbert, Minn.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 16369 Anton Šukle, roj 1892, spr. 5. jun.
1910.	Dr. št. 250 članov.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 16370 Jurij Šuštarič, roj 1888, 16371 Josip Jerman, roj 1890, 16372 Janez Jaklič, roj 1890, spr. 2. jun. 1910.
Dr. št. 188 članov.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 16373 Marka Slobodnik, roj 1891, 16374 Nikolaj Tomc, roj 1888, 16375 Anton Tomc, roj 1885, 16376 Nikolaj Štefanič, roj 1881, 16377 Jurij Dragovan, roj 1878, spr. 24. maja 1910.
Dr. št. 93 članov.
K društvu sv. Jakoba 124, Gary, Ind., 16378 Nikolaj Kovačevič, roj 1875, 16379 Jakob Bizjak, roj 1877, spr. 28. maja 1910.	Dr. št. 19 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 6585 Franc Mervič, 4646 Josip Plut, 12264 Alojzij Junkel, 27. maja 1910.	Dr. št. 123 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 3588 Franc Skubic, 16. maja 1910.
Dr. št. 195 članov.
Od društva Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 9591 Franc Šega, 15515 Primož Pakiž, 31. maja 1910.	Dr. št. 79 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 16167 Lovrenc Piškulič, 28.
maja 1910.	Dr. št-. 159 članov.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 13612 Ivan Garvis, 11575 Jurij Glavič, 24. maja 1910.	Dr. št. 185 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 10446 Anton Keršmanc, 31. maja 1910.	Dr. št. 133 članov.
Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 7684 Ivan Kogovšek, 7693 Lovrenc Terček, 1. jun. 1910.	Dr. št 80 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 4549 Marija Kokalj, roj 1886, 4550 Marjeta Zupančič, roj 1879, spr. 5. jun. 1910.	- Dr. št. 118 članic.
K društvu Marija Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 4551 Štefanija Podlesnik, roj 1888, spr. 5. jun. 1910.	Dr. št. 11 članic.
SUSPENDOVANA ČLANICA ZOPET SPREJETA.
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 2837 Marija Mervič, 27. maja 1910.
Dr. št. 23 članic.
IZLOČENA ČLANICA.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 3775 Franca Glavič, 24. maja 1910.
Dr. št. 81 članic.
POPRAVEK.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., je pristopil 1. maja član Mihael Benko, št. 16332 in ne Josip Benko, kakor je bilo poročano v Jednotinem glasilu z dne 27. maja 1910.
URADNO NAZNANILO.
Asesment štev. (6—10) za mesec junij je reden brez vsake doklade.
Prvo polletje Jednotinega poslovanja za leto 1910 se zaključi z ases-mentom štev. (6—10) za mesec junij. Radi tega prosim vse uradnike(ice) podrejenih društev v prvi vrsti zastopnike(ice), da odpošljejo denar za asesment štev. 6—10, takoj po društveni seji, in to radi tega, da zamorem račun za prvih šest mesecev ob pravem času izgotoviti in predložiti gg. nadzornikom v pregled. Vsak zastopnik(ica) naj pazi, da bode denar poslan na glavnega blagajnika Jednote gotovo do 30. junija 1910.
Z bratskim pozdravom ostajam Vam udani sobrat
JOSIP ZALAR, glav. tajnik K. S. K. Jednote.
3*C*0*C*0*00*0*0* 0*0*v v
Društvene vesti.
■?>*e*o*o*0'
*o*c*o*o*o*i
Chicago, 111., 5. jun. — Spoštovani člani društva sv. Alojzija št. 47. K. S. K. J.! Opozarjam še enkrat vse ude razun tistih, kateri imate potne liste, da se ima vsaki udeležiti seje 12. junija ker pri tej seji se bo veliko važnih stva ri pogovarjalo in se bode tudi volil odbor za piknik, kateri bode 19. junija na West Pullmam na 123. ulici in Union Ave. Sem tudi poslal vsakemu članu dopis; kateri ga pa ne dobi, si je pa sam kriv, ker si ne da naslova kadar si spremeni stanovanje;.in tudi ne bode nobenega izgovora, da ni vedel, da se mora priti na sejo in da ni vedel, da bode piknik; s takovimi člani se bode delalo po pravilih. Nadalje opozarjam tudi vse tiste člane,kateri imate spovedne listke pa jih še niste - oddali, torej prosim da jih odrajtate do 12. jun.; tisti, kateri ste pa oddaljeni, je vam tudi določen'čas dan do 12. jun., da se morate izkazati z listom ali pa z dopisom, zakaj ni opravil svoje dolžnosti, ker to le vsaki ve, ,da čas je že pretekel 22. maja; kateri tega ne stori, bode izključen od društva po 12. juniju. Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.
John Wukshinich, tajnik, 2748 So. Trumbull Ave.
La Salle, 111., 5. jun. — Društvo sv. Družine št. 5. K. S. K. J. je imelo v ponedeljek dne 30. maja veselico v prid društveni blagajni, katera se je vrlodobro obnesla ob tem slabem času, ko je sedaj, zakar gre zahvala vsem društvenim bratom m tudi drugim prijateljem v okolici, ki so nas obiskali. Razposlali so se tudi v ta namen na vsa slavna društva K. S. K. J. tiketi, in nekatera društva so jih tudi odkupila, za kar jim bodi na tem mestu izrečena v imenu društva srčna in lepa zahvala. In tudi tistim hvala, ki so jih nam nazaj poslala. Tudi nazna-
njam vsem slavnim društvom K. S. K.
J.	, da je bila ta dan izžrebana št. 685; katero društvo ima to številko, naj mi pošlje tiket, da se potem ura odpošlje, prav lepa zlata ura, da je mora biti vesel kdor jo dobi.
Srčno pozdravljam člane društva sv. Družine, kakor tudi člane in članice
K.	S. K. J. Tebi, Am. Slovenec, pa obilo novih naročnikov.
Anton Štrukel, I. tajnik.
Iz slovenskih naselbin.
o* *o*o*o*o*o*o*o*-o*o*o*o*c
(Nadaljevanje z 2. strani.)
vsled česar “Iliriji” čestitam. Igra sama na sebi je bila še precej dobro vprizorjena, in dasiravno ne nameravam kritikovati, si ne morem kaj, da ne bi vsaj jedne rekel in to je: Igralci in igralke, v bodoče bolj glasno, da se tudi v ozadje dvorane kaj sliši! Nad vse pa moram pohvaliti g. Ivana Maček, kateri je vlogo “Blaža Mozol” tako popolno rešil, da se s svojim nastopom v enakih igrah zamore meriti z vsakim igralcem -po poklicu. Kakor sem slišal, nas še to jesen “Ilirija” pre-seneti zopet z eno večjo narodno igro; s katero, bodem pozneje poročal. K temu ne pristavljam druzega, kakor: Igralci in igralke, le pogum in za Vašo požrtvovalnost bodete želi priznanje! Društvu ‘‘Ilirija” bi pa kot trden somišljenik svetoval (ako smem), naj v bodoče, ako je le mogoče, preskrbi dvorano za take igre v neposredni bližini 8. ulice v New Yorku, kjer bi bil obisk vsled jednake oddaljenosti tukajšnjih Slovencev gotovo mnogoštevil-nejši in vspeh tem boljši.
Oprostite mi, g. urednik, da sem tako na dolgo zavlekel ter mi dovolite, da še nekaj naznanim. Slišal sem namreč, da namerava tukajšno pevsko društvo ‘Domovina’ prirediti v soboto dne 18. t. m. družinski večer, in sicer v Brooklynu v isti dvorani, v kateri se je “Domovina” rodila. Ako se ta pri
reditev vresniči, bodo tukajšnji Slo venci zopet imeli priliko se lepo zabavati in sicer tako neprisiljeno, kakor so se v pretečenem letu parkrat. Ne bodem pa preveč rekel, ako že vnaprej trdim, da bode zabava mnogo boljša, to je, da bode prekosila vse dosedanje, kajti, kakor se od strani trdi, je pevski zbor za to prireditev že v naprej dobro podkovan; toraj se bode slišala zopet marsikaka lepa narodna pesem, na čemur “Domovinašem” čestitam. Ako me vse ne vara, je “Domovina” vendar enkrat na zaželjenem. cilju, za kar se ima zahvaliti izbornemu sedanjemu pevovodji, kakor tudi na agilnosti in požrtvovalnosti posameznih članov. Marsikomu se prvotno ni do-padlo, da “Domovinaši” kar na enkrat pojejo v cerkvi, vsled česar se je “Domovini” od gotovih strani prorokoval pogin, kateri se je pa v kratkem času spremenil v pravo pomladansko cvetko, čemur dokaz je dejstvo, da “Domovina” poje kakor v cerkvi tako tudi na javnem odru nevstrašljivo in hvalevredno. Vsi tukajšnji Slovenci naj bi s ponosom gledali na to društvo, katerega namen je, peti slovensko pesem, kjer se ji le prilika nudi.
Da pa druga društva ravno tako dobro napredujejo, kakor tukaj navedena, mi ni potrebno posebej omeniti, sliši se, da bode celo “Slavec” po svojem večletnem spanju zopet oživel in sicer tako dobro, da bode v jeseni baje veliko predstavo “'Deseti Brat” priredil. Radoveden sem, bode li prihodnja jesen ali šele “ena prihodnjih let”. Želim pa vsekakor tudi temu- društvu vspeh, a Vam, gospod urednik, se pa zahvaljujem na odmerjenem mi prostoru in Vam kličem: Ostanite .mi zdravi, dokler se Vam zopet ne zglasim! Vaš	Nepristranski.
