IZDAJTA ZA GORIŠKO IH BEHEČIJO
PMHOHSKI DHEVKIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
L*o VIII. . Štev. 29
(2025)
Poštnina plačana v gotovini'
Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, sobota 2. februarja 1952
Cena 20 lir
Vedno več držav poudarja univerzalnost Organizacije združenih narodov
^  ■■■iiiiiULUM-uiiMi imnnin.—-	mmmmmmmm
pnltazalu včerajšnje glasovanje o sprejemanju novih članov, hi pa m še rešilo tega 0c>]hega vprašanja - Razprava iu glasovanje o kuomintanški pritožbi pa sta pokazala, a St: je večina držav prepričala, da je ravuanje vlade na Formuzi škodljivo za mir
*■ ~ Danes je s!rh^-plenarna seia gl; sblošči? OZN. Najprej je Borcrii. a °dobrila. nekatera 'o ie Afra,vnesa odbora. Na-vaJržar ?§lEU?vi Proti 9 m 24 tiacicn?]”!.. odobrila pritožbo viet5kaal^CRe Kitajske, da So-nost	°§r°ža	neodvis-
bilg ^ aJ'ke. Ta reraltionn ie
. Ta resolucija je u^Vla v političnem
21 detegad[ Zanjo glaS0viil0
Sov?etski'1aS^Van^em ie E°voril Malik, ki je
.. Mi.......
ter ^elo s Formcze ŽDA
wut°2.1 Trn« • .	‘ xa	^	JC
Burmi S v,"!51’«' da ima v šest kitajskih diviz;.i. ki
general; pove^ujejo ameriški 5hernw r Amtriški delegat ^ bi h i7°0per Pa ie zanikal, Častnj>j ' .v Burmi ameriški Sa deleoL1? stožil sovjetske-iave v ’ de ie potvoril iz-va se U:rniskega delegata. Zno-U bil „;e vPrašal. kakšen naj ^ iih « m?n s°vjetsklh obtožb, n° ocr-v,-^lma^j kot mcreb.t-lota' "ictio za pripravljanje
^ Aziji ^ v južtv>vzh'<d-• Cebtoa
t*8ai
te,Tl ^d?.nv0ru ter E laso vanje v ?uPbčini j? kakor v glavni tcžbj ip , kuomintanški pri-clanic v za'a’ da je večina šla bo ruzen*h narodov prideva , prepričanja, da je za-? Propa?,1^ntangom dokonč-vls.be na » ln da ie ravnanje ?ledu š-a ,°rm°zi v vsakem po-Btčuipv, ,° za mir. Ze pred
ptedstaJn i urom Je indijski ravnava if Poudaril, da ob-yPra|srj. Predložena resolucija ?-rn QLf: ki je že mrtvo. Spre-S^ogel v res°lucije ne bi pri-v si.oi zmanjšanju napeto-“M te!,nu' Pač na bi lahko
. negativen vpliv ven? ie bila sktr spre-k? ‘tev?r Pa s tako majh-reie s glasov, d
rt	—- se leh-
rraA Kav ie doživela popoln ?Ucdo °r rečeno, je za ra
?»0ti njef®10vtt*o & delegacij. „ vjbrt. 9. glasovanja na se bš 24 delegacij. Z dru-°ttla , Jmi Povedano, je ni 5^7 veeina delegacij (33)
a	je	bila' podpreti. Znano je. da je za j
seja	glavne	sprejem resolucije na plenarni I
seji glavne skupščine potrebna dvotretjinska večina glasov. Med vzdržanimi so tudi Anglija in vse države Commimweal-tha ter Francija.
Značilne so tudi izjave predstavnika Burme, ki je poudaril, da bi bilo skrajno nepravilno, če bi se Združenj nar. dl berili samo zoper tako imenovani ((komunistični napada. Postaviti se je treba v bran vsakemu napadu. Pri tem je še poudaril, da pomeni za Burmo nevarnost Cangkaj-škova vlada s Formoze ki je že doslej zagrešila več napadaln.h dejanj proti Burmi. Tako sc» n. pr. kuonrntanške čete še nadalje v Burmi. Ni izključeno, da bo morala burra-ska vlada vso zadevo predložiti Združenim narodom in zahtevati njihovo pomoč zaradi nevarnosti, s katero gruz. Burmi nacionalistična kitajska vlada,
S tem v zvezi je ameriški delegat danes zanikžl, da bi ameriški, generali poveljevali tem četam, in je pripomnil, da niso Amer-čan; dali tem četam nobene pomoči. Dalje je poudaril. da bodo zahodne države zahtevale posredovanje Združenih naredov v primeru napada v Južnovzhodnj Aziji.
Glavna skupščina 'je danes odobrila tudi perujsko resolucijo o sprejemu novih članov v OZN. Zanjo je . glasovalo 43 delegacij, proti 8. vzdržalo pa se jih je 7. Ta resolucija priporoča Varnostnemu svetu naj znova prouči vse prošnje za sprejem, ki niso še rešene. Zavrnila pa je sovjetsko resolucijo. ki priporoča Varnostnemu svetu skupen sprejem omenjenih članov. Za resolpcijo ie namreč glasovalo 22 delegacij, proti pa 21. vzdržalo se jih je 16. Ni bila torej dosežena potrebna dvotretjinska večina.
Končno je skupščina s 53 glasovi sprejela resolucijo, ki on-poroča sprejem Libije v OZN in prosi glavnega tajnika ter specializirane organizme, naj še dalje nudijo Libiji tehnično
razprava že v ooli-
pomoč. Zavrnila pa je s 34 glasovi proti 6 jn 10 vzdržanimi sovjetsko resolucijo, ki zahteva umik tujih-čet iz Libije ter likvidacijo tujih vojaških oporišč.
Tudi izid glasovanja o ^prejemu novih članic je pokazal, da vedno večje število delegacij zavzema stališče, da v sedanjem položaju n; mogoče več rešit; tega vprašanja 5 pomočjo pravnih formul, pač pa samo s političnimi sredstvi. Vse večje število delegacij je tudi med razpravljanjem poudarilo univerzalnost Organiz. Združenih narodov, ki jo mora ta organizacija v čim večji meri doseči, da bo lahko uspešno služila stvari miru jn sodelovanju med narodi.
Ze med razpravljanjem v političnem odboru ie jugoslovanski delegat poudaril, da prav gotovo nekatere države (v prvj vrsti vzhodnoevropske države — sovjetski sateliti) ne kažejo izredne privrženosti stvari miru ali spoštovanja mednarodnih obveznosti. Vendar pa Jugoslavija ni proti sprejemu teh držav »n to ne same zaradi tega, da bi se omogočila splošna rešitev, nego tudi zato, ker bi to pripomoglo k normalizaciji odnosov in s tem služilo stvari miru
in varnosti na Balkanu.
V zahodnem taboru se, kakor je pokazalo glasovanje, širi težnja, da se pristane na celotni sprejem kandidatov kot edini način, da se preide z mrtve točke. Odobritev perujske resolucije prav gotovo n§ bo tega dosegla, ker bo sovjetska delegacija v Varnostnem svetu getovo postavila proti njej veto. Za sovjetsko resolucijo so danes glasovale Afganistan, Argentina. Burma. Bela Rusija. CSR, Danska, Egipt, Etiopija. Indija, Indonezija, Izrael, Jugoslavija, Libanon, Nizozemska, Norveška. Poljska. Saudo-v& Arabija, Švedska, Sirija, Ukrajina. Jemen in SZ. Med vzdržanimi so Avstralija. Belgija. Kanada, Fiancija, Velika Britanija in dr.
Na koncu je skupščina sklenila. da se o predlogu vpraša mnenje mednarodnega sodišča, ali je dopusten veto v vprašanju sprejemanja novih_ članov, razpravlja na prihodnjem zasedanju skupščine. Odobrila je tudi poročilo Varnostnega sveta za čas cd 16 julija 1950 do 15. julija 1951 ter sprejela na znanje namen Egipta, da misli začeti pogajanja z Libijo za ureditev meja med Obema državama. Nova seja bo jutri zjutraj.
Tudi v Franciji izredni ukrepi za borbo proti inflaciji
Faure izjavlja, da je svobodna konvertibilnost valute bistveni element za ureditev gospodarstva Francije in preprečitev inflacije - iNaraščajoč primanjkljaj v francoski trgovini s tujino
Nedolžne
(Jezuitsko zgražanje „L'Arena di Pola")
PARIZ, 1.
Gospodarski in proračuna*.
finančni opazovoici se sprašujejo, ali ne b0 za Veljko Britanijo tudi Francija uvedla strogo varčevanje. Povod za to je dal današnji govor francoskega ministrskega predsednika. Faure je namreč na kosilu, ki 'so ga priredili tuji novinarji v Parizu, izjavil, da je »svebo -na konvertibilnost . valut bistveni element za ureditev gospodarstva države, kakršna je Francija. Tudi če s« to ne da izvesti takoj, vendar ni nedosegljiv smoter za državo, ki je že spočela Schumanov načrt in idejo evropske vojske. Samo na ta načri bi se latko us.vsri-la trdna podlaga za naše gospodarstvo in preprečila nevarnost stalne inflacije«. Dejal je, da bi se med drugim P1 ep ecilo stalno dviganje davkov, ki so v Frrrcijj hujš: kakor v drugih državah.
Faure je poudaril, da bo morala vlada Dodv: eti stroge ukrepe, da odpomore pomanjkanju valut in zajamči ravnotežje j-V-nih financ. Upati je treba — je dodal Faure — da bodo druge države, od katerih ie tudi odi-visn0 uresničenje tega smotra, razumele to nujnost in fronta svobode se mora ustvariti na fronti valut«.
Glede vojaških izdatkov je Faure izjavil, da «so jamstvo francoske varnosti in so njim podrejeni vsi ostali izdatki
Dodal je, da so se vojaški izdatki zvišali zaradi vojne v In-dokini. O evropski vojski je Faure poudaril, da gre «za obrambno vojsko, v kateri mora imeti Francija svoj zemljepisni in zgodovinski delež«. Pripomnil je, da «je pametno misliti, da država kakor Nemčija ne sme ostati izven prispevanja k evropski obrambi. Z druge strani pa je tudi normalno misliti, da nemški prispevek ne sme povzročiti preobrat v odnosu sil jn ne sme potisniti v drugo vrsto francoskega prispevka«. Dejal je nato. da mora Francija razen vprašanja evropske obramice upoštevati tudi svoje obveznosti v Južno-vzhodni Aziji in da je treba zato ugotoviti velikost bremen,” ki jih Francija lahko prenese sorazmerno s svojim narodnim dohodkom. Poudaril je, da je p otrebno za vsako cen o ((preprečiti, da bi se y Franciji ustvaril položaj revščine, ki bi spravil v nevarnost vTuto«. Izjavil je dalje, da je ((edini ukrep, ki H lahko dal državi, kalkor je Francija, jam. tvo za ohranitev in obrambo te notranje strategije, doseči konvertibilnost valut«.
Na razna vprašanja novinarjev je nato Faure izjavil, da bj bilo treba V francosko-tuni-škem sporu priti do sporazuma, «pri čemer bi bilo treba upo-
itulimnskh vlhdh prisiulh
poslansko zbornico h poslušnosti
Z odobritvijo Bettiolovega predloga, s katerim je bila povezana zaupnica vladi, je parlament sam razveljavil svoje prejšnje sklepe ■ Demoknstjanski sindikalisti so glasovali proti vladi, republikanci pa v celoti zanjo
števati navzočnost francoskega prebivalstva v Tuniziji, ne da bi pri tem spravljali v dvom tuniško suverenost«. Glede vseh držav Francoske zveze je Faure izjavil, da «je naša naloga najti formulo, ki naj ne pomeni niti odpoved od častne naloge, ki ni še zaključena, in tudi ne enostavno ohranitev neke vrste rasne alj intelektualne nadvrednosti.«
Faure je sicer ie v svojem govoru v narodni skupščini napovedal, da bo v kratkem predložil celotni načrt za obrambo franka in borbo proti inflaciji. Med ukrep,- v okviru tega načrta je vlada dokončno izdelala sedaj samo načrt za neke vrste premično lastvico glede mezd. Druge ukrepe bo predlagala na področju davkov, izvoza in uvoza.
Glede uvoza in izvoza je treba pripomniti, da vlado skrbi tudi primanjkljaj v plačilni bilanci, ki ni bila sicer za leto 1951 še objavljena, vendar pa je že znan eden od glavnih ele.
uVARENA Dl POLAd, ezulski časopis, ki je nekoč izhajal v Pulju, sedaj pa se tiska v Vidmu z uredništvom v Gorici in Rimu in ki sam sebe imenuje «TEDNIK JULIJSKEGA IN DALMATINSKEGA IREDENTIZMA» in «GLASILO ISTRSKEGA REVIZIONISTIČNEGA GIBANJ A«, objavlja v številki od 30. januarja t.l. zelo proučen članek pod naslovom eNEZA-SLISANO DEJANJE — GROZ. NO RAVNANJE Z BEGUN-KO V ZDRUŽENIH BOLNICAH V MESTU AZOLOn. Ta članek, ki ga objavljajo tisti iredentisti, ki so s suojo propagando storili vse, da bi se čim več Ijttdi izselilo iz «ZASUZ-NJENE IN IZMUCENEr, Istre v deželo medu n mleka — mater domovino Italijo, je pač najboljši in najcprijsmljivejši dokument kako sedaj ta »dobra mati« Italija ravna s tistimi, ki jim je obljubljala hribe in doline, samo da bi dosegla njihovo izselitev in njihovo begunstvo uporabljala v iredentistične ogabne propagandne svr. he. Zato objavljamo članek irem dentističnega tednika v celoti: «Ko so nami pripovedovali o tem takč zelo žalostnem dogodku. se nam. je upiralo verjeti, da bi se m--gli ljudje sredi dvajsetega stoletja obnašati na nač.n. ki nam je bil opisan; mislili smo. celo, da gre za bajko. ki opisuje najtemnejša razdobja srednjeveških mučenj. In vendar ne; kar so nam pr.pc-vedovali, se je zgodilo v pokrajini Treviso pred lpnskim decembrom.
To je zelo žalostna povest, povest, ki se tiče druž.ne beguncev iz Boreča, siromakov Ki so se po množičnem preseljevanju izselili na področje Eossalona. kjer družinski po
mentov: primanjkljaj v franco-1 glavar Zonta Umberto od časa
v ICIPIO USIAHII1
Itodiia fronta vseh strank
eSoto P0^a z^'ra P°^a^e 0 posameznih obdobjih ongeško žiejj Pogajanj • Komentorn egiptovskega tiska - Sovjetska 'borišča napeti po.ožoj v svoje imperialistične namene
ustilo i
** .v .• i. — Nare;Hn„ fron- nja. da si London čela utvare,
,v tl; l: ~ Narodna fron-”Lrank ?ri so delegati vseh
w e Vr? 130 predstavljala m °. i? t,.P°svetovalni svet za so ® ystanovliena. Vse
čolo*5,0 čale svoj pr.stanek i »» e .svoje delegate. Ti
K1 6i"Sfd'stič.io stranko ga-»c?* Pa«? paža in Ibrahim
j.	^^JstavmMiber^
Po AUm, Bessuki .Abaza pa-
fiatii? ..p?ša. 23 saad.stič-
Mahmiid Ghaled pa-za
Ried Bey,
5«? ta i ’ Mahram Ebe d o j ^odvisne Lufti El
nbde,!- Pmici Ba‘
i- 1 k d Bzrakat pasa in Amr paša.
Z, dostavljen svet bo jam-h[> ;?%>HiPcdP°ro vseh strank tila S,e odločitve, tako da
*() rv	tu:}ini lahko ^ovo“
^ja e80v	v-se države spil-
ega izrednega polo-
krog‘h daje-čet: a fronP^eti, da bo na-Wn P«Sdi a ‘mola nalogo za-t>. c£atlia z veliko Uri-Usu? Pe kPa v nrimm-u po bt ia°vite°0 nobene ov're za 5iish-5estav?e,l2gac‘ie ki naj tho-Jih za Ja 1 kak°r pri po-'k' a,nEleško-egiptov;k > 0lsWnkleta '936 voditelji AitSi
Ajtn^aher I??s',t'sk' predsed-Vj 5u hlini.?33 naroč i zuna-naj P1 ipra_ n33 obrgz-
'Al luP^vdcih t b obja angle"
\ t^18«« L,£- pil8aJar,l L st ^ n?dsedn,. u 1a S1 ministi-i* >tbPo n k Pridržuje przvi. ft5ti	'evati	razgovo-
?' britanskim. P.	djplo-
Aen? ra,*?t8vnik.i
‘^;,raz8o'v;;;n:K,:ra'.čtPiov
v. Pl«
do itdaj pri-
PPVHP	anRleŠko-,	g.
Ahtb?P«
spra-
‘(Ovn*' g6ia„r "“giesKo-eg.rtov-■ pno)a-v kl'alk«rn ob
w»ne.iju lista «Al jo u
toda odgovorni «A1 Misri«
WaVhi,'1 »Dravidl	‘Sta	((Al
i n<»	,	.uradni	pred-
B ne’
T?”' *A1 M-e
iSiu'a ip ?do Vel
ika
Bgint,, zabodne drž*ave hov;,^ ■" arabskim rir-
ti0H(l?a «Akhp Ke' Po mne' nV> v & Mahazc«
t ih, ,ekatere m P°slal
‘eb>le na)o„ose nosB, bi „J
»■po|,u“i“n*
S,v*? Ahra? pa se ome' s?)l r? čudi ,?". v svojem ht!t° t?nistPr i?a m' da (zu-2lstt*k?Vpea -5?? Pričakuje v *8hu brea p vske3!b nru-^ čr^V^dn ka. 1] n0j JL;bttt)f Vplik» rlev l' rajanj. Ht^ljen1? Brita-, ija Vfd-* UVoad p?ajati se z ‘oar prlpoml-
če m-sli, da je sprememba vlade v Egiptu znak. da je E°-pt pripravljen na kakršno koli koncesijo. Nato opozarja uvodničar, da so vsi egiptovski politični predstavniki slovesno prisegli, da ne bodo sprejeli nobenega kompromisa glede izpraznitve in združitve Nilove doline, jn zaključuje; «London bi moral torej razumeti, da mo ra Eden napraviti prvi korak.«
Svetovni tisk in odgovorni politiki tolmačijo spremembo v Egiptu kot znak ublažitve na petesti v angleško-egiptovskili odnosih. Vprašanje pa je, al: pomeni odstranitev Nahas paš'-' uspeh Churchillove taktike ((Uporabljanja sile«. Na to vprašanje re težko odgovoriti, ker ne gre za nobeno popolno kapitulacijo Egipta. Ce zaradi dru-giega ne, Je to nemogoče zaradj notranjega noložaja. Zdi se, da je bil kralj najbolj zaskrbljen zaradi možnosti, da bi se nacio. nalistični nastop, ki je zavzel že večji cbseg, ne obrnil v revolucionarno smer v notranjem poglhdu da se ne bi obrnil proti fevdalnemu jn bogatemu vladajočemu sloju. Tudij v Eg'piu kakor v drugih državah Sred njega in Bližnjega vzhoda ved no bol) narašča protifevdalno gibanje. Politične stranke, ki Jim načelujejo v glavnem predstavniki vladajočega sloja pa skušajo na vse načine odložiti notranji obračun. Večkrat so te stranke tudi borbo proti tujcetr Dodpihcvale v prvi vrsti s tega stališča. Na ta način si stranke ustvarjajo politični kapital, kei borba za neodvisnost odgovarja težnjam ljudstva, z druge strani P3 odvračajo pozornost od notranjih vprašanj.
Toda pripomniti je treba tudi. da gre v vprašanju Egipta tudi za Suez. ki ima pomen ne samo za Egipt, pa« pa za celo vrsto drugih držav. Suez ima življenjski strateški položaj v obrambnih načrtih pred sovjetskim napadom. Hkrati pa je tu di privlačna točka za morebit-nisga nevega napadalca. To mora Egipt upoštevati in iz ieh razlogov ne more prekiniti vseh vezi z Zahodom.
Sovjefska zveza vsekakor ne stoji križem rok. Ze večkrat si. se po Kairu širila propagandna gesla kominformističnega izvora. s katerim; se je predlagal ■lakt o prijateljstvu in nenapa dalnostj tr.ed Egiptom in Sovjet sko zvezo. Za povprečnega E-glpčana ki je alarmiran od kampanje za neodvisnost; sveje države, zveni to geslo zelo privlačno. Ne do zn a pač imperialistične prakse Sovjetfk)- zve ze, a ve da Zahod v tem tre nutfcu ni naklonjen njegovim upravičenim zahtevam.
