Oo šlo "12. X.-1930 Leto LXDX,£t* 732 V Ljubljani, sobota 11. oktobra 1930 Cs::3 Eli? I.— Izhaja v&a& dan popoldne, lavzemsi oedelje lo praznike — Inseratl do 30 petit ft Din 2—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do SO0 vrst a Dtn 3—> većjl inseratl petit Trsta Din 4_. Popust po dogovoru. ln se ratni iauek posebej. — »Slovenski Narode ▼eija mesečno v Jugoslaviji Din 12_, »a Inozemstvo Din 25. Rokopisi se oe vračajo. Uredništvo in upravništvo Ljubljana, K na Hov a ul. 5 Te4c*on št. 3122. 3123. 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg ŠL 8.__ CELJE. Kocenova ui. 2. — TeL 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. St 26. Jesenice, Ob kolodvoru 101.-- Račun pri pošt. ček. zavodu v LjobUani št- 10.354. POLOŽAJ V JULIJSKI KRAJINI V ITALIJANSKI LUČI Slovenci se v masah izseljujejo — Strah pred jugoslovenskimi listi „Novi list" zopet izhaja Trst, 11. oktobra s. :>Picollo< je poslal posebnega poročevalca v Gorico, ki poroča o preiskavi umora Sottosantia naslednje: Oblasti še niso izdale nobenega obvestila o izidu preiskave. Kljub temu so upravičeni vzroki za domnevo, da sta bila v skupini teroristične organizacije aretirana tudi ena ali dve osebi, ki sta odgovorni za umor. Pravi morilec je očividno s pomočjo svojih tovarišev, ki so raztreseni po Vipavski okolici pobegnil preko meje. Morilec pa je bil spoznan v osebi nekega Slovenca iz Vipavske doline, ki je nedavno zbežal iz Italije. Delovanje članov te balkanske organizacije med slovanskim prebivalstvom hoče izvajati pritisk in prebivalstvo živi v stalnem strahu pred člani te organizacije. O podrobnosti umora pripoveduje poročevalec, da je neki deček iz Vrhpolja v bližini kraja, kjer je bil umorjen Sottosanti, videl istega večera dva moža. Prvi je rekel drugemu: >Ali si videl, kako je padel? Ta je moral biti takoj mrtev.c V nadaljnem prinaša izpod peresa istega poročevalca podrobnosti, kako Slovenci redno prekoračujejo mejo na skrivnih potih. Kako lahko je priti preko meje. dokazuje primer bivšega župana v Vrhpolju La-vrenčiča, ki je bil nekako pred poldrugim letom obsojen zaradi krvavega spora. La-vrencič je prodal svoje posestvo ter odšel v Jugoslavijo. V soboto dopoldne so Lavren čiča zopet opazili v Gorici. Kakor pripovedujejo lovci, ki love po teh krajih, so našli v gostilnah ob meji najnovejše jugoslovenske liste v rokah tamošnjih kmetov. V zadnjem času je odšlo na primer iz Komna 140 oseb preko meje V nekaterih občinah so izginile cele rodbine. Vrhpoljski župnik Papež je izjavil, da se je takoj po umoru med ljudmi širila govorica, da se je Sottosanti sam ustrelil. >Mi Priprave za povratek Otona Habsburškega Restavriranje cesarskega gradu v Budimpešti — Madžarski demanti Praga, M), oktobra. »Večer« objav-rja poročilo o velikih pripravah za povratek Otona Habsburškega na Madžarsko. Neki politik iz Češkoslovaške, ki se je mudil več dni v Budimpešti, se je na lastne oči prepričal, da se z vso naglico in docela očitno popravlja cesarski grad. Vseh 230 starih sob se popolnoma na novo ureja in nihče ne prikriva, da se vrše te priprave za skorajšnji sprejem Otona Habsburškega. Renomiranje zastarelega gradu je združeno z ogromnimi stroški, zaradi česar zbuja vse to med prebivalstvom, ki ječi pod davčnimi bremeni, veliko nevoljo. Budimpešta. 11 oktobra Madžar* ski tiskovni urad demantira v službe* nem komunikeju vesti o prinravah za povratek Otona Habsburškega v zvezi s popravili v starem cesarskem gradu. Označuje jih za tendencijozno izmiš* liene. Evropski gospodarski blok proti sovjetski Rusi j Zanimive informacije pariškega lista o pomenu potovanja trgovinskega ministra Fl ndina po Srednji Evropi Pariz, 11. oktobra. M. »La Humanite« piše povodom potovanja trgovinskega ministra Flandina po srednjeevropskih agrarnih državah, da gre za važno akcijo Francije, ki naj združi vse evropske agrarne države na skupnem gospodarskem programu, ki bi služil obenem za osnovo srosnodarske akcije Društva narodov. Udeležil se bo tudi agrarne konference, ki se bo sestala 14. t. m. v Bukarešti. Na tej konferenc-i sp bo razpravljalo o zaščitnih ukrepih proti sovjetskemu dumpingu in o orsranizaein kontinentalnega gospodarskega bloka proti sovjetski Rusiji. V zvezi s tem se bo po informacijah lista meseca novembra odnosno januarja vršilo tndi v Ženevi v okrilju gospodarske komisije Društva narodov posvetovanje o bojkotu sovjetske Rusije. Potovanje Flandina ima namen pripraviti teren za to akcijo. Herriot o reviziji mirovnih pogodb Grenoble, 11. oktobra. Kongres radi-kaino-socijalistične stranke je nadaljeval razpravo o mirovnem vprašanju. Herriot je omenil, da je Francija prva sprožila idejo evropske federacije, da pa Amerika ne podpira Evrope. Zato je potrebno, da se zanese Evropa le na lastno silo in ustvari organizacijo, ki naj izpopolni sedanje Društvo narodov. Nadalje Je povdaril, da se je posrečilo francoskemu zunanjemu ministru Briandu zasidrati pri Društvu narodov prve temelje bodoče evropske federacije, mnenje pa je, da je treba organizirati Evropo najprej na gospodarskem polju in nato šele na političnem. Nato je obšrno razvijal svoje misli o gospodarski evropski federaciji in priznal, da je razen vprašanja evropske zveze tudi vprašanje revizije mirovnih pogodb zelo nujno m važno. Jaz sem proti reviziji mirovnih pogodb, je nadaljeval, vendar nas zgodovina uči, da so bile mirovne pogodbe večkrat revidirane in da je bilo zaradi teg-a nešteto vojn. Zato bi bila mogoča tudi revizija statuta Društva narodov, da se ustvari močna organizacija, ki bi bolje varovala evropski mir. Ne bom hvalil versailleskega miru, ki ni ničesar drugega kakor kompromis. Povdarjam pa, da je v čl. 19. statuta Društva narodov določba, ki določa pod nekimi pogoji revizijo mirovnih pogodb. Ne smemo zagrešiti neprevidnosti, da gremo v vprašanju revizije mirovnih pogodb dalje kot Nemčija. Kot francoski demokrat moram izjaviti, da nisem za koncesije nobenemu machiavellizmu. Stojimo na stališču, da se morajo mirovne pogodbe lojalno izvajati in spoštovati in pri tem ostanemo. Skupščina je spreje1^ to izjavo z burnim odobravanjem. vsi,« tako je izjavil župnik, >obžalujemo taka dejanja, ker prinašajo v prvi vrsti nam samim škodos. »PiccoIo< ugotavlja, da so vsi prehodi preko mej in vsa tajna zborovanja samo viri protiitalijanske propagande. *Novi list<, ki je včeraj proti pričakovanju zopet izšel prinaša o umoru poročilo, v katerem obsoja čin, kakor vsak atentat političnega značaja. List tarna, koliko boli tn žalosti je povzročil ta zločin. Takih činov so zmožni samo na pol blazni ljudje. Zvezni fašistični tajnik v Gorici Ave-nanti je poslal državnemu pravdništvu v Trst pismo, v katerem opozarja, da razmerje urednikov novega lista ni v skladu z določbami tiskovnega zakona, ker odgovorni urednik Besednjak ne živi v Gorici, uredniki lista pa niso člani fašistične novinarske zveze. Zato naj se list ustavi in proti urednikom uvede kazensko postopanje. Panika na newvorški borzi Tndi včeraj so tečaji rapidno padali — Nad 6 milijonov vrednostnih papirjev prodanih — Milijardne izgube New York, 11. oktobra. Na newyorški borzi je bil včeraj pravi veliki petek. Vladala je še večja panika kakor v četrtek. Že takoj po otvoritvi borze so se začela množiti prodajna naročila in promet je dosegel rekord. Prodanih Je bilo nič manj kot 6,300.000 komadov delnic. Tečaji so rapidno padali in dosegli še nižjo stopnjo kakor v Četrtek. I/gube segajo zopet v milijarde. Tokrat označujejo kot vzrok panike grozilna pisma, ki so jih prejeli u teku četrtka zvečer razni ugledni borziianci. Pisma so pisana v italijanskem jeziku in vsebujejo grožnje, da bo vsa Wa!lstreet zletela v zrak. V nekaterih vilah newyor-ških magnatov so res tudi našli dinamitne bombe. Oblasti si niso prav na jasnem za kaj gre. Pabstova pogajanja z Italijani Dunaj, 11. oktobra. Italijanski poslanik se je pritožil pri zunanjem ministru dr. Sei-plu, ker je neka korespondenca objavila vest, po kateri je imel izgnani major Pabst politična pogajanja z oficielnimi italijanskimi zastopniki v Avstriji. Zato je minister dr. Seipe! naprosil župana Seitza, na! bi ne dal teh izjav imuniz:rati v deželnem zboru. Seitz je na fco pismo takoj odgovoril, da to 01 več mogoče, ker je vest že razširjena v inozemskem tisku. Zunanji minister dr. Seipel se obrača sedaj na avstrijsko javnost, naj v volilnem boju opusti vse, kar bi lahko zadelo zunanje države ali njihova diplomatska zastopstva. Zatirarje nemške manjšine v Italiji Inomast. 11. oktobra Ob enajsti letnici dneva, ko je Italija zesedla južno Tirolsko, so se vršile povsod velike spominske slav* nosri. Listi ugotavljajo, da je kljub vsem prijateljskim pogodbam z Italiio na južs nem Tirolskem nemški jezik prepovedan in se tudi v šolah in cerkvah ne sme upo* rahljati nemščina. Poroka kralja Borisa Rim, 11 oktobra V tukajšni'h krogih se zatrjuje, da se bo vršila katoliška po* roka kralja Borisa s prrncezo Giovanno 15 novembra v Pfssi ali Assisiiu. par dni pozneje pa po pravoslavnem obredu v So* frjL Cerkveni stolp se zrušil Rim, 11. oktobra, V vasi Barbarano Romamo se je porušil tisoč let star cerkve* ni stolp Ker je že dalje časa obstojala ne* varnost, so sosednja poslopja isspraznili Stolp se je podrl na okoliške hiše ter je porušfl rudi del magistralnega poslopja Nemško zlato za Nemčijo in Nizozemsko Berlin, 11. oktobra. Listi poročajo, da je Narodna banka te dni odposlala v Fran« cfjo za 35 milijonov, na Nizozemsko pa za 17.5 milijonov mark zlata. Zaplemba imetja indijskih nacionalističnih organizacij London, 11 oktobra. Tz Sinule poročajo, da je angleški podkralj v Indiji lord Ir* wiag izdal odlok, ki ie nnperjen proti in* dijs-krm natciotnalistom Odlok pooblašča pokrajinske vlade, da zaipleniio premoženje vseh zakonito nepriznanih ali razpu* sčenih organizacij. Med te organizacije spada tudi vseindiiski kongres, ki bo na ta naoin oropan svojih reprezentančnih pas lač. Ta ukrep angleškega podkralja je iz* zvari med naci^>r,rt1;°fi stItt^ ogorčenje in pričakovati je velikih krvavih nemirov. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Amsterdam 22.75, Berlin 13.455. Bruselj 7.8663, Budimpešta 9.8796. Curih 1095.9. Dunaj 795.5 Newyork 56.27, Pariz 221.27, Praga 167.46. Trst 295.05. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.12875. Pariz 20.185. London 25. Newyork 514.50. Bruselj 71.77. Milan 26 935. Madrid 51.75, Amsterdam 207.50. Berlin 122.37, Dunaj 72.58. Sofija 3.73. Praga 15.27. Varšava 57.70, Budimpešta 90.15, Bukarešta 3.06. Veličasten pogreb žrtev „R 101" Snoci je defiliralo mimo krst z žrtvami nad 150.000 ljudi — V Času pogreba ves promet v Londonu ustavljen — Žrtve so opoldne prepeljali v Cardington, kjer so jih popoldne položili v skupno grobnico London, 11. oktobra. Ob ogromni udeležbi prebivalstva se je vršil danes dopoldne prevoz žrtev katastrofe zrakoplova »R 101« iz vvestminstrske dvorane na kolodvor sv Ponkracija. Nad 150.000 ljudi je včeraj pozno v noč defiliralo mimo krst. bele po i. uri zjutraj so mogli zapreti dvorano. Občinstvo ie prinašalo cele gore rož in vencev Samo včeraj je bilo položenih na krste nad 2.000 vencev. Več sto ljudi se je v gneči onesvestilo in so jih morali z reševalnimi avtomobili prepeljati domov, odnosno v holnico. Že v zgodnjih jutranjih urah so se danes zopet začeie zbirat! pred vvestminstrsko palačo ogromne množice občinstva. Ves trg in vse sosednje ulice so bile tako zasedene, da je policija le s težavo napravila prehod za oficielne predstavnike in pozneje za žalni sprevod. Ob 9. so prišli v westminstrsko dvorano, kjer so bili že zbrani sorodniki pokojnikov, vsi Člani vlade z ministrskim predsednikom Macdonaldom na čelu, nadalje zastopniki vseh dominijonov, ves diplomatski zbor, vsa generaliteta in admiraliteta, celokupna občinska uprava ter zastopniki raznih angleških in inozemskih letalskih organizacij. Francosko vlado sta pfi pogrebu zastopala ministrski predsednik Tardieu m letalski minister Evnac. Ob pol 10. je west-minstrski nadškof opravil molitve, nakar so položili krste na topovske lafete. V spremstvu častne straže je nato krenila dolga povorka skozi mesto proti kolodvoru sv. Ponkracija Za krstami so šli sorodniki, takoj za njimi pa člani vlade in drugi ofici-elni predstavniki. Okrog poldneva so krste naložili v poseben vlak, ki jih bo prepeljal v Carding-ton, kjer se bo popoldne ob 16. vršil končni pogreb V času pogreba ie bil v Londonu ustavljen ves promet, v tovarnah je počivalo delo. trgovine pa so za eno uro zaprle svo;e lokale. Skoro z vseh hiš plapolajo žalne zastave. Med pogrebnim sprevodom so zvonili zvonovi vseh cerkva, vojaštvo pa je oddalo častne topovske salve. Državljanska vojna v Braziliji Odločilna bitka med revolucijonarji in vladnimi četami se bo bržkon. razvila na meji države San Paolo Pariz, 11. okt. AA. Iz Buenos Airesa po* ročajo, da tamkaj mnogo komentirajo na* glo kretanje vstaških čet. Revolucijonarci so sedaj gospodarji tudi v državi Alaloas, kjer so ubili tamošnjega guvernerja. V Sao Paolu so bile sestavljene posebne čete iz redarjev in dobrovoljcev, ki že prodirajo proti državi Padari. Federalne oblasti ku» pujejo živila v Buenos Airesu in >lonte» videu, ker računajo z daljšimi operacija* mi. Pariz, II. okt. AA. Havas poroča iz Bu= enos Airesa, da je oddelek vstašev, ki je štel 1000 mož, prodrl v državo Spirito San» to. Oddelek 1000 mož, ki mu poveljuje ge* neral Miguel Costa, je odbil napad fede» ralnih čet v bližini Castra. London, 11. oktobra. Po vesteh iz Ria de Janeira je predsednik Luiz izjavil, da ne namerava podati ostavke. Vladne čete na kopnem štejejo 43.000 mož in 2000 častnikov, k tem ie treba prišteti še okoli 130 tisoč rezervistov, ki so popolnoma zvesti vladi. Stališče mornarice je vsekakor dvomljivo. Rio de Janeiro, 11. oktobra. Ker so bančniki nakazali trgovcem velike predujme, se trgovina kljub moratoriju ugodno razvija. Banke so še vedno zaprte. Klijenti dvignejo lahko denar, ki ga potrebujejo za vsakdanje potrebe. Ker so borze zaprte, ni mogoče kotirati tečaja milreisa. Po poročilih »Associated Press« so uporniki zasedli vladno trdnjavo Joinvilie v državi Rio Grande del Sul. V boju so iz-gubiii tri mrtve in 13 ranjenih. Rio de Janeiro, 11. oktobra AA. Vladne čete so včeraj izvojevale pomembno zmago nad uporniki v državi Mma> Geraes in nad revolucionarji v državi Param. Uporniki so se umaknili. V državi Rio de Ja-eiro vlada mir in red. Zvezne čete so zavzele I3arbaceno in druga mesta po hudih bojih. Zvezna letal oskrbujejo z živili mesto BeMes Orizonte, kjer so vladne čete obkrožene. Rio de Janeiro, 11. oktobra. Neznani atentator je na cesti ustrelil bivšega predsednika države Parahvbe Suasano. Umor je političnega značaja. Newyork. 11. oktobra. Iz Porta Allegra poročajo, da prodirajo uporniki v državo Sao Paolo, kjer odhajajo dnevno močna vladna ojačenja. Zdi se, da se bo razvila na meji države Sao Paolo med vladnimi in uporniškimi četami odločilna bitka. NeWyork, 11 oktobra. Po vesteh iz Porta AUegra je v državi Santa Catarina prišlo do spopada med uporniki in vladnimi četami, ki so bile z velikimi izgubami pognane v beg. Nevvvork. 11. oktobra. Iz Rio de Janeiro poročajo, da so zvezne čete zavzele Bar-baceno ter korakajo proti Della Horizonte. Pabstova Boj za zaščitne carine v Angliji D oči m pozdravljajo konservativci delavska stranka odločno prot London, 11. oktobra. Voditelj konzervativne stranke Baldwin je objavil komunike, v katerem prisrčno pozdravlja v imenu konzervativne stranke predlog1 kanadskega in avstralskega ministrskega predsednika^ naj se uvedejo v zaščito angleške irfdustrije preferenčne carine. Baldwin ■ napoveduje, da bo sestavil konkretne predloge za uvedbo zaščitnih carin in jih predložil v presojo volilcem pri prihodnjih parlamentarnih volitvah. Na drugi strani je delavska stranka proti vsakim zaščitnim carinam ter naglasa, da bi nikakor ne pomogle angleškemu gospodarstvu niti ne omilile sedanje gospodarske krize. Kakor trdijo delavski krogi, je izkušnja pokazala, da trpe v sedanji svetovni gospodarski krizi brez razlike vse države in da nima ta ali oni carinski sistem nikakega vpliva na gospodarski položaj. Zadnje čase je pridobila ideja zaščitnih carin in gospodarska osamosvojitev britanskega imperija med angleškim prebivalstvom obilo pristašev. Zato je pričakovati, da bo izbruhnila v Angliji ostra borba med pristaši ene in druge gospodarske smeri. Carinsko vprašanje je igralo v Angliji vedno zelo veliko vlogo. Kljub naporom konzervativnih krogov je ostala Anglija •n zvesta nrincipu svobod- ne trgovine. Sedanja huda gospodarska kriza in naraščajoča brezposelnost pa je ustvarila v Angliji močno razpoloženje za tesnejše sodelovanje vseh delov britanskega imperija in osamosvojitev od inozemskih produktov Naravno je, da gospodarski krogi ostalega sveta z velikim zihtevo po zaščitnih carinah, }e i omejitvi svobodne trgovine zanimanjem slede gospodarskim razpravam sedanje imperijalne konference v Londonu, ki ima odločiti o gospodarski politiki področja, ki šteje tretjino prebivalstva na svetu in predstavlja za velike industrijske države važen trg. Benettov predlog, naj imperijalna konferenca odobri njegov načrt o uvedbi prefe-renčnih carin in ga čim prel »"Hfavi, je izzval zlasti v organizaciji imperijalne industrije ter pri narodnem industrijskem in trgovinskem svetu splošno odobravanje. London, ll. oktobra. V četrtek so vodje delegacij imperijalne konference razpravljali o predlogih za razvoj medimperijalne trgovine. Odbor lorda Sankeysa, ki proučuje razna ustavna vprašanja, je imel daljšo sejo. London, 11. oktobra. Včeraj popoldne se je sestal v lordski zbornici pod pred« sedstvom lorda kancelarja tretji odbor imperijalne konference, ki je razpravljal o raznih vprašanjih medimperijalnih odno» šajev in o načinu ratifikacije mednarodnih pogodb. Konferenca je včeraj formalno razpravljala o gospodarskih problemih. Plenarna seja, ki se je vršila v sredo, je dala priliko zastopnikom dominijonov. da precizirajo svoje stališče do zboljšanja im« perijalne trgovine in do vprašanja prefe« renčnih carin. i Ako želiš imeti lepe kitifge, pristopi k k Vodnikovi • Stran 2^ »SLOVENSKI NAROD«, dne 11. oktobra 1930 Stev 232 Iz seje magistralnega gremija Suoči je imel magistratni gremij sejo, na kateri je sklepal o tekočih zadevah Ljubljana, 11. oktobra. Na snočni seji magistratnega gremija, Iti jo je namesto odsotnega, župana dr. Puca vodil magistratni direktor dr. Zamik, so bili sprejeti naslednji sklepi: Družbi »Bezalin« se podeli koncesija za izdelovanje limonade in oranžade. Na prošnjo dimnikarjev H. okraja, naj se okraj razdeli na osem ometalnih okolišev, je bilo sklenjeno, da se razdelitev v ome-talne okraje izvrši enotno za vso Ljubljano in se tozadevni predlog predloži banski upravi, da z anketo doseže sporazum z dimnikarji. Banska uprava je podaljšala rok za uvedbo taksametrov avto-izvoščkom do 15. oktobra, kar je gremij vzel na znanje. Nekateri izvoščki so Že uvedli taksametre. ostali pa jih bodo morali do omenjenega roka. Svoječasno je bilo določeno, da mora stalno stati 8 iz-voščkov pred glavnim kolodvorom, 8 pred »TJnionom« in 4 pred mestnim magistratom. Ker se je zadruga pritožila, zlasti proti številu izvoščkov pred kolodvorom in tudi policijska uprava ugovarja tej razdelitvi, se bo vršila ponovna komisija, pri kateri se bo upravičena pritožba zoper število izvoščkov na kolodvoru upoštevala in se k razpravi povabila tudi policijska uprava. Prošnja Prostovoljnega gasilnega društva za Barje, naj mu mestna občina prepusti en tovorni avtomobil, se je odklonila, ker bo mestna pristava rabila avtomobil za škropljenje ozkih ulic. Prošnja Marjete Simnovec. Cerkvena ulica št. 21, za odkup jarka med parcelo št. 230/14 kat. občina Trnovsko predmestje in Centralnim šolskim vrtom se je odklonila. — Bivša mitniška hišica na Celovški cesti se odda v najem Francu Stražiščarju, vojnemu invalidu, ki bo imel tam trafiko. Prošnja društva komisijonarjev v Ljubljani .naj se mu da v najem prostor za štiri pohištvene vozove na kraju kjer se stikata Knafljeva in Gledališka ulica, je bila odklonjena, ker je svet že oddan v najem tvrdki Struppi. Prošnja Bizjak Jožice, Vrhovčeva ulica št. 11, za postavitev začasnega paviljona na mestnem svetu na Taboru, kjer bi prodajala s^ije in slaščice, je bila iz estetskih razlogov zavrnjena. Enako je bila odbita prošnji družbe »Ekspres«, da bi smela z mobilno bencinsko črpalko prodajati po mestu bencin. Breskvarju Ivanu, ki namerava postaviti provizorično mesnico na Cesti v Mestni log, se zniža zahtevana varščina od 5000 Din na 3000 Din. • V Tivoliju bo mestna občina postavila nov rastlinjak. Oddala so se najnižjim ponudnikom zidarska dela tvrdki »Gradi-dom«, mizarska Simonu Praprotniku in kleparska tvrdki Ecker. Mestni gradbeni urad je sestavil seznam poslopij, za katera bi bilo izdati prepoved adaptacije in ki bi jih bilo treba čim prej odstraniti, ker stoje znatno izven regulačne črte. Skupno pride v poštev nad 150 objektov v vrednosti nad 30 milijonov Din. Po daljši ie bati je bil sprejet predlog, da se s prepovedjo počaka tako dolgo, dokler ne bo odobren novi regulačni načrt in dokler ne izide nov gradbeni zakon. Za popravo javnih spomenikov v Ljubljani je na razpolago 43.400 Din iz proračunske rezerve. Popraviti bo treba v celoti 15 spomenikov. Najnujneje sta potrebna popravila spomenika na šentjakobskem in Kongresnem trgu, za popravo Robbovega spomenika pa je dovoljen poseben kredit. Sklenjeno je bilo, da se najprej izvrše popravila na spomeniku na Šentjakobskem in Kongresnem trgu; delo se odda kamnoseku romanu. Izvrši se tlakovanje tramvajskega pasu na Dunajski cesti in pred Uršulin-kami ter v Gradišču z regularnimi sedma-ki. Delo se odda najnižjemu ponudniku. Svoječasno izdano dovoljenje, da sme Aloma Companv postaviti kioske na stojiščih avtobusov v svrho nalepljanja avtobusnih voznih redov, je gremij preklical, ker družba ni izpolnila pogojev. Stranke, ki jim je gremij dovolil postaviti javne tehtnice, se opozore. da morajo tehtnice postaviti strogo po načrtu (brez streh) in na prostorih, ki jim jih je dovolil gradbeni urad. Stavbna dovoljenja je gremij podelil: Maksu Hrovatinu za adaptacijo trgovskega lokala na Rimski cesti, Mihaelu Preku za hišno kanalizacijo v Krakovski ulici 1, Davorinu Stoparju za gradnjo enonad-stropne hiše v Korabiški ulici, Svetozar-ju Koserju za zgradbo lesene hišice ob Ljubljanici onstran Malega Grabna, Josipu Dolinarju za zgradbo enonadstropne hiše v Verstovškovi