St. Paul, Minn., 2. jun. — Strašno zločinstvo je bilo izvršeno v nedeljo zvečer v sosednem South St. Paulu. Neki pijanec iz navade, P. J. Gibbons, je ustrelil svojo soprogo in neposredno potem župnika cerkve sv. Avguština, Rev. E. J. Walsh-a. Gibbons, ki je bil uže več let udan pijančevanju, je bival izza nekaj dni v nekem zavodu za pijance v Minneapolisu. V nedeljo je poklical svojo ženo in se je odpeljal z njo v South St. Paul, dasi mu je zdravnik odsvetoval. Kmalu po prihodu v družinsko stanovanje je u-strelil svojo ženo v kuhinji. Koj nato se je podal v župnišče in je pri durih ustrelil duhovnika. Nesrečni žrtvi sta bili na mestu mrtvi. Gibbons se je dal prijeti in je bil odpeljan v St. Paul v ječo. Seveda je hudodelstvo vzbudilo neznansko vznemirjenje, katero so senzačni dnevniki še množili na uprav sramoten način. Medtem ko sta ubogi žrtvi zločinstva ležali na parah, so objavljali dnevniki dolgovezne “interviewe” s še vedno pijanim morilcem, kateri je umorjeni žrtvi sumničil hudih prestopkov. To je prebivalce v South St. Paulu, posebno tamošnje katoličane silno razburilo in ogorčilo. Gibbonsa so se ljudje že dolgo bali kot nasilneža, ki je bil v svoji pijanosti zmožen vsega, ki je svojo družino pripravil v nesrečo ter je že dostikrat žugal ženi in deci in drugim. Njegovo ubogo ženo pa, mater sedmerih otrok, splošno opisujejo kot vzor krščanske soproge in matere,- in Rev. Walsha kot brezmadežnega duhovnika nedotakljivega značaja. Njegov edini prestopek v očeh napolblaznega morilca je bilo njegovo ponovno prizadevanje, v nesrečno družinsko življenje Gib-bonsovo donesti red. Nihče v South St. Paulu ne verjame na nesramno sumničenje umorjenih žrtev, in občina je javno protestirala proti obrekovalcem po časopisju. — Rev. Walsh je bil rojen dne 25. marca 1875 na Irskem in je prišel v St. Paul leta 1894. po nasvetu svojega brata, preč. župnika v De Graffu. Ko je bil posvečen v duhovnika, je deloval v tukajšnji župniji sv. Jožefa in katedrali, kakor tudi v Ghentu, in pred petimi leti je prevzel dušno oskrbo občine sv. Avguština. Pogreb se je vršil včeraj ob velikanski udeležbi. Mil. škofa Lawler in Busch ter nad sto duhovnikov se je zbralo, da izkažejo rajniku zadnjo čast. Brat pokojnikov je daroval sv. mašo zadušnico, mil. škof Lawler je imel pogrebni govor m je podelil odvezo. Slikal je brezmadežno življenje in nedotakljiv značaj blažega pokojnika, in ko je začel govoriti o njegovem delovanju v South St. Paulu, je jokala vsa župnija. Pri pogrebu gospe Gibbons je imel pogrebni govor mil. škof Busch. N. p. v m.!
Vstaja v Albaniji.
Rim, 29. maja. — Carigrajski kore-spondent lista “Giornale dTtalia” je imel z Izmail Kemal bejem razgovor o situaciji v Albaniji. Kemal bej je dejal, da Albanci ne bodo prej dali o-rožja iz rok, dokler ne bodo izpolnjene njih zahteve. S pritrditvijo vojnega ministra je Torgut Sefket paša stvar uredil tako, da Albancev ne bodo raz-oroževale turške čete, temveč da Albanci sami oddajo orožje svojim predstojnikom, ,ti pa dalje Šefket paši. Doslej so ujeli 33 voditeljev vstaje; postavili jih bodo pred vojno sodišče.

Kitajcev je samo 165 milijonov.
Neka nova statistika, ki jo je napravila kitajska vlada, je spravila na dan presenetljivo dejstvo. Doslej se je splošno sodilo, da ima Kitajska okolo 400 milijonov prebivalcev. Toda ugotovilo se je, da je to število pretirano. Ker se Kitajci upirajo ljudskemu štetju, je dala kitajska vlada šteti le hiše
v cesarstvu, ker je bilo to edino sred stvo, da se je moglo zadobiti približno število prebivalcev. Našteli so 33 milijonov hiš, in ako se vzame povprečno na vsako hišo po pet prebivalcev, šteje Kitajska skupno 165 milijonov ljudi. Prestolnica kitajskega cesarstva, Peking ima s predmestji 250,000 hiš, torej okolu 2,250,000 prebivalcev.
Nepričakovan uspeh.
Budimpeški list “Nemzet” poroča o sledečem zanimivem uspehu neke pritožbe v nekem provincialnem listu. V mestu Des je kupil trgovec s steklom Peter Fekete 5 kilogramov sladkorja. Ko je pa doma odprl zavoj, je našel med 5 kilogrami sladkorja najmanj 1 kilogram prahu. Ogorčen je priobči! “Poslano” v lokalnem listu sledeče vse bine: Pri nekem tukajšnjem trgovcu sem kupil danes 5 kilogramov sladkorja, med katerim je bilo najmanj 1 kilogram prahu. Kakor hitro mi slepar v teku 24. ur škode ne povrne, bom imenoval njegovo ime.” Prihodnje jutro je dobil Fekete od vseh mestnih špecerijskih trgovin po 1 kilogram najboljšega sladkorja.
Primerno čiščenje
las in lobanje je od največje važnosti za ohranitev njihovega zdravja. To se najbolje doseže po rednem umivanju s Severovim Zdravilnim milom. Edino pravo milo za deco in njene starše, ker zagotavlja čisto zdravo kožo brez madežev in svetlo naravno barvo. Antiseptično je in pomaga zdraviti kožne bolezni. Na prodaj v lekarnah vsepovsod. 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	2
Naši poverjeniki.
Rojakom v raznih naselbinah, ki se žele naročiti naš list, priporočamo naše poverjenike, ki so sledeči:
Za Aspen, Colo.: Anton Kastelc.
Za Crested Butte, Colo.: Fr. Gorišek.
Za Leadville, Colo.: Ant. Korošec
Za Pueblo, Colo.: John Gaber.
Za Bradley, 111.: Math. Stefanich.
Za Carbon Hill, 111.: Ant. Mustar.
Za Chicago, 111.: Jos. Zupančič.
Za La Salle in okolico: John Šebat. Za Springfield, Ilk: John Peternel! Za Waukegan in North Chicago, 111. Mat. Ogrin.
Za Wenona, 111.: Jos. Rudolf.
Za Gary, Ind.: Rud. Maraž.
Za Indianapolis, Ind.: John Hriber nik
Za Frontenac, Kans.: John Kerne.
Za Girard, Kans.: John Dobravec. Za Kansas City, Kans.: Geo. Veselič.
Za Mineral, Kans.: Mart. Dolenc.
Za Pittsburg, Kans. in okolico: A. Skubitz.
Za St. Louis, Mo.: Jos. Simonich.
Za Calumet, Mich, in okolico: Jos. Kozan.
Za Ironwood, Mich.: J. M. Mavrin. Za Manistique, Mich.: Fr. Gorsbe.
Za Minneapolis, Minn.: John Straus. Za Aurora, Minn.: Fr. Martinjak.
Za Biwabik, Minn.: Mat. Tomec.
Za Chisholm, Minn.: Mart. Zalar.
Za Ely, .Minn.: Jos. J. Peshel.
Za Eveleth, Minn.: Math Katch.
Za Gilbert, Minn.: Ant. Indihar.
Za Soudan, Minn.:	John Lovšin
Za St. Joseph in Rice, Minn.: John Poglajen.
Za Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Za Electric, Mont.: Josip Perme.
Za Great Falls, Mont.: Math. Uriel Za Anaconda, Mont.: M. J. Kraker. Za Brooklyn, N. Y.: Jos. Kobe.
Za Little Falls, N. Y.: Fr. Gregorka.
Za New York, N. Y. in okolico: Mih. Zobec.
Za Barberton, O.:	Jos. Podpečnik
Za Oregon City, Ore.: Jos. Kral Za Bridgeport in Lansing, O.: Mih. Hočevar.
Za Cleveland, O.: John Russ.
Za Newburg in Collinwood, Ohio: John Lekan.
Za So. Lorain, O.: Fr. Kraintz.
Za Youngstown, O.: Joseph Volk. Za Ambridge, Pa.: Pet. Švegel.
Za Broughton, Pa.: Anton Demšar Za Burdine, Pa.: John Demšar.
Za Conemaugh, Pa.: Mart. Cernetič-Za Etna, Pa.: John Skoff.
Za Forest City, Pa.: Karol Zalar.
Za Irwin, Pa.: Geo. Bohinc.
Za Kaylor, Pa.: John Jelovčan.
Za Moon Run, Pa.:	Fr. Machek.
Za Greater Pittsburg, Pa.: John Verbiščar.
Za Rankin, Pa.: Math Kozan.
Za Steelton, Pa.: Jos. A. Pibernik. Za Sunnyside, Utah: Anton Težak. Za Enumclaw Wash.: Jos. Malne-ritch.
Za Sheboygan, Wis.: Fr. Slabe.
Za Cumberland, Wyo.: John Pagon. Za Rocksprings, Wyo.: Max Keržiš-nik.
Za Willard, Wis.: Ignac Cesnik.
Rojakom v njih okrožju jih najtopleje priporočamo, in obenem prosimo, da jim skažejo svojo naklonjenost, ter jim poverijo naročila i. t. d.
“A. S.” stane le $1 00 na leto, plačuje se vnaprej.
PRIPOROČAMO VAM
DOKTOR IVEC
(Water Doctor)
kot najboljšega in najizkušenejga zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! Toraj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogo ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”.
On je specialist za moške, ženske in otroške bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in on Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
900 N. CHICAGO STREET
JOLIET, ILLINOIS.
K
LEPEC
Kje je najbolj varno naložen denar?
Hranilnih ulog ie:
37 milijonov kron.
Rezervne»» rsklnd» ie: Nad milijon kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po Al/2 odstatka. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vse* slog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana a vsem »vojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar maloumnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki 1 Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdsio varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FRANK SAKSER
82 COURTLAND STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA
PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O.
mi
Anton Nemanich & Son.
1002 N. CHICAGO STREET 205-7 Ohio St.	JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pegrabniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA
Chicago Phone 2273.	N. W. 412.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se točno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA. Stanovanje 1000. N. Chicago St.
N. W. Phone 344
Pozor!
Ne kupujte farm ali zemljišč za kmetije dokler ne veste kakšna prilika se vam ponuja. Lahko začnete lastno gospodarstvo z malo vsoto denarja v slovenski gospodarski koloniji v bližini mesta Ashland, Yv’is. Pišite po pojasnila, ako si mislite kupiti farme ali ne, ker je dobro da povprašate v več mestih predno se odločite.
Pišite za pojasnila še danes.
James W. Good Co.,
Dept. 59.,	Ashland, Wisconsin.
JAYNI KOT AE
¿Izdeluje vse v notarsko delo spadajoče listine.
, 1006 N. Chicago St., Joliet 111.
Jouet, ill.
pnsro pivo v steklenicah
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay Streets.
Both Phones 26.
Joliet, 111., 8. jun. — Konečno' vendarle nastopajo lepi solnčni dnevi. Sicer so še hladni, no, tudi vročina ne izostane in bo menda kmalu tu, kajti dne 22. t. m. bo že “uradni” začetek poletja. Šolska mladina se že veseli počitnic, ki se bližajo.
