DOMOVINA Mesečna priloga „ Tehnik". Uredništvo je na Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite» frankirati. rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta H kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštnin,», namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se' pošilja npravništvn. plačuje se vnaprej. r Za inserate se plačuje 1 krone temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. Gg. naročnike, kateri so s svojo naročnino še na dolgu prosimo naj bi to čim prej poravnali, ker se bliža konec leta in mora upravništvo skleniti svoje knjige pa tudi poravnati svoje račune v tiskarni. ,Zadružna Zveza v Celju'. Pod tem naslovom čitamo v „Slovencu"' od 7. t. m. članek, kateri nas sili v odgovor, akoravno je naše načelo, izogibati se polemike, ki gotovo dobro ne vpliva na razvoj slovenskega gospodarskega napredka. Neposredni povod članka v „Slovencu"' je najbrže dejstvo, da je „Celjska Zveza" med drugimi zadružnimi strokovnjaki imenovala tudi g. B. Kuneja svojim revizorjem. V članku „Slovenca" je pa to tako dano. kakor da bi bila „Celjska Zveza" edino le g. Kuneja imenovala svojim revizorjem, oziroma le njega imela na razpolago za revizije, torej da bi tudi zavodi, katerih načelnik je duhovnik, ali ki imajo v načelstvu tudi duhovnike, bili podvrženi revizijam g. Kuneja. To pa ni istina. ker „Celjska Zveza"' ima več revizorjev in načelstvu „Zveze" je na prosto roko dano, določiti enega ali drugega za revizije posameznih zadrug. Da se pa bode pri tej določitvi gledalo na to, da se kak revizor, ki komu ne bi bil po volji, ne bode določil za zavod, ki hoče biti klerikalen ali narobe, to se sme vendar' pričakovati od razsodnosti korporacije, kateri ie na tem ležeče in ima to za svoje načelo, da se politični boj ne raztega na gospodarsko polje. Znano je, da „Celjska Zveza" od nekdaj sem združuje slovenske zavode vsake politične struje. ker nekdanje načelo ustanovitelja in še današnjega predsednika „Celjske Zveze", gospoda M. Vošnjaka, da se pri sprejemu zavoda v „Zvezo" ne gleda na to. je li zavod „klerikalen" ali „liberalen", ampak le na to. je-li je slovenski, še danes velja pri tej „Zvezi". Dakle strašilo, da je med drugim tudi gosp. Kunej imenovan revizorjem, gotovo ne bode postalo rudeči prt za morebitne „klerikalne" v „Celjski Zvezi" se nahajajoče zadruge. Očita se v članku „Celjski Zvezi" sestava njenega načelstva. ker čitamo. „da v odboru ni nobenega moža našega mišljenja". Na to omenimo, da je to popolnoma izmišljeno in da je ud načelstva č. g. župnik Dobrnski. kateri se pridno udeležuje sej načelstva. pa tudi vprašamo, ali se smejo vrstiti velezasliižni. ^Zvezni" predsednik in umni udje načelstva ralno" striijo*? _ Po mnenju člankarja bi tudi zaradi tega ne smeli zaupati katoliški spodnje-štajerski Slovenci „Celjski Zvezi", ker so členi te# „Zveze" vse liberalne zadruge kranjske. Na to omenimo, da se je rodila „Celjska Zveza"' leta 1881., torej mimogrece omenjeno, ob času. ko „kranjski klerikalci" današnjega kalibra še poznali niso pojem „zadruga" še manj pa to. kako se snujejo posojilnice in druge gospodarske zadruge — in je takoj ta „Zveza" začela pomagati pri ustanovitvi denarnih zavodov tudi na Kranjskem, kateri zavodi so potem vsi vstopili v „Celjsko Zvezo". Ko se je potem nekdanji tajnik „Celjske Zveze" (ranjki M. Vršeč) neprostovoljno preselil v Ljubljano, so ga najeli t-amošnji klerikalci, da jim ustanavlja posojilnice in pa ,-.Zvezo" po uzornih pravilih, ki jih je sestavil g. M. Vošnjak: k tej ljubljanski „Zvezi" pa niso hotele pristopiti stare kranjske posojilnice, ampak so ostale pri „Celjski Zvezi"; da so slučajno to samo „liberalni" zavodi, je dokaz, da se je snovala „klerikalna" struja zadružništva šele mnogo pozneje. Člankar apostrofira tudi koroške posojilnice, ki so od nekdaj v „Celjski Zvezi«, naj „pokažejo hrbet" tej „Zvezi" in naj vstopijo k ljubljanski „Zvezi" No. po nastopu kranjskih klerikalnih drž. poslancev v zadevi volilne reforme, je člankar s svojim vabilom prišel gotovo precej prepozno. Da bi se od strani „Celjske Zveze" vplivalo na to. da bi se naj pri prihodnjih občnih zborih posojilnic „vrgli" vsi „klerikalci" iz odborov, to naj dokaže g. „Dr. L."', drugače ga proglasimo kot lažnj&ca. nje na ..Zveznega" ravnate:/-. g. Mosta.'je čisto umevno, ker tt ìiati vse marljivi strokovnjak je po svoji delavnosti največ pripomogel za ugledni razvoj „Celjske Zveze". H koncu še nekaj. Datiran je članek iz Celja in podpisan s šifro „Dr. L." Mi v Celju ne poznamo nobenega Dr.-ja, katerega ime se začne s črko „L'", zaradi tega je datiranje članka in podpis fingiran in smo prepričani, da se je članek pisal v — Ljubljani od gospoda, kateri bi rad vse slovensko zadružništvo spravil pod ljubljansko klerikalno „Zvezo". To se pa gotovo ne bo zgodilo, ker naši štajerski in koroški zavodi nočejo biti ne „klerikalni" ne „liberalni", ampak le slovenski! Epidemicna bolezen in brezvestna agitacija? (Iz ptujskega okraja.) Pred letom 1873. so Nemci v Avstriji osnovali nebroj denarnih zavodov, gospodarskih in iridustrijelnih podjetij. Leta 1873. pa je prišel polom ali „krah" in večina teh podjetij je zginila, milijoni in milijoni ljudskega imetja so bili zgubljeni za vselej. Vsa propala podjetja niso imela zdrave podlage, nastala so brez potrebe, iz gole špekulacije, zato so morala storiti sramotno smrt. Več kot 30 let je od te nesreče preteklo. Sedaj je nastala med nami Slovenci manija ali bolezen, da čuti vsak potrebo osnovati za se ali kako ..zvezo", ali njeno podružnico ali denarni zavod, ki se osnuje navadno brez vsake potrebe, in ne oziraje se na to, če se najde tam. kjer se denarni zavod osnuje, toliko sposobnih- mož, da., se more nagelstvo jn nadzorstvo iz «jih ustaviti, ».« ne! Le osnovati, da priraste konkurenčni „zvezi" novi član. potem pa: Mirna Bosna, pod to devizo se snujejo zavodi sedaj od severa in juga, iz Gradca in iz Ljubljane. Na nasledke pa. ki so neizogibni, na te noče nihče misliti! Pa bode vendar treba! Ko je g. Zmavc iz Gradca snoval po Štajerskem Rajfajznovke. za kar tam menda niti ni nastavljen, je vsakdo, ki razmere pozna, vedel, da ta kot prislonjen uradnik nemškega „ver-banda" v Gradcu, dela le po naročilu, te nemške zveze, da se hoče hvaležnega izkazati za podeljeno mu službo, da hoče priti iz provizorične službe v stalno! LISTEK. Diogen. Hrvatski spisal Avgust Šenoa. prevedel — nj —. (Dalje.) Glasno je odmevala godba po dobravah raz šestinskega gradu, še glasnejše so zvenele kristalne čaše, srebrna posoda pa se je šibila pod težo izbranih jedil, napravljenih po „domači kuharici". Baron Bergen je pokazal sedaj sijajno svoje junaštvo, katerega očiti dokazi so bili žalostni ostanki cele vrste rakov, rib. telet in druzih vsakovrstnih živalij. Gospod Bergen je jedel s toliko vnemo, da je pozabil celo na svojo frazo „pri nas na Dunaju"' in če bi imel brke, bili bi njegovi gotovo najbolj mastni. Ta izredna navdušenost za baroničino kuhinjo, je rodila samoumevno tudi navdušenje za baroničino klet in ker ie menda meril moč hrvatskega in francoskega vina z dunajskim merilom, omeglila. se mu je kavalirska glava od napačnega računa. Obed je bil konečno pri kraju in gostje se razidejo po vrtu in lepi grajski okolici, mladi seveda z mladimi, stari s starimi. Deklice so tekale po gozdu in se smejale kakor divje golobice, a tudi leseno Amalijo je prijela Rozika za roko .ter jo peljala v vesel dekliški krog. Ravnokar je hotel tudi Belizar po svoji „komandantski časti" peljati četo mladeničev za deklicami, ko se pojavi na hišnem pragu stara baronica v svojem hišnem obuvalu in mu zakliče: „Sinko Belizar, pusti za trenutek mlado gospodo! Znali bodo tudi brez tebe, kar jim je storiti. Pridi torej semkaj! Podpri me s svojo roko. Moram ti povedati par besed. Oprostite gospoda! Takoj pošljem tovariša za vami." Mladi stotnik pristopi k starki in ji ponižno ponudi roko. „Kaj ukazujete milostljiva botra ?" vpraša mladenič. „Kje pa je tvoj varuh, gospod Jankovič? Zakaj ni prišel? „Ni ga v Zagrebu. Sicer pa vaša milost tako zna, da on ne zahaja v nobeno družbo." „Da. da," pravi starka, ta hrvatski Diogen sedi še poleti v zapečku in lista brezbožne knjige. Bog ne daj, da se ti po njem obrneš. Nerada vidim, če kdo preveč čita in že stokrat sem radi tega grajala Roziko. Toda sedaj k drugi stvari, mon eher (moj ljubi). Odkrito rečeno: jezim se nad teboj." „Milostljiva botra, s čim pa sem zaslužil to grajo?" „Ker si lahkomišlen; živiš tja v en dan." „Kako to?" „Kaj pa misliš, človek božji, zakaj so ljudje na svetu? Zakaj je Bog vstvaril moškega in žensko? Pojdite in množite se pravi tudi sveto pismo. Pa ti seveda nimaš časa, da si odgovoriš na tako vprašanje. Odgovori sedaj." „Milostljiva botra, ne znam, kaj naj odgovorim", pravi Belizar v zadregi. „In ti si stotnik? Ti da si bil v Belgiji, na Dunaju? Ti živiš v Zagrebu ? „Da govorim odkrito", nadaljuje resno Belizar. ,.o ženitvi še resno nisem razmišljeval." Baronica e;a začudeno pogleda. „Sedaj pa ne vem ali si preveč lep ali pa preveč priden. Vseeno. Časa ne smemo zamuditi. Sedaj je dotekel tvoj čas. Ti se moraš ženiti." „Ne branim se." „Pa?" „Ni bilo priložnosti." „Ni bilo priložnosti! Iščeš menda svojo izvoljenko pri uršulinkah v Zagrebu? Ali te ni sram govoriti tako svoji botri? Ni li dovolj deklet? „So. toda ..." „Kak „toda"! Oprimi se ene. Ali čakaj! Vidim, da nisi diplomat. Jaz sem bila na cesarskem dvoru. Ali ti naj pomagam." ..Svobodno." nastale vsled gospodarske potrebe, ampak vsled nerazumne špekulacije in brezvestne agitacije, toraj na nezdravi podlagi, kajti največkrat ni najti dovolj voljnih in sposobnih mož za razumno in vspešno vodstvo, še večkrat pa sploh ni najti zadostnih pogojev, ki bi osnovanje opravičevali. Če se denarno poslovanje in celo uradovanje prepusti eni ali dvema osebama, nas učijo skušnje iz vseh dežel in iz najnovejšega časa, da pridejo vse knjige v nered, da zgine denar, konec vsemu pa je polom. Rojaki vseh stanov! P o-primimo se v prvi vrsti drugih strok gospodarske organizacije; nevarne špekulacije pa v stran! Sploh pa v stran pri vsak š-uem snovanju vse kakoršnekoli strankarske ali politične nagibe! Zvezna tiskarna je predmet vsake številke mariborskega Slov. Gospodarja in ni je v zadnjem času številke, da ne bi se va-njo obregnil z neodkritosrčnim namenom, begati pri tem slovenske posojilnice ter škodovati Zadružni Zvezi v Celju, katero ta tiskarna ravno toliko briga, kakor n. pr. Cirilova tiskarna v Mariboru ali pa kaka tiskarna na Dunaju ali v Ameriki. Že večkrat smo pojasnili, da društvo Zveza slov. posoj., katero pod tem imenom še obstoji, nima s slovenskimi posojilnicami že davno nič več opraviti, nego da izvršuje društvo pod imenom Zvezna tiskarna le tiskarsko in knjigoveško obrt ter z istima združeno papirno trgovino in drugega nič, prav