ulici, Boh Josipini za enako poslopje v Rutarjevi ulici, Kam-biču Francu in Ljudmili za petnadstropno hišo na Aleksandrovi cesti (zgradbo bo odobrila še preje banska uprava), delniški družbi Obnova« za skladišče ob Voš-njakovi ulici, direkciji državnih železnic za kanalizacijo Čuvajnice št. 642 ob Erjavčevi cesti, Francu Vilharju za trinadstrop-no hišo ob Dvoržakovi ulici, Maksu Hočevarju za enonadstropno hišo ob Zeleni po-ti, Ivanu Mačku za adaptacijo gospodarskega poslopja ob Cegnarjevi ulici, Francu Podlipniku za provizorično adaptacijo gospodarskega poslopja v Jernejevi ulici, Po-nikvarju Antonu za pritlično hišo ob Ižanski cesti, Katinki Košiša za enonadstropno hišo ob Glinški ulici, dr. Oblaku Ivanu in Seti za enonadstropno hišo ob Cesti na Rožnik, Katarini Milkovič za drvarnico v Eienspielerjevi ulici, tiskarni >Merkur« za skladišče in garažo v Gregorčičevi ulici, Francu Slamiču za dvonadstropni prizidek na Gosposvetski cesti proti reverzu in kavcijski hipoteki, Cirilu Vašelju za adaptacijo izložbenega okna na Turjaškem trgu št. 2, Maksu Severju za skladišče na Gosposvetski cesti, Lasanu Ivanu za dvonadstropno poslopje na Vodnikovi cesti pod pogojem, da odstrani prednjo hišo v petih letih in položi 50.000 Din kavcijske hipoteke, stranki Sever je gremij podaljšal stavbno dovoljenje do 1. aprila 1931, VVurzbachu v Gradišču se dovoli v principu adaptacija trgovskih lokalov proti predložitvi novih načrtov, da bo fasada ustrezala estetskim vidikom, in položitvi kavcijske hipoteke. Fridrihu Aleksandru je gremij podaljšal stavbno dovoljenje prošnja Knezovih dedičev za adaptacijo trgovskih lokalov na Celovški cesti pa se je odklonila. Uporabna dovoljenja se izdajo: Jenku Petru za hišo na Celovški cesti, Brajniku Ivanu za stavbo na Vodovodni cesti, Alojzu Grebencu za hišo v Veliki čolnarski ulici, Josipu Finžgarju za hišo v Herber-steinovi ulici, Erjavcu Josipu v Jelovško-vi ulici, Kovačič Alariji za delno uporabo hiše na Dunajski cesti, Preglju Ivanu za zgradbo v Grablovičevi ulici. Zapušku Vidu za zgradbo na Poti na Rakovo jelšo, Alojziju Dudeku za hišo v Glinški ulici, svečami Kopač & Comp. za prizidek k sušilnici in močilnici na Celovški cesti, Ivanu Mihelčiču za nadzidek in adaptacijo na Borštnikovem trgu, Leopoldu Pajka za hiše na Cesti na Rožnik, Kocjanu Josipu za stavbo v Staretovi ulici. Standard Oil Companv za bencinsko črpalko in rezervarja na Celovški cesti, Semolič Ani za hiše v Bolgarski ulici in Valentinu Ber-crantu za hišo na Dunajski cesti. Žalostno, a resnično Ljubljana, 11. oktobra. V Ljubljani je mnogo gostiln, zato je najbrž tudi mnogo pijancev Torej so go* sr Ine potrebne zaradi pijancev lahko pa tudi narobe. To je končno vseeno, oesmi* selno pa je kregati se s pijanci ali jim bra* ti levite G^t'iničarji pa imajo seveda tu* JI vvoje pravice Zato se moramo zaenkrat omiliti le na goit ugotavljale 'n naštevaš nje dejstev Razumljivo je ze da človeka po tem ugota*ri i^nju nekaj zaboli Pa ugotavlja*mo; Torej Siovćric: sne prvi mei p;janc\ .°ri narej n- sriiuvjino \u ne* kaj čisto navadnega pr nas go ribniški pretepi. huro.i^kr vpitje. sjf;)T; izpadi, živinsko aivjanje. Ugota^ijaT. Sinoči ob 20 ie t astaio 9 neki gostilni dr.'ju:i i.-, razbijanje »p pres tep. prepir, kričanj *td. Č sto .-bičajne stvari. Ljudje na cest' so obstal*, iz g stiL ne -e .e razlegalo divje «rčs; >- t>ot iz jas aie razbojnikov. Nat j <»e *c z rn*.tD:m tru* ščem razletela šipa nihalnih vrat v vež*. Na prag je piš'a natakarica, iti •« je ve« -»elo režala. Neki fant -e vpra*£i. če je že pokbcar stražnik da Si n^pra^i' red. V odgovor se je brezskrbno zasmejala. Iz go* st'lne so bežali gostje. Radovedneži s ce* ste pa so silili v njo. V gostilniški sobi, pri z vinom obliti mizi, je neki pijan mo< žakar doslovno davil svojega »prijatelja« ter mu ter mu grozil s smrtjo, če mu ne vrne 50 Din Ko ga je dobro premikasttt, ga je pokroviteljsko vprašal: — Kaj. ali mi boš zdaj vrnil? ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom prerane smrti naše srčno ljubljene mame, hčerke, sestre, tete, svakinje in sinahe, gospe Marije Dimic trafikantinje ter za poklonjene šopke in vence, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni č. č. sestram usmiljenkam, Sokolu I., trafikantom, invalidom in končno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so blago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. V Ljubljani, dne 11. oktobra 1930. ŽALUJOČI OSTALI. Žrtev je lovila sapo Končno je lzpre? govoril: — Seveda, bom, prokleto ... Med tem je šel nekdo na bližnjo policijsko stražnico. K sreči pa je prišel prej stražnik od šentjakobskega mostu — tedaj ko sta se pijanca med strahovitim knča* njem prrpodila na cesto. — Baraba, boš dala denar! Ne vem. kako je to. da je stražnik are; tiral le enega, ki je kričal: — Zaprite me. ali kar hočete, denarja pa ne dam, ker ga nisem nikomur dolžan! — Mrha, svinja, prašiča, nikamor ne grem, vidite, gospod stražnik, jaz sem tak človek. Povzdi-gnil je patentično glas: 2e= no imam in dva otroka, ampak jaz sem tak človek. Vrgel se je na tla v blato, okoli ust je bil ves penast. Nikamor ne grem. udan me, ubij me. Kričal je do onemoglosti. Stražnik ga je porinil skozi vrata v stražnico; zunaj pred vrati je stalo par možakarjev, ki Hm je tudi smrdelo iz ust po dolmatrncu. Bili so gostje isti gostilne in so prej pri komediji na cesti odganjali gledalce... Naši umetniki in nadobudni v Parizu Postali smo nobelj in naši nadebudni hodijo v Pariz in se zopet vračajo od tam še bolj nadebudni, so pa tudi taki med njimi, ki so res umetniki in jih priznava tudi tuji svet — ne samo njihovo omizje v Zvezdi Rut Vavpotičeva, Vlček in \Visiakova imajo že prav lepa imena in čedne angaž* mane. Plesni mojster Jenko, pripoveduje, da je Lidija angažirana pri Opera Comique za prvo plesalko in je prav tedni nastopila v »Manon« kot primabalerina s 60 plesalkami. To že mnogo pomeni. Vlček je prevzel vodstvo baleta v gles daiišču Chatelet nasproti teatra Sare Barn* hardt. Protsora je v Charteletu za 3500 gledalcev in je največje mestno gledališče, kjer Vlček pripravlja 75 plesalk za novo veliko revijo, ki jo bodo dajali od srede do kraja oktobra in tudi sam Vlček nasto* pi v seriji kot gost poleg slovitega filmske* ga igralca iMaurice Chevaliera, člana Para* mounta. Vlček bo gostoval tudi v Operi Comique, \Visiakova pa v teatru Chatelet. Shajajo se naši umetniki in bohemi na Monte Parnassu v Rotondi, kamor zahajaš ta tudi Veno Pilon in Karla Bulovčeva. Pilon ima dosti naročil in zlasti mnogo portretira, a tudi Karla pripoveduje, da jo ameriški milijarderji zasujajo z naročili. Naiši glasbeniki in državni štipendisti vsi prav pridno delajo, da nimajo časa hoditi v družbo. Samoobsehi umevno mora hiti tam tudi nap rek osi ji vi Ivan Mrak in pravi, da čaka na vprizoritev svojih del. Kje m kdaj, je pa tajnost veleuma in menda tudi ostane. Prošnja mestni občini Prejeli smo: Mnogo se govori in piše o velikem napredku Ljubljane, nove stavbe rasto Kakor gobe po dežju in za te stavbe je določen v novejšem času poseben sistem. V mislih imamo Bežigrad. Ulice in ceste imajo že svoja imena. Hiš, še več seveda pa stanovalcev, je tam več kot v Kamniku. Vsi lastniki hiš plačujejo mestni občini doklade. kakor jih plačujejo oni sredi mesta. In kaj je dosedaj storila mestna občina za ta okraj? Bore malo. V deževnem vremenu so ulica n. pr. *Suvoborska< pravcata Mazurska močvirja. Baragova ulica pa do pet prstov globoko popolnoma poplavljena tako. da je dohod do hiš v teb ulicah nemogoč. Stanovalci teh hiš se upravičeno vprašujejo, če jih more biti mestna občina za tri letne Čase namerava odrezati od mesta, v katerem obiskujejo šoloobvezni otroci šolo, odrasli morajo pa hoditi v službe. Morebiti pa namerava mestna občina prebivalcem tega okraja v deževnem vremenu preskrbeti čolne, v zim skem pa smuči. Dajte nam luči, Baragova ulica nima ruti ene leščerbe. Pa se čudite, če se zgodi v tem novem delu mesta toliko zločinov. Smetarji pobirajo smeti le ob mestnih iiišicab. drugje pa sploh ne. Kaj naj napravimo drugi ž njimi? Ali se tako pospešuj-j higijena? V centru mesta se pop'avijo ceste, čim se le malo poškodujejo. Tu pri nas se pa nihče ne briga niti za najpotrebnejše. Ne rudite se, Če bo jeseni, pozimi in pomlad: odstotek bolnikov spričo zanemarjenosti cest v tem okraju najvišji. Upamo, da ne po krivdi stanovalcev. Za enkrat dovolj. Prizadeti smo mnenja, da imamo iste dolžnosti kot oni, ki stanujejo v mestu, zato pa smemo povsem upravičeno zahtevati tudi iste pravice. — Službeno iz Sekcije ZNS. Delegirajo se k prvenstvenim tekmam 12. tm. aa igr. Primorja: ob 9. uri SK. Natakar : S K Jadran — g. Šetina; ob 10.45 SK Reka : SK Slovan — g. Mahkovec; ob 13.30 SK Ilirija rez. : ASK Primorje rez. in ob 15.15 SK Ilirija ASK Primorje — delegira Zbor. N? V Celju: SK Celje : Atletik SK — g. Schnel-ler. V Mariboru: SK Rapid : SK Svoboda — g. MarinČtč. Vabijo se gg. Miklavčič Stane, Zuccatto Rinaldo, Košak Ciril, Vidic Ciril, Breakvar Franc, Zupan Sipko, Erlich Emil, Gabršek Viktor, Kovač Rado, Palek Vjekoslav, Acceto Dušan, Korbar Franc. Kune Viktor, Škofie Ivo, Legat Mirko in Skalar Josip, na sejo u. o. Sekcije, ki se vrši v četrtek dne 16. t. m. ob 20.o0 uri v kavarni Evropa v svrho razgovora in stalnega sodelovanja v Sekciji. Zvesto prijateljstvo. — Danes kuha moja žena prs ič •i i prideš k nam na obed. je-li? — Seveda pridem. Saj ves. da *em /o od mladih nog delil s teboj vse kri že in težave. Lep sokolski večer v Mostah V nedeljo 5. t. m. zvečer je dramatični odsek mosčanskega Sokola otvoril v sokolski telovadnici igralno sezono. To pot je prvič nastopil sokolski naraščaj in ni čuda, da so Moščani do zadnjega kotička napolnili prostorno dvorano, kajti vse je hotelo videti umetnost naših najmlajšm bratcev in sestric. Uvodoma je spregovoril starosta brat Pavčič. Pozdravil je navzoče in jim ponovil program Sokola kraljevine Jugoslavije. Dejal je: »Starši prosim vas, pustite deco v našo telovadnico, da jo bomo fizično in duševno vzgojili in s tem pomagali vam pri vzgojnem trudu, želimo, da pridete tudi vi v našo telovadnico, da ste tako priča naši vzgoji.