—Rev. I. Podgoršek, ki je prišel pred dvema mesecema iz stare domovine in je začasno kapelan pri č. g. župniku Johnu Kranjec v South Chicagi, se je mudil par dni v Jolietu na obisku pri našem g. župniku, Rev. F. S. Šušteršiču. Kar očaran je bil častiti gost nad prelepo ureditvijo naše naselbine.
—“Slovenian Liquor Company” je v svoji ponedeljkovi seji izvolila svoje ravnateljstvo, ki so v njem naslednji gg.: Anton Nemanich st., predsednik; Mihael Kochevar, podpredsednik; Mat. Grahek, tajnik; Štefan Olha, blagajnik; George Lopartz, nadzornik za 1 leto; George Bahorič, nadzornik za 2 leti, in Math Štefanič, nadzornik za 3 leta.
—	G. Frank Simonich, ki mu je nedavno umrla soproga, se je podal za nekaj tednov v Colorado, odkoder se potem vrne in stalno naseli v Jolietu, kot sotrudnik slovenske veletrgovine The Eagle.
—	G. Anton Horwat, naš dobro-znani trgovec z likerji in izdelovalec najboljših kranjskih viržink v Ameriki, se je te dni vrnil s svojega potovanja po osrednjem severu. Udeležil se je tudi blagoslovljenja nove slovenske cerkve v Evelethu, Minn., in pravi, da ni še nikoli videl v tej deželi zbranega toliko slovenskega ljudstva, kakor ga je bilo skupaj o tej priliki v lepi slovenski naselbini sredi železnih rudnikov nedaleč od Gorenjega jezera. Od blizu in daleč prihitelih rojakov je bilo toliko, da bi komaj mogli vsi v cerkev, ako bi bila trikrat večja, in slavnostna veselica se je morala vršiti v treh velikih dvoranah. Poulična parada je bila velikanska. Eveleth šteje do 6,000 prebivalcev in med temi je 65 odstotkov Slovencev. Vse to je videl in nam povedal g. Horwat.
—	G. Frank Završnik, član naše slovenske godbe, je tudi letos dobil častno vabilo, da sodeluje kot solist pri takozvani Delwood bandi, ki šteje 25 izvrstnih muzikantov in prireja koncerte v Delwood parku vsak večer čez poletje ter ob sobotah in nedeljah tudi popoludne. — Združena godba joliet-skih muzikantov, obstoječa iz 50 mož in med temi broječa tudi vse odličnejše slovenske umetnike na godala, bo tudi sodelovala na velikem templar-skem konklavu v Chicagi dne 9. in 10. avg. t. 1.
—	Koncem preteklega tedna se je mudil v našem mestu na obisku g. John D. Petrič, nečak slovenskega pi-vovarnarja Petriča iz Rockforda, 111.; posetil je tudi našo tiskarno in knjigarno.
-- G. Ignac Česnik, dobroznani farmar iz Willarda, Minn., je prišel v nedeljo v Joliet za nekaj dni po opravkih. Njegov brat, g. John Česnik, se je pred tednom dni podal na obisk v Willard, kjer mu tako ugaja, da ostane tam čez celo poletje.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Bakoš Ivan, Cindrič Marko, Riba Boltezar, Rudin Emil, Zadel Janez.
Aurora, Minn., 29. maja. — V nedeljo, dne 22. maja t. 1. se je vršila veselica Slovensko-narodnega pevskega in dramatičnega društva Prešern, ki je priredilo krasno dramatično igro, kakor tudi zapelo lepe slovenske na rodne pesmi. Pred začetkom in po končanem sporedu je igrala godba tako lepo, da je človeka kar nekako povzdigovalo! Potem se je pričel ples ki je trajal do jednajste ure. Vdeleži-lo se je te veselice polno število Slovencev, kakor tudi mnogo Fincev in Američanov. Vsem pevcem in igralcem kličemo: Čast in hvala!
V ponedeljek, dne 23. t. m. se je poročil gospod Janez Kmet z gospodično Josipino Gregorič. Oba zelo spoštovana in vsem priljubljena. Zatoraj mladima poročencema želimo v novem stanu srečnih in veselih dni.
Dne 25. t. m. so pokopali gospoda Matija Kostelca hčer, stara je bila ko maj dva dni. Staričem naše sožalje!
Kar se pa dela tiče tukaj na^Aurori, je sedaj malo boljše. Na Miller-rud niku so začeli na dveh šiftih delati. Go-, tovo pa bode zopet tako, kakor vsako leto na zimo, da odneha z jednim šif tom in bolj novim delavcem pa reče doma ostati. Kaj si hoče potem pomagati? Drugam mora iti dela iskat. Poglejte, dragi rojaki, tako je pri trpi nih ^delavcih.
Pozdravljam vse Slovence in Slovenke‘širom Amerike. Tebi, vrli list Amer; Slov., pa želim mnogo uspeha.
■	Tinetov France.
Brockway, Minn., 2. jun. — Velecenjeno uredništvo Am. Sl.! Vreme imamo krasno, le prevroče pa ni. — Zadnji-četrtek na praznik Sv. Rešnj. Telesa smo imeli slovesno procesijo po maši, katera je bila ob poldeseti uri, potem se je pa pomikala procesija z vsemi društvenimi zastavami proti krasno o-venčanim kapelicam. — Gospodična Mary Zima se sedaj nahaja v bolnišni-
ci sv. Rafaela v St. Cloudu, kjer je morala prespati operacijo. Upamo, da se kmalu vrne zdrava domu. — Gospa Jožef Omana se je preselila iz Albany semkaj v Brockway, kjer ima gospod Oman prodajalnico. — Pozdrav vsem čitateljem Am. Sl. Listu pa prav obilo uspeha.	John Poglajen.
Iz Minnesote. — Ko pišem iz Minnesote, prvo omenim, da moj dopis vrti se po železnorudniški okolici. Naša okolica v severnem delu Minnesote, kot znano, je miljonsko bogata z železno rudo ter gozdovi davajo mnogo dobička delodajalcem in dela trpečemu delavcu.
Oči obrnjene bile so pred nedavno v veliko naselbino Eveleth, kjer vršila se je slavnost blagoslova slovenske cerkve. In omenjeni dan prihitelo je na Eveleth na tisoče Slovencev. Bilo je več društev, po številu do 20, vkljub zimskemu vremenu, ki je vladalo ravno na slavnostni dan, da bilo je mrzlo in sneg padal je kot bi k nam prihajal Božič, ne pa se poslavljal maj. Bilo je to 29. maja. Imeli smo prej kot imamo sedaj lepe dneve, le za ta dan bilo je kot pri začetku zime. Da bila je slavnost velika, je samo umevno, kajti tukajšnji angleški časopisi so mnogo pisali ter hvalili cerkev in slovensko gospodarstvo ter prinašali tozadevne slike. Naj bode rečeno, da vsa čast Eveletčanom, ki dasi delajo v potu svojega obraza v rudnikih pri trdem delu, vendar so za hram božji toliko žrtvovali. Le žal, da mora se opažati, da še mnogo tu manjka, kot n. pr. slovenske dvorane, šole.
Ker dopisujem iz Minnesote, pohvalno moram. omeniti hrvatsko dramatično društvo “Slavia” (Jugoslovansko dramatično društvo), ki je po njihovem reku prihitelo za dan 29. maja k slavnosti z čižmiško godbo in s svojim dramatično - pevskim društvom. Slovanski rodoljubi pokazali so nam par šaljivih iger, in uloge so pravilno dokončali. Zlasti gospice so se odlikovale z lepimi čistobesednimi slovansko govorečimi dovtipi. In pevski zbor je pod vodstvom» pevovodje g. Grizolda pokazal, kaj zna. Pazljivo tiho zrli smo na oder, odkoder so milo doneče pesmice donele proti nam. Slava dramatično-pevskemu društvu, ki je s svojim pohodom poveličevalo slavnostni dan. Z Živijo-klici spremili smo jih pred odhodom na kolodvor.
Ker že dopisujem iz Minnesote o-meniti moram, da tu dela se povsod še zadostno, in delo se dobi; plače so vsakojake. Pri odprtem rudniku sedaj odvažajo zemljo v Hibbing, Minn., kjer bilo je nekdaj pokopališče, in primeri se, da parna lopata, ki odstranjuje zemljo, iznad železne rude odkrije grob ter tu pa tam še nestrohnelo ra-kev, ter to v posebno rakev denejo in pokopljejo na novo pokopališče.
Blizo Biwabika, Minn., na Kalok-rudokopu ubilo je dne 3. t. m. mladeniča 20 let starega Ivana Kukar-ja, doma iz Ručetne vasi, okraj Črnomelj na Dolenjskem. Po mladem rojaku žalujejo v stari domovini stariši in v Tower, Minn., njegov stric, občeznani trgovec Ivan Kukar, ter njegova sestra, sedaj omožena Štefanič. Pokojni spadal je k slovaškemu društvu v McKinley, Minn., N. S. Spolku.
Omeniti moram še, da Evelethsko blagoslovljenje vršilo se je po preč. g. škofu Trobcu iz St. Clouda, Minn., v družbi več slovenskih čč. gg. pod vodstvom Rt. Rev. Buh-a iz Ely, Minn. Ob tej priliki imela so razna evelethska društva v 3. dvoranah razne zabavne veselice.	M. P.
Minneapolis, Minn., 1. jun. — Dragi mi g. urednik? A. S.! Prosim Vas, da bi natisnili ta moj dopis, ker se maloke-daj kaj sliši od tukaj. Naše mesto prav lepo napreduje, na vse štiri strani, in je tudi precej mirno. — In kar se dela tiče, kedor hoče delati, lahko delo dobi, če je kolikaj zmožen angle škega jezika. Dela je letos dosti, plača seve je različna, kakor je mož zrno žen za delo. — In kar se vremena ti če, je še bolj hlddno. -— Pa tukaj tudi razsaja tista otroška bolezen dobrce, kakor tukaj rečejo “mizelc” (measles). Tako je tudi moj preljubi edini sinek zbolel tako hudo, da smo že obupali nad njim, ker on je imel črne ‘measles’ in seve smo hitro poklicali zdravnika in je rekel, da je jako nevarno bolan tako da smo bili prav žalostni, jaz oče in mati. Poklical sem tudi duhovnega .gospoda, in on je opravil svoje delo, seveda, spovedati ga ni mogel, ker je še premlad, 7 let, in je šele hodil eno leto tudi v šolo. In tako nas je prav lepo potolažil duhovni oče, da naj v Boga zaupamo, da ljubi Bog mu da spet lahko ljubo zdravje, in sem tudi dal za dve sveti maši, ki sta tudi bili preč drugi dan brani; in glej, nas je ljubi Bog uslišal, preč se mu je obračalo na bolje. Tako je, ne smemo mi na Boga pozabiti, pa tudi On nas ne bo zapustil. — Zdaj pa pozdravljam vse čitatelje A. S. in Vam želim obilo u-speha, da bi vaš list vsako slovensko hišo obiskal. Tukaj Vam pošiljam enega novega naročnika. Z Bogom!
