Oznaka poročila: ARRS-CRP-ZP-2013-02/9 ZAKLJUČNO POROČILO CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta V5-1052 Naslov projekta Migracije v Sloveniji kot razvojni dejavnik države in njenih regij Vodja projekta 3131 Milena Bevc Naziv težišča v okviru CRP 5.03.03 Migracije v Sloveniji kot razvojni dejavnik države in njenih regij Obseg raziskovalnih ur 1158 Cenovni razred A Trajanje projekta 10.2010 - 03.2013 Nosilna raziskovalna organizacija 502 Inštitut za ekonomska raziskovanja Raziskovalne organizacije -soizvajalke Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 5 DRUŽBOSLOVJE 5.02 Ekonomija Družbenoekonomski cilj 11. Družbenopolitični sistemi, strukture in procesi 2.Raziskovalno področje po šifrantu FOS1 Šifra 5.07 - Veda 5 Družbene vede - Področje 5.07 Ekonomska in družbena geografija 3.Sofinancerji Sofinancerji 1. Naziv Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj Naslov Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 4.Povzetek raziskovalnega projekta2 SLO V projektu smo proučili na eni strani statistično evidentirane selitve v državah OECD, EU, Sloveniji in njenih 12 statističnih regijah, na drugi strani pa statistično neevidentirano emigracijo slovenske mladine, ki se je v letih 2005-2010 udeležila mednarodne študentske izmenjave Erasmus. Ti dve vrsti analize sta zajeti v naslednjih ločenih samostojnih študijah: (1) Meddržavne selitve in njihov vpliv na demografska gibanja v državah OECD, EU in Sloveniji ter vpliv teh in medregionalnih selitev na demografska gibanja in izobrazbeno strukturo prebivalcev v slovenskih statističnih regijah, (2) Meddržavna mobilnost in emigracija Erasmus študentov generacij 2005-2010. V prvi študiji analiza Slovenijo in njene statistične regije večinoma temelji na neobjavljenih podatkih Statističnega urada RS. Analiza v drugi študiji pa temelji na anketiranju 5171 bivših Erasmusovcev (konec leta 2011/začetek leta 2012), od katerih se jih je odzvalo (realiziran vzorec) 2763 (53%). Statistično evidentirane meddržavne selitve so se za Slovenijo po njeni priključitvi EU leta 2004 povečevale do leta 2008. V letih 2004-2009 in v letu 2011 se je število prebivalcev Slovenije zaradi teh selitev povečevalo (pri tem pa bolj kot zaradi naravnega gibanja prebivalstva), pri tem ves čas na račun selitev tujcev. Struktura prebivalcev Slovenije pa se je zaradi teh selitev v obdobju 2004-2010 spreminjala v naslednjih smereh: povečeval se je delež tujcev, starostna struktura se je izboljševala (pomlajevala), spolna struktura se je spreminjala v smeri večanja deleža moških, izobrazbena struktura pa v smeri zmanjšanja števila in deleža oseb s terciarno izobrazbo. Vseh statističnih regijah so imele statistično evidentirane meddržavne selitve v obdobju 2004-2010 ugoden/pozitiven vpliv na rast števila prebivalcev. Ta vpliv je bil v večini regij večji od vpliva medregionalnih selitev in naravnega prirasta/padca. Zaradi selitev (medregionalnih in meddržavnih) državljanov RS se je v večini regij spolna struktura prebivalstva spremenila v smeri povečanja deleža moških, starostna struktura se je poslabšala (izjema so Osrednjeslovenska, Podravska in Obalno-kraška regija), izobrazbena struktura pa prav tako. Prek meddržavnih selitev se je v vseh regijah povečal delež tujcev v prebivalstvu. Med Erasmusovci generacij 2005-2010 se je v primerjavi z Erasmusovci generacij 19992004 (anketiranih v letu 2004) povečal delež potencialnih zaposlitvenih emigrantov, delež iskalcev zaposlitve v tujini in delež prejemnikov ponudbe za zaposlitev v tujini. V realiziranem vzorcu Erasmusovcev generacij 2005-2010 je bilo evidentiranih 1515 potencialnih zaposlitvenih emigrantov in 459 oseb, ki so bile v času anketiranja v tujini zaradi zaposlitve ali drugih razlogov (skupna dejanska emigracija). Ocenjeno število emigrantov v celi populaciji udeležencev ene vrste Erasmus izmenjave (študij ali praksa; skupaj 6743 oseb) pa znaša: 3780 potencialnih in 1453 dejanskih. Delež dolgoročnih emigrantov (v tujini bi ostali več kot 3 leta) znaša v prvi skupini 44% in v drugi slabo tretjino. ANG Statistically registered migration flows for different levels (OECD and EU countries, Slovenia, 12 Slovene statistical regions) on one side and statistically unregistered real and potential emigration of former Erasmus students (generations 2005-2010) on the other were analysed. These two analyses are presented in two studies. In the first study the analysis for Slovenia and its statistical regions is based mainly on unpublished data of Slovene statistical office. The analysis in the second study is based on the survey of 5171 former Erasmus students (inquiry was conducted at the end of 2011 and beginning of 2012), from who 2763 responded to the questionnaire (response rate 53%). Statistically registered international migration in Slovenia after its EU accession (in 2004) was increasing till 2008. In years 2004-2009 and 2011 this migration caused increase in the number of Slovene population (this influence was larger than the influence of natural change of population) and in all years on account of migration of foreigners. On the other hand this migration in period 2004-2010 caused the following changes in the structure of Slovene population: increase in the percentage of foreigners, of men, of older (the average age of population increased), and decrease in the number and percentage of those with tertiary education. In all Slovene statistical regions in the above mentioned period (2004-2010) the (statistically) registered international migration had positive influence on the size of population. In majority of regions this influence was larger than the influence of interregional migration and of natural change of population. Migration (international and interregional) of citizens in most regions caused the following changes in the structure of population: increase in percentage of foreigners, of men, of older population - increase in the average age (the exceptions are Osrednjeslovenska, Podravska and Obalno-kraska region), decrease in the percentage of those with tertiary education. Among Erasmus students of generations 2005-2010 in comparison to generations 19992004 (surveyed in 2004) there was a higher percentage of potentially work emigrants, percentage of job seekers and percentage of recipients of the offer for employment abroad. In the realised sample of Erasmus students of generations 2005-2010 there was 1515 potential work emigrants and 469 persons, who were in the time of inquiry abroad for employment or other reasons (the stock of total real emigration). The estimated number of emigrants in the total population of participants of one type of Erasmus mobility (study or practise; altogether 6743 persons) amounts to 3780 for potential and to 1453 for real emigrants. The percentage of long-term emigrants (they would stay abroad for more than 3 years) amounts to 44% in the first and a little bit less than one third in the second group. 5.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu3 Prikaz metodologije in rezultatov/znanstvenih spoznanj dajemo ločeno za dva sklopa, ki sta zajeta v dveh ločenih samostojnih študijah. Hipoteze so prikazane v točki 6, pomen za razvoj znanosti in za Slovenijo v točki 11, zainteresirana strokovna in laična javnost pa v točki 12. I. MEDDRŽAVNE SELITVE IN NJIHOV VPLIV NA DEMOGRAFSKA GIBANJA V DRŽAVAH OECD, EU IN SLOVENIJI TER VPLIV TEH IN MEDREGIONALNIH SELITEV NA DEMOGRAFSKA GIBANJA IN IZOBRAZBENO STRUKTURO PREBIVALCEV V SLOVENSKIH STATISTIČNIH REGIJAH (400 str.) METODOLOGIJA/OPIS RAZISKOVANJA Najprej smo naredili pregled meddržavnih selitev v drugih državah, nato prikazali metodologijo proučevanja in statistične definicije, za Slovenijo analizirali notranje in nato meddržavne selitve ter nato podrobno analizirali medregionalne in meddržavne selitve za vseh 12 statističnih regij (slednja analiza temelji večinoma na neobjavljenih podatkih SURS). REZULTATI Meddržavne selitve v državah OECD in EU. - V teh državah so v preteklem desetletju do pojava gospodarske krize te selitve naraščale (zaloga priseljencev se je v številnih državah povečala, med evropskimi državami najbolj v Španiji, izrazito pa tudi v Sloveniji), nato pa so se zmanjšali (izjema so tokovi mednarodnih študentov). V številnih državah OECD in EU so imele te selitve ugoden učinek na demografska gibanja in zalogo prebivalcev s terciarno izobrazbo. V zvezi z zalogo emigrantov, za katero je zaradi dosti slabše evidence odselitev kot priselitev v večini držav dosti manj podatkov, velja, da je v večini izmed 200 držav s podatki stopnja emigracije (delež prebivalcev dane države v tujini) praviloma največja za osebe s terciarno izobrazbo. Meddržavne selitve za SLOVENIJO - zaloga emigrantov in imigrantov ter vpliv selitev na število in strukturo prebivalcev. • Zaloga emigrantov in imigrantov. - Od leta 2007 ni več objavljene ustrezne statistične kategorije, ki bi približno odražala obseg zaloge emigrantov. Zadnja, ki je bila v uporabi do leta 2007, je zajemala državljane R Slovenije, ki so začasno (najmanj 3 mesece) prebivali v tujini. Takih oseb je bilo takrat blizu 32.000, vrednost kazalnika pa je znašala t 1,6 %. Primerljiva novejša neobjavljena kategorija zajema »državljane RS, ki so začasno odsotni za več kot 1 leto«). Teh je bilo leta 2012 29115. Za zalogo imigrantov je po prehodu na novo statistično definicijo prebivalstva v letu 2008 najbolj verodostojen kazalnik »delež tujcev, prebivalcev Slovenije, v celotnem prebivalstvu«. Vrednost tega kazalnika se povečuje, zlasti po vstopu Slovenije v EU; v letu 2012 je za Slovenijo znašala 4,4 %. Med regijami ima največjo zalogo emigrantov Pomurska regija, največjo zalogo imigrantov pa Obalno-kraška regija. • Selitve. - Proučili smo statistično evidentirane legalne selitve za zadnjih nekaj desetletij, pri tem najbolj podrobno za obdobje 1995-2011, ko se na ravni Slovenije spremljajo tako selitve državljanov kot tujcev. V okviru obdobja 1995-2011 smo proučili obseg selitev ter več značilnosti selivcev (državljanstvo, spol, starost, izobrazba). Za obseg selitev smo ugotovili naraščanje obeh selitvenih tokov (priselitve, odselitve) do zadnjih let opazovanega obdobja, ko je prišlo do stagnacije priseljevanja in nadaljnjega povečanja odseljevanja, selitveni prirast pa je bil pozitiven. V navedenem obdobju so se meddržavni selitveni tokovi povečevali za obe skupini selivcev glede na državljanstvo (državljane RS, tujce), pri čemer je bil za državljane RS saldo večino let negativen, za tujce pa pozitiven. Analiza po spolu je pokazala večji obseg selitvenih tokov za moške kot za ženske, za oboje pa naraščanje obsega do pojava gospodarske krize. V obeh selitvenih tokovih je bilo več moških kot žensk, skupni saldo pa je bil za oboje pozitiven. Povprečna starost selivcev se je povečevala, bila za odseljene v povprečju višja kot za priseljene, kar ob pozitivnem skupnem saldu pomeni ugoden vpliv na demografska gibanja Slovenije: pomlajevanje prebivalcev Slovenije, pri tem tako moških kot žensk, a na račun tujcev. Državljani RS so se prek teh selitev starali. Analiza selitev državljanov RS po izobrazbi selivcev pa kaže za preteklo desetletje (za tri primerljiva obdobja znotraj obdobja 2003-2010) na neugoden vpliv na izobraženost prebivalcev: povprečno število let šolanja odseljenih je bilo višje kot za priseljene, saldo v teh selitvah in znotraj tega v selitvah oseb s terciarno izobrazbo pa negativen. Medregionalne in meddržavne selitve za slovenske STATISTIČNE REGIJE. - Za vseh 12 statističnih regij smo izdelali sistematično analizo obsega in več značilnosti obeh vrst selitev (medregionalnih in meddržavnih) ter njihovega vpliva na število in strukturo prebivalcev (po državljanstvu, spolu, starosti, izobrazbi). Opazovano obdobje večinoma zajema zadnji dve desetletji, pri tem za vse selitve (državljani, tujci) praviloma krajše obdobje. • Obseg selitev (glede na naravno gibanje prebivalstva). - Skupni vpliv evidentiranih medregionalnih in meddržavnih selitev na demografska gibanja je bil v obdobju 19912010 v večini regij pozitiven. Izjema so Pomurska, Koroška in Zasavska regija, v katerih pa je bil negativen vpliv selitev predvsem ali pa izključno posledica negativnega salda v medregionalnih selitvah. Ločeno opazovanje meddržavnih selitev kaže za obdobje 1995-2003 pozitiven saldo za večino regij, za obdobje 2004-2010 pa ob naraščajočih selitvenih tokovih pozitiven saldo za vse regije (ta je bil v večini regij večji od salda medregionalnih selitev in naravnega prirasta/padca ter je tako prevzel ključno vlogo v demografskih gibanjih). • Državljanstvo. - Zaradi meddržavnih selitev se je v obdobju 2000-2010 struktura prebivalstva v vseh regijah spreminjala v smeri povečanja deleža tujcev. Tudi skupna analiza medregionalnih in meddržavnih selitev za obdobje 2008-2010 kaže na isti pojav. • Spol. - Večina regij je prek selitev državljanov RS v obdobju 2003-2010 izgubljala prebivalstvo, pri tem pa vse (razen Zasavske) več žensk kot moških. Le tri regije (Osrednjeslovenska, Obalno-kraška in Notranjsko-kraška) so imele v omenjenih selitvah pozitiven saldo, pri čemer je bilo le v Osrednjeslovenski regiji med priseljenimi več žensk kot moških. • Starost. — Selitve državljanov RS v obdobju 2003-2010 so izrazito ugodno vplivale na starostno strukturo prebivalstva v Osrednjeslovenski regiji, v precej manjši meri pa še v Podravski regiji. Na drugi strani so te selitve (pri tem pa pretežno ali v celoti medregionalne selitve) v tem obdobju najbolj neugodno vplivale na starostno strukturo prebivalstva v Goriški in Savinjski regiji. • Izobrazba. - V obdobju 2003-2010 so meddržavne selitve državljanov RS v večini regij vplivale na slabšanje izobraženosti prebivalcev: povprečno število let šolanja odseljenih je bilo večinoma višje kot za priseljene, saldo v teh selitvah in znotraj tega v selitvah oseb s terciarno izobrazbo pa negativen. Tudi vpliv obeh vrst selitev (medregionalne in meddržavne) za vse selivce (državljani, tujci) na izobraženost prebivalcev obdobju 2008-2010 je bil v večini regij neugoden; pretežni del neto odliva oseb s terciarno izobrazbo je v večini regij nastal v medregionalnih selitvah. II. MEDDRŽAVNA MOBILNOST IN EMIGRACIJA ERASMUS ŠTUDENTOV GENERACIJ 2005-2010 (161 str.) METODOLOGIJA/OPIS RAZISKOVANJA: Na podlagi spletnega anketiranja vseh mladih v Sloveniji, ki so bili v obdobju 2005-2010 v tujini na študentski izmenjavi Erasmus (Erasmusovci generacij 2005-2010) in smo zanje pridobili elektronski naslov (5635 oseb, ki so bili na 5817 izmenjavah; skupno število izmenjav v »populaciji« pa je znašalo 7199), smo proučili njihovo potencialno in dejansko zaposlitveno emigracijo v času anketiranja (konec leta 2011 in začetek leta 2012) in skupno »zalogo« dejanske emigracije (bivanje v tujini zaradi zaposlitve in drugih razlogov) v istem časovnem preseku. Po izključitvi nedelujočih ali pomanjkljivih elektronskih naslovov je bilo uspešno kontaktiranih 5171 oseb (dejanski vzorec), odgovore pa smo pridobili od 2763 oseb (realiziran vzorec); to pomeni 53% stopnjo odziva. Proučili smo obseg navedenih vrst emigracije (potencialne, dejanske; zaposlitvene, skupne), predvideno obdobje bivanja emigrantov v tujini ter več vrst značilnosti emigrantov (socialnoekonomske, strokovne, ipd.) v primerjavi z nemigranti. Pri obsegu emigracije smo najprej proučili evidentiran obseg v realiziranem vzorcu, nato pa ocenili obseg za celo populacijo mladih, ki so se v obdobju 2005-2010 udeležili ene vrste izmenjave (študija ali prakse). REZULTATI • Potencialna zaposlitvena emigracija. - Evidentiran obseg te emigracije v realiziranem vzorcu je znašal 1515 oseb (58% vseh respondentov na ustrezni vprašanji za opredelitev zaposlitvene emigracije), ocenjen obseg za celo populacijo udeležencev ene vrste izmenjave (študij ali praksa; skupaj 6743 oseb) pa 3780 oseb. Analiza predvidenega obdobja bivanja v tujini je pokazala, da je med potencialnimi emigranti v realiziranem vzorcu 44% dolgoročnih migrantov (v tujini bi ostali dalj kot 3 leta), tretjina kratkoročnih emigrantov (v tujini bi ostali do 3 leta), četrtina pa je bilo neodločenih. Ob predpostavki enake strukture za 3780 ocenjenih potencialnih emigrantov v navedeni populaciji je med njimi kar 1664 potencialnih dolgoročnih emigrantov. K potencialni dolgoročni zaposlitveni emigraciji so moški bolj nagnjeni kot ženske, glede na regijo stalnega bivališča najbolj tisti iz Zasavske, Pomurske in Podravske regije, glede na smer študija na ravni enomestne šifre klasifikacije Klasius pa najbolj tisti iz naslednjih dveh smeri: »kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, veterinarstvo« in »tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo«. • Skupna dejanska emigracija (skupna »zaloga« vseh oseb, ki so bile v času anketiranja v tujini zaradi zaposlitve ali drugih razlogov). - Evidentiran obseg te emigracije v realiziranem vzorcu je znašal 459 oseb (21% vseh respondentov na ustrezni vprašanji), ocenjen obseg za celo populacijo udeležencev ene vrste izmenjave (študij ali praksa; skupaj 6743 oseb) pa 1453 oseb. Analiza predvidenega obdobja bivanja migrantov v tujini je pokazala, da je med navedenimi dejanskimi emigranti v realiziranem vzorcu 26-31% dolgoročnih migrantov, 10-25% kratkoročnih migrantov, dobra petina pa neodločenih (razpon je zato, ker so med temi migranti zajeti zaposlitveni in drugi migranti z različnim predvidenem obdobju bivanja v tujini). Ob predpostavki enake strukture za 1453 ocenjenih dejanskih emigrantov v navedeni populaciji je med njimi 372 do 455 dolgoročnih migrantov. K dolgoročni emigraciji so moški bolj nagnjeni kot ženske, glede na regijo stalnega bivališča najbolj tisti iz Koroške, Zasavske, Spodnjeposavske in Podravske regije, glede na smer študija na ravni enomestne šifre navedene klasifikacije Klasius pa najbolj tisti iz naslednjih treh smeri: »zdravstvo in sociala«, »naravoslovje, matematika in računalništvo« ter »tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo«. • V primerjavi z Erasmusovci generacij 1999-2004 se je v generacijah 2005-2010 povečal delež potencialnih zaposlitvenih emigrantov, delež iskalcev zaposlitve v tujini in delež prejemnikov ponudbe za zaposlitev v tujini. PREDLOGI ZA NADALJNJE RAZISKOVANJE IN ZA POLITIKO. - Za spremembo emigracije mladih v njihovo meddržavno kroženje s končnim ciljem, da na dolgi rok ustvarjajo in prispevajo k razvoju v Sloveniji, so ključna področja ukrepanja oziroma sprememb: • izboljšanje gospodarske in politične situacije v državi ter razmer na domačem trgu dela, • ohranjanje stikov z emigranti, • zagotovitev formalnih možnosti dvojne zaposlitve (istočasno v tujini in v Sloveniji), • »uporaba« uspešnih povratnikov kot vzor mladim in ambasadorjev za spodbujanje mladih, da proaktivno pristopijo k iskanju in ustvarjanju svoje zaposlitve v Sloveniji, Za boljše poznavanje potencialne emigracije med mladimi, kot jo omogoča analiza, prikazana v tej študiji, bi bilo podobno analizo smiselno narediti: • za populacijo vseh študentov (Erasmus študenti predstavljajo le 1% študentske populacije), in • za populacijo diplomantov srednje šole. 6.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Hipoteze: 1. Meddržavne selitve so se za Slovenijo po njeni priključitvi EU meseca maja leta 2004 povečale in vplivale na število in strukturo prebivalcev v državi po spolu, starosti in izobrazbi. 2. Na ravni statističnih regij so imele poleg meddržavnih selitev vpliv na število in strukturo prebivalcev tudi medregionalne selitve; za nekatere regije je bil po priključitvi Slovenije EU vpliv enih in drugih selitev ali pa obeh vrst selitev ugoden, za nekatere neugoden. 3. Potencialna emigracija mladih, bivših Erasmusovcev generacij 2005-2010, se je po priključitvi Slovenije EU povečala. Vse tri hipoteze smo z analizo potrdili. Navajamo ugotovitve za vsako od hipotez. Ad1) Oba meddržavna selitvena tokova (priselitve, odselitve) sta se povečevala do leta 2008. V letih 2004-2009 se je število prebivalcev Slovenije zaradi teh selitev povečevalo (pri tem pa bolj kot zaradi naravnega gibanja prebivalstva), pri tem ves čas na račun selitev tujcev; ponovno spet z letom 2011. Struktura prebivalcev Slovenije pa se je zaradi teh selitev v obdobju 2004-2010 spreminjala v naslednjih smereh: povečeval se je delež tujcev, starostna struktura se je izboljševala (pomlajevala), spolna struktura se je spreminjala v smeri večanja deleža moških, izobrazbena struktura pa v smeri zmanjšanja števila in deleža oseb s terciarno izobrazbo. Ad2) Meddržavne selitve so imele v obdobju 2004-2010 v vseh regijah pozitiven vpliv na rast števila prebivalcev. Ta vpliv je bil v večini regij večji od vpliva medregionalnih selitev in naravnega prirasta/padca ter je tako prevzel ključno vlogo v demografskih gibanjih. Zaradi (medregionalnih in meddržavnih) selitev državljanov Republike Slovenije se je v večini regij spolna struktura prebivalstva spremenila v smeri povečanja deleža moških, starostna struktura se je poslabšala (izjema so Osrednjeslovenska, Podravska in Obalno-kraška regija), izobrazbena struktura pa prav tako. Prek meddržavnih selitev se je v vseh regijah povečal delež tujcev v prebivalstvu. Ad3) V primerjavi z Erasmusovci generacij 1999-2004 se je v generacijah 2005-2010 povečal delež potencialnih zaposlitvenih emigrantov, delež iskalcev zaposlitve v tujini in delež prejemnikov ponudbe za zaposlitev v tujini. V realiziranem vzorcu Erasmusovcev generacij 2005-2010 (2763 oseb) je bilo evidentiranih 1515 potencialnih zaposlitvenih emigrantov in 459 oseb, ki so bile v času anketiranja v tujini zaradi zaposlitve ali drugih razlogov (skupna dejanska emigracija). 7.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Jih ni. 8.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 1661070 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Emigracija slovenskih znanstvenikov v obdobju 2004-2009 po statistični regiji ANG Emigration of Slovene scientists in the 2004-2009 period, by statistical region Opis SLO Prispevek prikazuje obseg emigracije in značilnosti emigrantov med slovenskimi raziskovalci v obdobju 2004—2009 po statistični regiji. Temelji na anketiranju vseh raziskovalnih organizacij v Sloveniji, izvedenem v letu 2009. Prikazuje širši okvir analize, metodologijo proučevanja, primerjavo populacije in anketirancev, nato pa obseg emigracije in značilnosti emigrantov po statistični regiji. Emigracijo je beležilo 7 regij, izražena relativno (kot delež med vsemi raziskovalci v času anketiranja) je bila največja iz Goriške, Gorenjske in Pomurske regije; vrednost navedenega kazalnika je znašala okoli 2 %. Med emigranti iz različnih regij so precejšnje razlike v številnih »osebnih« značilnostih emigranta ter v značilnostih njegove matične raziskovalne organizacije. ANG We analyse the size of emigration and profile of emigrants among Slovene scientists in the 2004-2009 period, by statistical region. Our analysis is based on a survey of all research organisations, conducted in 2009. This paper presents the broader context of the analysis, methodology of analysis, comparison of population and respondents' characteristics, followed by the analysis of the size of emigration and characteristics of emigrants. Emigration was observed in seven (of 12) regions. Expressed in relative terms (as a percentage of all researchers employed in organisations-respondents at the time of surveying), emigration was the largest in Goriška, Gorenjska and Pomurska regions. The value of the above indicator in these regions amounts to roughly 2 %. Large differences in many 'personal' and 'organisational' characteristics were observed among emigrants from different regions. Objavljeno v Urad RS za makroekonomske analize in razvoj; IB revija; 2012; Letn. 46, št. 2; str. 5-16; Avtorji / Authors: Bevc Milena, Ogorevc Marko Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 9.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine7 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 1653390 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Beg možganov ANG Brain drain Opis SLO V radijski oddaji smo predstavili metodologijo in rezultate 20 letnega proučevanja dejanske in potencialne emigracije na IER za razne kategorije prebivalcev Slovenije. Poudarek je bil na ugotovitvah za emigracijo znanstvenikov, predstavili pa smo tudi predhodne ugotovitve o emigraciji bivših Erasmus študentov generacij 2005-2010. Dejanska emigracija znanstvenikov se je v obdobju 1995-2009 povečala tako v absolutnih kot relativnih številkah. Na drugi strani pa se je v obdobju 2004-2011/12 povečala dejanska in potencialna emigracija med bivšimi Erasmus študenti - prav tako v absolutnih in relativnih številkah. ANG The methodology and results of 20-years long author's investigation of real and potential emigration of different categories of Slovene population was presented. The emphasis was on the results for emigration of scientists. First results on emigration of former Erasmus students from generations 2005-2010 were presented as well. In absolute and relative figures real emigration of scientists increased in period 1995-2009. On the other hand real and potential emigration of former Erasmus students between 2004 and 2011/2012 increased as well - in absolute and relative figures. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v 2012; Avtorji / Authors: Bevc Milena Tipologija 3.11 Radijski ali TV dogodek 2. COBISS ID 1680270 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Migracije v Sloveniji kot razvojni dejavnik države in njenih regij ANG Migration in Slovenia as development factor of the country and its regions Opis SLO Predstavili smo predhodne rezultate enega dela projekta in sicer o »meddržavni mobilnosti in emigraciji Erasmus študentov generacij 20052010«. Glavna ugotovitev je bila, da sta bili ob koncu leta 2011 in začetku leta 2012 dejanska in potencialna emigracija med navedeno skupino mladih veliki. Predstavili pa smo tudi zaključen projekt o emigraciji znanstvenikov. Predstavitev obeh projektov je potekala na seji Medresorske delovne skupine za izvajanje Strategije ekonomskih migracij. ANG The first results of one part of the project were presented; namely the part on international mobility and emigration of Erasmus students of generations 2005-2010. Main conlcusion was, that the real and potential emigration of this group of the youth at the end of year 2011 and beginning of 2012 was high. At the same time we presented the results of project on emigration of scientists. The presentation of both projects were done in the session of Intersectoral work group for the realization of the Strategy of economic migration. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve; 2013; Avtorji / Authors: Bevc Milena Tipologija 3.25 Druga izvedena dela 3. COBISS ID 1668238 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Emigracija slovenskih znanstvenikov ANG Emigration of Slovene scientists Opis SLO V TV oddaji (POP TV-preverjeno) smo predstavili naraščajoč absolutni in relativni obseg emigracije znanstvenikov iz Slovenije, obenem pa opozorili na glavne predhodne ugotovitve o emigraciji bivših Erasmus študentov generacij 2005-2010 glede na generacije 1999-2004 (povečanje obsega dejanske in potencialne emigracije). ANG In TV session we presented the increasing size of emigration of Slovene scientists, and at the same time some preliminary results on emigration of former Erasmus students generations 2005-2010 compared to generations 1999-2004 (increased size of real and potential emigration). Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v 2012; Avtorji / Authors: Bevc Milena Tipologija 3.11 Radijski ali TV dogodek 4. COBISS ID 1667982 Vir: COBISS.SI | Naslov SLO Emigracija slovenskih znanstvenikov ANG Emigration of Slovene scientists Opis SLO V TV oddaji (TV Slovenija - 1. program, TV tednik) smo predstavili naraščajoč absolutni in relativni obseg emigracije znanstvenikov iz Slovenije, obenem pa opozorili na glavne predhodne ugotovitve o emigraciji bivših Erasmus študentov generacij 2005-2010 glede na generacije 19992004 (povečanje obsega dejanske in potencialne emigracije). ANG In TV session we presented the increasing size of emigration of Slovene scientists, and at the same time some preliminary results on emigration of former Erasmus students generations 2005-2010 compared to generations 1999-2004 (increased size of real and potential emigration). Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v 2012; Avtorji / Authors: Bevc Milena Tipologija 3.11 Radijski ali TV dogodek 10.Drugi pomembni rezultati projektne skupine8 V povezavi s tematiko projekta, vendar pa ne kot neposredni rezultat tega projekta, smo objavili več znanstveniih člankov in znanstveno monografijo o emigraciji slovenskih znanstvenikov. V Cobissu so te objave zavedene tako: Izvirni znanstveni članki: • BEVC, Milena. Emigracija slovenskih znanstvenikov v obdobju 1995-2009 po spolu. Teor. praksa, jan.-feb. 2013, letn. 50, št. 1, str. 39-61, ilustr. [COBISS.SI-ID 8813598] • BEVC, Milena, OGOREVC, Marko. Emigracija slovenskih znanstvenikov v obdobju 1995-2009 po velikosti raziskovalne organizacije. IB rev. (Ljubl., Tisk. izd.). [Slovenska izd.], 2012, letn. 46, št. 3/4, str. 5-18, tabele, graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 21298406] • BEVC, Milena, OGOREVC, Marko. Emigracija slovenskih znanstvenikov v obdobju 1995-2009 po vrsti raziskovalne organizacije. Organizacija (Kranj), jan.-feb. 2012, letn. 45, št. 1, str. A 42-A 54, ilustr. [COBISS.SI-ID 1635982] • BEVC, Milena, OGOREVC, Marko. Emigracija slovenskih znanstvenikov v obdobju 1995-2009. IB rev. (Ljubl., Tisk. izd.). [Slovenska izd.], 2011, letn. 45, št. 4, str. 39-48, ilustr. [COBISS.SI-ID 1634190] Znanstvena monografija: • BEVC, Milena, OGOREVC, Marko, KOMAN, Klemen, BEVC, Milena (ur.). Emigracija slovenskih raziskovalcev in njihova zaposlitvena mobilnost znotraj Slovenije. 1. natis. Ljubljana: Inštitut za ekonomska raziskovanja: = Institute for Economic Research, 2012. VIII, 332 str., ilustr., tabele. ISBN 978-961-6906-12-8. ISBN 978-961-6906-13-5. http://www.dlib.si/. [COBISS.SI-ID 264377600] 11.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 11.1.Pomen za razvoj znanosti10 SLO Glavni pomen projekta za razvoj znanosti vidimo v naslednjem: 1. pregled meddržavnih migracij (zaloge migrantov in migracijskih tokov) in migracijske politike za države OECD in EU; 2. celovit pristop k analizi migracij za eno državo: Proučili smo namreč več vidikov migracij za Slovenijo: (a) notranje in zunanje, (b) statistično evidentirane in neevidentirane, (c) dejanske (realizirane pretekle) in potencialne, (d) zalogo in tokove, (e) obseg in značilnosti migrantov, (f) migracije različnih kategorij prebivalcev. To analizo smo na eni strani postavili v širši okvir analize meddržavnih migracij za druge države (OECD in EU), na drugi strani pa poleg agregatne ravni (Slovenija) zelo podrobno analizo izdelali za slovenske statistične regije. 3. ocena vpliva obsega migracij in značilnosti migrantov na število in strukturo prebivalcev za različne ravni: države OECD/EU, Slovenija, njene statistične regije; 4. analiza potencialne in dejanske emigracije bivših Erasmus študentov generacij 2005-2010 (na izmenjavi v letih 2005-2010) za eno državo (Slovenijo) z anketiranjem: • razvoj/izpopolnitev vprašalnika, • opredelitev potencialnih in dejanskih emigrantov na podlagi istočasnih odgovorov na več vprašanj, • ocena obsega dejanske in potencialne emigracije za celo populacijo Erasmusovcev navedenih generacij (2005-2010) z upoštevanjem strukture populacije po več značilnostih (spol, smer študija, leto in vrsta Erasmus izmenjave), za katere smo imeli podatke tako za populacijo kot respondenre, ter obsega emigracije med respondenti (v realiziranem vzorcu), • ocena obsega emigracije za populacijo tako v skupnem številu kot po navedenih značilnostih (spol, smer študija, leto in vrsta Erasmus izmenjave), • primerjava z rezultati podobnega anketiranja v letu 2004 za Erasmusovce generacij 19992004: (a) z uporabo podobnega vprašalnika (prva inačica razvita leta 2004 v okviru projekta "Migracijska politika in problem bega možganov"), (b) enakega vira podatkov za populacijo (CMEPIUS) in vzorec (anketiranje) ter (c) z velikim vzorcem (2011/2012 - 81% in leta 2004 -69%). Na ta način smo ugotovili trende v emigraciji bivših slovenskih Erasmus študentov: generacij 2005-2010 glede na generacije 1999-2004. Podobne analize za druge države nismo zasledili, zato je analiza dragocena tudi v mednarodnem okviru. Navedena področja zadevajo tako odkritje novih znanstvenih spoznanj kot tudi izpopolnitev oziroma razširitev metodološkega instrumentarija. S projektom pa smo obenem nadalje razvili svoje temeljno raziskovanje področja migracij. Nadgradili smo namreč naše dosedanje proučevanje meddržavnih in notranjih migracij in mobilnosti prebivalcev Slovenije, zlasti tisto, zajeto v dveh raziskovalnih projektih za potrebe dveh Strategij gospodarskega razvoja Slovenije iz let 2000 in 2004 (Bevc in drugi: Migracije v Sloveniji v luči vključitve v EU, 2000; Migracijska politika in problem bega možganov, 2004). ANG Main importance of the project for the development of science is in the following: 1. review of international migration (stock of migrants and migration flows) and migration policy for OECD and EU countries; 2. complex approach to the analysis of migration for one country. Namely, we analysed more aspects of migration for Slovenia: (a) internal and external migration, (b) statistically registered and unregistered, (c) real (realised in the past) and potential emigration, (d) stock and flows, (e) the emigration size and characteristics of emigrants, (f) migration of different categories of population. This analysis was on one side put in the broader context of the analysis of international migration for other countries (OECD and EU), and on the other side it includes aggregate (Slovenia) and regional level (Slovene statistical regions); 3. estimate of the influence of the emigration size and emigrants' characteristics on the number and structure of population for different levels: OECD/EU countries, Slovenia, its statistical regions 4. analysis of potential and real emigration among former Erasmus students from generations 2005-2010 for one country on the basis of inquiry: • development/improvement of the questionnaire, • definition of potential and real emigrants on the basis respondents' answers on different questions in the questionnaire, • the estimation of the size of the real and potential emigration for the entire population of former Erasmus students above-mentioned generations (2005-2010) considering the structure of population by different characteristics (gender, field of study, year and type of Erasmus mobility), for who data were available for the population and respondents and the size of emigration among respondents (in realised sample), • estimation of the emigration size for the population in total figure and disaggregated by the abovementioned characteristics (gender, field of study, year and type of Erasmus mobility), • comparison with the results from similar inquiry conducted in 2004 for Erasmus students generations 1999-2004: (a) using similar questionnaire (first version was developed in 2004 within the project "Migration policy and the problem of brain drain"), (b) the same source of data for the population (CMEPIUS) and the sample (inquiry) and (c) large sample (in 2011/2012 - 81% of population and in year 2004 - 69%). In this was we observed trends in emigration of former Slovene Erasmus students, generations 2005-2010 compared to generations 19992004. We did not find similar analysis for any other country; for this reason the analysis is valid also in international framework. The above mentioned aspects covered the discovery of new scientific recognitions and development of methodological instruments as well. At the same time by the project we have further developed our basic research field of migration. Namely we upgraded our previous investigation of international and internal migration and mobility of Slovene population, especially those, included in two research projects done for the Strategy of economic development of Slovenia in 2000 and 2004 (Bevc and others: Migration in Slovenia in the context of EU accession, 2000; Migration policy and the brain drain problem, 2004). 11.2.Pomen za razvoj Slovenije11 SLO V Sloveniji od leta 2004 ni bilo celovite analize migracij z upoštevanjem vseh (legalnih in nelegalnih, statistično evidentiranih in neevidentiranih, dejanskih in potencialnih) meddržavnih in notranjih migracijskih tokov. Projekt zajema tako analizo, v okviru tega tudi analizo o potencialni in dejanski emigraciji bivših Erasmus študentov, ki sta bili leta 2004 ti emigraciji veliki. Za statistično evidentirane migracije je bilo ključno obdobje opazovanja 2004-2010, torej po priključitvi Slovenije EU, ki smo ga primerjali z ustreznim predhodnim obdobjem (1995-2003 ali pa daljšim). Ključni ravni opazovanja sta bili v tem primeru Slovenija in njene statistične regije. Uporabili smo številne uradne domače in mednarodne podatkovne baze, pri čemer od SURS poleg objavljenih tudi neobjavljene podatke, pripravljene posebej za potrebe tega projekta. Glavne statistično neevidentirane migracije, ki smo jih proučili, pa zajemajo bivše Erasmus študente generacij 2005-2010. Podatke zanje smo pridobili s spletnim anketiranjem 5171 oseb (81% celotne populacije). Projekt je za Slovenijo pomemben predvsem zato, ker prinaša naslednje: • celovit pregled nad zalogo migrantov ter obsega in značilnosti meddržavnih in notranjih (zlasti medregionalnih) migracijskih tokov raznih kategorij prebivalcev na ravni celotne države in po statističnih regijah v obdobju po vključitvi Slovenije v EU v primerjavi z ustreznim obdobjem pred tem, • sistematično analizo medregionalnih in meddržavnih migracij po statističnih regijah: obseg selitev in značilnosti selivcev (po državljanstvu, spolu, starosti in izobrazbi), • vpogled v vlogo migracij pri gibanju števila in strukture prebivalcev na ravni Slovenije in po statističnih regijah, • pregled povezanosti meddržavnih in medregionalnih migracij z medregionalnimi razlikami v razvitosti statističnih regij, • pregled in analizo metodoloških sprememb v statističnem evidentiranju meddržavnih in medregionalnih migracij za Slovenijo v zadnjih 20 letih, • pridobitev in analizo neobjavljenih podatkov Statističnega urada RS (SURS) o meddržavnih in medregionalnih migracijah državljanov RS in tujcev za Slovenijo in njene statistične regije (predvsem o izobrazbi selivcev), • analizo obsega in značilnosti dejanske in potencialne emigracije za eno kategorijo mladih (bivšimi Erasmusovci generacij 2005-2010) v času gospodarske in politične krize (ob koncu leta 2011 in začetku leta 2012) ter analizo sprememb v obsegu pojava glede na leto 2004 (za generacije 1999-2004), • prva izvedba spletne ankete za analizo emigracije med bivšimi Erasmus študenti in evidenca prednosti in pomanjkljivosti takega anketiranja pred klasičnim (s strani izvajalcev projekta tudi prvo zbiranje podatkov o potencialni emigraciji neke kategorije prebivalcev Slovenije s spletnim anketiranjem), • oceno ekonomske izgube ugotovljene dejanske in potencialne emigracije bivših Erasmus študentov generacij 2005-2010 za Slovenijo (neposredni in posredni stroški preteklih naložb družbe v izobraževanje emigrantov med temi osebami), • predloge za migracijsko in ustrezne druge politike v Sloveniji, ki vplivajo na meddržavne migracije prebivalcev, • predloge za nadaljnje proučevanje meddržavnih migracij raznih kategorij prebivalcev Slovenije; v tem okviru posebej emigracije mladih. Rezultati izvedenega projekta in predlogi nadaljnjega raziskovanja ter ukrepov za politiko so lahko podlaga oblikovalcem politike na področju migracij kot tudi ustreznih drugih politik, ki zadevajo meddržavno in medregionalno mobilnost in migracije. Na osnovi oblikovanja ustrezne politike oziroma politik je večja možnost, da bo prišlo do zmanjšanja dejanske in potencialne emigracije prebivalcev Slovenije, od česar bo imela korist celotna slovenska družba. ANG In Slovenia since 2004 no complex analysis of migration considering all (legal and illegal, statistically registered and unregistered, real and potential) international and interregional flows was available. The project includes such an analysis, and within this also the analysis of potential and real emigration of former Erasmus students, for whom in year 2004 potential emigration was high. For statistically registered migration the main period observed was 20042010 (period after Slovenia's EU accession), compared to relevant previous period (1995-2003 or any longer period). The main levels of observation were Slovenia and Slovene statistical regions. Different domestic and foreign data bases were used; from Slovene statistical office very important data base were unpublished data, prepared especially for this research project. Main statistically unregistered migration flow analysed in the project includes Erasmus students of generations 2050-2010. Data for this analysis were obtained by internet inquiry of 5171 persons (81% of population). For Slovenia this research project is especially important, since it brings the following: • the complex picture on the stock of migrants, the size and characteristics of international in interregional migration flows of different groups of population on the level of entire country and its regions in period after Slovenia's EU accession compared to the relevant previous period, • systematic analysis of interregional and international migration for Slovene statistical regions: size of migration flows and characteristics of migrants (by citizenship, gender, age, education), • insight into the role of migration in the change of the population size (number) and structure for Slovenia and its statistical regions, • review of the connections between international and interregional migration and interregional differences in economic development, • review and analysis of methodological changes in statistical registration of international and interregional migration for Slovenia in last 20 years, • acquisition and analysis of unpublished data of Slovene statistical office on international and interregional migration of citizens and foreigners for Slovenia and its statistical regions (especially on educational attainment), • analysis of the size and characteristics of real and potential emigration of one group of the youth (former Erasmus students of generations 2005-2010) in time of economic and political crisis (at the end of year 2011 and beginning of 2012) and the analysis of changes in the size of the phenomena compared to year 2004 (for generations 1999-2004), • first internet inquiry for the analysis of emigration of former Erasmus students and record of advantages and disadvantages of such inquiry compared to the classical post inquiry (for the performer of the project this means first collection of data on potential emigration of one category of Slovene population with the internet inquiry), • estimation of the economic costs of registered real and potential emigration of former Erasmus students of generations 2005-2010 for Slovenia (direct and indirect cost of previous investment on education of this persons for the society), • proposals for migration and other relevant policies in Slovenia, which influence international migration of Slovene population, • proposals of further research investigation of international migration of different categories of Slovene population; within this especially emigration of the youth. Results of the project and proposals of further investigation and policy measures can be important basis for policy makers on international and interregional migration. Formation of relevant migration and some other policies can contribute to decrease in real and potential emigration of Slovene population. 12.Vpetost raziskovalnih rezultatov projektne skupine. 12.1.Vpetost raziskave v domače okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? 0 v domačih znanstvenih krogih 0 pri domačih uporabnikih Kdo (poleg sofinancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih?12 Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) Raziskovalci Študentska organizacija Slovenije Študenti doktorskega, magistrskega in dodiplomskega študija Mediji (radio, TV, dnevno časopisje) 12.2.Vpetost raziskave v tuje okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? 0 v mednarodnih znanstvenih krogih 0 pri mednarodnih uporabnikih Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujini raziskovalnimi inštitucijami:13 Kateri so rezultati tovrstnega sodelovanja:14 13.Izjemni dosežek v letu 201215 13.1. Izjemni znanstveni dosežek Ker je projekt zaključen v letu 2013, navajamo rezultat iz leta 2013: naslednji 2 znanstveni monografiji, ki bosta izšli v 1-2 mesecih. SELITVE IN NJIHOV VPLIV NA ŠTEVILO IN STRUKTURO PREBIVALCEV V DRŽAVAH OECD, EU, SLOVENIJI IN NJENIH STATISTIČNIH REGIJAH (400 str.) - glej priložen diapozitiv MEDDRŽAVNA MOBILNOST IN EMIGRACIJA ERASMUS ŠTUDENTOV GENERACIJ 2005-2010 (161 str.) - glej priložen diapozitiv - ta študija je še v neknjižni obliki pripeta (v 2 fileih: tekst in priloga) 13.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek S projektom je povezana (ni pa neposredni rezultat tega projekta) znanstvena monografija o emigraciji znanstvenikov (Emigracija slovenskih raziskovalcev in njihova zaposlitvena mobilnost znotraj Slovenije; Bevc, Ogorevc, Koman), ki je izšla v letu 2012 in jo je ARRS uporabila kot argument v pogovorih z vlado za neustreznost zmanjšanja sredstev za znanost v proračunu R Slovenije. Rezultat je bil ugoden. C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja in obdelavo teh podatkov za evidence ARRS so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta bomo sofinancerjem istočasno z zaključnim poročilom predložili tudi elaborat na zgoščenki (CD), ki ga bomo posredovali po pošti, skladno z zahtevami sofinancerjev. Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba i vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: in Inštitut za ekonomska raziskovanja Milena Bevc ŽIG Kraj in datum: Ljubljana |i0.4.2013" Oznaka prijave: ARRS-CRP-ZP-2013-02/9 1 Opredelite raziskovalno področje po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science). Prevajalna tabela med raziskovalnimi področji po klasifikaciji ARRS ter po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science) s kategorijami WOS (Web of Science) kot podpodročji je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/preslik-vpp-fos-wos.asp). Nazaj 2 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku). Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11). Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 6 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 7 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 8 in 9 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 11 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 12 Največ 500 znakov, vključno s presledki. Nazaj 13 Največ 500 znakov, vključno s presledki. Nazaj 14 Največ 1.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 15 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2012 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/ Nazaj Obrazec: ARRS-CRP-ZP/2013-02 v1.00 6D-42-8D-E0-02-17-5E-ED-F9-8A-F6-44-EE-C0-D0-65-F1-E3-F5-67 Inštitut za ekonomska raziskovanja Institute for Economic Research Kardeljeva pl. 17 1109 Ljubljana, Slovenija Tel.:+38615303810 Fax: +38615303874 e-mail:ier@ier.si http://www.ier.si Datum/Date: 4. 10. 