« Poudarjal je dalje v svojem govoru našo dolžno in neomaje-no zvestobo do kraljevskega doma in zaključil svoj jedrnati in patrijotični govor z vzklikom prestolonasledniku Petru. Viharen aplavz in gromki klici »Zdravo« so bili na najresnejši tolmač silnega vtisa govora brata staroste. Za njim je odpelo pevsko društvo »Moste" pod vodstvom agilnega učitelja brata Rupnika pesmi -Slovencem slava« in »Juhe — juhe« tako precizno, da je moralo na zahtevo občinstva še dodati par pesmi. Manice Komanove ljubka in vzgojna otroška igrica trodejanka je zbudila prijetno presenečenje. i>Sestrin varuh« je igrica, ki bi bila lahko igrana v ene*n dejanju, pa je pisateljica namenoma razvrstila tri dejanja, da je učinek večji. Presenetili so nas naši malčki, s svojim igranjem pod spretno režijo brata Rozmana, ki jih je naučil tudi zborne deklamacije Maničine pesmi »Mladini^. Po drugem dajanju je pozdravil z odra navzočo pisateljico brat Pfeifer, ki ji je v toplem nagovoru čestital k njenemu petdesetemu rastnemu dnevu in jo prosil, da ostane i v bodoče velika prijateljica naše mladine. V imenu Sokola ji je izročil krase- šopek. Presenečena nad iznenađenjem in ljubeznijo, s katero je bila sprejeta v Mostah, se je Manica s primernim govorom, čigar večji del je namenila otrokom, zahvaljevala za tolikšne izraze simpatij. Res lep večer je bil, želimo si še več enakih! Z. Iz gledališke ■» DRAMA. Prva repriza ruske drame »Mlado-ietjece v režiji ravnatelja Golie, bo v nede» Ijo 12. t. m. zvečer ob 20. uri. Snov te dras me je zajeta iz študentovskega življenja, njena vsebina je globoka in pretresljiva. Pri letošnji premijeri je imelo delo silno inooan uspeh. Veljajo običajne dramske cene. V ponedeljek zvečer se ponovi v drami Shakespearjeva komedija »Sen kres* ne noči« za abonente reda C. OPERA. Dolarska princesa, melodijozna ope* ra skladatelja Falla, se ponovi drevi v ope* ri pri znižanih, ljudskih cenah. Nastopijo ga. Poličeva, ga. Ribičeva, ga. Balatkova in ga. Strniša ter gg. Gostič, Drenovec, Pe* ček, Povhe in Simončič. Dirigent je g. Svetel, režiser g. Povhe. Prva nedeljska popoldanska operet* na predstava bo jutri ob 15. »»-s popoldne. Vprizori se opereta Grof Luxemburški, ki je znana po svoji lepi glasbi in živi vsebi* ni. Naslovno vlogo poje g. Drenovec, v ostalih vlogah pa nastopijo gg. Poličeva, Balatkova. Peček, Povhe in Simončič. Za popoldansko predstavo veljajo znižane operne cene. Gostovanje gospe Zlate Gjungjenac v naši operi. V nedeljo 12. in torek 14. L m. gostuje v naši operi članica beograjske opere ga. Zlata Gjungjenac. V nedeljo zvečer poje Tatjano v Čajkovskega operi Hvgenij Onjegin. ki je brez dvoma ena najlepših ir najbolj znanih ruskih oper. Evgenija Onjegina poje g. Primožič, Gre* mina g. Križaj, poleg teh 'elujejo še gg. Kogejeva, Španova. Strniševa ter gg. Go* stič, Janke. Sancin, Sekula in drugi. Diri* gira kapelnik Stritot. Za predstavo veljajo križane operne cene — Dn gostovanje gospe Zlate Gjungjenac So v torek v na* slovm vlog Puccinijeve opere Madame Butterflv Ta predstava se vrši za red B. Ljuhlianska drama. Snočnja repriza Shakespeareove komedije »Sen kresne noči« se je zaradi obolelosti gdč. Boltarjeve zakasnila za pol ure Namesto Boltarjeve >e ;grala Heleno gdč. Maša Slavčeva, ki !e opravila svojo nalogo prav zadovoljivo; govorila je jasno in primerno čustveno ter prav ugodno izgledala. Publika, ki je obžalovala obolelost gdč. Boltarjeve. je bila hvaležna gdč. Slavčevi, da je tako uspešno omogočila vobče prav lepo predsno. Samo razsvetljava v gozdu je neprimerna. Fr. O. DOMAČE KRVAVICE in pečenice, bizeljska Portugalka, sladki mošt v gostilni „Pri Fajmoštru" Koledar. Danes: Sobota. 11. oktobra 1930, katoličani: Nikazij; pravoslavni: i>>. >^pt«»mhra. llariton. Jutri: Nedelja, 12. oktobra. Katoličani: 12. pobink.; pravoslavni: 20. septembra. Mi-hajlovo. Danasuje prireditve. Opera: Dolarska princeza. Drama: Kraljica liarts. Abonma D. Kino Matica: Smej se in plak.ii. Kino Ideal: Fu.-iMra pustinje. Ob pol 3. Železna maska. Kiuo Ljubljanski dvor: V starem gnezdu. Ple*ni večer z revijo modernih plešo v v Zvezdi. Prireditve v nedeljo. Opera: Evgenij Onjegin, ob 15. Grof Luksemburški. Drama: Mladoletje. Kino 3Iatica: Tango ljubezni. Kino Ideal: Ob 11. 2^1ezna mask*, druge predstave Žek-.zna pulčica. Kino Ljubljanski Dvor: V starem gnezdu. Sport: Ilirija - Primorje ob 15. na igrišču Primorja. Dežurne lekarne. Danes in jutri: Rahovec. Konjrestii tre; Ustar. Sv. Petra cesta; H ore var. Spodnja Siska. Nedelja, 12. oktobra. 9.30: Prenos cerkvene glasbe. 10: Ver« sko predavanje. 10.20: Ing. Skubic: Sadje* reja. 11: Prenos iz Zvezde: Koroška pesem, izvajajo združeni pevski zbori. 12: Teden« ski pregled. 15: Ing. Skubic: Nasveti /a kmeta. 15.15: Samospevi g. Fr. Derzaja. 16: Jalen: Nevesta — ljudska igra. lc..:-0: Koncert Radio*orkestra. 17.30: Koroške re* citacije. 20: Sonatni večer. 21: Jugoslo^ ska glasba. 22: Časovna napoved in poro* čila. 22.15: Lahka glasba. 2V Napoved pro» grama za naslednji dan. Ponedeljek, 15. oktobra. 12.15: Plošče. ^Mešan program). 12 45: Dnevne vesti. 13: Čas, plošče, borza. lc: Koncert Radio*orkestra. 19: Prof. Tine De* beljak: Poljščina. 19.30: Higijensko predavanje. 20: Komorni trio (flavta: Slavko Ko» rošec. klarinet: Janko Gregorc, klavir: Pi-vel Sivic). 21: Koncert Radio*orkestra 22: Časovna napoved in poročila, napoved pro* grama za naslednji dan. E OCAVICl KLJUČ 13 <&a«ceiie$seJ Korajžen mož. — V spalnico se splazi vlomilec. — Matevž, si ti? — Ne, jaz sem. Matevž leži pod po steljo in se trese. Igralke med seboj. Prva igralka: Ko sem nastopila, me je gledalo občinstvo odprtih ust. Druga igralka: To ni mogoče. V občinstvu zdeha vedno eden za drugim. Na kolodvoru. — Gospod sprevodnik, ali imam še čas posloviti se od žene? — Ce ste že dolgo poročeni imate časa več ko dovolj, če ste pa mlad za konski mož, ga bo pa premalo. » Stev. 232 >SLO VENSKI NAROD<( dne 11. oktobra 19S0 Stran 3 žalosten je dom, ki še vode ne da... Vodovod v Suhi Krajini bo preskrboval 10.000 prebivalcev z dobro pitno vodo in bo stal 31 milijonov dinarjev 3 ■C5---c, mjha kra!ima , M 1-75.aoo Skica za 120 km dote vodovod v Suhi Krajini, ki jo je predložil Higijenski zavod na višje mesto. Crte med posameznimi kraji kažejo jrlavni vod in lokalne \ ode JLjubljana, 11. oktobra. Kakor smo že v četrtek poročali, se je minister Preka na inspekciji v dravski banovini zelo zanimal za 120 km dolg projektirani vodovod v Suhi Krajini. Obljubil je zanj za 12 milijonov Din litoželez-nih cevi iz državne železarne v Varešu, in to pod pogojem, da se banska uprava zaveže kriti v določenem daljšem roku ostale stroške vodovoda iz banovinskih sredstev. Vodovod po načrtu inž. Sbrizaja in inž. Gustinčiča Načrt za zgradbo prepotrebnega vodovoda je dal že pred vojno izdelati bivši kranjski deželni odbor. Iz takratnega teh ničnega poročila inž. Sbrizaja in inž. Gu-stinčiča posnemamo naslednje zanimivosti: Pokrajine, ki se imajo preskrbeti z dobro pitno vodo. so izključno kraškega značaja ter nimajo izvzemši najbližjo okolico Lašč sploh nobene tekoče vode in tudi ne studencev, saj takih nc, ki bi za silo nekoliko olajšali prebivalstvu dobavo vode. V najbližji okolici Lašč se zbira iz raznih pritokov, ki izvirajo iz dolomitne^n. gorovja zapadno od Velikih Lašč, potok Rašica. Ta potok ima kratek viden tok. ker se izgubi že pri vasi Ponikve, torej skoro v pričetku okoliša, ki se ima z vode preskrbeti. Pri vasi Ponikve je zato so-nec vsake vidne vode prebivalstvo nadaljnjih pokrajin si pomaga na najskrom-nejši način s slabo urejenimi kapnicarni in s lužami, dokler tudi te ne usahnejo. Ko se to zgodi, je vožnja iz daljnjih krajev (po 10 in še več kilometrov daleč) la dnevnem redu. Deloma vozijo iz globoko ležeče Krke po strmih poteh gor in 1=1, deloma iz potoka Rašice in končno iz podzemskega vodotoka v jami pri vasi . polje. Mučno je gledati posebno pri komp- j-ski jami, kako se zbira pred njo voz za vozom z večjimi in manjšimi sodi, število vozov raste in se jih nabere do 50. Ker je dobava vode iz temne jame skrajno težavna, trpi več ur. preden se ta ritce je naročila gospa Pavla in dala vanj izvrtati devet lukenj, potem je pa v trgo* vini izbrala devet najtrdnejših cuceljnov in jih umetno pritrdila v luknje korita. In postregla je brez odlašanja svojim lačnim gojencem, tako nežno rožnim in lepo črno marogastim, da bolj srčkani biti ne more= jo, s toplim mlekom naravnost izpod kra* ve. Ganila je ljubezen rednice nebogljene sirote, da so zagrabile za dudle in cmakali in cmakali tako glasno, da so jih leteli gle* dat domači in gostje, ki so se menili o tr* gatvi pri sosedu Turku in pokušali starino pri Colariču. sorodniku nepozabnega naše* ga someščana. pokojnega majorja Toda stvar ni bila tako lahka, kakor Kolumbovu jajce, premišljevali so in preudarjali, kako rešiti živalice, vendar se je pa v bistrih go= renjskih možganih Dolenjke iz Kamnika še o pravem času posvetila misel o leseni svi; nji, da je bilo rešenih gotove smrti devet nežnih bitij in bo po tem izumu rešenih še na stotine in tisoče osirotelih svinj širom domovine letos in še generacije dolgo. Se* veda se bodo izuma skromne slovenske gospodinje polastili sebični moderni teh-niki in bodo svinjo izpopolnili z elektriko, bencinom ali celo z radio ter sploh z mo= dernimi pridobitvami in šlagerji ter zvoć* nhrj filmom, da bo iz pujskov bogve kaj, čifuti bodo pa protokolirali patente in spra* vili profit. In v kakšnih okoliščinah s, je gospa Pavla morala beliti glavo! Vsa prepadena je bila, ker je umrl svak in je hitela k smrtni postelji, med tem so pa doma po« zabili na svinjo, da je reva lačna storila konec in ni bilo več pomoči ubogi svinji. Zato so se pa potem morali vrstiti ter noč in dan opravljati de/urno službo pri umet* ni svinji po vrsti gospa sama, za njo lepa prodajalka Ivanka i/ trgovine, nato čvrsta dekla Rezika in hlapec Ferči ter zopet od začetka, ker so s prvega morali vsaki dve uri naliti po 5 litre toplega mleka v umet* no svinjo, da so pujske spravili po koncu. No, hvala bogu, sedaj so pujski že na trd* nem, jedo radi in se tudi rede. da ne bo skrbi /a zabelo in klobase, ki se tako pri» ležejo k cvičku iz bližnjih goric. Gospe Pavli čestitamo k uspehu, puisi se ji pa že sami izkažejo hvaležne za rešilni izum. t Problemi moderne arhitekture in arhitekta Več poezije v arhitekturo — Slika kaže, kako si zamišljajo Rusi moderne stavbt? ^ilčenkovo upravno poslopji Ljubljana, 11. oktobra. Danes pri občujemo k naši anketi »Problemi moderne ar* hitekture in arhitekta« odgo* vor arhitekta Spinčiča: lz gesla: Jeklo, steklo, matematika! na* staja v Rusiji arhitektura, ki prav nič ne soglaša z njimi tn vendar je to izraz čudo* vite lirične poezije, dokaz kaj lahko ustva« ri pesnik arhitekture sodobnosti. Smelo smem trditi, da je napačno poj« m ovan je arhitekture onih, ki trde, da zgolj logična preračunljivost, račun nosilnosti in dimenzioniranje konstrukcije določujejo v momentu ko zadobi mi-sel s pomočjo vseh podrejenih činiteljev: materiala in konstrukcije ono obliko višjega stremljenja v vsej lirični moči ustvarjanja, ki upliva na naše čute in dopadenja. Zagrizene teorije utilitaristov, ki ne po* /najo razen materialnih doživetij ničesar, dokazujejo, da je lepota v najcenejši kon* strukciji, izde'ana s strojem v milijonski produkciji, največja. Te teorije pa pobijaš io drugi, ki se po dvajsetletnem obstoju betona, tega najholi rabljenega materiala naših dni, nc upajo z njim na dan in ga za; krivajo s krinko lažnjivega ornamenta. Namenu naj služi. t. j človeku, tudi vse, kar leži v muzejih, predmeti, ustvarjeni :i u ostrijske^ra podjetja pred tisočletji, čeprav so bili ustvarjeni ra* di potrebe in namena so sedaj nerabni — sicer bi ne brli v muzeju. Vprašanje je ali ne bodo tudi stvari, ki jih ustvarjamo mi, prav tako nerabne. Vendar ne smemo poj zabiti, da imaj*o predmeti naših prednikov poleg običajne vrednosti tudi še visoke umetniške vrednote in da je lepota lepih stvari, tudi onih v muzejih, večna. Ne občudujemo starih svetišč zato, kei so služili namenu, gotovi religiji, *cmveč radi čistega čutenja, plastičnih proporci j umetniške vrednote. akademskega duha stvaritelja svetišča, vse drugo je mrtvo Poleg vseh tehničnih možnosti je zato svobodnemu arhitektu najvažnejši problem ustvarjanja dela z vsemi vrednota* mi