nič. Slovenske posojilnice nimajo s to društveno tiskarno nobene zveze, kajti zadružne posle, kakor ustanavljanje, revizijo poduk, denarno centralizacijo itd. izvršuje samostalna zadruga Zadružna Zveza v Celju, katerej so podvržene posojilnice in katere kakor povedano tiskarna itd. prav t nit. ne brigajo. Pri tiskarni je vdelež«*^. nekaj slovenskih posojilnic — zapomnite si to, kar sicer že davno dobro veste — le v toliko, da so podjetje podprle svojčas s par tisočaki gmotne podpore. Od teh posojilnic pa ni in ne bode menda nikdar nobena ne klerikalna in ne liberalna, kajti štajarske posojilnice ne uganjajo politike, ampak imajo bolj vzvišenih nalog in so ter ostanejo ako Bog da izključno tudi v bodoče le pošteno slovenske in druzega nič. To ve prav dobro tudi mariborski Slov. Gospodar, ki v imenu narodne sloge namenoma zavija in laže ter trosi v svet z izvestnimi nepoštenimi ni neslovenskimi nameni neresnične trditve. Zvezna tiskarna je obrtno oz. industrijsko podjetje ter mora prevzeti v izvršitev vsako delo. če se pošteno plača prav tako kakor delajovse druge tiskarne, neizvzemši Cirilovo v Mariboru. ki naj bode. če hoče klerikalna, in neizvzemši Katoliško v Ljubljani in druge katoliške tiskarne širom sveta, ki tiskajo za plačilo tudi frainazonske stvari. Saj menda posamezniki in društva ne dobijo tiskarskih koncesij le pod podgojem, da bodo tiskali to, kar bi istim narekovala kaka politična struja. negro izdelajo za denar vse in vsakemu, kdor se oglasi. Spravljati toraj s takim hudobnim zavijanjem in laganjem v zvezo celjsko tiskarno in pa slovensko posejilništvo je več kot podlo in nič manj pa tudi naravnost neumno. Faktum je toraj. da slovenske posojilnice nimajo s tiskarno ničesar opraviti več kakor v toliko, v kolikor so in to pa le nekatere, dale denarne prispevke in druzega nič, nič in stokrat nič. Najmanj pa imajo kakega stika s to celjsko tiskarno koroške slovenske posojilnice, za katere ima mariborski ,,resnicoljuben"(?) list naenkrat tako. ljubezen, izvzemši če je morda katera izmed njih svojčas tudi vložila v podjetje kak groš. Zvezna tiskarna in njena podjetja — to podarjamo za vse resnicoljubne ljudi in za vse one katerim je res mar sloga pri nas doma - je izključno trgovsko oz. industrijsko podjetje in nima z nameni slovenskega posojilništva in še manj drugega zadružništva prav nikakega stika, prav nobene zveze. Slovensko posojilništvo in zadružništvo neguje in pospešuje, glede česar opozarjamo tudi na oba današnja u-vodna članka, edino le Zadiužna Zveza v Celju, katerej načeluje velezaslužni oče slovenskega zadružništvn g. Mihael Vošnjak in katero vodijo odlični rodoljubi, kateri imajo zmisla za uspešen napredek slovenskega posojilništva brez kakršnegakoli ozira na kako stran-kàrstVo ali politično rovarenje. Ne vemo, če smemo od „Slov. Gospodarja" po teh stvarnih in resničnih pojasnilih pričakovati toliko objektivnosti, da bode pustil v bodoče naša tiskarska podjetja pri miru in ne bode — v znamenju sloge — z neresničnimi poročili in zavijanjem begal brez potrebe slovenskega posojilništva, za katero se ni dosedaj dosti brigal in od katerega ima tudi vse druge kakor prave pojme. Škoda je za čas in papir za take polemike, ko imamo polne roke druzega dela, toda resnici na ljubo smo bili primorani stvar korenito pojasniti ter zapisati predstoječe besede. « Odprto pismo Henrika Sienkiewicza nemškemu cesarju. Krakovski „Czas" priobčuje dobe-' sedno pismo znanega poljskega pisatelja Henrika Sienkiewicza nemškemu cesarju radi stavkanja poljskih šolarjev na Pruskem. Pismo se glasi: Vaše Veličanstvo! V trenutku, ko se obračajo oči vsega omikanega sveta z opravičenim začudenjem na eno pokrajino Vaše velike države, v trenutku ko obsoja časnikarstvo vsega omikauega sveta krivico, ki se dela -poljski deci v pruskem kraljestvu, v tem trenutku je pač opravičen vsak človek in kristjan in še tem bolj Poljak, da se obrača v imenu pravičnosti do Vašega veličastva. Kajti pravičnost stoji višje in je naprednejša kot vsak stan. Vsak političen posKus nasprotnika naravnost z nogami teptati je zmota, ki vodi na napačna pota. Vsaka krivica zahteva poprave. Oblast popraviti krivico ima pa vladar. Previdnost je podvrgla v svoji nedo-umni volji'velik del poljskega naroda Vaši oblasti in Vam je naložila s tem ob enem dolžnost, da spoštujete poljskega duha, čuvate poljski narod, njegovo vero. njegov jezik, njegovo tradicijo in njegova čustva. Poljski kraji v nemški državi pa so postali pravcato zavetišče nesreče za naš narod, ki se je pa žalibog za vlade Vašega veličastva še povečala. Tožbe poljskega naroda zbok te nesreče nočejo potihniti. Povzročajo pa jo postave Vašega veličastva. o katerih sodijo celo sosedne države, da so izrodek nasilja in maščevalnosti. Mirno poljsko prebivalstvo plačuje kakor nemško denarne in krvne davke in ni poseglo nikoli za orožjem. Zaradi tega se sovraštvo zastonj trudi vzbuditi mišlenje. da hoče poljski nar)d prusko kraljestvo pokopati. Ni častno za vlado,, da hoče drugim mnenje vsiliti, na katero sama ne veruje. Elementarno, močno gibanje in odpor ljudi, ki so bili na ta način izpostavljeni vsemu nasilju, ni politična agitacija. Kjer se gre za obrambo božjih in človeških pravic, kjer se gre za obrambo razmerja med Bogom in človekom, tam je vest najboljši agitator. Vaše cesarsko veličastvo! V Vašem kraljestvu je stal dosedaj pruski uradnik med ljudstvom in kraljem in ni pustil nobene tožbe ljudstva pred Vaš prestol. Sedaj pa še namerja isti pruski uradnik ljudstvo ločiti tudi od To bi morali znati tudi naši ljudje in povsod odkloniti „dobrote iz Gradca" in če so bili nezadostno ali napačno informirani, bi morali vprašati za svet pri domačih merodajnih faktorjih in organizacijah. Pri Sv. Trojici v Slov. goricah je propala kmetska mlekarna. Potreba za njo gotovo obstoji; kazalo bi jo pri Sv. Lenartu na novo oživeti, ker je tu pripraven kraj. Pa sem ne pogleda niti g. Zmavc. niti kateri drug ,.sno-vatelj"! Mlekarna pri Sv. Bolfarfku v Slov. goricah leži na smrtni postelji. Ta je potrebna, dala bi se ohraniti, ko bi se izpeljale potrebne preustrojbe. To pa stane dosti dela in truda, česar se izvestni „gründerji" boje; zatorej se nobeden ne zmeni za to mlekarno. Drugi, ki bi radi pomagali ih ki so najbližnji prijatelji pa se seveda iz vzrokov, katerih nečemo tu navajati, ne povprašajo za svet. Usiljevati pa se neče nihče. Kmetijsko društvo v Leskovcu pri Ptuju je na prav sramoten način poginilo. Več tisoč kron zgube imajo kmetski posestniki. Vse obljube nekega gospoda, ki je hodil to zadrugo celo iz Ljubljane vračit in ftikat, so se izkazale kot prazne in ničeve! Slovensko kmetsko društvo v Ptuju še živi; pa le vsled tega. ker ga vsestransko podpirajo slovenski gospodje Ptujski. Pri Ptujskem okraju smo. tedaj se tu pomudimo! Ta velik okraj ne more niti ene veče gospodarske organizacije pokazati. Sodni okraj Ptujski, ki šteje nad 52.000 duš nima dovolj udov kmetov niti za eno gospodarsko zadrugo! In vendar potrebuje danes vsak gospodar zadrugo, ki bi oskrbovala nakupovanje vseh gospodarskih potrebščin, ter prodajo gospodarskih pridelkov! Pa za, to se ne zmeni niti g. Žmavc. ki naj bi pospeševal kmetijske zadruge, malokateri učitelj in duhovnik, nihče! Organizacija gospodarskih zadrug, katera bi morala biti prva in glavna stvar ne gre in ne gre! Zato so nekateri modrijani začeli gospodarsko poslopje — namesto pri temelju, — pri slemenu zidati! G. Žmavc je osnoval posojilnico pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, potem pri Sv. Marjeti niže Ptuja; spet drugi nepoklicani so jo osnovali v Cirkovcih. in jo bodo morebiti osnovali še kje drugje. Nihče pa ne pomisli, kaj bode s temi denarnimi zavodi, ko imamo tri velike že v Ptuju?! Vse te Rajfajznovke najbrž ne bodo mogle prosperirati, ako se ne zgodi še kaj hujšega. To pa zaradi prevelike konkurence in nesmiselnega političnega koristolovstva; ker niso „Torej to tukaj" in pri tem pokaže baronica na srce, „še ni oddano?" „Ne." „Eh bien! Si videl danes baroneso Amalijo?" „Videl" pravi mladenič in nekako ostrmi. „In?" „Ne poznam je. Govoril še nisem besedice ž njo." „Saj za to ni treba besedij. En pogled, pa je dovolj." „Tujka je." „Kaj zato! Ali mora biti vedno „ič" in „vič" ? Naj se kri meša! Vzami jo in postala bo „ička" ali „vička". Poglej mene. Sermage! (izgovarjaj Sermaž). To izvira iz francoskega, od kod drugače? „Ali sem tujka? Pa prosim te, včasi je tak „vič" ali „ič" hujši potuhnjenec in izdajalec kakor tujec. Torej?" „Milostljiva botra", pravi mladenič nekako nevoljno, baronesa Klefeldova ne pozna mene, jaz pa ne poznam nje, vrh vsega tega ..." „Kaj še, in kako te pozna! Ti si ji ideal, veš li, kaj je to ideal? Ne more te prehvaliti, kako lepo sediš na konju. Plaka in vzdihuje za teboj. Slišiš nesrečnež. Pa pomisli, kaj je njeni oče, karijera! Da, da, že te vidim kot mladega generala." Plaka? Vzdihuje? pravi stotnik in udari z nogo. Toda ljubezen botra, ljubezen!" „Tudi ta pride, ko ti rodi prvega sina." „To je prepozno! Ne, ne, baronica botra, danes ni mogoče. Jutri, pojutrišnjem, za leto dni, kaj jaz vem! Moram si premisliti." „Eh bien! Trmoglavec! Dajem ti kratek rok za premišljevanje. Toda nekaj mi moraš obljubiti. Hočeš?" „Ako se strinja z mojim poštenjem." „Strinja se. Ti moraš danes vsaj govoriti z baroneso. „Bodem." „Ljubeznivo." „„Ljubeznivo."" „Parole d' honeur?" (Častna beseda.) „Parole d' honeur!" „Pojdi. Dajem ti dopust. Bodi pameten." „Hvala lepa, poljubljam vam roko, milostljiva botra!" pravi mladenič, pokloni se, poljubi roko in pohiti za mladino. Kmalu se prikaže baronica Margareta. Nos ji je nekako drhtel od radovednosti. „Eh bien, chére baronne?" (Je li dobro, ljuba baronica) vpraša starko. „La premier fort est attaqué," (prva trdnjavica je napadena) nasmeje se starka. „Et les chances de victoire? (In upi na zmago?) „La forteresse est fortement amée, mais elle sera prise, certainement prise." (Trdnjava je močno oborožena, toda vzeli jo bomo, gotovo vzeli.) „Mogoče druga ljubezen?" .