2013 Uradni zaznamek o izzidu dveh znanstvenih monografij na podlagi dveh zaključnih študij raziskovalnega projekta »Migracije v Sloveniji kot razvojni dejavnik države in njenih regij« (V5-1052) Bralca zaključnega poročila obveščamo, da sta v točki 13.1 zaključnega poročila napovedani znanstveni monografiji, ki sta nastali na podlagi dveh zaključnih študij projekta, že izšli. Njun naslov je nekoliko drugačen od prvotno predvidenega delovnega naslova, navedenega v točki 13.1. Monografiji sta pripeti temu poročilu. Njun naslov in obseg je: • Selitve kot razvojni dejavnik Slovenije in njenih regij, IER, 2013, 419 str. (Bevc, • Dejanska in potencialna emigracija nekdanjih Erasmus študentov iz Slovenije, IER, 2013, 191 str. (Bevc, Ogorevc) Uršič) PROJEKTA: ODGOVORNA NOSILKA • ••• Milena Be SELITVE KOT R SLOVENIJE EJAVNIK REGIJ Inštitut za ekonomska raziskovanja Institute for Economic Research Inštitut za ekonomska raziskovanja Institute for Economic Research SELITVE KOT RAZVOJNI DEJAVNIK SLOVENIJE IN NJENIH REGIJ Milena Bevc in Sonja Uršič Ljubljana, 2013 Milena Bevc, Sonja Uršič Selitve kot razvojni dejavnik Slovenije in njenih regij Izdal, natisnil in založil: Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana - IER Uredila: dr. Milena Bevc Recenzenta: prof. dr. Maja Bučar, prof. dr. Peter Stanovnik Oblikovanje naslovnice: Krištof Koman Naklada: 100 izvodov Prvi natis Ljubljana, 2013 Copyright © by Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana Publikacija je nastala na podlagi raziskovalnega projekta »Migracije v Sloveniji kot razvojni dejavnik države in njenih regij« (nosilka projekta Milena Bevc, št. projekta V5-1052) v okviru Ciljnega raziskovalnega programa »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013«. Projekt sta financirala Javna agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost in Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (po pogodbi št. 1000-10-281052 in aneksa št. 1 in št. 2 k tej pogodbi). Publikacija je objavljena tudi na spletni strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Slovenije (http://www.dlib.si/ (Digitalna knjižnica Slovenije). CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 331.556(497.4) 330.34 BEVC, Milena, 1955- Selitve kot razvojni dejavnik Slovenije in njenih regij / Milena Bevc, Sonja Uršič. - 1. natis. - Ljubljana : Inštitut za ekonomska raziskovanja - IER, 2013 Dostopno tudi na: http://www.dlib.si ISBN 978-961-6906-20-3 ISBN 978-961-6906-21-0 (pdf) 1. Uršič, Sonja, 1976267732992 SPREMNA BESEDA V času globalnega gospodarstva so selitve postale pomemben dejavnik, ki ga države vse bolj pozorno spremljajo in želijo tudi usmerjati. Po eni strani si države želijo pritegniti izobraženo delovno silo, ki lahko pomembno prispeva k njihovi konkurenčni prednosti. Hkrati je predvsem za manj razvite države »beg možganov« resen problem, saj ostajajo brez tistih, ki bi lahko prispevali h gospodarskemu in družbenemu razvoju in v katere so te države vložile preko izobraževanja svoja skromna proračunska sredstva. V svetu, kjer so razlike v gospodarski in družbeni razvitosti med državami vse večje, so selitve logična posledica iskanja boljšega jutri za tiste iz manj razvitih okolij. Zaradi vpliva priseljencev na trg dela, pa tudi na družbene vzorce v okoljih, kamor prihajajo, se jih pogosto obravnava kot grožnjo ustaljenim družbenim normam in pridobljenim socialnim pravicam. Politika na področju selitev pogosto razkriva dvoličnost razvitih držav. Sprejeli bi tiste kadre, ki jih primanjkuje, a hkrati močno omejili doseljevanje v času gospodarske krize in seveda tistih, ki zaradi različnih predsodkov niso »primerni« za razviti svet. Zaradi številnih aktualnih vprašanj, povezanih z vprašanjem selitev, je delo, ki sta ga pripravili avtorici, izjemnega pomena. Kompleksen pristop in prikaz tako teoretičnih izhodišč kot izjemno širokega nabora statističnih podatkov je odraz poglobljenega raziskovalnega dela. Cilj, ki sta si ga zastavili avtorici (celovito proučiti notranje in zunanje selitve različnih skupin prebivalcev Slovenije na ravni države in njenih regij), je v celoti dosežen in z dodajanjem niza drugih vsebin ponuja bralcu temeljito seznanjanje s problematiko selitev. Pričujoče delo ima zanimivo strukturo. V prvem delu nas seznani s temeljnjimi pojmi in teorijami na področju selitev. Tako se bralec seznani z aktualnim razmišljanjem in opredelitvami, ki jih potrebuje, da lahko spremlja prikaz konkretnih podatkov v nadaljevanju. Ker je koristno Slovenijo postaviti v odnos do drugih okolij, dr. Bevčeva predstavi dogajanja na področju selitev znotraj OECD, kjer analizira tako začasne kot trajne selitve. Poglavje nas seznani z vsemi pomembnimi vprašanji, ki jih selitve odpirajo: od položaja na trgu dela pa do vpliva, ki ga imajo priseljenci na izobrazbeno strukturo prebivalstva. Aktualno dogajanje na področju selitev je bogato dokumentirano s statističnimi podatki OECD ter prikazom kratkoročne reakcije migracijske politike v razvitih državah ob nastopu gospodarske krize, pa tudi dolgoročnih načrtov pritegnitve potrebnega visokokvalificiranega kadra. Z mednarodnega parketa nas avtorici popeljeta v slovensko okolje: najprej s predstavitvijo definicij in metodologije Statističnega urada Republike Slovenije, ki je ključ do razumevanja bogatega nabora podatkov v nadaljevanju knjige. SURS namreč tudi na osnovi prijave/odjave stalnega in začasnega prebivališča podrobno spremlja notranje in zunanje selitve prebivalstva. Analize avtoric pa se nanašajo tudi na podatke, ki so bili zbrani v nekaterih posebnih statističnih raziskavah, osredotočenih na socio-ekonomski položaj prebivalcev in meddržavnih selivcev. Kako pomembno je poznavanje definicij in metodologije, se prepričamo že v naslednjem poglavju, ko bi si lahko povsem napak razlagali podatke o selitvah, če ne bi vedeli, da je prišlo v obdobju po 2007 do sprememb v definicijah in pokritju selitev; torej podatki obdobja pred tem in po tem niso neposredno primerljivi! Glavnino dela tvorijo analize notranjih in meddržavnih selitev za Slovenijo. Avtorici sta na osnovi obsežnega podatkovnega gradiva pripravili podroben prikaz selitvenih tokov, jih ovrednotili in se še posebej osredotočili na analizo po številnih kriterijih: državljanstvu, spolu, starosti in izobrazbi. Poleg statistično evidentiranih sta v analizo zajeli tudi selitve, ki jih statistika ni zajela: gre za nelegalne vstope v državo, potencialno emigracijo prebivalstva, emigracijo raziskovalcev ter emigracijo med nekdanjimi udeleženci mednarodne študentske izmenjave Erasmus. Podrobno so selitveni tokovi in vpliv selitev analizirani na ravni statističnih regij. Tudi znotraj Slovenije se pokažejo zelo podobni tokovi kot jih lahko opažamo na globalni ravni: prebivalci se selijo iz manj razvitih statističnih regij v bolj razvite, ti tokovi pa vplivajo na izobrazbeno (starostno in spolno) strukturo prebivalstva. Številne ugotovitve avtoric so v skladu s pričakovanji, vendar je pomembno izpostaviti dejstvo, da so zdaj potrjene s konkretnimi podatki in analizami. Tako je na podlagi njih možno in nujno - na to opozarjata tudi avtorici - oblikovati ustrezno migracijsko politiko na nivoju države. Po priključitvi Slovenije EU beležimo naraščajoč odliv vrhunskih kadrov in beg možganov med mladimi. Slovenija s selitvami že izgublja človeške vire kot pomemben razvojni dejavnik, brez aktivne in usklajene migracijske politike pa se lahko glede na trende ta izguba še poveča. Izobraženost odseljenih državljanov RS namreč presega izobrazbeno raven priseljenih. Migracijska politika je pomembna tako zaradi meddržavnih selitev kot zaradi gibanj, ki se odvijajo znotraj države med regijami. Regionalni razvoj je ena od razvojnih prioritet Slovenije, zapisana v več naših strateških dokumentih, tudi v programih za pridobivanje in usmerjanje evropskih sredstev. Če kljub temu manj razvite regije izgubljajo svoj strokovni kader, je to znak za potrebne premike v politiki. Avtorici svoje delo zaključujeta s sklepnimi ugotovitvami in naborom predlogov politiki. Ta ima v pričujoči monografiji obilo podatkov in analiz v oporo svojim odločitvam. Če kje, potem na področju meddržavnih in notranjih selitev ni potrebno delati na pamet, ampak se lahko nosilci politike oprejo na celovite analize, ki jih zagotavljata avtorici. Aktivna migracijska politika je nujen sestavni del razvojne politike in v času, ko se v Sloveniji oblikuje niz strateških dokumentov za prihodnja leta, je potrebno vključiti v načrtovanje tudi sporočila, ki jih ponuja knjiga. Hkrati je monografija pomembna za vsakogar, ki ga zanimajo selitveni tokovi, motivi zanje in posledice, ki jih prinašajo okolju. Izredna prof. dr. Maja Bučar Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani KAZALO SPREMNA BESEDA (dr. Maj a Bučar) i POVZETEK 1 SUMMARY 3 UVOD 5 1. OPREDELITEV NEKATERIH POJMOV IN TEORIJ O MEDDRŽAVNIH SELITVAH 7 TER PODATKOVNI VIRI ZANJE 1.1. NOVE TEORIJE O SELITVAH 7 1.2. OPREDELITEV NEKATERIH POJMOV 9 1.2.1. Tekoče selitve 9 1.2.2. Beg možganov 10 1.2.3. Kroženje možganov in povezave emigrantov z domovino prek »mrež« 13 1.2.4. Povratne selitve 14 1.2.5. Dolgoročni in trajni selivci 15 1.2.6. Imigranti - priseljenci 16 1.3. VIRI PODATKOV O MEDDRŽAVNIH SELITVAH IN ZALOGI SELIVCEV 17 1.3.1. Zaloga imigrantov - priselj encev 17 1.3.2. Meddržavni selitveni tokovi 18 2. MEDDRŽAVNE SELITVE V DRUGIH DRŽAVAH (OECD, EU) - SELITVENI TOKOVI 21 TER ZALOGA MEDDRŽAVNIH SELIVCEV 2.1. ZALOGA EMIGRANTOV IN IMIGRANTOV 21 2.1.1. Zaloga emigrantov 21 2.1.2. Zaloga imigrantov - priseljencev 23 2.1.2.1. Zaloga imigrantov med prebivalci 24 2.1.2.2. Zaloga imigrantov med aktivnim prebivalstvom (v delovni sili) 28 2.2. SELITVENI TOKOVI 30 2.2.1. Trajne priselitve 30 2.2.2. Začasne delovne selitve 30 2.2.3. Mednarodni študenti 31 2.2.4. Regionalna in spolna struktura selitvenih tokov 32 2.3. POLOŽAJ PRISELJENCEV NA TRGU DELA 32 2.4. VPLIV SELITVENIH TOKOV NA DEMOGRAFSKA GIBANJA 34 2.5. VPLIV SELITVENIH TOKOV NA IZOBRAZBENO STRUKTURO VSEH 36 PREBIVALCEV IN AKTIVNIH PREBIVALCEV 2.6. MIGRACIJSKA POLITIKA 39 2.6.1. Selekcija in številčno omejevanje priseljevanja ter načini zaposlovanja visoko- 39 usposobljenih kadrov iz tujine 2.6.2. Glavni trendi v migracijski politiki v državah OECD v zadnjih letih 41 2.6.3. Spremembe migracijske politike na področju meddržavnih delovnih selitev 41 2.6.4. Zakonodaja Evropske unije in druge oblike medvladnega in mednarodnega 43 sodelovanja na področju meddržavnih selitev 3. METODOLOŠKA POJASNILA IN DEFINICIJE STATISTIČNEGA URADA 45 REPUBLIKE SLOVENIJE - ZA PREBIVALSTVO IN SELITVE 3.1. PREBIVALSTVO 45 3.1.1. Nova statistična definicija prebivalstva - objavljena leta 2008 45 3.1.2. Stara statistična definicija prebivalstva - objavljena leta 1996 47 3.2. SELITVENO GIBANJE PREBIVALSTVA 48 3.2.1. Metodološka pojasnila 48 3.2.2. Definicije 51 3.3. SOCIALNOEKONOMSKE ZNAČILNOSTI PREBIVALSTVA IN MEDDRŽAVNIH 52 SELIVCEV 3.4. IZOBRAZBA MEDDRŽAVNIH SELIVCEV 53 4. NOTRANJE SELITVE PREBIVALCEV SLOVENIJE (M. Bevc) 55 4.1. ANALIZA NA PODLAGI PODATKOV IZ CENTRALNEGA REGISTRA 5 5 PREBIVALCEV 4.1.1. Obseg in vrsta notranjih selitev 55 4.1.2. Značilnosti selivcev 59 4.1.3. Medregionalne selitve 60 4.2. DOSEDANJE NOTRANJE SELITVE PREBIVALCEV SLOVENIJE NA PODLAGI 66 PODATKOV POPISA PREBIVALCEV V LETIH 2002 IN 2011 5. MEDDRŽAVNE SELITVE PREBIVALCEV SLOVENIJE TER ZALOGA 69 EMIGRANTOV V TUJINI IN TUJCEV V SLOVENIJI 5.1. ZALOGA SLOVENSKIH EMIGRANTOV V TUJINI IN TUJCEV V SLOVENIJI - ZA 69 RAVEN SLOVENIJE IN NJENIH STATISTIČNIH REGIJ 5.1.1. Emigranti 69 5.1.2. Imigranti 72 5.1.3. Zaloga emigrantov in imigrantov po regijah 74 5.1.3.1 Emigranti 74 5.1.3.2. Imigranti 76 5.2. SELITVENI TOKOVI - SLOVENIJA 79 5.2.1. Statistično evidentirane legalne selitve 79 5.2.1.1. Obseg legalnih selitvenih tokov za vse selivce za daljše obdobje - nekaj 79 zadnjih desetletij 5.2.1.2. Selitveni tokovi v obdobju 1995-2012 - podrobnejša analiza obsega 84 tokov in nekaterih značilnosti selivcev (državljanstvo, spol, starost, namen priselitve) 5.2.1.2.1. Obseg tokov 85 iv 5.2.1.2.2. Selivci po državljanstvu in državi državljanstva 85 5.2.1.2.3. Selivci po spolu (in državljanstvu) 93 5.2.1.2.4. Selivci po starosti (ter spolu in državljanstvu) 97 5.2.1.2.5. Priseljeni tujci po namenu priselitve - obdobje 2005-2011 103 5.2.1.3. Selitveni tokovi po izobrazbi selivcev 104 5.2.1.3.1. Selitve državljanov Republike Slovenije - 1981-2010 104 5.2.1.3.2. Vse selitve - obdobje 2008-2011 106 5.2.1.3.3. Priselitve delovno aktivnih prebivalcev v obdobju 2005-2010 112 5.2.1.4. Vstop, zaposlovanje in prebivanje tujcev v Sloveniji ter prebivanje in 113 zaposlovanje slovenskih državljanov v državah Evropske unije 5.2.1.4.1. Zakonodaja in nekateri pomembnejši dokumenti o 114 zaposlovanju/delu tujcev v Sloveniji 5.2.1.4.2. Pojmi iz nove zakonodaje o zaposlovanju/delu tujcev v 116 Sloveniji in nekateri drugi pojmi, povezani s priključitvijo Slovenije EU 5.2.1.4.3. Bivanje in zaposlovanje prebivalcev iz držav EU v Sloveniji in 119 slovenskih državljanov v državah EU - značilnosti po vključitvi Slovenije v EU 5.2.1.4.4. Obseg zaposlovanja tujcev v Sloveniji v zadnjih dveh 120 desetletjih in struktura delovnih dovoljenj 5.2.1.4.5. Dnevni delovni selivci v Slovenijo iz štirih sosednjih držav 122 (2009-2011) 5.2.2. Statistično neevidentirane selitve 122 5.2.2.1. Statistično neevidentirano priseljevanje tujcev v Slovenijo 122 5.2.2.2. Statistično neevidentirano odseljevanje iz Slovenije - potencialna 124 emigracija prebivalcev ter dejanska in potencialna emigracija nekaterih kadrov s terciarno izobrazbo 5.2.2.2.1. Potencialna emigracija prebivalcev Slovenije - v primerjavi z 125 državami EU 5.2.2.2.2. Emigracija slovenskih znanstvenikov (raziskovalcev) 126 5.2.2.2.3. Emigracija bivših Erasmus študentov 127 5.3. VLOGA MEDDRŽAVNIH SELITEV ZA ŠTEVILO IN STRUKTURO PREBIVALCEV 129 SLOVENIJE 5.3.1. Vloga meddržavnih selitev za demografska gibanja Slovenije 129 5.3.2. Vpliv meddržavnih selitev na izobrazbeno strukturo prebivalcev Slovenije 132 6. MEDREGIONALNE IN MEDDRŽAVNE SELITVE TER NJIHOVA VLOGA V 135 GIBANJU ŠTEVILA IN STRUKTURE PREBIVALCEV V SLOVENIJI PO STATISTIČNIH REGIJAH 6.1. METODOLOŠKE UTEMELJITVE 135 6.1.1. Širše utemeljitve 135 6.1.2. Podrobnejše utemeljitve 139 6.2. POMURSKA REGIJA 144 6.2.1. Medregionalne selitve 144 6.2.2. Meddržavne selitve 149 6.2.3. Vloga naravnega gibanja ter medregionalnih in meddržavnih selitev v 156 demografskih gibanjih 6.2.4. Vpliv medregionalnih in meddržavnih selitev na izobrazbeno strukturo 158 prebivalstva - obdobje 2008-2010 6.3. PODRAVSKA REGIJA 159 6.4. 6.5. 6.6. 6.7. 6.8 6.3.1. Medregionalne selitve 159 6.3.2. Meddržavne selitve 165 6.3.3. Vloga naravnega gibanja ter medregionalnih in meddržavnih selitev v 171 demografskih gibanjih 6.3.4. Vpliv medregionalnih in meddržavnih selitev na izobrazbeno strukturo 174 prebivalstva - obdobje 2008-2010 KOROŠKA REGIJA 174 6.4.1. Medregionalne selitve 174 6.4.2. Meddržavne selitve 180 6.4.3. Vloga naravnega gibanja ter medregionalnih in meddržavnih selitev v 186 demografskih gibanjih 6.4.4. Vpliv medregionalnih in meddržavnih selitev na izobrazbeno strukturo 188 prebivalstva - obdobje 2008-2010 SAVINJSKA REGIJA 189 6.5.1. Medregionalne selitve 189 6.5.2. Meddržavne selitve 195 6.5.3. Vloga naravnega gibanja ter medregionalnih in meddržavnih selitev v 200 demografskih gibanjih 6.5.4. Vpliv medregionalnih in meddržavnih selitev na izobrazbeno strukturo 203 prebivalstva - obdobje 2008-2010 ZASAVSKA REGIJA 203 6.6.1. Medregionalne selitve 203 6.6.2. Meddržavne selitve 209 6.6.3. Vloga naravnega gibanja ter medregionalnih in meddržavnih selitev v 215 demografskih gibanjih 6.6.4. Vpliv medregionalnih in meddržavnih selitev na izobrazbeno strukturo 218 prebivalstva - obdobje 2008-2010 SPODNJEPOSAVSKA REGIJA 218 6.7.1. Medregionalne selitve 218 6.7.2. Meddržavne selitve 224 6.7.3. Vloga naravnega gibanja ter medregionalnih in meddržavnih selitev v 230 demografskih gibanjih 6.7.4. Vpliv medregionalnih in meddržavnih selitev na izobrazbeno strukturo 232 prebivalstva - obdobje 2008-2010 JUGOVZHODNA SLOVENIJA 232 6.8.1. Medregionalne selitve 232 6.8.2. Meddržavne selitve 238 6.8.3. Vloga naravnega gibanja ter medregionalnih in meddržavnih selitev v 244 demografskih gibanjih 6.8.4. Vpliv medregionalnih in meddržavnih selitev na izobrazbeno strukturo 246 prebivalstva - obdobje 2008-2010 OSREDNJESLOVENSKA REGIJA 247 6.9.1. Medregionalne selitve 247 6.9.2. Meddržavne selitve 252 6.9.3. Vloga naravnega gibanja ter medregionalnih in meddržavnih selitev v 258 demografskih gibanjih 6.9.4. Vpliv medregionalnih in meddržavnih selitev na izobrazbeno strukturo 260 prebivalstva - obdobje 2008-2010 GORENJSKA REGIJA 261 6.10.1. Medregionalne selitve 261 6.10.2. Meddržavne selitve 266 6.10.3. Vloga naravnega gibanja ter medregionalnih demografskih gibanjih in meddržavnih selitev v 272 6.10.4. Vpliv medregionalnih in meddržavnih selitev prebivalstva - obdobje 2008-2010 na izobrazbeno strukturo 274 6.11. NOTRANJSKO-KRASKA REGIJA 275 6.11.1. Medregionalne selitve 275 6.11.2. Meddržavne selitve 280 6.11.3. Vloga naravnega gibanja ter medregionalnih in meddržavnih selitev v 287 demografskih gibanjih 6.11.4. Vpliv medregionalnih in meddržavnih selitev na izobrazbeno strukturo 289 prebivalstva - obdobje 2008-2010 6.12. GORIŠKA REGIJA 289 6.12.1. Medregionalne selitve 289 6.12.2. Meddržavne selitve 295 6.12.3. Vloga naravnega gibanja ter medregionalnih in meddržavnih selitev v 301 demografskih gibanjih 6.12.4. Vpliv medregionalnih in meddržavnih selitev na izobrazbeno strukturo 303 prebivalstva - obdobje 2008-2010 6.13. OBALNO-KRAŠKA REGIJA 304 6.13.1. Medregionalne selitve 304 6.13.2. Meddržavne selitve 309 6.13.3. Vloga naravnega gibanja ter medregionalnih in meddržavnih selitev v 315 demografskih gibanjih 6.13.4. Vpliv medregionalnih in meddržavnih selitev na izobrazbeno strukturo 317 prebivalstva - obdobje 2008-2010 6.14. SKLEPNE UGOTOVITVE O VLOGI SELITEV ZA ŠTEVILO IN STRUKTURO 318 PREBIVALCEV V REGIJAH TER POVEZANOST SELITEV Z EKONOMSKIMI KAZALNIKI 6.14.1. Širši okvir analize - ugotovitve za druge države 318 6.14.2. Ugotovitve za slovenske statistične regije 319 7. SKLEPNE UGOTOVITVE IN PREDLOGI ZA POLITIKO 331 SEZNAMI TABEL IN SLIK 343 Tabele v tekstu 343 Slike v tekstu 344 Tabele v prilogah 356 Slike v prilogah 358 LITERATURA IN VIRI 359 PRILOGE 367 PRILOGA A: Meddržavne selitve v drugih državah PRILOGA B: Meddržavne selitve za Slovenijo ter zaloga emigrantov in imigrantov po statističnih regijah PRILOGA C: Slovenske statistične regije - medregionalne in meddržavne selitve ter naravno gibanje prebivalstva O AVTORJIH 369 377 383 417 POVZETEK Knjiga temelji na raziskovalnem projektu »Migracije v Sloveniji kot razvojni dejavnik države in njenih regij«, izvedenem v okviru Ciljnega raziskovalnega programa »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013«. Natančneje, temelji na eni izmed dveh zaključnih študij v okviru tega projekta in sicer: »Migracije in njihov vpliv na število in strukturo prebivalcev v državah OECD, EU in Sloveniji«. Druga zaključna študija, na podlagi katere je pri Inšititutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani (IER) prav tako izšla znanstvena monografija, obravnava emigracijo nekdanjih Erasmus študentov (Bevc, Ogorevc: Dejanska in potencialna emigracija nekdanjih Erasmus študentov iz Slovenije, 2013). V pričujoči knjigi zajemamo celovito analizo obsega in značilnosti notranjih in zunanjih oziroma meddržavnih selitev za Slovenijo in njene statistične regije v zadnjih dveh desetletjih (s poudarkom na obdobju po priključitvi Slovenije EU maja leta 2004), analizo vpliva selitev na število prebivalcev in njihovo strukturo po spolu, starosti in izobrazbi ter predloge za politiko (migracijsko, regionalno in ustrezne druge) in za nadaljnje proučevanje. To analizo smo postavili v širši teoretični in empirični okvir. Širši teoretični okvir predstavlja prikaz ključnih pojmov na področju meddržavnih selitev, širši empirični okvir pa predstavlja prikaz trendov v meddržavnih selitvah in migracijski politiki za države OECD in EU. Vezni člen med tem širšim okvirom ter empirično analizo za Slovenijo in njene statistične regije predstavlja prikaz metodoloških pojasnil in definicij Statističnega urada Republike Slovenije o selitvah in prebivalstvu. Na vseh treh opazovanih ravneh (države OECD/EU, Slovenija, njene statistične regije) analiza meddržavnih selitev zajema tako analizo zaloge selivcev (emigrantov in imigrantov) v danem časovnem preseku kot tudi analizo obsega in značilnosti selitvenih tokov. Za Slovenijo poleg statistično evidentiranih tokov prikazujemo tudi obseg in značilnosti nekaterih statistično neevidentiranih tokov (predvsem odhodnih - emigracijo). Za slovenske statistične regije pa poleg meddržavnih analiziramo tudi medregionalne selitve. V državah OECD in EU so meddržavni selitveni tokovi v preteklem desetletju (do pojava gospodarske krize v letu 2008) naraščali in imeli v številnih državah ugoden učinek na število prebivalcev in število aktivnih prebivalcev s terciarno izobrazbo; prvi učinek je bil v večini držav bistveno večji od drugega. Tudi v Sloveniji so statistično evidentirane meddržavne selitve po njeni priključitvi EU do pojava gospodarske krize naglo naraščale. Naraščal je tudi pozitiven saldo oziroma selitveni prirast v teh selitvah (v okviru obdobja 1995-2012 je bil negativen le v letih 1998 in 2010), pri tem pa v celoti na račun selitev tujcev. Tujci so z izjemo leta 2012 (v odselitvah) predstavljali pretežni del teh selitvenih tokov. V selitvah državljanov RS ima Slovenija že 13 let negativen saldo (selitveni padec), ki se naglo povečuje. Po močnem upadu skupnih statistično evidentiranih meddržavnih selitvenih tokov ob koncu preteklega desetletja ti tokovi v tekočem desetletju ponovno naraščajo, zlasti odseljevanje državljanov Republike Slovenije. Skupne meddržavne selitve so imele v obdobju od sredine 1990-ih let pozitiven vpliv na gibanje števila prebivalcev Slovenije (v obdobju 2000-2010 so k 4 % porastu števila prebivalcev prispevale kar 92 %) in na njegovo starostno strukturo (prispevale so k pomlajevanju le-te). Spolna struktura prebivalcev Slovenije se je zaradi teh selitev spreminjala v smeri povečanja deleža moških, izobrazbena struktura pa v obdobju 2008-2011 v smeri povečanja deleža oseb s terciarno izobrazbo. Ti učinki na število in strukturo prebivalcev Slovenije so izključno posledica selitev tujcev. Zaradi selitev državljanov RS se je namreč po letu 1999 število prebivalcev Slovenije zmanjševalo, v obdobju 2003-2010 (zanj so bili na razpolago podatki) tudi število prebivalcev s terciarno izobrazbo in skupno število let šolanja (zaradi višje izobraženosti odseljenih od priseljenih ter negativnega selitvenega salda), starostna struktura prebivalstva pa se je od srede 1990-ih let slabšala (staranje prebivalstva). Zaloga priseljencev je v Sloveniji, ne glede na način merjenja (državljanstvo, država rojstva), manjša kot v povprečju v državah EU-27; 4,4 % prebivalcev Slovenije ima tuje državljanstvo, 11 % pa je rojenih v tujini. O skupni zalogi emigrantov ni podatkov, začasno odsotnih državljanov Republike Slovenije v tujini za več kot eno leto pa ima Slovenija 29.000. Za opazovane statistično neevidentirane meddržavne selitvene tokove pa smo ugotovili naslednje: (1) potencialna emigracija prebivalcev Slovenije je (bila leta 2010) nekoliko manjša od povprečja za države EU-27 (9 % prebivalcev bi v naslednjih 10 letih odšlo v tujino; EU-27: 11 %), (2) letna dejanska emigracija znanstvenikov je po priključitvi Slovenije EU bistveno večja kot v 10-letnem obdobju pred priključitvijo, (3) dejanska in potencialna emigracija med anketiranimi 2763 nekdanjimi Erasmus študenti generacij 2005-2010 pa je bila ob koncu leta 2011 in začetku leta 2012 velika in večja kot za predhodne generacije 1999-2004. Za vseh dvanajst statističnih regij smo opazovali obseg in značilnosti selitev ter njihov vpliv na število in strukturo prebivalcev. Pri slednjem smo proučili skupen in ločen vpliv medregionalnih in meddržavnih selitev na število prebivalcev v obdobju 1991-2010, ter za različna krajša obdobja tudi njihov vpliv na spolno, starostno in izobrazbeno strukturo prebivalcev. Za selitve državljanov RS je bilo mogoče opazovati dosti daljše obdobje kot za vse selitve. Za vse selitve so najbolj verodostojne ugotovitve mogoče za obdobje od vključno leta 2008 dalje, ko so pri obeh vrstah selitev (medregionalne, meddržavne) poleg selitev državljanov RS evidentirane tudi selitve tujcev. V obdobju 2008-2010 so imele v večini regij selitve dosti večji vpliv na gibanje števila prebivalcev kot naravno gibanje prebivalstva, pri tem pa so imele medregionalne selitve v večini regij neugoden učinek (večinoma zaradi selitev državljanov RS), meddržavne selitve pa v vseh regijah razen v Pomurski ugoden učinek (v celoti zaradi selitev tujcev); skupen učinek obeh vrst selitev je bil v večini regij ugoden - na račun meddržavnih selitev tujcev. Število prebivalcev s terciarno izobrazbo pa se je v tem obdobju zaradi selitev v večini regij zmanjšalo, pri tem pa praviloma zaradi selitev državljanov Republike Slovenije. Knjiga predstavlja najbolj celovito analizo selitev za slovenske statistične regije doslej. Slednja analiza temelji v pretežni meri na neobjavljenih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije. Obenem predstavlja nadgradnjo dveh študij M. Bevc in sodelavcev: Migracije v Sloveniji v luči vključitve v EU (IER, 2000); Beg možganov in migracijska politika (IER, INV, 2004). Knjiga je ena izmed treh znanstvenih monografij o selitvah, izdanih s strani Inštituta za ekonomska raziskovanja v letih 2012-2013. SUMMARY This book is based on the research project "Migration as development factor of Slovenia and its regions", which was carried out by the Institute for Economic Research within the target research programme "Slovenian Competitiveness 2006-2013". More precisely it is based on one of two final studies within this research project. Another study, also published as a book, analyses emigration among former Erasmus students (Bevc, Ogorevc: Real and potential emigration of former Erasmus students from Slovenia, 2013). This book is comprised of a complex analysis of internal and external (international) migration for Slovenia and its twelve statistical regions over the past two decades (with an emphasis on the period after Slovenian EU accession in May 2004), analysis of the influence of migration flows on the size of population and its structure (by age, gender and education), and proposals for policy (migration, regional, etc.) and further research. This analysis is put into a broader theoretical and empirical framework. The theoretical framework includes a definition of the key terms in the field of international migration; the broader empirical framework includes an analysis of trends in international migration and in migration policy in the OECD and EU countries. The common and connecting element between this broader framework and empirical analysis for Slovenia and its regions is the chapter on methodological explanations and definitions of population and migration by the Slovene statistical office. At all levels observed (OECD/EU, Slovenia, Slovene statistical regions) analysis of international migration includes analysis of the stock of migrants at a particular moment (year) and of migration flows (size and characteristics). For Slovenia, in addition to statistically registered international migration flows, some unregistered migration flows (especially outflows - emigration) are also analysed. For Slovene statistical regions, in addition to international migration, interregional migration is analysed as well. In OECD and EU countries international migration flows in the previous decade increased up until the start of the economic crisis in 2008 and had, in the majority of countries, a positive influence on population growth; and in many countries also a positive influence on the growth of the labour force with tertiary education. The influence of the former was, in most countries, higher than that of the latter. Statistically registered international migration flows in Slovenia in the previous decade increased rapidly after EU accession, up until the start of the economic crisis, and positive net migration increased as well (in the period 1995-2012 it was only negative for the years 1998 and 2010); both trends are entirely the result of migration of foreigners, who represented the majority of migrants. Slovenia has seen negative net migration of Slovene citizens for the last 13 years; its size has been increasing rapidly during the past few years. After the sharp decline in total statistically registered international migration flows (of citizens and of foreigners) at the end of last decade, these flows started to increase again in the current decade, especially the emigration of Slovene citizens. These flows until the mid-1990s had a positive influence on population growth (in the period 2000-2010 their contribution to a 4% increase in the total Slovene population amounted to 92%), and on its age structure as well (contributing to a lower average age). The gender structure of the population has also changed, with the share of men increasing. The influence on educational structure of population in the period 2008-2011, for which data was available, was positive. These influences on the number and structure of the Slovene population were exclusively the consequence of migration of foreigners. Namely, the international migration of Slovene citizens during the last and current decades has had a negative influence on the size of the population (since 1999), on the number of inhabitants with tertiary education (in the period since 2003, for which data was available) and on the overall age structure (since the mid-1990s). The stock of immigrants in Slovenia is lower than the EU-27 average; 4.4% of the Slovene population held citizenship from other countries (foreigners) and 11% were born abroad. No data is available on the total stock of Slovene emigrants; the stock of temporary emigrants (citizens who are abroad for more than one year and still have permanent residence in Slovenia) amounts to some 29,000. As regards statistically unregistered international migration flows the following was observed: (1) potential emigration of the Slovene population, aged 15 years and more, is (in year 2010) lower than the EU-27 average (9% of the population intend to leave the country over the next 10 years); (2) the annual emigration of Slovene scientists in the period after Slovenia's EU accession increased compared to 10-year pre-accession period; (3) real and potential emigration among 2,763 surveyed former Erasmus students (generations 2005-2010) in late-2011 and early-2012 was high, and higher than for previous generations (1999-2004). The size of migration flows, characteristics of migrants, and the influence of both on population change is analysed for all twelve Slovene statistical regions as well. We observe both the joint- and isolated influence of interregional and international migration on population changes for the period 1991-2010, and for various shorter periods, their influence on gender, age and the educational structure of population. From the data on migration flows of Slovene citizens it was possible to observe a longer period than for total migration (including foreigners). For the latter (total migration flows) the most valuable information was obtained for the period from 2008 onward, for which migration of foreigners (along with migration of Slovene citizens) has been recorded for both interregional and international migration. Migration flows had a much larger influence on population changes in most regions for the period 2008-2010 than did so-called natural population growth: the influence of interregional migration was, in most regions, negative (on account of the migration of citizens), and the influence of international migration was, in all regions except the Pomurska region, positive (entirely on account of migration of foreigners). The joint effect of both types of migration was, in the majority of regions, positive - on account of international migration of foreigners. As a result of migration flows, the number of population with tertiary education decreased during the same period in the majority of Slovene statistical regions, mainly on account of migration of Slovene citizens. The book presents the most complete analysis of migration for Slovene statistical regions to date. This analysis is based mainly on unpublished data from the Slovene statistical office, prepared specially for the research project on which this book is based. At the same time the book represents an upgrade of two author's previous migration studies: "Migration in Slovenia in the context of EU accession "(2000) and "Brain drain and migration policy" (2004). It is one of three books on migration that the Institute of Economic Research published in 2012-2013. UVOD Selitve so večdimenzionalen razvojni dejavnik, tako na mednarodni ravni kot na ravni posamezne države in njenih regij, prav tako pa tudi na ravni posameznika. Njihov pomen se v času spreminja. Na globalni ravni in na ravni posameznih držav sta k spremenjenemu pomenu meddržavnih selitev prispevala gospodarska kriza na eni strani in staranje prebivalstva na drugi. Knjiga je nastala na podlagi ene od dveh zaključnih študij na projektu »Migracije v Sloveniji kot razvojni dejavnik države in njenih regij« (Bevc, Uršič, 2013), ki smo ga izvedli v okviru Ciljnega raziskovalnega programa »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« v letih 2010-2013.1 Druga zaključna študija, ki izhaja v samostojni knjigi (Dejanska in potencialna emigracija nekdanjih Erasmus študentov iz Slovenije; Bevc, Ogorevc, 2013), obravnava meddržavno mobilnost in emigracijo Erasmus študentov generacij 2005-2010. Glavni cilj projekta, na katerem temelji ta knjiga, je bil proučiti notranje in zunanje (meddržavne) selitve različnih skupin prebivalcev Slovenije na ravni države in njenih statističnih regij v obdobju po priključitvi Slovenije EU, vpliv selitev na razvoj države in regij ter oblikovati predloge za migracijsko in ustrezne druge politike. To smo naredili v tej in navedeni drugi knjigi. Knjiga predstavlja nadgradnjo dveh dosedanjih celovitih raziskav o selitvah v Sloveniji (vključno po njenih statističnih regijah), izdelanih s strani Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER) v Ljubljani v letih 2000 in 2004 (Bevc in dr., 2000, 2004) za potrebe dveh preteklih strategij gospodarskega razvoja Slovenije. Analizo selitev za Slovenijo in njene statistične regije smo v tej knjigi postavili v širši teoretični in empirični okvir. Širši teoretični okvir predstavlja opredelitev ključnih pojmov na področju meddržavnih selitev, kar smo naredili v prvem poglavju. Širši empirični okvir pa predstavlja prikaz trendov v meddržavnih selitvah za države OECD in EU; zajet je v drugem poglavju. Vezni člen med tem širšim okvirom in empirično analizo za Slovenijo in njene statistične regije predstavlja prikaz metodoloških pojasnil in definicij Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) o selitvah in prebivalstvu (tretje poglavje). 1 Projekt sta financirala: Javna agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost in Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Sledi analiza selitev za Slovenijo, pri tem najprej notranjih (četrto poglavje) in nato meddržavnih (peto poglavje). Najobsežnejše pa je šesto poglavje, ki zajema analizo medregionalnih in meddržavnih selitev za vseh dvanajst slovenskih statističnih regij; gre za doslej najbolj celovito analizo selitev v Sloveniji na ravni regij. Na obeh ravneh (Slovenija, regije) smo proučili obseg obeh vrst selitev v 20-letnem preteklem obdobju, značilnosti selivcev (za različna krajša obdobja) ter vpliv obsega selitev in značilnosti selivcev na gibanje števila in strukture prebivalcev. Na ravni regij smo za medregionalne in meddržavne selitve proučili naslednje značilnosti selivcev: državljanstvo, spol, starost in izobrazbo. Iste značilnosti smo za meddržavne selitve proučili tudi za raven Slovenije. Knjigo zaključujemo z glavnimi sklepnimi ugotovitvami ter predlogi za politiko. Za analizo obsega in značilnosti selitev na različnih ravneh (druge države, Slovenija, njene statistične regije) smo uporabili veliko različnih podatkovnih zbirk, pri tem tako objavljenih kot neobjavljenih. Zlasti analiza za slovenske statistične regije pa temelji večinoma na neobjavljenih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, pripravljenih posebej za uvodoma naveden raziskovalni projekt, na podlagi katerega je nastala ta knjiga. Glavne podatkovne podlage za analizo so zajete v tabelah in slikah, ki so prikazane v tekstu, velik del pa tudi v treh prilogah. Sonja Uršič je ob sodelovanju M. Bevc izdelala analizo selitev po regijah ter sodelovala pri sklepih, ostala poglavja pa je izdelala Milena Bevc. Mag. Sonji Uršič se iskreno zahvaljujem za temeljito in dobro opravljeno delo ter zelo lepo sodelovanje, prav tako dr. Markotu Ogorevcu za metodološko pomoč. Posebej se zahvaljujem tudi strokovnjakom Statističnega urada Republike Slovenije (zlasti mag. Janji Povhe) za pripravo posebne podatkovne zbirke o selitvah po regijah ter vse prijazne in temeljite odgovore na naša metodološka vprašanja. Prav tako se zahvaljujem obema financerjema raziskovalnega projekta, na podlagi katerega je nastala ta knjiga (Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Urad za makroekonomske analize in razvoj - UMAR), ter številnim strokovnjakom UMAR (zlasti dr. Valeriji Korošec, mag. Tanji Čelebič in Janji Pečar) za koristne komentarje na javni predstavitvi rezultatov projekta. In na koncu iskrena hvala tudi dr. Borisu Majcnu, direktorju Inštitutu za ekonomska raziskovanja, ki me je spodbudil k izdelavi te knjige in obenem omogočil njeno izdajo. Doc. dr. Milena Bevc, urednica in (so) avtorica 1. OPREDELITEV NEKATERIH POJMOV IN TEORIJ O MEDDRŽAVNIH SELITVAH TER PODATKOVNI VIRI ZANJE V poglavju prikazujemo najprej teorije na področju meddržavnih selitev, nato nekatere ključne pojme, povezane z selitvami (zlasti meddržavnimi) in zatem še vire podatkov za meddržavne primerjave meddržavnih selitvenih tokov ter zaloge meddržavnih selivcev. Pojmi, ki jih bomo opredelili, so: tekoče selitve, beg možganov, kroženje možganov, povratne selitve, dolgoročni in trajni selivci ter imigranti oziroma priseljenci. 1.1. NOVE TEORIJE O SELITVAH Različni pristopi k analizi meddržavnih selitev praviloma temeljijo na določeni teoriji. V tabeli 1.1 prikazujemo pregled različnih teorij z vidika ravni, ki jo obravnavajo (makro, mezo ali mikro), njihovih pomanjkljivosti ter dejavnikov, ki so po posamezni teoriji ključni za meddržavne selitve. Izdelala ga je Kurekova (2011) in prikazala na mednarodni konferenci o selitvah v Londonu leta 2011 (Migration, 2011). Po njenem mnenju je bila v raziskavah o meddržavnih selitvah iz vzhoda na zahod pred širitvijo EU v preteklem desetletju praviloma uporabljena neoklasična teorija, po kateri se razumejo kot glavni dejavnik teh selitev meddržavne razlike v plačah in možnosti/verjetnosti zaposlitve. Ta teorija pa se je pokazala kot neustrezna pri pojasnitvi emigracije delovne sile iz osmih novih članic EU v Veliko Britanijo in na Irsko po njihovi priključitvi EU. Namreč stopnja emigracije iz teh držav je zelo različna kljub relativno podobnemu življenjskemu standardu ter razlikam v plačah v primerjavi z zahodno Evropo. Po mnenju Kurekove številne sodobne meddržavne selitvene tokove ni mogoče pojasniti z navedeno teorijo, temveč je v analizo teh tokov potrebno vključiti institucionalne in strukturne značilnosti/spremenljivke posamezne države, večji poudarek nameniti državam izvora selivcev in analizirati meddržavne selitve kot del širšega globalnega procesa in družbeno-ekonomskih sprememb. 2 Za nekatere med njimi predstavlja zajet prikaz nadgradnjo opredelitve, ki smo jo naredili pred nekaj leti (Bevc, 2009). Popolnoma nova pa je opredelitev teorij o selitvah ter novega pojma v literaturi o selitvah -»tekoče selitve«. Oboje so strokovnjaki predstavili leta 2011 v Londonu na interdisciplinarni mednarodni konferenci o selitvah (Migration, 2011) in sicer v povezavi s proučevanjem novejših meddržavnih selitvenih tokov v Evropi po dveh širitvah EU v preteklem desetletju. Navedeno konferenco sta financirala Evropska unija in migracijski raziskovalni program Norface. Tabela 1.1: Pregled teorij o selitvah Teorija Predmet analize Raven analize Najpogostejše spremenljivke Opomba (kritika) Neoklasična teorija selitev Determinante selitev Makro Mikro Razlike v plačah in dohodku Verjetnost zaposlitve • Izključuje vpliv politike na selitve. • Predpostavlja linearnost - onemogoča razlago razlik v selitvah, razlogih zanje, ali zaustavitev selitev pred izenačitvijo razlik v plačah med državami. • Neupo števanje pomanjklj ivo sti različnih trgov. • Homogenizacija selivcev in družb. • Statična perspektiva. Teorija selitev človeškega kapitala Mikro Plače, ekonomske koristi kot posledica značilnosti posameznika. Preveč optimističen (funkcionalističen) pogled - selitev ni vedno prostovoljni proces za maksimiranje koristi. Nova ekonomska teorija selitev Mikro Mezo • Plače in porazdelitev dohodka • Pomankljivosti raznih trgov - trga posojil, trga dela • Bolj kritika neoklasične teorije kot samostojna teorija. • Omejena uporabnost - težko je izolirati vpliv nepopolnosti trga in tveganosti odločitve za selitev od drugih dohodkovnih in zaposlitvenih spremenljivk. Svetovna sistemska teorija (zgodovinsko-strukturni pristop) Makro: globalni in mednarodni procesi Strukturne spremembe, ki jih povzroča pretok kapitala Uporabna le za globalno raven. Ex-ante razlage ni mogoče empirično preveriti. Teorija o dualnem trgu dela Makro: na nivoju države Mezo • Povpraševanje po delovni sili • Razcep trgov dela • Nacionalne imigracijske politike • Onemogoča upoštevanje različnih imigracijskih stopenj v različnih razvitih državah s podobno gospodarsko strukturo. • Razlikovanje med primarnim in sekundarnim sektorjem je po navadi arbitrarno, kar vodi k nestabilnosti empiričnih ocen. Teorija mrež Mezo Mreže, diaspora Bolj teoretični okvir kot teorija. Mreže se lahko med sabo izključujejo in oslabijo (ne olajšajo) selitve. Migracijska sistemska teorija Makro Razvojni prostor Onemogočeno upoštevanje upada selitev v času. Nadnacionalna migracijska teorija Nadna- cionalna raven Nadnacionalni prostor Vprašljiva je novost te teorije. Raziskave v okviru te paradigme običajno temeljijo na odvisni spremenljivki. Vir: Kurekova (2011). Inštitut za ekonomska raziskovanja 1.2. OPREDELITEV NEKATERIH POJMOV 1.2.1. TEKOČE SELITVE Tekoče selitve (angl. liquid migration) so pojem, ki ga je vpeljal Engbersen s sodelavci (Engbersen in dr., 2011). Pod njim razumejo poseben vzorec sodobnih meddržavnih selitev in sicer tki. "individualiziranih selitev", kjer gre za to, da selivci poskusijo srečo v novih in različnih ciljnih državah zaradi koristi odprtih meja in odprtih trgov dela v teh državah. Tekoče selitve je po navedenih avtorjih omogočila »individualizacija družinskih odnosov« v srednji in vzhodni Evropi. Pri novem selitvenem vzorcu so meddržavne selitve manj kot v preteklosti pogojene z mrežami, udeleženci pa so mladi selivci z manj družinskih obveznosti v njihovi domači/izvorni državi. Engbersen je skupaj s sodelavci za potrebe empirične analize meddržavnih selitev iz srednje in vzhodne Evrope na zahod po dveh širitvah EU v preteklem desetletju (2004: 8 držav, 2007: 2 državi) razvil tipologijo sodobnih selitvenih tokov, ki je zgrajena na dveh dimenzijah: (1) stopnji navezanosti na domovino in (2) stopnji navezanosti na ciljno državo. Slika 1.1 prikazuje teoretični okvir, ki na podlagi teh dveh dimenzij razlikuje štiri (idealne) tipične vzorce meddržavnih selitev. Ta model so testirali na primeru podatkov o priseljencih na Nizozemskem, zlasti tistih iz Poljske. Želeli so ugotoviti, ali gre po navedenih dveh širitvah EU za nove vzorce meddržavnih selitev, ali pa so to le oblike starejših, znanih vzorcev, zavite v nove gospodarske, družbene in politične razmere. Z navedeno analizo so odkrili vzporedni obstoj "klasičnih" in "novih" selitvenih vzorcev (glej sliko 1.1). Klasični selitveni vzorci začasnih selitev in dogovorjenih (angl.: settlement) selitev so v navedeni sliki predstavljeni z diagonalno črto od A do D, novi "tekoči" selitveni vzorci pa z diagonalno črto od B do C. Analiza Engbersena s sodelavci (2011) potrjuje zgodnjo ugotovitev Masseya in drugih (Massey, 1986; citirano po Engbersen in dr., 2011), da oblike mobilnosti/selitev niso univerzalne ter da so povezane s posebnimi institucionalnimi okoliščinami. Širitev EU v kombinaciji z (prostim) dostopom do nacionalnih trgov dela v zahodnoevropskih državah so ustvarile notranji evropski trg dela, ki je omogočil pluralnost selitvenih vzorcev Vzhod-Zahod. Analiza Engbersena s sodelavci potrjuje stališče nekaterih predhodnih avtorjev (Favell, 2008; citirano po Engbersen in dr., 2011), da širitev EU spodbuja izkoriščevalski dvojni(dualni) trg dela za priseljence iz vzhoda na zahodu - zlasti za manj izobražene delavce. Slika 1.1: Različni vzorci delovnih selitev in različne vrste selivcev po širitvah Evropske unije v preteklem desetletju šibka ZsQasne, krožne in sezonske se/ws. A Transnacionalne selitve s/ (usmerjenost na dvojno državljanstvo): prehodni s^lKTci, dolgoročni selivci s steMm bivališčem v državj^ngl.: longterm residence migparfts) B Neovirane, proste (foot-loose) selitve: globalni nomadi, ipd^/ C Dbgovorjene (settlement) selitve stalnN^livci (priseljenci), ipd. D Novi selitveni vzorci šibka Navezanost na ciljno dižavo Klasični selitveni vzorci Vir: Engbersen in dr., 2011. 1.2.2. BEG MOŽGANOV Ni enotne opredelitve pojma »beg možganov« (BM). Ta pojem lahko uporabljamo v širšem ali ožjem pomenu. V najširšem smislu se pod njim razume trajnejši odhod najbolj usposobljenih prebivalcev iz ene države v drugo. Pri tem obstajajo za najbolj usposobljene ali tudi visoko usposobljene kadre različne opredelitve; podrobneje smo jih prikazali drugje (Bevc, Koman, Murovec, 2006). Na mednarodni ravni opredelitev teh kadrov še ni usklajena. Iz novejših publikacij OECD o selitvah (OECD, 2008, 2008b, 2011) pa izhaja, da praviloma pod temi kadri razumejo osebe s terciarno izobrazbo; po mednarodni standardni klasifikaciji izobraževanja so to kategorije ISCED-5A, 5B, 6. V publikaciji o globalni konkurenci za talente (OECD, 2008b) in publikaciji o upravljanju meddržavnih selitev visoko usposobljene delovne sile (OECD, 2009) strokovnjaki OECD pod širšo opredelitvijo bega možganov razumejo prehod oseb s terciarno izobrazbo iz ene države v drugo. Po ožji opredelitvi pa je po prvem navedenem viru (OECD, 2008b) beg možganov emigracija znanstvenikov, tehničnih in drugih specialistov s terciarno izobrazbo (torej emigracija nekaterih oseb s terciarno izobrazbo); torej je tu poleg izobrazbe kriterij še poklic. V drugem navedenem viru (OECD, 2009) pa se kot kriterij lahko uporablja tudi plača; po tej opredelitvi so pod BM zajeti meddržavni selivci, ki presegajo določeno raven plač. Pogosto se pojem »beg možganov« uporablja v kontekstu selitev iz manj razvitih držav v razvite države. Običajno se razume, da ima pogubne posledice za državo »izvoznico« (emigracijsko državo). Med učinki BM v literaturi običajno zasledimo poudarjanje negativnih učinkov. Svetovna banka v študiji o posledicah selitev na globalno ekonomijo (World Bank, 2006) poudarja številne negativne učinke BM na življenjski standard in gospodarsko rast v manj razvitih državah »izvoznicah« teh kadrov. Mednje sodijo: manjši družbeni donos za izobrazbo, nižja produktivnost podjetij, izguba preteklih javnih izdatkov za izobraževanje (terciarno izobraževanje je v manj razvitih državah pogosto zelo subvencionirano s strani države). Kot izhaja iz študije OECD o globalni konkurenci za talente (OECD, 2008b), nekateri avtorji nadalje poudarjajo tudi možen negativen učinek na razvoj določenih institucij, na drugi strani pa pomen upoštevanja dinamike selitev, zlasti v povezavi z oblikovanjem kritične mase določenih strokovnjakov v dani državi. Posledica ohranjanja skrbi mednarodne strokovne in politične javnosti za beg možganov iz manj razvitih držav je, da ostaja neko merilo tega fenomena pomemben kazalnik ekonomskega blagostanja države. Tako se merjenje BM pojavlja v številnih mednarodnih primerjalnih študijah relativnega ekonomskega položaja držav. Navajamo dva primera: • V publikaciji švicarskega inštituta za upravljanje razvoja (Institute for management development) »World Competitivenes Yearbook« za leto 2011 (IMD, 2011) so Norveška, Švica, Čile, Švedska in ZDA države, v katerih beg možganov v najmanjši meri ovira njihovo konkurenčnost (so v tem pogledu najuspešnejše). Te države so na lestvici od 1-10 dosegle nad 7 točk. Med 6 in 7 točk pa so dosegle naslednje države: Avstrija, Finska, Danska, Nizozemska, Češka, Luksemburg, Indija, Hongkong, Avstralija, Nemčija in Singapur. Med 59 anketiranimi državami ali regijami so se najslabše uvrstile Bolgarija, Venezuela in Rusija. Slovenija se je z vrednostjo kazalnika 4,6 uvrstila na 46. mesto. • V publikaciji Svetovnega ekonomskega foruma »Global Competitiveness Report« iz leta 2010 (WEC, 2010) pa so tri najuspešnejše države (po fenomenu bega možganov kot ovire za konkurenčnost) Švica, Katar in ZDA. V to poročilo je zajetih 139 držav; med njimi so najslabše uvrščene Kirgizija, Bosna in Hercegovina ter Srbija. Slovenija je z vrednostjo kazalnika 3,8 (na lestvici od 1 do 7) uvrščena na 48. mesto, torej v prvo tretjino držav. Ob poudarjanju negativnih učinkov bega možganov Svetovna banka v študiji o posledicah selitev na globalno ekonomijo (World Bank, 2006) poudarja, da je potrebno stroške emigracije primerjati s koristmi, pri čemer ne le v smislu relativnih plač in nakazil emigrantov 3 Kapur (2001), Diaspora in technology transfer; Ellerman (2006), The Dynamics of migration of the highly skilled. v domovino, ampak je potrebno pogledati tudi uporabo »človeškega kapitala«. Svetovna banka poudarja, da bo negativen učinek BM manjši, če bodo ti kadri težko dobili produktivno zaposlitev v njihovi matični državi. To velja za naslednje situacije: (a) ko je v državi prisotna slaba investicijska klima zaradi politične nestabilnosti ali drugih razlogov, (b) ko velik delež visoko usposobljenih delavcev nima ustreznega poklica (po katerem je povpraševanje s strani gospodarstva), (c) ko država nima ekonomije obsega za produktivno zaposlitev (velikega števila) specializiranih strokovnjakov. Sodobna literatura o meddržavnih selitvah poudarja tudi koristen beg možganov. Pregled le-te navaja študija OECD o globalni konkurenci za talente (OECD, 2008b). Tako lahko na primer beg možganov spodbudi oblikovanje človeškega kapitala (naložbe v izobraževanje) v emigrantski državi. Spodbuda nemigrantom za (naložbe v) izobraževanje predstavljajo naslednja dejstva oziroma okoliščine: (a) povečanje domačih donosov za izobrazbo zaradi relativne redkosti le-te kot posledica BM, (b) povečana pričakovana vrednost naložb posameznika v izobraževanje, če je možna emigracija, (c) zmanjšanje tveganja, povezanega z donosi naložb v izobraževanje, če BM služi kot stabilizator trga dela. Glavna podmena teorije »koristnega bega možganov« je, da lahko v primeru, ko možnost emigracije spodbuja ustvarjanje več »znanja/izobrazbe« kot znaša izguba le-tega, država »izvoznica« poveča zalogo človeškega kapitala, če se odprejo možnosti dela v tujini oziroma odhoda v tujino. Empirične analize o »koristnem begu možganov« dajejo mešane rezultate. Podrobneje smo jih prikazali drugje (Bevc, 2009). Pri tem je potrebno poudariti, da je literatura o koristih bega možganov precej nova, zato bo potrebno še nadaljnje teoretično in empirično delo za potrditev učinkov BM, o katerih govorijo dosedanje analize. Pregled učinkov bega možganov zaključujemo z rezultati študije Svetovne banke o vlogi selitev v globalizaciji in razvoju (Goldin, Reinert, 2007). Strinjamo se s trditvijo avtorjev navedene študije, da je v obeh državah - emigracijski in imigracijski - treba pogledati tako stroške kot koristi. Po njunem mnenju so učinki BM drugačni za države z veliko kot za države z malo prebivalstva. Z begom možganov se po njunem mnenju preliva bogastvo v razvite države in sicer (1) prek financiranja terciarnega izobraževanja in (2) prek visokih davkov, ki jih emigranti plačujejo v imigracijskih državah. V zvezi s slednjim obstajajo predlogi za delitev teh davkov med emigracijsko in imigracijsko državo. V imigrantski državi pa zadevajo po mnenju navedenih avtorjev stroški in učinki bega možganov fiskalno področje, pokojninski sistem in trg dela (plače, zaposlenost manj izobraženih selivcev). 