visoke umetnosti. Zakaj ara ne odpusti. V neki veletrgovini, ki je delala kupčije na podlagi visoke protekcija, ic prišel k ravnatelju znanec in nvi dejal: — Govoril sem s tem tvojim tajnikom o poslovnih stvareh, pa kar nisem mogel verjeti, da je tako zabit. Kako to. da ga ne odpustiš, saj nič ne ve? — Preveč ve, zato ga ne odpustim. Stran 4 >SLO VENSK I N A RO D«, dne 11. oktobra 1930 Stev. 232 Manufaktura i Ljubljana. Aleksandrova cesta 8. Posetite nas! AU POZNATE originalni angleški TKENCHCOAT? Oglejte si ga v naši trgovini in ga kupite na obroke. Najboljše blago za obleke, damske in moške plašče itd. Zahtevajte potnika! Dnevne vesti — Univerzitetni funkcionarji za L 1930— 1932. V smislu novega univerzitetnega zakona z dne 28. junija 1930 so bili izvoljeni na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani tile univerzitetni funkcionarji: rektor univerze za študijski leti 1930-31 in 1931-32 ph. et med dr. Šerko Alfred; dekani za študijsko leto 1930-31: na filozofski fakulteti: ph dr. Plemelj Josip, na juridični: iur. dr. Polec Janko, na medicinski: ph. et med« dr. Kansky Evgen, na tehnični: ph. dr. Hinter'echner Karol, na teološki: theol. dr. Slavič Matija. — Razpisane zdravniške službe. Šola narodnega zdravja v Zagrebu razpisuje na- "tečai za pet zdravniških mest, in sicer v 11 mu narodnega zdravja v Novi Gradiški dve mestu v Domu narodnega zdravja v Gospiču eno, v šoli Narodnega zdravja v Zagrebu pa dve. Prošnje je treba vložiti d 15. novembra, Higijenski zavod v No-vern Sadu pa razpisuje natečaj za šef -zdravnika in zobozdravnika na šolski polikliniki v Vel. Kikindi. — Uspeh analtabetskih tečajev v naši vojski. Vojno ministrstvo je ustanovilo že L 1918. pri vseh vojaških edinicah analfa-hetske tečaje za nepismene rekrute. Po podatkih od 1. 1918. do letos je znašalo povprečno število nepismenih rekrutov 30 do 40 odstotkov. Pisati in citati se jih je na-;c;'c> vsako leto skoro 90 odstotkov. Leta 1928. Je prišlo k vojakom 33.674 nepismenih rekrutov. Pisati in čitati se jih je naučilo ? J.633, samo citati pa 3329. Tako jih je io nepismenih samo 6712. Iz tega je \ dno, kako važno ulogo igrajo analfa-betskj tečaji v naši vojski. — Gradnja mostov čez Savo in potok Jesenice, Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje za prevzem gradnje most v cez Savo in potok Jesenice na Jesenicah iz kaldrminskega fonda v skrajšanem reku prvo javno pismeno ofertno licitacijo na dan 29. oktobra ob 11. v pisarni županstva mestne občine na Jesenicah. Proračun znaša 456.0SS.4l Din. Podrobnosti so razvidne z razglasne deske županstva na Jesenicah in tehničnega oddelka banske uprave. — Za mrtvega proglašen. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega posestnik Anton Do-linar, pristojen v Zabukovce, ki je odšel že 1. 1902. v Nemčijo in ga od 1. 19o8. pogrešajo . — Šolska ladja »Jadranske Straže« »Jadranska Straža« je naročila za našo vojno mornarico v Hamburgu moderno šolsko ladjo, ki bo izdelana sredi prihodnjega leta. Ta akcija »Jadranske Stražec je velikega narodnega pomena, ker bo naša vojna mornarica s pomočjo šolske ladje vzgajala in vežbala svoj naraščaj. »Jadranska Straža« je zbrala v ta namen že precej denarja, mnogo pa ga še rabi. Zato je sklenila prirediti loterijo pod imenom »loterija centralnega odbora »Jadranske Straže«, Split«. Poljedelsko ministrstvo je loterijo dovolilo. Srečke po 10 Din se dobe pri administrativnem odseku »Jadranske Straže« v Beogradu, Kosmajska 9. Vabimo vse, ki se pečajo s prodajo srečk, da to akcijo pod-pro, občinstvo naj pa pridno sega po srečkah. — Dopolnilni tečaj za že izveibane &t-togenske varilce. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI priredi v livarni Tehniške srednje šole v Ljubljani od 23.—31. t. m. poseben avtogenski tečaj za dopolnitev že izvežbanih varilcev, ki so tak začet-niški tečaj že obiskovali, odnosno bili zaposleni del j časa z avtogenskim varenjem. Vežbalo se bo varenje na desno, levo, naprej in navpično nad glavo, zvarni šiv kot konktrmkcijski element pri železu, bakru, mesingu, aluminiju in zlitinah, dalje kalkulacija in retabilnost. Pri tem se bo vse vežbanje vršilo po možnosti na komplictra-nejših popravilih predmetov, ki spadajo v mehaniško, ključavničarsko, inštalatersko in strojno stroko. Pozivamo mojstre, pomočnike in tovarniške varilce, ki so že izvežbani in bi se radi v svoji stroki izpopolnili, da se priglase neposredno ustmeao ali pismeno Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani in sicer najkasneje do 18. t. m. Vsak naj obenem prekrbi kak kompli-ciranejši predmet iz svoje stroke, da ga prinese s seboj radi popravila, odnosno vež-banja. Pristojbina znaša za mojstre in delovodje Din 150, za pomočnike pa Din 100, Podrobnejša navodila dobe prijavljenci pismeno. — Brezplačno popravilo strojev, avtomobilskih blokov, krater jer itd. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi od 23. do 31. tm. dopolnilni tečaj za že izvežbane avtogenske varilce. Pri tej prii'ki se bodo izvršila tudi kompliciranejša popravila raznih strojev in strojnih delov, avtomobilskih in avtobusnih karterjev in blokov ter raznih drugih podobnih pokvarjenih ali zlomljenih kovinskih konstrukcij i? železa, jekla, aluminija, bakra ali mesinga. Varenje in popravilo se vrši pod vodstvom strokovnjaka inženjerja in varilnega mojstra strokovnjaško. Da se morejo dobiti primerni predmeti, poziva podpisani zavod industrijske in obrtniške tvrdke, lastnike avtobusov in avtomobilov in ostale imetnike noriomen jenih predmetov, da pošljejo, odnosno pripeljejo popravila potrebne predmete v livarno Tehniške srednje Sole, kjer se jim bode izvršilo popravilo brezplačno. Zavod bo zahteval samo povračilo za uporab Ijeii materijal Vsak interesent mora priti ob zaključku tečaja sam po poslani predmet Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, da se pa že obeta izboljšanje. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno, v severnozapadnih deževno. V dravski banovini smo imeli hude nalive. Padavine so znašale davi ob 7. v l.jubliani 74.4 mm, v Mariboru pa 51 mm. Najvišja temperatura je znašala včeraj v SI >plju 24, v Splitu 22. v Beogradu 21, v Sarajevu 20, v Mariboru 15.1, v Ljubljani 12.1. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.9 mm. temperatura je znašala 4 stopinje. — Pletenine, trikotažo (zimsko perilo), nogavice, rokavice, najceneje pri Osvald Dcbeic. IJubljana. Pred Škofijo 15 73-T — Profesor Artur Strohschneider živ in zdrav. Nedavno so se širila po nekaterih tukajšnjih časopisih in baje celo v radiu dvomljive vesti, da se je priljubljeni akrobat prof. Strohschneider ponesrečil s sinčkom. Resnici na ljubo ugotavljamo, da so bile vesti gola izmišljotina ali potegavščina. Tajnik tukajšnjega invalidskega udruženja nam je pokazal pismo prof. Strohschnei-derja iz Bjelovarja z dne 8. t. m. v katerem mu poroča v svojih velikih uspehih po naši državi. Pripravlja se na nadaljno pot preko Beograda in ga prosi, naj se v njegovem imenu še enkrat najlepše zahvali vsem Ljubljančanom in Ljubljančankam. Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani, objavlja za čas od 1. do vštetega 10. tm. sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta): Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini 2 (—), v savski banovini — (3), v primorski banovini — (1), v drinski banovini — (2), v zetski banovini — (1), v dunavski banovini — (2), v moravski banovini 2 (3), v vardarski banovini 2 (9), Beograd, Zemun, Pančevo — (1). Otvorjene prisilne poravnave izven konkurza: v savski banovini 6. v vardarski banovini 1, Beograd, Zemun, Pančevo 1. Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini 1 (1), v savski banovini — (2), v drinski banovini 2 (3), v dunavski banovini 5 (3), v moravski banovini 7 (2), v vardarski banovini 3 (1), Beograd, Zemun, Pančevo 3 (1). Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 2, v savski banovini 1, v primorski banovini 1, v drinski banovini 1, v dunavski banovini 2, Beograd, Zemun, Parčevo 2. — Avstrijska najemninska zakonodaja je zaradi novel in pravdorekov na novo ustanovljene pritožne instance postala tako komplicirana, da se je za inozemske lastnike avstrijskih hiš izredno težko spoznati v vprašanjih zvišanja rentabilnosti, smotrene uprave in nakupa ter prodaje avstrijskih hišnih posestev. Zveza inozemskih lastnikov avstrijskih realitet (Verband auslčindischer Eigentumer osterreichischer Realitaten Wien L, Johannesgasse 15) je zato uredila lastno informacijsko pisarno, ki daje vsem zunanjim lastnikom avstrijskih stanovanjskih hiš v vseh takih vprašanjih brezplačno informacije in jih podpira s svetom in dejanjem. — Težka nesreča v Zagrebu. V Povilah v Zagrebu se je včeraj popoldne pripetila težka nesreča, katere žrtev je postal 11 let; ni Ivan Burkovič. Deček je našel vojaško patrono, s katero se je igral in začel s ka? menjem razbijati po nji. Prijatelj ga je še opozoril, naj bo previden, toda Butkovič ga ni hotel poslušati, nenadoma je patrona eksplodirala in drobci so ranili nesrečne; ga dečka na obeh očesih tako. da je oslepel. — Agilno delovanje »Jadranske Straže.« V soboto in nedeljo se bo vršil v Splitu občni zbor »Jadranske Straže.« Iz poročil je razvidno, da je bilo delovanje »Jadran^ ske Straže« v preteki' poslovni dobi zelo agilno m uspešno. V Hamburgu je J. S. na* ročila šolski parnik za 2 milijona Din, 1 milijon, je že dala na račun. Prihodnje les to bo parnik izročen naši mornarici. Zelo uspešna je bila tudi akcija za vdove in si* rote žrtev na »Daksi.f Nabralo se je 1.043.0O0 Din. »Jadranska Straža« ima se? daj 446 podružnic in 46.671 članov in je ena naših največjih narodno obrambnih organizacij. — Ženo prodal za 100 Din. 1. avgusta sta se vračala posestnika Božo Kuka in Bo* žo Čugalj s sejma v Kostajnici v domačo vas Rosulic. Oba sta se bila precej nalezla božje kapljice rn v pijanosti je Čnjgalj ženo in oba otroka prodal Kuki za 100 Din. Ko je prišel domov, je velel ženi. naj gre h Kuki, češ. da je sam ne more več preživ« Ijati. Povedal ji je, da jo je prodal za 100 Din. /Sena je pobrala šila in kopita itn od« šla z obema otrokoma k sosedu. Čugalj je prodal še hišo in druge nepremičnine, de« nar pa zapi-1. Te dmi je pa prišel h Kuka in ukazal ženi, naj se vrne k njemu. Ker ga ni hotela ubogati, je potegnil *z žepa nož in jo težko ranil. Ženo so prepeljali v bol» nico, mož je pa moral v zapor. — Vsakemu in tudi Vam se izplača ogled dospelih modnih novosti za gospode in dame pri tvrdki NOVAK. Ljnbl jana. Kongresni trg 15. ker kupite tam dobro in najeeneje. 