(Od našega dopisnika)
RIM, 31. — Da Uasperijovi vlad, se te torej posrečilo vsiliti parlamentu svojo voljo. Na današnji seji. ki je trajala devet ur brez vsakega odmora, je r.oslanska zbornica izglasovala D»i Gasperiju zaupnico, obenem z njo'pa odobrila bistvo Bettiolovega predloga, ki omejuje skupno vsoto poviškov držav nim uradnikom za prihodnje fi nančno leto na 61 milijard^ Na fc točko je vlada vezala vprašanje zaupnice, še prej pa je peskrtula, da je zadostno število drmokristjanskih poslancev jcodpisal.o zahtevo, naj se glasuje javno.
S tem glasovanjem je parlament praktično razveljavil obe prejšnji glasovanji o- Capuggi-jevem popravku, pri keturih je vlada utrpela noraz. Formalno ostaneta oba popravka y veljavi, vendar je vlada vsilila zbornici svojo razlago, ki se opira na komplicirane' sestavo pla če državnega uradnika.
Capuggij^v predilog je predvideval minimalno povišanje 2000, lir mesečno za vse državne uradnike, pri čemer naj bi po njegovi m dluhu ostali morebitni posebni poviški (gre predvsem za novo skovano ((izenačevalno nagrado«, s katero je hotela vlada bolj poudariti razlike
, med posameznimi funkcijami in položaji v okviru iste kategorije) nespremenjeni. Po vladni razlagi se ti posebni poviški zlijejo z minimalnim peviškom in velja samo tisti njihov del, ki presega 2000 lir mesečno.
Ves zakonski predlog, razen že odobrenega 1. člena, bc torej ponovno romal v finančno komisijo zbornice, ki ga bo morala nategniti na Prokrusto ve posteljo 61 milijard lir. Pri tem jie v političnih krogih splošno razširjeno mnenje, da vladi ne gre za pet alj deset milijard, kar končno ne pomeni več kot eden al.; dva odstotka celotnega predvidenega proračunskega primanjkljaja, temve'5 da so jo vznemirili znaki samostojnosti parlamenta, kj ga je hotela za vsako ceno. tudi z grožnjo vladne krize, (ki je v Italiji po navadi sredstvo za vladni večini ugodno reševanje notranjih ali zunanjih težav), spraviti na star; tir poslušnosti. To se ji je na današnji seji, po precej treznem prikazu dejan, skega položaja, ki ga ie napravil minister Vanoni, in po dokaj dramatičnemu De Gasperi-jevem nastopu, tudi posrečilo. Parlament je bil 0'b koncu današnje seje spet na uzdi in ib sam preklical izraze svoje prejšnje volje.
PELIC0N0VA SMRT
še vedno nepojasnjena
Pravzaprav :e izraz «parla-njeni« v kCiiU.n.taem primeru preobširen in romani le splošno, ne p m vej Po demokraciji dišečo ugotovitev. Dejansko je šlo za> nekaj desetin demokrist-janskih poslancev, ki so se na javnem glasovanju spet vrnili pod očetno str1-'ho.
Seja se ie začela z napadom monarhista Cuttitte' na poslanca Bettiola. ker je bil v sredo zvečer, dan preden, je postavil svoj predlog, navzoč na seji vlade. De Gasp-eri je sicer ter e; zanikal, da bi bile šlo za sejo vlade, temveč le za ((posvetovanje«, mučnega vtisa zakulis. nih manevrov proti volji parlamenta pa ni mo ppl zabrisati.
Nato je govoril minister Va-
glasovanje, je bilo v dvorani že 521 poslancev, izid glasovanje; za zaupnico vladi (in za glavni del Bettiolovega predloga) 285, proti 233, vzdržani trije. Za zaupnico so glasovali demokristjani razen sindikalistov in ri-publikanci v celoti. Proti so glasovali vsi ostali, med njimi tudi demokristjanski sindikali stj Cappugi, Pa tore, Morelli in Vocino, medtem ko se je peti, Pallenzota, vzdržal.
Nato so bili odklonjeni nekateri popravki, po katerih bi se zgornja meja skupne obremenitve proračuna zvišala. Prav tako so bilj odklonjeni predlogi, naj se nekateri členi (med njimi je najvažnejši čl. 14. ki govori o (dzenačevalntih dokla-
ski trgovini s tujino, ki -je leta 1950 znašal 339 milijard frankov. je vedno naraščal cd meseca do meseca (12 milijard v juniju 1951, dočlm je znašal fe. bruarja 2 milijardi, decembra pa že 46 milijard). Z druge strani se je v Evropski plačilni zvezj saldo Francije, ki je b.la v začetku leta še upnica, spremenil v primanjkljaj, ki je v zadnjih mesecih še naraste!.
Na seji ministrskega sveta 25. t m, je minister za gospodarska vprašanja poudaril da je treba uporabiti vsa sredstva za povečanje izvoza. Izvozniki pa zahtevajo med drugim olajšave pri kreditih ter povračilo davčnih in socialnih bremen na področjih izven dolarskega področja-.
Finančni m-nister Rene Ma-yer pa je že napovedal omejitve uvoza z dolarskega področja. Sedaj se sprašujejo, ali se ne bedo te omejitve razširile na vse člane Evropske plačilne zveze. Uradni krogi' pa izjavljajo, da se o tem ni še nič sklenilo.
noni, ki je analiziral finančno dah«) ne vrnejo komis'ji.
Kljub temu, da je vso zadevo videmski prokurator spravil v arhiv
Skoro dvajset dni smo morali čakati, da je državni prokurator v Vidmu objavil, da je vsa zadeva o tragični in nepojasnjeni smrti slovenskega beneškega delavca Ernesta Pelicona iz Maline spravljena v arhiv, t. j. v pozabo. De Ga-sperijev «Gazzettlno» in fašistični «Messaggero Veneto« poročata v svoj h številkah od 31, januarja, da je 30. januarja zdravnik prof. Lodovico Mencarelli izročil državnemu prokuratorju rezultat svoje obdukcije. ki jo je izvršil po nalogu prokuratorja, in ugotovil, da je smrt Ernesta Pelicona povzročila pljučnica, ne pa poškodbe, ki jih le ugotovil najprej v soboto o. januarja zvečer v Malini na bolniku ahten-ski zdravnik in nato še službujoči zdravnik istega dne ob prihodu Pelicona v videmsko bolnico.
Pelicon je namreč prebil celih 24 ur Uia ahte.iski karabinjerski postaji in med ljudstvom se je govorilo, da je rane dlo-bll ravno v tem času. Sedaj pa naj bi čitatelji verjeli — kot je bajč ugotovila obdukcija — da so rane «bolj verjetno bile nosledica padca na tla, kot pa delp tretiih« — in s tem nnj b[ bila zadeva epojasnjena« in za vedn(j tudi uradno pozabi.,e-na!
Mi na žalost ne moremo biti tega mnenja iz sledečih razlogov:
Naše uredništvo je 12. januarja po telefonu vprašalo samega prof. dr. L. Mencareilija. kakšn so rezultati obdukcile.
Pro”. Men car e IM je izjavil, da Je retzultat obdukcije že poslal
državnemu prokuratorju ter da Jo edini državni prokurator lahko da javnosti in tisku na razpolago.
Sedaj pa kar naenkrat beremo, da Je prof. Mencarelli izročil rezultate obdukcije šele 30. L m.
Kdaj je prof. M. izročil torej te rezultate?
Prav to vprašanje vzbuja zelo upravičen sum, da pri vsej zadevi nekaj ni v redu, zlasti če temu dodamo dejstvo, da državni prokurator ni prav ničesar sporočil o tem., kakšen je rezultat preiskave na karabinjerski postaji v Ahtpnu. Kaj so izjavili karabinjerji? Ne vemo. Kaj je izjavil diemo-kristjanski župan Bcmbardier, ki je Pelicona izročil karabinjerjem v Ahlenu? Ne vemo. Kaj je izjavil šofer, ki je Pelicona peljal v Malino? Tudi ne vemo. O vsem tem državni prokurator dr. Gino Franz enostavno molči in objavlja le tisto poročilo, ki naj bi bilo oddano šele 30. januarja (a je bilo prav gotovo oddano pred 12. januarjem Po izjavi samega obduklorja), v katerem je rečeno v zelo dvomljivi obliki, da je »BOLJ VERJETNO«, da so bile rar.e na Peliconovem trupOu posledica padca...
Za#o zahtevamo, da se tragična smrt slovenskega beneškega delavca Pelicona pojasni do kraja! Vse dotlej pa bomo vedno upravičeno trdili, da beneški Slovenci umirajo na tragičen in nepo'asnjen nač’n, med'em ko so jih karabinjerji rred <em zaprli in z ntnl postopni tako kot pač VarabtelerJ1 pos‘oipajo s slovenskim beneškim ljudstvom.
plat raznui e,uiov m	--
kov Po 1. členu, ki ga je parlament že odobril, znaša s.cup-na obremenitev 55.450 milijonov. Vlada je pristala tudi na naslednje spremembe, ki jih je predlagala parlamentarna komisija za finance: povbanje nagrade za pridnost železničarjem in poštarjem za 600 milijonov, povišanje dedamih d,/klad za miadoieti.e otroke za 3.900 milijonov, dodatna doklada o-nim. ki imajo pravico na povišano krušno doklado za 500 milijonov, ponovno izplačevanje doklad čajnikom in podčastnikom, beguncem zaradi bombardiranja, zja supno 600 milijonov.
Ta skupina poviškov, na katero vlada pristaja, pomeni dodatno obremen tev.za 5.600 mili-
Tl jonov s čimer se skupno b.eme dvigne na 61.050 milijonov. Vlada pa ne zna najti kritja za celo vrsto nadaljnjih poviškov, ki jih predlaga komisija in ki znašajo skupno 12 milijard 500 milijonov, V to vsoto je Vanoni vštej tudi vse poviške, ki bi izhajali iz dejanskega izvajanja Cappugijevega predloga.
Vanoni je nato postavil vprašanje osebne zaupnice: ali mi <i-ster, ki odkrito izjavlja, da ne zna in ne more najti milijard, ki jih zahteva parlament, še uživa zaupanje parlamenta? Dodal je, da dobiva vsak d-n pa svojo delovno mizo številna poročila o znakih, da je italijansko državno gospodarstvo prišlo na skrajni rob ravnotežja.
De Gasperi je bil mnogo bolj dramatičen in Po svoji navadi tudi bolj dolgovezen. Najprej je poudarjal, da v primeru dr. žavnih uslužbencev ni mogoče govoriti o «sporu», kajti država da ni delodajalec. Nato je polemiziral z opozicij^ in navedel za parlameitarizem nekoliko čuden argument, da za določanje večine ne zadošča glasovanje prisotnih poshncev, temveč da je »treba upoštevati tudi odsotne«, kii da tudi ((določajo, z moralnega in političnega stališča, večino«. Končno je De Gasperi postavij vprašanje zaupnice.
Nastal je prepir o tem, ali je treba o zaupnici glasovati javno ali tajno, pri čemer je poskušal demokristjan Leone razširiti 'današnji posebni primer (ko je že obstojala formalno pravilna zahteva, naj b0 glasovanje javno) na splošno pravilo za glasovanje o zaunn ci, ki da ne obsega samo
Senat je v celoti odobril zakon o zatiranju neofašizma, razen določil o tem, kdo naj odloča, kdaj je kakšna delavnost neofašistična, in kdo naj proti' njej nastopi.
A. P.
Dva bolgarska vojaka
pnbežaia v Jugoslavijo
BEOGRAD, 1. — Dvajsetletna bolgarska vojaka Todorov in D.mitrov sta 29. januarja pribežala v Jugoslavijo. Pripovedovala sta o terorju in pomanj. kanju, o čemer pač govere vsj begunci iz Bolgarije ob prihodu v Jugoslavijo.
Oba bolgarska vojaka, ki sta prekoračila mejo 'v bližini Bo-siljgrada, sta še posebej poudarila teror in težki položaj, ki vlada v vojski.
Glavni odbor zveze sindikatov Jugoslavije je daroval za poplavljence v Italiji pet milijonov dinarjev v živil.h. Danes so z beograjske železniške postaje odpeljali vagon prekajenega mesa, vagon sladkorja in dva vagona suhih sliv, namenjene na postajo v Trevlsu.
Poš.ljko spremlja spremno pismo, v katerem pravi glavni odbor, da hoče biti ta dar »skromen prispevek in dejanje proletarska solidarnosti do pre^ bivalstva Padske niž-r-" ki je bilo tako trdo prizadeto«.
pravi
je manjša, ir
Volitve v
že v aprilu ali maju?
LOi\TDON. 1. — C hm ar. V Attle; je danes zasebno izrazil mnenje, da bo Churchill mor d-; že v aprilu ali maju razpisa nove parlamentarne volitve. Attlee }s navedel, da je sklep konservativne vlade, da pred>-Iožj_ proračun mesec dni pred običajnim- rokom, eč n izmed znakov, k; govore za njegovo mnenje. Ni pa mogel pojasniti razlogov, ki bi Churchilla pripravili do razpisa velitev, ker vse kaže. da bi se volilna sreča ponovno obrnila na stran labu ristov. Verjetno Si tfudi zdi. de bo Churchill spričo znatnejšega nasprotja gledie zunanje poli-tike med vlade- in opozicijo predlagal koalicijsko vlado, ki bi jo Pa laburisti zavrnili.
Angleška vlada je danes objavila zakonski načrt, ki omejuj brezplačnost zdravniškega skrbstva.
do časa dela in, je zelo skopo plačan. Tu jP tudi njegova žena Angela z dvema hčerkama, od katerih je ena, po imenu Luigia, stara 14 let, bolna, žrtev umske nesposobnosti zaradi letargičnega . vnetja mežgan. In prav ta ubožica je središče tega žalostnega dogodka.
Ze od novembra lanskega leta je ležala v bolnici nBURLO GAROFALO« v Trstu, kjer so z njo lepo ravnali. Toda stroški za bolniško osikrbo. ki so jih tam zahtevali, so prekorači li vsoto denarja, ki jo nudi ministrstvo za primere t® vrste uradu «Uffxio assistenza post-bell.ca«. ki je skrbel za celotno plačevanje oskbre. ker je bila družila zelo uboga. Zato je bila obitelj prisiljena zaprositi premestitev hčerke v drugo zdravilišče. Na posredovanje urada icUff-cio provinci,ale assi-stenza pubblica« iz Gorice, je bila uboga Luigia sprejeta v bolnico »Pii Ospcdali Rium ti« v mestu Asolo.
Ko je Luigia Zonta prišla v to bolnico, je bilo njeno stanje še precej dobro, toda ko jo je za Božič njena mama obiskala, se je morala od obupa prijeti za glavo. B 25 dneh bivanja v tej bolnici je Luigia Zonta skujšala kar za celih 20 kg; ves ta čas je ostala nepremična na nekem ležišču, ki je medtem postalo pravo gnojišče, zaprta v temni ceUci brez zraka in svetlobe. Oč'tno so zdravniki in bolničarji izkoristili dejstvo, da nesrečnica ni mogla niti govori, ti, niti hediti: toda to lahko samo še poveča njihovo odgovornost in zat jeo veličina njihove malomarnosti še hujša.
Toda z opisom še nismo končali; na tejeeu ubcžice. ki so jo prepustili samo sebi brez vsake
ničge, lačno, v strašni umazanosti (pomislite, dia niti njeno blato niso nikdar odstranili, ki je popolnoma razjedlo žimnico), na njenem telesu torej so se kaj kmalu začele pojavijatj globoke rane, v kaS-rih so se zaredi, li in razrasli črvi; uši so se ji zaredile najprej v laseh in nato v oblačilu ter povsod drugod. Ni potrebno nadaljevati z opisom te strašne slike. Komaj je njuna mama, ki je nenadoma prišla m naieteia pri službujočem osebju in častnih sestrah na) številne ovire, da je mogla sploh priti do svoje hčerke, že je hitro opazila, kai se je zgodilo ter storila vse. da b; nesrečnico hitro odpeljala proč iz tega miučilišča. In uspelo ji je, Seda v je ubožica v bolnišnici pri Rdeči hiši v Gorici, kjer jo je dr. Mayier z ljubeznijo sprejela in kjer jo zdravi prof. Kigcni; pomislite, da so porabi, li ves dan samo za to, da so jo umili in razkužili.
Ostane še vprašanje, kakšne ukrepe bodo podvzeli proti u-prgvi tako .snenovar* bolnišnice «PII OSPEDALI RIUMTf Vi ASOLO«; najprej bj morala posebna preiskovalna komisija strogo preiskati vse, kar ss je zgodilo in podrobno ugotoviti postopanje v tei bolnišnici.
Glede dogodka z ubogo Lui-gio Zonta lanko še dodamo, da vsa priporočilna pisma dr. Po-diuja, ki je dlobro znan jn cenjen ne samo v Gorici, in ki se je zelo zanimal za ta primer, niso bila vzeta v poštev ali pa jih sploh niso prečitali; to že bolj otežuie krivdo tistega, ki bo moral odgovarjati predvsem gtede uprave, kajti «Ufficio Provinciale Assistenza Pubbli. ca» je bolnišnici plačevala več kot 300 lir dnevno za oskrbo,
Zaključujemo z grenko ugotovitvijo. da smo zabeležili strašen dogodek, zaradi katerega je potrebno upravičeno zahtevati, da se kaznujejo povzročitelji tega škandlala, ki predstavlja žalitev naše civilizacij*: same.«
* * *
pripominjamo, da je vsakršen komenta>r skoraj rte potre-
u nedeilsm Miki
bosie lahko či&ili:
Kako so opisovali Trst tuji popotniki v p.eleklosti.
Krko ocenjuje Borgese italijanski pehlep po Dalmaciji v prvi svetovni vojni.
~ Kaj je videl 2: ga Herberstein v XVI. stoletju v Rusiji.
Kakšne so umetnostne ga ledje v Londonu.
Razen tega boste našli dopise iz naših vasi in običajno nedeljsko gradivo.
V nedeljo zasedan-e glavnega odbora MU
RIM. 1. — V nedeljo se bo sestal glavni odbor Gibanja italijanskih delavcev, katerega najvidnejša predstavnika sta poslanca Magnani in Cucchi.
ben, saj si 9a čitatelji lahko napravijo sami! Vendar pa je treba poudariti, da to ravnanje «do or e materen Italije z nedolžnimi žrtvam; njene lastne propagande, v opisanem primeru ni osamljen. Ta primer je le eden izmed neštetih ki je zaradi svoje strahotnosti prišel v javnost. Tisti italijanski optan ti v Istri in Reki. ki so kljub temu, da so te vlcšbii prošnje za akcijo — in teh je samo na Reki v zadnjem času več kot 220 — so morda o strahotah begunskega življenja v Italiji še mnogo bolje poučeni, saj so } m tisti njihovi prijatelji in znanci, kateri so ie prej odšli v Italijo, prav gotovo natančno opisali svoje muke in žalosti v tej obljub'jeni deželi.
Naše čitatelje pa prosimo, naj za trenutek pcmiislijc, kakšen vik in krik bi dvignilo v Italiji vseh 3.800 časopisov, če bi se v, kateri koti jugoslovanski bolnišnici zgodilo nekaj podobnega. kar se je zgodilo v pokrajini Treviso 14 lstni begu<nki iz Poreča Luigi Zonta...
Edenovi razgovori v Parizu
v znamenju nemškega vprašanja
Zahodne velesile poskušajo doseči skupno stališče o Nemčiji še pred londonskimi razqovori, na katere je bil povabljen tudi Adenauer - Zahodna Nemčija prva rati|icirala Schumanov načrt
WASHINGTON, 1. — General Dvvight Eisenhower je imel danes radijski govor, v katerem je govoril prvič po po eku enega leta, odkar je vrhovni zavezniški poveljnik v Evropi. V svejem govoru je i razil pre; pričanje, da naraščajoča moč zahoda zmanjšuje nevarnost napada.
Izjavil je, da mora leto biti leto večjih celotnih uspehov kot je bilo leto 1951. Vojaški ustroj svobodnih držav morajo okrepiti uravnovešene letel-sše, kopenske in pomorske sile. Opozoril je na ((trdni napred k« lanskega leta in poudaril, da sta «zaupanje in morala pora-stla povsod v zahodni Evropi« Ameriška vlada je določila
 .......................—	 Je
glavnega danes kredite 790 milijonov do glasovanja, temve« tudi glaso- larjev za vojaško pomoč dva-vanje o v?eh dodatkih, amand najstim deželam. Krediti bedo manih itd Tej razlagi se je uporab.jeni za nakup surovin, uprl sam predsedn k zbornice j orodnih strojev in premoga. Ovonchi. tud; demokristjan | Francija bo dobila 170 mi'ijo-vendar 1® bil preglasovan. I nov, Italija 122, Grčija 113. Ho-Dvorana zbornice se je med landska 100. Avstrija 78. Jugo-tem skoraj popolnoma napolni j riavi.n 49, Anglija 40, Zahodna 1 la. Ob 16. uri, ko se je začelo I Nemčija 34 itd.