1.2.3. KROŽENJE MOŽGANOV IN POVEZAVE EMIGRANTOV Z DOMOVINO PREK »MREŽ« Pojem »kroženje možganov« je prišel v ospredje kot odgovor na možne negativne učinke bega možganov za države »emigracije«. Te selitve je mogoče razumeti tudi kot nov pristop k bolj uravnoteženim meddržavnim selitvam med izvorno in ciljno državo. So tesno povezane z mobilnostjo. Strokovnjaki OECD v študiji o globalni konkurenci za talente (OECD, 2008b) razlikujejo dve vrsti krožnih selitev: dolgoročne in kratkoročne. Kot dolgoročne razumejo tiste krožne selitve, ko se po mnogih letih bivanja v drugi državi selivci vrnejo v domovino. To je dejansko povratna selitev, zelo pomembna za prenos znanja. V drugih primerih pa je kroženje visoko-usposobljenih kadrov lahko kratkoročni pojav. Na primer v Evropski uniji je prisoten trend k začasnim in krožnim meddržavnim selitvam. Kratkoročno bivanje v tujini spodbujajo naslednji dejavniki: razširitev pravice do prostega pretoka oseb na več držav, nižanje prevoznih stroškov in nove komunikacijske možnosti. »Ločeno življenje«, kjer družina ostane v eni regiji, delavec pa potuje na mednarodni ravni, postaja vse pogostejše, zlasti, ker se število dvojnih zaposlitev (zlasti v znanosti) povečuje. Krožne meddržavne selitve prinašajo vrsto koristi na različnih ravneh in v različnih državah (OECD, 2008a). Gostujoči državi in delodajalcu lahko olajšajo dostop do potrebne delovne sile ob istočasnem minimiziranju javnih izdatkov (za izobraževanje teh oseb). Emigrantski državi pa omogoča zmanjšati negativne učinke bega možganov, obenem ji ti selivci prinašajo potencialno korist v novih znanjih, ki jih pridobijo s tem kroženjem. Prek krožnih selitev se obenem spodbuja rotacija (menjava mobilnih oseb) in s tem omogoča realizirati pričakovano korist od meddržavnih selitev večjemu številu ljudi. V zvezi s kroženjem možganov se pojavljajo razna vprašanja; mednje sodita zlasti dve. Eno je vprašanje o velikosti (potencialnega) stroška zmanjšane produktivnosti v času, ko so delavci nastanjeni na novih delovnih mestih in lokacijah v tujini. Drugo vprašanje pa je, ali kroženje možganov vključuje oziroma omogoča »optimalno raven mobilnosti«. Slednje vprašanje je na primer aktualno za mobilnost raziskovalcev. Ekspertna skupina Evropske komisije je opozorila na neučinkovito uporabo človeških virov v razvojno-raziskovalni dejavnosti zaradi pomanjkanja njihove mobilnosti ter da bi se moralo vsako leto 10 % raziskovalcev gibati med sektorji (vladni, visokošolski, poslovni), pri čemer naj bi velik del teh tokov potekal med državami (OECD, 2008b). Mreže, ki jih vzdržujejo priseljenci z njihovo matično državo, so lahko pomemben vir prenosa znanja, povezanega s krožnimi selitvami (OECD, 2008b). Pojem mreže se v literaturi o meddržavnih selitvah pogosto pojavlja, vendar pa ima lahko zelo različne pomene. Vrsta, oblike, funkcije in učinki mrež so lahko zelo različni. Razumevanje mrež je uporabno in lahko pomaga razložiti procese (na primer, integracijo selivcev v gostujoči državi/družbi), ki jih kvantitativni kazalniki ne morejo. 1.2.4. POVRATNE SELITVE Malo je mednarodno primerljivih statističnih podatkov o povratnih meddržavnih selitvah. Povratnim selitvam je bila posebej posvečena redna letna publikacija OECD o pregledu meddržavnih selitev v letu 2008 - »International migration outlook 2008« (OECD, 2008a). V zvezi s povratnimi selitvami je pomembno njihovo merjenje, dejavniki, vpliv migracijske politike na te tokove ter povezava teh selitev z razvojem matične države. Poskusi merjenja tega fenomena se soočajo z dvema problemoma: njegovo opredelitvijo in razpoložljivostjo podatkov o njem. Na podlagi oddelka statistike za meddržavne selitve pri Združenih narodih so »povratni selivci« opredeljeni kot »osebe, ki se vrnejo v državo državljanstva po tem, ko so bili meddržavni selivci (kratkoročni ali dolgoročni) v drugi državi in ki nameravajo ostati v svoji matični državi najmanj za eno leto« (OECD, 2008a, str. 164). Ta definicija vključuje štiri dimenzije: državo izvora, kraj bivanja v tujini, dolžino bivanja v gostujoči državi in dolžino bivanja v matični državi po vrnitvi. Povratek v domovino je lahko včasih del bolj kompleksne migracij ske »zgodovine« posameznika. Med dejavnike povratnih selitev je mogoče šteti (OECD, 2008a): napačno odločitev za emigracijo (zgrešena selitev), makroekonomsko okolje in razvoj v matični državi, prednost trošenja v matični državi, varčevanje za naložbe, značilnosti migracijske politike. Povratni tokovi ne vodijo nujno do enakega prenosa znanja kot kroženje možganov. Kot pravi Ackers (2005, citirano po OECD, 2008b, str. 51): »Za doseg takega prenosa znanja morajo biti znanstveniki, ki so se vrnili v domovino, sposobni ponovno vstopiti na lokalni trg dela in delati v okolju, ki omogoča uporabo njihovega znanja«. Gre za sposobnost reintegracije povratnikov na domači trg dela in možnost uporabe njihovega človeškega kapitala (OECD, 2008a). Navedena sposobnost pa je seveda odvisna od absorpcijske sposobnosti domačega gospodarstva. Poleg navedenega so za vračanje emigrantov v domovino pomembne še druge značilnosti razvoja matične države (prav tam): socialni kapital (vloga povezav med obema državama - emigrantsko in imigrantsko), finančni kapital ter politika države za spodbujanje vračanja njenih državljanov v domovino. Možnost merjenja dolžine bivanja v gostujoči in domači državi je odvisna od razpoložljivosti podatkov. Ob tem, da je zelo težko evidentirati začasne vrnitve v domovino kot tudi krajša bivanja v gostujoči državi, je zelo pomembno tudi, ali je mogoče razlikovati med dejanskim povratkom in obiski selivcev v domači državi. Osnovni vir podatkov o povratnikih je register prebivalcev. Ti podatki pa imajo pomembno omejitev; temeljijo na planirani dolžini bivanja v tujini. Obstajajo še drugi načini merjenja, ki temeljijo na drugih podatkih. Na eni strani je možno neposredno merjenje, ki temelji na longitudinalnih podatkih (s posebnimi anketami; možna je na primer anketa o delovni sili). Na drugi strani pa je možno tudi posredno merjenje: na podlagi podatkov o odhodu iz ciljne države ali pa podatkov o vrnitvi v matično državo. Ugotovitve o obsegu in značilnostih povratnih selitev v raznih regijah sveta smo prikazali drugje (Bevc, 2009). 1.2.5. DOLGOROČNI IN TRAJNI SELIVCI Migracijska politika je praviloma osredotočena na dolgoročne selivce. Združeni narodi (ZN) opredeljujejo dolgoročnega meddržavnega selivca kot osebo, ki »se seli v drugo državo od države njenega običajnega bivališča za najmanj eno leto« (Fron in dr., 2008). Ta opredelitev pa ni za vse namene najboljša. Tako strokovnjaki OECD (prav tam) posebej poudarjajo, da v publikaciji o pregledu meddržavnih selitev iz leta 2008 (OECD, 2008a) niso uporabili to opredelitev. Ker razumejo dolgoročnega selivca drugače, so za ta pojem uporabili izraz »trajni« oziroma »stalni« selivec. Razlogi, da dolgoročnega selivca opredelijo drugače kot Združeni narodi, so (Fron in dr., 2008, str. 3): • ker je težko uskladiti nacionalne statistike o meddržavnih selitvah za zadovoljitev navedene opredelitve ZN (zlasti v velikih državah); • ker je tako za politiko kot za analizo razlik med državami koristno opazovati ločeno posamezne dolgoročne selitvene tokove. Navedeni nacionalni viri pa praviloma ne vključujejo informacije o naravi selitvenih tokov (zaradi dela, združevanja družine, ipd.) in kategorijah selivcev. Strokovnjaki OECD (prav tam) tako trajne selitve opredelijo kot »selitve, ki se v državi prejemnici razumejo kot dolgoročne, čeprav se morda v praksi ne pokažej o kot take zaradi spremembe namena selitve«. Ta njihova opredelitev ne pomeni, da oseba nujno dobi dovoljenje za bivanje v državi za neomejeno obdobje, temveč, da je na selitveni poti, ki normalno vodi k stalnemu bivališču v gostujoči državi. Takšen primer so mednarodni študenti, ki so v statistiki dolgoročnih selitev pogosto združeni z osebami za »združitev družine«. V praksi pa se študenti praviloma nameravajo vrniti domov, medtem ko to praviloma ne velja za selivce za združitev družine. Razlika med obema kategorijama selivcev se odraža v vrsti in obnovljivosti dovoljenja za bivanje. Zato menijo, da je koristno imeti tako statistiko, ki opredeli dolgoročnega selivca tako, da opredelitev odraža njegove pravice bivanja v gostujoči državi. Trajni/stalni selivci so v publikaciji »International migration outlook 2008« (OECD, 2008a) opredeljeni kot: • osebe, ki so po vstopu v državo dobile pravico do stalnega bivališča, • osebe, ki so dobile dovoljenje za omejeno obdobje bivanja v državi, ki pa se obnavlja za bolj ali manj nedoločeno obdobje, • nekatere osebe s pravico prostega pretoka (kot na primer državljani EU znotraj držav EU). Glavni vir podatkov za tako opredeljene trajne selivce je dovoljenje za bivanje v državi. 1.2.6. IMIGRANTI - PRISELJENCI Med državami OECD (in drugimi) so precejšnje razlike v opredelitvi priseljencev. V nekaterih državah je imigrant opredeljen na podlagi državljanstva, v drugih pa na podlagi kraja rojstva. Dodaten zaplet je v tem, da je v nekaterih državah možno dvojno državljanstvo. Na prvo opredelitev (imigrant je oseba s tujim državljanstvom) so tradicionalno vezane evropske države, Japonska in Koreja, na drugo opredelitev (prebivalci, ki so rojeni v tujini) pa Avstralija, Kanada, ZDA in Nova Zelandija. Ta razlika je delno povezana z naravo in zgodovino sistema priseljevanja ter zakonodajo o državljanstvu in naturalizaciji v posameznih državah: • V tujini rojeno prebivalstvo se lahko razume kot tisto, ki predstavlja prvo generacijo selivcev in je lahko sestavljeno iz dveh skupin: tako tujih kot domačih državljanov. Velikost in sestava v tujini rojenih prebivalcev sta pod vplivom zgodovine selitvenih tokov in smrtnosti prebivalstva, rojenega v tujini. Na primer, kjer so se prilivi v času zmanjševali, bo zaloga v tujini rojenega prebivalstva imela tendenco staranja. • Pojem tujega prebivalstva (tujih državljanov) lahko vključuje osebe, ki so bile rojene v tujini, ohranile državljanstvo matične države, vendar pa sta se tudi njihova druga in tretja generacija rodili v gostujoči državi. Število prebivalcev, ki so tuji državljani, je odvisna od številnih dejavnikov: zgodovine selitvenih tokov, naravnega prirasta tujega prebivalstva in naturalizacije. Oboje - tako narava zakonodaje o državljanstvu kot tudi spodbude za naturalizacijo - vpliva na to, kateri prebivalci, rojeni v dani državi, so ali niso tuji državljani. Ker lahko oseba, rojena v tujini, pridobi državljanstvo v državi bivališča, in ker osebe, rojene v neki državi, ne pridobijo nujno tudi državljanstva te države, podatki o imigrantih po obeh pristopih niso nujno enaki. Ker se je število imigrantov v številnih državah v zadnjih dveh desetletjih povečalo in je postala naturalizacija bolj pogosta, so postale ocene o številu priseljencev na podlagi teh različnih opredelitev med državami vse manj primerljive. Slaba primerljivost je ovirala tudi zbiranje podatkov o priseljencih na območju držav OECD po državi izvora, ki bi dalo vpogled v emigracijo iz slednjih držav. Pomemben korak k odpravi številnih od navedenih težav so naredili strokovnjaki OECD, ko so sredi preteklega desetletja pristopili k oblikovanju nove podatkovne zbirke o imigrantih na območju držav OECD. Ta podatkovna zbirka je zelo dragocena za analizo meddržavnih selitvenih tokov v državah OECD in za proučitev obsega emigracije v prek 200 državah sveta, ki imajo emigrante v državah OECD. Glavne ugotovitve iz take analize povzemamo v poglavju 2.1.1., več o sami podatkovni zbriki in analizi zaloge selivcev pa prikazujemo drugje (Bevc, 2009). Obseg imigracije visoko-usposobljenih/izobraženih kadrov uporabljajo v mednarodni primerjalni študiji »World Competitivenes Yearbook« kot kazalnik konkurenčnosti. V tovrstni publikaciji za leto 2011 (IMD, 2011) so Švica, ZDA, Singapur in Avstralija države, ki so najuspešnejše v pritegnitvi tujih visoko usposobljenih kadrov v domače poslovno okolje. Te države so na lestvici od 1-10 dosegle nad 8 točk. Slovenija se je z vrednostjo kazalnika 2,1 uvrstila na predzadnje, 58. mesto. Za njo je le še Venezuela, le malo boljše od nje pa so se uvrstile Hrvaška, Bolgarija, Italija in Ukrajina. 1.3. VIRI PODATKOV O MEDDRŽAVNIH SELITVAH IN ZALOGI MEDDRŽAVNIH SELIVCEV Prikazujemo vire podatkov o meddržavnih selitvenih tokovih ter o zalogi imigrantov v državah OECD. Pri tem izhajamo iz publikacije OECD o pregledu meddržavnih selitev iz leta 2011 (OECD, 2011). 1.3.1. ZALOGA IMIGRANTOV - PRISELJENCEV Pogledali bomo vire podatkov o imigrantih oziroma priseljencih in težave pri merjenju zaloge le-teh v posamezni državi. Uporabljajo se štirje viri: registri prebivalstva, dovoljenje za bivanje, anketa o delovni sili in popisi prebivalstva: V državah, v katerih imajo register prebivalstva in tistih, ki uporabljajo podatke o dovoljenjih za bivanje, sta zaloga in tok priseljencev najpogosteje izračunana z uporabo enakega vira. Izjema so nekatere države, ki uporabljajo za oceno zaloge priseljencev popis prebivalstva ali pa anketo o delovni sili. Pri analizi zaloge se pojavijo enaki problemi kot pri analizi selitvenih tokov glede na to, kateri podatkovni vir je uporabljen - ali register prebivalstva ali podatki o dovoljenjih4. Tem problemom je treba dodati še težave pri rednem čiščenju podatkovnih baz o priseljenih (brisanje prijavljenih oseb, ki so zapustile državo). Podatki popisa prebivalstva omogočajo izčrpne, čeprav redke analize zaloge imigrantov (popisi se na splošno izvajajo na 5-10 let). • Anketa o delovni sili - ADS (angl. labour force survey) v večini držav zdaj praviloma vključuje tudi vprašanje o državljanstvu in kraju rojstva in tako zagotavlja letne podatke o 4 Tu je prisotno tveganje za prenizko oceno takrat, ko se mladoletni registrirajo/prijavijo na podlagi dovoljenja enega od staršev ali pa, če se od priseljenih ne zahteva dovoljenje zaradi režima prostega pretoka oseb. zalogi imigrantov. Strokovnjaki OECD delajo ocene zaloge za nekatere države na podlagi tega vira. Pri razdelavi podatkov o priseljencih iz te ankete je potrebna pazljivost, ker so vzorci majhni. Tako popisni kot anketni podatki lahko podcenijo zalogo imigrantov, ker jih npr. popis ne zajame ali pa ker ne živijo v zasebnem gospodinjstvu (ADS pogosto ne vključuje tiste, ki živijo v kolektivnih bivališčih, kot so sprejemni centri, ipd.). Oba ta vira lahko na drugi strani zajemata del nezakonitih priseljencev, ki so po definiciji izključeni iz registra prebivalstva in sistema dovoljenj za bivanje. 1.3.2. MEDDRŽAVNI SELITVENI TOKOVI Meddržavni selitveni tokovi lahko temeljijo na različnih podatkovnih virih. Dva ključna možna vira sta register prebivalstva in podeljena dovoljenja za bivanje/delo. V nekaterih državah pa se uporabljajo tudi razne ankete. Tokovi na podlagi registrov prebivalstva. - Registri prebivalstva pogosto vsebujejo podatke tako za državljane kot za tujce. Za registracijo mora tujec navesti ustrezno bivališče in/ali delovno dovoljenje, ki velja najmanj tako dolgo, kot je najkrajše obdobje registracije. Emigranti oziroma odseljene osebe so pogosto opredeljeni glede na izraženo namero zapustiti državo, čeprav nameravano obdobje odsotnosti iz države ni vedno določeno. V registrih prebivalstva so praviloma odhodi manj dobro evidentirani kot prihodi. Vsekakor pa emigranti, ki se nameravajo vrniti v matično državo, morda niso zainteresirani obvestiti/prijaviti svoj odhod, da bi se izognili izgubi pravic, ki jih prinaša taka prijava. Kriteriji za registracijo se med državami razlikujejo. Minimalno trajanje bivanja v državi, za katerega se je potrebno prijaviti, se giblje od 3 do 12 mesecev, kar otežuje meddržavne primerjave. Na primer, v nekaterih državah registrski podatki zajemajo številne začasne selivce, v nekaterih iskalce azila, če živijo v zasebnih gospodinjstvih (in ne v posebnih sprejemnih centrih, ipd.) in mednarodne študente. Tokovi na podlagi dovoljenj za bivanje ali delo. - Statistika o dovoljenjih na splošno temelji na številu dovoljenj, izdanih v določenem obdobju, in vrsti uporabljenih dovoljenj. Velike tradicionalno imigracijske države (Avstralija, Kanada, Nova Zelandija, ZDA) razumejo pod imigranti oziroma priseljenci osebe, katerim je bila dodeljena pravica za trajno bivanje v državi; ta pravica je pogosto dodeljena pri vstopu v državo. Druga značilnost podatkov o selitvah na podlagi dovoljenj pa je, da v njih niso zajeti selitveni tokovi državljanov. Prav tako je mogoče, da niso evidentirani selitveni tokovi nekaterih tujcev: ali zaradi tega, ker vrsta dovoljenja, ki ga imajo, ni vključena v statistično spremljanje dovoljenj, ali pa ker se od njih dovoljenje ne zahteva (to velja za selivce na podlagi režima prostega pretoka oseb). Dodatno pa podatki o delovnih dovoljenjih ne odražajo nujno fizične tokove ali dejansko trajanje bivanja v državi zaradi naslednjih razlogov: a) dovoljenje je bilo izdano na drugi celini, a se je posameznik odločil, da ga ne bo uporabil ali pa zamuja pri prihodu v državo, b) dovoljenje je dodeljeno osebam, ki so dejansko prebivalci države že določen čas in dovoljenje kaže (le) na spremembo njihovega statusa. Tokovi, ocenjeni na podlagi različnih anket. - Irska npr. zagotavlja ocene o tokovih na podlagi rezultatov četrtletne nacionalne ankete o gospodinjstvih in drugih virih, kot so podeljena dovoljenja in sprejete/odobrene prošnje za azil. Velika Britanija zbira podatke z anketiranjem potnikov, ki prihajajo v državo z letalom, vlakom ali ladjo. Avstralija in Nova Zelandija prav tako izvajata anketiranje potnikov, ki jim omogoča določiti dolžino bivanja v državi na podlagi izjave selivca o njegovi nameri pri vstopu in izstopu iz države. 2. MEDDRŽAVNE SELITVE V DRUGIH DRŽAVAH (OECD, EU) - SELITVENI TOKOVI TER ZALOGA MEDDRŽAVNIH SELIVCEV V poglavju prikazujemo trende v meddržavnih selitvenih tokovih in zalogi meddržavnih selivcev za države OECD in EU. Ključni vir za prikaz v tem poglavju sta zadnji letni publikaciji OECD o meddržavnih selitvah - iz leta 2011 in 2012 (OECD, 2011, 2012). Z gospodarsko recesijo se je ob koncu preteklega desetletja bruto domači proizvod (BDP) v večini držav OECD zmanjšal, znižala se je tudi stopnja zaposlenosti, stopnja brezposelnosti pa se je povečala. V letih 2010-2011 se je v številnih državah OECD gospodarska situacija nekoliko izboljšala, pri tem pa še ne v južnoevropskih državah. Zaostrene gospodarske razmere ob koncu preteklega desetletja so v večini držav OECD vplivale tudi na selitvene tokove, zalogo imigrantov, njihov položaj na trgu dela, prav tako pa na število in strukturo prebivalcev ter na migracijsko politiko. V tem poglavju bomo prikazali navedene dimenzije selitvenih tokov v državah OECD za preteklo desetletje ter zadnje razpoložljive podatke o zalogi emigrantov in imigrantov. 2.1. ZALOGA EMIGRANTOV IN IMIGRANTOV O zalogi imigrantov je praviloma za vse države bistveno več informacij kot o zalogi emigrantov. Za države OECD so za zalogo imigrantov zadnji podatki na razpolago za konec preteklega desetletja. Za zalogo emigrantov pa so podatki stari (nanašajo se na leto 2000), a zajemajo zelo veliko število držav. Vendar pa gre ob odsotnosti evidence o emigraciji v večini držav za izredno dragoceno podatkovno zbirko, ki so jo razvili strokovnjaki OECD. O njej smo več povedali drugje (Bevc, 2009). To zbirko so oblikovali na podlagi podatkov o imigrantih v državah OECD. 2.1.1. ZALOGA EMIGRANTOV Prikaz v tem poglavju temelji na študiji OECD o profilu priseljencev v državah OECD (OECD, 2008) in študiji Dumonta in drugih o meddržavnih selivcih (Dumont in dr., 2010); slednja študija temelji na navedeni podatkovni zbirki OECD. Strokovnjaki OECD so na podlagi podatkov o imigrantih v državah OECD izračunali število emigrantov po njihovi državi rojstva (za matično državo je oseba emigrant). Te podatke so kombinirali z nacionalnimi podatki emigracijskih držav ter zanje izračunali stopnjo emigracije po spolu, starosti in izobrazbi. Ti podatki omogočajo oceno obsega in značilnosti emigracije in v tem okviru bega možganov v države OECD po državi rojstva. Stopnjo emigracije5 so strokovnjaki OECD izračunali za 220 držav (z evidentiranimi emigranti v državah OECD), in sicer skupno stopnjo ter stopnjo za osebe s terciarno izobrazbo. Žal med njimi ni Slovenije.6 Kot je prikazano v tabeli 2.1, je skupna stopnja emigracije (za vse stopnje izobrazbe skupaj) v svetovnem merilu leta 2000 znašala 2,4 % (za osebe s terciarno izobrazbo pa 5,4 %). Ta stopnja zakriva velike razlike v stopnji emigracije med regijami in skupinami držav glede na njihovo gospodarsko razvitost. Evropa, Latinska Amerika in Oceanija so imele pred dobrim desetletjem najvišjo stopnjo emigracije, Afrika, Azija in Severna Amerika pa so imele bistveno nižjo stopnjo. V vseh regijah pa je bila stopnja emigracije za osebe s terciarno izobrazbo bistveno višja od skupne stopnje. Ta razlika med obema stopnjama (skupno in za osebe s terciarno izobrazbo) je bila na prelomu tisočletja najvišja v nekaterih afriških in azijskih državah. Stopnja emigracije glede na gospodarsko razvitost pa kaže naslednje značilnosti: • Povezava med skupno stopnjo emigracije in gospodarsko razvitostjo izvorne države kaže obliko obrnjene črke U: skupna stopnja emigracije je nizka za države z nizkim bruto domačim proizvodom na prebivalca, se poveča za srednje razvite države in spet zmanjša za visoko gospodarsko razvite države. • Ta vzorec je zelo drugačen v primeru oseb s terciarno izobrazbo - v tem primeru ni velikih razlik v stopnji emigracije za nizko in srednje razvite države, medtem ko je za najbolj razvite države ta stopnja nižja kot za ostale države. Stopnja emigracije torej ni povezana s stopnjo gospodarske razvitosti, je pa povezana z izobrazbo in tudi spolom. Pred dobrim desetletjem je bila višja za ženske kot za moške in na drugi strani višja za osebe s terciarno izobrazbo kot za manj izobražene. Podrobnejša analiza po državah je pokazala, da so po Dumontu in drugih (2010) na prehodu tisočletja predstavljali največjo skupino emigrantov na območju držav OECD državljani Mehike (8,3 milijona oseb, starih 15 let in več), ki v največjem številu primerov žive v ZDA. Stopnjo emigracije je na podlagi navedene podatkovne zbirke mogoče izračunati po državi izvora, stopnji izobrazbe, spolu in starosti. V teoriji je stopnja emigracije v državi »i« in z značilnostjo »c« (emigracijska stopnja ic) izračunana z delitvijo števila prebivalcev, ki izvirajo iz dane države »i« in imajo značilnost »c«, s skupnim številom doma rojenega prebivalstva iste države in značilnosti (doma rojeniic = emigrantiic + doma rojeni z bivališčem v državi »i« in z značilnostjo »c«). V praksi pa je bila zaradi odsotnosti podatkov o značilnostih selivcev iz držav nečlanic OECD stopnja emigracija izračunana na naslednji način: Emigrantiic/(emigranti ic - državljaniic). Demografske podatke (starost in spol) za izvorne države so pridobili od Združenih narodov, izobrazbena struktura za prebivalce, stare 15 let in več, pa je bila prevzeta iz študije Barro in Lee (International data on educational attainment: Updates and implications, 2001; citirano v OECD, 2008, str. 174). Podrobneje glej v: Bevc, 2009. Utemeljitve nismo zasledili. Sami pa tega izračuna ne moremo narediti. Utemeljitev je naslednja: Glavni vir podatkov za te izračune so podatki posameznih držav OECD - o imigrantih po državi izvora; teh podatkov nimamo. Obenem v Sloveniji ni podatkov o tem, koliko državljanov RS oziroma Slovencev živi v državah OECD in/ali drugih državah. 5 Prav tako je bilo takrat veliko oseb, ki so živele v drugi državi OECD, značilno za Nemčijo in Veliko Britanijo. Med državami, nečlanicami OECD, so takrat največje skupine priseljencev izvirale iz nekdanje Sovjetske zveze (3,5 milijona), nekdanje Jugoslavije (2,3 milijona), Kitajske (2,1 milijona) in Indije (1,9 milijona). Ločeno opazovanje oseb s terciarno izobrazbo (beg možganov) pa kaže, da je bila v opazovanem letu (2000) zanje stopnja emigracije nizka (manj kot 5 %) za večino velikih držav (Brazilija, Indonezija, Bangladeš, Indija, Kitajska). Na drugi strani pa so majhne države (številne med njimi so otoške države), ki imajo več kot 40 % svojih prebivalcev s terciarno izobrazbo v tujini, v nekaterih primerih celo več kot 80 %. Ta stopnja je višja za ženske kot za moške (globalno in za večino izvornih držav); v povprečju je v opazovanem letu znašala za prve 18 % in za druge 13 %. Tabela 2.1: Stopnja emigracije okoli leta 2000 po skupinah držav in več (%) za prebivalstvo, staro 15 let Skupine držav Globalna stopnja emigracije Stopnja emigracije v države OECD Stopnja emigracije v države, nečlanice OECD Skupaj Osebe s terciarno izobrazbo Skupaj Osebe s terciarno izobrazbo Skupaj Osebe s terciarno izobrazbo SVET 2,38 5,44 1,65 4,29 0,76 1,26 Gospodarska razvitost* 1. Gospodarsko razvite države 3,05 3,80 2,73 3,50 0,33 0,32 2. Srednje razvite države - bolj razvite 4,41 6,91 3,98 6,20 0,46 0,82 - manj razvite 2,02 6,67 1,38 5,05 0,66 1,80 3. Nizko razvite države 1,73 6,28 0,61 3,79 1,13 2,11 Regije Afrika 2,00 10,56 1,37 9,67 0,64 1,09 Azija 1,16 4,32 0,60 3,45 0,57 0,94 Evropa 5,80 7,81 4,18 5,55 1,76 2,54 Latinska Amerika 5,70 8,79 4,95 7,88 0,83 1,07 Severna Amerika 0,92 1,38 0,76 1,20 0,16 0,19 Oceanija 4,52 7,21 4,37 7,00 0,17 0,24 Vir: * Dumont in dr., 2010, tabela 7; World Bank, 2013. Upoštevana je klasifikacija Svetovne banke, ki temelji na višini bruto nacionalnega dohodka (gross national income - GNI) na prebivalca. Skupine držav in raven navedenega dohodka v letu 2011 so: 1. države z visokim dohodkom (12.476 $ in več), 2. države z višjim srednjim dohodkom (4.036 -12.475 $), države z nižjim srednjim dohodkom (1.026 - 4.035 $), države z nizkim dohodkom (1025 $ ali manj). 2.1.2. ZALOGA IMIGRANTOV - PRISELJENCEV Pogledali bomo zalogo imigrantov v celotnem prebivalstvu ter v delovni sili, pri tem pa v obeh primerih z dvema kazalnikoma glede na to, ali so priseljenci opredeljeni glede na državo rojstva ali glede na državljanstvo. V nadaljevanju prikazani podatki izhajajo iz zadnjih dveh letnih publikacij OECD o pregledu meddržavnih selitev v državah OECD (OECD, 2011, 2012). 2.1.2.1. Zaloga imigrantov med prebivalci Glavne ugotovitve o velikosti zaloge imigrantov v državah OECD po obeh navedenih kazalnikih so: • Zaloga imigrantov glede na državo rojstva - delež prebivalcev, rojenih v tujini, v celotnem prebivalstvu. - Med državami OECD tako izmerjena zaloga imigrantov po zadnjih razpoložljivih podatkih (leto 2010; OECD, 2012) v 20 izmed 32 držav presega 10 % prebivalcev. Največja je v Luksemburgu (38 %), Avstraliji, Švici in Izraelu; v teh državah presega četrtino prebivalstva. Med državami EU je tako izmerjena zaloga imigrantov največja na Irskem, v Estoniji, Avstriji in na Švedskem (v njih se giblje med 15 % in 17 %). Za te in ostale države, za katere so na razpolago podatki, so vrednosti tega kazalnika prikazane v sliki 2.1. Za vsa leta v obdobju 2000-2010 pa so za iste države podatki prikazani v tabeli A-1 v prilogi A. Ta podatek je v uporabljenem viru (OECD, 2012) na razpolago tudi za Slovenijo. Tu je bila leta 2010 tako izražena zaloga imigrantov (vrednost kazalnika je znašala 11 %) enaka kot na Nizozemskem in blizu velikosti zaloge v Veliki Britaniji; obenem pa je bila malo nižja od povprečja za države OECD (13,5 %) in povprečja za 21 držav EU s podatki (12,2 %).7 • Zaloga imigrantov glede na državljanstvo oseb - delež tujih državljanov v celotnem prebivalstvu. - Med državami OECD je tako izmerjena zaloga imigrantov po zadnjih razpoložljivih podatkih (leto 2010) prav tako največja v Luksemburgu (44 %), med drugimi evropskimi državami pa še v Švici (22 %), na Irskem, v Španiji, Avstriji in Belgiji (v zadnjih štirih presega 10 %). Ta podatek je v zadnjih dveh publikacijah OECD o pregledu meddržavnih selitev (OECD, 2011, 2012) na razpolago tudi za Slovenijo. V Sloveniji je tako izražena zaloga imigrantov (vrednost kazalnika znaša 4 %) manjša od povprečja za države OECD (7,8 %) in 18 držav EU s podatki (8,4 %)8. To je enak obseg zaloge, kot je značilen za Češko in Portugalsko. Za te in ostale države, za katere so na razpolago podatki, so vrednosti tega kazalnika prikazane v sliki 2.2. Za vsa leta v obdobju 2000-2010 pa so za iste države podatki prikazani v tabeli A-2 v prilogi A. V večini držav OECD, za katere so na razpolago podatki za oba kazalnika, je zaloga imigrantov višja po prvem navedenem kazalniku, nekatere države pa so pri tem izjema - npr. Luksemburg. Kot kaže tabela 2.2, se je v preteklem desetletju v državah OECD zaloga priseljencev ne glede na način merjenja v povprečju povečala vsaj za dobrih 30 %. Med evropskimi državami se je, ne glede na način merjenja, zaloga najbolj povečala v Španiji. Če je zaloga izražena s prvim navedenim kazalnikom (delež prebivalcev, rojenih v tujini, v celotnem prebivalstvu), Španiji sledijo Italija, Slovaška, Portugalska in Češka (v vseh teh Povprečna vrednost kazalnika za območje držav OECD je povzeta neposredno iz navedenega vira (OECD, 2012), podatek za povprečje držav EU pa smo izračunali kot netehtano aritmetično sredino iz podatkov za posamezne države (v navedenem viru). Velja enaka utemeljitev kot pri prejšnjem kazalniku (glej prejšnjo opombo). 7 državah se je zaloga podvojila). Tradicionalnim evropskim imigracijskim državam OECD kot sta Nemčija in Nizozemska (v njih delež tujcev v prebivalstvu znaša 13 % in 11 % - glej sliko 2.1 in prilogo A - tabelo A-1) so se tako pridružile nove, kot sta Irska in Španija.9 Če je zaloga izražena z drugim kazalnikom (delež tujih državljanov v prebivalstvu), pa po spremembi velikosti zaloge priseljencev v preteklem desetletju Španiji sledita Irska in Slovenija. O zalogi imigrantov za Slovenijo, izmerjeno z obema kazalnikoma, podrobneje govorimo v poglavju 5.1.2. Tabela 2.2: Zaloga imigrantov v državah OECD po dveh opredelitvah - sprememba zaloge v obdobju 2000-2009 (v %) Država Zaloga tujih državljanov Zaloga prebivalcev, rojenih v tujini Luksemburg 11 16 Avstralija 15 Švica 20 13 Izrael -19 Nova Zelandija 32 Kanada 13 Irska 98 Estonija -10 -22 Avstrija 49 23 Švedska 27 20 Španija 192 265 OECD - povprečje 37 34 Belgija 26 17 Nemčija 4 -8 ZDA 14 10 Francija 14 Velika Britanija 43 79 Nizozemska 9 6 Norveška 61 68 Danska 30 23 Češka 52 110 Portugalska 24 112 Italija 194 Finska 66 66 Madžarska 41 83 Slovenija 91 35* (obdobje 2002-2011) Slovaška 117 Poljska 1 Koreja 322 Čile 78 Mehika 58 Japonska 29 Vir: OECD (2011), International migration outlook 2011, slika 1.5; Lastni izračun na podlagi podatkov v: SURS, 2004a, 2012. Tega podatka ni v originalnem viru (OECD, 2012). Izračunali smo ga na podlagi podatkov zadnjih dveh popisov (2002, 2011; vir: SURS, 2004a, 2012); glej tudi poglavje 5.1.2. * V teh dveh državah se je delež priseljencev v prebivalstvu v preteklem desetletju med vsemi državami OECD najbolj povečal (za več kot 8 odstotnih točk); njim so sledile Nova Zelandija, Norveška, Švica in Islandija. Vir: OECD, 2012. Slika 2.1: Zaloga prebivalstva, rojenega v tujini, v državah OECD leta 2010* - delež v celotnem prebivalstvu (%) Vir: Tabela A-1 v prilogi A: OECD (2012), International migration outlook 2012, tabela A.4. * Za tri države, za katere ni podatka za leto 2010, je prikazan podatek za drugo zadnje leto, za katerega so razpoložljivi podatki. Slika 2.2: Zaloga tujih državljanov v državah OECD leta 2010* - njihov delež v celotnem prebivalstvu (%) Vir: Tabela A-2 v prilogi A: OECD (2012), International migration outlook 2012, tabela A.5. * Za 4 države, za katere ni podatka za leto 2010, je prikazan podatek za drugo zadnje leto, za katerega so razpoložljivi podatki. 2.1.2.2. Zaloga imigrantov med aktivnim prebivalstvom (v delovni sili) Za večino držav temeljijo podatki o zalogi priseljencev med aktivnim prebivalstvom (delovno silo)10, prikazani v nadaljevanju, na anketi o delovni sili. Tudi tukaj prikazujemo analizo velikosti zaloge priseljencev za oba kazalnika. Zaloga v tujini rojenih aktivnih prebivalcev - delež aktivnih prebivalcev, rojenih v tujini, v celotnem aktivnem prebivalstvu. - Med državami OECD je tako izmerjena zaloga imigrantov po zadnjih razpoložljivih podatkih (leto 2009; vir: OECD, 2011) največja v Luksemburgu (znaša kar 49 %), Avstraliji, Novi Zelandiji in Kanadi (v zadnjih treh presega 20%), visoka je tudi v ZDA (16 %). Med evropskimi državami je ta zaloga visoka še na Irskem, v Španiji in Avstriji (med 16 % in 20 %). V Sloveniji je ta zaloga, izmerjena na podlagi ankete o delovni sili, manjša kot v večini primerjanih držav; vrednost kazalnika znaša 9 %, povprečje za 23 držav OECD s podatki znaša 14,4 % in za 18 držav EU 12,9 %11. Podobno zalogo v tujini rojenih aktivnih prebivalcev kot Slovenija, izmerjeno s tem kazalnikom, imata Portugalska in Norveška. Za te in ostale države, za katere so na razpolago podatki, so vrednosti tega kazalnika prikazane v sliki 2.3. Za vsa leta v obdobju 2000-2009 pa so za iste države podatki prikazani v tabeli A-3 v prilogi A. Zaloga tujih državljanov med aktivnimi prebivalci - delež tujih državljanov med vsemi aktivnimi prebivalci. - Med državami OECD je tako izmerjena zaloga po zadnjih razpoložljivih podatkih (leto 2009 ali druge najbližje leto; vir: OECD, 2011) prav tako največja v Luksemburgu (znaša kar 67 %); med drugimi evropskimi državami pa je visoka še v Švici (22 %) in Estoniji, 10 % pa presega še v Avstriji, Belgiji in Španiji. V Sloveniji je ta zaloga, izmerjena na podlagi podatkov iz Centralnega registra prebivalstva (ti so točnejši kot podatki iz ankete o delovni sili), manjša kot v večini primerjanih držav; vrednost kazalnika je 1. 1. 2012 znašala 6,1 % (povprečje za 22 držav OECD s podatki znaša 9,9 % in za 18 držav EU s podatki 10,2 %). Za te in ostale države, za katere so na razpolago podatki, so vrednosti tega kazalnika prikazane v sliki 2.4. Za vsa leta v obdobju 2000-2009 pa so za iste države podatki prikazani v tabeli A-4 v prilogi A. V večini držav, za katere so na razpolago podatki o obeh kazalnikih (med njimi tudi v Sloveniji), je zaloga imigrantov višja po prvem navedenem kazalniku. Izjema sta Luksemburg in Estonij a. 10 Aktivno prebivalstvo opredeli SURS kot seštevek delovno aktivnega prebivalstva in registrirano brezposelnih oseb. V Sloveniji se pod delovno aktivno prebivalstvo štejejo zaposleni in samozaposleni prebivalci na območju Slovenije in zaposleni prebivalci, ki so v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v Sloveniji, in so poslani na delo ali na strokovno izpopolnjevanje v tujino (Vir: SURS, 2013j). 11 Gre za netehtano aritmetično sredino iz podatkov za posamezne države, zajete v sliki 2.3. Slika 2.3: Zaloga aktivnih prebivalcev*, rojenih v tujini, v državah OECD leta 2009** - delež med vsemi aktivnimi prebivalci*** (%) Luksemburg Avstralija Nova Zelandija (2006) Kanada(2006) Irska Španija Avstrija ZDA Estonija Belgija Velika Britanija Grčija Francija Nizozemska Italija Švedska(2006) Norveška Portugalska Slovenija Danska Finska (2008) Madžarska Poljska 30,0 % Vir: * Tabela A-3 v prilogi A: OECD (2011), International migration outlook 2011, tabela A2.2. Seštevek delovno aktivnih prebivalcev in registrirano brezposelnih oseb (SURS, 2013j). Za 4 države, za katere ni podatka za leto 2009, je prikazan podatek za drugo zadnje leto, za katerega so razpoložljivi podatki. Za večino držav podatki temeljijo na anketi o delovni sili. Slika 2.4: Zaloga tujih državljanov med aktivnim prebivalstvom* v državah OECD leta 2009** (v Sloveniji - leta 2012***) - delež tujih državljanov med vsemi aktivnimi prebivalci (%) Vir: * Tabela A-4 v prilogi A: OECD (2011), International migration outlook 2011, tabela A2.3; SURS, 2013l (interna d.). Seštevek delovno aktivnih prebivalcev in registrirano brezposelnih oseb (SURS, 2013j). Za več držav, za katere ni podatka za leto 2009, je prikazan podatek za drugo zadnje leto, za katerega so razpoložljivi podatki. Za večino držav podatki temeljijo na anketi o delovni sili. Slovenija je postala članica OECD julija leta 2010. Podatek zanjo temelji na Centralnem registru prebivalstva - gre za neobjavljene podatke SURS (Barica Razpotnik; SURS, 2013l). * * * * * * Inštitut za ekonomska raziskovanja 2.2. SELITVENI TOKOVI Kot smo omenili v poglavju 1.2.5., strokovnjaki OECD razlikujejo med trajnimi in začasnimi selivci. Njihov pojem trajnih selivcev se ne ujema popolnoma s pojmom dolgoročnega selivca, kot ga opredeljujejo Združeni narodi. V nadaljevanju prikazana analiza trajnih in začasnih selitev temelji na standardizirani opredelitvi OECD, ki omogoča primerljivost podatkov med državami. Vir podatkov v nadaljevanju sta publikaciji OECD o pregledu meddržavnih selitev iz let 2011 in 2012 (OECD, 2011, 2012). Osnovna ugotovitev za skupni obseg priseljevanja v države OECD je, da se je po nekaj letih zmanjševanja ta obseg v letu 2011 spet povečal - predvsem na račun mednarodnih študentov. 2.2.1. TRAJNE PRISELITVE V 24 državah OECD s standardizirano OECD statistiko selitev je letni priliv trajnih priseljencev v preteklem desetletju naglo naraščal do leta 2007, ko je bilo doseženo največje število (4,8 milijona oseb), nato pa se je v letih 2008-2010 zmanjšal (na 4,1 milijona oseb), v letu 2011 pa začel ponovno rasti (v večini evropskih držav OECD). Strokovnjaki OECD delijo trajne priselitve na naslednje kategorije (OECD, 2012): prost pretok oseb znotraj držav EU, delovne selitve (selitve zaradi zaposlitve izven območja prostega pretoka oseb), selitve družin in selitve zaradi združevanja družin, humanitarne selitve, druge selitve. V letih 20082010 je bil velik del zmanjšanja trajnega priseljevanja v države OECD posledica zmanjšanja priseljevanja v okviru prostega pretoka oseb znotraj EU, čeprav je letni obseg slednjih selitev ostal precejšen: v letu 2009 je znašal 840 tisoč oseb, v letu 2010 pa 690 tisoč oseb. Tudi delovne selitve so se zmanjšale in so imele leta 2010 približno enak obseg kot priseljevanje v okviru prostega pretoka oseb. Druge navedene kategorije selitev pa so manj odzivne na ekonomske razmere in kažejo v zadnjih letih preteklega desetletja manjše spremembe od selitev v okviru prostega pretoka oseb in začasnih delovnih selitev. 2.2.2. ZAČASNE DELOVNE SELITVE Začasne delovne selitve so selitveni tok, ki poleg prostega pretoka oseb najmočneje reagira na ekonomske razmere. Letno število začasnih delovnih selivcev, ki vstopajo v države OECD, je ob koncu preteklega desetletja znašalo približno 1,9 milijona, kar je izrazito več od števila trajnih delovnih selivcev (teh je približno 1,4 milijona). Kot je razvidno iz tabele 2.3, se je v letu 2010 število začasnih priselitev zmanjšalo za 4 %, v letu 2009 kar za 17 % in v letu 2008 za 1 %, pred tem pa se je njihovo letno število skoraj 10 let povečevalo s 7 % letno stopnjo. Največja posamična kategorija začasnih delovnih selivcev (v letu 2010 so predstavljali 28 %) so sezonski delavci, ki so praviloma nizko izobraženi delavci v kmetijstvu. Tabela 2.3: Začasne delovne (pri)selitve v države OECD po vrsti selitev - obdobje 2005-2010 (število priselitev v tisočih in letna sprememba v %) Vrsta selitev 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Usposabljanje 115 129 1649 146 114 83 Delovni počitniški selivci 312 335 397 430 403 398 Prehodi znotraj medn. podjetij/družb 91 104 118 117 92 108 Sezonski delavci 603 609 614 610 553 520 Drugi začasni delavci 1093 1165 1138 1085 794 765 Skupaj - število 21870 2313 2393 2350 1956 1875 Skupaj - letna sprememba (%) 7 6 3 -2 -17 -4 Vir: OECD (2012), International migration outlook 2012, tabela 1.2. 2.2.3. MEDNARODNI ŠTUDENTI Na podlagi podatkov OECD v publikacijah o pregledu meddržavnih selitev iz let 2011 in 2012 (OECD, 2011, 2012) se je dalj časa naraščajoč letni tok mednarodnih študentov povečeval tudi ob koncu preteklega desetletja; leta 2009 je dosegel 2,6 milijona oseb. Mednarodni študenti predstavljajo v državah OECD v povprečju 6 % vseh študentov. Največ mednarodnih študentov v državah OECD je iz Kitajske (18 %), Indije (7 %) in Koreje (5 %); glavne države prejemnice teh študentov pa so ZDA, Velika Britanija in Avstralija. Glede na smer študija je bil ob koncu preteklega desetletja največji delež (blizu 40 %) mednarodnih študentov s področja »družbenih, poslovnih in pravnih ved« in »humanistike, umetnosti in izobraževanja« (18 %). Del tega začasnega meddržavnega selitvenega toka se je spremenil v trajne priseljence v državi študija, kar je pogojeno z interesi na obeh straneh - na strani gostujoče države (vse več držav gleda na mednarodne študente kot na potencialni vir visoko usposobljenih in izobraženih delavcev) in na strani študenta (omejene in padajoče možnosti zaposlitve doma, ipd.). Ocenjen delež mladih, ki po končanem študiju ostanejo v gostujoči državi, se med državami z razpoložljivostjo takih podatkov giblje (konec preteklega desetletja) med 17 % v Avstriji do prek 30 % v Kanadi, Avstraliji, Franciji in na Češkem (OECD, 2011). Pri tem so pri evropskih državah upoštevani le študenti izven območja Evropskega gospodarskega prostora (EGS). Za Slovenijo je po podatkih OECD (2012) značilno, da je imela leta 2009, za katerega obstajajo primerljivi podatki za države OECD, 2000 tujih študentov. Ti so predstavljali 2 % vseh študentov v državi, med njimi jih je bilo 12 % iz držav OECD.12 12 V primerjavi z letom 2008 se je število tujih študentov povečalo za 49 %, kar je največje povečanje med 32 primerjanimi državami (povprečje za vse države je znašalo 6 %). (Vir: OECD, 2012) Inštitut za ekonomska raziskovanja 2.2.4. REGIONALNA IN SPOLNA STRUKTURA SELITVENIH TOKOV Regionalna struktura. - Globalni padec priseljevanja v države OECD v zadnjih letih preteklega desetletja je bil skoncentriran na Evropo in Ameriko; v letih 2007-2009 se je letni obseg priseljevanja v ti regiji zmanjšal za 27 % (Evropa) oziroma 14 % (Amerika) (Vir: OECD, 2011; glej sliko 2.5). Na prehodu v tekoče desetletje so bile glavne izvorne države priseljencev v države OECD Kitajska, Romunija, Indija in Poljska. Za Romunijo je značilen največji porast emigracije v države OECD v obdobju 2000-2010. Samo v letu 2010 je iz te države šlo v države OECD 1,3 % njenega prebivalstva (OECD, 2012). Slika 2.5: Struktura priseljevanja v države OECD po celinah* in sprememba v letu 2009 glede na leto 2007** Afrika Azija Evropa Amerika Oceanija Vir: OECD (2011), International migration outlook 2011, slika 1.3. * Prvi (modri) stolpec. ** Drugi (siv) stolpec. Struktura po spolu. - V zalogi priseljencev predstavljajo v skoraj vseh državah OECD večino ženske. Toda v selitvenih tokovih v obdobju 2000-2010 so v večini držav OECD pretežni del selivcev predstavljali moški (povprečje za države OECD se je gibalo med 52 % in 54 %). Za Slovenijo je značilen najmanjši delež žensk (takoj za Slovaško) kljub njegovemu povečanju v obdobju 2000-2010 - od 26 % na 35 % (Vir: OECD, 2012; glej tudi poglavje 5.2.1.2.3.). 2.3. POLOŽAJ PRISELJENCEV NA TRGU DELA Priseljence je globalna gospodarska kriza ekonomsko bolj prizadela kot domače prebivalstvo, na drugi strani pa zelo hitro. Med decembrom 2007 in januarjem 2012 se je v državah OECD skupno število brezposelnih povečalo za 54 %; pri tem pa je to povečanje šlo v večji meri na račun tujega kot domačega prebivalstva (OECD, 2012). Po istem viru se je v letih 2008-2011 stopnja brezposelnosti za prebivalstvo, rojeno v tujini, v povprečju povečala za 4 odstotne točke, za domače prebivalstvo pa za 2,5 odstotni točki. Države OECD so junija leta 2009 organizirale v Parizu politični forum o meddržavnih selitvah v času svetovne gospodarske in finančne krize. V ta namen so strokovnjaki OECD publikacijo o letnem pregledu meddržavnih selitev v teh državah za leto 2009 (OECD, 2009) posvetili upravljanju selitev v teh razmerah. Ugotovili so naslednje: da je svetovna kriza prekinila pretekle selitvene trende, da priseljenci v državah OECD bolj občutijo krizo kot domače prebivalstvo, da pa meddržavne selitve ostajajo značilnost globalne ekonomije, ter, da selitve »niso gumb, ki se ga lahko po želji prižge ali ugasne« (OECD, 2009, str. 9). Posledično naj bi se načelo enakosti možnosti na trgu dela uporabljalo tako v dobrih kot slabih časih. Med ugotovitvami v zvezi z upravljanjem meddržavnih delovnih selitev v prihodnosti se nam zdita pomembni predvsem naslednji: potrebe po tuji delovni sili v državah OECD zajemajo delavce vseh stopenj izobrazbe in večina teh potreb bo v prihodnje dolgoročnih. Zlasti je kriza prizadela mlade priseljence (stari 15-24 let). - V številnih državah OECD so ti priseljenci doživeli razmeroma neugoden položaj na trgu dela še pred gospodarsko krizo. V vseh državah z razpoložljivimi podatki z izjemo Nemčije se je v zadnjih treh letih preteklega desetletja stopnja zaposlenosti priseljencev v starosti 15-24 let znižala, pri tem pa bolj kot za domače prebivalstvo. V povprečju je po podatkih OECD (2011) v evropskih državah te grupacije ob koncu leta 2010 stopnja brezposelnosti za mlade priseljence znašala 24,5 %, medtem ko je za doma rojeno prebivalstvo znašala 20 %. V nekaterih neevropskih državah OECD pa je bila takrat ta stopnja za navedeni skupini mladih naslednja: ZDA - 16 % in 19 %, Kanada - 19 % in 14 %, Avstralija - 13 % in 11 %, Nova Zelandija - 20 % in 16 % (prav tam). Stanje glede na spol. - Med priseljenci v državah OECD je stanje na trgu dela večinoma boljše za ženske kot za moške; za ženske se je z gospodarsko krizo namreč stanje poslabšalo manj kot za moške. Eden od razlogov za to je v tem, da je za ženske zaposlenost koncentrirana v sektorjih, ki jih je gospodarska kriza manj prizadela. Druga možna razlaga pa je, da se je zaposlenost žensk (priseljenk) povečala zaradi izpada družinskega dohodka moških (priseljencev). Ustvarjanje novih delovnih mest v času gospodarske krize. - Čeprav se je število ustvarjenih novih delovnih mest zmanjšalo, pa se novo zaposlovanje ni ustavilo. Zaposlenost priseljencev se je povečala v nekaterih sektorjih (izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo/skrb za starejše, gospodinjske storitve), medtem ko se je zmanjšala v številnih drugih (gradbeništvo, finance, trgovina na debelo in drobno, ipd.). Vseeno pa še ni izgledov za možnost nove zaposlitve teh odpuščenih delavcev. V tem kontekstu obstaja nevarnost dolgoročne brezposelnosti določenih kategorij delavcev, zlasti malo in srednje izobraženih moških. 