76-T Noseče matere morajo skušati vsako za-gatenje odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franz Josefovo« vodo, ker se lahko ooužiie in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz Josefo-va« grančica se dobi v vseh lekarnah, dro-*ee*teh m sueccfflaftli trgo^nafc. Llnbliane —Ij Devetdesetletnico gospe Maksimilijane šega. vdove predstojnika okrajnega sodišča, praznujejo jutri njeni prijatelji in prijateljice v najožjem krogu, ker so se že vsi njeni bližji sorodniki razen sina g. Viktorja Šege. kateheta na državnem zavodu za gluhoneme. preselili v večnost in niso dosegli niti 40 leta, ona se pa raduje tako častitljive starosti. Leta so sicer visoka, a simpatična mamica je še vedno bistra, čila in zdrava, da se natanko spominja vseh podrobnosti svoje dolge poti po tem svetu, prebira pa redno z največjim zanimanjem tudi še časopise in se zanima za vsako malenkost današnjih časov. Trdna je še Jako. da hodi brez palice in opore po stanovanju, jutri ob svojem 00. rojstnem dnevu se pa osrči in gre v cerkev zahvalit se bogu za tako bogato ji odšteta leta. Dobri nospej tudi naše iskrene čestitke! DANES V SOBOTO ZVEČER V KAZINI OTVORITVENI Plesni večer z revijo vseh letošnjih družabnih plesov, katerega priredi plesni mojster %. Jenko. MERKUR — JAZZBAND Posebnih vabil se ne razpošilja. — Obleka večerna. — Posipanje cest v mestu in predmestjih. Te dni so posuli Vrhovčevo in škofjo ulico (do križišča Sv. Petra ceste), cesto v Prisojni ulici, sedaj pa nasipajo cesto v SI miškovi ulici. Sporedno s tem dela in utjuje cestišče sproti parni valjar. Ker je di z zadnji Čas zemljo temeljito namočil, se gr imoz pod pritiskom valjarja z lahkoto udira v tla. —lj Na Vido vda n*ki cesti snaži jo delavci glavni cestni kanal. —lj Olepšava hiš. Te dni so prebarvali zidarji na Vidovdanski cesti — rumenkasto belo — vsa poslopja, ki so last Hiralnice Sv. Jožefa. ravno tako tudi pritlično po-sl< pje na nasprotni strani, kjer so nastanjeni moški hiralci. Radi te prenovitve omenjenih poslopij je pridobila leva fronta na tej cesti prav lično lice in moderno olepšavo. V Komenskega ulici je Veselova hiša (štev. 8) istotako moderno in okusno renovirana. —Ij Pred mestne hiše — tlakovane hodnike! Naš gradbeni urad se grozno boji hodnikov, dočim na gospodarje bolj pazi, da se drže predpisov stavbnega reda! Mestna občina je dala ob Ahacljevi cesti zgraditi trinadstropno stanovanjsko hišo, ki Še zdaj po štirih letih nima asfaltiranih ali vsaj kamenitih hodnikov, večino iz — ižanskih plošč! Plinarna z dvema hišama ob Reslievi cesti, je tudi brez potrebnih (asfaltnih ali kamnitih) hodnikov; ista pomanklji-vost se vidi tudi pri novih mestnih vilah, za artiljerijsko vojašnico. lj— Na današnjem živilskem trgu je bilo pravo razpoloženje tržnega dne, dočim je vladalo ves teden mrtvilo. Blaga je bilo izredno mnogo, tako da nekatere branjev-ke niso dobile niti tržnih miz ter so blago razložile kar po tleh. — Gob je bilo zelo malo, jurčki 6 Din merica, tem več pa je bilo kostanja in jabolk. Kostanja ne prodajo mnogo, liter stane 2.50—3.50 Din. Jabolka so bila še precej lepa po 6 Din kg, slabša so stala 3—5 Din kg. Grozdja je bilo dolga vrsta v celi širini trga, največ sme-derevskega, kg je stal 6—7 Din. Paprike je bila cela gora in so je tudi precej prodali, 6 komadov stane 1 Din. Opažalo se je, da je pričelo primanjkovati salate, bilo jo je mnogo manj kakor navadno in so poedine, ne posebno velike glave prodajali po 1 Din. Tudi kumar je bilo izredno malo in še te so bile drobne, po 0.75 Din kos. Stroeji fižol še ni popolnoma izginil, vendar je sedaj že prava posebnost in stane kg 6 Din. Liter luščenega fižola pa stane 4 Din. Krompirja po dinarju je bilo na izbiro, tako tudi zeljnatih glav. Precej je bilo tudi lepega ohrovta po 2—3 Din posamezna glava. Seveda m manjkalo kislega zelja in repe, kakor tudi ne vseh vrst zelenjave, špinače, !\arfijoIe itd. Vsega je bilo na izbiro. Tudi z mlečnimi izdelki je bil trg dobro založen Največ je bilo surovega masla po 36 do 40 Din kg, in kuhanega po isti ceni. Na kokošjem trgu je bil na piščance pravi naval, bilo pa jih je za vse dovolj, par Po 30—bit Din, ceno odloča velikost in kakovost Jajca so bila draga, četudi jih je bilo mnogo, po 1.50 Din kos. Tudi pri mesarjih je bila velika gneča. Cene mesa so neizpremenjene, goveje po 20, prašičje po 25, kozliček 18 in jagnje 20 Din kg. Precej je bilo krvavih klobas, kg po 12 Din ali kos po 2—3 Din. — Ljubljana se je za jutri dobro založila v zadovoljstvo prodajalcev. Predrto si kupite za oglejte si specijalitete angleških in francoskih novitet fffi mM. m *M C , Hfishfjana, ^5 lt?Jesa rt a t* cjkjc* e. t modna in športna trgoznna za dame in gosnodc —lj Ples — gimnastika. Plesalka Vid-j mar jeva. diplomirana t šoli Wi Omanove, sprejema od 3.—5. Narodni dom, BIerwc*i-c 496-n _lj Mestna ljudska kopel v Kolod.orski ulici bo radi snaženja kotlov 14., 15. in 16. t. m. zaprta. —IjUmrli so v Ljubljani od 4.—11 t. m. L ud vi g Jug, žel. nad spre vodnik v. p. 64 let, Zalokarjeva ul. S: Rožica Kramar, hči or« toped. mehanika. 3 tedne, Zeljarska ul. 8; ivarol Vončina. kovač, 19 let. Hrenova ul. 1": Renata Bock. vdova zdravnika. 71 let, F ančiškanska ul. 4: Marija Pavlin, žena veterinarskega inšpektorja. 44 let. Zaloška c 11; Andrej Doktoric, bivši zlatar. 76 let, J;" pljeva ul. 2: Marija Smrek ar, žena po; s: reščka, 2enske bolezni«. K temu predavanju imajo vstop samo ženske. Vabimo, da se teh predavanj udeleže vse ženske li_ fino portugalko in teran v buteljkah toči restavracija hotel Štrukelj. 538 n —lj Na pol na novo urejen je sedaj levi hodnik v Škofji ulici (od mostu gori); vsakdo pa se vpraša, zakaj se ni delo v celi dolžini izvršilo. —lj Nedeljski popoldanski plesni tečaj — šole >Jenko< se prične jutri ob 'j4. pop. v balkonski dvorani >Kazine — Zvezdi Vabljeni vsi ljubitelji družabnega plesa Začetniki ce ob 3. nri pop. §tudenti-ke znižano članarino. 525-n —lj Likanje moške ali damske obleke Din 18. Obračanje Din 300. Garderobo na|-hitreje zlika, kemično čisti, posije, obrne likanje, čiščenje klobukov VVallet Exprea, Ljubljana, Stari trg 19. 526^n —lj Na trgatvi v nedeljo 12 t. m. v salonu pri Jerneju na Sv lvtra c. bo največja zabava, zato ne zamudite prilike. Pod brajdo se bo vrtelo, prt m pa bo poceni dobra kapljica. Začetek ob Ls, uri. Vstopnina po Din 5. r>2,""-n Novosti za damske plašče pravkar došle! A. & E. Skaberne Ljubljana Iz Ribnice — Križi in težave na pošti. V vafcm cenjenem listu sem čital nedavno o direndaju na ljubljanski pošti in o raz* merah na kolodvorski pošti. Tudi v našem lepem trgu imamo poštni urad. se» veda p i prostori tega urada ne ustr?>'. no ob:lnemu prometu, ker so premajhni. Kar se godi na tem uradu ob nedeljah, si ic težko misliti. Oh 10. uri pride pošta i k j jo v uradu sortirajo, zapro vhod. Med sen se nabere v veži in na cesti pred ura '?o m si lahko mislite, Kako prijetno delo j? to, ako mora ubogi uslužbenec preme*t * morda sto časopisov, predno najde / i tid< ležneža pravega. Ko ta srečnež dobi k Vič« no svojo pošto, pa ne more ven, tako d i je smeča vedno večja. — Sliši se vse irp^ek: »Francka. Matic, Tonček, Peter,« meni — za nas — prosim. (Pripomnimo, da sn us-. lužbenci, razen predstojnice, vsi domačin-). Morate si misliti, kakšen direndaj ie to :n koliko trpe ti ubogi uslužbenci ševedfl pride mnogo mladine tudi po nepotr S nem pogledat na pošto, včasih od ene dru* žrne po trije ali še več. Nekatere manvec in služkinje pripeljejo seveda tudi tvoja malčke seboj. tako. da je prerivanja še ve& Dobro hi bilo, da bi si kdo od merodi.nih faktorjev ogledal te prizore ob nedeliih ;n odredil, da b; se pošta morda dala na k lic drug način razdeljevati. — Ceste v Ribnici. V malokaten /apu; ščeni vasi najdete toliko blata, kakor v našem drugače tako lepem trgu. Cest? na kolodvor je tako razorana, da promet po nji sploh ne Ko več mogoč. Spomladi so bili pričeli govoriti, da bodo cesto : <:.K.ovali; kar so noročali tudi že časopisi, a prišla je jesen, bliža se zima. o tlakovanju je pa vse utihnilo. Prosimo, tlakujte letos vsaj cesto na kolodvor, ker se po tej cesti sploh ne da več voziti, promet po njej je pa ocro« men. Ob tej priliki naj bodo omenieni Še kolesarji. Ti sploh ne vozijo več po cesti, ampak kar po hodnikih, ki so določeni za pc.ščcc in so postali že tako smeli, da se jim morajo umikati pešci in stopati v hla» to. Glede hodnika, ker je primerno širok in po cesti sploh ni mogoče voziti s kole* som. drugače je pa po trgu, tam se za stfo že da voziti. Tudi zate menda velja cest« nospolicijski red m ne samo za uboge iz» mučene voznike. pb/ rva JB 2^0T€>I£ Stev 232 >S L O V E N S K I N A R O £><. dae 11. oktobra 1330 Stran 5 Helij plin bodočnosti Kako se pridobiva helij in kakšne prednosti ima pred vodikom — Zakaj Angleži niso napolnili svojega zrakoplova s helijem Katastrofa angleškega zrakoplova *R 101« ali vsaj devet desetin strašnih posledic gre na račun gorljivega vodika. Brez požara in eksplozije bi ne bilo 50 mrtvih, morda bi jih ne bilo niti pet. Zato se človek nehote vprašuje, zakaj zrakoplov ni bil napolnjen s helijem, s plinom, ki ne gori? Helij še ni dolgo uveden v letalstvu, ker pridobivanje tega plina v večjih množinah še ni posebno dolgo znano. V Ullmanovi Enciklopediji tehnične kemije, ki je izšla 1. 1914, je doslovno rečeno: Helij se rabi uspešno za polnjenje plinskih toplomerov, za določanje spektra in za polnjenje cevk za preizkušanje močnega električnega izžarevanja. Samo kot posebnost omenjam, da je padel tudi predlog, naj bi se polnili s helijem zrakoplovi. Leta 1916 je bil v glavnem štabu angleške admiralitete alarm. Dotlej so bile namreč proti Zeppelinom zanesljivo orožje zažigalne bombe in eksplozivne krogle. Nekega dne je pa prišla vest, da je zadelo Zeppelin več eksplozivnih krogel, pa se navzlic temu ni vnel. Angleška admiraliteta se je obrnila na slavnega kemika W. Ramsaya z vprašanjem, če je v naravi plin, ki je znamo lažji od zraka, pa ne gori. In če pozna kemija tak plin, naj bi ga učenjak označil in pridobival ne glede na ceno. W. Ramsav, ki je odkril pridobivanje helija iz tako zvanega eleveita, je pa vedel, da je eleveita v Ameriki mnogo in zato se je obrnil na svojega ameriškega kolego, tudi slavnega kemika dr. Moora. To je bilo I. 1916. ko je bila Amerika še nevtralna. Dr. Mooru je bilo prepovedano poseči v svetovno vojno in zato ni mogel sporočiti v Anglijo, kar je vedel, da se namreč pečata v Ameriki že od 1. 1907 kemika Cady in Mac Farland z znanstveno zanimivim problemom — s pridobivanjem helija iz rudniških plinov in iz plinov, ki puhte iz zemlje obenem z nafto. Tako je bik) n. pr. v vrelcih nafte v Kansa-su poldrugi odstotek helija, kar pomeni izredno mnogo, če pomislimo, da je v 100 litrih zraka samo 15 stotink kubičnega centimetra tega plina. Vsa predvojna svetovna produkcija helija je znašala 5 kubičnih čevljev. To je malenkost, ki seveda v zrakoplovstvu sploh ne pride v poštev. Amerika je posegla v svotovno vojno. Ameriški in angleški kemiki so našli nove metode pridobivanja helija. Helij ima sicer eno slabo stran, a še ta je neznatna. Dočim nese en kubični meter vodika 1 kg 120 gramov, nese ista množina helija samo 1 kg 115 gramov. Največji pijonir helija prof. doktor Moor je izjavil na predavanju leta 1922 v Pragi: Pred petimi leti smo mislili, da bomo prej obložili washington-ski Kapitol s pravimi briljanti, nego napolnili zrakoplov s helijem. Zdaj pa znaša svetovna produkcija helija že 25 milijonov kubičnih čevljev. Anglija se je najbrž odločila pri svojem zrakoplovu za vodik zato, ker ga je imela sama dovolj. Anglija namreč nima nafte, niti uranovih mineralij, v katerih je helij. In Anglija noče biti odvisna od uvoza, ki bi bil v primeru vojne pod kontrolo onih držav, kjer imajo nafto ali uranove mineralije. Samo tako se da pojasniti, da se ne rabi helii za polnjenje zrakoplovov v državi, ki je napravila prvi korak k pridobivanju tega plina v večjih množinah. Angleški strokovnjaki so se najbrž zanašali na konstrukcijo zrakoplova v trdnem prepričanju, da je nevarnost eksplozije izključena. Praksa je pa pokazala, da so bili v usodni zmoti. Helij spada med tako zvane redke pline, ki ima v primeri z vodikom to veliko prednost, da sploh ne gori. Odkrili so ta plin že 1. 