John Strauss.
New York, 1. jun. — Dragi gbspod urednik:—Ožji odbor slov. pevskega društva “Slavec” je infel na Decoration Day v stanovanju svojega predsednika
New York, 3. rožnika 1910. — Cenjeni gosp. urednik: — Bodite tako prijazni, prosim, in uvrstite teh par vrstic v predale Vašega cenj. lista.
Pred nedavno ste poročali, da bode tukaj sv. misijon za tukajšnje Slovence, kar je gotovo marsikoga presenetilo, to tem bolj, ker tukajšnja slov. kolonija nima lastne cerkve. Lepo bi res bilo, ako bi imeli lastno cerkev, šolo i. t. d., a žalibog se tukaj v New Yorku kaj tacega ne da tako zlahka doseči, kakor po drugih slov. naselbinah, kajti za tako podjetje smo še preslabi in sicer z ozirom na število tukajšnjih Slovencev, a drugič pa, še ti, kolikor nas je, smo naseljeni oziroma' razškropljeni na vseh koncih fn krajih mesta, kakor, da bi nas burja raztresla, vsled česar rojaki obiskujejo cerkve, katere so njihovim stanovanjem najbiižje. Da pa ne bi kedo mislil, da na podlagi ravno navedenega živimo kakor.zgubljene ovce, brez pastirja, mi je dolžnost naznaniti širši javnosti, da imamo kolikor toliko stalni božji hram, kjer opravljamo svoje krščanske dolžnosti. Cerkev sv. Nikolaja, ki se nahaja na drugi iztočni ulici našega mesta, je tako prostrana, a župnik iste, č. g. Nageleisen je bil tako ljubezniv in je posredoval, da zamoremo imeli vsako nedeljo ob 9. uri zjutraj in ob 4. uri- pgpoldne slovensko službo božjo m to je tudi vse, kar zazdaj potrebujemo. Imamo pa tudi slov. duhovnika v osebi P. An-zelm Murn-a, ki je postal med tukajšnjimi rojaki zelo priljubljen, dasirav-no biva šele malo časa med njimi.
Misijonska ■ pobožnost, ki se je vršila v zgoraj navedeni cerkvi od 22. do 29. majnika, je pokazala, da se tukajšnji rojaki skoraj do cela še zavedajo svojih verskih dolžnosti, kajti to je dokazalo dejstvo, da so bile jutranje in večerne misijonske pobožnosti nepričakovano dobro obiskovane. Da so
g. Josipa Remsa izvanredno sejo, pri kateri se je sklenilo, prirediti v jeseni igro "Deseti brat”.
Da se omogoči vsakemu pristop, se je določila najnižja in za vse prostore enaka cena. Podrobnosti o igri bom poročal v Amerikanskem Slovencu; pravočasno! Tendenca te prireditve je ; jako plemenita, pokazati se hoče nam- . reč tukajšnji slovenski koloniji nekaj i pristno narodnega v dovršeni obliki in ’ s čistim prebitkom pomagali naši pre- ^ koristni družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Dobrih igralcev v New j Yorku kar mrgoli in potujoča gledali- | ška družba bi si mogla čestitati, ko bi j pridobila saj nekaj teh izbornih močij!
Da ne bo moj dopis preveč oficijelno izgledal, Vam moram poročati veselo novico. Preteklo nedeljo smo videli na odru Govekarjeve Rokovnjače, katere je vprizorila naša dična Ilirija! j Predstava je bila jako dobro obiskana ! in newyorški Slovenci dokazujejo vsak dan bolj svojo narodno zavest in zanimanje za skupne zabave! Porodila se je naša “Domovina”, iz letargije sta stopila “Slavec” in “Ilirija” in vse deluje za narod! Kako je to lepo! Ako ide tako naprej, bodemo postali new-yorški Slovenci kmalu vzorom Slovenije sploh!
Ocene k igri v širšem pomenu besede Vam nisem napisal, g. urednik. Naj omenjam le, dobri igralci so tu! Jako dobri, četudi niso obiskovali do sedaj nijedne gledališke šole! Želeti bi bilo le boljega in nepristranskega direktorijuma! Igrali so razmeroma jako dobro, igralcem pa moj prijateljski nasvet: Pogum in naprej! Jemlji %mdno le sebi primerne uloge in vspeh bo tu!
Ilirija je imela baje tudi jako dober financijelen vspeh in naša družba sv. Cirila in Metoda se bo zopet razveselila, ko jej bo priromal obol za obolom v obliki podolgastega dolarja!
Slišal sem tudi, da prične Ilirija takoj z učenjem narodne igre “Revček Andrejček”, kar je jako hvalevredno! Takrat pa upam, da bodo uloge primerno razdeljene in naučne in na ta način izgine vsak dvom in Ilirija si zagotovi simpatije vseh.
In sedaj se prične sezona pic-nic-ov! Včasih sam ne vem, na katerega bi šel! Vabila prihajajo od Nemcev, Hrvatov, Srbov in Platdajčarjev! Ne morem si kaj, ali nekaj jako inteligentnih Ij udi j je tukaj v New Yorku in ti vsi silijo k zabavam slednjih.. . Ko bi vedel, da bo pomagalo, bi Vam jih napisal z rdečo “tinto”, pa se bojim, da ne prileti kaka “Gegenbombe” na moje pristno slovansko lice... v obliki kake po vijolicah dišeče “židovske” žoge! Samo ta strah me zadržuje pred tem! In za to molčim!
Živimo vsi dobro! Delamo pridno od zore do mraka in leta izginjajo... Slamnikarska obrt je jela počivati in trudne roke neumornih naših rojakov počivajo tudi! Naša peresa pa naprej drve po papirju in drve.. .
Povedati Vam moram še nekaj! Nekaka epidemija je nastala tukaj v New Yorku, toda ne otrovna in ne moreča! Kupujejo se loti in ne bo dolgo in poročal Vam bom o slovenskem predmestju gigantskega mesta New York s pristno slovenskimi uličnimi napisi... In takrat bo vstal naš Vodnik iz groba in zapel bo tu v petmilijonskem mestu: Ilirija vstan’... Seveda ne bo takrat sledu o kaki “šlarafiji”, kjer bi Germanom pele naše slovenske krasotice, a še manj kakih slovenskih Platdajčarjev in. . . Židov!
Upajmo, da izgine vse to in takrat bo menda Shakespeare-v izrek: What fools these mortals be! izgubil mnogo na svojem sijaju...
Iskren pozdrav vsem! Vaš vdani Ivan Adamič.
imele te pobožnosti pristno slovensko lice, je tukajšno pevsko društvo “Domovina” pri sleherni pobožnosti na koru pridno pelo in s petjem privabilo marsikoga, ki bi se drugače morda ne udeležil sv. misijona, v cerkev. Posebno dobro se je pelo pri zaključku te pobožnosti minolo nedeljo popoldne, kar bode ostalo slehernemu, ki je bil v cerkvi, gotovo v trajen spomin. Kakor že rečeno, so s tfem tukajšnji rojaki pokazali, da sc zamorejo v tem pogledu z vsako drugo slov. naselbino meriti.
Nikakor pa ne zadostuje, da se Slovenci kot taki zavedamo samo naših verskih dolžnostij, temveč moramo pri vsaki najmanjši priliki, ki se nam med tolikimi drugimi narodi nudi, pokazati, da smo sinovi in hčere matere “Slovenije”, moramo gojiti narodno zavest in dasiravno živimo kot neznatno številce med milijoni tujih narodnosti, je naša sveta narodna dolžnost, delovati skupno, ne glede oziroma upoštevajoč privatne nazore posameznikov, da nas bodo drugi narodi v tem milijonskem mestu tudi kot narod upoštevali in spoštovali. Do danes moramo beležiti žalostno dejstvo, da nas Slovence v New Yorku nikdo kot take ne pozna, temveč nas prištevajo k drugim narodnostim, kakor na primer Poljakom, Slovakom in' tu in tam celo Rusom, in še sam ne vem, kam vse.
Da so se tukajšnji Slovenci pričeli zavedati svoje narodne zavesti, dokazuje dejstvo, da se je ravno v naši naselbini ustanovila prva podružnica družbe Sv. Cirila in Metoda, katera na številu članov narašča in bode kmalu največje tukajšno slov. društvo. Pred par tedni je ta podružnica priredila lepo narodno veselico v korist družbe, ki je nad vse pričakovanje dobro vspela. O tej se je svoječasno že poročalo, vsled česar ne bodem natančneje tega popisoval.
Drugi dokaz narodne zavesti tukajšnjih rojakov se je izvršil pretečeno nedeljo. Tukajšnji slov. .tamburaški klub “Ilirija” je priredil znano igro “Rokovnjači”. Igra je bila vprizorje-na popoldne in sicer po dokončani misijonski slavnosti. Vse, kar slovensko misli in čuti, je prihitelo v dvorano, tako, da je bil obisk nepričakovano dober, sosebno, ako vpoštevamo, da je večina tukajšnih Slovencev to igro že večkrat videla. Ne vem, smem li. trditi, da je bil obisk zaradi tega tako mnogoštevilen, ker je čisti dobiček vprizoritve te igre namenjen Družbi Sv. C. in M. ali vsled tega, ker se vsakdo po daljši pobožnosti in-napornem! delu zopet rad razveseli, nasmeje, za-poje in zapleše. Mnenja sem jaz in marsikateri še z menoj, da je priporno- : glo k dobremu vspehu jedno in drugo, 1 (Nadaljevanje na 5, strani.)
PAIN-EXPELLEE
Človek, ki trpi bolečine, je ravno tako brez pomoči, kakor razbita ladija na peščinah, . Če bolehaš na revmatičnih bolečinah, nevralgiji, prehlajenju itd. poskusi vdrgnenje z
PAIN EXPELLERJEM priznano dobro domače sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50c.
F.	AD. RICHTER & CO.(
215 Pearl St., New York. Pazite na varstveno znamko z sidrom.
CENJENI ROJAKI
PO MINNESOTI.