2.4. VPLIV SELITVENIH TOKOV NA DEMOGRAFSKA GIBANJA Priseljenci imajo v številnih državah OECD pomembno vlogo za rast števila prebivalcev. Kot smo že prikazali v poglavju 2.1.2.1., je leta 2010 v tujini rojeno prebivalstvo na območju držav OECD v povprečju predstavljalo 13,5 % celotnega prebivalstva OECD. To je kar 13 % povečanje glede na leto 2006 in 37 % povečanje v celem preteklem desetletju (Vir: OECD, 2011 in 2012). V sliki 2.6 prikazujemo prirast/padec skupnega števila prebivalcev za države OECD v preteklem desetletju, razčlenjen na dve sestavini: naravni prirast/padec in selitveni prirast/padec. V večini držav se je število prebivalcev povečalo. Zmanjšalo se je le v petih državah: na Madžarskem, v Estoniji, na Poljskem, v Nemčiji in na Japonskem. Vse te države so imele glede na velikost svojega prebivalstva v preteklem desetletju majhen obseg meddržavnih selitev. V večini drugih držav OECD pa so ravno meddržavne selitve imele glavno vlogo v povečanju števila prebivalcev. Zlasti to velja za Španijo, kjer se je zaradi meddržavnih selitev število prebivalcev povečalo za 12 %. Več kot 5 % porast števila prebivalcev zaradi meddržavnih selitev je med evropskimi državami značilen še za Luksemburg, Irsko, Švico in Norveško, med neevropskimi državami pa za Avstralijo in Kanado. V Sloveniji se je v tem obdobju število prebivalcev povečalo za 4 %, pri tem pa skoraj v celoti (92 %) na račun meddržavnih selitev. Slika 2.6: Sprememba števila prebivalcev v državah OECD v obdobju 2000-2010 in sestavine teh sprememb (rasti/padca) (%) Viri: OECD (2012), International migration outlook 2012, slika I.12; za Slovenijo lastni izračun na podlagi podatkov v Statističnem letopisu Slovenije (letniki 2001, 2011, 2012; SURS). Trendi v naturalizaciji. - V obdobju 2000-2010 je v državah OECD 19 milijonov priseljencev pridobilo državljanstvo nove države na podlagi prošnje (naturalizacija). Letno število naturalizacij se je v tem obdobju gibalo ciklično, z največjim številom v letih 2006 in 2008. Slika 2.7 kaže, v kolikšni meri je v navedenem obdobju naturalizacija prispevala k porastu števila prebivalcev v posameznih državah OECD. Povečanje je bilo med evropskimi državami OECD največje v Švici in Belgiji, med neevropskimi pa v Novi Zelandiji, Kanadi in Avstraliji. V vseh teh državah je naturalizacija prispevala 5 % ali več k porastu števila domačega prebivalstva. Ta skupina držav je precej heterogena. Ni presenetljivo, da so v njej tri države, ki so precejšen del priseljencev pridobile s svojimi migracijskimi programi (Avstralija, Kanada, Nova Zelandija). Za te države je hitra naturalizacija po priselitvi v državo nekaj naravnega; dostop do državljanstva je razmeroma enostaven in njegovo pridobitev spodbujajo. Belgija je imela v opazovanem obdobju razmeroma majhen priliv priseljencev, vendar pa je v letu 2000 začela močno spodbujati pridobitev državljanstva z vpeljavo enega najbolj liberalnih režimov na območju držav OECD. Švica pa ima obratno med vsemi državami OECD najbolj omejen dostop do državljanstva. Obenem ima med vsemi državami OECD relativno naj številčnejše in najbolj staro priseljensko prebivalstvo. Poleg tega je imela leta 2000 Švica za Luksemburgom največji delež prebivalcev s tujimi državljanstvom. V obeh navedenih državah je bil tako v obdobju 2000-2010 potencial prebivalstva za naturalizacijo precej večji kot v katerikoli drugi državi OECD. V Sloveniji je v obdobju 2000-2010 25.657 tujih državljanov pridobilo državljanstvo RS; to pomeni 1,3 % povečanje števila prebivalcev Slovenije (podoben odstotek je značilen za Irsko). Slika 2.7: Število pridobitev državljanstva v državah OECD* v obdobju 2000-2010 na 1000 državljanov gostujoče države v letu 2000 30,0 70,0 50,0 50,0 40,0 30,0 20,0 10,0 a □ ■ I lil ro to m ra ra W fU *LT> ^ l/l g 5 >3 ™ « o- — -S ra :u ■ :u ra n; 'č > p T3 ra o E ^ = CL (L> CC CT3 _0 ItSl LO a ^ g- ^ g ■ O. C a " u ro ^ ra (c M fc ro rj i "0 ~m n; ra -C u ra ;> S= VS\ (D > Viri: OECD (2012), International migration outlook 2012, slika I.14; SURS, 2013m (pridobitev državljanstva za Slovenijo) in Statistični letopis Slovenije 2012 (prebivalstvo 1. 1. 2000). * Slovenija je postala članica OECD leta 2010. Zanjo smo izračun naredili sami na podlagi podatkov SURS: neobjavljeni podatki (SURS, 2013k; Statistični letopis Slovenije, 2012). 2.5. VPLIV SELITVENIH TOKOV NA IZOBRAZBENO STRUKTURO VSEH PREBIVALCEV IN AKTIVNIH PREBIVALCEV Meddržavne selitve imajo lahko pomembno vlogo ne le za število prebivalcev in aktivnih prebivalcev (delovne sile) ampak tudi za njuno starostno in izobrazbeno strukturo. V nadaljevanju prikazujemo glavne ugotovitve o stanju in trendih v izobrazbeni strukturi priseljencev v evropskih državah OECD v preteklem desetletju (2000-2010) ter vlogi meddržavnih selitev za izobraženost starajoče se delovne sile v teh državah. Povzemamo jih iz publikacije OECD o pregledu meddržavnih selitev iz leta 2012 (OECD, 2012). Nekaj podatkov za analizo prikazujemo v tabeli 2.4 in slikah 2.8 in 2.9: • Delež oseb s terciarno izobrazbo med priseljenci se je v navedenem obdobju, kot kaže slika 2.8, v večini držav OECD povečal - v povprečju od 25 % na 30 % (izjema so naslednje države: Španija, Grčija, Italija in Mehika). To je na eni strani posledica globalnega trenda naraščanja izobraženosti prebivalcev, v nekaterih državah (Kanadi, Avstraliji in Veliki Britaniji) pa tudi posledica premika v migracijski politiki v smeri privabljanja najbolj izobraženih/usposobljenih iz tujine. Slovenija ima skupaj z Italijo in Grčijo najnižji delež oseb s terciarno izobrazbo v zalogi prebivalcev, rojenih v tujini. • V obdobju 2000-2010 je bila izobraženost novih prišlekov na trg dela (opredelitev glej v opombi pri sliki 2.9) precej boljša od izobraženosti tistih delavcev, ki so odhajali v pokoj (tabela 2.4). Raven izobraženosti novih priseljencev v navedenem obdobju je bila med ravnijo izobraženosti navedenih dveh skupin, pri čemer pa je bil delež oseb s terciarno izobrazbo med novimi priseljenci večji kot med starejšimi, delež malo izobraženih (nižja sekundarna izobrazba ali manj) pa večji kot med novimi prišleki na trg dela. • Priseljenci so v navedenem obdobju predstavljali v ZDA 47 % in Evropi 70 % celotnega povečanja števila aktivnih prebivalcev, toda »le« 21 % (ZDA) oziroma 14 % (Evropa) povečanja števila aktivnih prebivalcev s terciarno izobrazbo. Tako so imeli v obdobju 2000-2010 v večini opazovanih držav (ZDA, evropske države) priseljenci večjo vlogo za ohranjanje velikosti/obsega delovne sile kot za izboljšanje njene izobraženosti. • Število aktivnih prebivalcev s terciarno izobrazbo se je v vseh državah OECD povečalo; v državah z največjim povečanjem je bilo, kot kaže slika 2.9, to povečanje praviloma v večji meri kot v drugih državah posledica povečanja števila priseljencev s terciarno izobrazbo (zlasti v Luksemburgu in v Švici). • Navedene spremembe v izobraženosti delovne sile v obdobju 2000-2010 in vlogi novih priseljencev pri tem so povezane s spremembami na področju poklicev. V naglo rastočih poklicih (večina teh je na področju terciarne izobrazbe) so v obdobju 2000-2010 vstopi Tabela 2.4: Izobraženost* aktivnih prebivalcev, novih prišlekov (na trg dela), novih priseljencev in upokojenih v državah OECD v obdobju 20002010* Država Malo izobraženi (manj kot druga stopnja sekundarnega izobr. - ISCED 1+2) Srednje izobraženi (druga stopnja sekund. izobr. in post-sekundarno neterciarno izob. - ISCED 3+4) Najbolj izobraženi - terciarna izobrazba (ISCED 5+6) Priseljenci v primerjavi z novimi prišleki Starejši Mladi Novi Starejši Mladi Novi Starejši Mladi Novi Malo Srednje Terciarna delavci delavci priseljenci delavci delavci priseljenci delavci delavci priseljenci izobraženi izobraženi izobrazba (upokojenci) (novi prišleki) (upokojenci) (novi prišleki) (upokojenci) (novi prišleki) % vseh Odstotne točke +/- % vseh Odstotne točke +/- % vseh Odstotne točke +/- Odstotne točke +/- novi prišleki upokojencev upokojenci upokojencev upokojenci upokojencev upokojenci Denska 27 +20 +8 -12 Kanada 16 -10 -8 35 -10 -10 49 +19 +18 +2 - -1 Češka 18 -14 -7 73 -4 -8 10 +18 +15 +7 -4 -3 ZDA 19 -15 +11 52 -2 -14 29 +18 +3 +26 -12 -14 Norveška 26 +21 +10 -11 Nemčija 26 -16 +2 52 +14 -17 22 +2 +15 +18 -31 +14 Švica 26 -19 -7 62 -7 -29 13 +26 +36 +12 -22 +10 Avstrija 28 -20 -4 60 +11 -10 11 +9 +14 +16 -21 +5 Švedska 29 -18 +3 42 +10 -19 29 +9 +17 +21 -29 +8 Madžarska 29 -20 -17 55 +1 -8 16 +19 +25 +2 -9 +6 Velika Brit. 30 -28 -14 53 -2 +4 17 +30 +9 +14 +6 -20 Nizozemska 33 -19 -2 47 -5 -15 20 +24 +17 +18 -10 -7 Finska 42 -36 -7 32 +20 +13 27 +17 -6 +29 -7 -23 Francija 44 -32 -8 39 +3 -9 17 +29 +17 +24 -12 -12 Luksemburg 45 -32 -31 40 +9 -17 15 +23 +48 +1 -26 +25 Belgija 49 -37 -19 28 +11 +4 23 +25 +15 +18 -7 -11 Irska 58 -56 -47 27 +8 +12 14 +48 +35 +9 +4 -13 Italija 65 -52 -23 25 +34 +22 10 +18 +1 +29 -12 -17 Grčija 66 -52 -10 23 +19 +11 11 +33 - +42 -9 -33 Španija 80 -51 -38 6 +16 +30 14 +35 +8 +13 +13 -27 Portugalska 89 -54 -43 5 +27 +35 6 +27 +7 +11 +9 -20 OECD - 42 -31 -14 40 +8 -1 19 +22 +15 +16 -9 -7 povprečje Vir: OECD, 2012, tabela II.2. Podatki za evropske države temeljijo na anketi o delovni sili, podatki za ZDA na ameriški anketi občin (American community survey), podatki za Kanado pa na anketi o dinamiki dela in dohodkov. * ISCED - Mednarodna standardna klasifikacija izobraževanja. V Sloveniji pod ISCED 1 in 2 sodi osnovnošolska izobrazba, v stopnji ISCED 3 in 4 sodi srednješolska izobrazba in pod stopnji ISCED 5 in 6 višješolska in visokošolska izobrazba (vključno s podiplomsko in doktoratom znanosti). * Druga in tretja kolona vsake izobrazbene kategorije predstavljata razliko med deležem oseb z dano stopnjo izobrazbe v ustrezni skup ini (npr. mladi delavci, novi priseljenci) z ustreznim deležem opazovane izobrazbene kategorije med upokojenimi. Podrobno opredelitev prikazanih kategorij glej v opombi slike 2.9. mladih na trg dela po številu precej presegli izstope starejših zaradi upokojitve. Prav tako je pri močno upadajočih poklicih število izstopov iz trga dela zaradi upokojitve precej preseglo število novih vstopov mladih. Novi priseljenci so v preteklem desetletju v naglo rastočih poklicih predstavljali v Evropi 5 % novih vstopov v te poklice, v ZDA pa 22 %, v naglo usihajočih poklicih pa so predstavljali večji delež (v Evropi 24 % in v ZDA 28 %). • V povprečju v državah OECD skoraj polovico delovnih mest za malo izobražene zasedajo priseljenci, pri čemer so prisotne razlike med državami. V nekaterih državah je delež priseljencev na teh delovnih mestih zelo visok, kar izpostavlja nevarnost segmentacije trga dela, ker so postala taka delovna mesta izključno področje priseljencev. • V državah, v katerih so bile v preteklem desetletju številčno pomembne delovne selitve, je bil prispevek priseljencev k izboljšanju izobraženosti delovne sile v rastočih poklicih večji kot drugje. Iz navedenega strokovnjaki OECD zaključujejo (OECD, 2012, str. 126), da »potencialna potreba po priseljencih v kontekstu staranja prebivalstva ne more biti ocenjena le na demografskem neravnotežju, ampak mora upoštevati tudi spremembe v naravi zaposlenosti (po izobrazbi, poklicih, ipd. - dodala M. B.), ki se kažejo kot bolj dinamične od sprememb starostne strukture prebivalstva in delovne sile«. Slika 2.8: Delež oseb s terciarno izobrazbo med prebivalci, rojenimi v tujini, v letih 2000 in 2010 (%) - države OECD Vir: OECD (2012), International migration outlook 2012, slika I.15. Slika 2.9: Sestava sprememb števila aktivnih prebivalcev s terciarno izobrazbo v obdobju 2000-2010 v državah OECD* po demografskih skupinah** □ Mladi delava (novi prišleki) □ Starejši delavci □ Glavna star skupina delavcev ■ Novi pnsdjenci ♦ Rast št aktiv pr s terc iz 2000-2010 (desna skala) Vir: * OECD (2012), International migration outlook 2012, slika II.2a. Za Slovenijo podatka v citiranem viru ni, na podlagi razpložljivih neobjavljenih slovenskih virov (SURS) pa izračun ni možen, ker za obdobje 2000-2002 ni podatka o priseljenih po izobrazbi. Več o razpoložljivosti podatkov o izobrazbi selivcev za Slovenijo glej v poglavjih 3.3., 3.4 in 6.2. Opredelitev posameznih prikazanih skupin je naslednja: • Novi vstopi: delovna sila v starosti 15-34 let v letu 2010, zmanjšana za število oseb v starostni skupini 1524 let, ki so bile med aktivnimi prebivalci že leta 2000. To je približek za število mladih oseb, ki so v vmesnem obdobju vstopile na trg dela. • Upokojenci: delovna sila v starosti 45 let in več leta 2000, zmanjšana za število delovne sile v starosti 55+ leta 2010. Začasni izstopi in ponovni vstopi pred dokončno upokojitvijo so implicitno izločeni. • Glavna starostna skupina: delovna sila v starostni skupini 35-54 let leta 2010, zmanjšana za število delovne sile v starosti 25-44 let leta 2000. • Novi priseljenci: priseljenci v letu 2010 s trajanjem bivanja v državi 10 let ali manj. Ta skupina je izključena iz vseh predhodnih kategorij, da ne pride do dvojnega štetja iste osebe. ** 2.6. MIGRACIJSKA POLITIKA Najprej bomo predstavili pojem selektivnega pristopa v migracijski politiki ter sodobne načine zaposlovanja visoko-usposobljenih kadrov iz tujine, nato pa prikazali trende v migracijski politiki držav OECD v zadnjih letih. Pri tem smo se naslonili na več letnih publikacij OECD o pregledu meddržavnih selitev (OECD, 2006, 2011, 2012) ter na nekatere druge publikacije OECD o teh selitvah (OECD, 2009). 2.6.1. SELEKCIJA IN ŠTEVILČNO OMEJEVANJE PRISELJEVANJA TER NAČINI ZAPOSLOVANJA VISOKO-USPOSOBLJENIH KADROV IZ TUJINE Staranje prebivalstva ter pojav primanjkljajev posameznih izobrazbenih ali poklicnih kategorij prebivalcev je v številnih državah pripeljalo do razvoja proaktivne migracijske politike, ki vključuje selekcijo (kontrolo števila) delovnih priseljencev. Glavni cilj take politike je zadovoljiti potrebe trga dela, ki pa jih je težko predvideti že na srednji, zlasti pa na daljši rok. Eden od ciljev take politike pa je tudi spodbujanje emigracijskih držav k njihovi vključitvi v upravljanje meddržavnih selitvenih tokov (OECD, 2006). Obstajajo različni možni načini omejevanja števila priseljencev. Izbor priseljencev lahko delajo delodajalci (o tem glej več v nadaljevanju) ali pa je sistemsko urejen na ravni imigracijske države. Selekcijski mehanizmi delodajalcev so lahko različni: testiranje potencialnih kandidatov, priporočila sedanjih delodajalcev, ipd. Selekcija na ravni gostujoče države je značilna predvsem za Avstralijo, Kanado, Novo Zelandijo, Švico in ZDA; izvajajo jo prek določitve maksimalnega dovoljenega skupnega števila ali pa ciljnega števila (trajnih) priseljencev14 na agregatni ravni ali po posameznih kategorijah (na podlagi njihovega državljanstva, države izvora, izobrazbe ali poklica). Najpogostejši mehanizem selekcije je izobrazba. Med državami OECD, kjer je omejevanje meddržavnih selitev najpogostejše, je delež priseljencev, ki so podvrženi kontroli, največji v štirih tradicionalnih imigracijskih državah (Avstralija, ZDA, Kanada in Nova Zelandija); razmeroma velik je tudi v Veliki Britaniji. Strokovnjaki OECD (2009a) razlikujejo dva glavna mehanizma zaposlovanja visoko-usposobljenih kadrov iz tujine: (1) mehanizem, temelječ na povpraševanju, (2) mehanizem, temelječ na ponudbi. Pri prvem gre za sistem, ko delodajalec neposredno poišče kandidata (mu ponudi zaposlitev). Pri drugem pa gre za zaposlovanje na podlagi razpisa, pri čemer so med kriteriji izbora praviloma ključni starost, izobrazba, znanje jezika in poklic. Omejitev drugega navedenega mehanizma je, da delodajalci v državah OECD v zadnjih desetletjih pripisujejo manjši pomen izobrazbi in delovnim izkušnjam, pridobljenih v državah nečlanicah OECD. Posledica tega je, da se prenaša vse večja odgovornost za izbor priseljencev na delodajalce. To se odraža na razne načine: (a) pogajanja o izobrazbi in delovnih izkušnjah med delodajalcem in delavcem že pred imigracijo, (b) favoriziranje kandidatov z izobrazbo, pridobljeno v državah OECD. Možnosti za pritegnitev visoko-usposobljenih kadrov iz tujine so vsekakor večje v državah z naslednjimi značilnostmi: so ekonomsko razvitejše in imajo posledično relativno visoke plače, njihov jezik se uporablja v velikem številu držav (angleško govoreče države), ipd. Država z zmernimi plačami in svojim posebnim jezikom (na primer Slovenija) pa mora po mnenju strokovnjakov OECD (2009a) za aktivno pritegnitev tujih talentov narediti več kot le zmanjšati administrativne ovire za njihov prihod. 13 Strokovnjaki OECD (2009) ocenjujejo, da bo v naslednjih dveh desetletjih v večini držav OECD primanjkovalo visoko usposobljene delovne sile. 14 Dejansko gre pogosto za »kvoto«, vendar pa se ta pojem manj uporablja (tudi) zaradi njegovega negativnega prizvoka (OECD, 2006). 2.6.2. GLAVNI TRENDI V MIGRACIJSKI POLITIKI V DRŽAVAH OECD V ZADNJIH LETIH Razvoj migracijske politike, ki je v preteklem desetletju v številnih državah vključeval ukrepe za pritegnitev visoko-usposobljenih kadrov, je bil ob koncu preteklega in prvih letih tekočega desetletja pod vplivom gospodarske krize, političnih (Velika Britanija, Nizozemska, Danska, Grčija) in drugih sprememb, ponekod pa tudi pod vplivom negativnega odnosa javnosti do priseljencev. Glavna sprememba migracijske politike na območju držav OECD v zadnjih letih globalne ekonomske krize je, da je v številnih državah politika postala bolj restriktivna. Na eni strani je prišlo do poostrene kontrole meddržavnih selitvenih procesov, na drugi strani pa do omejevanja možnosti trajne imigracije osebam s slabimi zaposlitvenimi možnostmi. Selektivnost delovnih selitev se je še povečala (to velja zlasti za Španijo in Irsko, pa tudi za Veliko Britanijo in nekatere nove članice EU, zlasti Estonijo in Slovenijo; vir: OECD, 2011), povečalo se je tudi omejevanje selitev zaradi združevanja družin in selitev iz humanitarnih razlogov. Bolj konkretno je prišlo do naslednjega: preverjanja (krčenja) seznamov manjkajočih poklicev, preverjanj a (in krčenja) seznamov začasnih delavcev, natančnejše kontrole delodajalcev, večje podvrženosti sistema točk za vstop v državo povpraševanju. Vzporedno pa so postali zelo razširjeni razni programi za integracijo priseljencev; pri delovnih priseljencih zlasti programi, povezani s priznavanjem v tujini pridobljene izobrazbe. Evidentirali smo naslednja glavna načina spremembe migracijske politike v državah OECD v zadnjih letih: (1) oblikovanje nove nacionalne migracijske strategije in okvira zanjo, (2) sprejetje novih ukrepov in vpeljava sprememb znotraj obstoječe migracijske politike (za uskladitev te politike z nacionalnimi razvojnimi cilji). Prvi primer je značilen za nekatere države, ki doslej niso imele večjega priseljevanja in v katerih je obseg emigracije tradicionalno presegal obseg imigracije (Poljska, Bolgarija, Mehika), drug primer pa je značilen za tri tradicionalne imigracijske države (Avstralijo, Kanado, Novo Zelandijo) ter za Irsko in Avstrijo. 2.6.3. SPREMEMBE MIGRACIJSKE POLITIKE NA PODROČJU MEDDRŽAVNIH DELOVNIH SELITEV V številnih državah gledajo na meddržavne delovne selitve kot način reševanja domačih demografskih vprašanj (staranje prebivalstva, padanje natalitete). Skupen cilj v državah OECD v zadnjih letih je bil pridobiti in ohraniti ugoden položaj v mednarodni konkurenci za znanje in talente (tudi v nekaterih tradicionalno emigracijskih državah srednje in vzhodne Evrope) s tendenco večje selektivnosti pri delovnih selitvah v smeri favoriziranja mladih s terciarno izobrazbo. S podaljševanjem recesije so se pokazali nekateri novi trendi. Tako je na primer ob ohranjanju favoriziranja priseljevanja kadrov, ki jih doma primanjkuje, pomanjkanje povpraševanja s strani delodajalcev zmanjšalo potrebo po uvozu tuje delovne sile. Istočasno pa vlade ob rastoči brezposelnosti poskušajo zaščititi domačo delovno silo in so postale bolj restriktivne pri zaposlovanju tujcev. Obenem so vpeljale ukrepe za olajšanje položaja tujim delavcem, ki so izgubili delo, predvsem s tem, da jim dovolijo ostati v državi in iskati delo. Nekaj držav je sprožilo pomembnejše nove politične pobude za zaščito domačega trga dela in kontrolo organizatorjev priseljevanja (Velika Britanija, Irska, Nizozemska in Izrael), sicer pa nabor ukrepov za zaščito domače delovne sile v državah OECD zajema naslednje (OECD, 2012, str. 100-109): 1. krčenje seznamov manjkajočih poklicev (številne države), 2. kontrolo programov za začasne delavce in organizatorjev/agencij za njihovo priseljevanje (med evropskimi državami na Češkem in v Romuniji, med neevropskimi pa v Avstraliji, Kanadi in Novi Zelandiji), 3. zaostritev pogojev za vstop in naselitev investitorjev in podjetnikov (praviloma trajni priseljenci), ki so sicer še vedno zaželeni, 4. formalizacijo sistema delovnih dovoljenj, povečano rigoroznost testov stalnega bivališča (nekatere emigracijske države srednje in vhodne Evrope, ki sicer tudi poskušajo pritegniti več (visoko izobraženih) tujih delavcev, 5. večjo previdnost pri zaposlovanju mednarodnih študentov po njihovem končanem študiju v gostujoči državi. Gre za sklope ukrepov. Nekaj bomo povedali o »sistemu točk«, ki je povezan s prvim ukrepom, ter o zadnjem ukrepu oziroma spremembi pri zaposlovanju mednarodnih študentov. Sistem točk. - Gre za pomemben novejši mehanizem izbora priseljencev v številnih državah OECD, ki zagotavlja prožnost pri soočanju z recesijo in političnimi spremembami (menjavo vlad, ipd.). Po vzoru Avstralije, Kanade in Nove Zelandije so ga vpeljale nekatere države članice EU. V večini primerov je ta sistem povezan z seznamom manjkajočih poklicev (z več točkami za tiste poklice, kjer je primanjkljaj največji). Po letu 2008 so tak sistem točk vpeljale ZDA, Danska, Nizozemska in Avstrija. Koreja uporablja zdaj ta sistem za pospešitev procedure pridobitve trajnega bivališča. Na Japonskem je ta sistem del strategije za spodbujanje gospodarske rasti (za izbor priseljencev s terciarno izobrazbo). Druge države s sistemom točk prilagajajo parametre tega sistema, da bi dosegle želeno število priseljencev z želenimi značilnostmi (npr. z določeno stopnjo izobrazbe, ipd.). Mednarodni študenti. - V zadnjem desetletju se je v številnih državah OECD pojavil trend pritegnitve tujih študentov (v letih 2010-2012 so nekatere države za to sprejele novo zakonodajo: Finska, Litva, Slovaška, Španija, Švedska), obenem pa trend spodbujanja teh študentov, da po končanem študiju ostanejo v državi in se tu zaposlijo. Podpora slednjemu je v številnih državah prisotna tako med delodajalci kot vlado. A v zadnjih letih so številne države na tem področju spremenile pravila. Nekatere so pogoje zaposlitve zaostrile (Avstralija, Nova Zelandija, Kanada, Francija, Velika Britanija), druge pa so jih sprostile (nekatere vzhodnoevropske države: Poljska, Romunija). 2.6.4. ZAKONODAJA EVROPSKE UNIJE IN DRUGE OBLIKE MEDVLADNEGA IN MEDNARODNEGA SODELOVANJA NA PODROČJU MEDDRŽAVNIH SELITEV Zakonodaja Evropske unije vpliva na migracijsko politiko svojih članic kot tudi sosednjih držav, ki so v procesu priključevanja EU. V zadnjih letih dve novi članici (Romunija in Bolgarija) nadaljujeta z usklajevanjem svoje zakonodaje z zakonodajo EU, starejše članice pa nadaljujejo s prenosom novih EU predpisov (uredb) v svojo zakonodajo. Dve največji novosti na področju meddržavnih selitev v zadnjih letih sta (OECD, 2012): direktiva modre karte Evropske unije (Blue Card ali Blue European Labour Card) za visoko kvalificirane delavce iz tretjih držav (rok za njen prenos je bilo leto 2011) in direktiva enotnega dovoljenja za nastanitev v državi (rok za njen prenos je december 2013). Direktiva modre karte EU (sprejeta leta 2009). - Glavni cilj te direktive je izboljšati sposobnost držav Evropske unije za pritegnitev delavcev s terciarno izobrazbo iz tretjih držav (ki niso članice EU/EFTA). Direktiva se uporablja za državljane navedenih držav, ki želijo vstopiti v državo članico EU za več kot tri mesece zaradi zaposlitve ter za njihove družinske člane. Vstop je pogojen s pogodbo o zaposlitvi ali ponudbo za delo s plačo v višini najmanj 150 % povprečne letne bruto plače v tej (gostujoči) državi EU. Po dveh letih legalne zaposlitve dobi nosilec modre karte pri katerikoli zaposlitvi za visokokvalificirane kadre pravico do enake obravnave kot državljani države.15 Direktiva enotnega dovoljenja (sprejeta decembra 2011), ki zahteva od držav EU združitev delovnega dovoljenja in dovoljenja za bivanje v en dokument in oblikovanje standardnega postopka za izdajo tega dokumenta. Obenem omogoča nosilcu tega dovoljenja enako obravnavo pri zaposlovanju, izobraževanju in dostopu do drugih javnih dobrin in storitev kot jo imajo državljani (nekaj omejitev je dovoljenih). 15 Po 18 mesecih legalnega bivanja v državi se lahko zaradi zaposlitve preseli v drugo državo EU, pri čemer je podvržen omejitvam v tej državi o številu nedržavljanov, ki jih država sprejme. 3. METODOLOŠKA POJASNILA IN DEFINICIJE STATISTIČNEGA URADA REPUBLIKE SLOVENIJE - ZA PREBIVALSTVO IN SELITVE Za razumevanje analize podatkov o meddržavnih in notranjih selitvah za Slovenijo (prikazano v četrtem in petem poglavju) in njene statistične regije (prikazano v šestem poglavju), so potrebna metodološka pojasnila o selitvah ter prebivalstvu. Prav tako nam morajo biti poznane tudi definicije številnih pojmov v zvezi z navedenima kategorijama. Ker gre za analizo (objavljenih in neobjavljenih) podatkov Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), prikazujemo v nadaljevanju ustrezna pojasnila in definicije te ustanove. Gre za tekst SURS, objavljen na njihovih spletnih straneh (SURS, 2011a, 2011b, 2013j). Naredili smo le majhne spremembe,16 ki ne posegajo v vsebino. Gre za definicije, ki so veljale v obdobju 1995-2007 na podlagi statistične definicije prebivalstva iz leta 1995, ter definicije, ki veljajo od 1. 1. 2008 po spremembi prej navedene definicije prebivalstva. Ker za obdobje 2005-2010 v petem poglavju za Slovenijo analiziramo tudi podatke o priselitvah iz posebne statistične raziskave o socialnoekonomskih značilnostih prebivalstva in meddržavnih selivcev, ki jo SURS izvaja od leta 2005, smo v poglavju 3.3. dodali tudi ustrezna metodološka pojasnila za podatke iz te raziskave: objavljena (SURS, 2013j) in neobjavljena (utemeljitve strokovnjakov iz SURS). Podrobna navodila za analizo selitev po statističnih regijah, predvsem v zvezi z neobjavljenimi podatki SURS, pa prikazujemo v poglavju 6.1. 3.1. PREBIVALSTVO Prikazali bomo staro in novo statistično definicijo prebivalstva. Nova velja od vključno leta 2008, predhodna pa zajema obdobje 1995-2007. 3.1.1. NOVA STATISTIČNA DEFINICIJA PREBIVALSTVA - OBJAVLJENA LETA 2008 Statistična definicija prebivalstva je za podatke po 1. 1. 2008 usklajena z definicijo prebivalstva in selivcev iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti (Uredba, 2007). Po 1. 1. 2008 so pri pripravi statistik o številu prebivalcev za državljane Republike Slovenije in tujce uporabljena enotna merila. Nova definicija prebivalca temelji na konceptu običajnega prebivališča; v Sloveniji je to lahko stalno ali začasno prebivališče. Ključno merilo za določitev običajnega prebivališča je upoštevanje enoletnega prebivanja na naslovu tega bivališča (glede na dejansko, tj. že uresničeno prebivanje ali glede na nameravano prebivanje na tem naslovu). 16 Te zajemajo: jezikovne (ponekod sprememba izražanja v prvi osebi v izražanje v tretji osebi), ipd. Ločimo: 1. osebe, ki v Sloveniji dejansko prebivajo eno leto ali več; 2. osebe, ki imajo v Sloveniji namen prebivati eno leto ali več. O namenu trajanja prebivanja se sklepa iz vrste prijavljenega prebivališča, in sicer: • pri osebah s stalnim prebivališčem se sklepa, da nameravajo prebivati na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča najmanj eno leto (to je eno leto ali več); • pri osebah z začasnim prebivališčem pa se o namenu trajanja prebivanja sklepa iz trajanja veljavnosti prijavljenega začasnega prebivališča); 3. osebe, ki na datum opazovanja sicer začasno prebivajo ali nameravajo začasno prebivati zunaj Slovenije, vendar le, če prebivajo ali bodo prebivale zunaj Slovenije manj kot eno leto. Prebivalci Slovenije so osebe s prijavljenim stalnim in/ali začasnim prebivališčem v Sloveniji, ki v Sloveniji prebivajo ali imajo namen prebivati eno leto ali več in niso začasno odsotne iz Republike Slovenije eno leto ali več. Prebivalstvo Slovenije sestavljajo vse osebe, ki imajo v Sloveniji običajno prebivališče, torej vse osebe, ne glede na državljanstvo, ki imajo v Sloveniji namen prebivati najmanj eno leto. To vključuje naslednje skupine oseb: • Osebe, ki imajo v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče, brez tistih, ki so v tujini eno leto ali dlje in so svoj odhod prijavile v upravni enoti svojega stalnega prebivališča. Te osebe štejemo kot prebivalce na naslovu stalnega prebivališča. • Osebe, ki imajo v Sloveniji prijavljeno začasno prebivališče, katerega skupno trajanje veljavnosti je vsaj eno leto. Te osebe štejemo kot prebivalce na naslovu zadnjega prijavljenega začasnega prebivališča. • Osebe, ki imajo v Sloveniji poleg stalnega prijavljeno še začasno prebivališče, brez tistih, ki so odsotni v tujini eno leto ali dlje in so svoj odhod prijavile v upravni enoti svojega stalnega prebivališča. Te osebe običajno štejemo kot prebivalce na naslovu začasnega prebivališča. Državljani Republike Slovenije, prebivalci Slovenije, so osebe z državljanstvom Republike Slovenije, ki jih štejemo med prebivalstvo Slovenije. Tujci, prebivalci Slovenije, so osebe z državljanstvom tujih držav, ki jih štejemo med prebivalce Slovenije. 3.1.2. STARA STATISTIČNA DEFINICIJA PREBIVALSTVA - OBJAVLJENA LETA 1996 Po statistični definiciji prebivalstva, po kateri je Statistični urad Republike Slovenije objavljal podatke o prebivalstvu Slovenije za stanja od 1. 1. 1995 do 1. 1. 2008, štejemo med prebivalce Slovenije: • državljane Republike Slovenije s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji, brez tistih, ki so v tujini odsotni več kot tri mesece in so svoj odhod prijavili v upravni enoti svojega stalnega prebivališča; • tujce z izdanim dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče; • tujce z izdanim dovoljenjem za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, ki imajo prijavljeno začasno prebivališče; • tujce z veljavnim delovnim ali poslovnim vizumom, ki imajo v Sloveniji prijavljeno začasno prebivališče; • osebe, ki sta jim bila po zakonu o azilu priznana pravica do azila in status begunca v Republiki Sloveniji (begunci). Državljani Republike Slovenije so osebe z državljanstvom Republike Slovenije in s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji. Državljani Republike Slovenije, ki začasno prebivajo v tujini, so državljani Republike Slovenije s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so v tujini odsotni več kot tri mesece in so svoj odhod prijavili v upravni enoti svojega stalnega prebivališča. Državljani Republike Slovenije, brez tistih, ki začasno prebivajo v tujini, so državljani Republike Slovenije s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji, med katere niso všteti tisti, ki so odsotni več kot tri mesece zaradi odhoda v tujino in so svoj odhod prijavili v upravni enoti svojega stalnega prebivališča. Tujci so: • osebe z državljanstvom tujih držav in izdanim dovoljenjem za stalno oziroma začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, ki imajo prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče v njej; • osebe z državljanstvom tujih držav in veljavnim delovnim ali poslovnim vizumom, ki imajo v Sloveniji prijavljeno začasno prebivališče; • osebe brez ugotovljenega državljanstva oziroma brez državljanstva in s prijavljenim stalnim oziroma začasnim prebivališčem v Sloveniji; • osebe, ki sta jim bila po zakonu o azilu priznana pravica do azila in status begunca v Republiki Sloveniji (begunci). 3.2. SELITVENO GIBANJE PREBIVALSTVA 3.2.1. METODOLOŠKA POJASNILA Statistične definicije »osebe, priseljene iz tujine«, »osebe, odseljene v tujino« in »osebe, ki se je selila v Sloveniji« (notranji selivec), od leta 2008 dalje temeljijo na konceptu običajnega prebivališča in so usklajene z opredelitvami prebivalstva in selivcev iz Uredbe (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti (Uredba, 2007). Koncept običajnega prebivališča temelji na enoletnem pogoju dejanskega ali nameravanega prebivanja na naslovu stalnega ali začasnega prebivališča. Ključno merilo za določitev selitve (tako notranje kot meddržavne) je torej upoštevanje enoletnega prebivanja na naslovu prijavljenega prebivališča. Glede na merilo enoletnega prebivanja selivce delimo v dve skupini: (1) na tiste, ki na prijavljenem naslovu dejansko prebivajo eno leto (dejansko prebivanje) in (2) na tiste, ki na prijavljenem naslovu nameravajo prebivati eno leto ali več (nameravano prebivanje). Merilo dejanskega prebivanja se uporablja v dveh primerih: (1) pri prijavi začasnega prebivališča na območju Slovenije, ki velja manj kot eno leto, če se nato veljavnost podaljšuje do enega leta ali več, ter (2) za prebivalce, ki so prijavili začasen odhod v tujino. O namenu trajanja prebivanja se sklepa iz vrste oz. trajanja veljavnosti prijavljenega prebivališča, in sicer: • pri osebah, ki prijavijo stalno prebivališče, se sklepa, da nameravajo prebivati na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča najmanj eno leto; • pri osebah, ki prijavijo začasno prebivališče, pa se o namenu trajanja prebivanja sklepa iz trajanja veljavnosti prijave začasnega prebivališča. Priseljeni. - Med osebami, ki so se priselile na naslov stalnega prebivališča, so v podatkih SURS prikazane naslednje skupine oseb: • tiste, ki v Sloveniji prijavijo stalno prebivališče, • tiste, ki se po enoletnem ali daljšem začasnem prebivanju v tujini vrnejo v Slovenijo, • tiste, ki spremenijo stalno prebivališče v Sloveniji, • tiste, ki imajo na območju Slovenije poleg stalnega prebivališča prijavljeno tudi začasno prebivališče, pa začasno prebivališče odjavijo ali veljavnost njihovega začasnega prebivališča poteče. Med osebami, ki so se priselile na naslov začasnega prebivališča, sta v podatkih SURS prikazani naslednji skupini oseb: (1) tiste, ki v Sloveniji prijavijo začasno prebivališče, ki velja ali skupno velja eno leto ali več, ali (2) tiste, ki imajo na območju Slovenije prijavljenih več veljavnih začasnih prebivališč, pa zadnje prijavljeno začasno prebivališče odjavijo ali njegova veljavnost poteče. Odseljeni. - Med odseljenimi osebami so v podatkih SURS prikazane osebe, ki, potem ko so bile štete med prebivalce Slovenije: odjavijo stalno prebivališče, odjavijo začasno prebivališče, so začasno odsotne v tujini eno leto, jim poteče veljavnost prijave začasnega prebivališča, ker veljavnost prijave niso obnovili v zakonskem roku, ali pa spremenijo prebivališče v Sloveniji. Kratkotrajni selivci. - Od leta 2008 dalje SURS ločeno pripravlja podatke o kratkotrajnih selivcih. Gre za selitve oseb, priseljenih iz tujine, ki nameravajo prebivati oz. dejansko prebivajo v Sloveniji manj kot leto dni. Pred letom 2008 so bili podatki o teh osebah zajeti v podatke o selitvah, od 2008 dalje pa ti podatki v podatkih o selitvah niso zajeti. Podatki o državi prejšnjega oziroma prihodnjega prebivališča. - Ti podatki so, če niso na voljo v podatkovnem viru, izpeljani iz podatkov o prejšnjem stalnem prebivališču osebe v tujini oz. o obstoječem stalnem prebivališču v tujini oz. o prihodnjem stalnem prebivališču v tujini ali iz veljavnega začasnega naslova v tujini. Odvisno je namreč, katero vrsto prebivališča oseba prijavi v Sloveniji oz. v tujini. Viri za podatke SURS o selitvah prebivalstva so: • prijave/odjave stalnega oz. začasnega prebivališča na območju Slovenije, • prijave začasnega odhoda iz Slovenije oz. vrnitve v Slovenijo in • podatki o t. i. statističnih selitvah, potrebni zaradi priprave podatkov skladno z definicijo prebivalstva Slovenije, veljavno od leta 2008. O »statistični selitvi« govorimo takrat, kadar je bilo začasno prebivališče odjavljeno ali kadar veljavnost prijave začasnega prebivališča ni bila obnovljena v zakonsko določenem roku. Pri pripravi statistik selitev za leto 2008 in nadaljnja leta se za vse prebivalstvene skupine uporablja enotna metodologija. V podatkih za leto 2008 so prvič: • v podatkih o selitvah (in sicer tako o meddržavnih kot notranjih selitvah) vključene tudi selitve državljanov Slovenije, ki v Sloveniji prijavijo le začasno prebivališče; • v podatkih o selitvah tujih državljanov vključeni tudi začasni odhodi iz Slovenije in vrnitve v Slovenijo po začasni odsotnosti v tujini, priselitve tujih državljanov iz tujine na stalni naslov v Sloveniji ter podatki o notranjih selitvah tujih državljanov na območju Slovenije; • vključeni podatki o statističnih selitvah po odjavi ali poteku veljavnosti začasnega prebivališča; • prikazani podatki o selitvah tujih državljanov po državi prejšnjega oz. prihodnjega prebivališča. Primerljivost podatkov o selitvah. - Pogledali bomo, kako je s primerljivostjo pri meddržavnih in pri notranjih selitvah. Meddržavne selitve. - Podatki za posamezna obdobja niso povsem primerljivi: • V podatkih o meddržavnih selitvah do leta 1992 so upoštevane selitve državljanov vseh republik nekdanje Jugoslavije, ki so v Sloveniji prijavili stalno prebivališče oziroma odjavili stalno prebivališče. • Od leta 1992 do leta 1994 so upoštevane le selitve državljanov Republike Slovenije na naslov stalnega prebivališča. Po slovenskih zakonskih predpisih so državljani nekdanje Jugoslavije postali tujci, če niso sprejeli državljanstva Republike Slovenije ali če niso izpolnjevali pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije. • Podatki o selitvah od leta 1995 do leta 2007 so pripravljeni skladno s takrat veljavno statistično definicijo prebivalstva, objavljeno leta 1996. V podatkih o priselitvah v Slovenijo in odselitvah iz nje so upoštevani tudi podatki o selitvah tujih državljanov. Podatki o odselitvah tujih državljanov so ocenjeni na osnovi podatkov o številu tujih državljanov in naravnem gibanju prebivalcev v Sloveniji. V podatkih o meddržavnih selitvah državljanov Republike Slovenije so od leta 1999 upoštevane tudi prijave začasne odsotnosti zaradi odhoda v tujino (za več kot 3 mesece) oziroma prijave vrnitve iz tujine, kjer so državljani Republike Slovenije začasno prebivali. • Podatke o meddržavnih selitvah za leto 2008 in nadaljnja leta pa SURS objavlja skladno z novo statistično definicijo prebivalstva. Notranje selitve. - Tudi podatki o teh selitvah za posamezna obdobja niso povsem primerljivi: • Do leta 1991 so upoštevane notranje selitve državljanov SFR Jugoslavije na naslov stalnega prebivališča v Sloveniji. • V obdobju 1992-2007 so upoštevane samo selitve državljanov Republike Slovenije na naslov stalnega prebivališča. • V podatkih o notranjih selitvah od leta 2008 upošteva SURS pri državljanih Slovenije registrirane selitve na stalni naslov, njihove prijave začasnega prebivališča ter statistične selitve, potrebne zaradi priprave podatkov skladno z definicijo prebivalstva Slovenije, veljavno od leta 2008. • Za leto 2008 in naprej so v notranjih selitvah upoštevane tudi notranje selitve tujih državljanov v Sloveniji. Pri pripravi podatkov se uporablja ista metodologija kot za pripravo podatkov o notranjih selitvah državljanov Slovenije. 3.2.2. DEFINICIJE Prebivalci Slovenije (od 1. 1. 2008) so osebe s prijavljenim stalnim in/ali začasnim prebivališčem v Sloveniji, ki v Sloveniji prebivajo ali imajo namen prebivati eno leto ali več in niso začasno odsotne iz Republike Slovenije eno leto ali več. Državljan Republike Slovenije je oseba z državljanstvom Republike Slovenije, ki ima v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno in/ali začasno prebivališče. Tuji državljan je oseba z državljanstvom tuje države ali oseba brez ugotovljenega državljanstva ali oseba brez državljanstva, ki je v Sloveniji prijavila stalno in/ali začasno prebivališče. Kratkotrajni selivec je oseba (ne glede na državljanstvo), ki je v opazovanem letu v Republiki Sloveniji prijavila začasno prebivališče, a je glede na trajanje in namen njenega začasnega prebivanja v Sloveniji ne štejemo med priseljene osebe (ker ne izpolnjuje merila dejanskega ali nameravanega prebivanja na območju Slovenije). Prebivališče je naslov stalnega ali začasnega prebivališča osebe, na katerem je oseba glede na svoje dejansko ali nameravano prebivanje šteta kot prebivalec Slovenije. Stalno prebivališče je naslov, na katerem se oseba prijavi z namenom, da bo na njem stalno prebivala. Začasno prebivališče je naslov, na katerem se oseba začasno prijavi in ki je praviloma različen od naslova stalnega prebivališča. Priseljeni iz tujine je prebivalec, ki se je v Slovenijo priselil iz tujine in je v Sloveniji prijavil prebivališče. Odseljeni v tujino je prebivalec Slovenije, ki se je iz Slovenije odselil v tujino. Meddržavna selitev je sprememba države prebivališča. Država prihodnjega prebivališča je država, v kateri namerava oseba prebivati po odselitvi iz Slovenije. Država prejšnjega prebivališča je država, v kateri je imela oseba zadnje prebivališče pred priselitvijo v Slovenijo. Notranji selivec je prebivalec Slovenije, ki je spremenil naselje svojega prebivališča v Sloveniji. Notranja selitev je sprememba naselja prebivališča prebivalca Slovenije na območju Slovenije. Priseljeni na 1000 prebivalcev je razmerje med številom priseljenih v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta na določenem območju, pomnoženo s 1000. Odseljeni na 1000 prebivalcev je razmerje med številom odseljenih v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta na določenem območju, pomnoženo s 1000. Selitveni prirast je razlika med številom priseljenih in številom odseljenih na določenem območju v koledarskem letu. Selitveni prirast na 1000 prebivalcev je razmerje med selitvenim prirastom v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta na določenem območju, pomnoženo s 1000. Skupni prirast je seštevek naravnega in selitvenega prirasta na določenem območju v koledarskem letu. Skupni prirast na 1000 prebivalcev je razmerje med skupnim prirastom v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta na določenem območju, pomnoženo s 1000. 3.3. SOCIALNOEKONOMSKE ZNAČILNOSTI PREBIVALSTVA IN MEDDRŽAVNIH SELIVCEV V statistični raziskavi »Socioekonomske značilnosti prebivalcev in meddržavnih selivcev« na SURS že objavljenim letnim podatkom o prebivalcih Slovenije in že objavljenim podatkom o meddržavnih selivcih za obdobje od vključno leta 2005 dalje dodajo podatke o njihovih socioekonomskih značilnostih, ki se zbirajo v evidencah, katere vodijo SURS in druge pristojne državne ustanove, ter podatke iz rednih letnih raziskovanj, ki jih izvaja SURS. Torej gre za kombinacijo več podatkovnih zbirk. V podatkih, pridobljenih z navedeno statistično raziskavo, so prikazani le podatki za prebivalstvo Slovenije. Posledično se podatki iz tega raziskovanja razlikujejo od statistik, ki jih SURS objavlja oz. prevzema od drugih virov na področjih trga dela, izobraževanja in socialne zaščite. Poglejmo, kako je z opredelitvijo prebivalstva, selitev in izobrazbe v navedeni statistični raziskavi. Prebivalstvo. - Za potrebe raziskave s socioekonomskih značilnostih prebivalcev in meddržavnih selivcev so na SURS podatke o številu prebivalstva na stanje 1. 1. 2008 preračunali po statistični definiciji prebivalstva, objavljeni leta 2008. Za to in nadaljnja leta je tako upoštevana ta, za predhodna leta (2005-2007) pa stara statistična definicija prebivalstva. Selitve. - Podatki o meddržavnih selitvah za leto 2008 in nadaljnja leta so objavljeni skladno z novo statistično definicijo prebivalstva, podatki za predhodna leta (2005-2007) pa skladno s staro definicijo. Statistične definicije osebe priseljene iz tujine in osebe odseljene v tujino za leto 2008 in nadaljnja leta dalje temeljijo na konceptu običajnega prebivališča, ki smo ga opredelili v poglavjih 3.1.1. in 3.2.1. Izobrazba. - Podatke o doseženi izobrazbi prebivalcev in meddržavnih selivcev za leto 2009 in nadaljnja leta prikazujejo po novem Klasifikacijskem sistemu izobraževanja in usposabljanja - KLASIUS. Po navedeni klasifikaciji so preračunani in objavljeni tudi podatki o stopnji šolske izobrazbe prebivalcev in meddržavnih selivcev za leta 2005-2008. 3.4. IZOBRAZBA MEDDRŽAVNIH SELIVCEV Podatek o izobrazbi meddržavnih selivcev se je z izjavo selivca v administrativnih evidencah zbiral (ni pa se objavljal) v obdobju 1982-1999, kasneje pa ne več. V tej knjigi analiziramo izobrazbo selivcev za Slovenijo (peto poglavje) za obdobje 1991-2011, po statističnih regijah (šesto poglavje) pa za obdobje 2003-2010. Analiza za statistične regije (šesto poglavje) temelji na podatkih iz »interne dokumentacije« SURS (ki temelji na povezavi podatkov več podatkovnih zbirk in statističnih raziskovanj SURS), analiza za Slovenijo (peto poglavje) pa večinoma prav tako na istem viru, delno pa tudi na podatkih iz navedene statistične raziskave o socioekonomskih značilnosti prebivalstva in meddržavnih selivcev. Podrobna metodologija za podatke za obdobje 2003-2010 iz interne dokumentacije SURS, pripravljene za potrebe več dosedanjih raziskovalnih projektov Inštituta za ekonomska raziskovanja v Ljubljani, je, kot smo že omenili, prikazana v šestem poglavju. Tu prikazujemo le njene glavne značilnosti za obdobje 2006-2010 primerjalno z značilnostmi podatkov iz drugega navedenega vira (statistične raziskave o socioekonomskih značilnosti prebivalstva in meddržavnih selivcev), 17 po katerem so podatki na razpolago za leta od 2005 dalje. Podatki iz interne dokumentacije SURS za obdobje 2006-2010. - Ti podatki so pripravljeni iz datoteke s podatki Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva, ki je bila pripravljena za potrebe popisa 2011. Iz njih je bilo mogoče pridobiti tudi podatke o 18 izobrazbi neaktivnih prebivalcev. Poleg tega so na SURS izobrazbo selivcev za leta 20062010 pridobili tudi iz podatkov popisa 2002 - za upokojene osebe. Raziskava o socioekonomskih značilnostih prebivalstva in selivcev (delovno aktivnega prebivalstva) v obdobju 2005-2010. - Za to obdobje so podatki o socioekonomskih značilnostih selivcev pripravljeni le za priseljene, in sicer za tiste, ki so se v letu priselitve tudi zaposlili. Podatki o izobrazbi zanje so v tem obdobju prevzeti izključno iz mesečnih stanj Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva. V podatkih o socioekonomskih značilnostih selivcev, tako priseljenih kot odseljenih, za leto 2011 je v primerjavi s podatki za leta 2005-2010 prisoten prelom v časovni seriji. Za to sta 17 Gre za utemeljitve mag. Janje Povhe iz SURS. 18 Neaktivno prebivalstvo tvorijo tisti, ki niso razvrščeni niti med delovno aktivno prebivalstvo niti med brezposelne osebe in so stari 15 let ali več (SURS, 2013j). dva razloga. Prvi je ta, da so za leto 2011 in bodo za nadaljnja leta podatki o izobrazbi selivcev prikazani za prebivalstvo, staro 15 let in več, in ne več le za delovno aktivne prebivalce. Drugi razlog pa je v tem, da so v okviru navedene raziskave za leto 2011 prvič na voljo podatki o odseljenih prebivalcih, starih 15 ali več let, po izobrazbi, pripravljeni iz podatkov o izobrazbi prebivalstva na stanje 1. 1. 2011. Za navedeno stanje so bili pripravljeni podatki o izobrazbi celotnega prebivalstva, skladno z metodologijo popisa 2011. Podatek o izobrazbi prebivalstva se bo od leta 2011 letno ažuriral. Posledično so na SURS lahko iz te raziskave pripravili tudi podatke o izobrazbi priseljenih za leto 2011 (zanje se je prevzela izobrazba osebe iz stanja prebivalstva 1. 1. 2012) in nadaljnja leta. 4. NOTRANJE SELITVE PREBIVALCEV SLOVENIJE Kot smo prikazali v tretjem poglavju (3.2.1.), pod notranjimi selitvami razumemo spremembo naselja prebivališča na območju Slovenije. Notranje selitve zajemajo dve vrsti selitev: spremembo takega naselja znotraj iste občine in medobčinske selitve. Pri tem pa nadalje medobčinske selitve zajemajo dve vrsti selitev: selitve med občinami znotraj iste regije in selitve med regijami (medregionalne selitve). V tem poglavju bomo prikazali obseg notranjih selitev in značilnosti notranjih selivcev, med različnimi vrstami notranjih selitev pa podrobneje še medregionalne selitve, ki jih po statističnih regijah analiziramo v šestem poglavju. 