PARIZ, J. — Angleški zunanji minister Anthony Eden je prispel danes v Pariz, kjer se je sestal s francoskim zunanjim ministrom Robertom Schuma nom. Pred odhodom iz Anglije je Eden izjavil, da se je še pred svojim in Churchillovim) odhodom v ZDA domenil s Franco, zi. da bo po povratku obiskal Parjz ;n tam dal francoski vladi neposredna obvestila o rezultatih ameriških razgovorov.
Prvi razgovor med Schuma nom in Edenom je bil v prvi vrsti posvečen pregledu polo-žaja in vprašanj, c- katerih bi bilo vredno razpravljati. Raz govor je potekal hitro in n . moteno. ker sta oba govorila v francoščini. Jutri se bosta Eden in Schuman nonevno sestala, nakar bo verjetno izdano uradno poročilo o razgovoiih.
Eden je obvestil svojega fran--oskega kolega o rezultatih svojih in Churchillovih vvashing-tonskih razgovorov. Dotaknila sta se vprašanja Daljnega vzhoda in jugovzhodne Azije ki je za Francijo zaradi Indokine še posebno zanimiva. Govorila sta tudi o pogajanjih za premirje na Koreji in o stališču do Kitajske, če bi se ta napadalno obraila prati iugevzhodni Aziji.
Oba ministra sta govorila tudi o perspektivah za lisborsko atlantsko konferenco. Poročajo, da sta soglašala, da je vprašanje evropske vojske lepo napredovalo. da pa je potrebno
ski pakt, vsaj v sedanjem trenutku
O tem vprašanju bodo razpravljali tudi na londonskem sestanku treh zahodnih zunanjih ministrov in poskušali doseči skupno stališče, še prede.) se bo razgovorov začel udeleževati zahodnonemški kancler Adenauer. To stališče najbolj vneto zagovarjajo Francozi, ki bi radi v svojih zaveznikih našli popolno podporo svojega stališča do Nemčije.
' O tej želj] priče tudi .osebno pismo, ki ga je Schuman — kot potrjujejo danes v uradnih krogih — poslal ameriškemu zunanjemu ministru Deanu A-chesonu. Pismo poudarja, djj se Francija odločno upira vključitvi Zahodne Nemčije v atlantski pakt in Prikazuje, kot poudarjajo v Parizu, liže znano francosko stališče«. Pismo so nekatere časopisne agencije pri. kazale y senzacionalni obliki.
Ameriško zunanje ministrstvo je zvečer uracin0 potrd.io, da ie Acheson prejel Schuma-novo osebno pismo. Vendar predstavnik ministrstva ni hotel dati noDenega podrobnega pojasnila, češ da zahteva takt, da se pravica objavljanja prepusti piscu, ne prejemniku.
V Bonnu pa je Adenauer (ki je bi] medtem uradno povabljen na Icndcskc zasedanje zunanjih ministrov) pred Zvez-
»razpršiti oblake .ki so nena- nim svetom govoril o posar-
doma zasenčili frsncosko-nfm-ške odnose«. Agencija «United Press« poroča celo. da ie Eden dal Schumanu zagotovilo, da tudi Anglija nasprotuje sprejemu Zahodne Nemčije v atlant-
skem vprašanju in izjavil da se nemško javno mnenje »začenja spraševati, ali Franclja res iskreno želi, da bi nemška zvezn« repubhka poriala ena kovreden «partner», kar je o-
snovni pogoj za vsako obrambno skupnost«. Adenauer je še enkrat poudaril važnost, kj jo Bom pripisuje G.anaval vemu imenovanju in dodal, da to mnenje ((potrjujejo številni drugi dogodki«, tako na primer izjava namestnika f.ancoskega visokega komisarja Berarda, ki Je 26 januarja dejal, da bedo predstavniki Posarja priključeni francoskim diplomatskim predstavništvom v inozemstvu.
Zvezni svet je nato, skoraj demonstrativno, soglasno ratificiral Schumanov načrt. Pred tem je Svet izglasoval resolucijo, ki poziva vlado, naj «brani pravice Nemčije v Posarju in vrne posarskemu prebivalstvu njegovo svobodo«. Schumanov načrt je že odobrila spodnja zbornica, tako da je Nemčija prva država, ki je v celoti ratificirala jeklarsko - premogovni «pool». Načrt sta tudi odobrili poslanski zbornici Francije in Holandske (manjka še potrdilo senata), medtem ko v Italiji, Belgiji in Luksemburgu parlamenti še niso razpravljali o tem (v Italiji je načrt odobrila šele senatna komisija), i 140 poslancev zahodnonemške spodnje zbornice (med njimi vseh 130 socialnih demokratov) pa je danes vložilo «prejudi-cialni protest« pri ustavnem sodišču v Karlsruhe. Protest pravi, da zahodnonemška ustava sploh nima določil o vojaškem statusu dežele in da zaradi tega parlament ne more z običajno večino odobriti zakona o vojaški obveznosti, temveč da bilo potrebno v ta namen najprej .zpopolniti ustavo, za kar je potrebna dvetretjinska večina,
	1	
■		11 HHI um
m
Danes, sobota 2. februarja
Svečnica, L.iubomira Sonce vzide ob 7.28, zatone od 17.11, Dolžina dneva 9.43. Luna vzide ob 10.12, zatone ob O «-Jutri, nedelja 3. februarja Blaž, Jagoda
Olokciz kolupcile
A
P
TT
Darujem 500.00(1 lir o. emu, ki | mi preskrbi kjerkoli bančno službo. Sem voj-povrat-imara k torat; pripo oča se riruerv j ra-nost. Poštno
ležeče. Palermo . ..
Ta čudni oglas smo prod kratkim brali v nekem rimskem dmevmku. Zan.mivo rri tem je, da ubogi brezpos :lnič!o-vek razpolaga kar s pol milijonom Ur. Se bolj pa kot človek, ki je objavil ta og'as, bi bil zanimiv človek, ki bi po či-tanju oglas ul‘ošteval. Samo zelo vplivna oseba bi lahko presicrbela neznanemu človeku z doktoratom dobro službo v banki, kjer so ponavadi dobre plače. Ta vplivna oseba bi lahko bil samo kakšen važen državni funkcionar. Bankir bi prav gotovo ne bil, ker bi ga vsota pol milijona ne premamila. ker bi se mu zdela m jh-na. V svojo banko bi ga go‘o-% vo ne vzel, ker bi si morda nakopal na hrbet človeka brez volje do dela. katerega ne bi mogel niti odpustiti. O tane torej le visoki drž-vvi funkcionar, ki lahko or’pre pot prosilcu za službo. Tak funkc rnar bi lahko spravil v svoj žep nagrado in bi mu ne bilo prav nič mar, ali bo človek, ki ga priporoči, dober uradniki, ali pa samo nadlega za podjete.
Oglas pa je zanimiv zato, ker dokazuje, da vlada v italijanskem političnem življenju velika pokvarjeno t, ki, je znana tudi javnosti; drugače s* ne bi mogli razlagati tega oglata
Znano je, da je Cangkajše-kov režim na Kitajskem propadel, prav zaradi korupcije, ki je vladala v državnem sektorju, Tako pripovedujejo, da si je zgodilo na Kitajskem naslednje: Ko je hiša gorela, so se začeli gasilci šele pogajati z gospodarjem, koliko nag ode jim bo dal za. gašenje. Medjem pa je hiša gorela. Tako daleč v Italiji še nismo prišli, toda vse kaže, da smo na «dobrj petin. Na cak način kaže, da cilj vendarle ni daleč, če upoštevamo vnemo kakih 60 ministrov in podtajnikov pri njihovem delu Kza obnovo državen.
Šovinisti in ezuli v Tržiču
vedrijo in oblačijo po svoji mili volji
V mesto se je priteplo okoli 4000 beguncev, ki odjedajo kruh domačinom * Raznarodovalni pritisk na Slovence
TR2IC, 1. — Človek, ki je bil zadnjikrat v Tržiču pred petimi leti in bi se sedaj ponovno vrnil, ta bi sedanjega Tržiča pray gotovo več ne spoznal. Ne mislimo pri tem na zunanje lice tega narodnostno mešanega mesta, ampak na njegov sestav. Govorili smo s človekom, katerega govor je bil poln samih vojnih doživetij. Pravil nam je, kako je bilo med vojno in takoj po njej tržiško prebivalstvo enotno v svoji protifašistični in narodnoosvobodilni borbi in kako je bilo predano napredni ideji. Tržič je bil kraj, od koder so pošiljali k partizanom vsak dan polne tovorne avtomobile živeža in obleke. V samem trgu pa je bila aktivistična mreža najbolj vzgledna. Ljudje so bili s partizani in so vsako noč prenočevali številne partizanske voditelje, med ka-
Občinske seje
je treba javiti vnaprej
Važno za žene
GORICA, 1. — Te dni je prispela v Gorico prva številka «Naše žene« za leto 1952. Revija je zelo bogate vsebine. Poleg lepega in prijetnega čtiva »o v njej tudi zdravstveni in kuharski nasveti. Zene bo prav gotovo zanimala tud,' krojna priloga, ki služi vsaki skrbni ženi.
Vsem Goričankam toplo priporočamo, da si revijo nabavijo v prostorih Zvezo prosvetnih društev v Ul. Ascolj št. 1.
STEVERJAN, 2. — lz Ste-verjana so nam po seji, ki jo je imel sovodenjski občinski svet, poslali sledeče pismo, ki ga objavljamo: uSpoštovano uredništvo!
V eni izmed vaših številk tega tedna smo med drugim brali sporočilo o seji sovodenj-skega občinskega sveta. Priznat i pa moramo, da nas je Začudilo, s kakšno skrbnostjo pripravljajo sovodenjski občinski očetje svoje seje. Celo za to poskrbijo, da je o njej vse prebivalstvo obveščeno in ga celo pozivajo, naj pride na sejo poslušat, da bo lahko u-gotovilo kaj se rut njej sklepa.
Pri nas v Steverjanu nismo vajeni takega postopka. Doslej je županstvo o seji obvestilo samo svetovalce in nikogar drugega, kot da bi seja ne bila stvar vseh volivcev.
Naše mnenje prav gotovo m napak, če mislimo, da to ni koristno. Naša želja je. da bi včasih prišli pogledat,kaj dela-sejah,
jo naši svetovalci na ker smo jih na ti-ta mesta iz- |ske, so si danes že toliko opo-
terimi so bili tudi tovariši aktivisti iz Trsta, ki majo še danes vaane naloge v borbi slovanskega naroda za narodnostne pravice.
Spomnil nas je tudi na dogodek, ki je prav te dni predmet pisanja v tukajšnjih časopisih, da so namreč nekateri pripadniki partizanskih edinic napadli avtomobil Združenih jadranskih ladjedelnic, ki je peljal plače uslužbencem. Pobrali so okoli 4 milijone in 700 tisoč lir, ki so jih nato porabili v prid partizanom. Da je bil denar namenjen partizanskim edinicam, dokazuje tudi izjava uradnika podietja Solvay Lenardiča, ki je dejal, da je bilo v mestni blagajni Osvobodilne fronte o-koli en milijon lir. Ta denar je bil ostanek od vsote, ki so jo partizani porabili za svoje potrebe.
V zadnjih letih pa se je življenje precej izpremenilo. Predvsem je prišla k nam Italija in veliko število prebivalstva se je pred njo umaknilo. Na njihovo mesto pa so prišli številni istrski begunci. Računajo, da znaša njihovo število okoli štiri tisoč. Ce upoštevamo, da je Tržič majhen kraj, tedaj si lahko predstavljamo, da so priseljeni begunci sestav prebivalstva v bistvu izpremenili. Med njimi so danes najzagrize-nejši šovinisti in fašisti, ki so največja zapreka, da se slovenska misel ne more uveljavljati. Oni so skoraj dobesedno vzeli v roke vajeti vsega javnega življenja. Ob svojem prihodu so jim namreč poskrbeli za dobre službe, domačine pa so postavili na cesto. Tako se danes dogaja, da morajo na uradu za delo stati v vrsti domačini, medtem ko so razni «fedelissimi dalla prima ora» na dobrih službenih mestih in odločajo o njihovi usodi.
Kominformistična partija, ki je izgubila skoraj ves vpliv, pa se jim prilizuje, ker misli, da ji-bo tako bolje šlo. Seveda pa je tako udarjena s slepoto, da niti ne vidi, kako ji šovinistične stranke in italijanske oblasti kopljejo grob.
Danes je življenje v Tržiču popolnoma v rokah ezulov in šovinističnih strank. Ob njihovi pomoči pa tudi oblasti vedno bolj utrjujejo svojo moč. Medtem ko so bile pred leti lahko zadovoljne, da so imele na svojih sedežih obešene napisne de-
Iz vs.ega tega je razvidno, ka-, ko italijanske oblasti strežejo ; po življenju borcem za svobodo, j ki so se borili za svojo narodno ' osvoboditev na strani jugoslo-; vanskih sil, medtem ko za ko- i laboracioniste in CLN-ovce, ki i so se bratili z Nemci, ne najde- j jo obsodbe, ampak jim dajejo še ! potuho.
Lahko si mislimo, kako neznosno je življenje potem za | Slovence, ki živijo v takem i vzdušju. Nad njimi izvajajo stalen raznarodovalni pritisk, tako da si večje število Slovencev ne upa poslati svojih otrok v slovensko šolo. ker mislijo, da jih bodo zapostavljali.
Predavanje v Gorici
GOR’CA. I, — Prihodnji teden bo v prostorih Zveze prosvetnih društev v Ul. Ascoli št. 1 zanimivo predavanje tovariša Miladina o narodnih običajih na Primorskem Predavanje bo ponazarjal s skeptičnimi slikami. Vabimo občinstvo k. obilnj udeležbi.
I
p :	h.
IZ SODNIH DVORAN
[Cbčni zbor SPD
Motiv iz Beneške Slovenije.
Novi sneg v Beneški Sloveniji
mnuvmA«.	i-	...I..__i
povzroča škodo in ovira promet
Nevarna glavna cesta po Nadiški dolini - Več vasi odrezanih od glavnih središč • Motnje v poštni in zdravniški službi
volili. Zato pa je potrebno, da županstvo ob pravem času razobesi obvestilo Zakaj sicer imamo oglasno desko?
Steverjanski volivcis.
(Svetujemo števerja iškemu županstvu, naj si prebere te vrstice in se po njih ravna. Napisali so jih volivci sami in jim damo popolnoma prav. Prav tako pa bi želeli, da bi o seji obvestil tudi slovensko časopisje. da bi lahko o njih poročalo).
mogle, da po vzgledu sodne razprave v Lucci, pripravljajo proces Uidi proti soudeležencem »tatvine« 4,700.000 lir. Samo ako bodo pred beneškim porotnim sodiščem dokazali, da so denar porabili za CLN, samo tedaj bodo lahko oproščeni. Vendar šovinistični listi v to močno dvomijo, ker je v tistem času obstajala v Tržiču Osvobodilna fronta in so denar «ukradli» po navodilih jugoslovanskih partizanskih vodstev.
ZGODOVINA RAZVOJA GORICE IN ČEDADA
nam dokazuje, da ti dat mesti propadate, ee eimala zeledja
Nekaj podatkov o razvoju In propadanju trgovne In prometa v sred š6'h Soške in Nadiške doline ter Furlanije
Na našem področju konkurirata med seboj v trgovini dve mesti; Čedad in Gorica. Ob< mesti ležita na koncu dolin ir, skozi obe se pretakajo proti ravninj pridelki iz gorskih krajev
Dar*es je Gorica v nerodnem položaju in čeprav je mesto
precej razsežno dosega njena trgovina komaj raven malega
mesta. Na vsak način morarr. poudariti, da Si dve mesti tek mujhta med seboj v razpečavanju pridelkov iz gorskih krajev. V davni preteklosti je bil Ce dad. ki se je tedaj imenoval Fcrum Juli, velike važnosti za to področje. Tod so se stekali in zbirali vSj gorski pridelki, ki sc, jih nato izvažali v Oglej. Vsakdo ve. da je bil Oglej tedaj zelo pomembno mesto, saj je bil drugi za Rimom
Tudi pc letu tisoč je bila trgovina v O dadii zelo živahna Prvič je bila Gorica priznana šele leta 1101 z diplomo Otona III. in je ni prej n-ihče poznal, medtem, ko je bil Čedad že zelo razvito trgovsko središče. Po letu 1000 se je trgovina še bolj razvijala. Leta 1133 so Čedadu priznali pravico organiziranja sejmov in prostih trgov. Leta 1337 je patriarh Bertrand ki se je tako trudil za napre dek in razvoj Furlanije, oprostil Čedad oto sejmu sv. Martina vsa kršnih davčnih dajatev. Tako je ta sejem, ki še sedaj priteguje v Čedad mnogo ljudi, postal najbolj važl n se'em na tem področju. Leta 1493 so s sklepe,m občinskega sveta usta novili važni sejem sv. Mihaela kj se praznuje 29. septembra.
Kasneje pa s- je ta razvoj v Čedadu ustavil, ker ni več bil važno središče političnih oblasti. V naslednjih stoletjih se je začelo propadanje Čedada. M).’d tem kc se je začela razvijati Gorica, ki jo po letu 1500 vedno ftešče omenjajo v zgodovini Tesno povezanost' med Čedadom in Gorico dokazuje dejstvo, da se je začelo pravo pro padanje Čedada tedai ko je vlada Beraške republik? odločila, da zapre pot skozj Podbo nesec. Po tej poti so namreč vozili proti morju vozovi ki so prevažali iz Koroške železo, potrebno Benetkam. Isti vozovi so ob svojem povratku odva žali oroti sr veni čedadsko vino Zaprtje ceste skozi Podbo-pešec je bila zato tudi v škod* poljedelstvu, ker se znano čedadsko vino ni moglo več prodati. Važnost tega dokazuje vsota užitnine, ki so jo do teda< nabrali za izvoženo vino. Ta vsota je zmašala okoli 2000 du-
katov, kar je pomenilo za tiste čase mnogo. Prav ta vsota nam tudi potrjuje važnost omenjene ceste za zamenjavo blaga in tudi za razvoj poljedelstva.
Vlada Beneške republike je zaprla podtoon ško cesto, češ da so po njej tihotapili. To ce. sto je skušala nadomestiti s pontebsko ki je vodila skozi Humin v Portogruaro. Vpliv na to odločitev je imelo tudj dejstvo. da v Ogleju ni bilo več pristanišča, za katero je bila podboneška cesta zelo ustrezna. Toda kljub vsem tem ukrepom ni pontebska cesta nikoli dosegla one važnosti, kakor jo je imela podbeneška. Temu sc pripomogli tudij spori, yj so vedno obstajali med mestoma Venzone in Humin, ki sta se vedno borili med seboj vse od njune u. stancvitve. Venzone se je opira] na patriarha. Humin pa na go-riške grofe. Obe mesti sta si hotelf pridobiti pravico, nalagati trošarine na tranzitno blago.
Od teh srarov po je imela največ dobička Gorica. Avstrijska uprava je izkoristila priložnost in je zgradila cesto Koba rid Renče - Gorica - Stivan Na to cesto se I? potem usmerila vsa trgovina s. koroškim železom. Vse to tudi pomenilo propadanje Čedada in razvoj Gorice. Vozovi, ki so se vračali v Avstrijo, so začeli prevažati goriška vina. Od razvoja tč trgovin? pa so bili odvisni tudi drugi zaslužki. Kmetje so zaslužili lepe- denarce s posojanjem voz in konj. Poleg redne irgovine se je seveda razvilo po tej cesta tudi tihotap stvo kar je zopet prinašalo lju dem nov denar.
Spričo takega položaja ie Beneška republika zopet mislila ng otvoritev prometa po pod-boneškj cesti Toda bilo ie že prepozno in leto 1600 pomeni začetek krepkega gospodarskega in trgovskega razvoja Gori ce hkrati pa tudj propadanje Čedada. Vsi poskusi tega me sta. da bi se opomoglo, sc bili zarr.an, saj je medtem nastal Videm, ki je pritegnil nase trgovino iz vseh dolin. ...
Ob robu ti h zgodovinskih spominov, na stike med Goric* in Čedadom, lahko izraz me nekaj splošnih ugotovitev;
1. bodočnost Gorice in Čedada je vezana na trgovino z gornjo Soško doline s področjem za to dolino. Ce se ta ozemlje odtegr.i jo, začneta obe mest izumirati. Po zaprtju pod bon* ške ceste sc vsi proveditoriji Beneške republike bili soglas nj s tem, da je bilo to vzrok
propadanja Čedada, katerega
prebivalstvo je začelo padati.
priznavajo v svojih poročilih Andrea Pisani, Francesco Soranzt'. Longo. Alvise Marcel-lo itd.
2. Gorica in Čedad sta med seboj v konkurenci. Lahbo pa bi se med s boj sporazumeli tako, da bi usmerili promet s Trstom, Vidmom jn Benetkami na neko določeno mesto.