1897, toda šele moderno zrakoplovstvo je pokazalo, kako velikega praktičnega pomena je. Helij je brez barve in vonja, približno 7krat lažji od zraka. Vodik je sicer še dvakrat lažji od helija, toda nosnost helija je kot rečeno samo za spoznanje maniša od nosnosti vodika. Ce je zra- koplov napolnjen z vodikom, je treba s posebnimi ventili regulirati pritisk plina. Ko se zrakoplov dvigne v plasti redkejšega zraka, začne prevladovati pritisk zaprtega vodika nad zunanjim pritiskom vedno redkejšega zraka. S tem se napro tako zvani balo-neti, to so notranje celice zrakoplova, in z njihovim rastočim obsegom narašča tudi pritisk na obod zrakoplova. Del vodika je treba skozi ventile iz-puščati, sicer bi zrakoplov razneslo. Z izpuščanjem vodika pa nastaja okrog zrakoplova eksplozivni plin. zmes vodika in zraka. Zadostuje naimaniša iskrica in takoj nastane strahovita katastrofa. Vodik sam na sebi je velika nevarnost, katero nosi s seboj zrakoplov. Ce bi bil zrakoplov »R 101* napolnjen s helijem, bi se bil samo razbil ob tla. Žrtev bi bilo mnogo manj, ker bi ne bil nihče zgorel. Eksplozija vodika in zraka obenem z eksplozijo v rezervoarjih je bila tako silna, da je razmetalo dele zrakoplova daleč naokrog. Ameriška mornarica ima že zdaj več s helijem napolnjenih zrakoplovov. Najbolj znan je »Los Angeles«. bivši -Zeppelin 126«. izročen Ameriki na račun nemški reparacij. S helijem polnjeni zrakoplovi so tudi ideal Angležev in Nemcev, ki si jih doslej niso mogli privoščiti, ker nimajo doma dovolj helija. Helij je v prvi vrsti v zraku, kjer ga je pa tako malo, da bi se pridobivanje ne izplačalo. Na 250 kubičnih metrov zraka cdpade komaj en kubični meter heliia. Največ helija je v plinih, ki puhte iz zemlje v ameriški državi Texas. Država je takoj zasegla dotično zemljišče in zdaj ima Amerika največ helija na svetu. Do 1. 1922 so pride', vali helij samo v znanstvenih laboratorijih in 1 kubični meter je veljal 50.000 dolarjev. Leta 1922 so pa začeli v Texasu blizu mesta Ammarille pridobivati helij v velikih množinah in še istega leta je padla cena na 150 dolarjev. Zdaj stane 1 kubični meter helija komaj 1 dolar. V 10 kubičnih metrih plinov, ki puhte iz zemlje v Texasu, je približno 2 kubična metra helija. Helij pridobivajo na ta način, da ohlade pline na 150 stopinj pod ničlo. Vsi drugi plini se izpremene pri tej temperaturi v tekočino, samo helij ostane plin. Po katastrofi »R 101« začno morda j Američani prodajati Angležem helij, j Nemci bi radi pridobivali toliko helija, da bi jim ga ne bilo treba uvažati. Pridobivajo ga v prvi vrsti iz monasitove-ga peska, na katerega naletimo v Indiji in v Braziliji. Pri segrevanju tega peska izpuhteva helij. Ne da se pa še reči, ali bo ta način pridobivanja večjega pomena za gradnjo zrakoplovov. Gotovo pa je, da je helij plin bodočnosti in da bo šele bodočnost pokazala, kako važen je za zrakoplovstvo. Beračenje najboljši poklic V Liverpoolu je izvršil te dni samomor Gilbert Hansom, o katerem se je šele po smrti zvedelo, da je bil berač po poklicu Zapustil je pismo, v katerem pravi, da je segel po samomorilnem orožju zato. ker je bil že sit dvojnega življenja. V pismu pravi med drugim: >Celih 10 let sem bil poklicni berač. Iz lastne izkušnje vem, da je beračenje v Angliji zdaj eden najboljših poklicev.«: Hansom je živel s svojo nevesto v dobrih gmotnih razmerah in ji ni prikrival svoj pravi poklic. Beračil ni po Liverpoolu. temveč po Manchestru, kamor se je vozil vsak teden trikrat. V pismu omenja tudi te izlete in pravi: >Zbirali smo se v neki restavraciji, kjer smr> se pripravljali na pohod po mestu. Eden moj prijatelj si je na hitro roko sešil iz starih cunj razcapano obleko, na katero je obesil tablico z napisom, da se je udeležil svetovne vojne in da živi sedaj v strašni bedi. Ker ni bil obrit, je vzbujal še večje sočutje. Vsak dan je pribora čil vsaj en funt (okrog 270 Din). Drugi moj prijatelj, ki ima samo eno roko, je priberačil v eni restavraciji okrog 50 šilingov (700 Din). Hansom omenja v pismu že enega heraškega magnata, ki hodi s psom in nosi črna očala, da bi ljudje mislili, da je slep. Pol ure priberači ta mož do 16 šilingov. Resnični berač, ki se omejuje samo na beračenje pred gledališčem, ima nad en funt (270 Din) dnevnih dohodkov. Med londonskimi berači je celo magnat brez rok, ki priberači toliko, da se vozi v krasnem avtomobilu in da lahko preživi vsako leto počitnice v Parizu. >Upam, — zaključuje Hansom svoje pismo. >da bo občinstvo v bodoče bolj previdno z berači in da bo našlo kak drug način, kako pomagati siromakom, ki so pomoči res potrebni. Doslej sn poba.-nli resničnim revežem namenjeno miloščino navadno spretni sleparji. Telo onim beračem, ki niso tako srečni, d« bi lahko stali in beračili na prometnih križiščih, se godi bolje kakor navadnim delavcem, posebno ?e so brezposelni. A takih imamo v Angliji zdaj na milijone« Najvažnejši zgodovinski dogodki Ameriški liel >Forumc se je obrnil na mnoge odlične može s prošnjo, aaj mu navedejo 12 zgodovinskih dogodkov, ki so po njihovem mnenju odločilno vplivali na razvoj zgodovine. Odgovorili so zaenkrat samo Henrvk van Loon, Duront in H. G. VVells. Hen-r* k van Loon navaja naslednjih 12 najvažnejših zgodovinskih dogodkov: 1. Leta 2200 pred Kr. izdaja zakonika kralja Hamrauratisa, kralja prve babilonske dinastije. Ta zakonik je najstarejša priča praktične pravne vede. 2. Leta 490 pr. Kr. maratonska bitka, v kateri se je odločila usoda Evrope, ki ;e postala svobodna, a bi bila sicer vazal Azije. S. Leta 323 pr. Kr. smrt Aleksandra Velikega. 4. Leta 202 pr. Kr. bitka pri Zami, kjer je padla odločitev o gospodstva Rima nad Kartago. 5. Kristusovo rojstvo. 6. Leto 622, leto selitve Mohameda iz Mekke v Medino, začetek islamskega koledarja. 7. Leto 1354, ko ee je prvič rabil smodnik. S. T^eto 1517. nastop Luthra v Wit-tembergu, kjer je bilo pribitih na vrata grajske kapele 95 tez. 9. Leto 1683. osvobojenje Dunaja od Turkov. 10. Leto 1769. James Warwe je izumil parni stroj. 11. Smrt Mirabeaua, ki je bil edini mož, ki bi bil po Loonovem mnenju lahko rešil francoski prestol. 12. Za najvažnejše leto nase dobe priznava Loon leto 1917, ko je padla v Rusiii ^lada Kerenskega. Za prvi sovjetski zrakoplov Zanimanje za gradnjo zrakoplovov je v sovjetski Rusiji od dne do dne večje. Kakor smo že poročali, se bo imenoval prvi sovjetski zrakoplov >Pravda* po oficijelnem glasilu ruske komunistične stranke, ki je ob po-setu >Grofa Zeppelinac v Moskvi prva ^prožila misel, da mora začeti tudi Rusija graditi zrakoplove. Zaenkrat zbirajo samo prostovoljne prispevke in odzvali so se večinoma samo delavci po tovarnah, vendar je pa tudi ta na privatni inicijativi in požrtvovalnosti sloneča akcija zelo uspešna. Vlada sama odnosno komunistična stranka najbrž ne bo posegla oficijelno v to akcijo, ker hoče oči vidno prepustiti zbriranje denarnih sredstev za prvi zrakoplov javnosti, da se pokaže, koliko je razumevanja za zrakoplovstvo in da-li so mase že dorasle takim problemom. Zanimanje za gradnjo zrakoplovov je kot rečeno v Rusiji po posetu >Gro-fa Zeppelinac zelo veliko. V državni banki je otvorjen tekoči račun prvega sovjetskega zrakoplova in v 17 dneh l\azi vedno voje lepe ^obe in ohrani jih zdrave in biserno bele z dnevno uporabo skozi 40 let preizkušene zobne paste s, cirgov KALO D 0 NT ep s i xohje so nabrali nad 200.000 rubljev ali v naši valuti nad 5 milijonov Din. Iz tega bi se dalo sklepati, da bo akcija v doglednem času uspešno zaključena. Pet let škarjice v želodcu Kmetica Elizabeta Aleksandrova iz vasi Živkovo v Bolgariji je prišla pred leti v državno bolnico v Sofiji, da bi jo operirali. Imela je zraščena čreva in posledica je bila težka prebava. Operacija se je posrečila in kmetica je odšla zdrava dornov. Doma jo je Čakalo obilo dela in kmalu je pozabila, da je bila operirana. Minilo je pet let. Nedavno je pa začutila kmetica naenkrat hude bolečine v trebuhu. Bolečine so postajale z vsako kretnjo nez-nosnejše. Ker je imela že izkušnje, ^e je takoj napotila zopet v Sofijo v bol-nieo. 1 V bolnici so jo rentgenizirali in ugotovili, da ima v želodcu nekaj trdega. Potrebna je bila nova operacija. Lahko si pa mislimo presenečenje zdravnikov, ko so našli v želodcu operirane kmetice operacijske škarjice. Zdravnik jih je bil pred petimi leti pozabil v njenem trebuhu. Želodec drugače ni bil poškodovan, samo želodčni sok je močno razjedel škarjice. Kmetica je ostala v bolnici, da se ji je rana zacelila, ko so ji pa povedali, da To, da sem nosila pet let v želodcu škarjice, bi še šlo«, je dejala, >toda kako pridem do tega, da moram zdravnikovo pozabljivost še plačati. Toda protesti niso nič pomagali, za operacijo in oskrbo je morala plačati •1000 levov. Ordinacija. Zdravnik: Več vitaminov potrebujete, mož. Bolnik: Ze prav, toda kaj ko porabi žena vse za etnmine? Ženski čari. — Tvoja žena ima na licu draže stno jamico. Menda si jo vzel zaradi te jamice. — Deloma zavoljo te. Še bolj zavoljo velike jame. polne premoga, katero ima njen oče. K. R. G. Brown: 25 Vitez enega 3ne Roman — Da', gospod. Sobarica, ki bi morala pospraviti vašo sobo, je davi nenadoma zbolela. — Zares? Smili se mi, — je dejal Hopper sočutno. — Kaj ji pa je? Morda bi se pa dobilo lekarstvo za njeno bolezen pri meni. — Ponosno je pokazal na svojo bogato domačo lekarno. — Mislim, da imam tu lekarstva za vse. samo za zlomljen tilnik -ne. Kaj ji pa je? Jeanne seveda ni bila pripravljena na tako vprašanje in zato je zajec-Jjala: — Ima ... ima bolečine v križu .. ., toda to ni nič — Hopper je tlesknil s prsti in zmajal z glavo. — Saj ni nikjer rečeno, da ne more postati nevarno. Bolečine v križu? Morda je revmatizem? Sicer pa znam izlečiti vsako bolezen v hrbtu. Odmajal se je k svoji lekarni in začel prestavljati stekleničice. — Tu ne- kje imam imenitno lekarstvo za njo. A, tu je! Boliglavova Bolečinosmrt. Neobhodno potrebno lekarstvo pri išiasu, revmatizmu in podobnih boleznih. Dve žlici v vodi štirikrat na dan po obedu. — Vrnil se je k Jeanni in ji stisnil v roko stekleničico s kričečo etiketo. — Evo vam! Naj vzame nekaj žlic tega lekarstva, pa bo zopet zdrava ko riba. — Hvala, gospod, — je dejala Jeanne tako hvaležno, kakor da je bilo v nevarnosti njeno lastno življenje. Ko je pa že držala steklenico v roki. se je spomnila, da drži tudi v drugi roki nekaj. — Tu so vaši Čevlji, gospod, — je pripomnila in mu pomolila pošvedrane škarpe. — Hvala, — je dejal Hopper in vzel čevlje. — Torej ne pozabite: dve žlici štirikrat na dan in — oh, poglejte, moji čevlji niso osnaženi. Jeanne je bila prvi hip v zadregi, pa si je takoj opomogla. O, oprostite, gospod. Našla sem jih zunaj in mislila sem — takoj jih dam osnažiti. — Hvala, — je dejal Hopper in ji vrnil čevlje. Sledila je nekam mučna pavza. Jeanne je prvotno upala, da ji bo Previdnost sama pomagala doseči cilj. Toda Previdnost se je ni hotela usmiliti Dragoceni trenutki so se