AKO želite kupiti lote v mestu Du-luth-Superior, blizu novih tovarn, ali
AKO želite kupiti lepo farmo v sadje-rejskem pasu države Michigan, ali
AKO imate kaj posestva zavarovati proti ognju, obrnite se vedno na podpisane.
MI SMO ZASTOPNIKI
zanesljivih družb za ves rudarski okraj države Minnesota in Vam jamčimo popolnoma pošteno postrežbo.
GEO. L. BROZICH AGENCY, Ely, Minnesota.
Podružnica: Eveleth, Minn. JOHN B. SMREKAR, Manager.
Kadar imate s sodiščem opraviti o~ brnite se na slovanskega odvetnika
JOHN J. WELLNITZ,
Cutting Bldg., 2 floor, Joliet, III.
Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slot zn.
Kuhinjske Peči
Na izbero imamo ravno sedaj veliko prenovljenih kuhinjskih peči.
Vsaka peč je prenovljena, tako da bode služila vsaki gospodinji.
Garantiramo vsako peč.
Prodajamo jih po najnižjih cenah.
BARRETT HARDWARE CO. p
North Ottawa Street JOLIET; ILLINOIS
Severava zdravila so povrnila tisočerim ljudjem zdravje Tu so na slično uslogo tudi vam.
«t «t.
Severov
Želodčni
Grenčec
& &
& A* P
Staro in zanesljivo zdra vilo za oslabeli tek, težko prebavo, onemoglost in vsakojako neprebav-nost.
Priporočljiv kot izdatna tonika in krepilo za priletne ljudi, prabolevni-ke ir osebe nežnega ustroje.
Cena $1.00 steklenica.

Cv/iJrtlnl	dai,;e s* Severovega Želodčnega Grenčeca zamenjati z drugimi pripravki.
OvtllilU. Zahtevajte pristnega in pazite, da je ime “Severa” natisnjeno na steklenici.
Na prodaj v lekarnah in zanesljivih trgovinah. Čuvajte se ponaredb. Če ne morete dobiti Severovih
Zdravil v svojem kraju, pišite nam.
Zdelani moški in ženske
nervozni, onemogli, oslabeli, opešani in potrti ljudje najdejo olajšbo, ako začno uživati
Severov Nervoton
zelo prijetno in izdatno zdravilo, ki poživlja moč in krepi xvse živčevje. Teši čutnice, donaša naravno spanje. Cena $1.00.
Znaki nevarnosti.
Bol v hrbtu, omotica, glavobol, otekli sklepi, usedlina v vodi se morajo nemudoma lečiti, ker neizogibno vedejo do resnih bolezni.
Severovo zdravilo
za obisti in jetra.
vzdržuje precejalne organe telesne v zdravju in moči ter odvrača nevarne . bolezni. Navodilo za uspešno zdravljenje okrog vsake steklenice. 50c in $1
ZANESLJIV ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ.
W. F. Severa Cc.
CEDAR RAPIDS IOWA
— V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 13. maja 17 Slovencev, 18 Hrvatov, 10 Črnogorcev in 25 Macedoncev; 17. maja 79 Slovencev, 39 Hrvatov, 9 Črnogorcev n 60 Macedoncev; 19. maja 10 Hrvatov in Slovencev ter 30 Macedoncev; 20. maja 30 Hrvatov in 57 Macedoncev.
— Kaj obeta Kranjski letošnja letina? Po ljubljanskem “Slovencu” z dne 21. maja: Krme v obilju, bodisi trave, bodisi detelje. Strni prav lepe, izvanredno čiste. Sadje: črešenj, breskev prav malo, nekaj več sliv in hrušek, jabolk veliko, vinstva polovica manj kakor lani.
— Gorenjske vodne sile. Kranjski deželni odbor je najel tehnikov, ki že vršijo načrte za podjetja ob gorenjskih vodnih silah. Za sedaj se je ozrlo samo na Savo (bohinjsko in podkoren-sko) od izvirov pa do Črnuč in njenih dotokov Radovne in Završnice.
—	Narodno-gospodarski kongres v Ljubljani, ki bo imel nalogo razpravljati o enotni gospodarski organizaciji avstrijskega Slovanstva, se vrši 14. in 15. avgusta.
—	Za po povodnji ponesrečene v Srbiji je darovala ljubljanska mestna ob-
[ čina 1000 K.
—	Izlet slovenskih zdravnikov v : Zagreb, ki je bil določen za 26. in 27. l maja se je moral preložiti zaradi važ-: nega zdravniškega zborovanja v zade-I vi soc. zavarovanja na Dunaju.
—	Perutninarski zavod'v Spodnji Šiški pri Ljubljani dobro uspeva. Izvoz na zunaj je prav povoljen.
—	Štiridesetletnico bo praznovalo F ljubljansko gasilno društvo sredi avli gusta. Takrat bo imela v Ljubljani | tudi zveza slovenskih gasilnih društev F. svoj občni zbor in volitev odbora. I Istočasno pa bo tudi priredila v Lju-j ljani zborovanje zveza slovanskih ga-Lsilnih društev. Na to slavnost se vari bijo tudi gasilna društva izven Kranj-j, ske. Pričakovati je iz Češke in Mo-r ravske najmanj 2000 gasijcev v kroju, fcpoleg tega pa bodo prišli tudi zastop-I niki iz Galicije. Prišlo pa bo tudi o-f koli 2000 do 3000 jugoslovanskih ga-rsileev.
-—■ Slovenski katoliški dijaki na vseučilišču v Pragi so na binkoštno nede-»Ijo ustanovili akademično društvo ¿■“Dan”.
—Slovensko glasbeno društvo “Lju-ibljana” 'je priredilo o binkoštih velik izlet preko Reke, Trsata, Benetk, Tr-’ sta in nazaj. Na Reki je priredilo jimeniten koncert. Sprejem odstrani bratov Hrvatov je bil tako prisrčen in 'bratovski, da ni mogel biti bolj. Sijajen je bil sprevod na Sušaku. Nepopisno je bilo navdušenje .nepregledne množice združenih Hrvatov in Sloven-.cev reških. “Ljubljana”, ki šteje 120 pevk in pevcev, je slavila na Sušaku prave pravcate triumfe. Čisti dohodek koncerta v znesku 452 K 82 v je bil ‘poklonjen hrvatski šoli-na Reki.
— Mestna hranilnica v Ljubljani je mela lani 58,185,628 K 88 vin. prome-:a, za nad 6 milijonov več ko leta 1908. Hranilne vloge so se lani pomnožile sa nad 4 milijone ter so znašale kon-:em leta 19(49. K 37,746, 250.30. Čisti iobičelc za lansko leto znaša 142,427 K. 67 vin.	■	*
— Neverjetno! V vasi Zagozdec v Poljanski dolini na Kranjskem je dala Ciril-Metodova družba na novo zidano šolo, za katero je prispevala. 4000 K, vzidati kot spominsko ploščo mra-mornato ploščo z napisom “Narodna šola”. Okrajno glavarstvo v Črnomlju pa je ukazalo to ploščo odstraniti, češ da je plošča na vidnem mestu —. izzivanje' Človek se čudom vpraša, ali je Kranjska še slovenska dežela?!
• — O kranjskih železnicah. Vrhniška železnica je 1. 1909. nazadovala. Imela je 52,943 K dohodkov (1. 1908. pa 62,-713). Zlasti občutno je nazadoval blagovni promet. Na drugi strani so pa narasli obratni stroški. Državna garancija mora pokriti 67,118 K. — Železnica Kranj-Trbiž je imela v poldrugem letu obstoja do konca leta 1909. dohodkov 132,117 K, izdatkov 111,461 K, ker pa treba tudi za amortizacijo in obrestovanje nad 100,000 K, mora pokriti državna garancija 72,712 kron.
— Župnijskega izpita v pomladanskem terminu so se udeležili naslednji čč. gg.: Gregorčič Josip, ekspozit v Št. Vidu pri Brdu; Horvat Janez, župni upravitelj v Senožečah; Knižek Feliks, župni upravitelj na Sv. Gori; Lavrenčič Anton, župni upravitelj v Velikih Poljanah; Lavtar Josip, župni upravitelj na Gori pri Sodražici; Majdič Frančišek, bénéficiât na Vačah; Orehek Andrej, kaplan v Dobrepoljah; Prijatelj Ivan, kaplan v D. M. v Polju; Vovko Frančišek, kaplan na Vrhniki; Wester Alojzij, kaplan v Slavini; Že-lezny Al., kurat v Trnju; Žust Ignacij, kaplan v Moravčah. — Župnija Št. Vid pri Vipavi je podeljena č. g. Ivanu Giobelniku, župniku v Polšniku.
— Ljubljanski občinski svet je po-
delil slavnemu skladatelju slovenske marzeleze “Naprej zastava .Slave”, g. Davorinu Jenku ljubljansko meščanstvo, ne da bi mu trebalo plačati takse.
— Odličen slovenski arhitekt. Za načrte “Mozartovega doma”, ki ga postavijo v spomin velikemu glasbeniku v Solnogradu, je bil razpisan natečaj. Udeležilo se ga je 64 arhitektov. Prvo nagrado je dobil monakovski profesor arhitekture Berndl, drugo pa Slovenec dr. Maks Fabiani. Slednjega načrt se bo najbrže tudi izvedel.
— Velika nevihta je divjala dne 21. maja zvečer med Zagorjem in Savo. Utrgal se je tudi oblak. Na progi med Litijo in Zagorjem pri Savi je ogromna voda zasula tir s kupi kamenja, ki ga je.privalila iz hribov s seboj. Čuvaj je baš ta čas šel progo pregledovat in je to opazil ter takoj naznanil na postajo Sava, naj se vsi vlaki ustavijo. Preprečil je s tem grozno nesrečo, ki bi se bila zgodila, če bi bil vlak iz Ljubljane, ki vozi ob tem času, zavozil v to kamenje ter skočil s tira. Tik ob progi je Sava, ki je takrat hudo narasla. Huda nevihta je divjala istega dne tudi od Sodražice proti Rib-
—	Ogenj v Radohovasi. Dne 16. maja ob pol treh popoldne je začel v Radohovasi goreti kozolec. V kratkem so bila vsa gospodarska poslopja in hiše petim gospodarjem v ognju. Ti gospodarji so sredi vasi in bila je silna nevarnost, da bo padla vsa vas razbrzdanemu elementu v žrtev. Pa ker ni bilo hude sape in ker so šentviško gasilno društvo in drugi požrtvovalni sosedje pritisnili, se je tekom dobre ure omejila nevarnost.
—	Župnika umrla. V Železnikih je umrl dne 20. maja župnik Boncelj. — Na Češnjici je umrl dne 25. maja župnik Frančišek Kepec.