4.1. ANALIZA NA PODLAGI PODATKOV IZ CENTRALNEGA REGISTRA PREBIVALCEV 4.1.1. OBSEG IN VRSTA NOTRANJIH SELITEV V Sloveniji so podatki o notranjih selitvah na voljo za obdobje 1967-2011. Objavlja jih Statistični urad Republike Slovenije. Prikazujemo jih v sliki 4.1 in za obdobje 1992-2011 v tabeli 4.1, v kateri prikazujemo tudi koeficient letnega števila selitev na 1000 prebivalcev in strukturo selitev po vrsti le-teh. Znotraj obdobja 1967-2011 sta dve obdobji, ki se metodološko in vsebinsko razlikujeta. Prvo je obdobje 1967-2007 in drugo obdobje 2008-2011. Od vključno leta 2008 so, kot je prikazano v tretjem (metodološkem) poglavju, na eni strani vključene tudi selitve tujcev (pred tem letom niso bile), na drugi strani selitve na začasno prebivališče (tudi te pred tem letom niso bile vključene), upoštevane pa so tudi statistično izpeljane selitve. Iz navedenih razlogov je po letu 2008 letno število notranjih selitev bistveno večje kot prej, obenem pa v porastu (glej navedeno tabelo in sliko). Za 41-letno obdobje pred navedenimi spremembami v letu 2008 (torej obdobje 1967-2007) pa je značilno, da je znotraj njega približno od sredine 1970-ih let dvajset let (1976-1995) letno število notranjih selitev padalo (zmanjšalo se je od 65.000 na 26.000), nato pa je začelo naraščati. Do vključno leta 1992 so bile evidentirane selitve državljanov nekdanje SFRJ, po tem letu pa selitve državljanov Republike Slovenije, kar je zagotovo vplivalo na večji padec števila selitev v letu 1993. Izraženo na 1000 prebivalcev (glej tabelo 4.1 in sliko 4.3), je v 1990-ih letih letno število selitev znašalo 16, v obdobju 2001-2007 17, v metodološko drugačnem obdobju 2008-2011 pa 51.19 19 Za primerjavo navajamo sicer razmeroma stare podatke za druge države, za katere ne vemo, ali so v njih zajete le selitve državljanov ali tudi tujcev. Po Dolencu (Dolenc, 1998: 546) je v Nemčiji sredi 1990-ih let Medtem, ko je "prehod" od državljanov nekdanje SFRJ na državljane Republike Slovenije prinesel zmanjšanje števila notranjih selitev, pa je sprememba upravno-teritorialne ureditve v letu 1995 prinesla tudi spremembo števila in strukture teh selitev po vrsti le-teh: deleža medobčinskih selitev in selitev med naselji znotraj iste občine. Število medobčinskih selitev se je povečalo, število selitev med naselji iste občine, ki so v večji meri prešle v medobčinske selitve, pa se je zelo zmanjšalo. V prvih letih 1990-ih let je bilo število obeh vrst selitev še približno enako, v obdobju 1995-2011 pa sta bila število in delež medobčinskih selitev večja. V obdobju 2008-2011 je bilo, upoštevaje dejstvo, da to obdobje ni primerljivo s predhodnim, število obeh vrst selitev večje kot prej, pri tem zlasti število medobčinskih selitev. Delež slednjih selitev v vseh notranjih selitvah je v 1990-ih letih znašal 58 %, v obdobju 2001-2007 68 % in v obdobju 2008-2011 81 % (glej tabelo 4.1). Struktura medobčinskih selitev (selitve znotraj občin, medregionalne selitve) je bila v 1990-ih letih in v obdobju 2001-2007 v povprečju podobna (dve tretjini prvih in ena tretjina drugih navedenih selitev), v letih 20082011 pa se je zelo spremenila v smeri povečanja deleža medregionalnih selitev. Medregionalne selitve so v obdobju 1992-2007 predstavljale v povprečju približno slabo tretjino vseh medobčinskih selitev in petino notranjih selitev, v obdobju 2008-2011 pa kar dobro polovico (52 %) prvih in 42 % drugih navedenih selitev. V slikah 4.2, 4.3 in 4.4 prikazujemo za te in drugi navedeni vrsti notranjih selitev (medobčinske selitve v isti regiji, selitve med naselji v isti občini) gibanje letnega števila selitev, tega števila na 1000 prebivalcev ter njihovega deleža v vseh notranjih selitvah v obdobju 1992-2011. Kot je razvidno iz slike 4.3, je v obdobju 2008-2011 letno število medregionalnih selitev znašalo okoli 20 na 1000 prebivalcev (regijo je torej zamenjalo okoli 2 % prebivalcev), v metodološko drugačnem obdobju 1992-2007 (le selitve državljanov RS) pa manj kot 5 (torej manj kot 0,5 % prebivalcev). Za 1990-ta leta je Grčar (2006) primerjal medregionalno mobilnost prebivalstva Slovenije z drugimi evropskimi državami. Upoštevaje drugo in tretjo raven statistične klasifikacije teritorialnih enot (NUTS 2 in NUTS 3) in kazalnik »delež letnega števila medregionalnih selivcev v celotnem prebivalstvu« (ki je bil takrat manjši od 0,5 %), je ugotovil za Slovenijo relativno (glede na druge države) nizko mobilnost. To je lahko tudi posledica nevključenih (neevidentiranih) tujcev pri Sloveniji, a njihova vključitev v drugih primerjanih državah. število medobčinskih selitev na 1000 prebivalcev znašalo 48 (od tega 13 na deželni ravni), na Danskem pa leta 1997 63. Slika 4.1: Notranje selitve v Sloveniji v obdobju 1982-2011 po spolu - število selitev Vir: SURS, Statistični letopis Slovenije, različni letniki (za leta 1969-2012). Tabela 4.1: Notranje selitve v Sloveniji v obdobju 1992-2011 - obseg in struktura Leto, Skupaj Selit- Selitve med občinami (med Skupaj Selitve Selitve med občinami (med obdobje ve naselji različnih občin) med naselj i različnih občin) med Skupaj Selitve Selitve naselji Skupaj Selitve Selitve naselji med med v isti med med v isti občini občinami znotraj regije regijami občini občinami znotraj regije regijami ŠTEVILO SELITEV ŠTEVILO SELITEV NA 1000 PREBIVALCEV 1992 42741 20972 21769 14426 7343 21,4 10,5 10,9 7,2 3,7 1993 34997 17627 17370 11490 5880 17,6 8,9 8,7 5,8 3 1994 31420 15625 15795 10435 5360 15,8 7,9 7,9 5,2 2,7 1995 25736 9637 16099 10780 5319 12,9 4,8 8,1 5,4 2,7 1996 28655 10968 17687 12089 5598 14,4 5,5 8,9 6,1 2,8 1997 29853 11824 18029 12351 5678 15,0 6,0 9,1 6,2 2,9 1998 30110 11383 18727 13020 5707 15,2 5,7 9,4 6,6 2,9 1999 30509 10333 20176 14218 5958 15,4 5,2 10,2 7,2 3,0 2000 29781 10107 19674 13807 5867 15,0 5,1 9,9 6,9 2,9 2001 30967 10517 20450 14086 6364 15,5 5,3 10,3 7,1 3,2 2002 34868 12609 22259 15684 6.575 17,5 6,3 11,2 7,9 3,3 2003 27844 8643 19201 12.903 6.298 13,9 4,3 9,6 6,5 3,2 2004 30215 9558 20657 14062 6.595 15,1 4,8 10,3 7,0 3,3 2005 32204 10048 22156 15152 7.004 16,1 5,0 11,1 7,6 3,5 2006 38501 12041 26460 17961 8.499 19,2 6,0 13,2 8,9 4,2 2007 38581 11377 27204 18324 8.880 19,1 5,6 13,5 9,1 4,4 2008 106248 18969 87279 39674 47.605 52,5 9,4 43,2 19,6 23,5 2009 96602 19268 77334 37644 39.690 47,3 9,4 37,9 18,4 19,4 2010 106551 21270 85281 41700 43.581 52,0 10,4 41,6 20,3 21,3 2011 107988 20904 87084 41456 45628 52,6 10,2 42,4 20,2 22,2 Tabela se nadaljuje na naslednji strani. Tabela 4.1: Nadaljevanje tabele Leto, obdobje Skupaj Selitve Selitve med občinami (med naselji različnih občin) Skupaj Selitve med Selitve med občinami (med naselji različnih občin) med naselji Skupaj Selitve med Selitve med naselji v isti Skupaj Selitve med Selitve med v isti občini občinami znotraj regije regijami občini občinami znotraj regije regijami ŠTEVILO SELITEV ŠTEVILO SELITEV NA 1000 PREBIVALCEV Povprečno letno število v obdobju 1992-2000 31534 13164 18370 12513 5857 15,9 6,6 9,2 6,3 3,0 2001-2007 33311 10685 22627 15453 7174 16,6 5,3 11,3 7,7 3,6 2008-2011 104347 20103 84245 40119 44126 51,1 9,8 41,3 19,6 21,6 STRUKTURA vseh selitev (%) 1992-2000 100,0 41,7 58,3 39,7 18,6 2001-2007 100,0 32,1 67,9 46,4 21,5 2008-2011 100,0 19,3 80,7 38,4 42,3 STRUKTURA MEDOBČINSKIH SELITEV (%) 1992-2000 100 68,1 31,9 2001-2007 100 68,3 31,7 2008-2011 100 47,6 52,4 Vir: SURS, Statistični letopis Slovenije, različni letniki (za leta 1993-2012) in lastni izračuni. Slika 4.2: Notranje selitve v Sloveniji v obdobju 1992-2011 po vrsti selitev - število selitev -Skupaj -Med naselji v isti občini -Med občinami znotraj regije -Med regijami Vir: Tabela 4.1. Slika 4.3: Notranje selitve v Sloveniji v obdobju 1992-2011 po vrsti selitev - število selitev na 1000 prebivalcev -Skupaj -Med naselji v isti občini -Med občinami znotraj regije -Med regijami Vir: Tabela 4.1. Slika 4.4: Notranje selitve v Sloveniji v obdobju 1992-2011 po vrsti selitev - struktura (delež posamezne vrste selitev v vseh notranjih selitvah - %) 4.1.2. ZNAČILNOSTI SELIVCEV Pogledali bomo spol in povprečno starost selivcev. Kot je razvidno iz slike 4.1, je bilo letno število selivcev v obdobju 1967-2008 ves čas za ženske večje kot za moške, od vključno leta 2009 pa je večje za moške. Povprečna starost selivcev je, opazujoč nekoliko krajše obdobje (1982-2011; glej sliko 4.5), vsa leta imela trend naraščanja in je bila približno enaka za moške in ženske. Za vse selivce se je povprečna starost povečala od 25 let v 1980-ih letih na 28 let v 1990-ih in na 30 let v obdobju 2001-2007. V obdobju 2008-2011, ko so notranje selitve drugače opredeljene kot prej (glej tretje poglavje) in so zajete tudi selitve tujcev, je bila njihova povprečna starost višja kot prej; znašala je 34 let. Slika 4.5: Notranje selitve v Sloveniji v obdobju 1982-2011 po starosti in spolu - povprečna starost selivcev (v letih) Vir: SURS, Statistični letopis Slovenije, različni letniki (za leta 1983-2012). 4.1.3. MEDREGIONALNE SELITVE Obseg selitev. - Podrobno analizo obsega medregionalnih selitev in značilnosti teh selivcev po statističnih regijah analiziramo v šestem poglavju, ki temelji večinoma na podatkih iz interne dokumentacije Statističnega urada. Tam je zadnje opazovano leto 2010. Tu pa bomo prikazali sintezne ugotovitve za obseg teh selitev na ravni Slovenije za obdobje 1991-2011, razdeljeno na dve podobdobji: 1991-2007 in 2008-2011. Glavne podatke prikazujemo v tabeli 4.2. Letno število medregionalnih selitev se je v obdobju 1991-2007 v Sloveniji gibalo med 5300 in 8900 oziroma med 2,7 in 4,4 na 1000 prebivalcev (povprečje je znašalo 3,2). V obdobju 2008-2011 se je to število gibalo med 40.000 in blizu 48.000 oziroma 19 in 23 selitev na 1000 prebivalcev. Absolutno in relativno število (na 1000 prebivalcev) teh selitev je naraščalo v obdobju 1995-2007 in narašča tudi od leta 2009 dalje (v slednjem obdobju - na višji ravni: zaradi metodološko-vsebinskih sprememb v letu 2008). V okviru medregionalnih selitev je bila v opazovanem obdobju 1991-2011 tako pri odselitvah kot priselitvah najbolj zastopana Osrednjeslovenska regija. V celem obdobju skupaj je nanjo odpadlo v povprečju 27% vseh medregionalnih odselitev in 31% vseh medregionalnih priselitev v državi. Njen delež v vseh medregionalnih odselitvah na ravni države se je zmanjševal, v priselitvah pa povečeval. Po deležu v vseh medregionalnih selitvenih tokovih v državi tej regiji sledijo Podravska, Savinjska in Gorenjska regija. Medregionalne selitve državljanov RS v obdobju 1991-2007 niso bistveno vplivale na prostorsko razporeditev prebivalstva v Sloveniji in spremembo števila prebivalstva posamezne regije. V tem obdobju je polovica regij imela pozitiven, polovica pa negativen selitveni saldo (selitveni padec), ki je bil, izražen na 1000 prebivalcev, zelo majhen (glej tabelo 4.2). Upoštevanje vseh selitev (tudi selitve tujcev) ter tudi selitev na začasno bivališče pa kaže za obdobje 2008-2011 negativen in bistveno večji selitveni saldo kar za devet regij (izraženo relativno, največjega za Zasavsko) in pozitiven saldo za tri regije: Osrednjeslovensko, Obalno-kraško in Podravsko regijo (izraženo relativno, največjega za prvo navedeno regijo). Če opazujemo celo obdobje 1991-2011 skupaj ob upoštevanju navedenih razlik v zajetju selitev med prvim in drugim obdobjem, je pet regij imelo negativen saldo, sedem regij pa pozitivnega (glej sliko 4.6). Prek evidentiranih medregionalnih selitev (v obdobju 1991-2007 brez selitev tujcev) so relativno (na 1000 prebivalcev) v opazovanem obdobju 1991-2011 največ prebivalcev izgubile Zasavska, Koroška in Goriška regija, dobile pa Obalno-kraška, Osrednjeslovenska in Notranjsko kraška regija. Slika 4.6: Saldo v medregionalnih selitvah v Sloveniji v obdobju 1991-2011* po statističnih regijah - povprečno letno število (selitev) na 1000 prebivalcev -2,500 -2,00 Obalno-kraška "Goriška Notranjsl Gorenjska Osrednjes Jugovzh Spodnjep o-kraška lovenska od. Slov. osavski^ l Zasavska 1 Savinjska 1 Koroška Podravska Pomurska -1,500 -1,00 -,500 ,00 ,500 1,00 1,500 Vir: SURS, 2013d in lastni izračuni. * Do vključno leta 2007 so zajete selitve državljanov RS, po tem letu pa tudi selitve tujcev. Tabela 4.2: Medregionalne selitve v Sloveniji v obdobju 1991-2011 po statističnih regijah in podobdobjih - obseg in struktura selitev Regija OBSEG SELITEV STRUKTURA SELITEV - Slovenija = 100% Priselitve Odselitve Saldo Priselitve Odselitve 19912000 20012007 20082011 19912000 20012007 20082011 19912000 20012007 20082011 19912000 20012007 20082011 19912000 20012007 20082011 POVPREČNO LETNO ŠTEVILO SELITEV STRUKTURA (Slovenija = 100%) Slovenija 5895 7174 44126 5895 7174 44126 0 0 0 100 100 100 100 100 100 Pomurska 297 305 2230 319 347 2447 -23 -42 -216 5,0 4,3 5,1 5,4 4,8 5,5 Podravska 669 768 5957 689 729 5658 -20 39 298 11,4 10,7 13,5 11,7 10,2 12,8 Koroška 171 164 1390 247 288 1767 -76 -124 -377 2,9 2,3 3,1 4,2 4,0 4,0 Savinj ska 625 700 4707 689 794 5362 -64 -93 -654 10,6 9,8 10,7 11,7 11,1 12,2 Zasavska 188 219 786 215 301 1083 -27 -82 -297 3,2 3,0 1,8 3,6 4,2 2,5 Spodnjeposavska 289 318 1680 290 293 1788 -1 25 -108 4,9 4,4 3,8 4,9 4,1 4,1 Jugovzhod. Slov. 504 585 3193 431 552 3287 73 34 -94 8,5 8,2 7,2 7,3 7,7 7,4 Osrednjeslovenska 1634 2273 13969 1648 1936 11812 -14 337 2157 27,7 31,7 31,7 28,0 27,0 26,8 Gorenj ska 651 721 3122 588 850 3523 63 -129 -401 11,0 10,0 7,1 10,0 11,8 8,0 Notranj sko-kraška 250 310 1495 177 253 1527 72 57 -32 4,2 4,3 3,4 3,0 3,5 3,5 Goriška 220 262 2336 285 397 2905 -65 -135 -569 3,7 3,7 5,3 4,8 5,5 6,6 Obalno-kraška 398 549 3263 317 434 2970 81 114 293 6,7 7,6 7,4 5,4 6,1 6,7 KOEFICIENT ŠTEVILA SELITEV NA 1000 PREBIVALCEV Slovenija 3,0 3,6 21,6 3,0 3,6 21,6 0,0 0,0 0,0 Pomurska 2,3 2,5 18,6 2,5 2,8 20,4 -0,2 -0,3 -1,8 Podravska 2,1 2,4 18,5 2,1 2,3 17,5 -0,1 0,1 0,9 Koroška 2,3 2,2 19,1 3,3 3,9 24,2 -1,0 -1,7 -5,2 Savinj ska 2,4 2,7 18,1 2,7 3,1 20,6 -0,2 -0,4 -2,5 Zasavska 4,0 4,8 17,6 4,6 6,6 24,2 -0,6 -1,8 -6,6 Spodnjeposavska 4,1 4,5 23,9 4,1 4,2 25,5 0,0 0,4 -1,5 Jugovzhod. Slov. 3,7 4,2 22,5 3,1 4,0 23,2 0,5 0,2 -0,7 Osrednjeslovenska 3,4 4,6 26,7 3,4 3,9 22,6 0,0 0,7 4,1 Gorenj ska 3,3 3,6 15,4 3,0 4,3 17,4 0,3 -0,7 -2,0 Notranj sko-kraška 5,0 6,1 28,7 3,5 5,0 29,3 1,4 1,1 -0,6 Goriška 1,8 2,2 19,6 2,4 3,3 24,4 -0,5 -1,1 -4,8 Obalno-kraška 3,9 5,2 29,8 3,1 4,1 27,1 0,8 1,1 2,7 Vir: SURS, 2013d in lastni izračuni. Spol, starost in izobrazba selivcev. - Kot je prikazano v slikah 4.7 in 4.8, v medregionalnih selitvah državljanov RS prevladujejo ženske, v evidentiranih medregionalnih selitvah tujcev in skupnih selitvah (od leta 2008 dalje) pa moški. Povprečna starost medregionalnih selivcev med državljani RS se je v obdobju 2003-2010 zniževala in je bila v letih 2008-2010 precej nižja kot za tujce (glej sliki 4.9 in 4.10). Izobraženost medregionalnih selivcev, merjena s povprečnim številom let šolanja in deležem selivcev s terciarno izobrazbo med vsemi selivci (utemeljitve glej v poglavju 6.1.), je bistveno boljša za državljane RS kot tujce. Za prve se je v letih 2008-2010 po obeh katalnikih zviševala, za druge pa se je povprečno število let šolanja sicer povečalo, delež selivcev s terciarno izobrazbo pa se je zmanjšal (glej sliki 4.11 in 4.12). Slika 4.7: Spolna struktura medregionalnih selitev državljanov RS v Sloveniji v obdobju 20032010 - delež žensk v teh selitvah (v %) Vir: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. * Delež moških je zrcalna slika deleža žensk (100% zmanjšano za delež žensk). Slika 4.8: Spolna struktura vseh medregionalnih selitev v Sloveniji v obdobju 2008-2010 po državljanstvu selivcev - delež žensk v teh selitvah* (%) Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. * Delež moških je zrcalna slika deleža žensk (100% zmanjšano za delež žensk). Slika 4.9: Povprečna starost medregionalnih selivcev v Sloveniji v obdobju 2003-2010 - selitve državljanov RS (leta starosti) Vir: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni (za leta 2003 -2005). Slika 4.10: Povprečna starost medregionalnih selivcev v Sloveniji v obdobju 2008-2010 po državljanstvu selivcev (leta starosti) Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija). Razlike v plačah in gospodarski razvitosti kot dejavnik medregionalnih selitev. - Razlike v plačah in gospodarski razvitosti se kažejo kot pomemben dejavnik medregionalnih selitev v Sloveniji (tabela 4.3). Večina regij s podpovprečno ravnijo plač in bruto domačega proizvoda na prebivalca (BDP/preb.) je imela v obdobju 1991-2011 negativen saldo v medregionalnih selitvah. Iz teh regij je bilo prisotno večje odseljevanje kot priseljevanje. Močna povezanost med ravnijo plač in medregionalnimi selitvami se kaže zlasti pri Koroški in Zasavski regiji z relativno nizko ravnijo plač in bruto domačega proizvoda na prebivalca ter (relativno - na Slika 4.11: Izobraženost medregionalnih selivcev v Sloveniji v obdobju 2008-2010 - selitve državljanov RS, tujcev in selitve skupaj (selivci z znano izobrazbo) Slika 4.11a: Povprečno število let šolanja Slika 4.11b: Delež selivcev s terciarno izobrazbo Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2011 (interna dokumentacija). 1000 prebivalcev) največjim negativnim saldom v omenjenih selitvah v navedenem obdobju. Domnevamo, da so medregionalne razlike v plačah bolj povezane z dnevno delovno mobilnostjo kot z medregionalnimi selitvami, pri Pomurski regiji pa z meddržavnimi selitvami (glej poglavje 6.2.1.). Tabela 4.3: Razlike v bruto plačah* Slovenija, 2010 in gospodarski razvitosti med statističnimi regijami Regija Bruto plača* (v evrih) BDP na prebiv. (v evrih) Znesek Indeksi Znesek Indeksi (v evrih) (Slov.=100) (v evrih) (Slov.=100) SLOVENIJA 1538 100 17379 100 Pomurska 1343 87 11445 66 Podravska 1450 94 14489 83 Koroška 1430 93 13013 75 Savinjska 1425 93 15708 90 Zasavska 1441 94 11769 68 Spodnjeposavska 1418 92 14742 85 Jugovzhodna Slovenija 1484 96 16145 93 Osrednj eslovenska 1739 113 24519 141 Gorenjska 1536 100 14408 83 Notranjsko-kraška 1398 91 12416 71 Goriška 1506 98 16388 94 Obalno-kraška 1562 102 19078 110 Vir: * SURS, Statistični letopis Slovenije 2012 in 2013h ter lastni izračuni. Upoštevana je povprečna mesečna bruto plača po regiji prebivališča. 4.2. DOSEDANJE NOTRANJE SELITVE PREBIVALCEV SLOVENIJE NA PODLAGI PODATKOV POPISA PREBIVALCEV V LETIH 2002 IN 2011 Po podatkih predzadnjega popisa, izvedenega leta 2002 (iz popisa 2011 ni objavljenih podatkov) je bilo takrat med prebivalstvom Slovenije skoraj polovica takih, ki so se v (takratno) naselje prebivališča preselili iz drugega naselja Slovenije (so bili enkrat do popisa 2002 notranji selivci). Podrobnejšo analizo značilnosti teh selitev smo prikazali leta 2004 drugje (Bevc, Lukšič-Hacin, Zupančič, 2004). Iz zadnjega popisa (2011) pa so na razpolago podatki za medregionale selitve, ki, kot smo omenili, po letu 2008 (ko obstaja popolnejše statistično zajetje notranjih selitev) predstavljajo v Sloveniji glavno vrsto notranjih selitev. Kot je razvidno iz tabele 4.4, sta imeli leta 2011 največji delež prebivalcev s prvim bivališčem v kateri drugi slovenski regiji, Obalno kraška (23 %) in Osrednjeslovenska regija (20 %). Najmanjši delež priseljencev iz drugih regij pa so imele Pomurska (8 %), Goriška (9 %) in Koroška regija. Posamezne regije so imele praviloma največ priseljencev iz sosednjih regij. Za Osrednjeslovensko regijo pa je značilno, da je imela največ priseljencev iz Gorenjske regije, Jugovzhodne Slovenije in Savinjske regije. Inštitut za ekonomska raziskovanja Tabela 4.4: Prebivalci po regiji prebivališča 1. 1. 2011 in regiji prvega prebivališča* - Slovenija, 1. 1. 2011 Regija prebivališča 1. 1. 2011 REGIJA prvega prebivališča SLOVENIJA Pomurska Podrav-ska Koroška Savinjska Zasavska Spodnjeposavska JV Slovenija Osrednje-slovenska Gorenjska Notranjsko-kraška Goriška Obalno-kraška ŠTEVILO Slovenija 1821601 125928 297120 76308 239881 43170 70981 143979 405429 177485 50286 116312 74722 Pomurska 112933 104076 4984 350 729 113 158 384 1331 444 89 146 129 Podravska 295600 8654 264367 5064 8101 633 1304 1258 3219 1245 530 738 487 Koroška 68596 497 2381 62282 2118 88 173 196 475 202 52 92 40 Savinjska 233417 1439 7479 3681 207965 2333 2601 1366 4188 1138 329 557 341 Zasavska 38941 172 444 78 1678 33068 677 308 2113 232 33 95 43 Spodnjeposavska 62941 211 596 163 2139 643 54581 2368 1455 454 82 148 101 Jugovzh. Slovenija 128369 692 977 250 1029 412 2772 113333 6625 1124 434 478 243 Osrednjeslovenska 458431 7015 10462 3140 11910 4471 6536 19456 365389 13649 5110 7668 3625 Gorenjska 181238 1663 2066 505 1888 582 1317 2777 11521 155656 561 2274 428 Notranjsko -kraška 45583 255 423 108 305 121 128 643 2655 438 38684 803 1020 Goriška 108776 391 851 198 571 199 227 605 2183 1524 1045 99204 1778 Obalno-kraška 86776 863 2090 489 1448 507 507 1285 4275 1379 3337 4109 66487 STRUKTURA (%) Pomurska 100 92,2 4,4 0,3 0,6 0,1 0,1 0,3 1,2 0,4 0,1 0,1 0,1 Podravska 100 2,9 89,4 1,7 2,7 0,2 0,4 0,4 1,1 0,4 0,2 0,2 0,2 Koroška 100 0,7 3,5 90,8 3,1 0,1 0,3 0,3 0,7 0,3 0,1 0,1 0,1 Savinjska 100 0,6 3,2 1,6 89,1 1,0 1,1 0,6 1,8 0,5 0,1 0,2 0,1 Zasavska 100 0,4 1,1 0,2 4,3 84,9 1,7 0,8 5,4 0,6 0,1 0,2 0,1 Spodnjeposavska 100 0,3 0,9 0,3 3,4 1,0 86,7 3,8 2,3 0,7 0,1 0,2 0,2 Jugovzhodna Slovenija 100 0,5 0,8 0,2 0,8 0,3 2,2 88,3 5,2 0,9 0,3 0,4 0,2 Osrednjeslovenska 100 1,5 2,3 0,7 2,6 1,0 1,4 4,2 79,7 3,0 1,1 1,7 0,8 Gorenjska 100 0,9 1,1 0,3 1,0 0,3 0,7 1,5 6,4 85,9 0,3 1,3 0,2 Notranjsko -kraška 100 0,6 0,9 0,2 0,7 0,3 0,3 1,4 5,8 1,0 84,9 1,8 2,2 Goriška 100 0,4 0,8 0,2 0,5 0,2 0,2 0,6 2,0 1,4 1,0 91,2 1,6 Obalno-kraška 100 1,0 2,4 0,6 1,7 0,6 0,6 1,5 4,9 1,6 3,8 4,7 76,6 Vir: SURS, 2013c in lastni izračuni. * V tabeli ni zajeta tujina oz. prebivalci s prvim prebivališčem v tujini. Ti podatki so prikazani v tabeli 5.9 v poglavju 5.2.1.1. 5. MEDDRŽAVNE SELITVE PREBIVALCEV SLOVENIJE TER ZALOGA EMIGRANTOV V TUJINI IN TUJCEV V SLOVENIJI V poglavju prikazujemo najprej zalogo slovenskih emigrantov v tujini in zalogo imigrantov oziroma priseljencev v Sloveniji, nato pa meddržavne selitvene tokove za Slovenijo v zadnjih nekaj desetletjih. Pri selitvenih tokovih prikazujemo najprej statistično evidentirane legalne selitve, nato pa nelegalne selitve in statistično neevidentiran odliv nekaterih kategorij prebivalcev iz Slovenije. Za statistično evidentirane tokove prikazujemo obseg tokov, nekatere značilnosti selivcev (državljanstvo, spol, starost, izobrazbo) ter vpliv selitev na število in strukturo prebivalcev. Vključujemo tudi podatke iz zadnjega popisa prebivalstva (2011), ki je bil v več pogledih 20 drugačen od predhodnih popisov. Analiza selitvenih tokov za statistične regije (obseg tokov in značilnosti: državljanstvo, spol, starost, izobrazba) je prikazana v šestem poglavju te knjige. V tem poglavju pa za regije prikazujemo zalogo emigrantov in imigrantov. 5.1. ZALOGA SLOVENSKIH EMIGRANTOV V TUJINI IN TUJCEV V SLOVENIJI - ZA RAVEN SLOVENIJE IN NJENIH STATISTIČNIH REGIJ 5.1.1. EMIGRANTI O skupni zalogi vseh živečih slovenskih emigrantov, ki nimajo več bivališča v Sloveniji, podobno kot v večini drugih držav, v Sloveniji ni (uradnih) podatkov. So pa že dalj časa na razpolago podatki o "zalogi začasnih" emigrantov v tujini, torej tistih, ki še imajo v Sloveniji prijavljeno stalno bivališče. Zadnji objavljeni podatki o taki zalogi so na razpolago za leto 2007 in sicer o »državljanih Republike Slovenije, ki so začasno v tujini«. Ti podatki temeljijo na centralnem registru prebivalstva. Novejše podatke o taki zalogi začasnih emigrantov smo pridobili iz interne dokumentacije SURS, ker se navedena kategorija, ki je od 1. 1. 2008 opredeljena malo drugače kot prej, statistično ne obdeluje več in se tudi ne objavlja. 20 Gre za naslednje tri posebnosti (SURS, 2010, Registrski popis 2011): • obveznost izvedbe popisa v državah članicah EU prvič določa uredba, in sicer Uredba Evropskega parlamenta in Sveta EU z dne 9. julija 2008 o popisih prebivalstva in stanovanj; • referenčni datum popisa je bil 1. januar (in ne več 31. marec); • namesto običajnega terenskega popisovanja je Statistični urad RS tokrat prvič izvedel popis prebivalstva v Sloveniji samo s povezovanjem številnih administrativnih in statističnih virov (zato ga na kratko imenujemo registrski popis). Preden analiziramo navedene zadnje objavljene podatke o zalogi začasnih slovenskih emigrantov iz leta 2007, poglejmo, kako je bilo s to zalogo ob nekaj popisih prebivalstva. O obsegu te zaloge so bili za leta popisa prebivalstva 1971, 1981 in 1991 podatki o tki. "zdomcih" - "stalnih" prebivalcih Slovenije, ki so bili v času popisa "začasno" v tujini, v Sloveniji pa so imeli še prijavljeno stalno prebivališče. Ob popisu prebivalstva leta 1991 je bilo takih oseb 53.000 (2 % manj kot 10 let pred tem) oziroma 2,7 % stalnih prebivalcev Slovenije. O tem, da niso bili v tujini le kratek čas, kaže podatek o povprečnem trajanju njihovega bivanja v tujini (14 let). Od spremembe statistične definicije prebivalstva v letu 1995 se omenjena kategorija državljanov Republike Slovenije (ki so začasno v tujini) ne šteje več med prebivalce Slovenije. V obdobju 1995-2007 se je ta kategorija oseb imenovala »državljani R Slovenije, ki so začasno (za več kot 3 mesece) v tujini« in so svoj odhod prijavili (ter so imeli še vedno stalno prebivališče v Sloveniji). Njihovo število je bilo bistveno manjše od prej omenjene kategorije emigrantov (zdomcev) ob popisu prebivalstva leta 1991. Ob popisu prebivalstva leta 2002 je bilo v tujini »začasno« (več kot tri mesece) 28.065 oseb oziroma 1,4 % popisanih oseb (0,9 % jih je bilo v tujini že več kot 1 leto, 0,5 % pa manj kot 1 leto). Iz zadnjega popisa prebivalstva v letu 2011 ni objavljena kakšna kategorija prebivalcev ali državljanov RS, ki bi bila približek za začasne (ali vse) slovenske emigrante. Od spremembe definicije prebivalstva s 1. 1. 2008 navedene statistične kategorije »državljani R Slovenije, ki so začasno (za več kot 3 mesece) v tujini« ni več kot tudi ne ustrezne druge kategorije, ki bi jo razumeli kot verodostojni približek za velikost zaloge vseh ali začasnih slovenskih emigrantov. Sedaj se državljani Republike Slovenije delijo na dve kategoriji oziroma skupini, glede na to, ali so ali niso prebivalci Slovenije. Kategorija »Državljani R 21 Slovenije, ki niso prebivalci Slovenije«, po navedbah strokovnjaka SURS , ni verodostojen kazalnik zaloge emigrantov, ker vključuje tudi državljane, ki (še) nikoli niso bili v Sloveniji (npr. rojene v tujini, ipd.). Nek približek pa gotovo je, saj vključuje tiste državljane RS, ki 22 imajo že najmanj eno leto prijavljeno začasno odsotnost iz Slovenije (analogno nekdanji kategoriji »zdomcev«). Po enem letu od prijave začasne odsotnosti jih na SURS statistično izločijo iz prebivalstva. Zadnji podatki (neobjavljeni) za navedeno kategorijo državljanov RS (ki niso prebivalci Slovenije) so na razpolago za sredino leta 2012 (1. 7.); takrat je bilo 29.115 takih oseb (vir: SURS, 2013). V tabeli 5.1 prikazujemo zadnje razpoložljive objavljene in neobjavljene podatke o zalogi začasnih emigrantov (in imigrantov) ter podatke za dve predhodni leti: za leto 2003 kot zadnje leto pred priključitvijo Slovenije EU in leto 2007 kot zadnje leto pred spremembo statistične definicije prebivalstva. V letih 2003 in 2007 je bila navedena zaloga začasnih emigrantov, izražena kot delež državljanov RS, ki so začasno v tujini, med vsemi državljani RS, razmeroma majhna (1,6 %) in enaka. Oba spola sta bila v njej zastopana približno enako (leta 2007: moški 51 %, ženske 49 %; glej tabelo B-1 v prilogi B). V tabeli 5.2 v nadaljevanju 21 Mag. Danilo Dolenc, vodja oddelka SURS za demografijo. 22 Niso pa vanjo zajeti tisti državljani RS, ki v Sloveniji odjavijo stalno bivališče. prikazujemo nekatere značilnosti začasnih emigrantov in imigrantov v letu 2003. Sredi leta 2012 je znašal približno primerljiv kazalnik zaloge emigrantov (delež začasno odsotnih državljanov RS za več kot eno leto v vsoti teh oseb in državljanov RS, ki so prebivalci Slovenije) 1,5 %. Tabela 5.1: Emigranti in imigranti kot kategoriji prebivalcev Slovenije in državljanov Republike Slovenije - zadnji razpoložljivi podatki ter podatki za nekaj predhodnih let Časovni presek EVIDENTIRANI (začasni) EMIGRANTI - Državljani R Slovenije, ki so začasno v tujini* (2003 in 2007 -najmanj 3 mesece; 2010 in 2012 - najmanj 1 leto) IMIGRANTI - Tujci, prebivalci Slovenije** Število % v vseh državljanih R Slovenije % v vsoti državljanov RS in začasno odsotnih (v tujini) Število % v prebivalcih Slovenije 1 2 3 4 5 2003 (30. 9.) 30816 1,55 46951 2,35 2007 (31. 12.) 31478 1,58 62722 3,11 2008 (31. 12.) 70723 3,48 2010 (1. 7.)*** 32041 1,63 2011 (1. 1.)**** 82746 4,04 2012 (1. 7.)*** 29115 1,48 2012 (1. 10.) 89811 4,36 Viri: SURS (2011c, 2013, 2013a); Statistične informacije, št. 54/2004, št. 27/2008, št. 29/2009; Lastni izračuni. V letih 2003 in 2007 (pred novo statistično definicijo prebivalstva, veljavno od 1. 1. 2008) so zajeti tisti, ki so imeli najmanj 3 mesece prijavljeno začasno odsotnost iz Slovenije, v letih 2010 in 2012 (v skladu z novo definicijo prebivalstva) pa je ta časovni okvir daljši - najmanj eno leto. Slednjo kategorijo (začasno odsotni najmanj 1 leto; vanjo niso zajeti tisti državljani RS, ki v Sloveniji odjavijo stalno prebivališče) na SURS statistično izločijo iz prebivalstva. Ker ni del prebivalstva Slovenije, se statistično ne spremlja (in ne objavlja) in ni podvržena enako strogim logičnim kontrolam kot podatki o samem prebivalstvu Slovenije. ** V letih 2003 in 2007 je prikazana vsota tujcev, ki so imeli stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji, v letih 2008 in 2011 pa statistična kategorija »tujci, prebivalci Slovenije« (to pomeni, da so najmanj 1 leto v Sloveniji ali pa nameravajo ostati v Sloveniji za najmanj tako obdobje). *** Interna dokumentacija SURS (Barica Razpotnik) - SURS, 2013. **** Registrski popis prebivalstva. Tabela 5.2: Emigranti in imigranti v letu pred priključitvijo Slovenije EU kot kategoriji prebivalcev Slovenije in državljanov Republike Slovenije ter nekatere njihove značilnosti - 30. 9. 2003 Kategorije prebivalcev Slovenije Število Struktura (%) Struktura po spolu, skupaj je 100 % (%) Starost Moški Ženske Povpreč. starost (leta) struktura po starostnih skupinah (%) 0-14 let 15-19 let 20-24 let 25-64 let 65+ let EMIGRANTI (del državljanov Republike Sloveni je) SKUPAJ državljani RS 1981784 100 48,5 51,5 39,5 14,7 6,5 7,3 56,4 15,1 Državljani R Slov. brez začasno odsotnih 1950968 98,45 48,4 51,6 39,4 14,9 6,6 7,4 56,0 15,2 Državljani RS, ki začasno prebivajo v tujini 30816 1,55 51,7 48,1 47,5 3,0 2,4 4,5 78,2 12,0 IMIGRANTI (del prebivalcev Republike Slovenije) SKUPAJ prebivalci Slovenije 1997919 100 49,0 51,0 39,4 14,7 6,5 7,4 56,5 15,0 Državljani R Slov. brez začasno odsotnih 1950968 97,65 48,4 51,6 39,4 14,9 6,6 7,4 56,0 15,2 Tujci 46951 2,35 - Tujci s stalnim preb.v Sl. 19731 0,99 67,0 33,0 43,0 6,9 3,8 2,9 78,3 8,1 - Tujci s začasnim preb.v Sl. 27220 1,36 75,8 24,2 34,1 6,8 2,9 12,1 75,8 2,5 Vir: Statistične informacije, SURS, št 54/2004 in lastni izračuni (glej Bevc, Hacin-Lukšič, Zupančič, 2004). 5.1.2. IMIGRANTI Primerjavo velikosti zaloge priseljencev v Sloveniji z drugimi državami, upoštevaje oba možna kazalnika (državljanstvo oseb, država rojstva), smo prikazali že v poglavju 2.1.2.1. Kot smo videli, je velikost zaloge imigrantov v Sloveniji po obeh kazalnikih manjša od povprečja držav OECD, pri tem bistveno bolj po prvem navedenem kazalniku, ki se uporablja v Sloveniji in večini drugih držav EU (državljanstvo priseljencev). Po registru prebivalcev je v Sloveniji blizu 90.000 (1. oktobra 2012 natančno 89.811) oseb s tujim državljanstvom (tujcev), kar je tako v absolutnih številkah in tudi relativno (delež v prebivalstvu - ta je znašal 4,4 %) več kot primerljivega leta 2008 (glej tabelo 5.1), ko je že veljala nova statistična definicija prebivalstva. Prav tako je zaloga imigrantov tako v absolutnih številkah kot relativno (kot delež v prebivalstvu) precej večja kot pred priključitvijo Slovenije EU, ko je bila tudi nekoliko drugače opredeljena. Kot prikazuje tabela 5.3, ima pretežni del tujcev (zlasti med moškimi) v Sloveniji državljanstvo katere od držav na območju nekdanje Jugoslavije (87 %); 7 % predstavljajo tujci z državljanstvom držav Evropske unije in 6 % tujci z državljanstvom drugih držav. Večino tujcev v Sloveniji predstavljajo moški - leta 2012 69 %. Ti so v večjem deležu iz držav na območju nekdanje Jugoslavije kot velja za ženske. Spolna struktura tujcev se glede na čas pred priključitvijo Slovenije EU ni skoraj nič spremenila (delež moških se je rahlo zmanjšal: od 71 % na 69 %), v strukturi glede na državljanstvo pa se je zmanjšal delež tujcev iz držav na območju nekdanje Jugoslavije, povečal pa delež tujcev iz držav Evropske unije in drugih držav. Tabela 5.3: Tujci v Sloveniji po državi državljanstva in spolu - v letih 2012 (1. 1.) in 2002 (31. 12) Država državljanstva ŠTEVILO STRUKTURA po državi državljanstva (%) STRUKTURA po spolu (%) Skupaj | Moški | Ženske Skupaj | Moški | Ženske Skupaj | Moški | Ženske 2012 (tujci, prebivalci Slovenije) SKUPAJ 85555 59214 26341 100 100 100 100 69,2 30,8 Nekdanja Jugoslavija 74388 53660 20728 86,9 90,6 78,7 100 72,1 27,9 Evropska unija 6078 3494 2584 7,1 5,9 9,8 100 57,5 42,5 Druge države 5089 2060 3029 5,9 3,5 11,5 100 40,5 59,5 2002 (tujci in osebe z začasnim zatočiščem) SKUPAJ 44693 31489 13204 100 100 100 100 70,5 29,5 Evropa 43710 30949 12761 97,8 98,3 96,6 100 70,8 29,2 Države na obm. nekdanje SFRJ 40356 29460 10896 90,3 93,6 82,5 100 73,0 27,0 Nekd. social. drž. brez držav SFRJ + Albanija 1494 454 1040 3,3 1,4 7,9 100 30,4 69,6 Države Evropske unije 1358 727 631 3,0 2,3 4,8 100 53,5 46,5 Druge države 502 308 194 1,1 1,0 1,5 100 61,3 38,6 Afrika 47 35 12 0,1 0,1 0,1 100 74,5 25,5 Azija 512 279 233 1,1 0,9 1,8 100 54,5 45,5 Južna Amerika 67 24 43 0,1 0,1 0,3 100 35,8 64,9 Severna in Sred. Amerika 225 116 109 0,5 0,4 0,8 100 51,6 48,4 Avstralija in Oceanija 30 20 10 0,07 0,06 0,08 100 66,7 33,3 Neznana država 102 66 36 0,23 0,21 0,27 100 64,7 35,3 Viri: Statistični letopis Slovenije 2003, SURS; SURS (2013b), SI-STAT podatkovni portal, Prebivalstvo; Bevc, Lukšič- Hacin, Zupančič, 2004; Lastni izračuni. Ob popisu prebivalstva leta 2011 je imela Slovenija 228.588 prebivalcev, ki so imeli prvo 23 prebivališče zunaj Slovenije - so bili rojeni v tujini (ob popisu leta 2002 je bilo 170.000 takih oseb - Vir: OECD, 2012, str. 350). To predstavlja 11 % vseh prebivalcev Slovenije, kar je, kot smo prikazali v poglavju 2.1.2.1., blizu povprečja za 21 držav EU s podatki in blizu povprečja za države OECD. Tem prebivalcem rečemo tudi prva priseljenska generacija. Glavne podatke zanje prikazujemo v tabeli 5.4. Seveda ta kategorija prebivalcev Slovenije ni enaka kategoriji priseljencev, kot je opredeljena v Sloveniji (na podlagi državljanstva - glej metodološko poglavje 3.2.2., pa tudi poglavji 1.2.6. in 2.1.2.). Razlika med tema dvema kategorijama lahko kaže na obseg naturalizacije - koliko tujcev je pridobilo državljanstvo Republike Slovenije. Dve tretjini (65 %) prve priseljenske generacije prebivalcev Slovenije ima slovensko državljanstvo; za moške je ta delež bistveno nižji kot za ženske (57 % nasproti 77 %). 87 % navedenih priseljencev je iz držav na območju nekdanje Jugoslavije, 9 % iz držav EU, 2 % iz ostalih evropskih držav ter 2 % iz neevropskih držav. V Slovenijo se jih je največ preselilo v preteklem desetletju (2001-2010) ter v 1970-ih letih (1971-1980); to velja tudi za prvo priseljensko generacijo iz držav na območju nekdanje Jugoslavije. Največ (42 %) priselitev iz držav EU se je zgodilo v preteklem desetletju (slika 5.1). V opazovani kategoriji prebivalcev Slovenije (rojeni v tujini) prevladujejo moški (57 %), po izobrazbi pa osebe s srednješolsko izobrazbo (49 %; tistih s terciarno izobrazbo je 11 %, kar je med državami OECD poleg Italije najnižji delež - glej poglavje 2.5 in sliko 2.8). Slika 5.1: Priseljeni v Slovenijo po letu priselitve in državi prvega prebivališča - popis prebivalstva 2011 (število priselitev) 80000 70000 60000 50000 40000 30000 20000 10000 o -♦-SKUPAJ —* Države EU )( Druge evropske države do 1940 1941-50 1951-60 1961-70 1971-80 1981-90 1991-2000 2001-2010 Vir: SURS (2013c), SI-STAT podatkovni portal, Popis 2011, Selitvene značilnosti. 23 V vse tri priseljenske generacije (prva, druga, tretja) pa je 1. 1. 2011 sodilo kar 417.000 oziroma 20 % prebivalcev Slovenije. Vir: Surs, 2012. Tabela 5.4: Prebivalci Slovenije, katerih prvo prebivališče je bila tujina (rojeni v tujini) - 1. 1. 2011 (popis prebivalstva) Skupaj Države nekdanje SFRJ Države EU Druge evropske države Neevropske države ŠTEVILO 228588 198242 21182 4238 4926 STRUKTURA (%) 100 86,7 9,3 1,9 2,2 ZNAČILNOSTI PRISELJENIH GLEDE NA DRZAVO/OBMOCJE PRVEGA PREBIVALIŠČA (posamezno območje je 100 %) Državljanstvo 100 100 100 100 100 Slovensko (državljani RS) 65,3 64,8 76,9 46,3 52,6 Tuje (tuji državljani) 34,7 35,2 23,1 53,7 47,4 Spol 100 100 100 100 100 Moški 57,4 58,8 49,3 36,1 52,0 Zenske 42,6 41,2 50,7 63,9 48,0 Leto priselitve 100 100 100 100 100 do 1940 0,8 0,5 3,4 0,4 1,4 1941-1950 2,6 2,0 9,6 0,7 0,7 1951-1960 4,7 5,2 1,9 0,5 0,9 1961-1970 9,8 10,7 4,3 0,9 3,7 1971-1980 22,3 23,6 16,1 8,5 7,9 1981-1990 16,2 17,3 10,5 6,2 6,8 1991-2000 10,3 9,8 12,4 18,6 14,2 2001-2010 33,3 31,0 41,7 64,2 64,3 Starost 100 100 100 100 100 do 24 10,7 8,9 21,2 24,4 24,3 25-64 74,7 76,9 56,6 71,4 66,4 65+ 14,6 14,2 22,1 4,2 9,3 Izobrazba 100 100 100 100 100 % oseb z znano izobrazbo 95,9 97,1 87,4 88,1 87,7 Skupaj 100 100 100 100 100 Osnovna šola ali manj 40,3 41,6 29,9 35,4 35,0 Srednja šola 49,1 49,4 49,7 39,3 41,1 Terciarna izobrazba 10,6 9,1 20,5 25,3 23,9 Vir: SURS (2013c), SI-STAT podatkovni portal, Popis 2011, Selitvene značilnosti; lastni izračuni. Slovenija ima torej (absolutno in relativno - v primerjavi s prebivalstvom) precej večjo zalogo imigrantov, če pod priseljenci razumemo prebivalce, ki so bili rojeni v tujini, kot če pod njimi razumemo prebivalce s tujim državljanstvom (uradna opredelitev v Sloveniji in večini evropskih držav). Primerjavo z drugimi državami smo prikazali v poglavju 2.1.2.1. 5.1.3. ZALOGA EMIGRANTOV IN IMIGRANTOV PO REGIJAH 5.1.3.1. Emigranti Ne glede na metodološko-vsebinske spremembe v statistični opredelitvi kategorije, ki smo ji pri analizi "zaloge" oseb v tujini za Slovenijo rekli "začasni emigranti", se evidentirana zaloga teh emigrantov v večini regij v zadnjih 20 letih ni dosti spremenila. Relativno največjo evidentirano "zalogo" začasnih emigrantov imajo že vsaj 20 let Pomurska, Spodnjeposavska, Podravska in Savinjska regija, najmanjšo zalogo pa Goriška, Notranjsko-kraška in Koroška regija. Kot je prikazano v tabeli 5.5, je imela prva skupina regij leta 2007, za katerega so na razpolago zadnji objavljeni uradni podatki, na podlagi Centralnega registra prebivalcev v tujini "začasno" 2 % ali več državljanov RS, leta 2012 pa prav tako okoli 2 % ustrezne kategorije oseb (vsote začasno odsotnih državljanov RS in državljanov RS, ki so prebivalci Slovenije). Ob popisu prebivalstva v letu 1991 so imele te regije v tujini največji delež prebivalcev (med 2,6 % in 6,3 %), ob popisu prebivalstva leta 2002 pa največji delež popisanih oseb (med 1,2 % in 3,9 %). Druga navedena skupina regij pa je imela v letu 2007 »začasno« v tujini do največ 1 % državljanov RS, leta 2012 pa prav tolikšen delež ustrezne kategorije oseb (vsote začasno odsotnih državljanov RS in državljanov RS, ki so prebivalci Slovenije). V zalogi emigrantov so v večini regij približno enako zastopani moški in ženske (glej tabelo B-1 v prilogi B). Tabela 5.5: Zaloga (začasnih) emigrantov za Slovenijo v različnih letih obdobja 1991-2012 po statističnih regijah - merjena kot del državljanov Republike Slovenije, popisanih oseb ali ustrezne druge kategorije oseb (%) Statistična regija 1991 2002 2003 2007 2010 2012 (31.12.) (popis prebivalstva) (31.12) (popis prebivalstva) (30.9.) (CRP)* (1.7.) (CRP)* (1.7.) (CRP)* (1.7.) (CRP)* Delež Delež Delež Delež Delež drž. RS, ki državljanov RS, ki začasno popisanih oseb, ki so bili iz državljanov RS, ki začasno državljanov RS, ki začasno začasno prebivajo v tujini (več kot 1 leto), v vsoti takih oseb in prebivajo v tujini (»zdomci«) naselja popisa odsotni za več kot 1 leto ali pa prebivajo v tujini (več kot 3 mesece) prebivajo v tujini (več kot 3 mesece) drž. RS, prebivalcev Slovenije začasno SLOVENIJA 2,7 1,4 1,6 1,6 1,6 1,5 Pomurska 6,3 3,9 2,3 2,4 2,5 2,3 Podravska 4,4 2,4 1,9 1,9 2,4 2,1 Koroška 1,9 0,8 0,9 0,9 1,0 1,0 Savinjska 2,6 1,2 2,1 2,1 2,1 1,8 Zasavska 1,9 1,1 1,2 1,2 1,2 1,2 Spodnjeposavska 4,2 2,1 2,4 2,3 2,3 2,1 Jugovzhodna Slovenija 2,0 1,2 1,2 1,3 1,3 1,2 Osrednj eslovenska 1,6 0,8 1,3 1,3 1,3 1,2 Gorenjska 1,7 0,8 1,5 1,5 1,5 1,3 Notranjsko-kraška 1,4 0,8 1,0 1,0 0,9 0,9 Goriška 1,6 0,6 0,6 0,7 0,7 0,7 Obalno-kraška 2,0 1,1 1,3 1,3 1,3 1,2 Lastni izračuni na podlagi več virov: Statistične informacije, SURS, št 54/2004, št. 27/2008; SURS, 2004a (Popis prebivalstva 2002), 2013 (interna dokumentacija); Bevc, Logar, 1992 (podatki popisa prebivalstva v letu 1991 - Interna dokumentacija SURS); Tabela B1 v prilogi B. * CRP - Centralni register prebivalstva. 5.1.3.2. Imigranti Najprej bomo pogledali obseg zaloge in nekatere strukturne značilnosti tujih državljanov (spol, država izvora), nato pa na podlagi zadnjega popisa prebivalstva (1. 1. 2011) še obseg zaloge in nekatere značilnosti prebivalcev, rojenih v tujini, torej »prve priseljenske generacije«, pod katero sodijo prebivalci (Slovenije oz. posamezne regije) s prvim prebivališčem v tujini. Tuji državljani. - Po podatkih Centralnega registra prebivalcev imajo največji delež tujcev med prebivalci (obseg zaloge) tri jugozahodne regije (Obalno-kraška - 8 %, Notranjsko-kraška in Goriška) in Osrednjeslovenska regija, najmanjši delež pa Pomurska (1 %) in Koroška regija. Enako je veljalo tudi v letih 2008 in 2003 (glej tabeli 5.6 in 5.7). Struktura zaloge tujcev po spolu je prikazana v tabeli 5.6 in tabeli B-2 v prilogi B. V vseh regijah predstavljajo večino tujcev moški, kar se odraža tudi v njihovem precej večjem deležu med celotnim moškim prebivalstvom Slovenije kot je značilno za tujke v celotnem ženskem prebivalstvu Slovenije. V tabeli 5.8 je prikazana struktura tujcev po državi izvora (glede na državljanstvo) in spolu. V vseh regijah je večina tujcev iz držav na območju nekdanje Jugoslavije (od 61 % v Pomurski regiji do 91 % v Jugovzhodni Sloveniji). Delež tujcev iz držav Evropske unije je izrazito večji od slovenskega povprečja (6 %) v Pomurski (28 %) in Obalno-kraški regiji (11 %). Po deležu tujcev iz drugih (tretjih) držav prav tako izstopa Pomurska regija (11 %), poleg nje pa še Podravska regija (8 %). Tabela 5.6: Zaloga imigrantov (tujih državljanov) v Sloveniji v letih 2011 in 2008 po statističnih regijah - obseg in struktura po spolu (%) Statistična regija Tuji državljani - v letih 2008 in 2011 (stanje 1. 7.) Tuji državljani po spolu - 2011 Število Delež med Struktura (%) Delež med prebivalci (%) Skupaj =100 % prebivalci (%) 2008 2011 2008 2011 moški ženske moški ženske SLOVENIJA 63416 83737 3,1 4,1 70,2 29,8 5,8 2,4 Pomurska 994 1168 0,8 1,0 54,9 45,1 1,1 0,9 Podravska 7331 9109 2,3 2,8 72,9 27,1 4,2 1,5 Koroška 1130 1638 1,6 2,3 71,2 28,8 3,2 1,3 Savinjska 8332 10044 3,2 3,9 72,9 27,1 5,7 2,1 Zasavska 1190 1502 2,7 3,4 63,7 36,3 4,4 2,4 Spodnjeposavska 2181 2959 3,1 4,2 71,9 28,1 6,1 2,4 Jugovzhodna Slov. 3952 5172 2,8 3,6 74,5 25,5 5,4 1,9 Osrednj eslovenska 20174 28104 3,9 5,3 70,2 29,8 7,5 3,1 Gorenjska 5581 7571 2,8 3,7 66,9 33,1 5 2,4 Notranj sko-kraška 2150 2537 4,2 4,8 70,1 29,9 6,7 2,9 Goriška 4006 5104 3,4 4,3 69,3 30,7 5,9 2,6 Obalno-kraška 6395 8829 5,9 8,0 67,1 32,9 10,7 5,2 Viri: SURS (2012b), SI-STAT podatkovni portal, Prebivalstvo; Tabela B-2 v prilogi B; Lastni izračuni. Tabela 5.7: Zaloga imigrantov (tujih državljanov) v Sloveniji v letu 2003 (po stanju 30. 9.) po Statistična regija Prebivalci Državljani R Slovenije brez tistih, ki so začasno v tujini Tujci Skupaj Tujci s stalnim prebiv. v Sloveniji Tujci z začasnim prebiv. v Sloveniji SLOVENIJA 100 97,7 2,4 1,0 1,4 Pomurska 100 99,5 0,6 0,3 0,3 Podravska 100 98,7 1,3 0,5 0,8 Koroška 100 99,1 0,9 0,5 0,4 Savinjska 100 97,7 2,3 1,0 1,3 Zasavska 100 97,1 2,8 1,8 1,0 Spodnjeposavska 100 97,0 3,0 1,1 1,9 Jugovzhodna Slovenija 100 98,0 2,0 0,8 1,2 Osrednjeslovenska 100 96,8 3,2 1,4 1,8 Gorenjska 100 97,8 2,2 1,1 1,1 Notranj sko -kraška 100 96,9 3,1 1,3 1,8 Goriška 100 97,6 2,4 0,7 1,7 Obalno-kraška 100 95,4 4,6 1,6 3,0 Lastni izračuni na podlagi podatkov Statističnega urada Republike Slovenije (Statistične informacije, 2004/št. 54). Tabela 5.8: Zaloga imigrantov (tujih državljanov) v Sloveniji v letu 2011 po statističnih regijah, _izvorni državi (državljanstvu) in spolu (struktura: skupaj vse tri skupine držav = 100 % Statistična regija Nekdanja SFRJ Skupaj Evropska unija Druge države Moški Nekdanja SFRJ Evropska unija Druge države Ženske Nekdanja SFRJ Evropska unija Druge države SLOVENIJA 87,7 6,5 5,8 91,4 5,3 3,3 78,8 9,4 11,8 Pomurska 61,1 28,0 10,9 70,9 23,8 5,4 49,4 33,1 17,5 Podravska 85,2 6,5 8,3 91,7 4,6 3,7 66,9 11,9 21,2 Koroška 6,4 4,7 92,9 5,3 1,8 78,9 9,0 12,0 Savinjska 90,5 4,1 5,4 94,3 2,9 2,8 80,2 7,3 12,5 Zasavska 96,1 1,6 2,3 97,3 1,5 1,2 94,2 1,7 4,1 Spodnjeposavska 90,3 6,1 3,6 94,1 4,0 1,8 79,8 11,7 8,5 Jugovzh. Slovenija 91,1 5,0 3,9 92,9 4,5 2,6 85,7 6,3 7,9 Osrednjeslovenska 5,1 6,1 91,5 4,2 4,4 82,0 7,5 10,5 Gorenjska 87,3 7,3 5,4 89,7 6,7 3,5 82,1 8,5 9,4 Notranjsko-kraška 90,8 7,3 2,0 93,1 6,0 0,9 85,2 10,2 4,6 Goriška 7,9 5,5 90,7 6,9 2,3 77,1 10,1 12,8 Obalno-kraška 82,8 11 6,2 87,2 10,1 2,7 73,6 13,0 13,4 Vir: SURS (2012b), SI-STAT podatkovni portal, Prebivalstvo; Lastni izračuni. Prebivalci, rojeni v tujini (prva priseljenska generacija - prebivalci Slovenije s prvim prebivališčem v tujini). - Kot je razvidno iz tabele 5.9, je največji delež prebivalcev s prvim prebivališčem v tujini značilen za Obalno-kraško (22 %), Osrednjeslovensko (14 %), Notranjsko-kraško (13 %) in Zasavsko regijo (12 %). Najmanjši delež takih prebivalcev imata Pomurska in Koroška regija (po 5 %), ki imata tudi najmanjši delež tujcev. Ti prebivalci so se v večino regij v največjem številu preselili v preteklem desetletju in v 1970-ih letih. Pri vseh regijah izvira večina prebivalcev s prvim prebivališčem v tujini iz držav na območju nekdanje SFRJ (največ iz Bosne in Hercegovine ter Hrvaške). Delež tistih iz držav EU je največji (in obenem bistveno večji kot v ostalih regijah) v Pomurski regiji (35 %); tej regiji sledita Podravska in Spodnjeposavska regija s 16 % in 13 %. 9 8 6 Tabela 5.9: Zaloga prebivalcev s prvim prebivališčem v tujini (rojeni v tujini) - Slovenija po statističnih regijah ob popisu prebivalstva 1. 1. 2011 Slovenija Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnjeposavska JV Slovenija Osrednjeslovenska Gorenjska Notranj.-kraška Goriška Obalno-kraška ŠTEVILO 228588 6212 27519 3898 26309 5281 7226 14114 74782 22189 6704 10370 23984 DELEŽ MED PREBIVALCI (SLOVENIJE, REGIJE) - v % 11,1 5,2 8,5 5,4 10,1 11,9 10,3 9,9 14 10,9 12,8 8,7 21,7 ZNAČILNOSTI Leto/obdobje priselitve - struktura (%) Skupaj 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 do 1940 0,8 1,7 1,2 1 0,7 0,9 0,8 0,6 0,6 0,6 0,8 1,1 0,5 1941-1950 2,6 4 3,8 3 2,4 3,9 3,9 2,4 2,2 2,1 1,8 4,2 2,1 1951-1960 4,7 4,4 5,4 4,4 3,3 3,7 3,3 4,1 4,5 4,3 3,1 3 8,7 1961-1970 9,8 9,8 10 7,1 7,8 7,5 7,6 9,6 10,4 10,8 8,1 5,1 13 1971-1980 22,3 21,2 18,8 22,8 24,6 23,9 18,5 22,8 23,2 27,5 21,6 16,6 19,5 1981-1990 16,2 17,8 14,7 16 18 28,3 15,7 15,7 15,8 17,6 17,6 13,6 14 1991-2000 10,3 12,2 10,5 9,6 9,8 10,9 12,5 10,5 9,9 8,6 12 12,4 10,3 2001-2010 33,3 28,7 35,5 36,2 33,3 21 37,8 34,2 33,3 28,5 35,1 43,9 31,8 Država prvega prebivališča - struktura (%) Skupaj 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 Države nekd. SFRJ 86,7 59,2 78,3 84,7 89,1 93,3 83,1 88,7 89,9 90,1 91,5 82,7 87,0 - BIH 42,4 8,3 25 43,7 45,6 65,6 29 42 49 50,5 47,9 41,7 37,1 - Črna gora 1,2 0,3 1 0,5 0,5 1,2 0,3 0,6 1,9 2,5 0,2 0,5 0,7 - Hrvaška 21,5 36,9 30,4 18,7 22,4 12,1 34,5 30,5 16,4 11,5 24,3 10,4 28,8 - Kosovo 4,1 0,7 4 5,6 6,3 2,7 6,5 3,1 3 6 3,2 6,5 3,5 - Makedonija 6 4,3 4,4 3,8 3,2 2,2 4,2 3,8 6,7 7,9 7,8 12,2 6,9 - Srbija 11,5 8,7 13,6 12,4 11,2 9,5 8,6 8,8 12,8 11,6 8 11,3 10,1 Države EU 9,3 35,3 16,5 11,4 7,5 5,4 13,5 8 5,7 6,3 6,1 12,4 9,7 Druge evr. drž. 1,9 2,7 2,8 2,6 2,2 0,5 1,9 1,5 1,5 1,7 0,7 2,5 1,8 Ostale države 2,2 2,7 2,5 1,3 1,2 0,8 1,5 1,8 2,9 1,8 1,7 2,5 1,5 Vir: SURS, 2013a in lastni izračuni. Inštitut za ekonomska raziskovanja 5.2. SELITVENI TOKOVI - SLOVENIJA V poglavju prikazujemo najprej statistično evidentirane legalne, nato pa statistično neevidentirane selitve. Med slednjimi selitvami zajemamo naslednje tokove: nelegalno priseljevanje v Slovenijo, potencialno emigracijo prebivalcev, dejansko in potencialno emigracijo znanstvenikov/raziskovalcev in mladih, bivših Erasmus študentov. 