3. Sedanja kriza teh dveh mest ima svojo primerjavo ix v zgodovini. To dokazuje, da politiki ne morejo spremeniti naravnih gijspodgrskih zakonov nitj z ustanavljanjem prostih con. Tudi Beneška republika je po svojem propadanju skušala ož’Viti Benetke, pa je bilo vse zaman. Srce ne more živeti, ko ga Iztrgamo iz njegovega telesa. Zato upamo, da se bodo ta trgovska vrata, ki so sedaj zaprta končno le odprla, kar bo noživilo tukajšnje gospodarstvo
Predvčerajšnjim popoldne je začelo v Vidmu zopet snežiti. V nekaj dneh je to že tretji sneg v Vidmu. Malo kasneje pa se je vreme nekoliko izboljšalo in zdelo se je, da bo naletavanje snega nehalo. Proti večeru pa je začelo zopet močno snežiti, tako da je bilo mesto pokrito z novo plastjo snega. Mladina se je že začela veseliti, da bo kar v Vidmu smučala in sankala, toda ostala je razočarana, ker je začelo včeraj deževati.
Ves dan je snežilo tudi v Benečiji. Sneg pa naletava v-brezvetrju in ni opaziti snežnih vrtincev, kakor preteklo nedeljo. Ljudje pravijo, da to pomeni še več snega. Ce bo res tako, se bo plast snega še zvišala. Da se seznanimo s položajem v Benečiji po tem obttnem snegu, naj -omenimo ava dogodka v Zapadni Benečiji.
Po nedeljskem snegu bi morali prepeljati v Brdo nekega moškega, ki je bil v bolnici in ki so ga hoteli spričo njegovega nevarnega stanja poslati domov, da bi vsaj umrl med svojci. Rešilni voz je po velikem trudu ob pomoči domačinov končno le prisj>ei v vas.
Pisali smo že, da je bil v Tar-čentu sestanek vseh županov iz okrožja. Zupan iz Tajpane v Karnahtski dolini pa se ni mogel udeležiti sestanka, ker mu je sneg preprečil prihod v Tar-čent. To si je pripetilo v nedeljo. predstavljajmo si. kakšen je položaj šele sedaj po novem snegu.
. Vsekakor moramo ugotoviti, da je letošnja zima zelo bogata s snegom. V beneških vaseh ni bilo toliko snega že vse od leta 1927. Toda če pojde tako naprej, bo letos zapadlo še več snega kakor takrat. Vse to velja sčveda le za našo področje, kajti v ravnin se sneg meša z dežjem in skoraj sproti tali.
Nadaljevanje slabega vremena povzroča razne težkoče. Pri nas niso strehe pripravne za sneg, ker niso dovolj strme. Nekoč so imeli navado, da so tudi pri naš krili hiše z bolj strmimi strehami, ker pa je bilo podnebje že mnogo let precej milo. so to navado opustili. Zaradi obilnega snega tudi poštna služba deluje slabo. Saj ne moremo zahtevati od pismonoš, da bi jo v teh pogojih bolje opravljali. Tudi zdravniška služba naleteva na ovire. Zdravniki in babice se ne morejo voziti povsod z vozili ter morajo hoditi marslkod peš. kar vsekakor ni prijetno v teh hribovskih kra-
jih. Ponekod tipi tudi dobava živil prebivalstvu, saj so nekatera pota še poleti težko prehodna za vozila.
Celo asfaltirana državna cesta, ki vodi na prelaz pri Stu-
Neozdravljiva bolezen
ga |e privedla do samomora
GORICA, 1. — Danes ob 9. dopoldne je 69-letni Policardo Ivan, ki biva s svojo družino v Ul. Favetti 11. sklenil zaključiti s svojim življenjem. Do takega skrajnega obupa in vroči želji po smrti ga je privedlo dolgo trpljenje. Zaradi svoje neozdravljive bolezni se je Policarda zadnje dni polastilo prepričanje, da je svoji družini v nadlego ip breme. Zato šl je skrivoma kupil stekleni-čico natrijeve kisline in jo iz-pil. Zaradi hudih bolečin ki mu jih je povzročil zaužiti strup, je Polic®rdo pričel stokati. Domači so takoj uganili, da se je zastrupil in ga zato nemudoma odpeljali v bolnico k Rdeči hiši. Tu so mu izprali želodec n ga rešili gotove smrti. Nocoj se je njegovo stanje že znatno zboljšalo.
pici, je v slabem položaju. Do Podbonesca je cestišče dobro, dalje pa je podlaga slaba. Na novih gazeh, ki so jih utrli avtomobili, se je napravilo nekaj centimetrov ledu. Na ta led pada sedaj nov sneg, kar pov-zfoča veliko nevarnost za vozila. Ce bo še naprej tako snežilo. bo večina beneških vasi ostala odrezana od sveta.
Saj je promet otežkočen celo na pontebski cesti, ki je tako važna za povezavo s Trstom in Benetkami, čeprav uporabljajo številna mehanska sredstva, t. j. snežna orala, da ostaja cesta odprta. Ta orala delajo že več tednov nepretrgoma in So kljub temu v težkočah. Znano je, da imajo vsa vozila na tej cesti precejšnjo zamudo. Pokrajinska ustanova za turizem je protestirala. ker so nekateri italijanski listi objavili neprijetne vesti o. tej cesti. Toda priznati je morala, da kljub vsej požrtvovalnosti cesta ni v najboljšem stanju. Težkoča je tudi v .tem. da se ob straneh ceste kopiči sneg in da ga orala nimajo več kam odstranjevati.
Letošnji sneg smo dolgo pričakovali, končno ga je prišlo pa preveč. Vreme pa še vedno ne obeta nič dobrega.
Slovensko planinsko v Gorici vabi vse svoje 0*? na rednj letni občni Zbor' ' _	bo v nedeljo 17. t. m. v »T
•	-I	J*	•	I	v	•	J	Jv	v	rani «Pri zvezdi« na Trgu s
|e spravil gospodinjsko pomocmco pred sodisce Antona s pričetkom ob W
naslednji:	otvoritev.	P°r0^‘!
Nasmeh gluhonemega gospodarja
Med štev.'ne prijetne in neprijetne službe, ki so 42-letno Pierino Furlani privedle že mnogokrat pred sodne oblasti, je pripisati tudi njeno kr.atko službo pr. gluhonememu gospo, darju. Aprila 1950 leta, ko se je Furlanijeva zopet znašla r>a cesti brez zaposlitve, je naletela na starega znanca Mihaela Bazileja iz Ul. Croce 9. Čeprav je Bazile gluhonem; se je vendar s Furlanijevo domenil, da laihko pride k r.jemu, in ji za pospravljanje stanovanja ponudil prenočišče in hrano. Furlanijeva je po tem srečanju takoj pospravila svojo culo in nastopila sužbo pri Bazileju. Ostala pa je Pri njem samo 20 dni. Kot domenjeno, je vsak dan pospravila stanovanje in se na njegov račun hranila v bližnji gostilni. Nekega dne pa se je zgodilo, da je Bazile ostal praznih žepov in ni mogel plačati obeda, ki ga je Furlani jeva kot običajno zaužila v gostilni. Zato mu je Furlanijeva pomagala iz zagate. Vzela je iz omare Bezilejev plašč in par čevljev in mu predlagala, naj jih zastavi. Ko se mu je pa ponudila, da gre sama z njegovim blagom v zastavljalnico, se je Bazile samo nasmehnil. Misleč, da velja nasmešek za privoljenje, ki ga gluhonem; gospodar nj mogel izreči, je Furlanijeva blago zastavila za 1500 lir in z njim plačala obed. Police pa je oddala Bazileju.
Očividno je za Bazileja bdi nasmešek znak prepovedi, zato je še istega dne prijavil Fur. lamijevo’ sodnim oblastem; da mu je ukradla plašč in čevlje ter da je vse skuhaj zastavila. Furlanijevo je taka zahrbnost silno razburila in je zato takoj zapustila Bazileja. V jezi in naglici, g katero se je lotila pospravljanje svoje cule, je v Ba-z"lejevem stanovanju pozabila več oblek, ki jih ji Bazile ni hotel več vrniti. Zato je Furlanijeva, nekega večera ko je deževalo in je bila brez dežnika, razbila steklo v pritličnem oknu Baziiijevega stanovanja in šla po svoj dežnik in obleko. Tako se je prvi prijavi pridružila še druga, in steer vdor v tuje stanovanje.
Zaradi tega so danes Furlanijevo na kazenskem sodišču, upoštevajoč da je bila že večkrat kaznovana, obsodili na šest mesecev zapora in plačilo 6000 lir globe zaradi prve obtožbe. Obtožbe vdora v stanovanje pa so jo oprostili z ute-melitvijo, da ni zakrivila kaznivega dejanja.
Trije moški pred sodnikom
•zaradi stavka:
"Saj vemo, da si komunist"
GORICA, 1. — Ko se je id. novembra lanskega leta 59-let-ni Blason Jakob iz Fare vračal iz gostilne Ambrožič proti do-
mu, je na poti srečal 38-letoegs iSCi
sovaščana Bressana Rudolfa
s katerim je izmenjal nekaj šaljivfc in mu med drugim, vedno v šali zaklical; «Saj vemo, da si komunist«. Ta slednji stavek je Bressana silno razbu. ril in je Blasona pri priči ob-sul z grobimi psovkami. Zato ga je Blason prijel za ovratnik in ga hotel prls.liti, da prekliče vse nedostojne besede, ki jih je izrekel na njegov račun; Teda Bressan se ni dal ugnati in se ravno tako oprijel Blase* novega ovratnika. Ko sta drug drugemu grozeče gledala v oči, je k sreč- prišel mimo Bl.aso-nov zet 29-lethi Turus Marcel, ki je skočil med njiju in ju rešil tako neprijetnega objema. Pri tem pa je Bressan ozmerjal še Turusa. Turus ga je najprej posvaril, naj bo tiho, ker pa Bressan le ni odnehal, ga je oklofutal,
Danes so se zaradi tega vsi trije morali zagovariati na kazenskem sodišču. B res lanu je obtožnica očitala, da je ozmerjal in grozil Blasonu in Turu-su, Blasonu in Turusu pa. da sta oklofutala Brešana. Pred sodnikom dr. Smehom sta se Bressan in. Blason, sporazumela in umaknila tožbo, Turusa sc pa oprostili zaradi pomanjkanja dokazov.
odbornikov, razrešnica starti’ odboru, imenovanje začasna predsedstva in skrutinatoiNJ volitve novega odbora io * čajnosti.
Prispevajte
za
Kulturni
dom
KINO
VERDI. 16.30; »Stražniki #!
tovi«, Toto in A. Fabbri*L V1TTORIA. 17: ((Deklica t* nave», M. Rokk.	)(
17:	»Kač«
CENTRALE.
Maluban.
MODERNO. 17: «Možje Klare«. R. Todd.
KR ATU K VESTI iz beneških vasi
Ažla
Včeraj se i« spodrsnilo na ledu 30-letnemu Guidu Batainu. ki si je k sreči le nekoliko potolkel levo * reko.
Mršin
V naši vasi se je pretekli te. den rodila zakoncema Valentinu Obala in Gini Medveš, ki sta s-e poročila pred letom dni, mrtva deklica. Vsi vaščani sočustvujejo z nesitečnima zakoncema.
Podbrdo
Pretekli četrtejc je bil pogreb pokojnega Jožefa Sgarbana, ki je umri doma po dolgem, bolehanju v bolnišnici. Pogmba se je udeležilo mnogo ljudi iz vseh krajev doline. Pokojnika so po. v sod poznali in spoštovali. Njegov brat j® bil prej peažupan, sedaj pa je odbornik. Pokojnik ■ i,- bif tudi cerkovnik; ko i« bil
mlad. pa t? slovel za najboljšega lovca v ete -lini.
Matajur
Te dni se .je pokril Matajur z debele snežno odejo; čeprav so na hribu krasna smučišča, pa nikdo ne pride sem na smučanje, Tega je krivo pomanjkanje cest. Jasne je, da gre vsakdo smučat raje tja, kamor lahko pride z vozilom. Na vrh
Matajurja je speljana sanj® (i pot na jugoslovanski stram. bi zgradili tudi na tet pot. bi imeli ljudje od mnogo zaslužka, kar bi lo tud; prazne blagajne denjske in pcdtoor.t:ške oC~ p Kakor je razvidno iz italijanska vlada, nikoli F-rjj ' bela za to, da bi tod ceste, ki bi pritegnite K u,f mnogo lrudi. Zato živijo r i
mnogo ljudi. Zato živijo valej tu v velivj bedi.
Podbonesec
Zvedeli smo. da v občj^a
sejni dvorani ni stclcv. Za $ morajo cbčinski svetovalci^, časa sej preskrbeti stole vto-iji njih hišah. Vemo. da f občina finančno krizo. too» $ zaradi ugleda občine 53 Cf»li njenih upravnikov, bi n’ <ts vendarle potrositi nekai t?. Mislimo, da ne bi bili tako hudi.
Trf.mun
Ko zapade sneg. se vsi bivaici Trčmuna lotijo vanja lesnih izdelkov- ^ jjS vsem izdelujejo grablje. £ p potem' pomladi predajal ^ vseh furlanskih trgih. Ta ^ pa j? utrpela v zadnjih precejšnjo škedo, ker f prebivalci prodajali svoj£or# ije po velikem delu I>rl,rl ki je sedaj osvobojen ih a m s Slovenijo.
SEJA OBČINSKEGA ODBORA
Odobrili so ojač&nie fazsvetliave v ŠtandieUu
GORICA, 1.	— Občinski I hribovitih vaseh te občine sla-
upravni odbor je na svoji zad- I bo preskrbljeni s cestami in z nji sejj v četrtek zvečer pro- j vodovodi Tu naj omenimo dru-učil pod predsedstvom župana I go vprašanje. Prebivalstvo v
številna vprašanja upravnega značaja. Med drugim to odborniki sprejeli tudi sklep, po katerem bodo ojač,li električno razsvetljavo v Ul. Matajur in Montello v Standrežu.
Sledilo je poročilo odbornika Levija — poverjenika za javno zdravstvo, na podlagi katerega so določili način za uspešno cepljenje psov proti steklini.
Nato je župan na splošno predočil stanje občinskih začasnih uslužbencev na podlagi pravilnika In ekonomskih pogojev.
Pred zaključkom so odborniki proučili vprašanja ki bodo na dnevnem redu prihodnje seje občinskega sveta v četrtek 14. februarja.
Ahten
Ljudje v slovanskih vaseh v b h hribih so stalno vznemir-’eni Vedno imajo občutek, da ravnaje z njimi slabše g- kor z bčani v ravnil skih vaseh, ke> so pa v hribih Stovrrci kj jih ponavadi imenujejo «s’ciave». Pisali smo že, kako so ljudje v
vaseh Malina. Subit. Porčinj ir Pcdvrata je že mnogokrat pro. testiralo pri oblasten zaradi zanemarjanja pokopališč. Pokopališča razpadajo, ponekod ni vrat, drugod so podrti zidovi. Marsikatera mrtvaška kapela je sploh neuporabljiva. ker nima strehe. Občinska uprava v Ahtenu je ljudem vedno mnogo obljubljala. Tudj glede pokopališč je bilo vedno polno obljub in zagotovil, da jih bodo popra, vili. Toda doslej niso napravili š>e ničesar in pokopališča so še vedno zeio zanemarjena.
Vsi onj ljudje, ki precej potujejo, opažajo, da ahtenska občinska unrava drugače ravna s pokopališčem v Ahtenu in v Racchiuso. kjer je pr* blvalstvo furlansko. To razlikovanje pn ravnamju s prebivalstvom gte de na jezik ie Prav odvratno in krivično. Zakaj razlikujejo med ljudmj same občine jn zakaj zaoostfivljajo ljudi, ki slu čajno bivajo v hribih in so Slo-verrh? Mislimo, da je živi > nje teh hribovcev tako trdo. da bi jih vsaj po smrti lahko malo bolj upoštevali.
Demonstracija tobačnih delavki Neumestno spotikanje
pred paiačo conskega predsedstva ob povsem zakonito postopanj6
Italijansko tobačno podjetje odklanja izplačilo izgubljenih delovnih dni - Skupščina delavk na nG:orna'e di Tneste" se huduje, ker obnavljajo v okoliških
Delavski zbornici - Conski predsednik dr. Palutan je dal delegaciji treh zena običajne obljube
Predvčerajšnjim so sindikalni zastopniki na Uradu za delo predlagali predstavnikom italijanskega tobačnega podjetja. naj bi tobačnim delavkam izplačali mezde za izgubljene dneve 6d 22. do 26. januarja v obliki predujma, nato pa bi se po ponovnem odprtju tovame zopet dalje pogajali. Predujem pa ne bi vezal tok niti tobačnim delavkam niti podjetju. Predstavniki podjetja so se s tem predlogom seznanili in se obvezali, da bodo o njem brzojavno obvestili svojo rimsko centralo ter zahtevali od nje prav tako hiter odgovor.
Včeraj so se tobačne delavke zbrale na skupščini in prostorih Delavske zbornice. Tu so jih seznanili z odgovorom rimskega ravnateljstva: To ravnateljstvo je odklonilo vsak predujem in dejalo, da bi morebiti dalo delavkam le nekakšno posojilo v dveh obrokih, od katerih pa bi morale ;*vi obmk vrniti že takoj ob nre-jemu tega »posojila«. To je se-
Prav zaradi slabe hrane pa so bile te ženske onemogle in se niso mogle upirati učinkom z-hlapevanja tobačnih plinov na njihov organizem. Ni torej šlo samo za to, da se delavkam izplačajo izgubljeni dnevi, temveč tudi za to. da.se jim izboljša plača, ki je sploh pod minimumom, katerega določa zakon.
Sedaj pa so te uboge ženske še ob ta majhni in borni zaslužek, ki jim je omogočal vsgj bedno preživljanje. Zene so ostale praznih rok in ne vedo, kaj dati v lonec. Gre torej za vprašanje nad šest sto žena, ki so se pridruž-le skoraj enakemu številu delavcev, odpušče-
nih iz ladjedelnice Sv. Marka. Vse to terja nujno in odločno akcijo, tembolj, ker se zdi. da se ravnateljstvu tobačnega podjetja v Rimu prav nič ne mudi znova odpreti tržaško tobačno tovarno, kajti v Italiji. posebno še v južni, ji je na razpolago dovolj cenene delovne sile.
Sindikat[ bi moral; zato nehati z zahtevo no nekaj drobtinicah ter začeti s takim gibanjem, ki bi zagrabilo vprašanje pri korenini in doseglo za vse delavke ponovno zaposlitev in izboljšanje mezd. tako da ne bedo postale zaradi svoje sestradanosti ponovno žrtev splošne zastrupitve.
Za komaj vidno brazgotino zahtevala 1 milijon in pol
žirijodev'v^bupn0emtr]g™0tnem i*>r'8,*ieno sostanovanje je izzvalo pretep med vročekrvni
stanju.
Zato je včeraj zvečer nekaj
pred 20. uro skupina kakih sto delavk šla pred palačo conskega predsedstva, kjer s° <toloč-no protestirale proti krivicam, kj se jim dogajajo, ter glasno zlogovale: »Smo lačne, hočemo denar-«
Na kraj je prišla tudi policija, ki je zadrževala ženske proč od vhoda palače, ženske pa so vztrajno in glasno protestirale. Končno je po daljšam času conski predsednik Palutan sprejel delegacijo treh delavk ter jim je. kakor je pač ob takih prilikah navada, obljubil da bo posredoval pri ravnateljstvu podjetja v Rimu itd nakar je žene odslovil.
Vprašanje tobačnih delavk ni več čisto sindikalno tehnično vprašanje, marveč ie dobilo š.r-ši socialni pomen. Gre za nad 600 žena kj so ostale brez dela in kruha in med katerim' so številne žene tudi druž v&i glavarji. Ze zastrup-tev teh žena z izhlapevanjem raznih plinov je v glavnim po“ledčt sla bih plač. ki zdaleč niso za-| dostovale za njihovo prehiano.
ma ženskama. Salomonska razsodba, namesto hladne prhe
Triinpetdesetletna Maria Gar-zolfni, stanujoča skupaj s svojo 70-letno materjo v Ul. Belpog-gio, je morala, da bi si zaslužila kaj denarja, dati v najem del svojega stanovanja družini Morrone, sestavljene iz družinskega poglavarja, njegove žene Marije Erjavec in dveh otrok.
Toda ženski sta se kai kmalu gledali kot Amerikanci jn Korejci v Pamunjomu in poleg stalne izmenjave žaljivk, sta se nekega dne spoprijeli in se medsebojno popraskali ter ranili. Po spopadu pa je bila Morro-nova na slabšem: na čelu ji je namreč zevala pet centimetrov dolga rana, zaradi katere se je zatekla v bolnico in po 8 dneh okrevala.