-— Smrtna kosa. V Dobrepoljah je umrl dne 30. maja šestošolec Ivan Štupnik iz Zdenskevasi, tih in skromen mladenič, pa vrl dijak. — V Ljubljani je umrla znana gostilničarka “pri Lozarju”, ga. Marija Novak. — V Postojni je umrl posestnik “Grand hotela”, Franc Progler,. rodom Švicar. — V Zagorju ob Savi je umrl posestnik in gostilničar Alojzij Robavs. — V Šturijah pri Ajdovščini je umrl Avgust Nusbaum, lastnik žag itd., star 71 let.
—	Utonil je v Vel. Podlogu pri Leskovcu 8 in pol leta stari Jožef Kerin.
—	Umrla jc v Ljubljani splošno znana in priljubljena go.stilničariea “Pri zlatem sodčku" na Žabjaku. gospa Marija Milavčeva. —■ Umrl je v Ljubljani mesarski mojster Ivan Jager. -— Na Dunaju je umrl grof Liclitenberg-Orte-negg-IIallerstein, solastnik grajščine Ortnek na Kranjskem in grad.ov Krapina in Ludberg na Hrvatskom. — Zastrupil se je v Ljubljani'dimnikar Dop-fer.
— Hofrichter II. na Kranjskem. Dasi je zastrupijevalna afera, pri kateri je baje trgovec Hladnik iz Trsta poslal svoji materi gospe Hammer.litzo.vi v Logatec strup, že dokaj jasna, se še vendar ne ve nič gotovega. Tržaška policija jc zaslišala dne 18. maja Mari-jdta Capanna, ki je ime! trgovske zveze s Hladnikom in ga je Hladnik svoj čas tožil zaradi goljufije, pa je bil Capanna oproščen. Hladnik je Capanni svoj čas pisal, ko je bil ta še v Pulju, naj mu pošlje.. strupenih pilul, da-za-strupi nekega psa, ki da mu je v nadlego. Capanna jih ni mogel dobiti, ker se je zahteval recept, zato Hladniku, s katerim sta sc bila seznanila v Pulju, kjer je bij Hladnik pri mornarici, ni nič odpisal. Hladnik pa ga je vnovič naprosil za pilule, Capanna mu pa tudi to pot ni odpisal. Pozneje, sta s Hladnikom ustanovila naio kinematografsko podjetje, pa je kmalu poginilo, ker je Hladnik blagajno- pridno praznil. Tudi neko drugo podobno podjetje je faliralo. Z materjo je bil Hladnik v najslabšem razmerju; ke-dar je imenoval njeno ime, je pljunil predse in je ostudno preklinjal. V detlih zadregah je bil vedno, ker je silno zapravljal. Imel je dva avtomobila. Tržaška policija je trdno prepričana, da je Hladnik izvršil zastrupljevalni poizkus in surtlT vrhtega še neko osebo. Hladnikova žena, rojena Milka Tolazzijeva, je 30 let stara mati 1 letnega sinka Daliborja, srednje velika, vitka, črnih ostrih očij, južnega tipa in zelo odločna žena. Oba sta se vzela iz ljubezni. Žena ne veruje v moževo krivdo,, ki bo pa najbrže kmalu dokazana.
— Na kriva pota zašel. Ferdo Ku-čera, 30 let star, bivši' agent, stanujoč na Selu, je nevaren slepar, ki je bil že sedemkrat zaradi enakih dejstev pred-kaznovan. Zadnjo kazen je prestal 30. julija m. 1., a komaj da je užival toliko zaželjcno prostost, začel je po svoji stari navadi ljudi varati. Seznanil se je z neko natakarico pri “Črnem medvedu” v Ljubljani in ji zakon obljubil, to pa le za to, da je izvabil od nje 46 K. Prišel -je letos meseca sušca k Vincencu Gabrovcu v Podpeč, kateremu je natvezil, da je agent Kmetecove pisarne in da mu bode preskrbel karto za v Ameriko. Vlačil ga je toliko časa po Trstu, da mu je odvzel ves denar v ziresku 358 K. Na to je pa še brzojavnim potom od GabrovCove žene zahteval 300 K, katere mu pa k sre-
či ni poslala. Jeri Presetnik v Šmartnem je lagal, da ji bode preskrbel dovoljenje za izvrševanje gostilničarske obrti, zakar je dobil 26 K. Razen teh, je Kučera še devet drugih strank za razne zneske opeharil oziroma jih o-pehariti skušal. Kučera ni pri glavni razpravi s svojim zagovorom nič dražega dosegel, kakor to, da ga je sodišče zopet na 2inpol leta težke ječe obsodilo.
— Železniška nesreča. Na binkoštno nedeljo popoldne se je z vozom vračal s Zaplaza sedlar Eržen s svojo družino v Št. Vid pri Zatičini. Pri prelazu ceste čez železniški tir v Radohovasi je menda hotel Eržen z vozom prehiteti sedmi vlak dolenjske železnice, pa je nesrečno naključje naneslo, da je z vozom prišel na železniški tir v hipu, ko je bil vlak pri prelazu. Železniški stroj je prevrnil in razbil voz Erženov. Gospodar se je močno poškodoval, zlomil si je pri padcu nekaj reber in kost v ramenu. Žena in dvoje otrok ter vpreženi konj so dobili manjše poškodbe.
V drugem razredu so dobili nemškutarji 26, Slovenci 11.
— V občini Dednidol pri Višnjigori je že osmič za župana izvoljen gospod Mihael Omahen, znani veletrgovec. Bodoče leto bode obhajal že 251etnico županstva.
ŠTAJARSKO

— 1,338,270 kron je izdal “Schul-verein” samo za Spodnji Štajer. Mariborska in celjska okolica sta že čisto preprečeni s ponemčevalnimi šalami. “Schulverein” vje o binkbštih slavil v Gradcu 30 letnico svojega obstanka. -Podružnic ima 1800 članov in članov
140,000.	Doslej je izdal 15 milijonov kron v ponemčevalne svrhe. Vsako leto ima povprečno 1 milijon K dohodkov. Sedaj se je vrgel posebno na Štajersko in Koroško. Če ne bodo šli Slovenci z enako eneržijo v obramb nem delu naprej, se bo slovenska meja še huje skrčila.
— Protestni shod proti šulvereinski šoli v Polzeli dne 22. maja se je krasno obnesel. Velika dvorana je bila. natlačeno polna občinstva, ki je z dostojnostjo, napetostjo poslušalo govornike, in z velikanskim odobravanjem -sprejelo resolucijo, katera z o-gorčenostjo protestira proti nameravani šulvereinski šoli. Na shod so poslali vrli Mozirčanje pozdrav in nav-duševalno pismo, katero je ljudstvo z velikim navdušenjem sprejelo. Nasprotniki so poparjeni.
— Skrb za Nemce. Deželni šolski svet je te dni dovolil otvoritev 4. razreda na dekliški meščanski šoli v Ptuju. V Ptuju se misli tudi otvoriti deška meščanska šola. Tako skrbi šta jerska dežela za Nemce. Slovenci ne morejo doseči niti ene. edine meščanske šole!
— Velikovec. Dne 18. maja se je vršila v Velikovcu konferenca županov, oziroma njihovih zastopnikov. Pri tej priliki se je volil en član v okrajni šolski svet, kot zastopnik kmečkih . občin. Zmagal je kandidat nemških nacionalcev znani župan Sei-fritz, bivši kandidat proti Grafenauerju. Slovenski kandidat gospod Pavel .Miklavič je propal s 14 glasovi prori 17 nemškutarskim.
—	Obsojen je bil v Celovcu korpo-ral 7. pešpolka Gorjup, ki je na pustni torek malo vinjen hotel aretirati več policajev, na osem mesecev zapora. Všteje se mu pet mesecev, ki jih je že presedel.
—	“Ein Krainer Sokohsten Ein-bruch”. Celovške “Freie Stimmen” so tako hujskale proti nameravanemu izletu kranjskih Sokolov v Št. Jakob v Rožni dolini, da je vlada res prepovedala nedolžni izlet, ki se je imel vršiti dne 5. maja.
pomeril je nanj skozi okno in ga takoj usmrtil. Nato se je napotil proti šoli, a ni bilo ne učitelja, ne učiteljice. Šel je torej nad tretjo pričo, nad kmeta. Dobil ga je v 2 in pol ure oddaljenem vinogradu pri delu. Tudi tega je u-smrtil. Ljudje, to videvši, so prišli k njemu ter ga vprašali, zakaj da je to storil, on se jim je izrazil, da dva je že, dva pa še bode. Orožniki ga sicer iščejo, a ga ne morejo najti, ker nihče ne ve, kam je izginil.
m sicer 7 Hrvatov, 9 mohamedanskih in 18 pravoslavnih Srbov. Volitev se je vršila ustmeno.
Največji slovenski katalog na svetu.
— Za Slovenca izreden jubilej bo slavil letos g. Julij Šušteršič v Trstu, namreč petdesetletnico svojega delovanja kot gledališki igralec.
— Doktorica filozofije je postala na dunajski univerzi Slovenka gdčna. Marta Furlani, hčerka učitelja na državni ljudski šoli v Trstu.
PRIMORSKO.
— Vinska letina na Goriškem bo baje srednje dobra, trtam je škodoval dolgotrajen dež meseca aprila in maja.
— Zaradi veleizdaje je bilo v Trstu aretiranih 36 oseb. Laški neodrešen-ci, ki jih avstrijska vlada vedno boža, ji vedno delajo neprilike!
— Pomažarjenje Opatije. Mažarski konsorcij je zdaj definitivno kupil od Južne železnice naprave v Opatiji.
Akcijskega kapitala bo nekako osem milijonov in bodo Mažari vzeli vse kopališke reči v svoje roke.
—- V propadli laški banki Popolare so baje zasledili nov primanjkljaj za 1 milijon in pol kron.
— Izseljevanje vedno narašča. Tako je n. pr. odpotovalo lani mesca aprila čez Trst 890 izseljencev v severno, 868 pa v južno Ameriko, letos pa isti mesec 1841 izseljencev v severno in 155 v južno Ameriko, torej letos za 236 oseb več ko lani.
— Italijanska fakulteta se ustanovi baje za gotovo na Dunaju in ne v Trstu, ker so tudi diplomatski krogi uvideli, da Trst iz patriotskih, naučnih in narodnih ozirov ni primerno mesto.