5.2.1. STATISTIČNO EVIDENTIRANE LEGALNE SELITVE V poglavju prikazujemo za raven Slovenije evidentirane legalne selitve, pri tem za vse selivce od leta 1995 dalje, za državljane Republike Slovenije pa za daljše obdobje. Za obdobje 19952012 prikazujemo obseg selitev in nekatere značilnosti selivcev: državljanstvo in državo državljanstva, spol, starost in izobrazbo. Evidentirane legalne selitve zajemajo v Sloveniji na ravni države selitve državljanov Republike Slovenije (v 1980-ih letih in začetku 1990-ih let - tudi državljanov nekdanje SFRJ) 24 in selitve tujcev (od srede 1990-ih let dalje) . Metodološko opozorilo v zvezi s proučevanimi legalnimi selitvami v nadaljnjih poglavjih je, da se nanašajo na dogodek (priselitev, odselitev). Ista oseba se lahko v enem letu večkrat seli, zato je število selivcev lahko manjše od števila selitev. Tako tudi v primeru, ko bomo uporabili izraz »selivci«, podatki pomenijo število dogodkov v proučevanem selitvenem toku. 5.2.1.1. Obseg legalnih selitvenih tokov za vse selivce za daljše obdobje - nekaj zadnjih desetletij Opazovanje trendov v evidentiranih legalnih selitvah za daljše obdobje je iz metodoloških in vsebinskih razlogov oteženo. Pri opazovanju zadnjih 33 let (1980-2012) ali celo 52 let (19612012) je pet mejnih let: • 1991 - ob osamosvojitvi Slovenije je območje nekdanje Jugoslavije za Slovenijo postala tujina; • 1992 - po tem letu je bil izveden prehod od spremljanja državljanov nekdanje SFRJ na državljane RS; v letih 1991-1992 so se zajemali oboji; v letih 1993-1994 so se zajemali le državljani RS; • 1995 - s tem letom se je v Sloveniji na ravni države poleg državljanov RS začelo spremljati tudi selitve tujcev (na ravni regij pa dve leti kasneje), obenem je bila v tem letu spremenjena statistična definicija prebivalstva; • 2004 - priključitev Slovenije EU; 24 Do leta 2005 niso bile zajete selitve beguncev in selitve oseb z začasnim zatočiščem v Sloveniji (glej še poglavje 5.2.2.1.). • (1.1.) 2008 - spremenjena je bila statistična definicija prebivalstva; ta temelji na konceptu običajnega prebivališča (merilo zanj - dejansko ali nameravano bivanje na naslovu tega bivališča). Spremenjena je bila tudi opredelitev meddržavnih selivcev - kratkotrajni selivci niso več zajeti. Definicije smo prikazali v tretjem poglavju, zlasti v poglavju 3.2. Tako podatki o meddržavnih selitvah za daljše obdobje niso popolnoma primerljivi, obenem niso enako razčlenjeni. Do vključno leta 1991 so se posebej spremljale selitve z območjem nekdanje Jugoslavije in s tujino (razčlenitev: "druge republike nekdanje Jugoslavije" in "tujina"), po tem letu pa je oboje tujina. Po letu 1995 se pri meddržavnih selitvah srečujemo z razčlenitvijo "državljani RS" in "tujci". V sliki 5.2 prikazujemo število evidentiranih selitev in selitveni prirast/padec za posamezna leta v obdobju zadnjih 52 let (1961-2012), v sliki 5.3 pa te podatke za malo krajše obdobje (1967-2011) po spolu. V tabeli 5.10 prikazujemo absolutne in relativne podatke o obsegu selitev (število selitev in selitveni prirast/padec na 1000 prebivalcev - za državljane in tujce 25 oz. pred letom 1992 nekatere druge kategorije ) za posamezna leta v obdobju 1980-2012. V tabeli 5.11 in več slikah v nadaljevanju pa prikazujemo te podatke in kazalnike za obdobje 1995-2012 (po nekaj krajših obdobjih), ko se spremljajo vsi meddržavni selitveni tokovi (selitve državljanov R Slovenije in tujcev). V nadaljevanju prikazujemo glavne sklepne ugotovitve na podlagi navedenih tabel in slik. Opazovanje absolutnih podatkov o obsegu selitev v obdobju zadnjih petdesetih let (slika 5.2) kaže na določene trende z izjemo 1990-ih let, ki je bilo z vidika meddržavnih selitev zelo razgibano. Selitveni prirast je rastel v 1970-ih letih in v preteklem desetletju, padal pa v 1980-ih letih in v začetku 1990-ih let. Vpeljava evidentiranja selitev tujcev z letom 1995 je imela za posledico povečanje obsega priselitev in odselitev, ne pa tudi selitvenega prirasta. S priključitvijo Slovenije EU se je dodatno povečal obseg obeh tokov, obenem pa tudi selitveni prirast. To je trajalo do leta 2008, zatem je prirast začel padati in v letu 2010 je bil obseg odselitev že večji od obsega priselitev; v letih 2011-2012 je bil saldo spet pozitiven (v celoti na račun selitev tujcev). V slikah 5.3a in 5.3b prikazujemo za nekoliko krajše obdobje (45 let) še letni obseg selitev po spolu. Kot je razvidno iz teh slik, je bil do razpada nekdanje Jugoslavije letni obseg selitvenih tokov po absolutnem številu selivcev (priseljeni, odseljeni) nekoliko večji za moške kot za ženske, trend in selitveni prirast pa sta bila za moške in ženske podobna. Metodološka sprememba sredi 1990-ih let (zajetje tudi selitve tujcev) in vsebinska sprememba v preteklem desetletju (priključitev Slovenije EU) pa sta prinesli povečanje razhajanja v letnem obsegu selitev za moške in ženske - obseg selitev kot tudi selitveni prirast sta bila za moške bistveno večja kot za ženske. 25 Selitve v zvezi z začasnim prebivanjem v tujini (odhodi, vrnitve). Inštitut za ekonomska raziskovanja Slika 5.2: Meddržavne selitve v Sloveniji v obdobju 1961-2012* - letno število 35000 30000 25000 20000 15000 10000 5000 -5000 Priseljeni -Odseljeni Selitveni prirast/padec > ^ & fP fP * ^ ¿S> ^ ^ ^ ^ V V H? V V T? Vir: SURS (2007, 2012b), SI-STAT podatkovni portal. Prebivalstvo. * Do vključno leta 1992 so upoštevani državljani R Slovenije in državljani nekdanje SFR Jugoslavije. Podatki o tujcih so vključeni za obdobje 1995-2011. Slika 5.3: Meddržavne selitve v Sloveniji v obdobju 1967-2011 po spolu* - letno število Slika 5.3a: Moški 30000 25000 20000 15000 10000 5000 -5000 Priseljeni -Odseljeni Selitveni prirast/padec 0 Slika 5.3b: Ženske 8000 7000 6000 5000 4000 3000 2000 1000 0 -1000 2000 3000 Priseljeni -Odseljeni Selitveni prirast/padec ^ <8> An A^ A*> ^ & <&> Q9> k ' & & & & & tč' <# c?N & & ^ |(S ^ rf) r{) rf) ril Vir: SURS (2007, 2012b), SI-STAT podatkovni portal. Prebivalstvo. • Do vključno leta 1992 so upoštevani državljani R Slovenije in državljani nekdanje SFR Jugoslavije. Podatki o tujcih so vključeni za obdobje 1995-2011. Opazovanje obsega evidentiranih selitev v obdobju zadnjih triintridesetih let (1980-2012) pa omogoča naslednje sklepe (glej tabelo 5.10 in slike 5.4a, 5.4b in 5.4c): • letni obseg zunanjih/meddržavnih selitev je bil ves čas bistveno manjši od obsega notranjih selitev (čeprav so v slednjih selitve tujcev zajete šele po letu 2007); • v vsebinsko razmeroma primerljivem obdobju 1980-1992 je bilo značilno upadanje v obsegu tako priselitev kot odselitev, pri čemer je bil v odselitvah zaradi osamosvojitve Slovenije značilen izreden porast v letu 1991; • od sredine 1990-ih let dalje, ko se spremljajo tudi selitveni tokovi tujcev, so bili le-ti veliko večji od selitvenih tokov državljanov R Slovenije; • saldo po kategorijah selivcev v metodološko in/ali vsebinsko primerljivih obdobjih: • 1980-ta leta: saldo z drugimi republikami nekdanje Jugoslavije je bil pozitiven, s tujino pa negativen, vendar majhen. Obseg selitev s tujino je bil manjši od obsega selitev z drugimi republikami nekdanje Jugoslavije; Inštitut za ekonomska raziskovanja Tabela 5.10: Notranje in zunanje (meddržavne) selitve prebivalstva - Slovenija, 1980-2012* 19801984 povpr. 19851989 povpr. 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 ŠTEVILO NOTRANJE SELITVE 52692 43207 37644 35965 42741 34997 31420 25736 28655 29313 30110 30509 29781 30967 34868 27844 30215 32204 38501 38581 106248 96602 106551 107988 112720 MEDDRŽAVNE SELITVE Priseljeni 10679 8321 7075 5987 3461 2745 1919 5879 9495 7889 4603 4941 6185 7803 9134 9279 10171 15041 20016 29193 30693 30296 15416 14083 17855 - iz drugih republ.nekd. Jug. 10341 8049 6842 5769 - iz tujine 338 272 233 218 - državljani R Slovenije 3461 2745 1919 2191 1500 1093 857 1362 935 1030 1432 1268 1574 1747 1765 1689 2631 2903 2711 3318 3443 - tuji državljani 3688 7995 6796 3746 3579 5250 6773 7702 8011 8597 13294 18251 27504 28062 27393 12705 10765 14412 Odseljeni 6467 4721 4908 9060 3848 1390 983 3372 2985 5447 6708 2606 3570 4811 7269 5867 8269 8605 13749 14943 12109 18788 15937 12024 17052 - v druge republ.nekd. Jug. 5950 4355 4720 8860 - v tujino 517 366 188 200 - državljani R Slovenije 3848 1390 983 776 803 807 705 963 1559 1442 2624 1887 2265 2077 2703 3178 4766 3717 3905 4679 8876 - tuji državljani 2596 2182 4640 6003 1643 2011 3369 4645 3980 6004 6528 11046 11765 7343 15071 12032 7345 8176 Selitveni prirast oz. padec 4212 3600 2167 -3073 -387 1355 936 2507 6510 2442 -2105 2335 2615 2992 1865 3412 1902 6436 6267 14250 18584 11508 -521 2059 803 - z drugimi republ.nekd. Jug. 4391 3694 2122 -3091 - s tujino -179 -94 45 18 - državljani R Slovenije -387 1355 936 1415 697 286 152 399 -624 -412 -1192 -619 -691 -330 -938 -1489 -2135 -814 -1194 -1361 -5433 - tuji državljani 1092 5813 2156 -2257 1936 3239 3404 3057 4031 2593 6766 7205 15739 20719 12322 673 3420 6236 Začasno prebivanje državljanov Republike Sovenije v tujini - vrnitve 387 634 395 423 422 446 - odhodi 1271 402 777 990 886 765 - saldo -884 232 -382 -567 -464 -319 KOEFICIENTI - število na 1000 prebivalcev NOTRANJE SELITVE 27,4 21,7 18,8 18,0 21,4 17,6 15,8 13,0 14,4 14,8 15,2 15,4 15,0 15,5 17,5 13,9 15,1 16,1 19,2 19,1 52,5 47,3 52,0 52,6 54,8 MEDDRŽAVNE SELITVE Priseljeni 5,6 4,2 3,5 3,0 1,7 1,4 1,0 3,0 4,8 4,0 2,3 2,5 3,1 3,9 4,6 4,6 5,1 7,5 10,0 14,5 15,2 14,8 7,5 6,9 8,7 - iz drugih republ.nekd. Jug. 5,4 4,1 3,4 2,9 - iz tujine 0,2 0,1 0,1 0,1 - državljani R Slovenije 1,7 1,4 1,0 1,1 0,8 0,6 0,4 0,7 0,5 0,5 0,7 0,6 0,8 0,9 0,9 0,8 1,3 1,4 1,3 1,6 1,7 - tuji državljani 1,9 4,0 3,4 1,9 1,8 2,6 3,4 3,9 4,0 4,3 6,6 9,1 13,6 13,9 13,4 6,2 5,2 7,0 Odseljeni 3,4 2,4 2,5 4,5 1,9 0,7 0,5 1,7 1,5 2,7 3,4 1,3 1,8 2,4 3,6 2,9 4,1 4,3 6,8 7,4 6,0 9,2 7,8 5,9 8,3 - v druge republ.nekd. Jug. 3,1 2,2 2,4 4,4 - v tujino 0,3 0,2 0,1 0,1 - državljani R Slovenije 1,9 0,7 0,5 0,4 0,4 0,4 0,4 0,5 0,8 0,7 1,3 0,9 1,1 1,0 1,3 1,6 2,4 1,8 1,9 2,3 4,3 - tuji državljani 1,3 1,1 2,3 3,0 0,8 1,0 1,7 2,3 2,0 3,0 3,3 5,5 5,8 3,6 7,4 5,9 3,6 4,0 Selitveni prirast oz. padec 2,2 1,8 1,1 -1,5 -0,2 0,7 0,5 1,3 3,3 1,2 -1,1 1,2 1,3 1,5 0,9 1,7 1,0 3,2 3,1 7,1 9,2 5,6 -0,3 1,0 0,4 - z drugimi republ.nekd. Jug. 2,3 1,8 1,1 -1,5 - s tujino -0,1 0,0 0,0 0,0 - državljani R Slovenije -0,2 0,7 0,5 0,7 0,4 0,1 0,1 0,2 -0,3 -0,2 -0,6 -0,3 -0,3 -0,2 -0,5 -0,7 -1,1 -0,4 -0,6 -0,7 -2,6 - tuji državljani 0,6 2,9 1,1 -1,1 1,0 1,6 1,7 1,5 2,0 1,3 3,4 3,6 7,8 10,2 6,0 0,3 1,7 3,0 Začasno prebivanje državljanov Republke Sovenije v tujini - vrnitve 0,2 0,3 0,2 0,2 0,2 0,2 - odhodi 0,6 0,2 0,4 0,5 0,5 0,4 - saldo -0,4 0,1 -0,2 -0,3 -0,2 -0,2 Vir: * Statistični letopis Slovenije za leta 1995 do 2012 (SURS) in SURS, 2013k ter lastni izračuni na podlagi podatkov Do vključno leta 1992 so upoštevani državljani R Slovenije in državljani nekdanje SFR Jugoslavije. Podatki o notranjih selitvah pa za obdobje 2008-2012. Podatki za leto 2012 predstavljajo predhodne (začasne) podatke. v navedenih virih. tujcih so v meddržavnih selitvah vključeni za obdobje 1995-2012, pri • 1990-ta leta: obdobje 1995-1999: saldo je bil pozitiven tako za državljane RS kot za tujce; • obdobje 2000-2012: Skupni saldo je bil še naprej pozitiven in večji kot v 1990-ih letih in sicer na račun tujcev (pozitiven saldo se je zanje povečal na približno 3000 oseb letno), saj je saldo za državljane R Slovenije postal negativen v letu 2000 in ostal tak vse do leta 2012, pri čemer se v zadnjih letih naglo povečuje. To obdobje je glede na vsebinsko spremembo (priključitev Slovenije EU) smiselno razdeliti na dve obdobji: obdobje pred priključitvijo Slovenije EU (2000-2003) in obdobje po priključitvi (2004-2012). Po priključitvi Slovenije se je obseg (skupnih) selitev povečeval, prav tako do vključno leta 2008 tudi pozitiven saldo. Glede na metodološko spremembo (sprememba statistične definicije prebivalstva) pa je smiselna razdelitev desetletja na obdobje 2000-2007 in 2008-2012. Po letu 2009 se je obseg selitvenih tokov dve leti zmanjševal (na račun selitev tujcev, saj se je za državljane RS odseljevanje zelo povečalo), pozitiven saldo prav tako. Saldo je v letu 2010 postal negativen, v letih 2011-2012 pa je bil spet rahlo pozitiven, a precej manjši kot v drugi polovici preteklega desetletja. 5.2.1.2. Selitveni tokovi v obdobju 1995-2012 - podrobnejša analiza obsega tokov in nekaterih značilnosti selivcev (državljanstvo, spol, starost, namen priselitve) Upoštevane so tako meddržavne selitve državljanov Republike Slovenije kot tujcev. Pogledali bomo obseg selitev ter nekatere značilnosti selivcev: državljanstvo, država prejšnjega bivališča, spol in starost (izobrazbo prikazujemo v samostojnem poglavju 5.2.1.3.). Za priseljene tujce v obdobju 2005-2011 prikazujemo tudi namen njihove priselitve v Slovenijo. Podroben prikaz je zajet v tabelah 5.11, 5.12 (skupni in povprečni letni obseg kot tudi značilnosti po spolu in starosti), 5.13, slikah 5.4 do 5.17 in v tabeli B-3 v prilogi B. Večinoma je opazovano obdobje 1995-2010, v nekaterih primerih pa obdobje 1995-2011 ali 1995-2012. Obdobje 1995-2012 smo razdelili tudi v krajša obdobja po dveh kriterijih: - dolžina posameznih obdobij naj bo enaka ali približno enaka - delitev na naslednja tri približno enako dolga obdobja: 1995-2000 (6 let), 2001-2005, 2006-2010 (obe - 5 let) ter 2 posamični leti v tekočem desetletju (2011, 2012); - razmejitev na dve obdobji je določena s priključitvijo Slovenije EU: obdobje pred priključitvijo (1995-2003) ter obdobje po priključitvi (2004-2012). Dodaten smiseln kriterij je prehod na novo statistično definicijo prebivalstva (1. 1. 2008). Po tem kriteriju bi bilo torej smiselno opazovati eno daljše obdobje 1995-2007 in kratko obdobje 2008-2012 (v nekaterih primerih 2008-2010 ali 2008-2011). Ločeno smo opazovali obdobje 2008-2010, ki ima posebno mesto tudi pri analizi selitev po statističnih regijah (v šestem poglavju). Leti 2011 (zadnje leto, za katerega so podatki) in 2012 (zanj so na razpolago začasni podatki o številu selitev po državljanstvu) ponekod analiziramo posebej. 5.2.1.2.1. Obseg tokov Število priselitev in odselitev je v obdobju 1995-2012 naraščalo, pri tem pa priselitve, ki so z izjemo dveh let presegale odselitve, hitreje (slika 5.4a). Povprečno letno število selitev na 1000 prebivalcev (ob zavedanju metodoloških sprememb z letom 2008) je znašalo 6,8 za priselitve in 4,5 za odselitve; selitveni prirast je bil pozitiven in je znašal 2,3 oseb na 1000 prebivalcev (tabela 5.11). Tudi delitev celega obdobja na tri obdobja (1995-2000, 2001-2007, 2008-2012 - glej navedeno tabelo in sliko 5.7c) kaže na trend povečevanja obsega selitvenih tokov, obenem pa kaže tudi na trend povečevanja povprečnega letnega pozitivnega salda v teh tokovih (izraženo v absolutnih številkah ali relativno - na 1000 prebivalcev). Delitev celega obdobja na obdobje pred in po priključitvi Slovenije EU prav tako kaže na absolutno in relativno večji obseg tokov po priključitvi EU, prav tako tudi porast pozitivnega salda. V metodološko primerljivem obdobju 2008-2012 po priključitvi Slovenije EU je povprečni letni selitveni prirast znašal blizu 6500 oseb oziroma 3,2 na 1000 prebivalcev. Povprečno letno število priselitev je v tem obdobju znašalo 21700, število odselitev pa 15000 (na 1000 prebivalcev pa 10,6 in 4,9). Kot je razvidno iz tabele 5.10 in slike 5.4 z letnimi podatki, pa so, kot smo že omenili (poglavje 5.2.1.1.), za temi povprečji vidni novi trendi in sicer zmanjševanje pozitivnega salda in pojav negativnega (v letu 2010). 5.2.1.2.2. Selivci po državljanstvu in državi državljanstva Selivci po državljanstvu. - Absolutno letno število selitev po državljanstvu selivcev je prikazano v slikah 5.4a do 5.4c, obseg selitev (absolutno in relativno - na 1000 prebivalcev) za nekaj relevantnih obdobij znotraj širšega obdobja 1995-2012 v tabeli 5.11 in slikah 5.6 in 5.7, delež državljanov RS med vsemi selivci pa v sliki 5.5. Dodaten prikaz po spolu in starosti je zajet v tabeli 5.12 in več slikah v poglavju 5.2.1.2.3. Kot je razvidno iz tabel 5.11 in 5.12, je v obdobju 1995-2012 pretežni del priselitev (84 %) kot tudi odselitev (71 %) odpadel na tuje državljane (letni podatki za delež državljanov RS so prikazani v sliki 5.5), zaradi katerih je imela Slovenija v opazovanem obdobju selitveni prirast, saj je bil v selitvah državljanov Republike Slovenije značilen selitveni padec (na račun preteklega in tekočega desetletja; v 1990-letih je bil značilen pozitiven saldo). Kot je razvidno iz slike 5.4c (letni podatki) in slike 5.6c (podatki za tri obdobja) je letni neto selitveni prirast tujcev naraščal. Povprečni letni prirast v selitvah tujcev se je povečal od 2000 oseb v drugi polovici 1990-ih let na 6100 v obdobju 2001-2007, ter na blizu 8700 v metodološko drugačnem obdobju 2008-2010. Izraženo na 1000 prebivalcev, je bil ta porast v navedenih obdobjih od 1,0 na 3,0 in 4,3 (glej sliko 5.7c). Za državljane RS je bil saldo negativen vsa leta v obdobju 2000-2012 in je skokovito naraščal v zadnjih treh letih tega obdobja. V metodološko primerljivem obdobju 2008-2012 je znašal -2187 oseb oziroma -1,1 na 1000 prebivalcev. V letu 2012 se je iz Slovenije odselilo že skoraj 9000 državljanov RS (4,4 osebe na 1000 prebivalcev oziroma blizu 0,5 % prebivalcev Slovenije), negativen saldo pa je znašal že -5433 oseb (v letu 2011 je bil bistveno manjši: znašal je -1361). V tem letu so odselitve državljanov RS po številu prvič presegle odselitve tujcev. Slika 5.4: Meddržavne selitve za Slovenijo v obdobju 1992-2012 oziroma 1995-2012 po državljanstvu selivcev - letno število selivcev in selitveni prirast/padec Slika 5.4a: Vse selitve Slika 5.4b: Selitve državljanov RS Viri: Statistični letopis Slovenije (letniki 2006 do 2012), SURS; SURS, 2013k in lastni izračuni. Tabela 5.11: Notranje in zunanje (meddržavne) selitve prebivalstva za Slovenijo v obdobju 1995-2012* po državljanstvu selivcev in podobdobjih - skupno in povprečno letno _ število ter število na 1000 prebivalcev _ NOTRANJE SELITVE** MEDDRŽAVNE SELITVE Priseljeni Odseljeni Selitveni prirast/padec Skupaj Državljani Tujci Skupaj Državljani Tujci Skupaj Državljani Tujci ŠTEVILO - SKUPAJ 1995-2000 174104 38992 7938 31054 24688 5613 19075 14304 2325 11979 2001-2005 156098 51428 7051 44377 34821 10295 24526 16607 -3244 19851 2006-2010 386483 125614 11699 113915 75526 18269 57257 50088 -6570 56658 1995-2003 267783 65208 11668 53540 42635 11566 31069 22573 102 22471 2004-2010 448902 150826 15020 135806 92400 22611 69789 58426 -7591 66017 1995-2012 937393 247972 33449 214523 164111 47732 116379 83861 -14283 98144 1995-2007 39726 11366 2044 9322 7263 2155 5109 4102 -111 4213 2008-2012 530109 108343 15006 93337 75910 25943 49967 32433 -10937 43370 ŠTEVILO - LETNO POVPREČJE 1995-2000 29017 6499 1323 5176 4115 936 3179 2384 388 1997 2001-2005 31220 10286 1410 8875 6964 2059 4905 3321 -649 3970 2006-2010 77297 25123 2340 22783 15105 3654 11451 10018 -1314 11332 1995-2003 29754 7245 1296 5949 4737 1285 3452 2508 11 2497 2004-2010 64129 21547 2146 19401 13200 3230 9970 8347 -1084 9431 1995-2012 52077 13776 1858 11918 9117 2652 6466 4659 -794 5452 1995-2007 39726 11366 2044 9322 7263 2155 5109 4102 -111 4213 2008-2012 106022 21669 3001 18667 15182 5189 9993 6487 -2187 8674 KOEFICIENTI - število na 1000 prebivalcev 1995-2000 14,6 3,3 0,7 2,6 2,1 0,5 1,6 1,2 0,2 1,0 2001-2005 15,6 5,2 0,7 4,4 3,5 1,0 2,5 1,7 -0,3 2,0 2006-2010 38,0 12,4 1,2 11,2 7,4 1,8 5,6 4,9 -0,6 5,6 1995-2003 15,0 3,6 0,7 3,0 2,4 0,6 1,7 1,3 0,0 1,3 2004-2010 31,6 10,7 1,1 9,6 6,5 1,6 4,9 4,1 -0,5 4,7 1995-2012 25,7 6,8 0,9 5,9 4,5 1,3 3,2 2,3 -0,4 2,7 1995-2007 19,9 5,7 1,0 4,7 3,6 1,1 2,6 2,0 -0,1 2,1 2008-2012 51,8 10,6 1,5 9,1 7,4 2,5 4,9 3,2 -1,1 4,3 Lastni izračuni na podlagi podatkov v: Statistični letopis Slovenije (različni letniki v obdobju 1996-2012) in SURS (2013k). * Podatki o tujcih so v meddržavnih selitvah vključeni za celotno obdobje 1995-2012, pri notranjih selitvah pa za obdobje 2008-2012. Za leto 2012 so upoštevani začasni podatki.** Sprememba naselja prebivališča prebivalca Slovenije na območju Slovenije (glej četrto poglavje). Slika 5.5: Struktura meddržavnih selitev po državljanstvu (državljani RS, tujci) za Slovenijo v obdobju 1995-2012* - delež državljanov RS v teh selitvah** (%) Vir: SURS, 2012b, 2013k in lastni izračuni na podlagi podatkov iz navedenih virov. * Za leto 2012 so prikazani začasni podatki (vir: SURS, 2013k). ** Delež tujcev je zrcalna slika deleža državljanov RS (100 % zmanjšano za delež državljanov RS). Selivci po državi njihovega državljanstva. - Podatki so na razpolago le o priselitvah; prikazujemo jih v tabeli 5.13 in v prilogi B - tabela B-3. Med priseljenimi v obdobju 19952010 je bila struktura naslednja: za 12 % priseljencev je bila država njihovega državljanstva Slovenija, za 85 % katera od držav na območju nekdanje Jugoslavije in za 3 % neevropska država. Tabela 5.12: Meddržavne selitve za Slovenijo v obdobju 1995-2011 po starosti, spolu in _državljanstvu selivcev___ Obdobje SKUPAJ Državljani Republike Slovenije Tuji državljani skupaj moški ženske skupaj moški ženske skupaj moški ženske PRISELITVE Skupaj - število 1995-2000 38992 25920 13072 7938 4121 3817 31054 21799 9255 2001-2005 51428 36381 15047 7051 4007 3044 44377 32374 12003 2006-2010 125614 96038 29576 11699 6670 5029 113915 89368 24547 1995-2003 65208 43686 21522 11668 6155 5513 53540 37531 16009 2004-2010 150826 114653 36173 15020 8643 6377 135806 106010 29796 2008-2010 76405 56629 19776 8245 4725 3520 68160 51904 16256 1995-2010 216034 158339 57695 26688 14798 11890 189346 143541 45805 Letno povprečje - število 1995-2000 6499 4320 2179 1323 687 636 5176 3633 1543 2001-2005 10286 7276 3009 1410 801 609 8875 6475 2401 2006-2010 25123 19208 5915 2340 1334 1006 22783 17874 4909 1995-2003 7245 4854 2391 1296 684 613 5949 4170 1779 2004-2010 21547 16379 5168 2146 1235 911 19401 15144 4257 2008-2010 25468 18876 6592 2748 1575 1173 22720 17301 5419 1995-2010 13502 9896 3606 1668 925 743 11834 8971 2863 2011 14083 8317 5766 3318 1781 1537 10765 6536 4229 Struktura po državljanstvu (%) 1995-2000 100 100 100 20,4 15,9 29,2 79,6 84,1 70,8 2001-2005 100 100 100 13,7 11,0 20,2 86,3 89,0 79,8 2006-2010 100 100 100 9,3 6,9 17,0 90,7 93,1 83,0 1995-2003 100 100 100 17,9 14,1 25,6 82,1 85,9 74,4 2004-2010 100 100 100 10,0 7,5 17,6 90,0 92,5 82,4 2008-2010 100 100 100 10,8 8,3 17,8 89,2 91,7 82,2 1995-2010 100 100 100 12,4 9,3 20,6 87,6 90,7 79,4 2011 100 100 100 23,6 21,4 26,7 76,4 78,6 73,3 Struktura po spolu (%) 1995-2000 100 66,7 33,3 100 51,9 48,1 100,0 70,8 29,2 2001-2005 100 70,2 29,8 100 56,8 43,2 100,0 72,4 27,6 2006-2010 100 75,4 24,6 100 57,0 43,0 100,0 77,2 22,8 1995-2003 100 67,1 32,9 100 52,8 47,2 100,0 70,5 29,5 2004-2010 100 74,9 25,1 100 57,5 42,5 100,0 76,9 23,1 2008-2010 100 74,1 25,9 100 57,3 42,7 100,0 76,2 23,8 1995-2010 100 70,5 29,5 100 55,4 44,6 100,0 73,3 26,7 2011 100 59,1 40,9 100 53,7 46,3 100,0 60,7 39,3 Povprečna starost - leta 1995-2000 32,0 32,3 31,5 36,6 36,2 36,9 31,0 31,7 29,3 2001-2005 32,9 33,3 31,9 37,6 37,8 37,4 32,1 32,8 30,5 2006-2010 32,5 33,1 30,9 34,8 35,4 33,9 32,2 32,8 30,2 1995-2003 32,4 32,8 31,8 37,2 37,1 37,4 31,4 32,1 29,8 2004-2010 32,5 33,0 31,0 35,2 35,7 34,5 32,1 32,7 30,2 2008-2010 32,6 33,3 30,9 35,7 36,1 35,1 32,2 32,9 30,0 1995-2010 32,5 32,9 31,4 36,3 36,5 36,1 31,7 32,4 30,0 2011 33,8 34,6 32,8 40,2 39,4 41,1 31,9 33,3 29,7 ODSELITVE Skupaj - število 1995-2000 24688 17372 7316 5613 2920 2693 19075 14452 4623 2001-2005 34821 24263 10558 10295 5206 5089 24526 19057 5469 2006-2010 75526 56013 19513 18269 9202 9067 57257 46811 10446 1995-2003 42635 28915 13720 11566 5901 5665 31069 23014 8055 2004-2010 92400 68733 23667 22611 11427 11184 69789 57306 12483 2008-2010 46834 34592 12242 12388 6364 6024 34446 28228 6218 1995-2010 135035 97648 37387 34177 17328 16849 100858 80320 20538 Tabela se nadaljuje na naslednji strani. Tabela 5.12: Nadaljevanje tabele SKUPAJ Državljani Republike Slovenije Tuji državljani skupaj | moški | ženske skupaj | moški | ženske skupaj | moški | ženske ODSELITVE Letno povprečje - število 1995-2000 4115 2895 1219 936 487 449 3179 2409 771 2001-2005 6964 4853 2112 2059 1041 1018 4905 3811 1094 2006-2010 15105 11203 3903 3654 1840 1813 11451 9362 2089 1995-2003 4737 3213 1524 1285 656 629 3452 2557 895 2004-2010 13200 9819 3381 3230 1632 1598 9970 8187 1783 2008-2010 15611 11531 4081 4129 2121 2008 11482 9409 2073 1995-2010 8440 6103 2337 2136 1083 1053 6304 5020 1284 2011 12024 8151 3873 4679 2510 2169 7345 5641 1704 Struktura po državljanstvu (%) 1995-2000 100 100 100 22,7 16,8 36,8 77,3 83,2 63,2 2001-2005 100 100 100 29,6 21,5 48,2 70,4 78,5 51,8 2006-2010 100 100 100 24,2 16,4 46,5 75,8 83,6 53,5 1995-2003 100 100 100 27,1 20,4 41,3 72,9 79,6 58,7 2004-2010 100 100 100 24,5 16,6 47,3 75,5 83,4 52,7 2008-2010 100 100 100 26,4 18,4 49,2 73,6 81,6 50,8 1995-2010 100 100 100 25,3 17,7 45,1 74,7 82,3 54,9 2011 100 100 100 38,9 30,8 56,0 61,1 69,2 44,0 Struktura po spolu (%) 1995-2000 100 68,4 31,6 100 52,0 48,0 100,0 74,0 26,0 2001-2005 100 69,1 30,9 100 50,6 49,4 100,0 76,6 23,4 2006-2010 100 73,8 26,2 100 50,4 49,6 100,0 81,5 18,5 1995-2003 100 67,2 32,8 100 51,0 49,0 100,0 73,3 26,7 2004-2010 100 74,2 25,8 100 50,5 49,5 100,0 82,1 17,9 2008-2010 100 73,9 26,1 100 51,4 48,6 100,0 81,9 18,1 1995-2010 100 70,3 29,7 100 50,7 49,3 100,0 77,1 22,9 2011 100 67,8 32,2 100 53,6 46,4 100,0 76,8 23,2 Povprečna starost - leta 1995-2000 34,6 34,8 34,3 34,4 33,8 35,0 34,9 35,2 34,0 2001-2005 34,2 34,0 34,7 36,1 36,2 36,0 33,3 33,4 33,3 2006-2010 35,6 35,5 35,8 37,8 37,9 37,8 34,8 35,0 33,9 1995-2003 34,5 34,6 34,4 34,9 34,4 35,4 34,4 34,6 33,7 2004-2010 35,2 35,0 35,5 37,4 37,6 37,2 34,4 34,5 33,8 2008-2010 39,5 36,4 36,6 39,3 39,4 39,3 35,4 35,7 33,9 1995-2010 34,8 34,8 34,9 36,0 35,8 36,2 34,4 34,6 33,8 2011 37,6 38,1 36,4 38,5 38,9 38,1 37,0 37,8 34,3 SELITVENI PRIRAST/PADEC Skupaj - število 1995-2000 14304 8548 5756 2325 1201 1124 11979 7347 4632 2001-2005 16607 12118 4489 -3244 -1199 -2045 19851 13317 6534 2006-2010 50088 40025 10063 -6570 -2532 -4038 56658 42557 14101 1995-2003 22573 14771 7802 102 254 -152 22471 14517 7954 2004-2010 58426 45920 12506 -7591 -2784 -4807 66017 48704 17313 2008-2010 29571 22037 7534 -4143 -1639 -2504 33714 23676 10038 1995-2010 80999 60691 20308 -7489 -2530 -4959 88488 63221 25267 Letno povprečje - število 1995-2000 2384 1425 959 388 200 187 1997 1225 772 2001-2005 3321 2424 898 -649 -240 -409 3970 2663 1307 2006-2010 10018 8005 2013 -1314 -506 -808 11332 8511 2820 1995-2003 2508 1641 867 11 28 -17 2497 1613 884 2004-2010 8347 6560 1787 -1084 -398 -687 9431 6958 2473 2008-2010 9857 7346 2511 -1381 -546 -835 11238 7892 3346 1995-2010 5062 3793 1269 -468 -158 -310 5531 3951 1579 2011 2059 166 1893 -1361 -729 -632 3420 895 2525 Povprečna starost - razllika med priseljenimi in odseljenimi (leta) 1995-2000 -2,6 -2,5 -2,8 2,2 2,4 2,0 -3,9 -3,5 -4,7 2001-2005 -1,2 -0,6 -2,7 1,5 1,6 1,3 -1,2 -0,6 -2,8 2006-2010 -3,1 -2,5 -4,9 -3,0 -2,4 -3,8 -2,6 -2,2 -3,4 1995-2003 -2,1 -1,8 -2,6 2,3 2,6 2,0 -2,9 -2,5 -3,9 2004-2010 -2,7 -2,0 -4,5 -2,2 -1,9 -2,7 -2,3 -1,8 -3,7 2008-2010 -3,9 -3,1 -5,7 -3,6 -3,2 -4,2 -3,2 -2,8 -3,9 1995-2010 -2,3 -1,9 -3,4 0,3 0,6 0,0 -2,7 -2,2 -3,8 2011 -3,8 -3,5 -3,6 1,7 0,5 3,0 -5,1 -4,5 -4,6 Lastni izračuni na podlagi podatkov v: Statistični letopis Slovenije (letniki 1996 do 2012), SURS. Slika 5.6: Meddržavne selitve za Slovenijo v obdobju 1995-2012 po državljanstvu selivcev in podobdobjih - povprečno letno število selitev in selitveni prirast/padec Slika 5.6a: Priseljeni Slika 5.6b: Odseljeni Slika 5.6c: Selitveni prirast/padec Slika 5.7: Meddržavne selitve za Slovenijo v obdobju 1995-2012 po državljanstvu selivcev in podobdobjih - koeficient (povprečno letno število selitev in selitveni prirast/padec na 1000 prebivalcev) Slika 5. 7a: Pri selj eni Slika 5. Slika Tabela 5.13: Priseljeni v Slovenijo (vsi - državljani RS in tujci) po državi državljanstva, 1995-2010* SKUPNO ŠTEVILO POVPREČNO LETNO ŠTEVILO STRUKTURA (%) 19952000 20012005 20062010 19952010 19952000 20012005 20062010 19952010 19952000 20012005 20062010 19952010 SKUPAJ 48154 51428 125614 225196 8026 10286 25123 14075 100 100 100 100 EVROPA 46619 49635 122248 218502 7770 9927 24450 13656 96,8 96,5 97,3 97,0 Slovenija 7494 7051 11699 26244 1249 1410 2340 1640 15,6 13,7 9,3 11,7 Države na območju nekdanje Jugoslavije 40966 42850 108724 192540 6828 8570 21745 12034 85,1 83,3 86,6 85,5 Bosna in Hercegovina 13476 14269 50701 78446 2246 2854 10140 4903 28,0 27,7 40,4 34,8 Hrvaška 5385 5481 6513 17379 898 1096 1303 1086 11,2 10,7 5,2 7,7 Srbija in Črna Gora 9148 9295 19590 38033 1525 1859 3918 2377 19,0 18,1 15,6 16,9 Makedonija 5463 6754 12588 24805 911 1351 2518 1550 11,3 13,1 10,0 11,0 Kosovo 7633 7633 1527 477 6,1 3,4 Nekatere druge evropske države 4587 5454 11011 21052 765 1091 2202 1316 9,5 10,6 8,8 9,3 Albanija 68 99 98 265 11 20 20 17 0,1 0,2 0,1 0,1 Avstrija 264 282 528 1074 44 56 106 67 0,5 0,5 0,4 0,5 Belgija 36 71 76 183 6 14 15 11 0,1 0,1 0,1 0,1 Bolgarija 156 160 2498 2814 26 32 500 176 0,3 0,3 2,0 1,2 Češka republika 134 142 216 492 22 28 43 31 0,3 0,3 0,2 0,2 Danska 42 44 38 124 7 9 8 8 0,1 0,1 0,0 0,1 Francija 260 295 427 982 43 59 85 61 0,5 0,6 0,3 0,4 Italija 490 465 1315 2270 82 93 263 142 1,0 0,9 1,0 1,0 Madžarska 119 152 326 597 20 30 65 37 0,2 0,3 0,3 0,3 Nemčija 470 475 969 1914 78 95 194 120 1,0 0,9 0,8 0,8 Nizozemska 73 123 147 343 12 25 29 21 0,2 0,2 0,1 0,2 Polj ska 251 236 286 773 42 47 57 48 0,5 0,5 0,2 0,3 Romunija 421 572 815 1808 70 114 163 113 0,9 1,1 0,6 0,8 Ruska federacija 505 528 582 1615 84 106 116 101 1,0 1,0 0,5 0,7 Švedska 52 61 128 241 9 12 26 15 0,1 0,1 0,1 0,1 Švica 45 69 86 200 8 14 17 13 0,1 0,1 0,1 0,1 Ukrajina 1010 1460 1883 4353 168 292 377 272 2,1 2,8 1,5 1,9 Velika Britanija 191 220 593 1004 32 44 119 63 0,4 0,4 0,5 0,4 Druge države 1066 1331 2407 4804 178 266 481 300 2,2 2,6 1,9 2,1 AFRIKA 75 113 259 447 13 23 52 28 0,2 0,2 0,2 0,2 AZIJA 658 935 1807 3400 110 187 361 213 1,4 1,8 1,4 1,5 JUŽNA AMERIKA 78 138 177 393 13 28 35 25 0,2 0,3 0,1 0,2 SEVERNA IN SREDNJA AMERIKA 290 466 833 1589 48 93 167 99 0,6 0,9 0,7 0,7 Kanada 18 32 0 50 3 6 0 3 0,0 0,1 0,0 0,0 ZDA 154 324 0 478 26 65 0 30 0,3 0,6 0,0 0,2 AVSTRALIJA IN OCEANIJA 41 72 95 208 7 14 19 13 0,1 0,1 0,1 0,1 NEZNANA DRŽAVA 393 69 195 657 66 14 39 41 0,8 0,1 0,2 0,3 Lastni izračuni na podlagi podatkov v: Statistični letopis Slovenije za leta 1996 do 2011, SURS (in tabela B-3 v Prilogi B). 5.2.1.2.3. Selivcipo spolu (in državljanstvu) Letno število selivcev po spolu je prikazano v slikah 5.3a in 5.3b, obseg (absolutno in relativno - na 1000 prebivalcev) in struktura selivcev za nekaj relevantnih obdobij znotraj širšega obdobja 1995-2011 pa v tabeli 5.12 in slikah 5.8 in 5.9. Zaradi primerjave s statističnimi regijami, za katere analiziramo selitve v šestem poglavju, prikazujemo v slikah 5.10 in 5.11 še letne podatke o spolni strukturi selivcev - in sicer za selitve državljanov Republike Slovenije v obdobju 2003-2011 in za vse selitve v obdobju 2008-2011. Dodaten prikaz po starosti je zajet v tabeli 5.12 in slikah 5.14 do 5.16. Obseg selitev je bil v obdobju 1995-2011, kot nazorno kažeta sliki 5.3a in 5.3b, večji za moške kot ženske; za oba spola je naraščal vse do pojava gospodarske krize, obenem je za oba spola obseg priselitev vsa leta opazovanega obdobja presegal obseg odselitev (izjema je leto 1998 pri moških). Med priseljenimi je bilo več moških kot žensk (v obdobju 1995-2010: 70 % moških in 30 % žensk, v letu 2011: 60 % nasproti 40 %), pri tem v pretežni meri na račun priseljevanja tujih državljanov (med temi je bilo 73 % moških), saj je bila med priseljenimi državljani Republike Slovenije spolna struktura izenačena. Povprečno letno število (obseg) priselitev je bilo v obdobju 1995-2010 za moške 2,7-krat večje kot za ženske (znašalo je blizu 10.000 nasproti 3600 za ženske); razkorak v letnem številu priseljenih moških glede na ženske se je povečeval. Povprečni letni delež žensk med vsemi priseljenimi se je zmanjšal od ene tretjine v drugi polovici 1990-ih let na eno četrtino v drugi polovici preteklega desetletja (pri tem je bil tak tudi znotraj obdobja 2008-2010). Med državami OECD je imela med priseljenimi v preteklem desetletju manjši delež žensk kot Slovenija le Slovaška (vir: OECD, 2012, str. 49). Med odseljenimi je bil v obdobju 1995-2010 delež moških enak kot med priseljenimi (in tako večji kot delež žensk), pri tem pa v celoti na račun odseljevanja tujih državljanov (med temi je bilo 77 % moških), saj je bilo pri državljanih R Slovenije približno enako število moških in žensk. Povprečno letno število (obseg) odselitev je bilo v navedenem obdobju za moške 2,6-krat večje kot za ženske (znašalo je 6100 nasproti 2300 za ženske); razkorak v letnem številu priseljenih moških glede na število priseljenih žensk se je povečeval v korist moških. Delež žensk se je med vsemi odselitvami tako zmanjševal (od 32 % v obdobju 1995-2000 na 26 % v letih 2009-2010), v letu 2011 pa ponovno povečal. Posledica omenjenega obsega in strukture priseljenih in odseljenih v obdobju 1995-2010 (večji delež moških kot žensk ter povečevanje deleža prvih na račun drugih) je bila večja zastopanost moških kot žensk v skupnem neto selitvenemprirastu; v letu 2011 pa je veljalo obratno. Slika 5.8: Spolna struktura meddržavnih selivcev za Slovenijo v obdobju 1995-2010 - po državljanstvu selivcev 1 UMoSki "Ženske 90% 80% • : = i H - ■ 1 - 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 71 70 ■ 55 73 77 51 Priseljeni Odseljeni Priseljeni Odseljeni SKJPAJ DRŽAVLJANI R SLOVEN. 'ri;8l(eni Oossljeni TUJCI Slika 5.9: Meddržavne selitve za Slovenijo v obdobju 1995-2010* po spolu (in državljanstvu) selivcev in podobdobjih - povprečno letno število selitev in selitveni prirast/padec Slika 5.9a: Državljani Republike Slovenije (priseljeni, odseljeni, selitveni prirast/padec) Priseljeni m 684 1995-2000 2001-2005 2006-2010 1995-2003 2004-2010 Odseljeni □ Moški □ Ženske 1018 1995-2000 2001-2005 2006-2010 1995-2003 2004-2010 Vir: Tabela 5.12 oziroma lastni izračuni na podlagi podatkov v: Statistični letopis Slovenije (letniki od 1996 do 2011), SURS. 4000 3500 3000 2500 2000 1006 1500 743 1000 1334 1235 500 925 801 687 0 4000 3500 3000 1813 2500 598 2000 053 1500 1000 629 1840 632 083 041 500 656 487 0 Inštitut za ekonomska raziskovanja Slika 5.9b: Tujci (priseljeni, odseljeni, selitveni prirast/padec) Priseljeni 1995-2000 2001-2005 2006-2010 1995-2003 2004-2010 Odseljeni □ Moški □ Ženske 771 3811 2409 1995-2000 2001-2005 2006-2010 1995-2003 2004-2010 Selitveni prirast/padec ll 772 H 1995-2000 2001-2005 2006-2010 1995-2003 2004-2010 Vir: Tabela 5.12 oziroma lastni izračuni na podlagi podatkov v: Statistični letopis Slovenije (letniki od 1996 do 2011), SURS. 25000 4909 20000 4257 15000 2863 10000 7874 15144 5000 8971 6475 4170 3633 0 25000 20000 15000 10000 5000 9362 8187 5020 2557 0 2000 0000 2820 2473 8000 6000 1579 4000 6958 1307 3951 2663 1613 V naslednjih dveh slikah zaradi možnosti primerjave s statističnimi regijami (v šestem poglavju) prikazujemo letne podatke o deležu žensk v obeh selitvenih tokovih po državljanstvu selivcev. V selitvah državljanov RS v obdobju 2003-2011 je bil delež žensk v priselitvah vsa leta manjši od deleža moških, v odselitvah pa večinoma izenačen (slika 5.10). V skupnih selitvah (državljani, tujci) je v zadnjih treh letih navedenega obdobja delež žensk v priselitvah presegel njihov delež v odselitvah (slika 5.11 in tabela 5.12), pri tem pa na račun precejšnjega povečanja deleža žensk med priseljenimi tujci. Slika 5.10: Spolna struktura meddržavnih selitev državljanov RS za Slovenijo v obdobju 20032011 - delež žensk v teh selitvah* (%) Vir: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija); Statistični letopis Slovenije 2012; Lastni izračuni. * Delež moških je zrcalna slika deleža žensk (100 % zmanjšano za delež žensk). Slika 5.11: Spolna struktura vseh meddržavnih selitev (državljani RS, tujci) za Slovenijo v obdobju 2008-2011 - delež žensk v teh selitvah* (%) Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija); Statistični letopis Slovenije 2012; Lastni izračuni. * Delež moških je zrcalna slika deleža žensk (100 % zmanjšano za delež žensk). 5.2.1.2.4. Selivci po starosti (ter spolu in državljanstvu) Letni podatki o povprečni starosti za vse selivce v obdobju 1995-2011 so prikazani v sliki 5.12, po državljanstvu selivcev v slikah 5.13a, 5.13b in 5.17, po spolu in državljanstvu v slikah 5.14 in 5.15, podatki za posamezne kazalnike po podobdobjih pa v tabeli 5.12 in slikah 5.16a in 5.16b. V obdobju 1995-2010 je bila povprečna starost priseljenih 32,5 let (v letu 2011 pa 34 let), pri čemer so bili v povprečju priseljeni tuji državljani mlajši od priseljenih državljanov Republike Slovenije (32 let nasproti 36 let; v letu 2011 pa 32 nasproti 40 let). Priseljene ženske so bile v povprečju nekoliko (za 1,5 leta) mlajše od moških; predvsem na račun tujih državljanov, saj so bile med priseljenimi državljani RS le-te enako stare kot moški. V obdobju 1995-2003 so bili priseljeni v povprečju enako stari kot kasneje. To je rezultat nasprotnih gibanj za državljane RS kot za tujce. Državljani RS so bili namreč v obdobju 2004-2010 v povprečju za 2 leti mlajši kot v obdobju 1995-2003 (35 let nasproti 37 let), tujci pa so bili v povprečju za 1 leto starejši (32 let nasproti 31 let). Odseljeni v obdobju 1995-2010 so bili v povprečju za 2,3 leta starejši od priseljenih (povprečna starost je znašala 34,8 leta), pri čemer so bili tudi v tem primeru odseljeni tujci mlajši od odseljenih državljanov Republike Slovenije (34,4 leta nasproti 36 let). Pri tem ni bilo bistvenih razlik med spoloma. Po vključitvi Slovenije v EU (natančneje v obdobju 20042011) so bili odseljeni državljani RS v povprečju starejši kot pred tem (in do leta 2010 starejši od priseljenih - slika 5.13a), pri odseljenih tujcih pa se povprečna starost ni spremenila (slika 5.13b). Glede na pozitiven saldo v meddržavnih selitvah v opazovanem obdobju (1995-2011) in dejstvo, da so bili kljub trendu rahlega povečevanja povprečne starosti v obeh selitvenih tokovih (priselitve, odselitve - glej sliko 5.12) priseljeni v povprečju mlajši od odseljenih (pri tem pa v večini let v celoti na račun tujih državljanov - za obdobje 2008-2011 je to nazorno prikazano v sliki 5.17)26, se je prek teh selitev starostna struktura prebivalcev Slovenije izboljševala (prebivalstvo se je pomlajevalo). To gre (ob predpostavki, da ne bi bilo naturalizacije) na račun pomlajevanja tujcev v Sloveniji, saj se je starostna sestava državljanov RS prek teh selitev slabšala - zaradi negativnega salda ter nižje starosti odseljenih od priseljenih. Na drugi strani gre naveden ugoden trend za celotno prebivalstvo tako na račun meddržavnih selitev moških kot tudi žensk, kajti pri obojih so bili v opazovanem obdobju v povprečju odseljeni starejši od priseljenih (v obdobju 1995-2010 pri ženskah za 3,4 leta, pri moških za 1,9 leta; v letu 2011 je bila pri moških razlika večja), skupen saldo v selitvah pa je bil pozitiven (pri tem pa do leta 2009 večji za moške kot za ženske, v letu 2010 je bil za moške negativen - glej sliki 5.3a in 5.3b). 26 Tu znaša razlika v povprečni starosti 2,7 leta, pri državljanih RS pa so bili priseljeni v povprečju za 0,3 leta starejši od odseljenih. Slika 5.12: Povprečna starost meddržavnih selivcev (vseh: državljanov R Slovenije, tujcev) -Slovenija, obdobje 1995-2011 (leta starosti) 45 40 25 20 15 10 5 0 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Priseljeni iz tujine Odseljeni v tujino Vir: Statistični letopis Slovenije (letniki od 1996 do 2012), SURS. Slika 5.13: Povprečna starost meddržavnih selivcev po državljanstvu - Slovenija, obdobje 19952011 (leta starosti) Slika 5.14: Povprečna starost meddržavnih selivcev po spolu in državljanstvu za Slovenijo v obdobju 1995-2011 - ženske (leta starosti) Slika 5. Slika 5. 15: 5a: 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 Povprečna starost meddržavnih selivcev po spolu in državljanstvu za Slovenijo v obdobju 1995-2011 - moški (leta starosti) Skupaj 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Priseljeni iz tujine Odseljeni v tujino Slika 5.15b: Državljani R Slovenije 45 40 35 30 25 20 15 10 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Priseljeni iz tujine Odseljeni v tujino Slika 5.15c: Tujci 40 35 30 25 20 15 10 5 0 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Priseljeni iz tujine Odseljeni v tujino 5 0 Slika 5.16: Povprečna starost meddržavnih selivcev za Slovenijo v obdobju 1995-2010* po spolu (in državljanstvu) in podobdobjih (leta starosti) Slika 5.16a: Državljani R Slovenije (priseljeni, odseljeni, selitveni prirast/padec) Priseljeni 1995-2000 2001-2005 2006-2010 1995-2003 2004-2010 Odseljeni 1995-2000 2001-2005 2006-2010 1995-2003 2004-2010 Vir: Tabela 5.12 oziroma lastni izračuni na podlagi podatkov v: Statistični letopis Slovenije (letniki od 1996 do 2011), SURS. 39 38 37 31 39 38 37 36 35 34 33 32 31 Slika 5.16b: Tujci (priseljeni, odseljeni, selitveni prirast/padec) Priseljeni □ Moški □ Ženske 1995-2000 2001-2005 2006-2010 1995-2003 2004-2010 Odseljeni 1995-2000 2001-2005 2006-2010 1995-2003 2004-2010 Vir: Tabela 5.12 oziroma lastni izračuni na podlagi podatkov v: Statistični letopis Slovenije (letniki od 1996 do 2011), SURS. 35 34 33 32 31 -- 30 -- 29 -- 28 -- 27 35 -- 34 -- 33 -- 32 -- 31 -- 30 -- 29 -- 28 -- 27 Slika 5.17: Povprečna starost meddržavnih selivcev za Slovenijo v obdobju 2008-2011 - selitve državljanov RS, tujcev in selitve skupaj 42 30 -I-1-1-1— 2008 2009 2010 2011 Državljani RS - priselitve Državljani RS - odselitve .......Tujci - priselitve -Tujci - odselitve — — Skupaj - priselitve Skupaj - odselitve Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija) in Statistični letopis Slovenije 2012 (SURS). 5.2.1.2.5. Priseljeni tujci po namenu priselitve - obdobje 2005-2011 Analiza priselitev tujcev v Slovenijo v obdobju 2005-2011 po namenu priselitve temelji na statistični raziskavi o socialno-ekonomskih značilnostih selivcev (metodologijo glej v tretjem poglavju - 3.4.). Večinoma so v tem obdobju tujci prihajali v Slovenijo zaradi zaposlitve (57 %) in združevanja družin (21 %), ostali razlogi pa so bili: sezonsko delo (13 %), študij (2 %), drugo (3 %). Za malo manj kot 5 % priseljencev pa razlog ni bil znan. Gibanje letnega števila tujcev po namenu priselitve je prikazano v sliki 5.18. Največ priseljenih tujcev zaradi zaposlitve je imelo državljanstvo nekdanjih držav skupne SFRJ (Bosne in Hercegovine - 42 %, Srbije - 11 %, Hrvaške - 6 %); državljanstvo katere od držav EU je imelo 10 % priseljencev in državljanstvo drugih evropskih držav 15 % priseljencev. Sezonski delavci so prihajali v Slovenijo skoraj izključno iz držav nekdanje SFRJ. Zaradi študija je v obdobju 2005-2011 prišlo v Slovenijo 3200 tujcev. Ti so najpogosteje imeli državljanstvo evropskih držav, ki niso članice EU in niso države nekdanje SFRJ (slaba četrtina); tem so sledili tisti z državljanstvom Hrvaške (20 %), Bosne in Hercegovine (12 %) in držav EU (12 %). Slika 5.18: Priselitve tujcev v Slovenijo v obdobju 2005-2010 po namenu priselitve - letno število priselitev ^^^ Zaposlitev Sezonsko delo ^^^ Združitev z družino ^^^ Študij ^^^ Drugo Neznano 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Vir: SURS, 2013g. 5.2.1.3. Selitveni tokovi po izobrazbi selivcev Za daljše obdobje primerjava ni mogoča niti za selitve državljanov RS, še manj pa za vse selitve (državljani, tujci). Podrobna metodološka pojasnila so prikazana v poglavju 6.1.2. ter poglavjih 3.3. in 3.4. Tu navajamo le ključna metodološka pojasnila. Do leta 1999 se je spremljala izobrazba meddržavnih selivcev, po tem letu pa ne več, zato podatki za preteklo desetletje temeljijo na kombinaciji več podatkovnih zbirk SURS. Na drugi strani gre pri vseh proučenih podatkih za neobjavljene podatke iz interne dokumentacije SURS (SURS, 2000, 2004, 2007, 2011), pripravljene za različne raziskovalne projekte Inštituta za ekonomska raziskovanja (leta 2011 za projekt, na podlagi katerega je nastala ta knjiga). Najprej bomo prikazali analizo selitev državljanov RS, nato za kratko primerljivo obdobje 20082011 analizo za vse selitve ter za obdobje 2005-2010 analizo priselitev delovno aktivnega prebivalstva. 5.2.1.3.1. Selitve državljanov Republike Slovenije —1981-2010 Za devetdeseta leta imamo primerljive podatke za obdobje 1991-1998. Za preteklo desetletje imamo primerljive podatke za tri krajša obdobja znotraj obdobja 2003-2010, primerjavo med njimi (ker podatki zaradi metodoloških razlogov neposredno niso primerljivi - utemeljitev glej v poglavju 6.1.2.) pa smo naredili prek opazovanja relativne razlike vsakega od dveh kazalnikov (povprečno število let šolanja, delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci) med priseljenimi in odseljenimi. Za obdobje 2003-2010 smo za oba kazalnika analizo naredili tudi po spolu. Devetdeseta leta preteklega stoletja (1991-1998). - Delež selivcev z znano izobrazbo je v opazovanem obdobju znašal v povprečju pri priselitvah 69 % in pri odselitvah 71%. Med selivci z znano izobrazbo so bili v celotnem obdobju z izjemo leta 1998 odseljeni manj izobraženi od priseljenih (slika 5.19); povprečno število let šolanja v obdobju 1991-1998 je za prve znašalo 10,2, za druge pa 10,7. Med odseljenimi so bili moški bolj izobraženi od žensk, pri priseljenih pa je bilo obratno. Slika 5.19: Povprečno število let šolanja za meddržavne selivce za Slovenijo v 1990-ih letih preteklega stoletja (selitve državljanov Republike Slovenije*, starostna skupina 15+, selivci z znano izobrazbo) Lastni izračun na podlagi podatkov v: SURS, 2000 (interna dokumentacija). * Za leti 1991 in 1992 so vključeni državljani RS in državljani nekdanje SFR Jugoslavije. Preteklo desetletje - tripodobdobja znotraj obdobja 2003-2010 (2003-2005, 2006-2007 in 200827 2010). - Najprej prikazujemo ugotovitve za skupne selitve, nato pa za selitve po spolu: • Selitve skupaj. - V vseh treh obdobjih je bilo manj selivcev z znano izobrazbo kot v 1990-ih letih (takrat se je podatek o izobrazbi še zbiral), pri tam pa najmanj v prvem opazovanem obdobju - 2003-2005 (v obeh selitvenih tokovih okoli 30 %). V naslednjih dveh opazovanih obdobjih se je ta delež povečal na (dobro) polovico, pri čemer pa je bil višji za odseljene (v prvem obdobju je znašal 58 % in v drugem 56 %) kot za priseljene (50 % in 53 %). Merjeno s povprečnim številom let šolanja so bili odseljeni bolj izobraženi kot priseljeni, pri čemer je 27 Metodološka pojasnila za opazovanje navedenih treh obdobij glej v poglavju 6.1.2. bila razlika največja v obdobju 2003-2005 (glej sliko 5.20a). Boljša izobraženost odseljenih od priseljenih je gotovo v precejšnji meri odraz večjega deleža oseb s terciarno izobrazbo med odseljenimi kot priseljenimi v dveh od treh opazovanih obdobij (2006-2007 in 20082010; glej sliko 5.21a). Selitveni saldo oseb s terciarno izobrazbo pa je bil negativen v vseh treh opazovanih obdobjih. • Selitve moških. - Za selivce z znano izobrazbo smo ugotovili, da so bili, merjeno s povprečnim številom let šolanja, odseljeni bolj izobraženi kot priseljeni (glej sliko 5.20b). Boljša izobraženost odseljenih od priseljenih je gotovo v precejšnji meri odraz večjega deleža oseb s terciarno izobrazbo med odseljenimi kot priseljenimi v vseh treh opazovanih obdobjih (glej sliko 5.21b). Pri obeh kazalnikih je bila relativna razlika med priseljenimi in odseljenimi največja v letih 2006-2007. Selitveni saldo oseb s terciarno izobrazbo je bil negativen v vseh treh obdobjih, pri tem največji v letih 2006-2007. • Selitve žensk. - Merjeno s povprečnim številom let šolanja, so bile odseljene državljanke RS v obdobju 2003-2005 manj izobražene od priseljenih, v letih 2006-2007 bolj, v zadnjem triletnem obdobju 2008-2010 pa približno enako (glej sliko 5.20c). V prvih dveh opazovanih obdobjih je bila relativna vrednost kazalnika »delež oseb s terciarno izobrazbo« med priseljenimi in odseljenimi podobna (glej sliko 5.21c). Sicer pa je bil delež oseb s terciarno izobrazbo med odseljenimi večji kot med priseljenimi v obeh zadnjih opazovanih obdobjih (2006-2007 in 2008-2010). Selitveni saldo oseb s terciarno izobrazbo je bil negativen v vseh treh opazovanih podobdobjih in je naraščal. 