„Nikakor ne." „Et quosi done?" (In kaj torej?) „Mladeniška plahost?" „Ha, ha, ha. C' est presque ridi-cule. Un oficier des hussards comme une puelle. (To je skoro smešno. Konjeniški častnik kakor kaka deklica.) „Draga baronica, le pustite mene in ne silite. Jaz se razumem v diplomaciji. Pojdimo na vrt." „Baronica Sermage in Klefeldova sta šli počasnih korakov na vrt. Medtem pride Belizar do goličave sredi gozda, kjer so deklice in mladeniči po odpočitku ob strani bili žogo. Rozika jim je bila pravcati vodja. Kretala in skakala je kakor veverica, smejala se, da je odmevalo po gozdu, njene oči pa so se svetile radosti liki dva plamena. Toda kljub vsemu temu je bila draženstna, poštena in sramežljiva. Poleg nje v krogu je stala Amalija kakor prikovana in metala žogo leno in nespretno. „Ah, vsklikne mladi Erdödy opa-zivši Belizara, tukaj prihaja naš vodja zabave." „Zna li vaš vseznalec tudi žogo biti." (Dalje prihodnjič.) božjega prestola. Mera telesnega in duševnega preganjanja je prenapolnjena. Nečloveška je postava, katera ne pomisli, da mora imeti celo žival svoje ležišče, in vkljub temu preganja Poljaka z lastne mu zemlje. Strašne in neraoralične so te postave, katerih ni na noben način možno opravičiti. Šola in njeni učitelji niso v kraljestvu pruskem voditelji poljskih otrok k Bogu in poštenemu življenju ampak neusmiljeni vrtnarji, katerim nalaga uradna dolžnost, da spremenijo zdravo poljsko mladiko v slabotno, pokvarjeno nemško. Vsako leto se prelije v teh šolah več'solz, se huje pretepava poljsko deco in se jih vedno bolj muči. To ravnanje mora izzvati božjo in človeško jezo in srd, to ravnanje mora izvršitelje osramotiti. Pradedi Vašega veličastva so izvojevali mnogo srečnih in nesrečnih, pred zgodovino upravičenih in neupravičenih, zmiraj pa- velikih in težkih vojn. Sedaj pa vidimo samo ta dozdevno veliki boj, ki ga bojuje vsa sila pruske vlade proti deci. V tem boju je orožje na eni strani zapor in šiba. na drugi pa solze. Resnično, čim večja bo zmaga države, tem večja bo njena sramota pred vsemi narodi. In radi tega ne bo pripustilo Vaše veličastvo, da je takšen sramotilni boj edina vsebina Vaše vlade, da je v nerazdružljivi zvezi z Vašim imenom in z Vašo vladarsko dobo. Besede kraljevega oklica iz 1867ega leta jamčijo poljskim podanikom v Vašem kraljestvu, da ostane njihov jezik, njihova vera in njihove šege nedotaknjene. Kako so se izpolnjevale te cesarske besede in obljube? Vaše veličastvo naj čuva čast Nemčije, čast vladarske rodovine in zastopa monarhično idejo. Vaše Veličastvo pa tudi naj čuva, da ostane čast vsakega Poljaka nedotaknjena. Mera je prepolna. Krivica je nečastna za ime Vašega veličastva. Cut krivice ostri pri obeh strankah orožje. Bodoči socijalni prevrati pa bi znali rabiti to orožje tudi proti državi. Ni mi na tem ležeče, da bi mogel slutiti bodoče razmere v kraljestvu pruskem. Pa zgodovinski dogodek je dejstvo, da vlada, ki si dovoljuje proti svojim p.odanikom vsako nasilstvo, iste uči, da isto storijo tudi napram njej. Saj ni potem nobene pravice proti pravici, nobene postave proti postavi. Pravico živeti je dal Bog vsem narodom. Monarhična ideja, ki tudi izvaja prava Vašega Veličastva od Boga, ne sme tedaj kršiti drugim pravic. Kajti z isto roko razruši tudi ta lastna prava in jih pokoplje. V tem bo uinelo Vaše Veličastvo najbolje soditi. Blagovoli slavno-isto uvaževati to strašno resnico. Milijoni ljudi, katere je zaupala previdnost Vaši vladi, se čutijo globoko nesrečne, nesrečnejše ko kedaj poprej. Kršeno je človeško pravo na podedovano zemljišče, kršeno družinsko pravo. Otroci objokujejo strto razmerje med človekom in Bogom. Napram temu dejstvu naj bi vodila kristjanska vest Vaše Veličastvo v prihodnje na pravi pot. Henrik Sienkievvicz. SietoYno-politiéni pregled. Domače dežele. Deželni zbori: štajerski, koroški, gornje in spodnje avstrijski, predarl-berski. šlezki, solnograški in tržaški se snidejo 27. t. m., češki in moravski pa 28. t. m. Kar Se drugih tiče niso pogajanja še gotova. Zasedanje bode le kratko ter ima edini namen, dovoliti proračunski provizorij za 1. 1907. Posebna komisija gosposke zbornice se je, kakor smo že poročali z veliko večino izrekla za pluralitetno volilno pravico ter bode gosposki zbornici predlagala, da v poslanski zbornici sprejet načrt splošne in enake volilne pravice v tem smislu premeni. Poverila je dvornega svetnika La-masclia, da besedilo zakonskega načrta v tem smislu premeni. Ob enem predlaga posebna komisija gosposke zbornice, naj se h kratu z volilno pre-osnovo premeni tudi § 5 osnovnega državnega zakona v tem smislu, da se določi, da sme imeti gosposka zbornica največ 170 in da mora imeti vsaj 150 članov. To bi do neke meje omejevalo vladarjevo o.blast. kateri po sedaj veljavnem zakonu sme po svoji volji imenovati člane gosposke zbornice ter ni vezan ne navzgor ne navzdol na nikake meje. Razpoloženje v gosposki zbornici se kaže, v obče zelo protivno splošni in enaki volilni pravici ter bode, kakor vse kaže fevdalna gospoda zastavila vse moči. da strmoglavi demokratičnost izraženo v splošnosti in enakosti volilne pravice. Mogoče bi celo bilo, da bi se vsled odpora v gosposki zbornici tudi v poslanski zbornici vsi nasprotniki splošne volilne pravice zopet vzmožili ter kompaktno nastopili proti njej. ako bi bila poslanska zbornica prisiljena še enkrat razpravljati o tem zakonu. Odkriti in prikriti sovražniki splošne in enake volilne pravice upajo, da bi na ta način še ta zakon pokopali — pa to so prazne nade. Ni je sile. ki bi mogla to reformo vstaviti; vse kar bodo gospodje dosegli bo to, da se bode nasprotstvo med poslansko in gosposko zbornico tako poostrilo, da bode tudi v tem obziru izvedena že zdavnej potrebna temeljita reforma, da se ta fevdalna instuticija imenovanih članov odstrani ter nadomesti z drugo zbornico ali senatom, katere člani bodo voljeni na določeno dobo — in ne Več dosmrtno imenovani. Proračunski odsek avstrijskih delegacij se je bavil z vprašanjem o dodavkah za skupno vojsko. Izreklo se je načelo, da se mora tudi avstrijskemu poljedelstvu zavarovati delež dodavek po Kvotnem ključu, česar se dosedaj ni držalo ter je imelo ogrsko poljedelstvo koristi od tega. To načelo se bode moralo izvesti tudi pri indn-strijalnih dodavkah. Odsek zahteva tudi naj se delegaciji predloži besedilo pogodbe o dodavkah sklenjene 1. 1904 mej vojno upravo in ogrsko vlado, ter naj se to besedilo predloži tudi naši poslanski zbornici. Konečno je bil sprejet predlog, s katerim se delegala poziva, naj sklenjene pogodbe ne sprejme ter vojno upravo pozove, da pogodbo spremeni ter si z vso odločnostjo prizadeva te Avstrijo oškodu-joče določbe premeniti. Na to se je začela razprava o rednih troških za skupno vojsko. Pov-darjala se je potreba, da se Madžaiom ne smejo delati več nikake koncesije na narodnem in gospodarskem polju, češ da je že s tem, kar se jim je dosedaj dovolilo skupnost vojske skoro uničena. Na to je bil ta del proračuna sprejet. Ogrska delegacija v odseku rešila je redhi in izredni proračun mornarice. V državnem zboru ogrskem je minister za poljedelstvo izjavil, da bode vlada v kratkem predložila celo vrsto zakonskih načrtov, v obrambo delavcev. Vnanje države. — Rusija. Stranka mirnega ob-novljenja je sklenila resolucijo, v kateri ostro graja postopanje vlade, katera zlorabi obstoječe državne temeljne zakone ter izdaje nove naredbe z namenom. da jemlje vso osebno in politično prostost ne samo posamičnikom, ampak celim slojem prebivalstva, katere se jej zde protivne ali nevarne, dočim daje svojim pristašem neomejeno prostost. da počenjajo nekaznjeno vsako-jaka nasilstva proti drugim. — Nemčija. Državni zbor je s 178 glasovi proti 168 odklonil naknadne kredite za zapadnoafriške kolonije. Odločilni pri tem glasovanju so bili poljski glasovi, katerih je 16. Kancelar Btilow je nato koj prečital naredbo. s katero je državni zbor razpuščen. — To glasovanje priča, kaka nezadovoljnost je zavladala na Nemškem, odkar vodi nemško državno politiko cesar Viljem in ne več za to odgovorni državni kancelar. Cesarjeva impulzivnost in vihravost je Nemčijo privedla tako daleč, da bo kmalu čisto osamljena. Poslanci so se tega že naveličali in to glasovanje je pač samo protest proti osebnemu režimu cesarja Viljema, drugega nič, — — Francija. Ministrski predsednik Olémanceau je rekel v zbornici glede na razpor med cerkvijo in državo: „Če cerkev hoče. je še čas in še je mogoče zaprečiti boj. Mi jej ponujamo zakon od leta 1881. ki je veljaven za vse Francoze."' Dopisi. Iz Celja. Ni večjega, vspešnej-šega in tudi ne nevarnejšega agitatorja narodnega odpadništva med širokimi masami ljudstva v nekaterih krajih kakor je žganje. Koliko se izvrši „podrobnega"' pridobivanja za nemštvo v slavnoznanih „šnopsarijah" ptujskih! Koga pa je tudi lažje premotiti in potem izkoriščati kakor pijanega človeka, ki nima več nobene trdne volje"? In ne J v-. Ptuju. tudi v Celju točijo žganje naši najhujši in najzagrizenejši naródrù sovra gi. -veletržči Gust. Stieger, Franc Zaftijcr in znani Teppei. Poleg svojih trgovin imajo vsi trije tudi svoje žganjarnice. kjer se ne prodaja žganje samo na veliko, ampak tudi popiva. Prva dva imenovanih trgovcev imata svoje „putike" v Gosposki ulici, kjer obstoji še ena žganjarna in dve gostilni povrh, ki tudi ne uživate posebne naklonjenosti treznejšega prebivalstva. Sedaj pa je dovolil mestni svet še Teppeiju, temu človekoljubnemu možaku, da odponiore silni potrebi in odpre še eno žganjarno v bližini ostalih dveh. Ako gre sedaj človek po Gosposki ulici na vse zgodaj, dopoldne ali popoldne do pozne noči. v delavnik ali praznik, sliši v teh beznicah vedno pijano druhal. najde vedno omahujočega človeka na cesti. In kdo so ti ljudje? Po navadi pač samo težaki, neredko tudi propali kmetje, kateri nosijo nemškutarju zadnje groše za strup, ki mu pravimo žganje! Pred tedni sem šel po tej ulici ob štirih popoldne, tedaj ob času, ko so otroci in dijaki ravno prihajali iz šol. Blizu vojašnice se je nabrala naenkrat cela gruča otrok in dijakov, ki so opazovali neko prikazen, katera je ravno stopila iz Stigerjeve žganjarne in se pobirala po cesti. Seveda ni manjkalo kletev in grdih besedi iz ust tega „moža"'. Kako prikladno je to ušesom mladine, o tem je pač vsaka beseda odveč. Obsojati ne smemo teh ubogih ljudi, katerim prodajajo brezvestni kramarji za cen denar slabo pijačo, ampak v prvi vrsti nemški občinski svet. ki še dovoljuje ustanavljati nove žganjarne in visoko vlado, ki ničesar ne stori, da bi postavnim potom omejila ali popolnoma zaprečila podeljevanje po- dobnih koncesij, katere samo širijo pogubno strast pijančevanja med najrevnejšimi sloji prebivalstva. Zato tudi pribijamo sledeči slučaj. Pred par dnevi je okoli 8. ure zvečer ležal pred Stigerjevo žganjarno pijanec, katerega je žganje vrglo na tla. da ni mogel ne hoditi ne stati. Najemnik žgarjarne je to videl in ga je jel s svojimi kopiti suvati, hoteč ga zvaliti na sredino cest;j. Ker pa se človek vendar ni premaknil, je klical po policiji. Povemo pa temu castitemu možakarju, da bi bila policija potrebna v prvi vrsti zanj. ki mu je dajal toliko žganja, dokler je videl denar pri njem. potem pa pijanega človeka vrgel na cesto. (Pripomnimo, da je graški ..Arbei-terwille"' pribil enak slučaj iz Beljaka. U r e d n.) Ali ni že zadnji čas, da napnejo vsi oni. ki imajo kaj vpliva na vbogo ljudstvo, vse sile, da odvrnejo ljudi od žganja? In ali ni že slednji čas. da se pobrine vlada za to in napravi konec temu sistematičnemu zastrupljanja ljudstva? Še celo kitajska vlada prepoveduje v najnovejšem času opij. ker uvideva. da je to strup za ljudstvo; naša vlada