Jasno je. da sta se ženski tožili med seboj in obe sta se znašli na zatožni klopi.
Morronejeva je trdila da jo je Garzolinijeva najprej oblila z vodo In ji nato razbila kozarec na glavi, medtem ko je druga zanikala. Morronejeva jo
je namreč najprej oblila z vodo in ker ji je odgovorila z istim sredstvom, jo je nasprotnica naskočila in jo popraskala. Garzolinijeva pa si je. tako je namreč sama obrazložila nezgodo, pokrila obraz z rokami, v katerih je držala prazen kozarec, ki se ji je izmuznil z rok in J padel na tla. Verjetno se je Morronejeva sama ranila s kozarcem, ki ji je, predno je padel na tla, priletel na glavo.
Morronejeva je zaradi trajne poškodbe (ima namreč na čelu komaj vidno brazgotino) zahtevala okoli milijon in P°t *tr
kot povračilo telesne in moralne lnik
škode, vendar je sodnik e svojo obsodbo oprostil obe ženski in sicer Garzolinijevo zaradi pomanjkanja pismene prijave, Morronejevo pa. ker je ravnala v samoobrambi.
Predsednik:	Fabrio;	tožilec:
Grubissi; zapisnikar: Pivk; obramba: odv. Morgera In Borgna.
»	i	*	i	1	-J|0
dvojenčne osebne tzkain cr, a n ma nobene pripombe, ker ^7.
Slovenci v Trstu sprejemali likalnice izključno-v italijanskem I61
Ko so leta 1948 pričeli izdaja- I nest. da dobe p osa me zh
ti na anglo-ameriškem področju Tržaškega ozemlja osebne izkaznice. je bilo javljeno, da so te veljavne le za dobo treh let, po preteku katerih mora vsak posameznik svojo osebno izkaz. nico obnovit i. Ker je za marsikoga ta doba že potekla, so odgovorne oblasti pozvale vse prebivalce, da si v uradu za izdajanje osebnih izkaznic obnovijo svojo izkaznico.
Čeprav je osebna izkaznica zelo važen dokument, saj ga potrebuje vsak posameznik pred. sodiščem, na volitvah, prt notarju, na aankdh pošti iv pri drugih javnih uradih, kot tudi pri prehodu mej iz cone A se vendarle še precejšnje število Tržačano-v ni odzvalo pozivu odgovornih oblasti, da bi dvignilo obnovljene izkaznice. Zato so v lokalnih časopisih vse bolj pogosti pozivi odgovornih oblasti zamudnikom, da dvignejo obnovljene osebne izkaznice.
Angloameriško področje Tržaškega ozemlja ima šest občin, od katerih je vsaka dobilo določeno število osebnih izkaznic, da jih razdeli svojim občanom. Ker so vse te občine, razen miijske, popolnoma slovenske, je bilo določeno, da bedo v teh občinah izdajali samo dvojezič. ne osebne izkaznice. Tako je bilo že pvi prvem, razdeljevanju osebnih izkaznic in tako se sedaj postopa tudi pr; obnavljanju osebnih izkaznic. Vse omenjene občine, razen seveda občine Milje, so tako prejele od tržaškega predsedstva cone dc. ločeno število dvojezičnih osebnih izkaznic.
eGiomale dj Triestes si ni mogel kaj. da se ne bi spotaknil tud; ob to povsem legalne* zadevo ter je v svojem članki, pod naslovom: «Meta della oo-polazione in ritardo« objavljenem dne 26. t. m napisal sledeče:
«V zvezi z osebnimi jzkazni cami moramo opozoriti odgovorne oblasti na nemogoč položaj, ki je nastal v nekaterih manjših občinah. Pred tremi leti je bilo določeno, da bodo v Trstu jn v Miljah razdeljene osebnc izkaznice le v italijanskem jeziku, v cstaljh manjših občinah je pa bila dana mož-
jezično osebno izkaznic^.«, r. da če bi jo sami predho®1 f htevalj. Sedaj ca hočejo L/ občinah uporabljati pri njanju samo dvojezične tojff izkaznice in Ib baje 03 jtoj/ «višjih ukrepov«, ki vsaj tako trdijo za izp?J jjf* nje vseh dokumentov d* v obeh jezikih.	^
-t ^
Takšen ukrep tudi v . r
obstaja, vendar velja, k /i
kaže. le za dokumente ih k,' jih izdajajo omenjen« f ne; izdan je bil pa P^Lir,
da to
zika
go preprečiti kršitev
rej J
oso f
določb, po katerih i«.s![$
lijenski jezik uradni je"
Ze dejstvo, da je pre°* r, cone samo razdelilo liškim občinam samo dv~l!'
ne osebne izkaznice,
bi
zadosten odgovor vednd^ «dobro» obveščenim «Giornale di Triestes. I-JVv
Jim to še ne zadostuje-^;|fj bivaiceg omenjenih ^
d- do sedaj le nihče
zahteval osebne izkazali j Iranskem jeziku, teTn., j°i-sprejel Izkanzicc, ki . $* občina izdala, prav d^pitrij ker se s tem ni č«W,™-*" prizadetega, ali oči*
Za pisce omenjenega je torej le krivica, italijanski r/rebivalci	;
občin sprej^tj dvojez^t rt ^
jo
tisoči Slovencev, ki
ne izkaznice, ne sina*
krivično da morajo f-.-aF.
Trstu sprejeti osebne^ samo v italijanskem
čudovit čut za dem°
S kazalcem pod
Zvečer se je zatekel v« <tft
nico, kjer pa so fm, li prvo pomoč in. K8 zjIcmZjf domov, 23 f tnj miza1'. Cnjl Avena stanujoč v ^ gte
/\vena sianujov * i gi-
št 1, ki je imel PreC® roKey -ano na kazalcu de*0 " ' Mizar je izjavil.
1 12» 1 ' d8
delom v dtlavniei^^tf^
Ul. Pascoli po “ -	z—,	i
nil prst rod ,-le-k
ga je tudj ranila v 10 dneh.
HRAST V ZIMI
(Foto Magajna)
Težak položaj naše šole na Tržaškem' ™ S uncnui
j v.,.	...	i i *i | i tlANu NUuUNl
mora Združiti VSG pozitivno slovonsko silo |n njegovo znanstveno delo
( Nadaljevanje )
Koliko sestankov staršev je bilo treba, koliko poti naših zavednih mater, k raznim slovenskim družinam tega šolskega okoliša, preden je bila sestavljena prošnja s podpisi vseh staršev in s točnim, poimenskim seznamom vseh učencev, ki naj bi obiskovali to šolo! In zasluga onega, ki je «tvegal glavo in ugrabitev«? Vsekakor velika. Spremljal je kapetana Simonija, da sta z uro v roki kontrolirala od ulice Sv. Frančiška do Rocola, ali so naše navedbe v prošnji točne.
Ob razgovoru, ki smo ga imeli 18. januarja 1946. s kapetanom Simonijem, sm0 (in ne prvič) sprožili tudi vprašanje strokovnih šol (avvia-mento) in otroških vrtcev. Pri naslednjem sestanku, ki smo ga imeli s kapetanom Simonijem 31. januarja istega leta, nam je Simoni sporočil, da je na osnovi našega zadnjega razgovora ukrenil vse potrebno, da se strokovne šole odprejo in govoril je tudi takoj z ravnateljico ustanove za otroške vrtce.
Kapetan Simoni je z neko nerazumljivo neresnostjo trikrat «ukinil» nekatere slovenske šole kot represalijo zaradi protestnih stavk in drugih dogodkov tiste dobe. Ali niso tedaj možje, ki so ((tvegali glavo in ugrabitev«, bili mnenja, da je njihova dolžnost, da v svoj-stvu svetovalcev in višjih nadzornikov dokažejo, da slovenska šola ni nikaka igrača kakega muhastega oblastnika, temveč osnovna in nedotakljiva
AMERIŠKI
za otroško
CENTER
UMETNOST
v	za otroško umetnost
SachuspHU’-t& ie v drŽaVi obeldT1’ le najstarejša šola in fevaj) , rnuzej v Združenih dr-
tio ie namenjena izključ. bila , , °ni. Ustanovljena je
V 1918-®auči1 ®aihen te šole je, da Vej Udi no ceniti lepoto.
m i® usmerjen v vr.d-šo iJrfint v čim karistncj-*boč prostega časa. v po in sad;' razvijanju domišljije
■ čusfv nosti- i®-da dpcgum-hetiav. ebo TOsuravnosene ali
C*
Popolna prostost mladine pri slikanju, risanju in modeliraniu ■ Stalna umetniška razstava - Pri vzgoji sodelujejo priznane osebnosti - Uspeh mladih gojencev v svetu
av etl°
, a&lo nadarjene otroke, privlačnost boston.
za otroško umet-popolni prostosti, s ^ia -i!6 ®la<Rna v njem pre-^lirar,- ’ slikanju in mo rdU'- ^a	ki	ni	prava
ya m-.a tudi stalno uniet-
Iilta vesti
j^Ua^UbUani ie n mrl a 28. ki j Ja Polonca Juvanova, lieRja nac* 50 let svojega živ-?^a]iaAC!svet**a slovenskemu Bila je igralka Jpdeln,, , Drame. vneto je liudsi- if , (udi po raznih Sova odrih. Polonca Juva-kraHg6, .dila prava ljudska ®etn’ v sv°iem dolgo-Vrjto .. delovanju ustvarila Vf-nsk-'bl P,reprostih ljudi iz
Pe So ljudstva. Nepozab.
v ,?Tva’e njene vloge Maj-:J®vue ivlem lovcu«, Mrmo-10 2Un.V *Za narodov blagor« anje v ((Pohujšanju«.
V	*	*	*
^'atskem narodnem gle-'d o- So 'zvajali Wagnerje-brij «b «Loheng rin» ter od-
v minsko razstavo veli-
K(>>nponista.
V ■ * * *
o	operna	pevka
i^tji 3 Badev, ki gostuje v
v pred dnevi nastopi-
°®ere ,'r, vlogi Bizetove ■- ^ v—r*—
arrn^n» in žela tako
i'* brvoi	m
naaUSalcih kot pri kriti' Vse pohvalne ocene.
v	*	* «
ia Golden film je
e. Sla • ulaen Ulm je dtaz?iri dedičih pisatelji-«, ibati 5 Deiedde pravico «Mati»- S fil-^di, bodo pričeli spo-
v5kUetvo
* « *
književnikov
Hr-
i^bščinJf ,imel° sv°io letno št razvirif,n ,por°eila tajnika N tisi , da 50 dlani dru-i1 v letu 1951 H knjig , t pro:!e' 4 dela iz n,_.. erature in mladin-
^ .in'^^1‘5' ,2 kr|jigi kriti-
Svii de'° iz Publicistike
K tuH-ie bil° 5 dram e ‘udi izvedene.
ki
V m^odnji
* **
mesec
C ueoRraH ,M”ec bo prišel iser' n angleški gledališki 5 ‘Pozn ami Marshall, da
r*<Ul'|*! z jugoslovanskimi
A^avai „ °b tei Priliki bo i 1diji t„° s!edališki režiji v >C>Vih del ° režip Shakespe-
niško razstavo, kii jo sestavljajo zbirke umetnin njenih gojencev in razstava sodobne umetnosti, za kaSaro si zavcd 2® krajši čas izposoja umetnine iz dlrugih muzejsv.
Mladi obiskovalci te šole in muzeja imajo od 6 do 20 let. En popoldan na teden je rezerviran za dečkt in deklice, kj obiskujejo srednje šele. Vstopnina je malenkostna, uporaba pripTav in pouk pa st'a brezplačna.
Center je odlpirt vsak popoldan razen ob sobotah. Tako lahko otroci prihajajo vanj v času, ko nimajo šole. To nena. vadno šolo obišče na dan vsaj 50 učencev
Naravna okolica-, ki obkroža center, ustvarja v njem vzdušje miru. v katerem se otroci najlepše počutijo. Poslopje same »e pravokotno, enonadstropno preprosto okrašeno. Pet velikih steklenih vrat je vrezanih v pročelju. Notranjost poslopja je svetla in zračna. Obokan strop je pobarvan svetlo modrc, stene so svetle, rumenorjave barve. Mize in klopi so različne po velikosti, tako da so primerne najmanjšemu. a tudj največjemu mla. dih um tnikov. Tudj podobe, ki visijo na steni, in razstavljeni umetniški predmeti so nameščeni v višinj cči mladih umetnikov. Steklena vrata se odpirajo na vrt, kjer vsi ti otroci v lepem vremgpu tudi ustvarjajo. Obširna trata okoli poslopja ie obrabljena z gredicami in zaraščena z okrasnim drevjem. Visoko obzidje loči ta raj mladih umetnikov od mestnega hrupa in ostalega sveta. -
Charlotta Dempsey vodi ta
center že celih dvajset let. S svojimi petimi pomočnicami vzbuja v mladih dušah sponta. nost in izvirnost, a obemtth daje otrokom prve osnove u-stvarjaječe umetnosti. : Učiteljice navajajo otroke k opazovanju in delu po predlogah. Pomagajo jim. da se naučijo gle datj lepoto barv in spoznavati zakonitosti oblik umetniških del.
V tej šoli ni dovoljeno prerisovati ali kopirati. Vodstvo ebntra želi. da otroci izražajo svoja lastna doživetja na samosvoj njihovim letom lasten način. Vsak otrok si sam izbira predmet in uporabljajočo tehniko. Potem gre k učiteljici, ki mu pomaga reševati teh. nična vprašanja, ali pa pride ona sama * njnmu s predlogi za čim boljše- reševanje nalog.
Vsakdanji pouk na tej šoli vključuje tudi pripovedovanje pravljic in drugih zgodb, kar vse pcmaga širiti^ jn vzpodbujati otroško domišljijo. ((Pripovedovati« starejšim in predavat prihajajo večkrat tudi učitelji drugih zavodov. Predvsem pa strokovnjaki na takih področjih, kot so: omitologija — nauk o ptičih, forestria — nauk o gozdovih in ples. pa tudi umetniki, pisatelji, politični vodi-telji in osennosti. ki dobro poznajo daljne dležele. Ko mladi poslušalci poslušajo, rišejo podobe, ki jim jih vzbuja predavateljeva pripovedi. *
Umetniška zbirka centra za otroško umetnost predstavlja zelo oisano različnost stilov in obdobij, vendar je večji del teh umetnin — stvaritev modernih ameriških kiparjev jn slikarjev. Različne bostonske umetniške-galerije in bostonski muzej drobne umetnosti že mnogo let
sodelujejo s centrom in pomagajo pri pripravljanju njegovih razstav. Mnoge bostonske trgovine posojujejo kristale, srebrne in keramične izdelke, ki služijo za vzorce mladim u-metnikom. Vodstvo centra napravi vse. kar more. da preskrbi otroški fantaziji čim več epore in pomoč za umetniško poustvarjanje.
Uspehi bostonskega centra za otroško umetnost so vidni. Spretnosti njenih gojencev so potrdile že številne razstave in življenjski uspehi mladih talentov, ki sc izšli iz te šole. Razstava otrešku umetnosti je v Bostonu redno vsako leto Poleg tega prireja tudj center sam vsakoletne razstave. Dela teh mladih umetnikov sc- pri. šla v pedagoški muzej, na mednarodno razstave v Pariz, na moskovsko vseučilišče, na avstralsko univerzo v Melbourne, hranijo jih v Burmi, na Kitajskem in na Japonskem.
pravica svobodnega naroda? Kako je bilo mogoče, da je izšla okrožnica «Priznanje slovenskih in hrvaških šol«, v kateri je bilo med drugim tudi določilo: «Tudi ne bodo priznane one šole, kjer učitelji vrše brez dovoljenja tega prosvetnega oddelka tako zvanl dopolnilni pouk«.
Vsi oblastniki in njih svetovalci so imeli možnost (ki so jo v polni meri izrabljali in zlorabljali), da kličejo na odgovornost «krive» in nekrive šolnike; lahko so jih premeščali, odpuščali, vračali v Italijo, aretirali in tudi izganjali. Do tu bi morda njihovo ravnanje o-pravičevai kdo, ki ni doumel namenov in ciljev takratne naše borbe. V ničemer pa ni mogoče opravičiti njihovega odnosa do slovenske šole kot ustanove, ki se je manifestiral v omenjenih ukinitvah in okrožnicah in v dejstvu, da je pred uveljavitvijo mirovne pogodbe bil podpisan ukaz o premestitvi goriškega slovenskega učiteljišča v Trst. Tudi takrat so morali poseči vmes tisti, ki so »pokazali hrbet slovenski šoli«, da se je izvedba premestitve preprečila in da so ohranili Goričani svoje učiteljišče.
Svojo izdajalsko dušo pa. so možje, ki jih ((Demokracija« tako hvali, popolnoma razgalili ob sestavljanju učnih načrtov za slovenske osnovne^ šole. Ti brezdomovinci so hoteii tudi slovenski mladini zastreti pogled na slovensko domovino. Naj opišemo dogodke, ki izpričujejo njihovo polno odgovornost
Po izidu brošure »Programi in navodila za ljudske šole« je »Primorski dnevnik« 16. februarja 1946. objavil članek, ki govori o tem učnem načrtu in med drugim pravi: «0 slovenski zgodovini ni ne duha ne sluha v programih«. Kmalu nato sva bila oba prosvetna re-ferata MOS na razgovoru pri polkovniku Washburnu in kapetanu Simoniju. Komaj smo se po pozdravih usedli, sta mi zavezniška funkcionarja očitala, da neupravičeno napadam ZVU in da pri tem uporabljam laž. Ta očitek sem seveda odločno odbil, na kar sta mi pomolila ((Primorski dnevnik« z zgoraj omenjenim člankom o učnih načrtih. Ko sem videl, na kaj oslanjata gospoda svojo trditev, sem jima izjavil: ((Članka sicer nisem napisal jaz (kar sta zavezniška častnika mislila, ker je bil članek signiran s črko P.), toda njegovo vsebino podpišem z obema rokama«. Prav vidno iznenadena sta mi nato začela v učnem načrtu za italijanske šole kazati navodila za pouk zemljepisa in zgodovine Jugoslavije. Priznati moram, da so zavezniki resnično želeli, da se slovenski otroci seznanijo z zgodovino in zemljepisom Italije in obratno italijanski otroci z zgodovino in zemljepisom Jugoslavije. Izrekel sem jim za to priznanje, a obenem sem ju
prosil, da mi pokažeta učni načrt za slovenske šole in v tem načrtu mesta, na katerih je označen zemljepis in zgodovina Slovenije, odnosno Jugoslavije.
Ker nista častnika obvladala slovenščine, sta pozvala neko uradnico — Slovenko, ki naj bi mi ta mesta pokazala. Tega seveda ni mogla napraviti. Se-sbavljalci slovenskega učnega načrta so namreč vsa navodila o zemljepisu in zgodovini Slovenije (celo v onem obsegu, ki je v učnem načrtu za italijanske šole) črtali; navodila o zemljepisu in zgodovini Italije pa so izločili iz splošneea načrta (morda prav zato, da zakrijejo svojo lumparijo) in jih objavili v učnem načrtu na koncu (stran 36).
Nemala je bila zadrega obeh zavezniških častnikov, ki sta takoj pozvala prof. Barago in ga že pred ,nama vprašala za pojasnilo o teh propustih. Baraga je nekaj jecljal, da je mogoče učiti zemljepis in zgodovino Slovenije v okviru splošnih navodil učnega načrta in da je on didaktičnim ravnateljem že dal ustmena navodila v tem smislu.
Kmalu nato je izšla nova 22. stran ((Učnega načrta« z navodili za pouk zemljepisa in zgodovine Slovenije in Jugoslavije.
Se majhno epizodo, ki je sicer brezpomembna, pa vendar kaže, da je ostal Baraga še naprej zakrknjen. in osvetljuje tudi njegove «zasluge» za slovensko šolo.
Novo 22. stran «Učnega načrta« je prinesel na šolsko nad-zorništvo osebno Baraga sam. Ne da bi pogledal, kdo je razen uradnih oseb še v pisarni, je izročil zavojček nadzorniku z besedami, ki so zvenele sarkastično: ((Razpošljite to na sole, da bo Pahor zadovoljen«.
Naštel sem nekaj dejstev, od katerih so večinoma naši javnosti znana, a jih je morda zaradi časovne odmaknjenosti prekril prah pozabljenja. Resnično, ne bi jih danes navajal in bi, kot sem uvodoma napisal, prepustil sodbo zanamcem, da ni ((Demokracija« računajoč prav z ljudsko pozabljivostjo začela potvarjati resnico. da uporabi problem slovenske šole kot orožje v strankarski borbi.