5.2.1.3.2. Vse selitve - obdobje 2008-2011 Analiza izobraženosti vseh selivcev v obdobju 2008-2011 je sestavljena iz dveh delov, ki temeljita na različnih podatkih in metodologiji njunega zbiranja: analize za obdobje 2008-2010 in analize za leto 2011. Analiza za obdobje 2008-2010 temelji na podatkih iz interne dokumentacije SURS (metodologija za to je prikazana v šestem poglavju), analiza za leto 2011 pa na objavljenih podatkih v podatkovnem portalu SURS Sistat. Metodološka pojasnila so prikazana v poglavju 3.4. Slika 5.20: Relativna razlika v povprečnem številu let šolanja za priseljene in odseljene v meddržavnih selitvah Slovenije v obdobjih 2003-2005, 2006-2007 in 2008-2010 po spolu -selitve državljanov RS (selivci z znano izobrazbo; v %) Slika5.20a: Skupaj Slika 5.20b: Moški Slika 5.20c: Ženske Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2011 (interna dokumentacija) - glej tabelo C-5.2 v prilogi C. Slika 5.21: Relativna razlika v deležu oseb s terciarno izobrazbo med priseljenimi in odseljenimi v meddržavnih selitvah Slovenije v obdobjih 2003-2005, 2006-2007 in 2008-2010 po spolu -selitve državljanov RS (selivci z znano izobrazbo; v %) Slika 5.2la: Skupaj Slika 5.21b: Moški 0 -5 -10 -15 -20 -25 -30 -35 -40 -45 -50 Slika 5.21c: Ženske 30 20 10 -10 -20 -30 2003-05 2006-07 2008-2010 2003-05 2006-07 2008-2010 Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2011 (interna dokumentacija) - glej tabelo C-5.3 v prilogi C. 0 Obdobje 2008-2010. - Delež selivcev z znano izobrazbo je pri obeh selitvenih tokovih (priselitve, odselitve) v povprečju znašal okoli tri četrtine (priselitve 74 %, odselitve 76 %). Glavne ugotovitve za oba opazovana kazalnika za vse selitve in selitve po spolu so: • Selitve skupaj. - Kot kažejo letni podatki v sliki 5.22a, se je v opazovanem obdobju izobraženost, merjena s povprečnim številom let šolanja, za odseljene zmanjšala (kar je v pretežni meri posledica selitev tujcev), za priseljene pa povečala (tako v selitvah državljanov RS kot tujcev). V povprečju pa je povprečno število let šolanja odseljenih za 0,2 leta presegalo to število za priseljene (znašalo je 10,5 nasproti 10,3 leta). Navedena gibanja v izobraženosti selivcev so v veliki meri pogojena z gibanjem deleža oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci. Kot je razvidno v sliki 5.23a, se je v opazovanem obdobju ta delež v priselitvah povečal in v odselitvah zmanjšal. Kljub temu je bil tudi v tem primeru v celotnem opazovanem obdobju skupaj ta delež v povprečju v odselitvah višji kot v priselitvah (7,5 % nasproti 5 %). Višina kazalnika in njegovo gibanje sta predvsem posledica selitev tujcev, ki so predstavljali večino selivcev; za državljane RS je bila povprečna vrednost kazalnika bistveno višja (priselitve 21 %, odselitve 23 %). • Selitve moških. - Merjeno s povprečnim številom let šolanja, se je izobraženost odseljenih zniževala, priseljenih pa zviševala - predvsem na račun tujcev (glej sliko 5.22b). Leta 2010 so bili priseljeni po tem kazalniku že nekoliko bolj izobraženi od odseljenih, delež oseb s terciarno izobrazbo v obeh tokovih (kjer je opazen enak trend - glej sliko 5.23b) pa se je izenačil. • Selitve žensk. - Merjeno s povprečnim številom let šolanja, se izobraženost odseljenih ni spreminjala, izobraženost priseljenih pa se je zviševala (na račun državljanov in tujcev) (glej sliko 5.22c), vsa leta pa so bile odseljene ženske bolj izobražene od priseljenih. Vrednost kazalnika »delež oseb s terciarno izobrazbo« kaže podoben trend (slika 5.23c) in razmerje med priseljenimi in odseljenimi, pri čemer pa je višja vrednost kazalnika leta 2010 kot leta 2008 posledica selitev državljanov RS (naraščanje deleža), saj se je v selitvah tujcev ta delež zmanjšal. Slika 5.22: Povprečno število let šolanja meddržavnih selivcev za Slovenijo v obdobju 2008-2010 po spolu - selitve državljanov RS*, tujcev in selitve skupaj (selivci z znano izobrazbo) Slika 5.22a: Skupaj 12,0 00 _§ 11,5 o tu 11,0 > 10,5 O) »si o 10,0 > o 9,0 2008 2009 ■ Državljani RS - priselitve- Tujci - priselitve - Skupaj - priselitve — 2010 Državljani RS - odselitve ■Tujci - odselitve ■Skupaj - odselitve Slika 5.22b: Moški 12,0 fO J 11,5 o tu 11,0 > 10,5 o £ 9,5 d ' 1 9,0 2008 2009 --Državljani RS - priselitve - ••■Tujci - priselitve - — Skupaj - priselitve —— 2010 ■ Državljani RS - odselitve -Tujci - odselitve ■Skupaj - odselitve Slika 5.22c: Ženske 12,0 ro J 11,5 o »s tu 11,0 > 10,5 o £ 9,5 d ' 1 9,0 2008 2009 --Državljani RS - priselitve - ••■Tujci - priselitve - — Skupaj - priselitve —— 2010 ■ Državljani RS - odselitve -Tujci - odselitve Skupaj - odselitve Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2011 (interna dokumentacija). * Velike spremembe v povprečnem številu let šolanja med priseljenimi državljani RS so lahko posledica majhnega števila opazovanih selivcev (selivcev z znano izobrazbo). Slika 5.23: Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi meddržavnimi selivci za Slovenijo v obdobju 2008-2010 po spolu - selitve državljanov RS*, tujcev in selitve skupaj (selivci z znano izobrazbo) Slika 5.23a: Skupaj o -O ro 'u ^ Š 1 « s« -O > OJ -o S «B > M C JU OU 25 20 15 10 5 0 2008 2009 2010 25 20 15 10 -Q OJ JU ou o ---Državljani RS - priselitve .........Tujci - priselitve • — — Skupaj - priselitve ■ Državljani RS - odselitve Tujci - odselitve ■ Skupaj - odselitve Slika 5.23b: Moški Slika 5.23c: Ženske H3 Qj '(_) t/l -Q > OJ -o O * 30 25 20 15 10 5 0 JU 0U O 2008 - Državljani RS - priselitve • Tujci - priselitve • Skupaj - priselitve 2009 2010 Državljani RS - odselitve Tujci - odselitve •Skupaj - odselitve 2008 - Državljani RS - priselitve Tujci - priselitve • Skupaj - priselitve 2009 2010 Državljani RS - odselitve Tujci - odselitve Skupaj - odselitve Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2011 (interna dokumentacija). * Velike spremembe v deležu oseb s terciarno izobrazbo med priseljenimi državljani RS so lahko posledica majhnega števila opazovanih selivcev (selivcev z znano izobrazbo). 5 0 Selitve v letu 2011. - Na podlagi objavljenih podatkov Statističnega urada (SURS, 2013e, 2013g) po metodologiji, po kateri se bodo od leta 2011 dalje objavljali podatki o izobrazbi meddržavnih selivcev (za priselitve in odselitve), je bil v tem izhodiščnem prvem letu (2011) saldo negativen za malo izobražene selivce (osnovna šola ali manj), za bolj izobražene pa je bil pozitiven. Razčlenjena analiza po državljanstvu pa kaže diametralno različno situacijo za državljane RS kot za tujce. V selitvah državljanov RS je bil saldo negativen pri vseh treh opazovanih izobrazbenih kategorijah (tako za moške kot za ženske), v selitvah tujcev pa je bil pri vseh pozitiven (pri tem na račun žensk, saj je bil pri moških z osnovno šolo ali manj negativen). Sklenemo lahko, da je neto odliv oseb z osnovno šolo ali manj posledica negativnega salda v selitvah tujih državljanov moškega spola. Pozitiven saldo za selivce s terciarno izobrazbo (v starostni skupini 25 let in več v višini 372 oseb) pa je izključno posledica selitev tujcev, pri tem pa predvsem žensk. Opazovanje izobrazbene strukture obeh selitvenih tokov pa kaže, da je bil v starostni skupini 25 let in več delež selivcev s terciarno izobrazbo večji med priseljenimi kot odseljenimi (17 % nasproti 14 %). Pri odseljenih, kjer so bile ženske bistveno bolj izobražene kot moški (tako med državljani RS kot tujci), je delež oseb s terciarno izobrazbo pri državljanih RS znašal 25 % (največji je bil v starostni skupini 30-34 let: 40 %), pri tujcih pa 7 %. 28 5.2.1.3.3. Priselitve delovno aktivnih prebivalcev v obdobju 2005-2010 Kot je razvidno iz tabele 5.14, je imelo med vsemi priseljenimi delovno aktivnimi prebivalci v Slovenijo v obdobju 2005-2010 terciarno izobrazbo le 4 % oseb, vendar pa so bile zelo velike razlike med priseljenci glede na njihovo državljanstvo. Največji delež priseljenih s terciarno izobrazbo je značilen za državljane RS (med katerimi verjetno večino predstavljajo povratniki) in sicer 32 %, državljane drugih držav EU (19 %) in državljane neevropskih držav (18 %). Za priseljene iz drugih držav z izjemo Hrvaške pa je bil delež takih oseb zelo majhen. Priseljenci iz držav na območju nekdanje Jugoslavije so predstavljali pri posameznih zaporednih izobrazbenih kategorijah (osnovna šola ali manj, srednja šola, terciarna izobrazba) 74 %, 83 % in 31 %. Med vsemi priseljenci s terciarno izobrazbo so največji delež (40 %) predstavljali priseljenci iz drugih evropskih držav (26 % države EU, 14 % druge države). 28 Delovno aktivno prebivalstvo so zaposleni in samozaposleni prebivalci na območju Slovenije in zaposleni prebivalci, ki so v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v Sloveniji, in so poslani na delo ali na strokovno izpopolnjevanje v tujino (Vir: SURS, 2013j). Tabela 5.14: Priseljeno delovno aktivno prebivalstvo* v Slovenijo v obdobju 2005-2010 po doseženi izobrazbi in državi državljanstva** Država državljanstva Število Struktura (%) Skupaj Osn.šola ali manj Srednja šola Terciarna izobr. Neznano Izobrazbena struktura priseljencev glede na državo državljanstva (%) SKUPAJ 86399 100 53,6 42,1 4,3 0,0 Države EU 7692 100 40,2 36,9 22,8 0,1 - Slovenija 2440 100 20,3 47,5 31,9 0,4 - Druge članice EU 5252 100 49,5 32,0 18,5 0,0 Bosna in Hercegovina 41615 100 46,8 52,7 0,4 0,0 Hrvaška 3599 100 28,3 59,5 11,9 0,2 Srbija 10587 100 56,9 39,4 3,7 0,0 Srbija in Črna gora 5007 100 73,9 23,9 2,2 0,0 Črna gora 180 100 60,6 27,8 2,8 0,0 Kosovo 4956 100 81,8 13,1 0,4 0,0 Druge evropske države 11171 100 71,2 24,1 4,7 0,0 Neevropske države 1568 100 54,9 26,5 18,6 0,0 Neznano 24 100 50,0 37,5 12,5 0,0 Struktura posameznih izobrazbenih kategorij priseljencev po državi državljanstva (%) SKUPAJ - število 86399 46303 36358 3699 39 SKUPAJ - struktura 100 100 100 100 100 Države EU 8,9 6,7 7,8 47,3 23,1 - Slovenija 2,8 1,1 3,2 21,0 23,1 - Druge članice EU 6,1 5,6 4,6 26,3 0,0 Bosna in Hercegovina 48,2 42,1 60,4 4,9 41,0 Hrvaška 4,2 2,2 5,9 11,6 17,9 Srbija 12,3 13,0 11,5 10,5 5,1 Srbija in Črna gora 5,8 8,0 3,3 2,9 5,1 Črna gora 0,2 0,2 0,1 0,1 0,0 Kosovo 5,7 8,8 1,8 0,5 2,6 Druge evropske države 12,9 17,2 7,4 14,1 5,1 Neevropske države 1,8 1,9 1,1 7,9 0,0 Neznano 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 Vir: * SURS, 2013e (Sistat) in lastni izračuni. Delovno aktivno prebivalstvo so zaposleni in samozaposleni prebivalci na območju Slovenije in zaposleni prebivalci, ki so v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v Sloveniji, in so poslani na delo ali na strokovno izpopolnjevanje v tujino (Vir: SURS, 2013j). Prikazane so priseljene osebe, ki so se v letu priselitve tudi zaposlile. Podatki o izobrazbi zanje so v tem obdobju prevzeti izključno iz mesečnih stanj Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva. Vir: J. Povhe in K. Kalin, SURS, 2013, interna korespondenca. 5.2.1.4. Vstop, zaposlovanje in prebivanje tujcev v Sloveniji ter prebivanje in zaposlovanje slovenskih državljanov v državah Evropske unije V poglavju prikazujemo osnovno zakonodajo in dokumente o zaposlovanju, delu in prebivanju tujcev v Sloveniji, nekatere pomembnejše pojme iz te zakonodaje, značilnosti bivanja/zaposlovanja prebivalcev držav EU v Sloveniji in slovenskih državljanov v teh državah po ** priključitvi Slovenije EU, obseg zaposlovanja tujcev v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih ter obseg čezmejnih dnevnih delovnih selitev v Slovenijo iz štirih sosednjih držav. 5.2.1.4.1. Zakonodaja in nekateri pomembnejši dokumenti o zaposlovanju/delu tujcev v Sloveniji Naredili bomo kratek pregled glavnih značilnosti ključne zakonodaje in dokumentov na področju 29 zaposlovanja, dela, vstopa in prebivanja tujcev v Sloveniji. Predstavili bomo naslednje dokumente: Zakon o zaposlovanju in delu tujcev, Zakon o tujcih, Zakon o državljanstvu, Sporazum med Slovenijo in Bosno in Hercegovino (BiH) o zaposlovanju državljanov BiH v Republiki Sloveniji (RS), nekaj pa bomo povedali tudi o strategiji in politiki meddržavnih selitev (migracijski politiki). Leta 2011 sta bila v Sloveniji sprejeta nov Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT-1, 2011) in nov Zakon o tujcih (ZTuj-2, 2011). Prvi navedeni zakon je nadomestil prejšnji zakon iz leta 2000 (ZZDT, 2000), drugi pa prejšnji zakon iz leta 1999 (ZTuj-1, 1999). Skupno obema novima zakonoma je, da se z njima v slovenski pravni red prenašajo številne direktive EU na področju vstopa, bivanja in zaposlitve tujcev v državah EU. Med novimi pojmi, ki jih vključujeta ta zakona, je vsekakor »modra karta EU«, ki smo jo omenili že v poglavju 2.6.4. in jo predstavljamo v naslednjem poglavju. Nov Zakon o zaposlovanju in delu tujcev določa (ZZDT-1, 2011; 1. člen) »pogoje za zaposlovanje in delo tujcev in s tem povezane naloge RS za urejanje in zaščito trga dela«. Ta zakon precej drugače ureja temelje zaposlovanja in dela tujcev kot prejšnji zakon. »Poostril je pogoje za novo zaposlovanje tujcev, določil nove omejitve in prepovedi zaposlovanja tujcev in dodatno zaostril nadzor nad že izdanimi delovnimi dovoljenji« (ZRSZ, 2011, str. 28). S tem je v veliki meri pripomogel k zmanjšanju števila izdanih delovnih dovoljenj v letu sprejetja zakona in v nadaljnjih letih. Zakon opredeli prost dostop do slovenskega trga dela (glej naslednje poglavje) določenim kategorijam tujcev (praviloma državljanom drugih držav članic EU, Evropskega gospodarskega prostora (EPG) in Švice ter nekaterih drugih kategorij tujcev), ki za zaposlitev in delo ne potrebujejo več delovnega dovoljenja (ZRSZ, 2012). Zakon razlikuje tri vrste delovnih dovoljenj, ki jih je vpeljal že prejšnji zakon: osebno delovno dovoljenje, dovoljenje za zaposlitev 30 in dovoljenje za delo. Vsa delovna dovoljenja se praviloma izdajajo za določen čas. Torej se 29 Podroben pregled presega domet te knjige. Za 1990-ta leta do vključno leta 2004 pa smo tak pregled zakonodaje naredili leta 2004 (Bevc, Lukšič-Hacin, Zupančič, 2004). 30 Ta dovoljenja zakon tako opredeli (ZZDT, 2011, str. 7 - 10. člen): • »Osebno delovno dovoljenje je delovno dovoljenje, ki v času veljavnosti tujcu omogoča dostop do trga dela, razen če je osebno delovno dovoljenje izdano z veljavnostjo enega leta za samozaposlitev tujca. • Dovoljenje za zaposlitev je delovno dovoljenje, vezano na stalne zaposlitvene potrebe delodajalcev. Z dovoljenjem za zaposlitev se sme tujec zaposliti le pri delodajalcu, kateremu je bilo izdano dovoljenje za zaposlitev tujca. morajo delovna dovoljenja obnavljati, zaradi česar je število izdanih dovoljenj praviloma večje od števila zaposlenih tujcev. Delovna dovoljenja izdaja Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (oziroma njegove območne skupnosti), ki vodi tudi evidenco o izdanih in veljavnih delovnih dovoljenjih tujcem; slednja dovoljenja so boljši kazalnik števila zaposlenih tujcev od števila izdanih dovoljenj. Zakon o tujcih iz leta 2011 (ZTuj-2, 2011) med področji, ki so pomembna za to knjigo, opredeli: dovoljenja za začasno in stalno bivanje v Sloveniji, letno kvoto dovoljenj za prebivanje v Sloveniji in modro karto EU. Zadnja dva pojma oziroma kategoriji opredeljujemo v naslednjem poglavju. Veljavni Zakon o državljanstvu je bil sprejet leta 2007 (ZDRS-UPBS, 2007). Gre za »uradno prečiščeno besedilo Zakona o državljanstvu Republike Slovenije«, ki obsega Zakon o državljanstvu iz leta 1991 (ZDRS, 1991) ter več zakonov o spremembah in dopolnitvah navedenega zakona. Zakon iz leta 2007 določa načine in pogoje pridobitve ter prenehanja državljanstva Republike Slovenije (RS). Državljanstvo RS se lahko pridobi na štiri načine: po rodu, z rojstvom na območju Republike Slovenije, z naturalizacijo (sprejemom v državljanstvo na podlagi prošnje) in po mednarodni pogodbi. Kot smo omenili že v drugem poglavju, poleg obsega priseljevanja na velikost zaloge tujcev v državi vplivajo možnosti pridobitve državljanstva. Med navedenimi možnimi načini pridobitve državljanstva v Sloveniji bomo opozorili le na pridobitev državljanstva z naturalizacijo. Med 10 pogoji pridobitve državljanstva RS po tej poti poudarjamo dva: (1) dejansko bivanje v Sloveniji 10 let, od tega neprekinjeno zadnjih 5 let pred vložitvijo prošnje, (2) zagotovljena sredstva za materialno in socialno varnost sebe in oseb, ki jih mora prosilec preživljati. Sporazum med Vlado RS in Svetom ministrov Bosne in Hercegovine o zaposlovanju državljanov Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji je pomemben zlasti zato, ker predstavljajo državljani BiH največjo kategorijo tujih delavcev v Sloveniji. Zaposlovanje državljanov BiH v Sloveniji je od 1. marca 2013 mogoče le na podlagi tega sporazuma, ki določa tako pogoje in obseg njihovega zaposlovanja v Sloveniji kot tudi pogoje in postopke za izdajo dovoljenja za njihovo zaposlitev v Sloveniji; pravice do prebivanja v Sloveniji še naprej ureja Zakon o tujcih. Sporazum določa, da bo tudi iskanje ustreznih kandidatov potekalo samo preko javnih služb za zaposlovanje (Vir: ZRSZ, 2013). Strategija in politika meddržavnih selitev (migracijska politika). - V Sloveniji nimamo celovite strategije in politike meddržavnih selitev, ki bi zajemala vse kategorije selivcev. Konec leta 2010 je vlada sprejela strategijo ekonomskih selitev za obdobje 2010 do 2020 (MDDSZ, 2010), ki • Dovoljenje za delo je delovno dovoljenje z vnaprej določeno časovno omejitvijo, na podlagi katerega se tujec lahko začasno zaposli ali dela v Republiki Sloveniji v skladu z namenom, za katerega je bilo dovoljenje za delo izdano.« obravnava strategijo in politiko za en del delovnih priseljencev: iz »tretjih držav« ter za najbolj usposobljene/izobražene. Nov Zakon o tujcih (ZTuj-2, 2011) v petem členu navaja, da »Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije sprejme resolucijo o migracijski politiki, s katero določi gospodarske, socialne in druge ukrepe ter dejavnosti, ki jih bo sprejela Republika Slovenija na tem področju, kakor tudi sodelovanje z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami na tem področju«. Po sprejetju tega zakona nove resolucije še ni; zadnja je iz leta 2002 (Resolucija, 2002). 5.2.1.4.2. Pojmi iz nove zakonodaje o zaposlovanju/delu tujcev v Sloveniji in nekateri drugi pojmi, povezani s priključitvijo Slovenije EU Opredelili bomo naslednje pojme, ki so pomembni za obseg meddržavnih (legalnih in nelegalnih) selitvenih tokov Slovenije: prost pretok oseb, prost dostop na slovenski trg dela, Schengensko območje, kvotni sistem in modra karta EU. O prvih treh pojmih smo podrobneje pisali drugje (Bevc, Lukšič-Hacin, Zupančič, 2004), modro karto pa smo omenili že v poglavju 2.6.4. Prost pretok oseb in prost dostop na slovenski trg dela. - Ta dva pojma sta za Slovenijo postala aktualna prvega maja leta 2004 z njeno priključitvijo Evropski uniji. Prost pretok oseb v EU pomeni odpravo kontrol na notranjih mejah EU. To je ena od štirih temeljnih svoboščin notranjega trga EU (poleg prostega pretoka blaga, kapitala in storitev). »Pravica do prostega gibanja znotraj EU se nanaša na vse državljane EU ter njihove družinske člane - ne glede na 32 državljanstvo« (ZRSZ, 2013). Uresničevanje načela prostega pretoka oseb pomeni, da ima vsak državljan EU naslednje pravice (EC, 2000, 2013a): • pravico do zaposlitve v vsaki državi EU; • pravico do bivanja v vsaki državi EU: vsak zaposleni ima pravico bivanja v državi gostiteljici, pridruži se mu lahko tudi njegova družina; znotraj te države se lahko prosto giblje in ima po zaposlitvi pravico v tej državi tudi ostati; državljan EU ima v drugi državi EU pravico do bivanja tudi, če tam išče zaposlitev; • enakost obravnave: vsaka diskriminacija na osnovi državljanstva glede pogojev zaposlitve in ugodnosti pri zaposlovanju je prepovedana. Prost dostop na (slovenski) trg dela je sestavni del načela/pravice »prostega pretoka oseb«. Državljani EU so po evropski zakonodaji, kot smo zapisali v prejšnji alineji, pri zaposlovanju in iskanju zaposlitve izenačeni z domačimi delavci oziroma iskalci zaposlitve. Pristopna pogodba med petnajstimi starimi članicami EU in osmimi novimi državami (izjema sta Ciper in Malta), 31 Urejajo ga Schengenski sporazumi, ki so vključeni v Pogodbo Evropske skupnosti in direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES. Več direktiv ureja pravni režim, ki velja za državljane tretjih držav. 32 Koncept prostega pretoka oseb ima danes drugačen pomen kot na začetku. Prve določbe v zvezi s tem so se nanašale le na prost pretok oseb, ki so bile obravnavane kot gospodarski subjekti, od delojemalcev do izvajalcev storitev. Koncept se je postopno širil in sedaj obsega vse državljane EU, ne glede na njihovo gospodarsko dejavnost, pa tudi državljane tretjih držav, saj po odpravi kontrole na notranjih mejah ni več mogoče preverjati državljanstva (Vir: EP, 2013). podpisana aprila 2003, je na področju prostega pretoka oseb določala 7-letno prehodno obdobje, v katerem so lahko stare članice z nacionalnimi ukrepi zaščitile svoj trg dela. Slovenija je v pogajalskih izhodiščih uveljavila načelo vzajemnosti. To pomeni, da je lahko v času tega prehodnega obdobja nasproti vsake stare države članice, ki je uveljavljala nacionalne ukrepe v zvezi z gibanjem delavcev, uveljavila enakovredne nasprotne ukrepe. »Pravica do prostega dostopa na slovenski trg dela pomeni, da tujci lahko v Republiki Sloveniji opravljajo delo, se zaposlijo ali samozaposlijo brez delovnega dovoljenja, razen če mednarodna pogodba, ki zavezuje Republiko Slovenijo, določa drugače« (ZRSZ, 2013a). Pravico do prostega dostopa na slovenski 33 trg dela ima po Zakonu o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT-1, 2011) sedem kategorij oseb. Schengensko območje in Slovenija34. - Schengensko območje je območje odpravljenih notranjih meja držav Evropske unije. S podpisom Schengenskega sporazuma leta 1985 so bile odpravljene vse mejne kontrole v Evropski uniji, skupaj s carinskimi kontrolami oseb. Policija po potrebi še vedno opravlja kontrole po naključnem izboru (v okviru boja proti kriminalu in drogam). Danes to območje zajema večino držav EU (izjema sta Velika Britanija in Irska; na poti vključitve pa so Ciper, Bolgarija in Romunija) ter nekatere druge evropske države (Norveška, Islandija in Švica). Slovenija je postala država članica Schengenskega območja 21. decembra 2007, ko je odpravila nadzor na notranjih kopenskih in morskih mejah s članicami EU; konec marca 2008 pa je sprostila nadzor še na zračnih mejah. Po vstopu Slovenije v Schengensko območje je bil odpravljen mejni nadzor na mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko. Na meji s Hrvaško (slovenski del zunanje meje EU) pa je Slovenija vzpostavila varnostni, carinski in inšpekcijski nadzor ter zagotovila njegovo izvajanje po standardih EU. Kvotni sistem. - Pod tem pojmom razumemo omejitev števila tujcev na slovenskem trgu dela in omejitev vstopa/prebivanja tujcev v Sloveniji, natančneje dvoje: (1) letno dovoljeno število delovnih dovoljenj (ZZDT-1, 2011) tujcem in (2) letno dovoljeno število dovoljenj tujcem za prebivanje v Republiki Sloveniji (ZTuj-2, 2011). Prikazujemo njune značilnosti: 33 Te kategorije so (ZZDT-1, 2011, člen 9): • družinski člani slovenskega državljana, ki svojo pravico dokazujejo z dovoljenjem za začasno prebivanje za družinskega člana; • državljani držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije, ki svojo pravico dokazujejo z državljanstvom države članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije; • družinski člani državljanov iz druge alineje, ki nimajo državljanstva države članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije in imajo dovoljenje za začasno prebivanje za družinskega člana ali vizum za dolgoročno bivanje, s katerim tudi dokazujejo svojo pravico do prostega dostopa na trg dela; • tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji; • begunci, ki svojo pravico dokazujejo z dokumentom, izdanim na podlagi zakona, ki ureja mednarodno zaščito; • tujci, ki imajo status rezidenta za daljši čas v drugi državi članici EU, po enem letu prebivanja v Republiki Sloveniji, dokler imajo v Republiki Sloveniji veljavno dovoljenje za začasno prebivanje, s katerim tudi dokazujejo svojo pravico do prostega dostopa na trg dela; • tujci slovenskega rodu do tretjega kolena v ravni vrsti, ki svojo pravico dokazujejo z dovoljenjem za začasno prebivanje za tujca slovenskega rodu. 34 Viri: EK, 2013; RS, 2013. • Kvotni sistem za delovna dovoljenja je bil prvič vpeljan leta 2001 (s spremembami prejšnjega Zakona o zaposlovanju in delu tujcev - ZZDT, 2000), v praksi pa se je začel uresničevati leta 2004 s posebno uredbo o določitvi kvote v tistem letu (ZRSZ, 2004). Tudi nov Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT-1, 2011) je obdržal kvotni sistem (za delovna dovoljenja), nov Zakon o tujcih (ZTuj-2, 2011) pa ga je vpeljal tudi za dovoljenja za prebivanje v 35 Sloveniji. Kvota po starem zakonu (ZZDT, 2000) ni smela presegati pet odstotkov aktivnega prebivalstva, v kvoto pa se niso štele nekatere kategorije tujcev. Nov zakon ne opredeljuje več kvoto v odstotku od aktivnega prebivalstva. Na drugi strani pa omogoča poleg kvote nove vrste omejevanja zaposlovanja in dela tujcev v Sloveniji (glej četrto točko v zadnji opombi). • Kvota dovoljenj za prebivanje v Sloveniji. - Možnost take letne kvote omogoča nov Zakon o tujcih (ZTuj-2, 2011, v petem členu) in sicer prav tako na podlagi predhodno sprejete resolucije o migracijski politiki. V to kvoto se ne šteje več vrst dovoljenj.36 Modra karta EU. - Opredeljujeta jo oba navedena zakona iz leta 2011 - Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT-1, 2011) in Zakon o tujcih (ZTuj-2, 2011). Pridobitev te karte tujcu dovoljuje vstop in prebivanje v Republiki Sloveniji, kakor tudi opravljanje dela zaradi visokokvalificirane zaposlitve (zaposlitve za osebo s terciarno izobrazbo - op. M. Bevc) v Republiki Sloveniji. Tujcu, ki želi v Sloveniji prebivati zaradi take zaposlitve, upravna enota izda modro karto EU, ki združuje delovno dovoljenje in dovoljenje za prebivanje, Zavod RS za zaposlovanje pa v postopku preveri izpolnjevanje treh pogojev, določenih v Zakonu o zaposlovanju in delu tujcev iz leta 2011 in poda soglasje k izdaji. Ti pogoji so (ZZDT-1, 2011; člen 31): ali ima tujec ustrezno visokošolsko izobrazbo, pogodbo o zaposlitvi za najmanj eno leto, in s pogodbo o zaposlitvi zagotovljeno plačo v višini najmanj 1,5 povprečne letne bruto plače v Sloveniji. Kot navaja Zakon o tujcih, se Modra 35 V zakonu (ZZDT-1, 2011, 54. člen) je določitev kvote delovnih dovoljenj tako opredeljena: (1) »Glede na stanje in predvidena gibanja na trgu dela lahko vlada v skladu z migracijsko politiko letno določi kvoto delovnih dovoljenj (v nadaljnjem besedilu: kvota), s katero omeji število tujcev na trgu dela. (2) Kvoto vladi predlaga minister, pristojen za delo, ob predhodni pridobitvi mnenja Ekonomsko-socialnega sveta. (3) Vlada lahko s kvoto delovnih dovoljenj omeji izdajo delovnih dovoljenj za posamezne ali za vse oblike zaposlovanja in dela tujcev, ki v Republiki Sloveniji nimajo dovoljenja za prebivanje, razen za tujce, ki se v Republiki Sloveniji zaposlujejo ali opravljajo delo na podlagi mednarodnih pogodb, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. (4) Vlada lahko poleg kvote določi tudi omejitve števila samozaposlenih tujcev ter omejitve in prepovedi zaposlovanja in dela tujcev po regijah, področjih dejavnosti, podjetjih in poklicih, kakor tudi omeji ali prepove pritok novih tujih delavcev v celoti ali z določenih regionalnih območij, kadar je to utemeljeno z javnim redom, javno varnostjo, javnim zdravjem, splošnim gospodarskim interesom ali stanjem ter predvidenim gibanjem na trgu dela. (5) V primeru mednarodnih razpisov, ki jih razpišejo državni organi, lahko vlada določi, da se delovna dovoljenja izdajo zunaj kvote oziroma brez preverjanja stanja na trgu dela.« 36 Natančneje (ZTuj-2, 2011, 5. člen): »V kvoto se ne vštejejo dovoljenja za začasno prebivanje, izdana zaradi združevanja družine, dovoljenja za začasno prebivanje, izdana družinskim članom slovenskih državljanov ali državljanov EU, dovoljenja za začasno prebivanje, izdana akreditiranim novinarjem, dovoljenja za začasno prebivanje, izdana umetnikom, dovoljenja za začasno prebivanje, izdana zaradi opravljanja raziskovalnega dela, dovoljenja za začasno prebivanje, izdana zaradi visokokvalificirane zaposlitve, dovoljenja za začasno prebivanje, izdana žrtvam trgovine z ljudmi, dovoljenja za začasno prebivanje, izdana žrtvam nezakonitega zaposlovanja in dovoljenja za začasno prebivanje, izdana iz drugih utemeljenih razlogov in zaradi interesa Republike Slovenije.« karta izda za dve leti, ob določenih pogojih pa se lahko podaljša za nadaljnja tri leta (ZTuj-2, 2011).37 5.2.1.4.3. Bivanje in zaposlovanje prebivalcev iz držav EU v Sloveniji in slovenskih državljanov v državah EU - značilnosti po vključitvi Slovenije v EU Bivanje in zaposlovanje prebivalcev iz držav EU v Sloveniji: • Bivanje državljanov EU v Sloveniji. - S priključitvijo Slovenije EU (1. 5. 2004) so se spremenili pogoji za bivanje državljanov EU v Sloveniji. S tem dnem je začela Slovenija v celoti izvajati vse predpise EU glede prostega gibanja, vstopa in prebivanja državljanov držav članic EU. Dovoljenje za prebivanje se državljanom držav članic Evropske unije izdaja zdaj v skladu s pogoji, ki jih določajo direktive Evropske unije, prenesene tudi v slovenski Zakon o tujcih. Za bivanje v Sloveniji daljše od treh mesecev je potrebno pridobiti potrdilo o prebivanju, prijaviti začasno prebivališče; po petih letih bivanja v Sloveniji pa je mogoče pridobiti dovoljenje za stalno prebivanje v naši državi (Vir: Eures, 2013). V Zakonu o tujcih (ZTuj-2, 2011) so določeni tudi razlogi, zaradi katerih se lahko državljanom držav članic Evropske unije zavrne prebivanje v Sloveniji. • Zaposlovanje delavcev iz starih (15) članic EU v Sloveniji. - V skladu s pristopno pogodbo in uveljavitvijo 7-letnega prehodnega obdobja (to je imelo tri faze) je do izteka tega obdobja (1. 5. 2011) veljalo za delavce iz starih članic EU načelo vzajemnosti. Za tiste države, ki so uveljavljale prehodno obdobje in niso sprostile svojega trga dela za slovenske delavce (na začetku vse razen Velike Britanije, Irske in Švedske), je tudi v Sloveniji še naprej veljala obveznost pridobivanja delovnih dovoljenj. Za delavce iz držav, ki niso uveljavljale prehodnega obdobja in so sprostile svoj trg dela, tudi v Sloveniji ni bilo omejitev pri zaposlovanju in obveznosti pridobivanja delovnega dovoljenja. Državi EU, ki sta najdalje (tudi v zadnji fazi prehodnega obdobja - od maja 2009 do maja 2011) vztrajali pri omejevanju zaposlovanja iz Slovenije in drugih sedmih novih članic EU iz leta 2004, sta Avstrija in Nemčija. • Zaposlovanje delavcev iz novih članic EU. - Med novimi državami članicami od vstopa v EU velja prost pretok delavcev. Delavci teh držav so pri zaposlovanju oziroma iskanju zaposlitve izenačeni z domačimi delavci. To pomeni, da v primeru zaposlitve delavci iz teh držav ne potrebujejo delovnega dovoljenja, pač pa mora delodajalec, ki zaposli takega delavca, opraviti prijavo dela delavca. 37 Natančno zakon v zvezi s tem določa tako (ZTuj-2, 2011, 39. člen): • »Modra karta EU se izda za čas dveh let, v primeru, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za krajše obdobje, pa za čas, ki je tri mesece daljši od veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vendar ne dlje kot za dve leti. • Modra karta EU se lahko podaljša z veljavnostjo treh let, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena, če je pogodba o zaposlitvi sklenjena za krajši čas, pa za čas, ki je tri mesece daljši od veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vendar ne dlje kot za tri leta. Prošnjo za podaljšanje modre karte EU lahko vloži tujec ali delodajalec pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji, pred potekom njene veljavnosti.« Zaposlovanje in bivanje/nastanitev državljanov Slovenije v EU po njeni priključitvi EU. - Po 1. maju 2004 je s priključitvijo Slovenije EU prišlo do sprememb pri pogojih za bivanje slovenskih državljanov v državah članicah EU. Z zaključkom prehodnega obdobja 1. 5. 2011 slovenskim državljanom za bivanje do treh mesecev v državah članicah EU praviloma ni treba imeti dovoljenja za bivanje. Za bivanje, daljše od treh mesecev, se morajo prijaviti na upravni enoti kraja, v katerem nameravajo bivati. Hkrati je potrebno predložiti zahtevano dokumentacijo, ki je odvisna od namena bivanja (delo, študij itd.) in od pravil, ki jih določi vsaka država sama (MNZ, 2004). 5.2.1.4.4. Obseg zaposlovanja tujcev v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih in struktura delovnih dovoljenj Obseg zaposlovanja tujcev. - V tabeli 5.15 in sliki 5.24 prikazujemo letno število izdanih in veljavnih delovnih dovoljenj v Sloveniji v obdobju 1992-2013. Kot je iz njiju razvidno, je bilo letno število izdanih dovoljenj do priključitve Slovenije EU v letu 2004 razmeroma stabilno (povprečno letno število je znašalo 37.458), nato je skokovito poraslo in doseglo vrh leta 2008 (85.000 izdanih in 91.000 veljavnih dovoljenj); po tem letu pa se naglo zmanjšuje. V obdobju 2005-2012 je znašalo povprečno letno število izdanih dovoljenj 47.884. V letu 2012 je bilo izdanih le še 17.000 dovoljenj. Veljavnih dovoljenj pa je bilo po zadnjih razpoložljivih podatkih ob koncu leta 2011 (RZZ, 2013) le še 34.000. Struktura delovnih dovoljenj. - V obdobju po priključitvi Slovenije EU, za katerega so na razpolago podatki (2004-2011), so, kot je razvidno iz slike 5.25, večino veljavnih delovnih dovoljenj predstavljala osebna delovna dovoljenja, zlasti v letih naraščajoče gospodarske krize (po letu 2008). Drugače je bilo v 1990-ih letih; takrat je večino let nanje odpadlo manj kot 40 % vseh delovnih dovoljenj (glej Bevc, Lukšič-Hacin, Zupančič, 2004). Tabela 5.15: Število izdanih in veljavnih delovnih dovoljenj tujcem v Sloveniji v obdobju 1992-2013 Leto, obdobje IZDANA DELOVNA DOVOLJENJA (v posameznem letu) VELJAVNA DELOVNA DOVOLJENJA (stanje 31.12.) 1992 36671 36643 1993 24984 31545 1994 30956 35367 1995 41232 37947 1996 44460 38194 1997 44450 35287 1998 33688 34768 1999 40723 37791 2000 40623 40320 2001 47182 33932 2002 30136 36059 2003 34390 39527 Tabela se nadaljuje na naslednji strani. Tabela 5.15: Nadaljevanje Leto, obdobje IZDANA DELOVNA DOVOLJENJA (v posameznem letu) VELJAVNA DELOVNA DOVOLJENJA (stanje 31.12.) 2004 34945 39030 2005 34608 42967 2006 44654 50734 2007 60664 66065 2008 85333 90696 2009 58750 78387 2010 38204 73913 2011 23430 34221 2012 17339 2013 (plan) 16000 Letno povprečje v obdobju 1992-2003 37458 36448 2004-2011 47884 59502 Vir: ZRSZ, 1993-2013 (Letno poročilo ZRSZ za leta 1999 do 2011, Poslovni načrt ZRSZ za leti 2012 in 2013); lastni izračuni. Slika 5.24: Gibanje letnega števila delovnih dovoljenj tujcem v Sloveniji v obdobju 1992-2012 Inštitut za ekonomska raziskovanja Slika 5.25: Struktura veljavnih delovnih dovoljenj tujcem v Sloveniji v obdobju 2004-2011 100% -1,-1,-1,-1,--a—==— m — 90% ® r H ® R n 80%% 17 70% 31 29 29 36 — 25 70% 37 49 — 60% 50% _ 40% — 77 30% 58 60 59 57 65 20% 48 41 10% 0% 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 □ Osebna del.d. □ Dov.za zaposlitev □ Dov.za delo 10 11 29 13 29 59 15 37 48 10 7 36 57 7 17 77 10 31 58 49 41 25 65 60 T---1---1---1---1---1---T Vir: ZRSZ, 2009, 2010, 2011 (Letno poročilo ZRSZ za leta 2009-2011) in lastni izračuni. 5.2.1.4.5. Dnevni delovni selivci v Slovenijo iz štirih sosednjih držav (2009-2011) Od leta 2009 Statistični urad spremlja dnevne delovne selivce iz štirih sosednjih držav (Avstrije, Italije, Hrvaške in Madžarske) na delo v Slovenijo. V letih 2009-2012 se je letno število teh selivcev gibalo okoli 2000 (povprečje je znašalo 2235). Največ jih je bilo iz Hrvaške, katerim so sledili tisti iz Italije, Madžarske in Avstrije (Vir: SURS, 2013i). 5.2.2. STATISTIČNO NEEVIDENTIRANE SELITVE 5.2.2.1. Statistično neevidentirano priseljevanje tujcev v Slovenijo Med statistično neevidentirano priseljevanje v Slovenijo štejemo nedovoljene prehode državne meje in prosilce azila, pred letom 2005 pa so se sem šteli tudi begunci in osebe s pridobljenim začasnim zatočiščem v državi. Za omenjene kategorije selivcev se ne uporablja Zakon o tujcih, temveč druga zakonodaja, predvsem Zakon o azilu (ZAzil-UPB2, 2006; in spremembe tega zakona). Podatke o teh selitvah zbira Ministrstvo za notranje zadeve. Ko je prosilcem azila in beguncem status v Sloveniji urejen (npr. azil odobren), se štejejo med prebivalce Slovenije in so (od leta 2005) njihove selitve statistično evidentirane. Nedovoljeni prehodi državne meje. - V obdobju od osamosvojitve Slovenije se je letno število takih prehodov precej spreminjalo, pri čemer pa se je zelo povečalo ob koncu 1990-ih let. Najvišje 38 Od leta 2005, ko SURS pridobi od Ministrstva za notranje zadeve individualne podatke o tujcih, se vsi tujci, ki dobijo začasno (prosilci azila) ali stalno bivališče (begunci) v Sloveniji, štejejo med prebivalce in so evidentirane tudi njihove selitve. Pred tem letom sta bili navedeni kategoriji šteti med prebivalce, v selitvenih tokovih pa nista bili evidentirani. (Vir: J. Povhe, SURS) je bilo leta 2000. Med skupno 166.000 nedovoljenimi prehodi slovenske državne meje v obdobju 1991-2012 (slika 5.26) jih je bilo največ na državni meji s Hrvaško, kateri je v 1990-ih letih sledila meja z Madžarsko, v zadnjih letih pa meja z Italijo. Po strukturi je bilo med njimi v 1990-ih letih in ob prehodu v tekoče desetletje največ državljanov Romunije, Turčije in Iraka, v preostalem delu preteklega desetletja pa jih je bilo največ iz držav na območju nekdanje Jugoslavije. Število nedovoljenih prehodov državljanov držav Srednjega in Daljnega vzhoda je naraslo ob koncu 1990-ih let, a se je kasneje umirilo. V prvih letih tekočega desetletja pa predstavljajo največji delež nedovoljenih prehodov v Slovenijo državljani iz Afganistana in Turčije (MNZ, 2011, 2012). Slika 5.26: Nedovoljeno prehajanje slovenske državne meje, 1991-2012 - letno število prehodov Prosilci za azil (mednarodno zaščito) so se po Zakonu o azilu iz leta 1999 (Zazil, 1999) delili v dve skupini: tiste, ki pridobijo azil po Ženevski konvenciji o beguncih in tiste, ki pridobijo azil iz humanitarnih razlogov na podlagi Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zakon o azilu iz leta 2006 (Zazil-UPBS, 2006) ne vključuje več te delitve. Za 1990-ta leta smo pridobili ločene podatke o številu prosilcev za azil za prej navedeni skupini (vir: Ministrstvo za notranje zadeve RS), za obdobje od vključno leta 2000 dalje pa obstajajo le enotni podatki (Vir: OECD, 2012; EC, 2013). V sliki 5.27 prikazujemo gibanje letnega števila prosilcev za azil v obdobju 1991-2012, pri čemer so za 1990-ta leta zajeti podatki prosilcev za azil na podlagi Ženevske konvencije, od vključno leta 2000 pa skupni podatki. V 1990-ih letih so prosilci za azil prihajali večinoma iz nekdanje ZR Jugoslavije, Irana, Iraka in Turčije, v obdobju 20012012 pa so bili najštevilčnejši prosilci iz Kitajske, Afganistana in Indije. Ob prehodu iz 1990-let v novo tisočletje se je število prosilcev za azil izrazito povečalo, a nato spet skokovito upadlo, vendar pa je bilo v prvi polovici preteklega desetletja večje kot v 1990-ih letih. Inštitut za ekonomska raziskovanja Slika 5.27: Prosilci za azil v Sloveniji v obdobju 1991-2012 - letno število 10000 9000 8000 7000 6000 5000 4000 3000 2000 1000 0 Viri: MNZ, 2000, interna dokumentacija (za obdobje 1991-1999); EC, 2013 (za leto 2012); OECD, 2012, tabela A.3 (za leta 2000-2011). Begunci. - Gre za osebe, ki jim je tak status podeljen na podlagi Zakona o mednarodni zaščiti (Begunec, 2013) oziroma osebe, ki jim je po Zakonu o azilu (ZAzil-UPBS, 2006) priznana pravica do azila. Pravni status beguncev v Sloveniji ureja posebna zakonodaja: Konvencija o statusu beguncev (Ženevska konvencija), Zakon o mednarodni zaščiti, Uredba o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic osebam z mednarodno zaščito (Vir: Begunec, 2013) in Zakon o azilu (ZAzil-UPBS, 2006). V obdobju 1993-1999 je v Slovenijo prišlo skupaj skoraj 100.000 beguncev (povprečno letno okoli 14.000), pri čemer je njihovo letno število v drugi polovici 1990-ih let zelo upadlo (MNZ, 2000). Med njimi je bilo največ državljanov Bosne in Hercegovine. V letu 2012 je bilo v Sloveniji le še 141 beguncev, od katerih jih je bilo največ iz držav na območju nekdanje Jugoslavije (Vir: Begunec, 2013). 5.2.2.2. Statistično neevidentirano odseljevanje iz Slovenije - potencialna emigracija prebivalcev ter dejanska in potencialna emigracija nekaterih prebivalcev s terciarno izobrazbo Najprej bomo prikazali glavne ugotovitve o potencialni emigraciji prebivalcev Slovenije, nato pa ugotovitve o dejanski pretekli in potencialni prihodnji emigraciji znanstvenikov in bivših Erasmus študentov. Analizo emigracije bivših Erasmus študentov podrobno prikazujemo drugje (Bevc, Ogorovec, 2013); tu sintezne ugotovitve povzemamo zaradi celovitosti obravnave meddržavnih selitev različnih kategorij prebivalcev. V vseh navedenih primerih ugotovitve o emigraciji temeljijo na anketiranju, pri tem v primeru znanstvenikov oziroma raziskovalcev ter bivših Erasmus študentov na anketiranju, ki ga je v različnih preteklih letih izvedel Inštititut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani. 5.2.2.2.1. Potencialna emigracija prebivalcev Slovenije - v primerjavi z državami EU Prikazali bomo potencialno emigracijo prebivalcev v letih 2010 in 2006. Gre za rezultate dveh raziskav: raziskave Evrobarometer iz leta 2011 (Eurobarometer, 2011), ki omogoča primerjavo Slovenije z drugimi državami EU, ter raziskave slovenskega Centra za raziskovanje javnega mnenja iz leta 2006 (Kovačič in dr., 2006). Potencialna emigracija v letu 2010. - V raziskavi Evrobarometer (Eurobarometer, 2011), ki jo financira Evropska komisija, so strokovnjaki v okviru proučevanja značilnosti tki. današnjih »novih Evropejcev« (predvsem njihovih povezav z drugimi državami) proučili tudi potencialno namero državljanov držav EU odseliti se iz svoje države v roku naslednjih desetih let. Anketirali so državljane 27 držav EU v starosti 15 let in več. Vzorec za celotno območje EU je znašal 27.500 oseb. Anketiranje so izvedli v marcu in aprilu leta 2010. Verjetnost preselitve v drugo državo v naslednjih 10 letih je bila takrat v Sloveniji manjša od povprečja za EU-27 in od te verjetnosti v večini držav EU. Najmanjša je bila na Češkem, v Italiji in na Madžarskem, manjša kot v Sloveniji pa razen v teh državah še na Cipru in v Nemčiji. Kot je razvidno iz tabele 5.16, je v Sloveniji leta 2010 9 % anketirancev odgovorilo, da se bodo v roku naslednjih 10 let predvidoma preselili v drugo državo; povprečje za EU-27 je znašalo 11 %. Enak delež potencialnih emigrantov kot v Sloveniji je bil takrat značilen za naslednje države: Avstrijo, Belgijo, Slovaško, Bolgarijo in Poljsko. Največji obseg potencialne emigracije pa je bil značilen za Latvijo (34 %), Litvo (24 %), Luksemburg (20 %), Dansko in Švedsko (v vsaki - 17 %). Tabela 5.16: Nagnjenost k emigraciji v letu 2010 - prebivalci Slovenije v primerjavi s prebivalci* držav EU-27 (%) Kako verjetna je vaša selitev v drugo državo v naslednjih 10 letih EU 27 Slovenija Zelo verjetna 11 9 Nikakor ni verjetna 86 89 Ne vem 3 2 Vir: Eurobarometer, 2011, str. 49. * Starostna skupina 15 let in več. Analiza povezav anketirancev z drugimi državami (pretekle delovne izkušnje, pretekle študijske/izobraževalne izkušnje, drugi razlogi za preteklo začasno bivanje v tujini, lastnišvo premoženja v tujini) je pokazala za Slovenijo odstopanje od povprečnih ugotovitev za EU-27 pri lastništvu premoženja v tujini. Slovenija sodi namreč med države, kjer ima največji delež anketirancev osebno povezavo z drugo državo zaradi slednjega razloga (verjetno zaradi lastništva vikendov na Hrvaškem - op. M. Bevc). 7 % je bilo takih anketirancev, kar je največ za Luksemburgom (13 %) in Španijo (8 %). Raziskava je pokazala povezavo med pogostostjo preteklih osebnih izkušenj anketirancev z drugimi državami (zaradi dela ali študija) in obsegom potencialne emigracije. V treh državah z najmanjšim obsegom emigracije je najmanjši delež anketirancev imel take predhodne izkušnje s tujino. Potencialna emigracija v letu 2006. - Center za raziskovanje javnega mnenja je leta 2006 ugotavljal mobilnost slovenskih prebivalcev pri iskanju zaposlitve v državah EU. Anketirali (natančneje intervjuvali) so blizu 1000 prebivalcev Slovenije v starosti 18 do 45 let. Ugotovili so veliko potencialno meddržavno mobilnost in emigracijo zaradi dela, zlasti med izobraženimi mlajšimi moškimi. Ob ponujeni primerni zaposlitvi bi se bila namreč za krajše ali daljše obdobje pripravljena preseliti v tujino kar polovica anketirancev. Tako med ovirami kot spodbudami za mobilnost in emigracijo so se pokazali osebni dejavniki pomembnejši od »sistemskih« (na katere država lahko vpliva). 5.2.2.2.2. Emigracija slovenskih znanstvenikov (raziskovalcev) Prikazujemo glavne ugotovitve o dejanski in potencialni emigraciji raziskovalcev. Analiza dejanske emigracije slovenskih raziskovalcev obstaja za obdobje 1995-2009. Prikazujemo sintezne ugotovitve iz dveh raziskav Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER), ki sta objavljeni v dveh knjigah (Bevc, Koman, Murovec, 2006; Bevc, Ogorevc, Koman, 2012). Metodologija, populacija in odziv na anketiranje. - V dveh časovnih presekih (2004, 2009) smo anketirali vse organizacije v Sloveniji z registriranimi raziskovalci in tudi take, ki izvajajo raziskovalno delo brez (pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost RS) registriranih raziskovalcev. V vsako organizacijo smo poslali dva različna vprašalnika: enega predstojniku raziskovalne organizacije - direktorju oziroma dekanu (tema: mednarodna mobilnost in emigracija raziskovalcev ter ocena učinkov njihovega začasnega ali trajnega odhoda na organizacijo), enega pa odgovorni osebi za kadre (za »popis« vsakega emigranta v obdobju 1995-2004 oziroma 20042009). V obeh letih se je na anketiranje odzvalo prek 200 organizacij, ki so zaposlovale dobri dve tretjini vseh raziskovalcev v Sloveniji. Zaradi uporabe enake metodologije, vira podatkov, vprašalnikov ipd. pri obeh anketiranjih smo lahko primerjali rezultate med obema obdobjema, torej opazovali trende v 15-letnem obdobju (1995-2009). Zaradi velikega odziva in podobnosti respondentov s populacijo po več značilnostih pa smo rezultate iz obeh anketiranj lahko posplošili na celo populacijo. Obseg emigracije in značilnosti emigrantov. - V absolutnih številkah se je po vključitvi Slovenije v EU evidentiran obseg emigracije raziskovalcev z doktoratom, magisterijem ali dodiplomsko izobrazbo povečal (od skupno 73 oseb v obdobju 1995-2004 na 90 oseb v obdobju 2004-2009), zlasti povprečno letno število (od 8 na 17 oseb). Izražen relativno (kot delež v številu vseh registriranih raziskovalcev v organizacijah-respondentih ob začetku anketiranja), pa je obseg emigracije ostal majhen (1 %), vendar se je glede na desetletno obdobje 1995-2004 pred vključitvijo Slovenije v EU podvojil (takrat je, preračunan na dve petletni obdobji, ta kazalnik znašal 0,5 %). Ocenjen skupni obseg emigracije v obdobju 2004-2009 za celotno populacijo raziskovalcev znaša 131 oseb (za obdobje 1995-2004 pa 102); ocenjeno povprečno letno število emigrantov pa se je glede na obdobje 1995-2004 povečalo od 11 na 25 oseb. Za značilnosti emigrantov velja naslednje: V obdobju 2004-2009 je bila večina emigrantov iz velikih organizacij, javnih visokošolskih zavodov, doktorjev znanosti, moškega spola, starih med 30 in 40 let (povprečna starost je znašala 34 let), v tujino so v večini primerov šli sami (brez družine oziroma partnerja), glavni razlog odhoda v tujino so bili tamkajšnji boljši pogoji za raziskovalno delo, glavne ciljne države pa so bile ZDA, Nizozemska in Velika Britanija. Med emigranti je bilo glede na njihovo znanstveno področje/disciplino največ takih s področja naravoslovja (največ fizikov in kemikov) in družboslovja (ekonomistov). V primerjavi z emigranti v 10-letnem obdobju 19952004 so bili v opazovanem obdobju po vključitvi Slovenije v EU (2004-2009) emigranti mlajši, bolj izobraženi in so odhajali v večje število držav, mladi raziskovalci pogosto tudi v Avstralijo. Potencialna emigracija pa je bila v Sloveniji zadnjič proučena sredi preteklega desetletja, ko so bile razmere v državi zelo drugačne od današnjih. V letu 2005 sta Bevčeva in Uršičeva v okviru posebne raziskave (Bevc, Uršič, 2006) podobno kot Bevčeva s sodelavci leta 1995 (Bevc in dr., 1997) anketirali 28 % raziskovalcev z magisterijem ali doktoratom (v obeh primerih je bil uporabljen slučajnostni vzorec); leta 2005 je to pomenilo 1434 raziskovalcev. Na anonimno pisno anketo se je odzvalo 588 raziskovalcev (41 % odziv), kar pomeni 12 % "populacije". Obseg potencialne emigracije raziskovalcev v letu 2005 je bil velik; 71 % je bilo anketirancev, ki bi pod določenimi pogoji odšli v tujino za več kot eno leto (opredelitev potencialnega emigranta). Raziskovalci, ki bi odšli v tujino za obdobje daljše od 3 let (srednjeročni in dolgoročni emigranti), so predstavljali skupaj 34 % vseh potencialnih emigrantov. Ocenjen delež in število odločenih potencialnih dolgoročnih/trajnih emigrantov (v tujino bi odšli za obdobje, daljše od 5 let) v populaciji je znašal 4,5 % oziroma 225 oseb. Glavne značilnosti potencialnega dolgoročnega emigranta v letu 2005 iz vrst slovenskih raziskovalcev z magisterijem ali doktoratom so bile: samski doktor (moški ali ženska; leta 1995 je bila nagnjenost k taki emigraciji večja med moškimi), star 30 let ali manj, ki je zadnjo stopnjo izobrazbe pridobil v tujini, s področja naravoslovno-matematičnih ali družboslovnih ved, v tujini bi delal v znanstveni ustanovi. 