in ,.merodajni krogi"' pa niso še sprevideli, da je zakon proti pijančevanju in omejitev žganjarskih in podobnih koncesij iz zdravstvenih, humanitarnih in gospodarskih obzirov že kričeča potreba. Ni li to zločin proti človeštvu, ako sme brezvestni kramar že pijanemu človeku točiti še nadalje opojnih pijač, ne da bi ga na mestu zaprli ? Slovenske novice. Štajersko. — Družinski večer vseh narodnih društev se vrši v soboto, dne lö. t. m. v gostilniških prostorih v ..Narodnem domu" v Celju. — Beseda o našem družabnem življenju. V malem provincijalnem mestu živimo. Neznatno je to naše gnjezdece. malenkostne so razmere, v katerih se gibljemo. Kakor je Celje velikega pomena v narodnostnem boju. tako vladajo na drugi strani malen-, kostni oziri in odnošaji glede družabnega življenja, Boli nas predvsem oni pretirani separatizem, ki deli našo družbo na red bine, na posameznike. Ne tajimo, da je ta pogrešek ukoreninjen več ali manj v vseh manjših krajih. Baš zato, ker to upoštevamo v dovoljni meri. nas tembolj boli. da ga je tudi pri nas več nego bi nam bilo dobro in potrebno. Saj smo vendar skupina slovenskih rodbin, slovenskih posameznikov, ki smo ravno vsled malenkostnih razmer, v katerih živimo drug na druzega več ali manj navezani. Medsebojna ljubezen in prijenlji-vost bi ustvarila iz nas veliko močno družabno skupino, ki bi videla na svojih članih le dobre strani, slabim pa po možnosti prizanašala. To je oni lek, ki je v ozdravljenje našega družabnega življenja potreben. „Narodni dom'' bo postal potem samo po sebi domače ognjišče vseh celjskih Slovencev. Še nekaj. Politiken preobrat je napravil globoko zarezo med „stare" in ,.mlade". Dobro! Tekma je povsod dobra, tudi tukaj ne škodi, ampak nasprotno! Pustimo pa to razliko v naziranju itd izven družabnega življenja! Kakor hitro se nahajamo v okrilju „Nar. doma"' skupno pri zabavi smo takó rekoč gostje ob skupnem ognjišču in vsaka beseda, ki bi utegnila žaliti tega ali onega, se mora kot netaktna kvalificirati in ostro obsoditi. Upamo, da se nas prav razume, upamo, da padejo naše dobro - menjene besede na rodovitna tla. Bilo bi to v korist celotni celjski slovenski družbi, ki si ustvari pod domačim krovom dom veselja in neprisiljene prisrčne zabave. V tem znamenju z radostjo pričakujemo svidenja na jutrišnjem rodbinskem večeru. Tovariši visokošolci ! Jutri v soboto, dne 15. t. m. ob 5. uri se vrši sestanek v ,.Skalni kleti" pri Celju, kjer si osnujemo celjsko podružnico „Prosvete". — Pričakujemo pa. da se važnega sestanka udeležijo tudi vsi drugi, ki se zanimajo za ljudsko izobraževalno delo. Pripravljalni odsek. — Gospica Dora dr. Bergman-nova je nabrala v soboto, dne 8. decembra 1.1. v veseli družbi v celjskem „Nar. domu 32 K 80 vin. za Gregorčičev spomenik. Srčna hvala vneti ro-doljubkinji! — Občni zbor celjske čebelarske podružnice se vrši prihodnjo nedeljo, dne 1«. t. m. pri gosp. Samecu na Ložnici. — Surov napad. Po včerajšnjem občnem zboru celjskega „Sokola"' se je vračala večja družba „Sokolov" po Gospodski ulici popolnoma mirno domov. Nasproti jim prihruli pijana trojica znanih nemških razgrajačev; eden se navlašč zaleti v enega izmed „Sokolov" s tako silo. da bi ga skoro podrl na tla. Omenjeni razgrajač je to že večkrat naredil. — Dostojnemu človeku se gabi pomazati si roke s takim sprostakom. a če bode še izzival, dobi se zanj kar je že zdavnej zaslužil -pasji bič. G. Benjamin Kunej je postal velik ljubljenec mariborskega lista, ki izhaja sedaj še v namen, da čuva nad slogo štajerskih Slovencev(?) namreč „Slov. Gospodarja", odkar je bil vpisan imenovani gospod kot revizor-externist „Zadružne Zveze" v Celju, za nekatere kranjske posojilnice, ki so ne „liberalne". ampak edino le slovenske in katere vodijo napredni rodoljubi, kakor ima ta „Zveza" n. pr. vpisane za revizorje tudi gg. Miško Reicher, knjigovodja mariborske posojilnice. Jakob Legvart. državni mlekarski nadzornik (za mlekarne) dr. Konrad .Tanežič, odvetnik v Voloskem. Josip Zadel, knjigovodja posojilnice v Gorici, Ivan Lapajne v Krškem in kakor bode ta „Zveza" pustila vpisati še več revizorjev, ker hoče pošteno revidirati in ne bode vprašala nikogar, če in koga sme pustiti vpisati med svoje revizorje strokovnjake. Vsi ti revizorji-externisti pa stanujejo na svojih službenih mestih, nobeden ni uradnik ..Zadružne Zveze" v Celju, ampak je g. B. Kunej doslej kot prej v Brežicah, dr. .Janežič v Voloskem, Reicher v Mariboru itd, „Slov. Gospodarju"' pa je seveda čisto prav, da je takozvani liberalec g. B. Kunej ustanovil „Vinarsko zadrugo" za brežiški okraj ter pristopil z isto v tako-zvano klerikalno „Zadružno Zvezo" v Ljubljani, da je ravno isti gospod ud načelstva stavbene zadruge v Brežicah, ki je na veliko prizadevanje advokata dr. Benkoviča pristopila tudi klerikalni ljubljanski „Zvezi". To je seveda vse v redu. To ne ruši sloge. — Električna luč v Laškem trgu. Dne 8. decembra je bil naš trg prvikrat razsvetljen z električno lučjo. Poročilo, da se je to zgodilo že 24. novembra je bilo le nekako poganjanje počasnih monterjev. — Krajni šolski svet v Laškem trgu je ugodil z večino glasov prošnji našega „Bralnega društva" ter dovolil, da se sme vporabljati jedna soba ma-rijagraški občini v najem danih prostorov kot bralna soba ter da se sme tudi razobesiti tudi tabla z društvenim napisom. Društvo se bode zdaj tem krepkeje razvijalo. Vsa čast onim odbornikom. ki so se potegovali za našo korist in s tem za napredek in izobrazbo našega ljudstva. — Sv. Jurij ob južni žel. Tukajšnji mešani pevski zbor priredi v nedeljo zvečer. 16. t, m. svoj zimski koncert. Ker se bodo nudile cenjenim poslušalcem res samo dobroizbrane krasne pevske točke meš. zbora, kvarteta in kot novost gosli s spremljevalcem glasovirja, si dovoljujemo slavno domače občinstvo, kakor okoličane, sosede in sploh vse prijatelje čarobno-krasne slovenske in slovanske pesmi in godbe poprej prijazno opozoriti: Na veselo svidenje v nedeljo večer pri g. Nendl-nu. Pridite vsi, ki ljubite petje, ne bode vain žal. Na programu je: 1. F. 5. Vilhar: „Proljetni zvuci", mešani zbor. 2. *** „Oblaček", moški četvero-spev. 3. J. Raff: „Kavatina", gosli-glasovir. 4. E. Adamič: „Dekletce poglej"---, meš. zbor. 5. Vinko Krek: „Pogovor z domom", meš. zbor. 6. Kalliwoda: „Koncertni valčki", gosli-glasovir. 7. A. Fuchs : „Ljubici pod oknom", moški četverospev. 8. Dr. J. Ipavic: „Gudi. gudalo!", mešani zbor s tenor, sopran in alt solo. — Vstopnina 1 K za osebo — ljudstvo 50 v. Začetek ob 7. uri zvečer. K mnogoštevilni udeležbi vljudno vabi pevski zbor. — Naše železniške razmere, osobito pa pomanjkljivo znanje geogralije železniških uradnikov nemške narodnosti ilustruje sledeči slučaj: V sredo 5. t. m. v jutro pridem na žel. postajo Ormož, kjer že kupujejo razni potniki vozne listke. Pride pa tudi en star kmetič, kateri zahteva v slovenskem jeziku vozni list v Rajhen-burg in nazaj. Uradnik ga debelp pogleda. odpre oficijelno železnično,knjigo in išče. išče.......Naenkrat pogleda kmetiča in vpraša: „Sie wollen nach Reichenberg ?" in malo je manjkalo, ker kmetu teh dveh različnih nemških imen ni razložil ter je na to vprašanje pokimal. da bi bi bil dobil vozni listek na sever, mesto na jug v Spodnje Štajersko v Rajhenburg pri Zid. mostu. Tedaj uradnika prijazno opomnim, da je Rajhenburg na progi Zidan most-Zagreb. Na to šele dà, po preteku najmanj 10 minut (vsega iskanja skupaj), pravilen vozni listek. Za njim pridem jaz na vrsto in hočem oddati kovčke na Maribor, tedaj se pa ta nevednež prav surovo zadere na mene: „Warum kommen Sie nicht früher, kennen Sie nicht das Reglement? Glauben Sie ich habe die Leute zum Vergnügen" (na druge potnike kazoč)?!! Jaz sem mu rekel, da gotovo četrt ure čakam, kar je tega v Rajhenburg odpravljal, da sem bil pa že prej pri blagajni Za zahvalo ker sem mu pomagal iz zadrege sem moral pa čakati, da je vsem drudm oddal vozne listke (kakih 6—8). potem sem šele jaz prišel na vrsto in še potem smo morali na prihod vlaka kakih 5 minut čakati. To je vsekakor lepa slika razmer pri avstrijskih železnicah. Trgovski potnik. — Braslovče. Telovadno društvo „Odsek žalskega Sokola v Braslovčah" priredi dne 26. grudna t. 1. v gostilniških prostorih gosp. Cimpermana na Polzeli veselico s srečolovom, petjem in tamburanjem. Iz prijaznosti sodelujeta pevsko društvo in tamburaški zbor Braslovče. — Savinjsko učiteljsko društvo poklanja „Dijaški kuhinji" 20 K mesto venca na grob pokojnemu nadučitelj« g. Franc Pečovniku iz Št. Jurja ob Taboru. — Y Gornjem gradu je priredila otrokom „Narodna čitalnica" Miklavžev večer. Ta je bil nepričakovano dobro obiskan. Otrok in njih odraslega spremstva se je kar trlo v Mikuševi sobani. Točno ob pol 7. uri zaslišalo se je v sosednji sobi miloglasno petje ženskega zbora tiho in tajinstveno. Vse je v dvorani obmolknilo in s pričakovanjem zrlo na vrata, skozi katera bi imel stopiti Miklavž. A rata se odpro in krasen prizor se je nudil gledalcem. Ob bengalični luči žarel je častitljivi škof Miklavž, na vsaki strani bil mu je krilatec, za Miklavžem pa sta dva parklja grozeče silila naprej. Toda Miklavž jima je zapovedal mir ter je stopil veličastno dostojanstveno v dvorano. Spremljala sta ga krasno opremljena angeljčka. Miklavž je mladino, pa tudi nekaj starejših, izpraševal krščanski nauk in je s svojo častitljivo osebo napravil nad vse ugoden vtis. Po izpraševanju sta parklja prinašala v koših razna darila, katera je Miklavž razdelil mladim in odraslim. V tem pa sta divna angeljčka mladeži delila slaščice, lige. rožiče itd. Ob sijajni razsvetljavi se je poslovil Miklavž od nas s temeljito premišljenim govorom. v katerem je dajal dobre nauke in nasvete. Po Miklavževem odhodu se je večina navzočih z otroci podala domov, člani čitalnice iu upeljani gostje pa so se združili pri tomboli in je marsikdo dobil prav umesten in pripraven dobitek. Vse pa je ene misli: Miklavžev večer. kateresra je „Čitalnica" priredila prvič, je uspel 'nad vse pričakovanje imenitno in je želeti, da „Čitalnica priredi na „Silvestrov večer" kakor običajno vsako leto tudi letos zabavni sestanek članov in prijateljev. „Čitalnica" naj bi bila nekaka duševna vez Gornjegrajčanov! Zahvala. Visokorodna gospa baronica Hackelberg - Brigido je darovala v nabavo oblek za uboge šolske otroke znaten znesek, za koji blago-dnšni dar bodi darovateljici na tem mestu izrečena v imenu obdarovancev prisrčna zahvala. Šolsko vodstvo Št. Pavel pri Preboldu, dne 8. grudna 1906. — Iz Trbovelj. Predsedništvo slavnega „Pazniškega in delavskega podpornega društva v Trbovljah" si dovoljujemo brez zamere vljudno vprašati, zakaj je snelo ob slovesnem sprevodu slavnosti sv. Barbare slovensko trobojnico raz društveno zastavo. Ali se je to zgodilo vsled nemškega terorizma ali ima ta nerazumljivo omahljivi čin druge vzroke ? Prosimo slavno predsedništvo