—s Grozovit iynor se je zgodil v petek 20. maja v Kaštelirju v Istri. Neki premožnejši kmet Kocjančič vulgo Si-lopas je bil dolžan ondotnemu trgovcu istega imena svoto denarja. Trgovec vulgo Marastou, je tožil Silopasa za dolžno mu svoto. A ta je terjatev odločno zanikal in privedel več ¡?rič, češ, da je že plačal. Marastou je pravdo izgubil, vložil pa je pritožbo na višjo instanco, ter navedel kot priče tamošnjega učitelja, učiteljico in pa nekega kmeta. V višji instanci je dobil pravdo trgovec, obe priči pa, namreč brat in bratranec Silopasa. sta obsojeni radi krivega pričevanja na. 2 do 3 meseca v ječo. 1 stotaku tudi Silopas. Kmet, je-zenmad izgubljeno pravdo, se je izrazil, da: "ker sodišče ni prav sodilo, sodil bodem jaz", vzel puško in se napoti! Tfajpreje nad trgovca Marostoun. Tega Je dobil doma, za mizo sedečega;
— Smrtna kosa. Umrl je na Reki g. Miroslav Bole, star 22 let, sin reške-ga trgovca g. Josipa Boleta. — Umrl je v Kastvu umirovljeni nadučitelj Slovenec, Miroslav Grossmann, star 65 let, doma iz Sežane. Služil je v Kastvu 40 let.
HRVATSKO.
—- Strbssmayerjev naslednik škof Krapac, ki bo 29. jun. slovesno inštaliran, je ob priliki častitanja s strani duhovnikov izjavil, da bo v vsem skušal posnemati in celo prekositi Stross-mayerja. in d.Vhoče z delom za hrvatsko domovino pokazati, kako krivo ga je javnost sodila.
—	Nadškof Stadler—kardinal? Zagrebškim listom se poroča iz Rima, da je papež ponudil nadškofu Stadlerju kardinalski klobuk.
—	Fml. Ivan pl. Grivičič, poveljnik
7.	inf. divizije v Osjeku, nastopi, daljši dopust, nakar bo stalno vpokojcn.
—	Stoletnica Stanka Vraza se bo glasom odredbe hrvatske vlade po hrvatskih srednjih šolah slavila kot šolski praznik s predavanji in akademijami o Stanku Vrazu.
—	Frankopanski grad v Kraljeviči bo preuredila hrvatska vlada za zavetišče bolehnih duhovnikov. Kupila ga je od obeh posestnikov za 195,000 K.
—	Volitve v Bosni. Dne 18, maja
so se pričele volitve v bosanski deželni zbor. Omenjenega dne je volila 3. kurija (kmečke občine) 34 poslancev
Vsebuje polno vrsto ur, verižic in druge zlatnine, nožičev, samokresov, križcev, glasbenih podob, zemljevidov, daljnogledov, povečalnikov, peres “fontain pens”, fonografov in krožnikov za iste, harmonik, orgljic, goslij, flut, klarinetov in drugih godbenih stvari, pip, tobaka in električnih stvari; stotine še drugih krasnih stvari in potrebnih reči po najnižji ceni. Katalog se pošlje vsakomur na vprašanje. Pišite ponj še danes. Dobite ga zastonj.
C. F. ZARUBA & CO.
(Dept. A. S.)
320 W. Pike St., Clarksburg, W. Va.
POZOR!
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril prvo slovensko kovačnico v Jolietu, kjer podkavam konje in kobile, i. t. d.; tudi izdelujem razno domače orodje, kakor: motike in drugo orodje. Onim rojakom, ki rabijo kose, lahko oskrbim klepalno o-rodje. Kdor torej rabi kaj orodja naj se pri meni oglasi ali mi pa piše. Delo jamčim. Cene primerne.
Fr. Reposh, kovač,
N. W. Tel. 433.
111 State Street,	Joliet, 111.
Trpin.
Čvrsto in zdravo telo, veselje do življenja in dela je največje bogastvo. Hohster’s Rocky Mountain čaj ali tableti bo ohranil vašo moč in zdravje. Rabite ga vedno — cela družina.
H.	A. Stillman,
300 N. Chicago Street, Joliet, 111.

R. Pilcher, predsednik.
Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir.
F. W. Woodruff, ass’t kasir.
üuiiu ^iuiuuui um
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, 111.

TA BANKA vam plača enako-
visoke obresti kakor banke v stari domovini.
I
m
o
OBRESTI OD VLOG. Edina nranilna banka v Jolietu.
— Ljubljanski igralci na Štajerskem. ' Čla ni ljubljanskega slovenskega gleda-) lišča so tekom majnika gostovali v j Mariboru, Ljutomeru, Ptuju, Št. Juriju j ob juž. že1!., Žalcu, Trbovljah, Sloven-: ski, Bistrici, Celju in drugod. Vsepovsod so želi prav obilno pohvalo.

Rojakom naznanje.
— 11 delavcev utonilo. Iz Weiza na vzhodnem Štajerskem se poroča z dne 21. maja: Nocoj jc zajela šest vasi v okolici velikanska nevihta. Nad dvema krajema se je utrgal .oblak in | reka Raba je narastla v trenutku za tri metre. V soteski Raabklamm pri Gutenbergu je utonilo ll hrvaških de-j lavcev, zaposlenih pri gradnji velike električne centr-ale. Škode je več milijonov. Toča je' ležala po polju en meter visoko.
—Toča. V Št. liju v Slov. goricah, v Spieifeldu in okolici je dne 11., maja napravila toča velikansko škodo po vinogradih, na žitu in sadnem drevju, Dne 22. maja je pa toča pobila spodnjo ptujsko okolico. Tudi po celjski okolici je padala v noči od 20. na 21. maja.
— Velik požar v Hočah. Dne 7. maja popoldne ob pol 4. uri je začelo goreti v Ustniku posestnika Ludvika Rečnika; njegov petletni sinček je zakuril z vžigalicami. Ogenj se je razširil po bliskovo na sosednja poslopja. Rečnikov sinček je v listju zgorel. Zgorelo je skopaj 10 objektov. Škoda je velika. Poleg Rečnikovega sinčka sta se ponesrečila še dva druga ter so ju z rešilnim vozom prepeljali v mariborsko bolnišnico. Vsi posestniki so bili zavarovani.
V poslednjem času so pričeli nekteri Židovi po svetu Siriti vest, da pošiljajo novce po telegrafu v staro domovino za 50 ct. stroškov. Da tem stopimo v eno vrsto tudi pri nas, sestavljamo dotični kaMecode ter bode v par tednih gotov. Kdor prvič pošlje denar v staro domovino, ni niti misliti, da je to mogoče za 50 ct., ker velja vsaka beseda 32 ct. Urediti se da to le za stalne in večkratne pošiljalce in to izdelujemo sedaj.
Najvarnejšaj>ot pa je 1© pošiljanje po dosedanji navadi, da v Avstriji izplača vse pošiljatve c. kr. poštna hranilnica na Dunaju in za Hrvate kr. poštna hranilnica v Budapešti. Ako je kaka pomota, državne oblasti posredujejo in vse izvedejo; pri kabelnu ali telegrafu so pa pomote na dnevnem redu in brzojavni urad ne jamči za prav nič.
Neumnost pa je misliti, ali pa zatrjevati, da pride denar domov v dveh ali treh dneh. Tukaj čaka tak bankar, da ima več denarnih nakaznic in to par dni; potem obvesti brzojavno svojega zastopnika o izplačilu, zastopnik pa šele potem piše poštne nakaznice in jih odpravi. Vse to pa traja po sedem ali več dni. Znano pa je, da naše male pošte na deželi nimajo nikdar dovolj denarja v blagajni in ako pride do izplačila, je treba tam čakati, da dobe denar od višjega urada. To je gotovo in vsak razsoden človek ve, da je res. Zato je neumost pošiljati denar po telegrafu, ko vendar koneČno ne pride preje v roke naslovnika, kakor skozi Dunaj ali Pesto.
Židom je za bussines, ne pa za ugodnost Slovencev!
Za to naj vsak previden Slovenec pošilja denar kakor doslej po
F7rank: Sakser Co.
82 CORTLANDT ST.
ali
NEW YORK, N. Y.
6104 ST. O L. AIR AVENUE N. E., CLEVELAND, O.
in siguren je, da bode gotovo došel v prave roke kakor se je to zgodilo dosedaj
že skozi 18 let.
— Smrtna kosa. V Št. Jurju ob Taboru je umrl dne 22. maja Valentin Južna, za občmo velezaslužen mož, star 73 let, veleposestnik, župan itd. — Posestnik Jakob Sitar iz Št. Janža na Vinski gori se je smrtno ponesrečil na vožnji iz Pragerskega v Celje; v železniškem vlaku je zaspal in se odpeljal mimo kolodvora, kjer je hotel izstopiti, nakar je skočil iz vlaka in bil povožen. — V Bočni pri Gornjemgradu je umrl nadučitelj Božidar Dedič. — V Pragi se je zastrupil s ciankalijem slovenski visokošolec Pero Pohl, doma iz Sv. Tomaža pri'Ormožu.
1 ,
Ljublanska kreditna banka v Ljubljani
STKITA UJETE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuj e počistili
44 %
\Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
— V Borovljah So se Slovenci letos prvikrat udeležili občinskih volitev, ki so bile dne 20. maja. Ostali so v častni manjšini. V tretjem razredu so dobili Nemci po 235—252 glasov, Slovenci 121—129, socijalisti 121 do 132.
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 400,000.
PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO.
10.
MSRIKANSKl SLOVENEC, 10. JUNIJA 1910,
ZAPOMNITE SI!
Zmožnost Angleščine Vam primerni delo dobi.
Kako se pa priučite Angleščine bre; učitelja? Po navodilu: Slovensko An gleške Slovnice, Slovensko Angleške ga Tolmača in Angleško Slovenskega Slovarja. Knjiga je tako urejena, d« So lahko vsakdo brez velike muje toli ko potrebne angleščine privadi. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St. New York, N. Y Pišite po cenik knjig!
Listnica upravništva.
—	Pred par dnevi smo dobili pismo od nekega rojaka iz Clevelanda, da mu pošljemo naslov —- Ig. Česnik, Willard, Wis., a pozabil je podpisati svoje ime in naslov. Prednp pošljete komu pismo, ga vedno pazno preči-tajte.
—	G. M., Waukegan, 111.: Vse prav! Tega pa ne pozabite, da je prijaznost vedno boljša kot surovost, ker prijaznemu vsakdo hitreje ustreže kot pa surovemu človeku. Lepa beseda najde lepo mesto, a slaba pa ne izda veliko, ker je pameten- človek itak ne upošteva.
—	G. J. Ž., Calumet, Mich.: Zaostalo naročnino smo prejeli. Iskrena hvala za prijaznost!
