Zunanja
trgovina
V miliiardah din
100      _|
75      _
1<»5
60      _
25
IZVOZ 195*            1<J5S
V prvih devetih mcsecih le-tošajega leta znaSa izvoz skup-no 50 milijard, uvoz pa 104 mi-lijarde dinarjev. Presežek uvo-xa nad izvozom inaša 64 mili-jard nasproti 23 milijardara v istem obdobju lanskega leta To pomeni, da je flelicit trgovske bilance porasel v prvih treh tromcsečjih   letošnjega  leta.
Ce pa od sknpnega uvoza od-štejemo uvoz na račun trlstran-ske pomoči v zneska 32 mili-jard dinarjev, ledaj znaSa i:elo-kupen komercialni nvoz 71 ml-Ujard, deficit pa  21  milijard.
Deiež hrane v avozn (v prvih 9 meseeih leta)
l<»4
1955
Do povečanega uvoza je prl-šlo zaradi večjih naporov, da bi zaMutovili zadostne količine prehranbenih proizvodov in da bi odstranili poslediee nerodo-vitne lanske tetine. Obenem pa ]e to posledica naporov za za-gotovitev glavnita surovin za delo industrije. Zmanjšanje iz-voza pa je po drugi strani na-stalo zaradl poveeanega povpra-Sevanja na notranjem trgu (glej »Našo skupnost« it. 3. od 25. oktobra).
Stevilo držav, M so bile ade-ležene pri  zunanjetrgovinskl ii-
menjavi x našo driavo, je v pr-vib treb tromesečjih letošnjega leta veeje kakor lansko leto, in to tako glede na izvoz. kakor glede na uvoz. Tako je šel naš izvoz v 75 držav, lani pa samo r 70, a ovozili smo iz 6C držaT (lanj tz 56), kar dokaznje, da smo še nadalje razširili tržiščs In vzpostavili v tem letu nove zunanjetrgovinske vezi. Delei evropskih držav upada v izvoza in v avoza, raste pa delež azij-skih, afriškib io ameriškib dr-žav To nam najlepše kaže n»-slednja  tabela:
Struktura izvoza in uvoza po kontinentih (januar—september)
Države iz:
Evrope
Azije
Afrike
Severne Ameriko
Južne   Araerike
Oceanije
Iitoz
1954          1955
SM           76,3
3,6             5,3
&1             2,6
9,3           10.9
4.6             4,9
Uvos
1954          1955
61,9           *M
4,2             8,6
1.6             W
28,1           384
3.6             1,7
•.6           M