zanesljivega pojasnila v prihodnji številki tega lista, ker hočemo biti v tej zadevi popolnoma na jasnem! Yeč trboveljskih narodnjakov ! — Trg Lemberg. Tukaj se je ustanovila „Hranilnica in posojilnica" reg. zav. z neom. zav. za občine Trg Lemberg. Sladkagora, Kostrivnica in Sv. Peter na Medv. selu. Uraduje se vsak četrtek v šol. poslopju. Načelnik tega društva je nadučitelj gospod Fr. Zidar. Zadruga je član „Celjske Zveze". — Mrliča so našli v Krčevini pri Ptuju. Spoznali s0 v njem 67 letnega Valentina Wegscheiderja, ki je 24. vinotoka t. 1. skočil v Mariboru v Dravo. — Dirkalsko društvo v Ljutomeru je imelo v nedeljo, dne 9. t. m. svoj občni zbor. Vsled nekega nespo-razumljenja se je večina konjerejcev sešla v restavraciji g. Kukovca pri kolodvoru, medtem ko je bilo zborovanje sklicano po oznanilu v „Domovini" in pri cerkvi, v okrajno pisarno, t. j. tudi v Kukovčevo hišo, vender v trgu, zato je bil obisk neznaten. Društveni blag-ajyj]^ ki je jraej poročati o stanju blagajne, je bil naprošen to svoje poročilo predložiti ponovnemu občnemu zboru, ki ga ima sklicati podpredsednik tega društva, ker je predsednik svoje mesto odložil. — Slovensko pevsko društvo v Ljutomeru pririredi koncert in sre-čolov s sodelovanjem tamburaškega zbora v prid ubogih otrok Franc Jo-žefove šole v Ljutomeru, dne 16. decembra t, 1. v nedeljo ob 8. uri zvečer v gostilni gospoda Ivan Vaupotiča v Ljutomeru. — „Cigani" v Mariboru. Slov. Čitalnica bralno in pevsko društvo „Maribor" uprizorita v nedeljo, dne 16. decembra t. 1. v „Nar. domu" „Cigane". šaloigra v treh dejanjih. Spisal Jakob Dolinar. Vstopnina: Sedeži v parterju od 1. do 5. vrste 1'60 K. od 6. do 10. vrste 1"30 K. od 11. do 15. vrste 1 K; stojišča v parterju 60 vin., za dijake in vojake 40 vin. Na galeriji sedeži 80 vin., stojišča 40 vin.' Vstopnice se prodajajo v nedeljo, dne 16. t. m. od 2.—3. ure popoldne v „Čitalnici". Blagajna se odpre ob 7. nri zvečer. Začetek točno ob 8. uri. Posebna vabila se ne razpošiljajo) Šaloigra je dosegla v Celju in drugod velik uspeh: zato pričakujemo obilnega obiska! Samomor. V Mariboru se je ustrelil v sredo 12. t. m. zjutraj ob štirih užitninski uradnik Anton Prelog. V četrtek, dne 13. t. m. bila je napovedana revizija, katere pa ni hotel doživeti. Baje mu manjka v blagajni 10.000 K, a govori se. da je deficit veliko večji. Njegov oče je menda še nekaterim. Mariborčanom kot naroden Slovenec v spominu, sin pa je bil velik nasprotnik Slovenccv. — Uboj na koroškem kolodvoru v Mariboru. Pod tem naslovom smo poročali v zadnji številki, da je neki civilist ustrelil v noči od sobote na nedeljo nekega dragonca. Zdaj. ko se je stvar vsaj nekoliko pojasnila in prišla iz vojašniee, kjer se enaki slu-slučaji kaj radi potlačijo, v javnost, moramo zadnjo notico nekoliko popolniti. Dragonec Bernfigger iz Zgornjega Avstrijskega, ki še le služi od te jeseni. je šel dne 3. t. m. kot ordonanca na pošto, kjer je vzdignil večjo svoto denarja. Govori se, da je imel tudi hranilno knjižico, glasečo se na večji znesek, pri xsebi. S pošte se ni več vrnil v vojašnico, kakor ga tudi vso noč ni bilo nazaj. Prihodnje jutro ga najde neki delavec pri koroškem kolodvoru nezavestnega ter obvesti o tem dragonsko patruljo. Ta spravi nezavestnega nesrečneža v vojašnico, kjer ga prepusti v oskrbo vojaškemu zdravniku dr. Svatun-u. Ta „strokovnjak" pa je mislil, da je vojak pijan ter ga je dal polivati z vodo in ker to nič ni pomagalo, dal ga je baje pretepsti z jermeni, da bi ga na ta način spravil k zavesti. A vse ni pomagalo nič. Pač je opazil dr. Svaton krvavečo rano na glavi, a je le dejal, da jo je zadobil. ko je padel v pijanosti. Ker pa se dragonec tudi čez dva dni ni zevedel. poklicali so še polkovnega zdravnika dr. Diewald-a. Ta je konštatiral. da ima vojak kroglo iz samokresa v glavi. Prizadeval si je. da bi rešil mlaao življenje, a bilo je prepozno. Ranjenec je izdihnil, ne da bi se prej zavedel. Denarji, kakor tudi hranilna knjižica so izginili. O storilcu ni duha ne sluha, ker dragonec ni mogel ničesar povedati. Veliko ogorčenje pa vlada med prebivalci v mestu nad postopanjem dr. Svaton-a. Ljudstvo zahteva da naj ,se stvar preišče in če je kriv tudi kaznuje. Raznašajo se razne govorice, ki pa niso verjetne. Bernögger je bil priden vojak, ki je vestno opravljal svojo službo ter se ni nikdar opijanil. — Kartei hišnih posestnikov v Gradcu. V Graden so imeli hišni posestniki velik shod, ki je- ugo"arjaI novim dokladam k hišnemu davku. Sklenili so. da osnujejo kartel vseh hišnih posestnikov, da lahko potem vse nove doklade brez izjeme prevale na stranke. Tak kartel je pač nepotreben. saj so stranke tudi do sedaj nosile vsa bremena hišnih gospodarjev, kaj bo pa še le v prihodnje? — Proti podraženju živil. V Gradcu je bil te dni velik shod. katerega so se udeležile posebno mnogo-brojno soc. demokratične delavke. Obč. svetnik Ousobsky je ostro obsojal po-draženje živil, osobito mesa. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se pravi med drugim: „Shod misli, da je primerno in potrebno osnovati posebne organizacije odjemalcev, ki bi naj ustavile nadaljno podraževanje živil, vsaj v toliko, kolikor to povzročajo pre-kupovalci'1. — Nesreča na železnici pri Ju-dendorfu blizu Gradca je sedaj predmet zanimive pravde pri deželnem sodišču. Finančni uradnik Kowald. kateri je bil tedaj težko ranjen, toži južno železnico, da mu plača 80.000 K za bolečine in odškodnine, ker ne more več opravljati svoje službe. Sodišče je odločitev odložilo, dokler ne reši te zadeve zavarovalnica proti nezgodam pri kateri ja bil Kowald zavarovan. Kranjsko. — Premeščenje Deželnovladni konceptni praktikant g. Henrik Steska je prestavljen iz Radovljice v Ljubljano. — Deželni odbor kranjski je imenoval dr. Göstelja provizoričnim ordinarijem v blaznici na Studencu. Ker je pa imenovani že 40 let star, ga dež. odbor takoj imenuje definitivnim. Koroško. — Vodstvo „Narodne šole'1 v Št. Supertu pri V^likoven se obrača do vseh rodoljubov za prispevke k slavnostni božičnici. ki se vrši na kvaterno sredo, dne 29. grndna. — Volilna lista in nagel župan. V Brdu je razglasil občinski sluga že 11. novembra, da leži volilna lista na ogled. Dva tedna pozneje pa še ni bilo o listi ne duha ne sluha; župan bo baje še-le čez štiri tedne gotov z njo. No nagel je pa ta župan! Sicer pa lahko v katerem drugem grmu zajec tiči; morda mu je preveč slovenskih volileev! — Melviče. Ko je nemški konkurent slovenskega gostilničarja videl, da ljudje radi kupujejo Ciril-Metodove vžigalice, je razstavil tudi on jeden sam zavitek teh vžigalic ljudem za vabo. Prodaja pa seve pred vsem nemške pod tako pretvezo slovenskim ljudem. Poznamo to prakso tudi pri nas ! — Smrtna kosa. V Borovljah je umrl znani puškar Anton Sodija. Bil je mož - poštenjak, ki se ni nikoli sramoval slovenskega svojega naroda. Slovenci so se mnogobrojno udeležili njegovega pogreba. Primorsko. — Politično društvo „Edinost" je imelo dne 9. t. m. svoj občni zbor v Trstu. Dr. ßybäf je v svojem govoru pojasnjeval stališče tržaških Slovencev, katero je v političnem in gospodarskem obziru drugačno kot drugod na tem stališču ostane društvo tudi v bodoče ter se- ne nasloni odločno na nobeno drugo politično stranko. Govornik je dejal tudi. da se Slovenci v Trstu pri zadnjih volitvah niso mogli z nobeno italijansko stranko zvezati zaradi kooperacije in tudi ne s soci-jalnimi demokrati, kateri so, kakor govornik pravi pri volitvah v Trstu in v Miljah pokazali, da stoje v narodnem obziru na italijanski strani. Govornik omenja, da si je društvo prizadevalo pospešiti rešitev vprašanja o slovenski šoli v Trstu, o uradnem jeziku, pri železniških uradih, storilo je korake, da nam pribori tudi slovenske napise na železniških postajah, uradih in tiskovinah. Govornik graja malomarnost razumništva in še posebno uradništva, katero se društvu izogiblje. Govoreč o splošni politiki omenja, da si je in ostane v svesti, da smo del Jugoslovanstva, katero se bode konečno tudi združilo, kakor so se Nemci in Italijani združili. Ideja Jugoslovanstva ne stoji v nikakem nasprotju z avstrijsko državno idejo. Avstrija bi od jugoslovanske ideje imela največje koristi, ako bi njeni državniki prav razumeli svoj čas in njega potrebe. — Umrl je v Bovcu na Goriškem tamkajšnji dolgoletni župan g. Ant. Šulin. Pokojni si je pridobil veliko zaslug pri pogozdova ju Krasa in v razvoju ondotne Čitalnice. L. m. z.! Druge slovanske dežele. — Nečuveno mažarsko nasilje proti Slovakom. Bivši slovaški poslanec Veselovsky je bil tožen radi neke pritožbe tičoče se nasilnosti in krivic uradnikov proti slovaškemu ljudstvu; pritožbo je podal ministru notranjih zadev. Sodni zbor je postopal pri tej obravnavi naravnost brutalno; Toda kljub temu je bil Veselovsky popolnoma oproščen, ker je vse- svoje trditve proti uradnikom dokazal. Poslednjim se seveda niti lasu ni skrivilo. Kaj se hoče, oni so branitelji ogrske državne ideje med „izdajalskim" slovaškim ljudstvom. Sedaj pa se vrši v Rožemberku proces, za katerega se zanima ves svet. Poslali so svoje poročevalce tja celo angleški listi. Obtožencev je kakih 15 in sicer so toženi radi ščuvanja slovaškega ljudstva proti mažarski narodnosti. Stvar je sledeča: Ko je meseca marca prevzela vlado koalicija, so bile razpisane volitve v ogrski državni zbor. In v Rožemberku je postavila slovanska narodna stranka svojim kandidatom dr. Šrobra. Zanj je še posebno agitiral ondotni narodni župnik Hlinka. Teden dni pred volitvami je doDil Hlinka od svojega škofa pismo, v katerem mu zapoveduje, da ne sme agi-tirati za slovaškega kandidata. Ker ni ubogal, je bil suspendiran. Na pritisk njegovih župljanov je bil suspenz razveljavljen. Pozneje je bil tožen radi simonije; ko je šel škofu radi tega, ni bil zaslišan. Na povratku domov so mu priredili njegovi župljani presrčne ovacije. To je bil povod, da se je uvedla tožba proti 15 osebam radi ščuvanja proti madjarski narodnosti in ogrski državni ideji. Glavni obtoženci so Hlitrka, dr. Šrobar in Janček. Prva dva sta tožena radi tega, ker se pri volitvah nista držala pasivno in je dr. Šrobar celo nastopil kot proti-mažarski kandidat. Janiček, ker je baje vpil pri omenjeni ovaciji: „Doli z Madjari". Obravnava se vleče že cel teden. Prič je bilo zaslišanih 96. Sodnik je pri obravnavi često kršil postave, tako da so ga zastopniki zato-žencev morali često opominjati. Podali so tudi več pritožb radi načina, kako se je obravnava vršila. Hlinka in še par drugih je bilo celih 5 mesecev v v preiskovalnem zaporu, a ne vedo zakaj. Sodni dvor je postopal zelo nasilno in protipostavno. Izpraševalni sodnik je vprašal dr. Šrobra: „Zakaj pa zahtevate, da naj se priznava slovaška narodnost?" Dr. Šrobar: „To pravico ima zadnji cigan, da se pri- znava njegova narodnost!" Obsodba se izreče v četrtek. Književnost in nmetnost. — Slovan. Uustrovan