Mnenja sem, da bi problem šole le izločili iz naših medsebojnih polemik. To ni izraz naše bojazni, da bi ostali brez argumentov, temveč nam to stališče narekuje težki položaj naše šole, ki bi moral združiti vse pozitivne slovenske sile v enotnem naporu, da dosežemo za slovensko šolo položaj, ki ji gre. Vsak iskren in pošten prijatelj slovenske šole bo soglašal z nami. Ce pa misli kak politikant, da mu ne more biti nič sveto in nedotakljivo, potem nas odvezuje in bomo, kot smo tudi v preteklosti, reagirali na vse poizkuse izkoriščanja šole v strankarske politične namene.
DRAGO PAHOR
Ni veliko Slovencev, ki bi vedeli, da je Beneška Slovenija dala znamenitega znanstvenika Franca Musonija, ki se je proslavil s svojimi etnografskimi in antropogeografskimi knjigami in razpravami.
Rodil se je 21. novembra 1864 v Sarženti prj St. Petru Slovenov. Doktorat iz filozofije je dosegel na padovanski univerzi. Poučeval je na realki v Palermu, nate pa v zavodu »Zanon« v Vidmu. Leta 1923 je postal ravnatelj realne girra narije v Vidmu, pozneje pa se je vrnil na zavod «Zanon« m prevzel njegovo vodstvo' Bil je tudi docent na univerzi v Padovi ter izredni docent na univerzi v Palermu. Umrl je v
PRED PETDESETIMI LETI
J
Prva vest po etru iz Anglije v Novo Fundlandijo
Radio je ena tistih iznajdb, ki so v največji rrteri vplivali na življenju človeka.
Preprost dnevnik je z vpisom z d!ne 12. decembra 1901 pomenil začetek te nove dobe. Zapis K' zelo enostaven: »Signali ob 12.30. ob 1.10 in ob 2,20». Toda ti signali so prvič od kar stoji svet, združili Evropo z Ameriko.
Štiriindvajsetletni Guglielmo Marconi- in njegovi stanovski tovariši so tisti premagali čas in prostor in združili stari svet z novim. Do tega poskusa, ki je v tako ogromni meri vplival na človeško življenje. jt> prišlo štiri leta poten:, ko je prišel Marconi v Anglijo in pokazal, kako je mogoče prenašati zvok z ene točke na drugo samo s pomočjo etra. V letu 1901 je ustano. vil svojo Družbo za brezžični bTzojav in kmalu imel mnc~
Otroci na vrtu pri delu
go stanovskih tovarišev in inženirjev, med; katerimi je bil tudj J. A. Fleming, profesor na londonski univerzi, ki si ;e mnogo kasneje pridobil svetovni sfcv:s z izumom termo-ion-skega ventila.
Prvi patent za brezžično br-zojavljenje so registrirali leta 1896. Britanska mornarica je takoj naročila naiprave za novo iznajdbo; njenemu vzgledu so sledili tudi drugi, vtendar se je oiezžično signaliziranje ie počasi uveljavljalo in mnogi odlični znanstveniki so trdili, da ie akcijski radij tega brzojav-ljanja preveč omejen, da bi lahko piomenil splošno korist. Na pomorskih vajah britanske mornarice so takrat uporablja li brezžični brzojav do daljave 120 km; južnoafriška vojna pr pomeni začetek uporabljanjr radia pri kopenskih operacijah
Marconi in njegovi sodelavc-pa so bili prepričani, da br radio zavzel ogromen obseg in so se kljub vtike mu skepticizmu podali na delo, da preskusijo pravilnost svoje teorije s prenosom signalov iz Anglije v Novo Fundlandijo.
Težave, ki so bile s tem poskusom združene, so bili? o-gromne. Za kraj nove postaje so izbrali Poldhu v Comwal-lu; moč oddajne postaje so določilj na 25 kw, to je na stokrat več. kot so imele prve poskusne postaje. Postavili so poasben sistem anten za preko atlantski prenos, tc-da že po nekaj dneh je morski vihar po. rušil naprave. Da prihranijo čas, so postavili nato bolj enostavno anteno.
Marconi je nato odpotoval z dvema angleškima inženirjema na Novo Fundlandijo. kjer je postavil drugo brezžično postajo v St. Johnu v sobi tamoš nje bolnišnice, ki so mu jo stavili na razpolago. Močan veter pa je odnesel aerostat, s po-močjo katerega so hotelj dvigniti visoko anteno. Prepadel je tudi drug poskus, ki so ga napravili 12. decembra s papir
12. decembra 1901 Marconi in njegovi tovariši premagajo čas in prostor
natim zmajem. Toda mala. skupina pionirjev nj obupala in spustila je v zrak drugega pa. plmafega zmaja, ki je to pot vzdržal. Nato se ie začelo molčeče čakanja s slušalkami na ušesih. Cas oddaje signalov je že prej odredil Marconi, ki je sam zdaj poslušal s slušalkami.
Končno je ob 20,30, ko je na petost pričakovanja postala že skoraj nevzdržna, ponudil Marconi slušalko svojemu sod1:lav. cu ip ga vprašal, če lahko kaj sliši. In ta sodelavec je v kakofoniji atmosferskih motenj zaslišal tisto, kar je Marconi tudi čul; tri znake s črko S.
In takrat je zapisal Marconi v svoj dnevnik tiste beležke, kj pomenijo oaromen napredek v zgodovini, katerega petdesetletnico so proslavljali prejšnji mesec.
Vidmu 18. oktobra 1926.
Muscnj se je najpnej posvetil slovstvu, pozneje Pa ie svoje glavno delo usmeril v štu-dij zgodovinskih, geografskih, etnografskih in folklornih vprašanj, predvsem Beneška Slovenije. Raziskovanje o življenju beneških Slovencev je redilo celo vrsto del, mod* njimj tudi daljšo študijo, «0 gospodarskem, socialnem in političnem.) položaju Slovencev pod Italijo«, ki jo je podal na geografskem kongresu v Rimu 1. 1895.
Musonj j«? bil dober poznavalec slovenskih jezikov in se je zanimal za vse Slovane, predvsem za slovanske narode na Balkanu. Leta 1894 je napisal študijo «0 Mak deniji in vzhodnem vprašanju«. Od tedaj dalje je stalno objavljal snise o geografskih in antropogeograf* skih problemih Balkana. Muso-ni je bil brez dvoma najboljši poznavalec teh področij v Italiji. Vztrajno je sledil napredku znanosti v inozemstvu in opozarjal na najvažnejše publikacije, o katerih bi težko izvedel tisti, kj ni poznal slovanskih jezikov.
V Beneški Sloveniji in Furlaniji so pritegnilj njegovo pozornost prirodni pojavi; svoja raziskovanja )=? objavil v reviji ((Podzemski svet«, kj je objavljala raziskovanja ((Jamskega in hidrološkega krožka« v Vidmu, ki ga je cn ustanovil. V tej reviji je objavil razprave «Jezero sv. Danijela«, »Velika iama«, študije o izviru Nadiže-, Poljane itd.
Leta 1908 je začel z večjim delom o vsej Furlaniji. Ni ga dokončal, vendar pa so odlomki važzn vir za nadaljnja raziskovanja te pokrajine. Leta 1916 je objavil »Slovenski narod in sedanji politični položaj«. tri leta pozneje pa ((Slovenci«. Ti d ve deli sta najboljši med njugovimi o našem narodu v geografskem okviru. Leta 1923 je napisal monografijo ((Jugoslavija«, kj je dovršeno delo s fizičnega, demografskega, etničnega in gospo, darsktga stališča.
Musoni se je odlikoval tudi v delih, kj presegajo krajevni okvir. Znane so njegove študije o Polinezijcih in Mikronezij-cih. Bil je tudj pobudnik za ((Vbliki mednarodni atlas« italijanskega Touring Ciuba ter pripravljen sodelovati prj ((Italijanski enciklooediji«. vendar pa ga je nrehite)« smrt.
V krajših razpravah «Sege in navad? ben-ških Slovencev«. «Rezija in Rezijani«, ((Krajevna imena in slovenski živelj v Furlaniji«. ((Slovenci iz Črnega vrha« itd, je prikazal položaj slovenske narodne manjšine iri njen problem v okviru Italije.
S svojjm znanstvenim delom, v katerega je vlil ljubezen- do rodne zemlje, je Franc Musoni mnogo prispeval k spoznavanju Beneške Slovenije v svetu.
Po »Matajurju«
PRISPEVKI
v “lednu za našega dijaka
Trst III. okraj: Papo Karla lir 100, Poropat Anton 200, Nemec Olga 100, Grgič Marija 100, Vovk Cvetka 100. Tršar Valerija 150, Vižentin Jurij 20, Skocaj Emilija 100, 1 Petaros Alojzija 550, Jerman Alojz 300, Resinovič Franc 500, Potočnik Karel 100. Iskra Zofija 70, Pul-gec Antonija 500, Siškovič Jo-sipina 200, Skočaj Orlando 300, Sartoreto Marija 50, Ostrouška ‘ Pavla 100, Armočida Marija 200, Kukanja Franc 200. Urdih Avgust 50, Novič Alojz 200, Kavčič Stane 100, Mlen Ivan 200, Krasna Fani 200, Družina Počkar 200, Zerjul 200, Segulin 100, Gregorič 100, Gabrovec 150, Bubnik Guido 100, Uios Franc 100, Bisiacchi Nives 100,
14 • ***
a h 1 ' bi.Uniia- 19
okto-
urn ? V Benetkah obi-ht,ar'an!> Po?tna
5,aK
razstava, ki imenom Bien-e se bodo udele-na8r«a Zani„m tUji umetniki
»o wrmFr,ne Uldi i«.	bilijon	lir
te* “Prnaf
in	u
tule
Ra slikarja
ia dot,,2*0 tis°č P« zn
Piačega grafika.
7.
Ko je, stoječ sama, iskala opore, je stopil do nje in jo stisnil v klopčič... sesedla se je, zarila glavo v travo in brez besed drgetala... Do kraja izgubljena se je ob njegovih nogah tresla in zvijala pred smrtjo...
Brez besed se je poslavljala od zemlje, od njenih sokov ir. vrelcev, od njenih semen in hranil, od njenega snovanja, oplajanja in porajanja, od njenega zorenja, dišav in omam, od sonca in dežja, od letnih časov, od njenih glavnih prvin, ki so veter, voda, ogenj in prst. Najbližja ji je bila prst, lovila jo js z roko, hotela jo je zagrabiti ter si z njo prezgodaj napolniti usta. — — Ozrl se je (Gregor), oblaček . na nebu je zajadral proti zahodu. Prijela ga je divja želja po življenju v umišljeni resničnosti...« (str.
250). — Ko se potem z neskončno nežnostjo poslovi od nje, jo kliče z njenim otroškim imenom «Rinčica». Ona mu položi roki na ramena in mu z usti na ušesu reče:	«Zbogom. moj
edini...« Nato jo on prosi: «Od pusti mi...« Ona se zazre vanj s prošnjo:	«Odveži me mojih
grehov...« Nato ga ona na njegovo prošnjo poljubi, on pa odmeri od nje trideset korakov in jo - strelja.
Ni dvoma, da je Kocbek hotel v tem koncu opisati nekaj veličastnega, kar naj bi dehtelo kakor n. pr. antična tragedija Antigona, zlasti to poslavljanje od	življenja. Toda	prav
to mesto	je eno najbolj	grdih,	----- -------
v njegov	knjigi. Navedel sem |	ži	nad	človeštvom,	je	lahko	sate, kako	fašist Lupinacci	hoče	mo	še	stvar	misterija:	ostane
zavesti hčer nekega uglednega sindikalista, nato pa jo ubiti. Vendar je ne ubije, ker je bila preveč čarobna. Ni dvoma, da sta komandant Janez in komisar Gregor zdrknila globlje od	fašista,	ker	sta dala	ubiti
žensko samo zato, oziroma prav zato, ker je bila čarobna! Ce bi se še tako sprijaznili s temi fašističnimi, nikakor pa partizanskimi	metodami, s	tako
moralo, se pa mora slehernemu upreti Gregorjevo vedenje do Katarine, ki daleč preide meje zdravega človeškega zadržanja do	človeka,	ki	ga moraš	ubiti.
Pa	recimo,	da	je bilo tako in
je torej nekako «zgodovinskn» izpričano — še vedno nam ostane v zavesti, da je to neverjetno gnusno. Žrtev ki jo ubiješ, lahko sovražiš, lahko jo občuduješ za njeno odločno zadržanje, lahko jo zaničuješ, če se klavrno vede pred smrtjo — to bi bilo v redu. Zlaganost in grdo pa leži v tej Gregorjevi perverznosti
Sicer pa gre Kocbeku za obred, za daritev v tem velikem dogajanju, za misterij. Gre za nedolžno žrtev, ki jo je treba darovati v odrešenje vsega bataljona, pravzaprav vseh ljudi. In če eden partizanov re če:	«Njena (Katarinina) smrt
naj pride nad nas!« je to samo svetopisemski stavek: »Njegova krt naj pride nad nas in naše otroke!«
Kako in zakaj naj bi se partizani reševali s takimi, recimo, zares nedolžnimi žrtvami, za [ tisto vesoljno krivdo, ki da le-
 ^	l	„1,1,„
MIŠKO K B A M J E C
ZA RAZPOTJEM
namreč prav takšen absurd, kakor je absurd za zdrav razum večina krivda nad človekom.
Kocbek je ta prizor, }a obred, opisal z vso nežnostjo in ljubeznijo. Toda s tem ni mogel zakriti grdo stvar v njem, če se je sploh zavedel, da to lahko postane grdo. Postalo je, zelo grdo, človeško grdo, in je toliko bolj grdo, ker je podtaknjeno ljudem, kj so se borili za visoke cilje človečnosti.
Kakor smo videli, se je Kocbeku vsa vojna, zdaj po desetih letih, razodela kot velik, svetovni obred, ki ga človeštvo skupno opravlja z globoko pobožnostjo in predanostjo in s to pobožnostjo in predanostjo skupno daruje žrtve, tudi nedolžne žrtve, za svoje poslednje odrešenje. Kocbek je prišel do kraja s svojo mistiko: vso zgodovino in stvarnost je prenare-dil, vse je odločil za svoje posebne namene, ki so se mu v odmaknjenosti in . v nerazumevanju zgodovine in dialektike razvoja, a v iskanju poslednjih ciljev človeškega roda, ki pa so zanj onstran tega zemeljskega dogajanja i.n bivanja, spremenili v misterij. Nad človekom leži izvirni greh. večna krivda, človek hrepeni po izgubljenem
raju in da bi se odkupil, daruje žrtve, tudi človeške žrtve, daruje jih po vojnah in tudi drugače. Daruje jih skupno, daruje jih za iste namene. — Ce pa je res tako, an so potem še kakšne razlike med enimi in drugimi? In če so že ali so potrebne? Vsi namreč hočejo človeštvo odrešiti, pri čemer so razne malenkosti v gledanju na svet postranska stvar.
Mislim, da od tod res ni bila dolga pot do tiste Kocbekove misli, ki je lahko izenačila partizana z izdajalcem in okupatorjem. Pravzaprav narobe: to pot je bilo potrebno najti. Nemogoče je, protinaturno, ni v skladu z izvorom človeka in njegovim poslanstvom na svetu — kakor namreč misli o vsem tem Kocbek — da bi marksizem, ki je v svojem bistvu brezbožen, da bi prav ta marksizem postal rešitev in poslednji cilj človeškega rodu.
Mislim, da so tu izvori Kocbekovemu zadnjemu nesporazumu z našo stvarnostjo, iz katere čedalje vztrajneje išče rešitve in se tako zateka v meščan sko razredno miselnost.
4 LITERATURA?
V nasprotju s tistimi, ki so trdili, da je tu začetek naše povojne književnosti, sem jaz v
začetku zapisal, da je tu konec naše literature. Nekakšna im-presivnost te knjige vpliva tako, da nekateri tistih, ki se sicer ne strinjajo z njeno stranjo, prihajajo do zaključka, da je vendarle pisana «fajn». Ni dvoma, da Kocbek obvlada to, čemur bi lahko rekli »veščina« pisanja. To je tisto tehnično obvladanje pisanja, ki je potrebno pri graditvi novele, povesti, k čemur spada tudi jezik. Kocbeka smo poznali predvsem kot pesnika, ki pa se tudi tam ni dvignil do kakšne izrazitejše pesniške osebnosti. ((Tovarišija« nam je pričala, da se Kocbek približuje proznemu pripovedovanju in v njej je nekaj odlomkov novelističnega značaja, ki so nedvomno dobri. Bilo je pričakovati, da .bo Kocbek v novelah, torej v čistem pripovednem področju znal ^v°Je vrline samo še dvigniti. Toda če je bila »Tovarišija« memoar-no in avtobiografsko pisanje, kjer je Kocbek tu in tam napravil sprehod v pripovedništvo, v umetnost, in to dober sprehod, je pa knjiga ((Strah in pogum« — na pogled sicer u-metniško zamišljena knjiga — delo, v katerem nas Kocbek kar naprej pušča na cedilu in nas vodi v svoje mi=elne akrobacije (žal prečesto kaj boljšega ni
mogoče reči p njegovih nekakšnih miselnih prebliskih!), v ak-tivistionost in tendenčnost z druge strani, kakor se je žal bila prepogosto v gnezdila v našem povojnem pisanju* Razlika je samo v tem, da je zamenja! politično tendenčnost in aktivistič-nost z versko-političnimi in filozofskimi sentencami. Njegovo izhodišče v literaturi je miselno. Vedno imaš občutek, da Kocbek piše esej, članek, da pa to piše pripovedno, v prispodobah.
Kot sem že pokazal, se mu vojna spreminja v obred (kar bi pomenilo, da bog pošilja vojno!), kar nujno izhaja iz njegove miselnosti in pojmovanja vsega dogajanja na svetu. Igra in protigra se v teh povestih ne razvijata toliko iz različnih značajev ljudi, kolikor bolj iz miselne teze in antiteze, kar bi bilo lahko tudi brezosebno, in kakor poznamo takšno razpravljanje iz starih sestankov. Včasih se ti zares zgodi, da ne veš: govori to Gregor ali Janez. In v bistvu je pravzaprav vseeno, kdo govori. Toda pridemo lahko še do drugačnih ugotovitev. Napravil sem bil nekje poizkus z zamenjavo imen. pa se nam je razodel nekakšen svetopisemski jezik in jasno je prišla do izraza čudna miselnost. Se bolj pomenljivo, in zato za Kocbekovo pripovedništvo usodno je to, da bi lahko večino teh oseb zamenjali z okupatorskimi imeni. Postavite, da so Čekan in Gaber ter Gregor in Janez fašisti, in če odvržemo dva. tri stavke iz njihovega razgovora. ne bomo nič začudeni nad njihovim razpravljanjem. Ce pa
je to že preveč drzno spreminjanje, prenesimo vse to kam v Francijo in tam bi — razen imen — lahko ostalo vse drugo neizpremenjeno. Zakaj? Zato ker v knjigi ni nič specifično našega. Ali je v noveli ((Temna stran mesca« samo za troho kaj slovenskega razen nekaterih imen krajev? Mar ne dela Barka vtisa, da je nekakšen mednarodni pustolovec To ni nikakšna odlika te knjige, nasprotno, to je njena usodna pomanjkljivost, to je negacija literature, to brezdomstvo, ki je usidrano samo v nekem prividnem miselnem svetu. Kolikor pa je to še literatura, ne more biti izhodišče naši novi umetnosti. Njena edina osebna izkaznica je vzdušje odmirajočega razreda, ki dobi najčistejši vonj v mistiki. Mistika nam danes ne pomeni nič drugega kakor miselnost odmirajočega razreda, ki je resigniral in samo še v njej išče rešitve iz svoje duhovne stiske. Naj je Kocbekova knjiga še tako izrazita izpoved njegovega krščanstva, njegovega miselnega sveta, ki se popolnoma loči od našega, ni bojna napoved, pač pa izraz njegovega obupa nad perspektivo človeškega razvoja. Tudi tisti, ki mislijo, da jim Kocbek pripoveduje nekaj odrešilnega, ne bodo našli v njej mnogo več kakor navodilo za odmik v mistiko. Poveličevanje krščanstva v nasprotju z nastajajočim svetom ni nič več kakor duhovna tolažba za tiste, ki se jim upira nastajajoča socialistična stvarnost.
(Nadaljevanje sledi)
Kranjc Ivan 150, Valič Josip 300, Cesar Anton 200, Bizjak Bogomila 300. Grison Marija 100, Ovidoni Marija 100, Muha Franc 200, Zlobec Albert .200, Trevisan 50, Bole Marija 100, Macarol 200, Medvešček 150, Kovačič 500, Race 200, Družina 200, Konič Josipina 500, Manfreda 100, Stekar 100, Brataše-vec 300, Polli 200, Cebron 500. Škabar Marica 500, Gostilna Gregorjo 100, Tomšič 200, D. Renzi 500, Loreson 200, Turk 150, Pilat Viktorija 100, Ferjančič Marija 100, Špacapan 200, Glavina Lidija 100, Kapun 200, Majer Valerija 100, Fabič Amalija 100, Orel Katerina 50. Gitbec Rina 100, Kosič Marija 100, N. N. 110, Trampuž Bruno 200, Ukmar Armiel 100. Martelanc Virgilij 100, Cigon Olga 500, Kovačič 400, Gombač 50, Koretti Justina 300, Silva 200, Ambrozet Zofija 5’000, Cebo-hin Grozdana 500, Pavlovič Cvetka 1000. Drasič Ana 200, Orette 50, Taučer Danila 100, Gombani Marija 200, Černetič Margherita 100 Guštinčič Antonija lir 100.