pogrezali v večnost, a slika je bila še vedno nedosegljiva, kakor v trenutku, ko je Jeanne vstopila. Ni mogla skočiti po njo in zbežati, niti odnesti je, kajti Hopper ni bil slep. V glavo ji je Šinila misel, da bi ga mogla kar naravnost obdolžiti tatvine in mu iztrgali plen pod grožnjo, da ga ovadi. Toda to namero je opustila, kajti zavedala se je, da bi ji Hopper ne dal kar tako slike, za katero je žrtvoval toliko truda in denarja. Skratka, zdelo se ji je. da je obtičalo njeno delo na mrtvi točki in da ji ne kaže drugega, nego priznati poraz in izginiti. Videč, da jo Hopper presenečeno gleda, kakor bi ne mogel razumeti, da je prišla v njegovo sobo z edinim namenom, prinesti mu neosnažene čevlje, je vprašala ponižno: — Ah* smem odpreti okno, gospod? — In že je hotela stopiti k mizici, na kateri je ležala slika. — Toda usoda je hotela drugače. Hopper jo je prehitel, pobral je z mize sliko in se začel poigravati z-jijo. Bilo je jasno, da ni hotel pustiti Jeanne k sliki, čeprav se najbrž tatvine ni bal. — Hvala, — je dejal, — toda ljubše mi je, če ostane okno zaprto. NevraJ-gija me muči, a tu je že itak dovolj zraka. Jeanne se je ponižno umaknila in nihče bi ne slutil, da je gojila tisti hip edino željo: pobiti Hopperja s stolom na tla, kakor je bila^ kresnila Petra Cardinala s ponvijo. Šlo ji je samo za to, da pridobi čim več časa. Zato je vprašala prijazno: — Kaj želite za obed, gospod? — A, — je dejal Hopper in oči so se mu zasvetile. — To je moška beseda! Najprej bi vas prosil, da mi ga čim prej prinesete — in kar za dva. In povejte v kuhinji, da je bila kava včeraj tako slaba, da je nisem popil. Naj mi pošljejo danes boljšo. Za obed bi rad mali beafsteak, samo nekolik, obložen, dve trdo kuhani jajci, košček pražene slanine, štiri koščke toasta z vkuhanim sadjem, eno pomarančo, eno jabolko in kozarec vode. Mislite, da bi mogli izvohati zame malo pečenega sadja? — je vprašal končno in oči so se mu poželjivo zaiskrile. — Bojim se, da ne, gospod, vprašala bom pa kljub temu. Hopper je vzdihnil. — Zdi se mi, da tu v Angliji ljudje ne vedo, kaj je dobro. S tega potovanja prinesem prav gotovo pokvarjen želodec. Nu, to je vse. gospodična. Prinesite raje vsega dvakrat toliko, ker bo obedoval z menoj prijatelj... Prosto! Odprla so se vrata in vstopil je Gibbs. Statistiki in njim podobni stvori, ki bi se mogli ukvarjati s pametnejšimi rečmi, pravijo, da porabi povprečen človek v tednu tri ure in pol za svojo jutranjo toaleto, kar pomeni (dober matematik lahko sam izračuna), da porabi navaden zemljan v nasprotju z bradatimi v letu cel teden za dolgočasni obred kopanja, oblačenja in britja. Ne da se domnevati, da bi bila Jeanne obdelala ta problem do vseh podrobnosti, toda nekam podzavedno je računala s tem, da bo imela pred Gibbsom vsaj pol ure mir, če izgine za vrati kopalnice. Žal pa ni mogla pričakovati, da bo Gibbs, ki se je bril prejšnji večer, britje zjutraj črtal s svojega programa. Tudi ni mogla slutiti, da pride k svojemu prijatelju v samem perilu in v zeleni svileni pižami. Vedela je sicer, da se je treba požuriti, ni pa slutila, da se tako mudi. Nepričakovani razvoj dogodkov jo je tako izne-nadil. da ji je zaprlo sapo in da se celo ganiti ni mogla. Stala je ko pribita in topo gledala prišleca. — Halo, Gibbs. — je dejal Hoppe. — Hitro ste opravili. Pravkar sem naročil obed. Kaj — kaj je? Gibbs je namreč obstal pri vratih in gledal Jeanno tako presenečeno, kakor da vidi prikazen. >6"E0VENSKI N ARO T*, dne 11. oktobra 1930 Stev. **2 to fiskci trs ©fcnc p& najvišji dnevni cen* Bukova drva Trboveljski premog Angleški koks pri 11. ..KITRJVO" Elimajska 33 (na Balkanu) Telefon 34-34 IZDELAVA VSAKOVRSTNIH £PECI1ALM!H HSARKlSKmffflBfilJ CELO SOLIDNO iN KONKURENČNE. D.LAKC0S mizarstvo IVO L KOVA 12. NAJMODERNEJŠE VZORCE ZAVES ist namiznih in kuhinjskih garnitur veze na jfineje in najceneje MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA DALMATINOVA 13. Enthvnje, ažuriranje, predtiskanje takoj, »BREDA« žepni robci komad 2 Din. oblikovno lepe, napete, očarljive dražesti razvija pri damah vsake starosti po zdravnikih priporočena »IDEAL« mikstura. Nerazvite, suhe grudi privede naglo do krasnega razvitja in trdnosti. Žp po 4 tednih uporabe se pokaže — kot izpričujejo številne zahvalnice — očividna napetost in zaokroženost. Mršave partije vratu dobe kmalu mameče mehke linije. Ven moleče kosti isgžnejo Suha bedra se z »IDEAL« naglo okrepe. Jamstvo: denar nazaj, če ni uspeha. — Cena 12 Din, 3 steklenice 24 Din. I>r. Nic. Kemenv, Košiće B, poštni predal 12/B 26, ČSR. spretnega strokovnjaka tkalske stroke. Ponudniki, ki razpolagajo s temeljitimi izkušnjami in dobrimi izpričevali, naj se pod šifro C 2810 G 1 obrnejo na: Publicitas ZttRICH (Schvveiz) Ivan Nevak ZALOGA POHIŠTVA strojno mizarstvo VIŽMARJE ŠT. VID NAD LJUBLJANO se priporoča za izvršitev stavbnih in pohištvenih del. I>ELO SOLIDNO. POSTREŽBA TOČNA. CENE ZMERNE. Opeko in strešnike ▼sefa vrst za zidavo hiš, iz znanih Karlov-skm opekarn 2>ILOVAOt, dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo »EKONOM«, generalno zastopstvo za J>ravsko banovino, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. T. Neprijeten diih *»t J^S^varrj L JUSLJANA Najcenejše otomane so pri tapetniku SITA AROL LJUBLJANA, VVolfova ulica 12 — Oražnov dijaški dom (na dvorišču) Najsolidnejša izdelava vseh v stroko spadajočih tapetniških izdelkov po konkurenčnih cenah, in to: spodnje modroce na peresih Din 300.—, zgornje Din 240.—, otomane 570.— do 850.— Din. Izdelujem spalne divane in turške otomane najmodernejših kreacij, fotelje in klubske garniture v usnju in blagu. — Na deželo pošiljam po pismenem naročilu. — Popravila točno in najceneje. — Zahtevajte vzorce! 13474 Vsako beseda SO par. Plača sc laHku tudi v znamkah Za odgovor znamko t - Na irprašanja brez znamke ne ■ ■ nri&m'crrinmn. - Najmanjši nglcu* !>in 3---11 -■■ POČAKATI OD 13.—14. Cas poveličuje. L. B. g. 3625 KUHARICO spretno v vseh domačih poslih, starost do 30 let. sprejmem takoj. Geršak, Prečna ulica 4. 2633 POSESTVA, GOZDOVE, hiše, gostilne, trgovine, mline, žage. Nakup, prodaja, najem, zamenjava. Najceneje, najso-lidneie pri posredovalnici Marstan«. Maribor, Koroška c. 10. Ponudbe brezplačno. 2631 VAŠO USODO 1931. in še to leto v osebnih, družinskih gospodarskih zadevah izveste potom: »Marstan« posvetovalnica Maribor, Koroška 10. Vpisnina 10 Din, 3 znamke 263' MLIN ZA KAVO na električni pogon, kakor tudi valne ventilatorje elektromotorje prodam. Franc Perčinlič, Gosposvetska 16. 2627 PLEBISCITNE ZNAMKE s poštnim žigom s plebiscitnega ozemlja in z dne plebiscita, 90 velikih in 10 malih serij, prodam; ponudbe pod »Najvišji ponudek'< na oglasni oddelek »Slov. Naroda«. 2626 Klavirji! Svarim pred nakupim aavni^zne-£a blaga, z&aih iclavirfcvl Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne tabrikate: Bo>en dorier, Steinway Forster BGtrL Sting! original, ki so nesporno najboljšil (lahka, precima mehanika). Prodaja ]ih Izkjučno le sod izvedenec in brv. učit. Glasbene Marice Alfonz Breznik Mestni trg 3 Najcenejša po soje v al ni ca. GOSPODINJO ALI ŽENO (tudi ločeno) srednje starosti, prijetne zunanjosti, z malim posestvom ali gostilno, trgovino išče jugoslovenski izseljenec s prihrankom, hrepeneč po domu v domovini Polnonaslov-ne po-nudbe (slika zaželjena) pod »Zaupno- tujina« na posvetovalnico »Marstan«, Maribor. 2632 Krušne moko .n vse m lovske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Stari rrg 32 Ljubiiana Ako želite kupiti NA OBROKE obrnite se na Kredit*?« -^Tlrsigo đetz&HsSmm trgovcev r. z- z o. z. v Ljubljani Vsst pleskarska in *^b©slikarska «2.ela izvršuje točno, solidno in po -"kurenčnih cenah pod garancijo družba z o. z. Pleskarstvo in soboslikarstvo Ljubljana. Sv. Petra c. 33. Možitvena ponudba Mlada kristjanka, dobra gospodinja, z znatnim premičnim in nepremičnim imetjem, iz posestniške rodbine se želi omožiti. — Ne iščem bogatega, ampak solidnega in zna-čajnega soproga, ki ceni tudi mene, ne samo mojega imetka. S polnim naslovom pišite pod šifro: »Srečen dom 2571« na upravo »Slov. Naroda«. tapetni Šc In dcfcercitef, **h Šfana Dnnajska cesta 555. vhod Dvofiikova ulica 3 dvorsšee (Tonniesova hiša) Sprejema vsa tapetniška dela. Strokovno polaganje linoleja. Zaloga žimnic, lime itd. Točna irrsolidna izdelava, nizke cene Lovske puške Roberte, browning pištole, pištole za s t rasen je psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISER puškar, Ljubljana, Kongresni trg ifev. 9 I wwm REihelčIč Ljubljana, Borštnikov trg 1 naznanja cenjenemu občinstvu, da se je sedaj preselil tudi s stanovanjem na BORŠTNIKOV TRG ŠTEV. 1 ter prosi vse odjemalce, naj se obračajo odslej izključno na ta naslov in telefonsko številko 2704. Priporočam se za nadaljnjo naklonjenost Ivan Mihelčič, elektrotehnično podjetje. (Dam mMm i Št t depo Id pepel d vec (D**n€Bf+fei tn px*i~is3c* n*edeti. (VeliGa h*b m m v • 0$l*j*« mi EB9M Dvokolesa* motorji, šivalni stroji. otroški in igračni vozički, oneumatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. „Tribuna" F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, KARLOVŠKA CESTA ŠTEV 4. EEEEEEEEEEEOE1EIEEEEEBE fsŠce sna za preprodajalce, v najboljši izdelavi, poceni pri ZAVODU ZA POVEĆAVANJE FOTOGRAFSKIH SLIK at*ch€**-d Steber, (kWii ^acritcnstfasse 15C. ki se neomejeno obdrže ob vlažnem vremenu in potenju, dosežejo dame in gospodje brez škarij-kodralk s Hela-esenco za kodranje las. Tudi najmič-nejšo glavico olepša Hela, tako da je vsaka ondulacija odveč. Velik prihranek na času in denarju in obenem pospešuje rast las- — Pogled v zrcalo Vas bo navdušil. Takoj po uporabi polnost onduliranih las, dražestne frizure. Mnogo zahvalnic. Posebno umetnice-igralke so polne hvale. — Cena Din 12.—. 3 steklenice Din 25.—, 6 steklenic Din 40.—. Dr. Nic. Kemeny, Košice H, poštni predal 12 226, ČSR. -—r iti mirni Tn"ir 11 in 11 nimimiii e vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko uprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi tovornimi avtomobili po dve-, tri- in sedem ton nosilnosti prevzema I EDICIJA TURK, LJUBLJANA, Masarykova cest?* 9. Telefon interurban 2157- 81/T Mladim® kot d^bro priliko nakupa: Mešano naravno drobno perje .... kg Din 18._ Pisano kurje drobno, novo perje # # > > 25._ Rumeno kurje drobno, novo perje . , B > > 35._ Puljeno naravno mešano novo perje . e > > 40._ Cisto belo kurje drobno perje , > > 5$^_ Puljeno gosje perje, puh itd. Perje je v vrečicah po ^, 1 in 2 kg. Odjemalcem zunaj Zagreba pošiljamo na zahtevo od vsake vrste brezplačne vzorce. Naj zahteva, kdor ga še nima, naš novi zimski katalog. V njem dobite na 108 velikih straneh obsežno izbiro predmetov, potrebnih za vas in vašo hišo. i Trgovska in odprrrrma hiša Kastner i Ohler, Zagreb, Ilica 4 ffc vo Zajamčeno čistovotnene moške i n damske blagove z a d n ) i h novosti km jesensko in zimsko sezijo razpošilja starorenomirana zaloga tvornice sukna SIEOEL-OIHOF, BRNO t*aiackćho tr. 12, Češkoslovaška. Največja izbira. — Najnižje tvorniške cene. — Najso-iidnejša izvršitev vseh naročil. — Na zahtevo vzorci zastonj in poštnine prosto. rTreluie Joaln Zuoančič. — Za »Narodno Liskarno< Fran Jezeršek — Za aor^o in lnaeratnl del Usta: Oton ChristoL — Vsi v LJubljani.