mesečnik za književnost in prosveto. Stan« za celo leto 12 K. za pol leta 6 K. Učiteljstvu in dijaštvu se cena primerno zniža. — Radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti celega oklica „Slovanovega" uredništva na naročnike in Slovence vobče. Dovoljujemo si le navesti dejstvo, da imamo na slovanskem Jugu edini mi Slovenci tako krasen ilustrovan mesečnik, ki je res primeren zrelemu, moderno mislečemu, narodnemu občinstvu. Sicer pa ne more lista nobena obljuba bolj priporočati kakor dosedanji štirji letniki, ki se glede lične in okusne oblike, krasnih slik in vsebine lahko merijo z najboljšimi tujimi ilustrovanimi mesečniki. Iz bogatega programa za prihodnje leto omenjamo le prevod romana, ki ga je napisal ljajvečji češki pripovedovalec Al. Jiräsek, „Pasje-glàvci" (s slikami). List se naroča pri Drag. Hribarju, tiskarna in založništvo v Ljubljani. — Grof Monte Cristo, francoski spisal Al. Dumas, poslovenil J. H-n. Tiskala in založila „Goriška tiskarna" A. Gabršček, Gorica 1906. — Cena broš. 4 K, vezana 6 K. Ta znani in slavni Dumas-ov roman, ki je izhajal več ko eno leto kot podlistek v Soči, leži sedaj v debeli knjigi pred nami. Ne bomo podrobno razbirali hib in vrlin tega dela, ker oni, ki se zanimajo za takšne stvari, tako poznajo maniro Dumas-ovo in način, po katerem so nastala ta dela, ki jih je deloma izdal ali pa še meni izdati Gabršček. Pač pa hočemo na Gabrščkovo adreso napisati par besed. Gabršček je nedvomno prvi, ki je med Slovenci začel v velikem štilu izdajati perijodične publikacije, on je gotovo eden naših najagilnejših in najpožrtvovalnejših založnikov. A on je tudi edini, ki vedno in vedno tarna in jadikuje, da je založništvo najne-hvaležnejši posel na svetu in da mora žrtvovati velike svote. Tega pa si je popolnoma sam kriv. V celem njegovem delu namreč ni nikakega sistema, in nikakega enotnega principa, po katerem bi bilo urejeno. Gabršček izdaja, kar mu pride pod roke, a še to v taki obliki, da mora izzvati nezadovoljnost. Glaven kontingent njegovih publikacij so prevodi: Med njimi najdemo zelo raznovrstno blago. Poleg literarno manjvrednih stvarij se najdejo knjige, ki imajo le literarno - zgodovinsko vrednost;, res lepa svetovna dela pa se izdajajo v takošnih prevodih, da se mora človeku res užitek pregnati. Gospod Gabršček bi moral vedeti, da tako-zvano občinstvo ne kupuje rado knjig, če je papir približno t a. k, kakor g a i m a „Edinost", če je vez skrajno neokusna in če je prevod tak, da ga more umeti bralec le, če primerja original. Zato pa menda ne izdaja knjig, da bi se mi ob njih morali baviti z lingvističnimi študijami. Marsikaj si mislimo, ko zremo gori imenovano knjigo pred seboj. Čemu si sploh prišla na svet? Za literarne sladkosnedeže nisi, ker so te spoznali že v lepši obliki, k večjemu za kakšnega literarnega paleontologa, ki zbira petrefakte iz predpretekle literarne dobe. Za narod nisi, ker si draga. A če zajdeš v narod, boš naredila škodo, ker si proračunjena za popolnoma, drnge duše, za druge inštinkte, kakor jih najdeš med prostim ljudstvom, ker si premalo umetniško omerjena in umirjena. Končno še nekaj. Tistim optimistom, ki mislijo, da je ta knjiga prevedena iz francoskega, povemo, da ni. O gospodu, ki jo je prevedel in ki sploh mnogo prevaja iz „francoskega" in „ruskega", gre med ljudmi, ki ga poznajo, glas, da si vso stvar olajša in prevaja iz nemščine. Doslej smo molčali, a enkrat mu bomo stopili tako občutno na kurja očesa, da bode pomnil, mogoče bo dobil potem druge pojme o literarni poštenosti. Gospodu Gaberščeku pa nasvetu-jemu, da naj začne najprej pri sebi, naj odpravi vse to, kar smo mu očitali in pisec teh vrst bo prvi, ki mu bo glasno trobil hvalo. Do tlej pa bo pridno na straži stal —on— Od popotnega sodišča v Celju. Dne 22. novembra 1906 vršila se je pri c. k. okrožnem sodišču v Celju glavna porotna obravnava zoper Franca Petana in Frauca Krošlna, oba posest-nikova sina v Gornji Pohanci, občina Sromlje v Brežkem okraju. Zatožena sta bila, da sta dne 10. junija 1906 ubila Janeza Bahčiča, pre-vžitkarja, tedaj zaradi hudodelstva uboja po § 140 k. z. Iz zatožnice posnamemo, da je baje že dolgo bilo sovraštvo med fanti iz Sromelj proti fantom iz Zdol in Ple-terja, da je zlasti Franc Petan popoldne 10. junija sovražno nastopil proti pozneje ubitemu Janezu Bahčiču in da sta oba zatoženca skupaj hodila po tisti poti, po kateri je hodil Janez Bahčič domov. Franc Petan se je zagovarjal, da je z drugimi fanti pil v Simonišekovi gostilni in sicer v zgornjih sobah; spodaj v kleti pa so pili Janez Bahčič, njegova sinova Franc in Kari Bahčič, hči Marija Bahčič, zet Jože Ban in drugi. On, Franc Petan, je že prej pil nekaj žganja, pri Simonišeku je pa 7 fantov spilo 11 litrov vina. On se še spominja, da je padel, ko je šel iz krčme po stopnicah navzdol in se je poškodoval na nosu, da je hudo krvavel in da je ena ženska prišla s skledo vode mu obraz umivat, na drugo se vsled pijanos.i ne spominja, samo ve, da je z Bahčičevimi vred odšel proti hiši Franceta Bahčiča, ko se je že mračilo. Kdaj pa je domov prišel, tudi ne ve, ker ni luči nažgal, ko se je vlegel. Predsednik, c. kr. svetovalec Ko-cijan, ga opominja, da je baje vpil, ko je bil padel, da ga je ravno ubiti Janez Bahčič, vulgo Frakelc, vrgel, da se je v njega zaletel in mu žugal. Petan reče, da je mogeče, da pa se ne spominja. Maks Krošl pravi, da je skupaj z Bahčičevo žlahto odšel pri Simonišeku, da takrat Janez Bahčič ni več bil med njimi, ker je že prej odšel, da sta on in Franc Petan šla z Bahčičevo žlahto blizu do Bahčičeve hiše, potem sta se pa ločila. Maks Krošl je šel potem mimo Bahčičeve hiše doli k svojemu prijatelju Francu Sajevcu, hlapcu pri Martinu Sotlerju, spat, ker je že deževalo in je že bila tema in se mu ni več ljubilo še pol are dalje hoditi do doma. Prva priča, ki je bila zaslišana, Urša Bahčič, 67 let stara vdova za ubitim Janezom Bahčičem, ni bila pri Simonišeku; ona le reče, da je moral njen mož imeti kakih 28 gld., pri mrliču pa niso nič denarja našli, in pristavi, da je on imel navado denar ljudem pokazati in da ga je vselej pri sebi nosil. Jože Ban in Kari Bahčič, prvi zet, drugi sin rajnega, pričata, da sta oba dobila v gostilni pri Simonišeku, da je Franc Petan res, ko je padel na "topnicali, krvavel, da ga je Marija Bahčič umila, da se je res pijani Franc Petan zaletel v Janeza Bahčiča, in ta ga je odrinil od sebe, Petan je takoj padel na hrbet in stari Bahčič ga je zmerjal, rekoč, da še nikoli ni videl tako pijanega človeka kakor je bil ta Petan. Prišli so pa pozneje še drugi fantje iz Sromelj, med njimi Jože Mo-lan. neki drugi Franc Petan, vulgo Mihlnov in Franc Krošl. Marija Bahčič je vpila, da imajo nože in se je sama oborožila s kolom. Te fante so srečno zapodili; pač pa je eden izmed njih še grožnje izrekel. Na koncu sta zatoženca, Franc Petan in Maks Krošl ostala v njihovi družbi. Ko so se napotili domov, se je videlo, da Janez Bahčič ni več navzoč, in eden je rekel, da je ta že naprej šel proti domu; vsa Bahčičeva žlahta in še drugi med njimi Franc Petan in Maks Krošl, so počasi skupaj šli do nekega križpota, kjer so se še tudi nekaj časa zamudili. Potem so vsi šli navzdol proti Franc Bahčičevi hiši in onadva in vsa druga Bahčičeva žlahta je stopila v to hišo. Prigovarjali so njima, naj ostaneta tukaj pri Francu Bahčiču čez noč, ker je lahko mogoče, da isti sromeljski fantje, ki so prej žugali, kje čakajo. Jože Ban in Kari Bahčič sta ostala pri Francu Bahčiču čez noč in kmalu so se vlegli spat. Franca Petana in Maksa Krošlna sta še videla zadej za hišo in ne vesta, kam sta pozneje šla. To potrdi tudi priča Marija Bahčič in pristavi, da je bil Franc Petan hudo pijan in se je pri hoji zaletaval. Priča Marija Štefančič, 22 let stara, je bila povabljena iz Nemškega na obravnavo in je na vprašanje rekla, da slovensko skoro nič ne razume ter je govorila nemški in v čim lepši nemščini je hotela govoriti, tem bolj smešni so bili njeni jezikovni pogreški. Konečno je prišla v hudo zadrego. Zagovornik Franca Petana dr. Josip Sernec jo je enkrat nagovarjal slovenski in konštatiral, kaj je še pred odhodom v Nemčijo govorila pred preiskovalnim sodnikom v Brežicah, ta čas v slovenskem jeziku, ki ga zdaj ni hotela več poznati. Tudi ta priča potrdi, kakor prejšnje priče, da je Janez Bahčič prej odšel od Simonišeka, in da sta zatoženca z Bahčičevimi šla, da sta pred Franc Bahčičevo hišo zaostajala. Simonišek Primož, gostilničar, potrdi, da je sedem fantov spilo 11 litrov njegovega sro-meljskega vina in da ima človek z enim litrom tega močnega vina več ko zadosti ter da je bil Franc Petan čisto pijan. Konštatuje se. da sta Kari Bahčič in Jože Ban, ko sta ob pol 5. zjutraj od Bahčičeve hiše odšla proti domu, našla Janeza Bahčiča ležati na potu pri Krošelnovi zidanci ubitega; dežnik in palica sta slonela na steni zidance. Poklicala sta še sosedo Marijo Pleterski, in zapazili so, da je en žep od hlač bil ven potegnjen, in da pri mrliču nič denarja ni bilo. Ko je popoldne prišla komisija na lice mesta, se je dognalo, da je bila nenavadno močno prebita glavna črepinja. vsaj s tremi udarci, tako da je bila kost kakor izdolbena, kar se je le moglo zgoditi s težkim železnim orodjem, n. pr. s kako obrnjeno motiko aii sekiro in s prav silovitimi udarci. Dalje je bilo zlomljenih 6 reber na desni strani, jetra so bila raztrgana, kazalec desne roke zlomljen in še druge rane so se haliajale po životu. Glavne priče so pa bile: Neki Franc Petan, posestnik, z zatožencem Francetom Petanom nič v žlahti, kateri je videl hoditi še ravno pred mrakom Janeza Bahčiča od Si-monšeka navzdol „inimo Bahčičeve hiše polglasno pojočega in slišal ga je klicati: ,.Hep, hep, balte fantje!" Marija Pleterski pa je bila v svoji biii, ki je 45 korakov od tistega mesta, pri Krošlnovi zidanci, kjer so Janeza Bahčiča našli mrtvega. Ta je rekla, da je bila v sobi in je gledala skozi okno, ki je obrnjeno proti cest od Bahčičeve hiše. Videla je po tej cesti prihajati istega Janeza Bahčiča tudi pojočega in da je takrat tudi rekel: „hep, hep, balte fantje!" i. t. d. On je šel mimo njene hiše in ga je dobro spoznala, ker še ni bilo temno. Potem se je vlegla spat in ni slišala nobenega ropota. Na vprašanj-e zagovornika je dejala, da je Janez Bahčič po cesti prihajal sam, da tudi za njim ni videla hoditi ali teči nikogar. C. kr. orožniški stražnik je rekel, da je prišel v hišo zatoženca, Franca Petana, že tisti dopoldan po uboju. Franca Petana ni bilo doma, njegova mati je dejala, da je šel po svinje v Krošelnovo gostilno. Blatno in krvavo obleko zatoženca pa so našli v pojati in jo vzeli s seboj. — Ko je orožnik prišel v Krošelnovo gostilno, mu je za-toženec Franc Petan sam rekel: „Jaz sem ta pravi." Franc Petan» pojasni stvar s tem, da je imel res krvavo obleko, ker je pri padcu po stopnicah