Skorklja: Turk lir 100.
Barkovlje: Starec Antonija lir 250, Ghezzo Marta 200, Renzi Rosa 100, Miklavec Marija 50. Nikol in Cirila 50, Maran Antonija 100, Stoka Rozalija Stepančič Vojka 100, Starec Valerija 50, Zega Sonia 500, Pahor Marija 300. Miklavec Albert 300, Cok Silva 300, Daneu Silvester 100, Martelanc Štefanija 100, Kobal Alojzija 100, Ko-bau Stanko 50, N.N. 50, Pertot Marij 500, Pertot Vida 100, Martelanc Amalija 50. Pertot Anton 200, Pertot Ana 170, Pertot Mimi 100, Martelanc Milena 100, Pertot Ana 100, Rizzato Roza 100, Pertot Cvetko 100. Martelanc Antonija 100, Pertot Olga 100, Pertot Pina 100, Pertot Emilija 100, Pertot Anica 100, Kralj Viktor 200, Kariš Mila 300, Sapel 100, Schetmer Avgust 200, N .N. 100, Bole Ljudmila 100, Tavčar Izidor 50. Pertot Marija 100, Arban Ljudmila 150, Girelli Amelija 200, Pečar Jolanda 50, 2nideršič 100, Godnig Josip 100, Brecelj Marija 50, Scheimer Marija 50, Brecelj Pina 50. Urbani 50, Žnideršič Pina 50, Ostrouška Justi 100, Pelizon Ana 50, Pipan Vida 100. Daneu Antonija 50, Guštini Josipina 100, Pi-ščanc Angela 100, Pertot Leopold 150, Bolčič Marija 50, Con-tri Marija 50, Pertot Mara 100,
si I" » J *■	Vresnenska napoved	za danes
11 W L KA L	obeta oblačno vreme	z dežjem.
I |\L/VlL	Izboljšanje in delna	ujasnitev
proti večeru. Temperatura bo nekoliko padla. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 7.8; najnižja 4.4 stopinje.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
2, FEBRUARJA 1952
1
• .?% jj-p
KikibatUR:::
t:::::::
	in ;	ip»
I : in	ii	ii'
	lili	Ii,
"f		::::
		
:::::::: :		
		Illilili:
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 18.30:
Kromatična fantazija in fuga.
21.00: Iz del Jožtta Pahorja. —
Trst II.: 18.15: tv a ■; n e r:	Legenda reke Hudson.
18.46: Klasični plesi. — Trst I.:	11.30: Simfonični
koncert - vodi Joseph Krips. 19.20: Gla:fceni odlomki iz južne Amerike. — Slovenija: 20.15: Vur-Iiške orgle v ritmu.
Francosho ■ iunlšhi spor pred OZN
Posredovanje delegacij azijskih in afriških držav - Splošna stavka v Tunisu - Iranski delegat pri OZN napoveduje propad Izraela
TUNIS, 1. — V vsem Tunisu je danes ustavljena vsak? delavnost zaradi splošne stavke, ki je bila proglašena v proslavo »narodnega dneva«, Slavke se niso držali je nekateri trgovci in uradi v evropskem delu mesta, toda obiskovalci teh lokalov so zelo redki, ker se boje incidentov. V splošnem je mesto tiho in mimo, kakor da je prebivalstvo jzumrlo. Iz ostalih tuniških mest priha;ajo e-naka poročila: v arabskih delih mest je stavka popolna, v evropskih delih pa je u?pe'a le delno. Promet, pošte in brzojavni uradj dedujejo v zelo o-mejenem obsegu.
Iranski delegat pri OZN in generalni tajrok Arabske lige Ahmed Coukeri je izr~čil predsedniku generalne skupščine Padlih Nervu in predsedniku Varnostnega sveta Kirovu pismo, v katerem izraža zaskrbljenost 15 driegrcij azijskih in arabskih držav zaradi dogodkov v Tunisu. Pismo je bilo podpis?no od vseh 15 delegatov in predloženo danes dopoldne generalni skupščini.
Coukeri je potem na tiskov, nj konferenci izjavil: «Merimo, da smo s tem pismom na generalno skupščino izčrpali zadnjo možnost, kj se je nekdo lahko posluži z mirno proceduro pri protestu na OZN, V kolikor bi ta zadnji poizkus ne u°pel. bomo prisiljeni obrniti se na Varnostni svet, kajti zaostritev položaja bi predstavljala nevarnost za mir in dobre odnose med državami. Vsekakor pa upamo, da bo imsla nfša pritožba na generalno skupščino
uspeh, kakor upamo,	da bo
francoska vlada vsaj zadnji trenutek skušala doseči sporazum s tuniškp vlado in nam omogočila s tem rešiti se tre-•nutneea položaja. To pismo ne predstavlja nekakšnega ultma-turoa, marveč zgolj preprosto opoozrilo. Kakšna bo odločitev Varnostnega sveta, nam še ni znano«.
Ko je Coukeri potem govoril o morebi‘ni prit/ žbi Izraela na Varnostni svet zaradi njegove izjave, s katero je napovedal pred posebno politično komisijo. da bo »vihar poruš'1« izraelsko državo do temeljev, je Coukeri dejal: »Izraelska d ža-va bi lahko mrknila 29. novembra 1955, to je. na dan njene ustanovitve. Toda nam se ne dozdeva potrebno bojevati se nroti Izraelu, zato da bi rtgin.il Ni daleč dan. ko bo Izrael likvidiran zaradi svojega gospodarskega položaja in ted=j bo ustanovljena država, ses'avlje-na iz Židov, kristjanov in muslimanov«.
Kakdr trdijo predstavniki teh delegacij, nota s tuniškimi zahtevami, predložena tajništvu OZN 14. januarja, še ni bila proučena. Izjavljajo pa, da je nujno, opozoriti Varnostni svet, naj jo vzame č:mprej v pretres.
W ASHINGTON, 1. — Admiral Lynde Mac Cormick, vrhovni atlantski mornariški poveljnik, je izjavil novinarjem, da upa, da bo do 1. aprila končal organizacijo svoiega glavnega stana in mornariških sil. ki bodo pod njegovim poveljstvom. Glavni stan bo nameščen v Norfolku (Virginia).
Poročilo ECE
o gosp. položaju Evrope
ŽENEVA, 1. — Tajništvo Gospodarske komisije za Evropo objavlja v svojem poročilu o gospodarskem položaju Evrope v letu 1951 dolgo analizo o vpra šanju dolarja. Študija razpravlja zlasti o razvoju dogodkov v Veliki Britaniji in ZDA. V svojih zaključkih ugotavljajo izvedenci. da se kriza dolarja ni niti predvidevala niti pobijala v času, ko je bil velik dvig cen (volna, kavčuk, kositer) v prvih mesecih leta jasen znak, da se s stališča dolarja položaj slabša. Poročilo nadaljuje, da je to mogoče dokazati zlasti za Veliko Britanijo, kjer že dejstvo, da je angleška vlada šele novembra lanskega leta uvedla prve omejitve uvoza, kaže, da ni bilo nobenih priprav da bi se izognili posledicam tega zvišanja cen in zn'Žan(a cen izvoza s šterlinškega področja.
§$£& v? ■
.
INCIDENTI V TUNIZIJI: Dolga kolena oklepnih avtomobilov pcč'va pred orožniško postajo v Bir Nerouru. Oklepni avtomobili pripadajo renuh lika miki gardi, ki operira na področju rta Ben, kjer je bilo proglašeno obsedno stanje.
PORČINJSKl PROCES
nejasni zanijučni javnega tožilca
LUCCA, 1. — Javni tožilec dr. Agostini je pričel danes obravnavati vse one točke obtožnice. ki naj bi po svoji teži in s pomočjo njegove zgovornosti dokazale predvsem krivdo izdajstva, V ta namen se je lotil sestankov, ki so jih im'li člrni takratnega CLAl in na katerih se je razpravljalo o prehodu garibaldincev k jugoslovanskemu devetemu korpusu. Kajpada se tudi danes predstavnik obtožnice ni omejil zgolj na izjave zaslišancev jn o; le na teh gradil svojo obtožbo. Mnogo več sa e je iztrošil z lastnimi komentarji in fantastičnimi kombinacijami, pri čemer so nujno izpadle kot ob-težilne celo izpovedi obrambnih prič. Tako je našel na pr. velikrnsko važnost v besedah bivšega č'ana CLAl in ob amb-ne priče inž. Sriariia. ki je po mnenju javrieea tožilca docela napačno izoblikoval svojo izjavo, ko je trdil, da so garibal-dinoi prešli «pod operativno kontrolo Slovencev«, ko bi se praviMa ugotovitev morala glasiti, da »so padli v operativno odvisno"t Titove v~jske». Kakšno škodo bi ta razlika v definiciji garibaldinskega prehoda k
I devetemu korpusu pred objek-' tivnim sodiščem lahko nanesla obtožencem, ni mogeče predvidevati. Važnost in pomen bi nam mogel obrazložiti le bistrovidni dr. Agostini, ki pa danes tega ni storil.
Razprava je bila zaključena z naslednjimi tožilčevimi ugotovitvami; «Porčinjski dogodkj so pripravili zaveznike do tega, da 30 v Furlaniji preprečili to, do česar je že prišlo v Trstu. Medtem ko se j? v Trstu uprlo prebivalstvo jn so z ene strani prihajali Slovenci, so se nemške čete v mestu udale štele tedaj, ko so prišli Novozeland. Ci z druge strani. Kljub temu so Slovenci pokrili zidove z napis; v slavo Titu in Jugoslaviji. Teda prebivalstvo je ostalo razočarano in šte bolj tedaj, ko so prišle v mesto garibaldinske skupine in se podvrgle slovenskemu vplivu. Čeprav narod tah italijanskih sinov, ki so se podredil; Slovencem, ne sovraži, jiim vendar ne more odpustiti izdajstva na škodo domovine.«
ipbiširt*:
Hill ■
i:::::::::: i::
.
K M
i:H: mir::: I
• gpjj
- Ht >
■Hi
MIROVNA POGAJANJA NA KOREJI
600.000 civilnih beguncev
Severnokorejci se pritožujejo nad pomanjkaDiem zaupanja
PAN MUN JOM, 1. — Zavezniški delegati so na današnji seji predlagali ustanovitev nevtralnih skupin, ki naj bi se prosto gibale po vsej Kogeji :n ugotavljale pri civilnih beguncih, kje nameravajo živeti po podpisu mirovne pogodbe.
Na podlagi danes predloženega načrta v tej zvezi, bi bile te skupine sestavljene iz pripadnikov istih narodnosti, kakor skupine vojaških inšpekcij v zaledju bojnih črt. Njihova naloga bj bila, z izpraševanjem ugotavljati, kje se želijo ko ej-ski civilisti nastaniti p0 podpisu premirja. Število civilnih beguncev na Koreji je doslej naraslo na 600 000 oseb,
Koitreadmiral Libby je izjavil, da so severnokorejski delegati zavmilj ta predlog kot nepotreben, nakar jim je bilo rečeno, naj oni sestavijo primerne predloge v tej zvezi. Severnokorejci so vztrajali na tem. da bi moralo biti «več zaupanja r obeh strani«, to-a kontraadmiral L:bby je odvrnil, da samo zaupanje ni zado-tno,
Podkomisija, ki obravnava vprašanje vojnih ujetnikov, je danes ponovno odložila zadevo o prostovoljnem povratku zajetih vojakov.
Sestala se je danes v Pan M'n Jomu tudi podkomisija za rešitev vprašanja nadzorstva nad izvajanjem premirja. Zavezniški delegati so upali, da bodo Severnokorejci prinesli odgovor na pmudbo Združenih narodov in se bo pričela obravnavati zadnja točka, ki predvideva »priporočila zainteresira-
nim vladam«. Toda kakor se je izkazalo, se Seveniokorejci tudi v tem pogledu še niso odtočili.
Častniki glavnih poveljstev OZN, ki proučutoto podrobnosti o nadzorstvu nad izvajanjem premirja, so sporočili Severnokorejcem, da bi za "'nevtralne inšpekcijske skupine izbrali predstavnike Švice, Sved. ske in Norveške. Severnokorejski delegati se tudi tu nis0 izjasnili/ Pač pa so se uprli predlogu. da bj morata imeti vsaka stranka dvanajst točk za prehod vojaštva in oskrbe pod nadzorstvom teh nevtralcih skupin. Po njihovem mnenju bi v ta n=men zadostovala le tri pristanišča, in sicer:	Siniju.
Mansung in Chongiin za Severnokorejce. Pusan. Inčon in Su-von za Združene narode.
Nada]je so zavezniki predlagali 15 skuoin v zaledju in de set mobilnih skupin, toda Severnokorejci tudi tu niso povedali. koliko hi jih hoteli imeti
Na današnji triurni seji so bile ugotovliene naslednje soor-ne točke- število čet podvrženih mesečni izmenjavi, posest otokov nad 38 vznorednikom, ki so trenutno v rokah zaveznikov in si*no vprašanje o gradnji letališč med premirjem.
Armadno poveljstvo na Koreji ugotavlja, da se ameriške čete z današnjim dnem borijo več časa na Koreji, nego so se v Evropi v zadnji vojni. Ako izvzamemo dvu»o svetovno voj-no, je to najdaljša vojna, ki so se je ameriške čete lotile v zadnje stoletju.
Pismo centralnega komiteja KPJ
za odpravo napak všportu
Športna stava odpravljena - Sprememba in odprava lig v športih, ki nimajo možnosti razvoja • uničiti vsak poskus profesionalizma
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 1. — Centralni komite KPJ je naslovil na jugoslovanske šoprtnike p smo, v katerem poziva, naj razvijajo pravi športni duh, masovno goje fizkulturo in zaprnte vsako idejo klubaštva, začetkov profesionalizma, stranpotov v navijanju in denarne stave na račun športa.
Pismo pravi, da je posebna komisija proučila stanje v jugoslovanskem športu. Ugotovila je določen napredek, obenem pa tudi mnoge nezadovoljive fakte in potrebo, da se ukrene vse potrebno, da se te napake odstranijo.
Pismo poziva, da se v športu obdrži za vsako ceno amaterstvo. V nasprotja Z jasno linijo je v nekaterih športnih panc-aah boli in bolj prodirala pro-fesionalistična tendenca, in sicer pod skrito formo raznih nagrad, premij, usocialne pomočiš in drugega. Tako se je stvoril tip mladega človeka, ki se ukvarja samo s športom in ki živi v tem času, dokler tekmuje, brez vsake skrbi. S takim življenjem mlad človek zapade pod slabe vplive, lahko se demoralizira in izgubi perspektivnost. Socializem in socialistična skupnost — pravi pismo — ne sme zapustiti mladine niti biti ravnodušni do propadanja teh ljudi.
Sistem tekmovanja, katerega so uvedle več ati manj vse športne! zveze je preobširen, preveč kompliciran in predrag. Zato bo potrebno zmanjšati oz. ukiniti one lige in zveze, ki niso j-azvite in nimajo pogojev 2ta razvoj.
V zvezi s finančnim poslovanjem pismo poudarja, da je komisija ugotovila številne negativne pojave, zato se Je pokazala nujnost, da se finančno poslovanje spremeni.
Športna stavnica je s svojimi dohodki, ki jih je dala na razpolago FISAJ, omogočila po.
moč slabo razvitim zvezam, a ističasno delovala nevzgojno in negativno na mladino, ki je dober del prostega časa izgubila z izpolnjevanjem listkov in gledanjem tekem. Zato je treba nujno ukiniti nogometno stavo, onemogočiti razne lokalne stave, zapreti vse športne kavarne in bifeje in jih predati gostinski mreži.
Da bi se uredila finančna vprašanja, je treba čakati navodila, s katerimi s? bo omogočil način poslovanja športne organizacije in omogočila revi-zijska služba. Treba je tudi, da vse državne pomoči namenjene za ustvarjanje materialne baze ali za po meč posameznim športom gredo rrreko odbora za fizkulturo pri CK.
Pismo posebno poudarja, naj partijske, in množične organizacije posvetijo več pažnje masovni fizkulturi in da je treba računati predvsem na to, da se razširijo vse fizkulturne organizacije v smeri, ki odgovarja pojmovanju in društvenim pogojem u Jugoslaviji:	krepitvi
zdravja, jačanju socializma v državi in njene obrambne sposobnosti.
Pismo na koncu poziva tisk in radio, da delujeta vzgojno, da se osvobodita senzacionalizma in da prenekata z enostranskim pisanjem.
R. R.
HITROSTNO DRSANJE
Seznam tekmovalcev
za evropsko prveastvo
OBSTERSUND (Severna Švedska), 1. — Tekmovalci, ki bodo nastopili na evropskem prvenstvu v hitrostnem drsanju:.
Norveška: Hjallis Andersen, Yngvar Karlsen, Roald Aas, Ivar Martinsen.
Holandska: Kees Broekman, Wim Van Der Voort, Anton Hulskes, Gerard Maarse.
Finska: Lassi Parkkinen, Mat-ti Tuomi, Pentti Lammio, Ka-
levi Laitinen.
Italija: Enrico M-usolino, Gui-do Citterio, Alberto Caroli, Guido Caroli.
Avstrija:	Artur Mannsbart,
Franz Offenbacher, Konrad Pe-cher.
Madžarska: Joseph Merengi, Ferenz Loerenz.
Anglija: Jonny Cronshey, Wili Holbvell.
Švedska: Carl Erik Asplund, Komel Pajor, Sigge Eriksson, Goethe Hedlund.
60 letnica skakalnice
v Holmenkollenu
Francoska živila in kuharji na poti v 0sI°
OSLO, 1. — Skakalnica v Holmenkollenu praznuje danes svojo 60-letnlco. Zmagovalec prve službene tekme je bil Ustvedt, k; je leta 1892. skočil 21,5 metrov, skoraj 50 m manj od sedanjega rekorda skakalnice.
Francoski olimp jski odbor je poslal v Oslo 1380 kg živeža in 9Q0 steklenic bordojca. Pred moštvom bosta odpotovala v Oslo dva francoska kuharja, da bo yse urejeno; ko b°do dopotovali tekmovalci. Tovor živeža je sestavljen iz makaronov,■ konservirane zelenjave, sira, pomaranč, limon, suhih fig in kumar.
POPRAVEK. V včerajšnjem članku «Spraviti nogomet zopet na amaterske baze« sta se nam vrinili dve neljubi pomoti. Stavka se pravilno glasita: Ljubljanski «Poročevalec» je posvetil problemu že več člankov... Večina pa je za ukinitev druge zvezne lige. seveda le v primeru, da najdejo v novi nacionalni ligi mesto tudi zastopniki nogometno zaostalih republik.
Z vseh vetrov
O Ameriška šahovska federacija je pripravljena orga-nizireti jugo' lova-skemu velemojstru Gligoriču iahev ko turnejo po mestih ZDA. Prev tako je zelo možno, da bo prišlo do matcha med Re-shevskim in Gligoričem, Gostovanje v ZDA bi moralo biti po končanem turnirju v Havani. Ni še sigurno, ali bo Gligorič debil pravočasno vstopni vizum za ZDA. Drugi jugoslovanski zastopnik Ra-bar ne bo nasčoHl na Havani, ker prireditelj plaža le manju del njegovih potnih stroškov <200 dolarjev). Šahovska zveza Jugoslavije pa stofi na stališču, da morajo vodilnim jugcslovnskim mo ;sW'm oro-r-zatorji Zagotoviti materialne pogoje. Šahovski k'uh v Havani je izrazit obža’coante, da ne premore rrdrebnega denarja. Jugoslovanski šahovski moj'tri so bili povabljeni tudi na turnir v Rio de Janei-ro ob petdesetletnici Cluba Fluminer.se. Predvidoma bo na tem fmirj-u, so’el~mlo IS igralcev iz Evrope, Južne in Severne Amerike. Organ za-terji so pozvali Jugoslovana Gligoriča, kateremu so zagotovili potne stroške. Prav tako so izra'i’i željo, da b: na turnirju, igrali dr. Trifunovič. Rab ar, Pirc ali Matano-vič pod pogojem, da plačajo sami potne str~ške, medtem ko bi bivanje šlo na ra lun prireditelja, G’igcrrič je odpovedal ude'ežbo, Šahovska zveza Jugoslavije pa je predlagala naj bi prireditelji plačal i vse stroške Trifunoviču ali Rabarju.