-— Ta teden sp je na že dosedaj obširni imenik naročnikov “A. S.* vpi<-šalo še 128 (sto in osemindvajset) novih naročnikov in predplačnikov iz raz nih naselbin. Lep napredek v tem letnem času. Živeli zavedni rojaki!
Dekla: “Xo, potlej je bil zadnji čas, da se je ubil — saj je dosti dolgo vzdržal!”
Zanesljiv kredit.
Študent svojemu krojaču: "Ta malenkostni dolg naj vam nikar posebnih skrbi ne dela! Pri nas imamo povsod kredit! Moj stari oče, ki je že 87 let star, je šele včeraj plačal dolgove, ki jih je v študentovskih letih naredil!”
Polagoma.
"Viš, Janko, jaz sem prej vsaki dan šestnajst vrčkov piva popil, zadnje tri leta jih spijem le petnajst,'in tako se bom polagoma te nezdrave pijače čisto odvddil!”
kaj noben pošten človek že ni več hotel notri!”
Dober svet.
Jetničar: “Vi ste obsojen na 60 kron kazni ali pa šest dni zapora!”
Obsojenec: “Ali bi mi ne hoteli dati 10 kron vun, pa bi ostal celi teden v zaporu?”
Dobro žegnanje.
“Ali ste imeli ob žegnanju veliko ljudi?”
Birtinja: “Oh, toliko, da smo morali solato kar v čebru napravljati!”
FRED C. GRASSLE Kolači za svatbe (wedding cake) naia pekarija slaščic posebnost. Telefon.
300 N. Bluff St.,	Joliet, 111».
Bolte & Lavrič
slovenski salun
208 Jackson St. Joliet, 111.
N. W. telefon 3C6
Kadar se mudite v Jolietu ste vabljeni, da se oglasite pri naju.
IDoTorociošli!
Naznanilo.
Naznanja se gospodom, kateri so pisali glede službe organista v Ely, da je bila dne 5. junija zopet seja ter je sklenjeno, da ostane v službi dosedanji organist. Resnici na ljubo se pove, da se ni dosegel sporazum, in kedaj bode mir, je zagonetka. Prosimo, da nam oproste glede pisanja.
Farni Odbor.
č a s . %
Za kratek
W.V.'.V.W.V.V.V.V.V.WW,
Oscar J. Stephen
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
i JA VIM AOTAIl
a.
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug, poškodbi.
Zavaruje tud. življenje proti nezgodam in bole^.-.im.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko suoko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško. ¡£
WAW.WW.,.WW/.YAWA
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Alexander Staraš^
Chicago telet. 2794 A^,ele. N. W. 927
Znan denar.
Sodnik: “Kp ste denarnico zagledali na tleh, ste vendar precej vedeli, da ni Vaša!”
Tat: “To je že res; pa denar, ki je bil notri, se mi je tako znan zdel!”
Dozdevno nasprotje.
A.	: “Vrbič in njegova žena sta pa res čudna! Že leto in dan ne govorita drug z drugim!”
B.	: “Prav res! Zmeraj sta drug na druzega jezna in tako se najlaglje za stopita!”
Njegova lastna senca.
“Ti Urša,” tako zbudi mož svojo ženo ravno iz najslajšega spanja, “ravnokar sem videl čudno pošast v podobi osla.”
“Ne moti mi vendar spanja,” se zadere njegova boljša polovica, “in ne boj se svoje lastne sence!”
Med advokati.
A.	: “Zakaj pa Ti vsakemu, katerega zagovarjaš, daš levico, če Te zahvali?”
B.	: “Zato, ker moram z desnico za žep držati!”
Oh, ta ljubezen!
Mlada žena (pa slaba kuharica): “Oh, Karol, meni se zdi, da si že čisto pozabil, kako nama je župnik lepo govoril, da ljubezen vse veruje, vse upa, vse prenese...!”
Mož: “Je res; ampak da ljubezen tudi vse sne, tega nisem slišal!”
KJE JE PETER PETRIČ? PRED kratkim je bival v Brockway, Minn. Kdor ve za njegov naslov naj ga naznani njegovemu sinu: John Petrič, R. F. D. 1, Box 29, St. Joseph, Minn.
Nove obleke po $15 in več. FRANK ŽAGAR slovenska krojačnica
Iz deluje, čisti in popravlja moške in ženske obleke. Delo jamči. Nizke cene. — N. W. Phone 1305.
201 Jackson St.,	Joliet, Illinois.
Ti. OJA KOM
priporočam svojo
Phoenix
Gostilno,
*
Buffet
cjer se toči vedno sveže pivo, žgani ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. SkLoff
N. W. Phone 609.
113? N. Hickory St,	Joliet
POZOR, ROJAKIl
urejeno
Moderno g’ostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše p0N terjevo pivo, izvrstno žganje, domač» vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, IU_
Zadnji čas.
Tujec, ko pogleda skozi okno: “No, vendar so enkrat tudi staro kaznilnico popravili!”
Oštir: “Res bil je že zadnji čas, za-
DREAMLAND TEATER Collins & Elwood Sts., Joliet, Illinois.
10—11—12 junija 1910 3 ruski husarji — 3 humoristi — pevci, plesalci in igralci. — Vstop 5c.
S. HONE.T
Šivam.popravljam in gladim obleke 918 A. Chicago St., Joliet.
Oh, ti posli!
Gospa, ki je bolna, zakašlja; sliši pa, da tudi dekla kašlja. Hitro zavpije nad njo: “Kaj pa je to, Neža! Ali sem jaz bolna, ali si ti?!”
Dobra voda.
A.	: “Ali ni res hribovska voda dobra?”
B.	: “Pa še kako! Tri tucate steklenic piva smo v nji shladili!”
Izjema.
“Vse, kar napiše moj zdravnik, je nerazločno; le račun ob novem letu — ta se lahko bere!”
Med otroci.
Stric: “Kaj pa se igrate?”
“Trgovca — in jaz imam dvojno knjigovodstvo”, odgovori Lojzek. “Kako pa ravnaš?”
“Kar kdo dolžan ostane, zapišem dvakrat!”
Naši posli.
Urša: “No, Katra, kako pa kaj shajaš s svojo gospodinjo?”
“Prav dobro! Vsak dan jo pripravim do tega, da dvakrat ali trikrat iz kože skoči!”
Napis v hotelu.
/‘Pse in žlice seboj jemati je ostro prepovedano.”
Zadnji čas.
Gospod: “Viš Liza, ta vrček, ki ti je na tla padel, je bil ravno dvesto let stari”
Pozor, Slovenci!
C. E. Antram v Joliet, lih, je prodal Slovencem na tisoče zemljišč na lahka splačila in sicer
$5 v gotovini in $5 na mesec.
In tako je pripomogel, da so si ljudje preskrbeli svoj lastni dom. In ravno tako goriomenjeni gospod prodava farme v Wisconsin na lahka splačila. On lastuje rodovitno zemljo poleg železnice na Willard, Gormans ni Tioga v Clark County, Wisconsin. Ne odlašajte, pišite še danes za pojasnila v slovenskem jeziku. Naslov je:
C. E. ANTRAM
Wisconsin Farm Lands Willard, Clark Co.	WISCONSIN
Opomba:—C. E. Antram je Jolietčan in poznan kot poštenjak. On urejuje vse zemljiške listine za največje korporacije v Jolietu. On je sposoben za to in ni se treba bati kake goljufije.
m
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
$18 vreden naslonjač za $16.20
imamo jih po $4-50 in višje.
IVI AŠA BLAGO je močno trpežno in lično, a cene y ■ so najnižje.
Med to prodajo, ki traja le še ta teden in se konča v soboto, komo razprodali blago, da se naredi prostor za drugo robo.
Pridite nas obiskati, ker taka prilika se ne ponuja vsak čas.
Velika zaloga pohištva in peči na izbero.
M. E. Sahler & Co.
209 Jefferson St., Joliet.
N. COLLINS ST., JOLIET, ILL.—
IP ii te “ELki Brand” ioivo
Izelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
Compagnije «P G-enerale ^ Transalantique
FRANCOSKA PROGA.
Cratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Pier 57 North River foot 15th St.,
New York City.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop iik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So, Chicago, 111. A. C. Jankoviči, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111, Paul Starič, agent. 110 South 17t# St, St. Louis, Mo.,
Emil Bachman
1719 South Center Avenue.
CHICAGO, ILL.
Slovanski tvomičar društvenih oS-znakov (badges), regalij, kap bandei in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka-talog na zahtevanje zastonj.
ti NAVODILO ;
■3
3 K i ZDRAVJU !

BY
BemiEiNs.
PRIZNANJA TISOČ.IN TISOČIH
ozdravljenih in hvaležnih bolnikov kateri vam dajejo dokaze zaslug svetovnoznanega in
slavnega ravnatelja od
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
kateri se žrtvuje, inje ozdravil že nebrojno število slovenskih bolnikov.Vsaki bolnik,kateri se je zaupno obrnil, na slavnega ravnatelja tega zavoda je bil zadovoljen, zadobil popolno zdravje in srečo, katere se veliko družin, očetje, matere in otroci vecele.	^
Nima bolezni na svetu, katere bi zdravnikom tega zavoda ne bile poznate in katerih zdravniki tega zavoda ne bi mogli v kratkem čnsu ozdraviti, najsibode možka; ženska ali otročja zastarela ali kronična bolezen. Slavni zdravniki tega zavoda zamorejo povoljne uspehe svojega delovanja, z tisočerimi zahvalnimi pismi dokazali v katerih se ozdravljeni bolniki z najprisrčnejimi besedamizahvaljujejo za jim podeljeno pomoč in zdravje.
DRUGI ZDRAVNIKI KATERI OGLAŠUJEJO IN GOVORE VELIKO O SEBI NE MORE IO DOKAZATI NITI JED*NEGA PO VOLJNEGA DOKAZA SVOJEGA DELOVANJA.
Nobeden naj si ne krati življenja, zadovoljnosti in posvetne srečo in trpi v bolezni, temveč naj se takoj obme na znameniti in svetuznani zdravniški zavod ker našel bode največjo srečo m pridobil zopetno popolno zdravje.
Pridite osebno ali pa pišite na
The Collins N.Y. Medical Institute
140 W. 34th Street, New York City.
Dr. S. E Hynclmah, vrhovni ravnatelj.
Uradne ure so: Vsaki dan od 9 ure dopoldan do 1 popoldan in od 2 do 5 ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih on 9 ure dopoldan do 1 popoldan. Vsaki torek in petek od 7 do 8 ure zvečer.
H \ooflHi
v.,-'aS