Simonšekove gostilne hudo krvavel iz nosa in večkrat padel na blatni cesti. On je izvedel zjutraj po uboju od „Mihelnovega očeta",* da so Janeza Bahčiča našli ubitega pri Krošelnovi zidanci. Šel je v Krošelnovo gostilno, ker ga je mati po svinje poslala in tam se je zamudil; prišla je njegova sestra pravit mu, da ga orožniki iščejo, ker imajo sum, da bi bil pri uboju deležen in zavoljo tega je on, ko je orožnik prišel v Krošelnovo gostilno, sam stopil naprej in proti žandarju rekel: „Jaz sem ta pravi, ki ga iščete", pa mu seveda ničesar ni obstal, ker je nedolžen. Res je potem „Mihelnov oče" kot priča potrdil, da je zjutraj on Francu Petanu prišel povedat, da je Janez Bahčič bil najden ubit. Sestra Petanova je potrdila, da je še prej, ko so orožniki prišli, šla po brata v Krošelnovo gostilno in mu povedala, da ga orožniki iščejo. Dognalo se je, da so bili s kraja razen Franca Petana in Maksa Krošlna zaprti tudi 4 drugi sromeljski fantje, katere so pa pozneje zopet izpustili. Na porotnike so bila stavljena razna vprašanja in sicer prvo in drugo je bilo. če sta Franc Petan in Maks Krošel sporazumno Janeza Bahčiča ubila, tretje in četrto vprašanje, če ga je eden ali drugi od njiju ubil in daljna vprašanja, če sta to storila v pijanosti. Državni pravdnik je v dolgem govoru priporočal porotnikom, naj bi oba zatoženca kriva spoznali uboja. Zagovornika dr. Josip Sernec in dr. Juro Hrašovec pa sta pri zagovarjanju grajala postopanje državnega pravdništva, kako je moglo zatoževati ravno ta dva fanta, ki sta očitno nedolžna. Dr. Josip Sernec je posebno izvajal, da je Janez Bahčič prej odšel od Simonišeka kakor oba zatoženca, ki sta šla šele z Bahčičevo žlahto in da se je še vsa ta družba dalje časa mudila pri križpotu pred Bahčičevo hišo. Iz očigleda je razvidno, da je od Simonišekove hiše do križpota samo 240 korakov, od tega razpotja do Bahčičeve hiše le okoli 160 korakov, od Bahčičeve hiše do Krošlnove zidance, kjer so Janeza Bahčiča našli mrtvega, pa je samo nekaj čez 500 korakov. Kakor je dokazal priča Franc Petan, je Janez Bahčič čisto vesele volje pe-vajoč hodil mimo Bahčičeve hiše, ko je bilo še svetlo, in Mica Pleterski ga je ravno tako veselega samega videla hoditi mimo svoje hiše in z njim noben ni hodil in noben ni z njim letel. Ako je Janez Bahčič le 5 minut prej odšel od Simonšeka, kakor Bahčičeva žlahta, sta mogla ob času, ko je že šel mimo hiše Mice Pleterski, Franc Petan in Maks Krošl biti k večjemu pri križevem potu ali pa pri Bahčičevi hiši. Janez Bahčič je pol minute pozneje, ko ga je Mica Pleterski videla, že moral biti mrtev, ker je le 45 korakov od njene hiše mrtev obležal, tedaj je jasno ko beli dan, da ob času, ko je Janez Bahčič pri Kro-šeljevi zidanici bil ubit, oba zatoženca nista še mogla biti na tistem mestu, ker sta še le k večjemu pri Bahčičevi hiši bila! K temu pa še pride, da je Franc Petan bil popolnoma pijan, bil večkrat padel in se zaletaval, kakor so vse priče potrdile. Kako bi tedaj mogel v takem stanu še dohiteti Bahčiča! Tudi gotovo ni imel nobenega orožja, nikake motike in sekire pri sebi in v nedeljo gotovo ne dobi tacega orodja tako hitro na cesti; tedaj ni mogoče, da bi ta usmrtil Janeza Bahčiča, posebno ne, ker sta zatoženca z Bahčičevo žlahto počasi hodila in se še mudila pri križ potu, tako, da je moral Bahčič najmanj za 1/4 ure pred njimi biti. Ako je bil Janez Bahčič usmrten na tistem mestu, kjer so ga našli, ga je tam že več ljudij moralo čakati in zavratno napasti in če bi tedaj res sromeljski fantje ga bili ubili, bi se pač morali krivci iskati med tistimi fanti, ki so prej odšli bd Simonšekove gostilne, kakor Janez Bahčič, ne pa smela izbrati ta dva fanta, ki sta toliko pozneje z Bahčičevo rodbino čisto počasi odšla proti domu! Žalostno je, da sta morala ta dva fanta zaprta sedeti od 11. junija do dne obravnave t. j. do 22. novembra, tedaj 5 mesecev in 11 dni čisto po nedolžnem. Sicer pa še preiskava niti ni dognala, če je bil Bahčič usmrten tam, kjer so ga našli, kajti skoro celoytisto noč je deževalo in preiskovalni sodnik ni dognal, če je bila obleka mrličeva mokra ali suha. Ljudje govorijo, da je obleka bila suha in če bi bilo to res, bil Janez Bahčič usmrten v kaki hiši in potem proti jutru, ko ni več deževalo, prenesen na tisto mesto. Zato govori tudi okolnost, da sta dežnik in palica ubitega slonela tam na steni. Ako pa bi bil tam zavratno napaden, bi morala ležati dežnik in palica zraven trupla ali pa pod truplom. Da so ta dva fanta s kraja zaprli, „temu se ne čudim", pravi zagovornik. Krvava in blatna obleka in besede: „Jaz sem ta pravi" so dale s prva nekaj suma, pa ko se je pri preiskavi vse to pojasnilo in posebno dokazalo, da sta ta fanta dosti pozneje odšla iz gostilne kakor pokojni, bi se moralo vendar bolj presodno ravnati in spustiti ta dva nedolžna fanta iz zapora. Tudi dr. Juro Hrašovec je ožigosal to postopanje in v jedernatih besedah pobijal obtožbo. Konečno so porotniki zanikali vsa na nje stavljena vprašanja in Franc Petan in Maks Krošl sta bila zatožbe oproščena. Gornjesav. posojilnica v Mozirju naznanja slavnemu občinstvu da bode obrestovala vloge od 1. prosinca 1907 naprej po ^m xi o ™ |4 O posojila pa se bodo dajala po O Odbor. 641 2-1 IIS i merodajni slovenski časopisi so ugodno ocenili in priporočali 1 ipMll i Koiedar 211 leto 1907. Ker ni boljega slovenskega strokovnega koledarja za industrijce, trgovce in obrtnike ter njih nastavljence, sploh za vsakega kakor je ta. Zatoraj si ga naročite takoj pri Fran Zeleniku Ljubljana, 615 Vegova ulica št. 6. 3—2 Cena K !■— po pošti K 1*20. obstoječe iz dveh sob, 1 kuhinje, 1 shrambe za jedila itd. z oddelkom vrsa, se odda od 1. januarja 1907 v hiši Dijaške kuhinje v Celju na Dolgem polju. Pogoji se izvedo pri Posojilnici v Celju. «393-1 Naprodaj je hiša z gospodarskim poslopjem zraven je 1V2 orala sadovnika s samim žlahtnim sadjem, v lepem kraju, 20 minut od farne cerkve, najbolj pripravna za kakega rokodelca. Ravno tam je tudi čisto nov kozolec naprodaj. Več pove Anton Cilenšek posestnik Podlog štev. 9. pošta Sv. Peter v 637 Savinjski dolini. 3—1 v Češko posteljno perje po nizki ceni. 5 kg novo, očiščeno K 9'60 boljše K 12'— belo, pavolnomehko, očiščeno K —.18 in K —'24, snežuobelo, pavolnomehko, očiščeno K —'30 in K —-36. Pošilja se franko po povzetju. Zamena in vračilo proti povračilu in portostroškov dovoljena. Benedikt Sachsel, Lofies 347, p. PilZIiO, ČeSkO. SVOJI K SVOJIMI! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo ,CROATIA< pod pokroviteljstom kralj, glavnega mesta Zagreba. Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah. Vsa pojasnila daje: Podružnica „Cro-atiae" ¥ Trstu. (425) 11-10 Zastopniki se ffiejo po veijili krajiù Kranjske, štajerske in Koroške. manj delavske sile potrebujejo gasilna društva pri bri galnicah najnovejšega zistema in prenosom ravnoteža. odlikovanega v Pragi na zazsta vileta 1903, izumitelja in tvorničarja R. A. Smekal-a iz Smichova. Podruž. Zagreb. Ti stroji delajo desno in levo. eno in dvo-mlazno 30 do 35 m mlaza! Skladišče vseh —— potrebščin. Tudi na obroke. ——— S spoštovanjem (109) 26—25 podružnica R. A. Smekal. Salame fine ogrske gld. 1'75; iz gnjati zelo priljubljene gld. I SO ; dunajske 86 kr. ; bolj fine gld. 1 ' 15 za kilo. Gllìflt a" Pra£a 1 > hrez kosti gl. 1'20 * pleče brez kosti 95 kr.; suho meso 86 kr.; slanina 88 kr. glavina fina 50kr. za kilo. — Fine kranjske klobase, vel., ena 20 kr. SlilffllfIra brinjevec, gld. 120 m ** w liter pošilja s poštnim povzetjem od 5 kil naprej (107) 11-9 Janko Ev. Sire v Kranju. Sveži špeh à 80 kr., mast à 85 kr., glave à 40 kr., prašiči pucani po tržni ceni. Kupujem vedno ===== brinjjevo olje. ===== Zahvala. Globoko ganjena vsled obilnih dokazov srčnega sočutja med boleznijo in ob prerani smrti mojega iskreno ljubljenega, dobrega soproga, g. Frana Pecovnik naučitelja v Št. Juriju ob Taboru < izrekam tem potom svojo iskreno zahvalo. Presrčna hvala za toli tola-žilno sočutje, za mnogoštevilno časteče spremstvo pri pogrebu, zlasti prečastiti duhovščini, preblagorodnemu gospodu šolskemu nadzorniku Jos. Supaneku, g. nadučitelju Francetu Brinarju za ginljiv nagrobni govor, pevskemu zboru za prelepo petje, žalskemu g. županu, vsem cenj. tovarišem in tovaršicam pokojnikovim od blizu in daleč ter darovalcem prekrasnih vencev. — Bog plačaj vsem vkup in vsakemu posebej, kateri so mojega preljubljenega pokojnika s toliko ljubeznijo in častjo obsipali, meni pa tako ljubeznjivo ob strani stali v tem prebritkem času. ŽALEC, dne 11. decembra 1906. (640) t Ivana Pečovnik. Za Božič in Novo leto lepe in vsakovrstne igrače, priporoča Petep Kostič v Celju. Pri prvovrstni avstrijski zavarovalni družbi (-270) proti požaru in za življenje najdejo 16-13 posredovalci kot krajevni in okrajni zastopniki izplačujoči se postranski posel, kot glavni zastopniki in stalni potovalcipa dobro stalno službo. Ponudbe pod ..15305 Gradec1' poste restante. Išče se oženjen majer delo : oskrbovanje približno 30 glav goveje živine med temi Je (> krav. Krmljenje svinj za domačo rabo. kuhanje in pranje za sebe in hlapce. Plačilo: popolna hrana s stanovanjem i. t. d. ter 50 kron mesečno za oba. — Selitveni stroški -e povrnejo po dovršenem službenem letu. Vstop neizogibno I. prosinca 1907. Ponudbe s spričevali ali osebno na «skrbništvo. grad „NOVI KLOŠTFR'" (6M-21 Sv. Peter. Savinjska dolina. 3—2 V lil METOM trpini no Ptnisbi pri sprejme se taKoj trgoVsHi (ti,35) 3-2 mm ZA PATENTE m DIPLOMIRAN KEMIK (zaprisežen) K3PS3 TEHNIŠKA PISARNA Kisa INŽENIR A. HAMBURGER a DUNAJ VII. SIEBENSTERNGASSE I. S Kupujte narodni kolek! Suhe gobe, oljnate in petrolejske sode, želod itd., kupi Anton Eolenc v Celju vsako množino, po najvišjih cenah. i 120) - 4 ti — 45 Frotihe Blazuikove iu družinske se dobivajo na debelo in (592) drobno po izvirnih cenah 18—li v Zvezni trgovini v Celju. Schichtovo (572) 3—2 je najboljše! (D«! TRST-NEW-JORK je najpripravnejša, najcenejša in najboljša pot iz LJUBLJANE v Severno Ameriko, ker tod ni dolgotrajne mučne vožnje po raznih železnicah, nobenega presedovanja ne prenočevanja in sploh nobenih postranskih stroškov mej potjo. Parniki so prostorni, varni, zračni in snažni; vozijo vsake 14 dni. Hrana in postrežba najboljša. Pojasnila daje in karte prodaja glavni zastopnik Andrej Odlasek, Ljubljana SlomSekove ulice it. 25, pelej cerkve Srca Jezusovega- ^EffTTTgSS35EEEŽ Prej sem se res dan potila Perilo žmikala in vila Jelenovo je milo Temu trudu konec strilo Pripravna Božična darila kakor: prekrasne predpečnike, pečna okrilja in premogovne posode, cisto niklasto posodo, cvetlične mizice in kropil-nice, pisalna orodja, tičnice, umivalne posode, kavo in brzovare, drsalice, stojala za božična drevesa in še mnogo drugih manjših in večjih predmetov v najfinejši izpeljavi priporoča po najnižjih cenah ^ Trgovina z železnino ,Merkur1 Peter Majdič y Celju. RSS I 77* ISPfPJ in rìsoli or prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni = in barvani papir. - Svileni papir LZl Dnamn»: «on!, naeno Barvani papir stran : Barvani papir Ä Zlati papir Srebrni papir Zlata pena m mm Sumeče zlato m m Barva za mah m n Podobice za jaslice Božične dopisnice M Rutke ss ss ^ es ss I sVittcsiiHt HatncnčHi peresa tablice peresnikt gobice črnilo TrgoVskc v vseh velikostih Črtane. ■/. eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane. Odjetnalne knjižice po raznih cenah. NajVečja zaloga Vseh tiskovin u občinske urade kraj ne - - šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope. užitninske zastope. hranilnice. posojilnice, odvetnike, notarje - in privatnike. —— Lastna zaloga šol. zvezkov in risank. papirnate Vreče nalnih tovarniških cenah. vseh velikosti po origi- CUilliilS« pečatniki, vig- JlainDliic nete- (Siegelmar- f inmvi^i ken) za nrade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem času. TitktklmtàtétM ametneP°kraiin-!