ZAČELI SO PRIHAJATI PRVI TEKMOVALCI
i   —	-----------
Na Norveškem sneg
Udarec [i mski družbi • V nekaj dneh 1160 lekmova'cev ii 30 držav
Tako mi nrVimo:
Atalsmfa - Lucchese Fiorentlma Palermo Lazio • Sainndcria Le»"ano - Bologna Milan - Novara Napeli - Udinese Padova - Pro Patria Spal - Juvenim Torino * Como Triestina - Inter Brescia * Menina Fanfuila • Roma Modena Vicenza
Monza Siraeusa Verona - Salernitana
1 x 1
x
X 1 2
x 2
OSLO, 1. — Oslo živi te dni za oiimpiado. Davi so bili službeno otvorjeni prostori, kjer bodo nastanjeni tekmovalci.
Slavnost je bila enostavna in kratka. Olav Ditlef Simonsen, predsednik norveškega olimpijskega komiteta je prerezal trak in proglasil prostore za odprte. Prisotni so medtem, pod vodstvom župana Brynjulfa Bulla, stali mirno, na visoki drog pa se. je dvigala olimpijska zastava.
Velika večina tekmovalcev bo prebivala v Sognu. Ostala dva prostora za tekmovalce sta Ha in Ullavaal.
Danes so zavzeli poslopje Ila Japonci in Romuni, • Italijani^ ki dospejo drevi, pa bodo razvrščeni v Sognu.
V nekaj dneh bo v Oslu 1160 tekmovalcev tridesetih držav.
Pesr.lki in umetniki >o često opevali in slikali belo norveško pokrajino. Takšna kot je danes zasluži besed in barv.
V Oslu in vsej okolici sneži in še celo v kritični coni v No-refjellu, ki je oddaljen sto kilometrov od prestolnice. Proga zs smuk in slalom je s tem snegom oskrbljena.
Skoraj vsi so zadovoljni — z izjemo direktorjev »Norsk. I Film«, ki ima ekskluzivno pra-1 i vico do filmanja tekmovanj sim- j ' ske olimpiade. Družba je skušala o epovedati ((sodelovanje« filmskih amaterjev. Imela je v načrtu zaračunati vsakemu amaterju po 100 kron (pptoaist dolarjev). V borbo je tedaj poseglo združenje norveških kino-diletantov. Končno je bilo jasno, da nima «Norsk Film« nobenih pravic, da bi obdavčil diletante, ki bodo tako filmali igre , kolikor bodo hoteli.
Nekateri Norvežani so naknadno dobili vstopnice. Bilo je j namreč odpovedano naročilo' 250 listkov rezerviranih za «ev-1 ropski vlak«, ki bi moral pripeljati navijače iz Italije in Nemčije. Prav tako je tudi Pa- j kistan odpovedal naročilo 250 vstopnic.
Zvečer so prispeli na letališče j v Fornebu tekmovalci Italije. Pričakalo jih je veliko število! I norveških in tujih novinarjev.
Edini službeni zastopnik je bil italijanski konzul, ki pa je s svojo ekspanzivnostjo popolnoma nadomestil pomanjkljivo število ((uradnih lic«. Vožnja je potekla brez motenj, vseh trideset tekmovalcev se počuti dobro.
TORSTEIN SANDOE
((United Press«
CEZ TRI DNI ZAČETEK EVROPSKEGA PRVENSTVA V UMETNEM DRSANJU
Iltwegg ali Du Bief?
DUNAJ, 1. — V avstrijskih športnih krogih vlada veliko zanimanje za evropsko prvenstvo v umetnem drsanju, zlasti za borbo med Angležinjo Jean-nette Altvvegg in Francozinjo Jacqueline Du Bief.
Du Bief je v Avstriji zelo popularna in je po javnem mnenju zelo možno, da bo kljub šibkosti v obveznih figurah tokrat le zaposlila Altweggovo.
Vse ostale bi imele zelo slabo možnosti na uspeh. Vsekakor bo zanimivo opazovati Čehinjo Dagmar Lercyevo, Nemko Eriko Kraftovo in Avtrijko Anne-liese Schilhan.
Predvidevajo tudi trdo borbo med nemškim parom Rio in Paulom Falk ter Madžaroma Maranne in Laszlo Nagy. Oba Madžara bosta svetovnima prvakoma velika nasprotnika.
* * *
LAUSANNE, 1. — Ameriška olimpijska ekipa v hokeju je porazila švicarski klub «Lau-sanne« s 7-2 (3-0, 3-2, 1-0).
KINO
V '1' USTI
Rossetti. 16.00: «Tomahavk, bolna sekira«, V. Heflin. Excels,or. 16!g0: »O.hello«, Orsw Welles in S. Cloutler.
Naziona e. 16.00: «Ana». Silva« Mangano, Ralf Vailone,
Fenice. 16.00: »Legenda o gla*u,:
E. Ranči in G. LoliobrlgAa. Filočrammatico. 15.30: «Mesto « soncu«, E. Taylor.
Arcabaleno. 16./0: »Dve resnk» M. Auclair in M, Simon.
Astra Rojan. 15:30: »Bese* 1,1 glasba«.
Alabarda. 16.CO: «Na skrivaj ’ Trstu«, E, Albertini J. Sem« Armonia. 15.15: «Zlato listje«, 0 Cooper.
Ariston. 16.00: «Praznik tjuM81*
J. Crain.
Aurora. 16.: »Rodolfo Vale«1111® Garibaldi. 14.30: «Zivel boS, lec«, R. VVidmark, L. Dar«*" Ideale. 15.15: »Trije mušketk*'
L. Turner in V. Heflyn. Impero. 16,00: «Zbogom 8°® Miniver«, Green Garson.
Italia. 16.03: »Klienti moje ž«’9'
B. Hale.
Kino ob morju. 16.00: ((Filo®*^ Marturar.o«, E. De FillppO, u Moderno. 16.00: «Pozor! Ban4*#,| G. Loilobrlgida.	j
Savona. 15.00: »Dunajska dekto ta«, W. Forts.
Viaie. 15.30:	«SaIon Meki*0'1
M?.rga Lopez.
Vittorio Veaeto. 16.00: »Tri t» ne«, E. Parker m R. Rom«? Azzurro. 16.00:	»Nepremagljiv
G. Cooper in P. Goddard. Belvedere. 16.00: «Bronasta “ ža», M. O’Ha ra in M. CareT Marconi. 16.00: »Milijonski ^ poli«, De Filippo.	M
Massimo. 16.00: «Molčeči A. Ladd.	I
Novo cine. 15.30: «NcrmandiJV'
J. Agar, P. Brian.	,,
Odeon. 15.30:	»Virginija«, '
Carroll in F. Mc Murray-Radio. 16.00: «Frarcis, govol mula« Donald 0’Conor. y Vittoria.' 16.00: «Rdeča reka«, '• Wayne
Veneria. 15.00: «R(teča čarovtvk3’
Y. Wayrve.
Ki”o v Nabrežini: «Windt*®*“ 73» in jugoslovanski dbkuo^L
tarij »M'1' evri jugoslovan®*
armade 1951».
RADIO
JIIU08I,0V4NMKK t o u v it e* T A
SOBGTA, 2. februarja l«1
7.00, 13.30, 19.30 in 23.05 P čila. 7.15 Jutranja glasba. U' , Lahka glasba. 14.00 Igrajo sl A",
violončelisti. 18.00 Glasba za vedrilo. 18.30 Krcnr.tičrta fa“'‘ Zija in fuga. 21.00 Iz del
Pahorja. 21.30 DomaCi zvrne'. Lahkih neg naokrog. 23.10 GlaSD za lahko noč.
,re»
14.0«
Nedeljski nogomet ZDTV
Program nogometnih tekem turnirja ZDTV IX. kolo: Zarja-Inter, igrišče na Opčinah ob 10. uri; Giuliana - Ilirija, igrišče »Prvi maj« ob 9.; Olimpija -Aurora igrišče »Prvi maj« ob 14.30 uri.
1 It ST 11.
13.30 Razne jazz zasedbe.J*. Poročila. 14.15 Dnevni PtčS1® .,« ska. 17.30 P;esna giasba. »*• Glas Amerike. 18.15 Wagaer. genda reke Hudson. 18.46 K‘8* rii plesi. 19.00 Pogo.or z 19.15 Pestra operna glasba. Poročila. 20.02 Komentar ga položaja na Koreji. 20.10 OTT i reina glasba. 20,30 Športna Kr0»[ ka. 20.40 Vesela glasba. 21-00 rt ster spored. 21.30 Lahki orkes«j 22.00 Priljubljene meicd je.
P es za ko ec tedna. 23.15 P° čila. 23.32 Nočni motivi,
T II M T |.
7.45 Jutranja glasba. 8.15 j Amer.ke. 11.30 S mfonični % cert — vodi Joseph Krips. »U t «Lulu» šalo.gra v ireh oej^nJ. ; 19.20 Glasbeni odlomki iz J^ i Amerik3. 19.50 Kratke šp°b' j vesti. 21.30 «Rdcče in črno*. * riete. Orkester vodi Pippo 9 zizza. 23.35 p esna glasba.
HLOVKNIJA .
12.00 Ar.jp iz oper P. I- ,/j kov-skega. 12.30 Potočila. Zabavna glasba. 13.00 Odom*' popularnih koncertov. 14.10 JC ster spored orkestralne 1« stične lahke glasbe. 15.00 6'la. 15.10 Zabavna g!asba, v"£j. objave. 15.30 Želeli ste — F°L,I šajtel 16.00 Uganite k:j 17.10 Valčki in polke. 18.30 » vatska narodna glasba. 19.4° bavna glasba. 20.15 Vurliške »K. v riltmu. 20.30 Jaroslav Kako je dobri vojak Svejk P™ gel v svetovno vojno. pevke za dobro vo'Jo. 22.00 rO . čila. 22.20 Igra Zabavni ork*5 ^ Radia Ljubljana. 23.00 Za PleS razvedrilo.
Medtem ko se je to dogajalo v Madridu, ko j# Cassado izvajal racije io iskal komuniste, sta s-o vsem republikanskem po lr «ju krožila dva proglasa. Enega je podpisal Togliatti in z njim priporočal sporazum z junto, drugega pa sem podpiral jaz pred novim politbirojem, ki smo ga organizirali po begu Pa2S,or.arlje, Urribea in dru. gih, in z njim pozival ljudstvo na borbo proti junti, ker je bila ta le del splošne franki-stične sovražne fronte. Iz Va-lencije je novi politbiro poslal XXII. armadni zbor na pomoč tovarišem v Madridu, ko se je Madrid po Togliattijev ih navodilih pogajal z izdajalci in ko sta demobilizacija In razpad oslabila disciplino članov partije, ki so Jih, predno so se zavedli. obkolili, zaprli in streljali Cassadovi privrženci. Ed--ne direktive, ki so mogle priti do njih, sta bila dva nasprotujoča si proglasa, ki sta govorila vsak v drugem jeziku.
V takih trenutkih o položaju ne odločajo ure, temveč minute. Izgubili smo več kot dva dni. Vsi ukrepi, ki jih je m-slil
podv/eti rvovi politbiro KPS, so bili zeman. Togliatti, to je Moskva, je zmagal v svoji borbi proti onemu, kar je še bilo častnegp v KPS, v borbi proti španskemu ljudstvu. Špansko ljudstvo so premagale Francova vojska ter Hitlerjeve in Mussolinijeve čete, porazili sta ga izdaja in omahovanje demokratičnih dežel, prav tako pa ga je porazila tudi politika Sovjetske zveze ki jo je iz sajalp v naši deželi s pomočjo svojega zvestega in slepega instrumenta, politbiroja KPS
S koncem vojn* španskega ljudstva se Je pred očmi svetovnega proleta-iata zzčela nova etapa nizkotnosti in sramote. novo poglavje podlosti, ki ga še vedno p.iejo birokrati iz Kremlja in španski kom inf or. movski voditelji. Več kot pol milijona španskih borcev je šlo čez mejo v Francijo, kjer jih Je pričakal kordon Senegalcev. Zaprli so jih v taborišča, ograjena z bodečo žico, m vpeljali zanje najokrutnejši režim. ene k onemu, ki velja za sovražne ujetr.ike.
Pom.slite, kakšno človeško, politično in borbeno vrednost
J ES US H LRNANDEZ O VLOGI ZSSR V ŠPANSKI DRŽAVLJANSKI VOJNI uT|
«VSI V KONCENTRACIJSKA TABORIŠČA!«
je predstavljalo teh pol milijona Spancev za revolucionarno gibanje v svetu! Uradna Francija jih je sprejela kot nared-no zlo, čeprav je b:la kasneje pris.ljena okrasiti prsa velikega števila teh Spancev, ki so 5« v Franciji borili s isto hrabrostjo kot v Španiji, z redom narodnega heroja.
Napak® uradne Francije je b.la nepotrebna. Da bi zaprla španske borce, da bi jih prisilila, naj žive kot živina, zapuščeni na morski obali, v kon-centrac.jskih taboriščih, ograjenih z žico, kjer so množično umirali od lakote in griže, od zaslrupljenj, posledic ran m bolezni, zaradi pomanjkanja zdravn.ške pomoči, Franciji ne bi bilo treba uporabiti svojih orožnikov in senegalskih čet. Zadostovala je parola Moskve: »Vsi u koncentracijska taborišča!*. To je bila direktiv® Mo-
skve, Patsionarije, Urribea in podobnih. Oni pa, ki se jim je posrečilo pobegniti iz rok francoskega orožnlštva, ker so hoteli nadaljevati borbo kjer koli na svetu, so se vrtčpli v koncentracijska taborišča v Franciji. v taborišča smrti, kjer so mnogi pričakali začatek vojne in padji v gestapovske kremplje, To je kolektivni zločin, nrjbestialnejši zloč-p, ki ga je moglo storiti partijsko vodstvo nad svojimi ljudmi. Tisoči španskih revoluconarjev in prostovoljcev, ki so pomiril v koncentracijskih taboriščih v Franciji in kasneje v Nemčiji, so bili še pred svojo smrtjo obsojeni na smrt od vodilnih ljudi ZSSR in njihovih španskih hlppcev.
Namesto da bj ZSSR odprla svoja vrata ir. ponudila zatočišče in novo d< movino ljudem, ki so se vedno borili in ki so
bili pripravljeni umreti za «do. movino svetovnega proletariata«, jih je puščala v koncentracijskih taboriščih. ZSSR ni znala storiti tega, kar je storila Mehika. Stalin je svoje meje zaprl za Spance, Lazsr Cardenas pa je Spancem na široko odprl mehiška vrata. Cardenes je hotel Žive Spance, Stalin pa jih je ra34i videl mrtve. Stalin je dobro vedel, da pol milijona Spancev, z lastnostmi in politično zgraje-nostjo ljudi, ki so se tri leta borili v Španiji, kljub vsemu terorju in vsej sili NKVD ne bo molčalo, ko bi trčili (b stvarnost birokratskega »socializma«, ko bi uvideli, da so bili opeharjeni za svoje ideale.
Zelo malo Spancev, nekaj sto in nič več, dodobra ukročenih, je bilo siprejeto V »domovino svetovnega proletariata«. Kakšna sreča zanje, ko nikoli
n* bi bili šli tja! Ravnanje z večino španskih borcev v ZSSR je bilo in je še vedno tako nečloveško, da sem srečaval ljudi, ki so-v mnogih borbah ojekleneli, in jih videl jokati in prositi, naj jih izpustjo iz ZSSR, kajt sicer jih bo bivan,je v 1£-ko imenovani domovini socializma spremenilo v protirevo-lucionarjc. Nič čudnega nii v tenu, č* se mi vsi, ki se nam je posrečilo pr.ti iz ZSSR, danes upiramo birokratski politiki Kremlja in smo proti Kominfonnu. Nič čudnega, če so one Spance, ki še vedno živijo v »deželi svetovnega proletariata«, vrgli v. koncentracijska taborišča in strpali v enote za prisilno delo v Sibiriji«.
Končno je Hemandez govoril o politiki ZSSR do Francove Španije in navedel naslednje zaključke:
«ZSSR in Stalin bi bila lah-ko povzročila padec Franca in njegovega terorističnega reži. ma, vendar tega nista hotela.
Kakor hitro je fašistične Nemčija začela z vojno proti ZSSR, je Franco pohitel ji poslal svojo Sinjo divizijo, da bi s« na ruaki zemlji borila proti ZSSR. Franco je bil v vojnem stenju s sovjetsko zvezo. Franco je svoje prostovoljske in redne čete obdržal na fronti, dokler ga niso porazi prisilili k skupnem umiku z Nemci. Kdo bi se uprl zahtevi ZSSR, ko bi bila ob koncu vojne zahtevala Franca kot vojnega zločinca in vztrajala na tem, d® mora priti pred Nuember-ško sodišče? Niti Roosevelt, niti Churchill, niti katera koli sila v svetu se n* bi mogla upirati človečanski težnji za pravico, ki bi jo taka zahteve vzbudila pri demokratičnih množicah vsega siveta. To je
bil politični trenutek za uničenje francističnega režima. ZSSR tega trenutka ni izkoristila, temveč ga je, kot vedno, postavila n® trg.
Se pred koncem svetovne vojne je bila izvršena nova razdlelltev sveta na vplivna področja in Španija je prišla na področje Zahoda v žametno za konces-je. ki jih je Zahod dal ZSSR v vzhodnoevropskih deželah. Ce je nebrzdani ekspanzionistični apetit Moskve mirno poskušal z drugimi silami deliti Jugoslavijo, v kateri sta bila ljudstvo in vlada, ki sta si priborila svobodo s po-toki krvi, kaj bi ga moglo zadržati pred tem. da še enkrat žrtvuje špansko ljudstvo?
ZSSR se n ti ni potrudila priznati republikansko vlado v izgnanstvu. To ji med drugim pomaga delati s* gluho za zahteve, naj vrne zl.ato. ki ga je deponirala vlada dr.‘ Neori-na pri Centrelni banki ZSSR. Vlada ZSSR je sekvestrirala repub'ik.anskj vrtdi v inozemstvu stotine in tisnče milijonov oezetu v zlatu. To premoženje bi moglo znatno prlpnmriči k razvoju borbe vseh antlfranki-
stpv za osvodobltcv SPaflj Stalin noče vrniti tega derah Stalin pemag® Francu V ^i razmerju, kot odreka špaf»L j demokratom sredstva za 60^: I .Sadanje stališče ZSSR wi Francove Soanije je nadaljevanje r,j?nega slaliiC,»a preteklosti. Padec FranC»rt|n f režima je ne zan ma. ® rajši vidi status quo. To zato, ker demokratične j(l f Španije, ki so stoer po Pr»pA ' ogorčenje zaradi politike I do Franca, niso nikoli rf le s/voje pripravljenosti, ..^a u vrste v vrste zahodne °u\f kracije, če bi svobodne sVoj0 sveta sklenile umakniti_J<i® posredno ali neposredno P p<r , frankističr.emu rež mu magale 4punskemu liur,stVvj}iP' se ponovno pajavl kot P1 gp' rana dežela. Zaradi teS* lin nima nobenega lntf’r6nvtf* 4>i pospzčil padec Fran^ -«l režima, v kolikor ne hi taViP v dvorec El Pra do Passionerijo in druge d3® t> ne španske lakaje, v danes, dokler se ne ^ položaj v svetu«.	,
/Konec)
urednik STANISLAV KENKU - UHEDNISTVl) ULICA MUNTECCHI šl 6 III nad. - Telefon štev 9J-8Ja
30	12	m	od	15	18	-	Tel
Glavni urednik BHANKO BABIC — Odg	-------- -------------------------------------------...—.,
In 94 638 - poštni predal snj - UPRAVA ULICA sv FRANČIŠKA št 20 ~ Telefonska št 73-38 - OGLASI od 8 30	12	Iti	od 15
T3-38 — Cene oglaiov Za vsak mm višine v širini 1 stolpe« trgovski 60, finanfno-upravm 100, osmrtnice 90 lir Za FLRJ za vsak mn. Strine 1 stolpe« za vse vrste oglasov po to din - Tisk« Tržašk tlskar-kt »avod Podruž Gorica Ul s Penico t-lt, Tet ll 32 Koper, Ul Battisti 30la-l Tel 70
NAROČNINA: Cona A. mesečna 350 četrtletna »00 polletna 1700, ceiolefna 3200 lir Cona B Izvod b. mesečno ISO din. Fl.KJ izvod 6, mesečno I30 “ Poštni tekoči račun za STO ZVU daložnžtvo tržaškega ttska Trst 11.5374 —. Za Jugoslavijo: Agerirlja demokratičnega inozemskega lltf. Ljubljana Tvrševa 34 tel 20-09 tekoči račun on Komunalni -Pank! v Ljubljani B-I DU832 7 - Izdata Založništvo tržaškega tiska D ZO Z T J