/t 5 ske in s cvetlicami odnajpriprostejše do najfinejše izpeljave. Albumi za slike, dopisnice in poezije. Zavitke za urade v vseh velikostih. Ceniki za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago. — ----- Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. S Priznano dobro blago, o Solidea ii točna postrežba. POZOR PRIDELOViMI HMELJA! Avstriiski rJ Ogrski Nemški Ruski patent št. 15.081 „ 29.346 .. 158.481 21-0 so najboljše, najsolidnejše, pred ognjem najbolj varne in vsled dobrega, močnega gradiva, iz katerega so narejene, tudi najcenejše iu najtrpežnejše nasvetu. Že preprosto delovanje s temi sušilnicami je velike vrednosti, ker se pri njih ne štedi samo z delavci, marveč tudi s kurivom, in kar je najvažnejše, ob vsakem vremenu — dežju 'ali solnctii obran hmelj — ga posuše v gladko-zelen produkt. dočim ostane lupulin jasno rumen in češulje stisnjene. Zapalitev hmelja je docela izključena, ako so odprti zračni prevodniki. S kurjavo stvorjeni topli zračni tok prešine vse tri sušilne lese, (predale) ki so napolnjeni s približno po 15 era visokimi lmieljevimi plastmi : hmelj se posuši v gorkera zračnem toku in se ne spari, kakor na drugih sušilnicah, kjer zgubi barvo, in kjer se tudi lahko zapali. i'fcaij 3—-j Te sušilnice „sistem Linhart'" so tudi priznano najuspešnejše; lahko seprizidajo ob vsako gospodarsko poslopje ter se izdejujejo v raznih velikostih. Odveč bi bilo torej, te sušilnice še dalje priporočati, kajti mnogo priznalnih pohval so najboljši dokaz za te izborne, vsem zahtevam zadoščujoče sušilnice, kar priznavajo in potrjujejo vsi hmeljski kupci. Sestava teli sušilnic se izvršuje brezplačno. XT A "O T TA IMITI r/ \ t fi TT in se naj povpraševanja in Zastopstvo za Štajersko in Kranjsko ima gospod KARL .1 ANK v ŽALCU naročila na istega vpošiljajo. Rakoniška tovarna strojev in livarna I. LINHART, Rakonice, Češko. pped ponarejanjem patentirani h sušilnih priprav ,SISTEM LINHART" naj služi sledeča Ulasoin patentne Listine c. kr. patentnega urada na Dunaju z dne 3. grudna 1903, šjev. 15981 in z due 12. kimorca 1 DIH, štev. 1817.'! se je podelil Janu Linhartu * Rakonicah patent na izdelovanje veternic za sušenje hmelja, kateri patent je prisodilo c. kr. okr. sodišče v Bakonicali ddto 18. prosinca 1995, št. 114/4 gospe Mariji Linhart. — Jaz podpisani Jožef MUnz, trgovec z železnino w Rakonicah sem ta patent deloma na ta način prekršil, da sem izdeloval veternice, katere so bile podobne onim, ki so navedene in popisane v patentni listini. Na prošnjo gospe Marije Linhart je začelo sodišče proti meni kazensko preiskavo; tožba se je vložila pri c.kr. deželnem sodišču v Pragi. Na mojo prošnjo je ga. Marija Linhart to tožbo umaknila iii ustavila nadaljno sodnijsko preiskovanje. Zaradi tega sedaj izjavljam, da so veternice za hmeljne sušilnice katere sem izgotavljal in inserirai pri izreku sòdnijskih izvedencev, deloma kršenje patenta. Objednem izrecno izjavljam, da ne storim v prihodnje ničesar več, kar kar bi bilo proti omenjenemu patentu in potrjujem, da sem plačal s. Mariji Linhart vso nastalo škodo, sodne stroške in njenega odvetnika. V RAKONICIH, dne 24. avgusta 1906. WmWmwmWmmWmmmm.. A 126|5 291 Dražbeni oklic. Od c. kr. okrajne sodnije v Ljutomeru se naznanja: Na prošnjo g. dr. Theodor Jäger-ja, odvetnika v Lipnici kot zastopnika Louise -Prestcri v. zapuščini po dr. Ivanu Farkaš se s, tusodnijskim sklepom z dne 9. novembra 1906 opr. št. T??0 na dan 18. decembra 1906 določena javna dražba zemljišča vi. št. 42 K. občine Ljutomer ki sestoji iz stanovališča in gospodarskega poslopja hiš. št. 65, 66 s skednjem (stav. parceli 7S in 79) in vrtne parcele 397 ne bo vršila ampak se določi za isto dan na 14. januarja 1907 pred poldan ob pol 11. uri s tem, da se poprejšna izklicna cena po 26.500 K in poprejšni dodatki pridržijo. C. kr. okrajna sodni j a Ljutomer I. odd 638 i dne 12. decembra 1906. Kletarsko društvo v Ormožu vpisana zadruga z omejeno zavezo priporoča svojo veliko zalogo K2 pristmegra KJ ljutomerčana iz najboljših vinogiadov ormoško-ljutomerskih goric, pf^ CENE NIZKE. Pošilja se od 56 litrov naprej. Vzorci zastonj in franko. (612) 5-4 Viljem ?jc(( CA| S A Ljubljanska cesta ClJCj (hotel „pri Kroni") Edini narodne f otOfTaf fèlli ZaVOd- Špecijaliteta : Razglednice v vsakovrsinih modernih izpeljavah. patitila pici;, mM CELJE, Gosposka ulica, Sa priporoča cenj. narodnim rodbiìiam'v mnogobrojna naročila. Okusno, lino in ceno. Ilustrovani narodni koledar isšši za leto 1907 9 r-è " L— a j je ravnokar izšel y založbi Zvezne tiskarne v Celju. ki Cena broš, K I'—, eleg. vezan K 1'SO, po pošti 20 vin. več. SJ Zanimiva vsebina. KI Okusna oprema. g ^ Essa s^ si Restavracija ¥ „Narodnem domu" v Mariboru pp*» odda se s I. sušcem 1907 ir najem, Ponudbe sprejema in pojasnila daje--= ■ ' ■ ' " I, ' S ■ "'i Posojilnica v Mariboru. (627) 3—2 Založnik c. kr. drž. uradnikov. Važno za gospode ! Naznanjam, da sem vpeljal perilo kakor ovratnike in zapesnice moderne in najnovejše fazone iz svetovno znane tovarne znak „Veriga". Nadalje sem vpeljal usnjate (glaze) rokavice zimske in letne za dame in gospode, moderne barve in solidne kakovosti. Zalogo kravat sem zelo povekšal in za na dobavo istih sem stopil v zvezo z prvimi tovarnarji naše monarhije. Vedno Velika zaloga finih na pol in čisto pristno platnenih žepnih robcev in finih dežnikov za dame in gospode. R. STERMECKI, Celje. (606) 52- Naznanilo. ^ Ako želite kupiti ali prodati kako posestvo ali trgovino vsake vrste, hotele. letovišča, gostilne, kmetije, opekarne, zdravilišča itd. Itd. tukaj ali na deželi hitro i ji diskretno, ako iščete posojila, tedaj se obrnite zaupno do izvrstnega omiranega „Mednarodnega trgovskega kurirja4'. Sedaž na Dunaju. Glavno zastopstvo v Gradcu, Jakominigasse 12. Podjetje prve vrste, strogo reelno, jako obsežno, kulantno in strokovnjaško. Zastopstvo po vseh avstro-ogrskih pokrajinah in v sosednjih državah. *lavni zastopnik se bo v prihodnjih dnevih mudil tukaj. Ako želite, da Vas brezplačno obišče, da vidi predmet in govori z Vami, prosimo, da nas takoj obvestite. VIZITKE priporoča Poskusite j in priporočite = izdelhe ____ f; ladrone top« hranil u Pragi Vili. Cenoonitofer^ © © s e © © © C-© C-© o C-© o C- o © C-© s Potnikom v Ameriko v prevdarek!! Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov ZWILCHENBART BASEL (Švica) Centralbahnplatz št. 9 sprejema potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Ilavre. — Govori in piše se v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila. (39) 52—50 j Zvezna tiskarna se priporoča častiti duhovščini. slavnemu učiteljstvu. pisateljem in p. n. občinstvu za vsakovrstna izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. — Ker je bogato založena z najmodernejšimi črkami in okraski ter opremljena z motornim, ozir. električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini. V zalogi ima in tiska v več barvah izdelane krasne diplome. — Dalje: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, cenike, etikete, bolete. časopise, knjige, brošurice, cirkularje. reklamne liste, lepake, opomine, vabila, podobice.spovedne listke, molitvenike. mrtvaška naznanila, razglednice, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, napise za slavoloke itd.; sploh izvršuje v kratkem času vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari okusno in ceno. — Veleč, duhovščini, slavnemu učiteljstvu. župnijskim in občinskim uradom, krajnim šolskim svetom, posojilnicam ter p. n. občinstvu se priporoča za vezavo knjig v priznano trpežni izpeljavi. — Za posojilnice, hranilnice in druge zavode se izdeljujejo hranilne knjižice vezane v celo ali pol platno z zlatim ali črnim tiskom po nizki ceni. Za innogo-brojna naročila se pri poroča Zvezna knjigoveznica. Najprimernejša darila za godotfe, birmo itd. so SingerjeVi sifalni stroji Man beachte die Fabrikmarke. pa (pasci jmu Singer Co. Nähmaschinen Act.Ges. Ysak šivalni stroj Ima varstveno znamko. za domačo porabo in obrtne sVrhe VsaHe Vrste. X Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo stroje do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo. Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih modernega in umetnega vezenja == Singepjevi šivalni stroji So na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji. Singer Co. delnica družba šivalnih strojev CELJxE, Kolodvorska ulica štev. 8. (20) 52 48 Darnife dražbi sv. tt in ili! JOS.LAM P R E T, šoštanj /I M OKEN v velikosti do 160, 160, 1-70, 1-80, nma Ltotako izgotovljena v velikosti od 2, 2-20, 230 2-40 m. Il V Popolnoma lzgotovljenlh .-..•. , 1-80 ln 2 m po konkurenčnih oenah. * A W v zalogi je z&otovljeno pohištvo. -Üi Zagotavlja solidno in točno postrežbo. Načrte za okna in vrata pošilja na ogled JužuoštajersKa hranilnica V Ccljn naznanja, da je znižaa obrestno mero od I. pro-= sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na .' Za občinska in korporacijska posojia v okrajih Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje in Vransko pa od pet na štiri in pol odstotk » (43) 50-48 Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot dosedaj 4%. Različne tehtnice, štedilna ognjišča, vsakovrstne vodovode. prevzamem popolno napravo Hopaflsč. Izvršujem vsa konštrukcijska dela, kakor mostiče, železne cvetljičnjake, verande, stopnice, ravne ali okrogle. Vsakovrstne železne ograje (tudi iz žice), n. pp. za stopnice, cerkve, iole, vrtove in zasebne hiše i. t. d. — Železna [vrata za prodajalne in skladišča ali pokopališča, Popolnoma železna okna, primerna za vsako Rü stavbo, osobito za tovarne, skladišča ali hleve, napeljavo strelovodov itd. Sploh izvršujem vsa stavbinska in umetniška v mojo stroko spadajoča dela po tovarniških cenah. IVAN REBEK, Stavbeni in umetni ključavničar CELJE, Poljska ulica štev. 14.