5.2.2.2.3. Emigracija bivših Erasmus študentov 39 Z anketiranjem smo na IER doslej emigracijo bivših Erasmus študentov proučevali dvakrat : leta 2004 (Bevc, Lukšič-Hacin, Zupančič, 2004) za generacije 1999-2004 in konec leta 2011 oziroma v začetku leta 2012 (Bevc, Ogorevc, 2013) za generacije 2005-2010. Prikazujemo ugotovitve iz 39 Leta 2004 skupaj z Inštitutom za narodnostna vprašanja, ki je izvedel anketiranje. Med drugimi analizami meddržavne mobilnosti slovenskih študentov (ne le bivših Erasmusovcev) pa je potrebno omeniti analizi Umarja in T. Čelebič izpred 4-5 let (Umar, 2008; Čelebič, 2009). drugega anketiranja, primerjalno z ugotovitvami iz anketiranja v letu 2004. Proučili smo potencialno in dejansko zaposlitveno emigracijo v času anketiranja (konec leta 2011 oziroma v začetku leta 2012)40 in skupno »zalogo« dejanske emigracije (bivanje v tujini zaradi zaposlitve in drugih razlogov) v istem časovnem preseku. Metodologija. - Na podlagi spletnega anketiranja vseh mladih v Sloveniji, ki so bili v obdobju 2005-2010 v tujini na študentski izmenjavi Erasmus (Erasmusovci generacij 2005-2010) in smo zanje od Centra RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (Cmepius) pridobili elektronski naslov (5635 oseb, ki so bili na 5817 izmenjavah; skupno število izmenjav v »populaciji« pa je znašalo 7199). Po izključitvi nedelujočih ali pomanjkljivih elektronskih naslovov je bilo uspešno kontaktiranih 5171 oseb (dejanski vzorec), odgovore pa smo pridobili od 2763 oseb (realizirani vzorec); to pomeni 53 % stopnjo odziva. Pri anketiranju v letu 2004, ko je bil vprašalnik podoben, je vzorec znašal 69 % populacije, stopnja odziva na anketiranje pa 38 %. Leta 2011/2012 smo odgovore pridobili od 41 % populacije, leta 2004 pa od 26 %. Proučili smo obseg potencialne in dejanske emigracije, predvideno obdobje bivanja emigrantov v tujini ter več vrst značilnosti emigrantov (socialnoekonomske, strokovne, ipd.) v primerjavi z nemigranti. Pri obsegu emigracij e smo najprej proučili evidentiran obseg v realiziranem vzorcu, nato pa ocenili obseg za celo populacijo mladih, ki so se v obdobju 2005-2010 udeležili ene vrste izmenjave (študija ali prakse). Skupna dejanska emigracija (skupna »zaloga« vseh oseb, ki so bile v času anketiranja v tujini zaradi zaposlitve ali drugih razlogov). - Evidentirana zaloga teh emigrantov v realiziranem vzorcu je znašala 459 oseb (21 % vseh respondentov na ustrezni vprašanji oziroma 17 % vseh respondentov na vprašalnik), ocenjena zaloga v celi populaciji udeležencev ene vrste izmenjave (študij ali praksa) pa 1453 oseb. Analiza predvidenega obdobja bivanja selivcev v tujini je pokazala, da je bilo med navedenimi dejanskimi emigranti v realiziranem vzorcu 26-31 % srednjeročnih in dolgoročnih selivcev (v tujini so nameravali ostati dalj kot 3 leta), 10-25 % kratkoročnih selivcev (v tujini so nameravali ostali manj kot 3 leta), dobra petina pa neodločenih (razpon v deležih je zato, ker so med temi selivci zajeti zaposlitveni in drugi selivci z različnim predvidenim obdobjem bivanja v tujini). Ob predpostavki enake strukture za 1453 ocenjenih dejanskih emigrantov v navedeni populaciji je bilo ob koncu leta 2011 oziroma v začetku leta 2012 med njimi 372 do 455 srednjeročnih in dolgoročnih selivcev. K srednjeročni in dolgoročni emigraciji so bili moški bolj nagnjeni kot ženske, glede na regijo stalnega bivališča najbolj tisti iz Koroške, Zasavske, Spodnjeposavske in Podravske regije, glede na smer študija na ravni enomestne šifre klasifikacije Klasius pa najbolj tisti iz naslednjih treh smeri: »zdravstvo in sociala«, »naravoslovje, matematika in računalništvo« ter »tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo«. 40 Za generacije 2005-2009 oktobra-novembra 2011, za generacijo 2010 pa februarja-marca 2012. Potencialna zaposlitvena emigracija. - Evidentiran obseg te emigracije v realiziranem vzorcu je ob koncu leta 2011 oziroma v začetku leta 2012 znašal 1515 oseb (58 % vseh respondentov na ustrezni vprašanji za opredelitev zaposlitvene emigracije), ocenjen obseg za celo populacijo udeležencev ene vrste izmenjave (študij ali praksa; skupaj 6743 oseb) pa 3780 oseb. Analiza predvidenega obdobja bivanja v tujini je pokazala, da je bilo med potencialnimi emigranti v realiziranem vzorcu 44 % srednjeročnih in dolgoročnih selivcev (v tujino bi odšli za dalj kot 3 leta), tretjina kratkoročnih emigrantov (v tujino bi odšli za obdobje do 3 let), četrtina pa je bilo neodločenih. Ob predpostavki enake strukture za 3780 ocenjenih potencialnih emigrantov v navedeni populaciji je bilo med njimi kar 1664 dolgoročnih emigrantov. K potencialni dolgoročni zaposlitveni emigraciji so bili moški bolj nagnjeni kot ženske, glede na regijo stalnega bivališča najbolj tisti iz Zasavske, Pomurske in Podravske regije, glede na smer študija na ravni enomestne šifre klasifikacije Klasius pa najbolj tisti iz naslednjih dveh smeri: »kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, veterinarstvo« in »tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo«. V primerjavi z Erasmusovci generacij 1999-2004 se je v generacijah 2005-2010 povečal delež potencialnih zaposlitvenih emigrantov, delež iskalcev zaposlitve v tujini in delež prejemnikov ponudbe za zaposlitev v tujini. 5.3. VLOGA MEDDRŽAVNIH SELITEV ZA ŠTEVILO IN STRUKTURO PREBIVALCEV SLOVENIJE 5.3.1. VLOGA MEDDRŽAVNIH SELITEV ZA DEMOGRAFSKA GIBANJA SLOVENIJE Pod demografskimi gibanji bomo razumeli vpliv selitev na število prebivalcev in njegovo strukturo po starosti in spolu. Opazovali smo obdobje 1991-2011. Vpliv celotnih statistično evidentiranih meddržavnih selitev (državljanov in tujcev) na gibanje števila prebivalcev v Sloveniji lahko opazujemo od leta 1995 dalje (po statističnih regijah pa od leta 1998 dalje). Podatke za celotno obdobje 1991-2011 prikazujemo v tabeli 5.17 in slikah 5.28a, 5.28b in 5.29. Tabela 5.17 ima dva dela; v prvem (levem) delu prikazujemo število dogodkov (selitev, ipd.), v drugem (desnem) delu pa število teh dogodkov na 1000 prebivalcev. V sliki 5.28 prikazujemo oba toka naravnega gibanja prebivalstva (živorojeni, umrli) ter meddržavnih selitev (priselitve, odselitve), v sliki 5.29 pa prikazujemo saldo obeh pojavov (naravnega gibanja prebivalcev, meddržavnih selitev) in skupni saldo. Tabela 5.17: Naravno gibanje prebivalstva in meddržavne selitve* v obdobju 1991-2011 ter vloga teh tokov v gibanju skupnega števila prebivalcev Slovenije ŠTEVILO DOGODKOV KOEFICIENT - ŠTEVILO DOGODKOV NA 1000 PREBIVALCEV Leto, obdobje NARAVNO GIBANJE PREBIV. MEDDRŽAVNE SELITVE* SKUPNI NARAVNO GIBANJE PREBIV. MEDDRŽAVNE SELITVE* SKUPNI PRIRAST/ PRIRAST/ Zivo- Umrli Prirast/ Zivo- Umrli Prirast/ PADEC Zivo- Umrli Prirast/ Zivo- Umrli Prirast/ PADEC rojeni padec rojeni padec (3+6) rojeni padec rojeni padec (10+13) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 Leto 1991 21583 19324 2259 5987 9059 -3072 -813 10,8 9,7 1,1 3,0 4,5 -1,5 -0,4 1992 19982 19333 649 3461 3848 -387 262 10,0 9,7 0,3 1,7 1,9 -0,2 0,1 1993 19793 20012 -219 2745 1390 1355 1136 9,9 10,1 -0,1 1,4 0,7 0,7 0,6 1994 19463 19359 104 1919 983 936 1040 9,8 9,7 0,1 1,0 0,5 0,5 0,5 1995 18980 18968 12 5879 3372 2507 2519 9,5 9,5 0,0 3,0 1,7 1,3 1,3 1996 18788 18620 168 9495 2985 6510 6678 9,5 9,4 0,1 4,8 1,5 3,3 0,5 1997 18165 18928 -763 7889 5447 2442 1679 9,1 9,5 -0,4 4,0 2,7 1,2 -0,3 1998 17856 19039 -1183 4603 6708 -2105 -3288 9,0 9,6 -0,6 2,3 3,4 -1,1 -1,7 1999 17533 18885 -1352 4941 2606 2335 983 8,8 9,5 -0,7 2,5 1,3 1,2 0,5 2000 18180 18588 -408 6185 3570 2615 2207 9,1 9,3 -0,2 3,1 1,8 1,3 1,1 2001 17477 18508 -1031 7803 4811 2992 1961 8,8 9,3 -0,5 3,9 2,4 1,5 1,0 2002 17501 18701 -1200 9134 7269 1865 665 8,8 9,4 -0,6 4,6 3,6 0,9 0,3 2003 17321 19451 -2130 9279 5867 3412 1282 8,7 9,7 -1,1 4,6 2,9 1,7 0,6 2004 17961 18523 -562 10171 8269 1902 1340 9,0 9,3 -0,3 5,1 4,1 1,0 0,7 2005 18157 18825 -668 15041 8605 6436 5768 9,1 9,4 -0,3 7,5 4,3 3,2 2,9 2006 18932 18180 752 20016 13749 6267 7019 9,4 9,1 0,4 10,0 6,8 3,1 3,5 2007 19823 18584 1239 29193 14943 14250 15489 9,8 9,2 0,6 14,5 7,4 7,1 7,7 2008 21817 18308 3509 30693 12109 18584 22093 10,8 9,1 1,7 15,2 6,0 9,2 10,9 2009 21856 18750 3106 30296 18788 11508 14614 10,7 9,2 1,5 14,8 9,2 5,6 7,1 2010 22343 18609 3734 15416 15937 -521 3213 10,9 9,1 1,8 7,5 7,8 -0,3 1,5 2011 21947 18699 3248 14083 12024 2059 5307 10,7 9,1 1,6 6,9 5,9 1,0 2,6 Obdobje - letno povprečje 1991-2010 19176 18875 301 11507 7516 3992 4292 9,6 9,4 0,1 5,7 3,7 2,0 1,9 1991-2011 19308 18866 441 11630 7730 3900 4341 9,6 9,4 0,2 5,8 3,8 1,9 2,0 1995-2003 17978 18854 -876 7245 4737 2508 1632 9,0 9,5 -0,4 3,6 2,4 1,3 0,4 1995-2007 18206 18754 -548 10741 6785 3956 3408 9,1 9,4 -0,3 5,4 3,4 2,0 1,4 2004-2007 18718 18528 190 18605 11392 7214 7404 9,3 9,3 0,1 9,3 5,7 3,6 3,7 2008-2010 22005 18556 3450 25468 15611 9857 13307 10,8 9,1 1,7 12,5 7,7 4,8 6,5 2008-2011 21991 18592 3399 22622 14715 7908 11307 10,8 9,1 1,7 11,1 7,2 3,9 5,5 2004-2010 20127 18540 1587 21547 13200 8347 9934 10,0 9,2 0,8 10,7 6,5 4,1 4,9 2004-2011 20355 18560 1795 20614 13053 7561 9355 10,1 9,2 0,9 10,2 6,4 3,7 4,6 Lastni izračuni na podlagi podatkov v: Statistični letopis Slovenije (različni letniki v obdobju 1992-2012), SURS; SURS (2012b), SI-STAT podatkovni portal, Prebivalstvo. * Do vključno leta 1994 so upoštevane selitve državljanov Republike Slovenije (v letih 1991 in 1992 tudi selitve državljanov nekdanje SFRJ), od leta 1995 pa vse selitve (selitve državljanov R Slovenije in selitve tujcev). Za leta 1995-1997 se podatki razlikujejo od podatkov za ta leta v tabeli C-1 v prilogi C. Tam zaradi primerljivosti s posameznimi statističnimi regijami niso zajete selitve tujcev. Slika 5.28: Vloga naravnega in selitvenega gibanja za rast števila prebivalcev v Sloveniji v obdobju 1991-2011 - število oseb/dogodkov na 1000 prebivalcev Slika 5.28a: Naravno gibanje prebivalstva Slika 5.28b: Meddržavne selitve Vir: Statistični letopis Slovenije (različni letniki v obdobju 1992-2012), SURS; SURS (2012b), SI-STAT podatkovni portal. V opazovanem enaindvajsetletnem obdobju (1991-2011) je imela Slovenija na podlagi naravnega gibanja prirast števila prebivalcev, pri tem pa na račun obdobja po priključitvi Slovenije EU, saj je bil v obdobju 1991-2003 značilen padec. Tudi evidentirane meddržavne selitve so imele, opazujoč celotno obdobje skupaj, ugoden vpliv na rast števila prebivalcev (selitveni prirast), pri tem pa, kot kaže kazalnik »število dogodkov na 1000 prebivalcev« (slika 5.29), po priključitvi Slovenije EU še bolj izrazito kot prej. Kot smo omenili že v poglavju 5.2.1.2., je prirast v teh selitvah za obdobje, ko lahko opazujemo vse selitve (1995- 2011), posledica meddržavnih selitev tujcev, saj je bil saldo v meddržavnih selitvah državljanov RS od vključno leta 2000 negativen. Prek omenjenih meddržavnih selitev se je v obdobju 1995-2010 struktura prebivalcev Slovenije spreminjala v dveh smereh: starostna struktura se je izboljševala (pomlajevala), spolna struktura pa se je spreminjala v smeri večanja deleža moških. Slednje velja tudi za zadnja leta tega obdobja (2008-2010); glej tabelo C-3.2a v prilogi C. Slika 5.29: Vloga naravnega in selitvenega gibanja za rast števila prebivalcev Slovenije v obdobju 1991-2011 - koeficient prirasta/padca (število oseb na 1000 prebivalcev) Vir: Statistični letopis Slovenije (različni letniki v obdobju 1992-2012), SURS; SURS (2012b), in lastni izračuni. 5.3.2. VPLIV MEDDRŽAVNIH SELITEV NA IZOBRAZBENO STRUKTURO PREBIVALCEV SLOVENIJE Za selitve državljanov RS prikazujemo vpliv meddržavnih selitev na izobrazbeno strukturo prebivalcev Slovenije za zadnji dve desetletji (do leta 2011), za vse selitve (državljani, tujci, skupaj) pa za obdobje 2008-2010. Selitve državljanov RS so v 1990-ih letih zaradi višje izobraženosti priseljenih od odseljenih in pozitivnega salda v teh selitvah vplivale na povečanje skupnega števila let šolanja prebivalcev Slovenije. V preteklem desetletju pa so vplivale na zmanjševanje tega števila in zmanjševanje števila prebivalcev s terciarno izobrazbo; povprečno število let šolanja odseljenih je bilo namreč višje kot za priseljene, saldo v teh selitvah in znotraj tega v selitvah oseb s terciarno izobrazbo pa negativen (tudi v letu 2011). Vpliv vseh meddržavnih selitev (državljani RS, tujci) na izobrazbeno strukturo prebivalstva Slovenije in njenih statističnih regij smo opazovali za obdobje 2008-2010, pri tem pa prek salda v selitvah oseb s terciarno izobrazbo (analizo za regije prikazujemo v šestem poglavju). Med prebivalstvom Slovenije je bilo ob zadnjem popisu prebivalstva (2011) v starostni skupini 15 let in več 17,5 % oseb s terciarno izobrazbo, v starostni skupini 25-64 let pa 22 %41. V obdobju 2008-2010 skupaj je Slovenija zabeležila majhen negativen saldo (presežek odselitev nad priselitvami) v selitvah oseb s terciarno izobrazbo (za 15 oseb), pri tem na eni strani na račun zadnjega leta (v prvih dveh letih je bil saldo pozitiven - v celoti na račun selitev tujcev), na drugi strani pa predvsem zaradi selitev državljanov RS (zanje je bil saldo v vseh treh letih negativen - skupaj je znašal blizu 700 oseb; za tujce je bil skupen saldo pozitiven, a prav tako negativen v zadnjem opazovanem letu). Letni podatki za proučevani saldo so prikazani v sliki 5.30. Slika 5.30: Saldo v meddržavnih selitvah oseb s terciarno izobrazbo za Slovenijo v obdobju 2008-2010 po državljanstvu selivcev (število selitev) Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2011 (interna dokumentacija). 41 Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2013b. 6. MEDREGIONALNE IN MEDDRŽAVNE SELITVE TER NJIHOVA VLOGA V GIBANJU ŠTEVILA IN STRUKTURE PREBIVALCEV V SLOVENIJI PO STATISTIČNIH REGIJAH V tem poglavju prikazujemo podrobno analizo medregionalnih in meddržavnih selitev v Sloveniji po statističnih regijah. Prikazujemo analizo obsega navedenih selitvenih tokov (in tega primerjamo z naravnim gibanjem prebivalstva) ter nekatere značilnosti selivcev: državljanstvo, spol, starost in izobrazbo. Pri vsaki regiji prikazujemo na koncu tudi oceno vpliva selitev na število in strukturo prebivalcev v regiji (po spolu, starosti, državljanstvu), za kar bomo, kot smo že omenili, uporabili izraz »demografska gibanja« ter vpliv izobrazbe selivcev na izobrazbeno strukturo prebivalstva. Najprej prikazujemo metodološke utemeljitve, ki jih je potrebno gledati v povezavi s širšim metodološkim poglavjem te knjige (tretje poglavje). Nato pa sledi sistematična analiza za vseh dvanajst statističnih regij. Prikaz za vsako regijo je sestavljen iz štirih delov. Najprej prikazujemo medregionalne selitve, nato meddržavne selitve, sledi analiza vpliva obeh vrst selitev na demografska gibanja v regiji, nazadnje pa proučimo vpliv izobrazbe selivcev na izobrazbeno strukturo prebivalstva. Obe vrsti selitev (medregionalne, meddržavne) sta prikazani po enotnem principu: najprej obseg selitev, nato pa posamezne značilnosti selivcev (državljanstvo, spol, starost in izobrazba). 6.1. METODOLOŠKE UTEMELJITVE 6.1.1. ŠIRŠE UTEMELJITVE Eden od pomembnih ciljev raziskovalnega projekta, na podlagi katerega je nastala ta knjiga, je bil proučiti trende v meddržavnih in medregionalnih selitvah v Sloveniji po statističnih regijah za več značilnosti selivcev - spol, starost in izobrazba. Opazovano obdobje naj bi bilo 2003-2010 v primerjavi s predhodnim obdobjem, ki smo ga po teh dimenzijah proučili leta 2004 (Bevc, Lukšič-Hacin, Zupančič, 2004). Vir podatkov. - Večina podatkov za analizo v tem poglavju temelji na podatkih posebnih obdelav Statističnega urada Slovenije, pripravljenih v letih 2000, 2007 in 2011 za potrebe raziskovalnih projektov IER o selitvah (SURS, 2000, 2007, 2011). Zadnja navedena podatkovna zbirka (SURS, 2011) je bila pripravljena za potrebe raziskovalnega projekta, na podlagi katerega je nastala ta knjiga. Ker se podatki o izobrazbi selivcev (za nas ključen podatek) od leta 1999 dalje ne spremljajo, so nam jih za potrebe raziskovalnega projekta, na katerega se nanaša ta knjiga, na SURS posebej pripravili42 s povezavo več podatkovnih zbirk - za obdobje 2006-2010. Za obdobje 2003-2005 pa so nam jih pripravili leta 2007 in jih doslej še nismo uporabili oziroma objavili (podatkov, njihove analize). Za analizo po regijah smo nekatere podatke črpali tudi iz drugih podatkovnih zbirk SURS: bogate podatkovne zbirke na spletnem portalu SI-STAT, Statističnega letopisa Slovenije in različnih Statističnih informacij o prebivalstvu in selitvah. Značilnosti zbranih podatkov43. - Pomembno je opozorilo glede naslednjega: • za katere kategorije prebivalcev (državljani, tujci, skupaj) so za posamezna leta na razpolago podatki, • za katere značilnosti (spol, starost, izobrazba) posameznih kategorij prebivalcev so podatki ter • kakšna je opredelitev prebivalstva Slovenije. Od leta 2008 so zajeti vsi meddržavni in medregionalni selitveni tokovi, torej tako za celotno prebivalstvo Slovenije (oziroma njene statistične regije) ter ločeno po državljanstvu (državljani, tujci). Za leta 2003-2007 so bile v (od SURS) pridobljenih podatkih pri medregionalnih selitvah zajete le selitve državljanov (o selitvah tujcev ni podatkov); pri meddržavnih selitvah je veljalo enako v primeru odselitev, pri priselitvah pa so zajete tudi selitve tujcev. Podatke o odseljenih tujcih v tujino Statistični urad RS ocenjuje; po starostnih skupinah so bili podatki do leta 2008 na voljo le za raven Slovenije. Podatki o izobrazbi - vir zanje in značilnost teh podatkov.44 - V okviru statističnega raziskovanja o selitvah je podatek o izobrazbi na voljo za 1990-a leta do leta 1999, potem pa ne več. Podatke o izobrazbi selivcev po statističnih regijah so na SURS za potrebe raziskovalnega projekta, na podlagi katerega je nastala ta knjiga, pripravili tako, da so podatke o selivcih uparili s podatki iz različnih podatkovnih zbirk in statističnih raziskovanj: Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, brezposelni, šolske statistike (vpisani študenti, diplomanti, magistri, doktorji) ter Popis 2002 (za upokojene prebivalce). Glede na zgoraj navedene vire za nekatere kategorije selivcev (otroci, osnovnošolci, srednješolci, itd.) ni podatka o izobrazbi, zato so zajeti pod »neznano«. Ločiti jih je mogoče glede na njihovo starost. In tako smo dve starostni skupini z neznano izobrazbo, za kateri je z veliko gotovostjo mogoče predvideti njihovo izobrazbo, dejansko razporedili v ustrezno izobrazbeno skupino selivcev. Gre za starostni skupini 15-18 let in 19-23 let, pri čemer smo 42 Mag. Janja Povhe s sodelavci. 43 Katere med njimi smo analizirali, pa je prikazano v poglavju 6.1.2. 44 Velik del utemeljitev o podatkih v tem delu poglavja 6.1.1. so neposredne navedbe mag. Janje Povhe. Glej tudi poglavje 3.4. prve razporedili v skupino selivcev s končano osnovnošolsko izobrazbo, druge pa v tisto s končano srednješolsko izobrazbo. V pridobljenih podatkih SURS o selivcih po izobrazbi so bili v tabelah ločeno prikazani študenti. Pri tem so bili pod to kategorijo prikazani le tisti študenti, ki niso delovno aktivni oz. brezposelni. Te smo priključili k osebam s končano srednješolsko izobrazbo. Le del jih namreč študira na podiplomskem študiju, tako da je s tako rešitvijo napaka zanemarljiva. Podatki o izobrazbi tujcev za leta 2003-2005 so na voljo le za delovno aktivne tujce, od leta 2006 dalje pa so jih na SURS za potrebe projekta, na podlagi katerega je nastala ta knjiga, pripravili za vse priseljene tujce, za katere so podatke lahko pridobili iz različnih podatkovnih virov in ne le iz Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva. Večina teh tujcev sodi med aktivno prebivalstvo, ostali tujci pa so prikazani pod »neznano« oz. kot študentje (teh je med priseljenimi tujci zelo malo). Pri analizi selivcev po izobrazbi je potrebno opozoriti na prelome v seriji podatkov, ki so posledica metodoloških sprememb oziroma spremenjenih (izboljšanih) virov podatkov. V obdobju 2003-2010, za katerega smo opazovali izobrazbo selivcev (državljanov RS), je prvi tak prelom v seriji podatkov nastopil v letu 2006 in je posledica izboljšanih podatkovnih virov, iz katerih je SURS pričel pridobivati podatke o izobrazbi. Posledično se je v podatkih za leto 2006 in nadaljnja leta - v primerjavi s podatki za obdobje 2003-2005 - precej zmanjšalo število selivcev z neznano izobrazbo. Pri tem so bili selivci z neznano izobrazbo v obdobju 2003-2005 neenakomerno porazdeljeni glede na stopnjo izobrazbe in številčnejši med tistimi z osnovnošolsko in srednješolsko izobrazbo. Podatke o izobrazbi selivcev je SURS za leta 2006-2010 pripravil iz datoteke s podatki Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva, ki je bila pripravljena za potrebe popisa prebivalstva v letu 2011. V njej je bilo mogoče pridobiti tudi podatke o izobrazbi neaktivnih prebivalcev.45 Poleg tega je SURS za nekatere selivce (za upokojene osebe) podatke o izobrazbi za obdobje 2006-2010 pridobil tudi iz podatkov popisa prebivalstva v letu 2002. Drug prelom v seriji podatkov nastopi v letu 2008 in je povezan z novo statistično definicijo treh kategorij: »osebe, priseljene iz tujine«, »osebe, odseljene v tujino« in »osebe, ki se je selila v Sloveniji« (notranji selivec). Le-ta od leta 2008 dalje temelji na konceptu običajnega prebivališča in je usklajena z opredelitvami prebivalstva in selivcev iz Uredbe (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti (Uredba, 2007). Tudi podatki o selitvah se za leto 2008 in nadaljnja leta objavljajo skladno z novo statistično definicijo prebivalstva. To pomeni, da so z letom 2008 zajete tudi 45 Neaktivno prebivalstvo tvorijo tisti, ki niso razvrščeni niti med delovno aktivno prebivalstvo niti med brezposelne osebe in so stari 15 let ali več (Vir: SURS, 2013j). selitve na začasno bivališče (pri medregionalnih selitvah prej le selitve na stalno bivališče)46 ter statistične selitve (o statistični selitvi govorimo, kadar je bilo začasno prebivališče odjavljeno ali kadar veljavnost prijave začasnega prebivališča ni bila obnovljena v zakonsko določenem roku), zaradi česar je zlasti obseg medregionalnih selitev v opazovanem obdobju 2008-2010 precej večji kot v predhodnih letih. Podrobneje so te spremembe razložene v metodološkem delu tretjega poglavja (natančneje - 3.2.1.). V letu 2009 je bila spremenjena metodologija vodenja podatka o izobrazbi delovno aktivnih oseb, ki ga SURS pridobi iz Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP). Podatki so bili popravljeni tako, da ima oseba v SRDAP najvišjo izobrazbo, za katero je SURS pridobil podatek. Na strukturo delovno aktivnega prebivalstva (brez kmetov) po doseženi izobrazbi je po navedbah strokovnjakov SURS ta sprememba vplivala tako, da se je približno za dve odstotni točki povečal delež delovno aktivnih oseb (brez kmetov) s srednješolsko izobrazbo in približno za dve odstotni točki zmanjšal delež delovno aktivnih oseb (brez kmetov) z osnovnošolsko izobrazbo ali manj. Ni pa možna ocena o vplivu navedene spremembe na izobrazbo selivcev. Kljub temu Povhetova iz SURS ocenjuje, da so podatki za selivce v letih 2008 do 2010 primerljivi. Opazovano obdobje. - Kljub želji, da bi pri vseh proučevanih dimenzijah selitev (obseg selitev ter državljanstvo, spol, starost in izobrazba selivcev), pri tem tako medregionalnih kot meddržavnih, opazovali isto obdobje, je bilo to zaradi več razlogov nemogoče (razpoložljivost podatkov, ipd.). Zato pri vsaki opazovani dimenziji posebej navajamo, na katero obdobje se podatki nanašajo, pri slikah (v tekstu in prilogi) in tabelah (v prilogi) pa navajamo njihov vir. Opazovano obdobje pri analizi tistih podatkov, ki temeljijo na interni dokumentaciji SURS, pripravljeni za potrebe IER (SURS, 2000, 2007, 2011), je praviloma 2003-2010 s poudarkom na ločenem opazovanju zadnjih treh let tega obdobja (2008-2010). Analize, ki temeljijo na drugih podatkovnih virih SURS, pa v nekaterih primerih (praviloma za bolj agregiran nivo) omogočajo opazovanje daljšega obdobja, npr. 1991-2010 (npr. obseg selitev državljanov). Primerljivost podatkov med leti. - Podatki o meddržavnih in medregionalnih selitvah za statistične regije po državljanstvu, spolu, starosti in izobrazbi v letih 2008-2010 niso primerljivi s podatki o teh selitvah v obdobju 2003-2007 oziroma pred letom 2008. Razlogi za to so: • podatki o notranjih selitvah (medregionalnih, medobčinskih znotraj regij) do vključno leta 2007 vključujejo le selitve državljanov R Slovenije, podatki za leta 2008, 2009 in 2010 pa selitve prebivalcev Slovenije (podatki o selitvah tujih državljanov na nivoju naselij so, kot smo že večkrat povedali, namreč na voljo od leta 2008 dalje), 46 Pri meddržavnih selitvah so bili začasno odseljeni (velja za državljane Slovenije) in iz tujine priseljeni na začasno bivališče (velja za tuje državljane) upoštevani tudi že pred tem letom (od leta 1999 do 2007). • podatki o notranjih (v našem primeru medregionalnih) selitvah do vključno leta 2007 vključujejo le selitve na stalno bivališče, podatki za leta 2008, 2009 in 2010 pa tudi selitve na začasno bivališče, • podatki o selitvah za obdobje 1995-2007 so pripravljeni skladno s staro definicijo prebivalstva, za leta od vključno 2008 pa skladno z novo definicijo. 6.1.2. PODROBNEJŠE UTEMELJITVE Naravno gibanje prebivalstva in obseg obeh vrst selitev (notranjih in zunanjih oziroma medregionalnih in meddržavnih) po regijah opazujemo v obdobju 1991-2010. Med notranjimi selitvami analiziramo le medregionalne selitve, ker te vplivaj o na gibanje števila prebivalcev v regiji (ostale notranje selitve nimajo tega vpliva). Pri meddržavnih oziroma zunanjih selitvah vključujemo v analizo tudi zalogo meddržavnih selivcev, za katero smo podatke in sintezno analizo za raven države prikazali že v poglavju 5.1.3. Gre za dve vrsti zaloge: 47 • zalogo "začasnih emigrantov" (ob odsotnosti podatkov o zalogi vseh emigrantov) -državljani RS, ki so začasno v tujini (v nadaljevanju bomo skrajšano rekli "emigranti"), • in zalogo "imigrantov" po dveh opredelitvah le-teh. Upoštevaje državljanstvo so to prebivalci Slovenije s tujim državljanstvom (tujci), upoštevaje državo rojstva pa so to prebivalci Slovenije, rojeni v tujini (prva generacija priseljencev). Medtem ko "tok" (evidentiranih, legalnih) meddržavnih selitev spremljamo za celotno obdobje 1991-2010, zalogo emigrantov in imigrantov prikazujemo za zadnje leto, za katerega so bili razpoložljivi podatki v času pisanja te analize. Pri zalogi emigrantov je, kot smo povedali že v poglavju 5.1.3., zadnje leto objavljenih razpoložljivih podatkov 2007, neobjavljenih pa 2012. V prvem primeru gre za začasno odsotne v tujini za več kot tri mesece, v drugem primeru pa za začasno odsotne v tujini za več kot eno leto. Kategorija, s katero primerjamo število emigrantov, je pri obeh letih malo drugačna. Natančna opredelitev kazalnika za relativno izraženo zalogo emigrantov v obeh navedenih letih je podana v petem poglavju (tabela 5.5). Pri zalogi imigrantov pa je opazovano leto 2011 za oba primera izražanja/merjenja te zaloge, torej upoštevaje državljanstvo (1. 7. 2011) ali državo rojstva (1. 1. 2011). Vlogo obsega obeh vrst selitev in naravnega gibanja prebivalcev v demografskih gibanjih smo zaradi primerljivosti vseh treh pojavov (medregionalne selitve, meddržavne selitve, naravno gibanje prebivalstva) znotraj posamezne regije in med regijami proučili prek izračuna salda na 1000 prebivalcev. Zaradi metodoloških razlik v tekoči selitveni statistiki in statistiki stanja (število prebivalcev) ter zaradi odsotnosti podatkov o selitvah tujcev po regijah za del opazovanega obdobja (do vključno leta 1997 pri meddržavnih selitvah ter do vključno leta 47 Torej tudi tistih, ki so se iz Slovenije odselili za stalno (torej v Sloveniji nimajo več stalnega prebivališča). 2007 pri medregionalnih selitvah), se dejanska sprememba v številu prebivalcev v obdobju pred letom 2008 ne ujema popolnoma s skupnim prirastom/padcem na podlagi treh omenjenih dimenzij oziroma pojavov. 48 Za vsako regijo sta najprej v ločenih slikah (6.x-1 in 6.x-9) predstavljena obseg medregionalnih in meddržavnih selitev (priselitev, odselitev) v obdobju 1991-2010 ter nato v sintezni sliki (6.x-17) še prirast/padec števila prebivalcev v tem obdobju zaradi treh tokov -naravnega gibanja, medregionalnih selitev in meddržavnih selitev. Slike naravnega gibanja prebivalstva (število živorojenih, število umrlih) po regijah so prikazane v prilogi C (slike C- 1.1 do C-1.12). Zaradi možnosti primerjave regij je obseg vseh tokov, kot smo že omenili, izražen na 1000 prebivalcev. V sklopih slik, ki se nanašajo na isti pojav (naravno gibanje, medregionalne selitve in meddržavne selitve), sta zgornja in spodnja meja za os "y" poenoteni pri vseh regijah za zagotovitev (vizuelne) primerljivosti regij. V sinteznih slikah 6.x-17 v tem poglavju pa zaradi prevelike variabilnosti vrednosti kazalnikov na osi "y" med regijami le-te nismo poenotili, saj bi bila s tem precej zmanjšana preglednost slik za nekatere regije. Podatki za vse navedene slike (ter podatki o absolutnem in relativnem številu dogodkov - na 1000 prebivalcev) in analizo po statističnih regijah v nadaljevanju so prikazani v tabelah C- 1.2 do C-1.13 v prilogi C (za vsako regijo ena tabela). Zaradi primerljivosti podatkov o meddržavnih selitvah v posameznih regijah s temi selitvami na ravni države smo za leta 19951997, ko so se sicer za raven Slovenije že spremljale tudi selitve tujcev, za Slovenijo upoštevali le selitve državljanov RS. Za Slovenijo je taka - z regijami primerljiva - tabela prikazana v prilogi C (tabela C-1.1). Analiza vpliva selitev in naravnega gibanja prebivalstva na demografska gibanja za Slovenijo, prikazana v poglavju 5.3.1., pa upošteva tudi za navedena leta 1995-1997 skupne selitve (tudi selitve tujcev; glej tabelo 5.17). Metodološko opozorilo v zvezi s proučevanimi evidentiranimi legalnimi selitvami je, kot smo že omenili v poglavju 5.2.1., da se nanašajo na dogodek (priselitev, odselitev). Ista oseba se lahko v enem letu večkrat seli, zato je število selivcev lahko manjše od števila selitev. Tako tudi v primeru, ko bomo uporabili izraz »selivci« ali »osebe«, podatki pomenijo število dogodkov za proučevani selitveni tok. Državljanstvo selivcev smo pri medregionalnih selitvah opazovali za obdobje 2008-2010, ko so na razpolago ločeni podatki za selitve državljanov RS in tujcev, za meddržavne selitve pa razen za to obdobje tudi za daljše obdobje 2000-2010, za katerega imamo na razpolago podatke o selitvah po državljanstvu. Letni podatki o strukturi selivcev glede na državljanstvo so prikazani v nadaljevanju v slikah po regijah (slika 6.x-2 in 6.x-10). V slikah je prikazan 48 Oznaka »x« se nanaša na regijo. Za Pomursko je to npr. št. 2, za Obalno-kraško pa 13. Enak sistem smo uporabili tudi za označevanje slik pri nadaljnji analizi vsake regije. delež državljanov RS v priselitvah in odselitvah, medtem ko je ustrezni delež tujcev v teh selitvenih tokovih zrcalna slika deleža državljanov RS (100 %, zmanjšano za delež državljanov RS). Skupni obseg selitev glede na državljanstvo v navedenih obdobjih (20082010 in 2000-2010 za meddržavne selitve) in povprečni delež državljanov RS in tujcev v teh selitvah v teh obdobjih je prikazan v tabeli C-2 v prilogi C. Spol selivcev po regijah smo za obe vrsti selitev (medregionalne, meddržavne) opazovali najprej za selitve državljanov RS v obdobju 2003-2010 ter nato za vse selitve (selitve državljanov RS in tujcev) v obdobju 2008-2010. Pri meddržavnih selitvah smo na kratko analizirali tudi vse selitve v daljšem obdobju 1998-2010, saj pri meddržavnih selitvah tujci predstavljajo večji delež vseh selivcev. Slike po regijah za različna zgoraj navedena obdobja prikazujejo letne podatke o spolni strukturi selivcev za medregionalne in meddržavne selitve. V skupno štirih slikah (slika 6.x-3, slika 6.x-4, slika 6.x-11 in 6.x-12) je prikazan delež žensk v priselitvah in odselitvah, medtem ko je ustrezni delež moških v teh selitvenih tokovih zrcalna slika deleža žensk (100 %, zmanjšano za delež žensk). Tudi pri sami analizi smo praviloma navajali delež žensk v selitvah (pri čemer je delež moških enak preostanku do 100 %), ker smo izhajali iz dejstva, da ženske predstavljajo rodni del prebivalstva. Podatki o skupnem obsegu selitev po spolu v zgoraj navedenih proučevanih obdobjih ter podatki o povprečni spolni strukturi selivcev v teh obdobjih so prikazani v tabelah C-3 v prilogi C: podatki za selitve državljanov RS v obdobju 2003-2010 v tabeli C-3.1, podatki za selitve državljanov RS, tujcev in vse selitve pa v tabelah C-3.2a, C-3.2b in C-3.2c. Tako za selitve državljanov RS v obdobju 2003-2010 kot za vse selitve (državljani RS, tujci) v obdobju 2008-2010 smo ugotavljali tudi njihov vpliv na spolno strukturo prebivalstva regije. Prek selitvenega salda po spolu (za obdobje 2003-2010 so letni podatki prikazani v sliki 6.x-18) smo ugotavljali, ali se prek selitev povečuje ali zmanjšuje število moških in žensk v regiji ter obenem pogledali povprečno spolno strukturo prebivalstva regije v proučevanih dveh obdobjih. Podatki o slednji strukturi so prikazani v tabeli C-3.3 v prilogi C. Starost selivcev po regijah smo za medregionalne selitve opazovali v obdobju 2003-2010, za meddržavne selitve pa v daljšem obdobju 1991-2010. Za obe vrsti selitev velja, da za celotno opazovano obdobje analiziramo le selitve državljanov RS, medtem ko za zadnja tri leta tega obdobja, torej 2008-2010, za obe vrsti selitev ločeno spremljamo podatke za državljane RS, tujce in vse selitve skupaj. Slike po regijah za različna zgoraj navedena obdobja (štiri slike: 6.x-5 in 6, slika 6.x-13 in 14) prikazujejo letne podatke o povprečni starosti selivcev (priseljenih, odseljenih), pri čemer je v slikah, ki prikazujejo selitve državljanov RS v daljšem obdobju (2003-2010 za medregionalne selitve in 1991-2010 za meddržavne selitve), dodan tudi prikaz razlike v povprečni starosti priseljenih in odseljenih. Povprečna starost selivcev (priseljenih, odseljenih) v posameznih opazovanih obdobjih (povprečja za obdobje) ter razlika v povprečni starosti priseljenih in odseljenih pa sta prikazani v tabeli C-4.1 v prilogi C. Pri tem je povprečna starost selivcev v določenem obdobju izračunana z uporabo tehtane aritmetične sredine, ki povprečno starost selivcev v posameznih letih tehta z obsegom selitev (številom selivcev) v teh letih.49 Analizo starosti selivcev smo nadgradili s sistematičnim izračunom vpliva povprečne starosti selivcev na starostno strukturo prebivalstva regije. Glede na razpoložljivost podatkov smo vpliv selitev državljanov RS na starostno strukturo prebivalstva regije ugotavljali za obdobje 2003-2010; te podatke prikazujemo v tabeli C-4.2a v prilogi C. Vpliv vseh selitev (selitev državljanov RS in tujcev) na starostno strukturo prebivalstva regije pa smo ugotavljali za obdobje 2008-2010; te podatke prikazujemo v tabeli C-4.2b v tej isti prilogi. Pri izračunu smo upoštevali povprečno starost in število prebivalstva v regiji ter ugotavljali, ali se prebivalstvo zaradi selitev (povprečne starosti in števila priseljenih ter odseljenih) pomlajuje ali stara. V kolikor se prebivalstvo regije prek selitev pomlajuje, govorimo o ugodnem vplivu selitev na starostno strukturo prebivalstva oziroma o izboljšanju starostne strukture prebivalstva zaradi selitev, v nasprotnem primeru pa o neugodnem vplivu oziroma poslabšanju starostne strukture prebivalstva zaradi selitev. V analizo izobrazbe selivcev po regijah so zajeti selivci z znano izobrazbo. To sta dve kategoriji selivcev: a) selivci, za katere je podatek o izobrazbi na voljo in b) selivci, za katere podatek o izobrazbi ni na voljo, smo jim pa glede na njihovo starost oziroma status (študenti) ustrezno stopnjo dosežene izobrazbe lahko sami določili (glej tudi širše metodološke utemeljitve pod točko 6.1.1.). Kolikšen delež vseh selivcev smo na ta način lahko zajeli v analizo, je podrobno prikazano v tabeli C-5.1 v prilogi C. Izobrazbo selivcev smo analizirali z dvema kazalnikoma: povprečno število let šolanj a50 in delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci. Povprečno število let šolanja se razume 49 Tehtano aritmetično sredino izračunamo po obrazcu: ,, Z M- * n- Mt =---- Z n- kjer je: Mt - aritmetična sredina aritmetičnih sredin (tehtana ali ponderirana sredina), Mk - aritmetična sredina starosti selivcev v posameznem letu, nk - število selivcev v posameznem letu. V izračunu povprečnega števila let šolanja so bili za posamezne izobrazb ene kategorije selivcev uporabljeni naslednji koeficienti: nedokončana OŠ - 5 let, dokončana OŠ - 8 let, srednja šola - 12 let, višja šola - 14 let, visoka šola in več - 16 let. Ker je dejansko število let šolanja za tiste z magisterijem in doktoratom (zanje nismo imeli ločenih podatkov) večje od 16 let, je torej izobrazbena raven selivcev nekoliko podcenjena. kot najbolj sintezni kazalnik izobraženosti prebivalcev. Oba kazalnika smo za vse selitve (selitve državljanov RS in tujcev) opazovali za obdobje 2008-2010 in sicer tako za medregionalne kot za meddržavne selitve. Pri selitvah državljanov RS (medregionalnih in meddržavnih) pa smo navedena kazalnika lahko opazovali za daljše obdobje, vendar pa le ločeno za tri zaporedna obdobja (2003-2005, 2006-2007 in 2008-2010), saj zaradi metodoloških razlik v zajetju podatkov (predstavljenih v poglavju 6.1.1.) vrednost kazalnikov med obdobji ni primerljiva. Primerjavo med obdobji smo naredili prek izračuna relativne razlike51 med vrednostima kazalnikov za priseljene in odseljene. Ugotavljali smo, za koliko je bila v posameznih obdobjih vrednost kazalnika za priseljene višja/nižja kot za odseljene. Vrednosti obeh kazalnikov so za posamezna proučevana obdobja prikazane v prilogi C, in sicer povprečno število let šolanja v tabeli C-5.2 in delež oseb s terciarno izobrazbo v tabeli C-5.3. V tabeli C-5.4 v tej isti prilogi povzemamo vrednosti kazalnika »delež oseb s terciarno izobrazbo« v obdobju 2008-2010 za obe vrsti selitev (medregionalne in meddržavne) ter dodatno prikazujemo ta delež za obe vrsti selitev skupaj ter za prebivalstvo v letu 2011. Slike po regijah za vse selitve (selitve državljanov RS in tujcev) v obdobju 2008-2010 prikazujejo letne podatke o povprečnem številu let šolanja (priseljenih, odseljenih) in o deležu selivcev s terciarno izobrazbo - končano višjo šolo, visoko šolo ali več (v slikah 6.x-8a, 8b in 6.x-16a, 16b). Slike za selitve državljanov RS (slike 6.x-7a, 7b, 6.x-15a in 15b) pa za oba opazovana kazalnika prikazujejo relativno razliko v povprečni vrednosti teh kazalnikov za priseljene in odseljene v navedenih treh opazovanih obdobjih (2003-2005, 2006-2007, 20082010). Nazadnje smo analizirali še vpliv izobrazbe selivcev na izobraženost prebivalstva regije v obdobju 2008-2010. Osredotočili smo se na najbolj izobražen del prebivalstva, torej osebe s terciarno izobrazbo, in analizirali saldo v selitvah oseb s tako izobrazbo. V kolikor je bil saldo negativen, to pomeni, da se je iz regije izselilo več oseb s terciarno izobrazbo, kot se jih je v regijo priselilo, kar neugodno vpliva za izobraženost prebivalstva. V primeru pozitivnega salda pa velja nasprotno. Podatke o saldu v selitvah oseb s terciarno izobrazbo prikazujemo ločeno po vrsti selitev (medregionalne, meddržavne) in po državljanstvu selivcev (državljani RS, tujci) v prilogi C. Pri tem so v tabeli C-5.5 prikazani skupni podatki o tem saldu za obdobje 2008-2010, v tabeli C-5.6 pa letni podatki za to isto obdobje. Letni podatki so osnova za slike, ki jih po regijah prikazujemo v tekstu (slika 6.x-19). 51 Relativna razlika med relativnima številoma je neimenovano število, izraženo v odstotkih. Izračunamo jo po Yp—Yo naslednjem obrazcu: Dp/o% = 100* kjer je: Dp/o% - relativna razlika med vrednostima kazalnika za priseljene in odseljene (v odstotkih) Yp - vrednost kazalnika za priseljene Yo - vrednost kazalnika za odseljene Vir: Devjak, 2012, str. 14. Za vsako regijo prikazujemo letne podatke v skupno 25 slikah v tekstu (10 za medregionalne selitve, 12 za meddržavne selitve, 3 za vpliv selitev na demografska gibanja in izobrazbeno strukturo) in v 1 sliki v prilogi C (naravno gibanje prebivalstva), za obseg selitev pa, kot smo že omenili, tudi v 12 tabelah v prilogi C (tabele C-1.2 do C-1.13). Vse ostale v nadaljevanju analizirane podatke prikazujemo v več tabelah v tej isti prilogi. 6.2. POMURSKA REGIJA 6.2.1. MEDREGIONALNE SELITVE Obseg. - Opazovanje selitvenih tokov v obdobju 1991-2010 kaže (glej sliko 6.2-1), da je bil pred letom 2008, ko so bile v medregionalnih selitvah evidentirane le selitve državljanov RS, letni obseg priselitev in odselitev relativno izenačen. V glavnem se je gibal med 2 in 3 selivca na 1000 prebivalcev, kar je manj kot v večini drugih regij; povprečni letni saldo je bil negativen in majhen (v obdobju 1995-2007 je znašal -0,3 selivca na 1000 prebivalcev). V letih 2008-2010, ko so evidentirane vse medregionalne selitve, torej tudi selitve tujcev, se je negativen saldo povečal in v povprečju na letni ravni znašal -2,9 selivca na 1000 prebivalcev (negativen je bil na račun selitev državljanov RS in tujcev). Največja razlika med številom priselitev in odselitev je bila prisotna v letu 2008. Slika 6.2-1: Obseg medregionalnih selitev* za Pomursko regijo v obdobju 1991-2010 (koeficient - število oseb na 1000 prebivalcev) 30 25 20 15 10 / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / Priselitve • Odselitve Vir: Tabela C-1.2 v prilogi C. * Za obdobje 1991-2007 se podatki nanašajo na selitve državljanov RS (na stalno bivališče), za obdobje 2008-2010 pa na vse selitve (državljani RS, tujci), vključujoč tudi selitve na začasno bivališče. Državljanstvo. - V obdobju 2008-2010 so v medregionalnih selitvah, kjer praviloma prevladujejo selitve državljanov RS, selitve tujcev v obeh selitvenih tokovih v povprečju predstavljale le 4 %, kar je precej manj kot v povprečju v državi (tu je ta delež znašal 12 % v 5 0 priselitvah in odselitvah). Iz letnih podatkov (slika 6.2-2) pa je razvidno, da je bil prisoten trend povečanja deleža tujcev. Slika 6.2-2: Struktura medregionalnih selitev za Pomursko regijo v obdobju 2008-2010 po državljanstvu selivcev (državljani RS, tujci) - delež državljanov RS v teh selitvah* Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. * Delež tujcev je zrcalna slika deleža državljanov RS (100 % zmanjšano za delež državljanov RS). Spol. - V medregionalnih selitvah državljanov RS so v obdobju 2003-2010 ženske v povprečju predstavljale dobro polovico vseh selivcev (53 % v priselitvah in 55 % v odselitvah). Letni podatki so prikazani v sliki 6.2-3 in kažejo, da se v opazovanem obdobju delež žensk v priselitvah ni bistveno spremenil, medtem ko se je njihov delež v odselitvah zmanjšal. Saldo medregionalnih selitev državljanov RS je bil v opazovanem obdobju negativen tako za moške kot za ženske, pri čemer je bila zastopanost žensk v neto selitvenem padcu precej večja (67 % je bilo žensk). Slika 6.2-3: Spolna struktura medregionalnih selitev državljanov RS za Pomursko regijo v obdobju 2003-2010 - delež žensk v teh selitvah* Vir: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. * Delež moških je zrcalna slika deleža žensk (100 % zmanjšano za delež žensk). V obdobju 2008-2010, za katerega opazujemo vse selitve (državljani RS, tujci), je bil, kot kaže slika 6.2-4, v skupnih selitvenih tokovih delež žensk in moških precej izenačen, kar je posledica selitev državljanov RS, saj je delež žensk v selitvah tujcev (v obeh selitvenih tokovih) v povprečju znašal le dobrih 10 %. Saldo medregionalnih selitev je bil v opazovanem obdobju negativen tako pri selitvah državljanov RS kot tujcev. Skupaj za vse selitve velja, da je bila zastopanost žensk v neto selitvenem padcu večja od zastopanosti moških (60 % je bilo žensk). Slika 6.2-4: Spolna struktura vseh medregionalnih selitev (državljani RS, tujci) za Pomursko regijo v obdobju 2008-2010 - delež žensk v teh selitvah* — — — Državljani RS - priselitve (Ž) Državljani RS - odselitve (Ž) .........Tujci - priselitve (Ž) Tujci - odselitve (Ž) — -Skupaj - priselitve (Ž) Skupaj - odselitve (Ž) Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. * Delež moških je zrcalna slika deleža žensk (100 % zmanjšano za delež žensk). Starost selivcev. - Kot je razvidno iz slike 6.2-5, je bila za selitve državljanov RS v obdobju 2003-2010 značilna ves čas višja povprečna starost priseljenih od odseljenih, pri čemer se je ta razlika v letih 2004 do 2009 povečevala, nato pa v letu 2010 zelo zmanjšala. V opazovanem obdobju je povprečna starost priseljenih presegala to starost za odseljene kar za 5,5 leta, kar je največja razlika med vsemi regijami. Povprečna starost odseljenih v obdobju 2003-2010 (28,3 leta) je bila med najnižjimi v državi (nižja je bila le še v Koroški regiji); obenem je imela regija v opazovanem obdobju eno najvišjih povprečnih starosti priseljenih (glej tabelo C-4.1 v prilogi C). Podatki o vseh selitvah (državljani RS, tujci) za obdobje 2008-2010 (glej tabelo C-4.1 v prilogi C) kažejo, da so bili pri obeh selitvenih tokovih (priselitve, odselitve) tujci v povprečju precej starejši od državljanov RS (priseljeni za 7,4 leta in odseljeni za 10 let), obenem pa priseljeni v povprečju starejši od odseljenih (za 3 leta). Kot kažejo letni podatki v sliki 6.2-6, se je povprečna starost tujcev v opazovanem obdobju zmanjšala pri obeh selitvenih tokovih, pri tem pa bolj na strani odselitev. Za selitve državljanov RS in posledično za vse selivce skupaj (ker, kot smo dejali, državljani RS predstavljajo večino vseh medregionalnih selivcev) je na drugi strani značilno povečanje povprečne starosti priseljenih in odseljenih v navedenem obdobju. Za vse selivce skupaj v obdobju 2008-2010 velja, da je povprečna starost priseljenih presegala le-to za odseljene v povprečju kar za 5,5 leta, kar je več kot v katerikoli drugi regiji. Povprečna starost priseljenih je za 2,3 leta presegala povprečje vseh regij (višjo povprečno starost priseljenih so zabeležile le Zasavska in Spodnjeposavska regija ter regija Jugovzhodna Slovenija), povprečna starost odseljenih pa je bila za 3,2 leta nižja od povprečja vseh regij -nižja je bila le v Koroški regiji. Slika 6.2-5: Povprečna starost medregionalnih selivcev za Pomursko regijo v obdobju 2003-2010 - selitve državljanov RS Priselitve — — — Odselitve Razlika: priseljeni - odseljeni Vir: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni (za leta 2003 -2005). Slika 6.2-6: Povprečna starost medregionalnih selivcev za Pomursko regijo v obdobju 2008-2010 - selitve državljanov RS, tujcev in selitve skupaj --Državljani RS - priselitve -Državljani RS - odselitve ......Tujci - priselitve Tujci - odselitve «Skupaj - priselitve Skupaj - odselitve Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija). Izobrazba selivcev. - Izobrazbo selivcev smo najprej opazovali za državljane RS v letih 2003 do 2010, pri tem pa ločeno v treh obdobjih: 2003-2005, 2006-2007in 2008-2010, saj, kot smo pojasnili v metodoloških pojasnilih, vrednost opazovanih kazalnikov med temi obdobji ni neposredno primerljiva. Podobno kot v povprečju v državi je bil delež selivcev z znano izobrazbo v obdobju 2003-2005 relativno majhen; v povprečju je znašal 47 % pri priselitvah in 63 % pri odselitvah. V naslednjih dveh opazovanih obdobjih se je povečal na okoli 80 % in 90 % v obeh selitvenih tokovih (glej tabelo C-5.1 v prilogi C). Izobraženost selivcev smo opazovali prek naslednjih dveh kazalnikov: povprečno število let šolanja in delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci. Glavne ugotovitve so: • Povprečno število let šolanja. - To število je bilo pri priselitvah v vseh treh opazovanih obdobjih nižje od povprečja vseh regij, pri odselitvah pa podobno temu povprečju (glej tabelo C-5.2 v prilogi C). Ker, kot smo dejali, povprečno število let šolanja selivcev med posameznimi obdobji ni neposredno primerljivo, smo v sliki 6.2-7a za ta tri obdobja prikazali relativno razliko v vrednosti kazalnika za priseljene in odseljene. Iz navedene slike je razvidno, da je bila tako izmerjena izobraženost za odseljene v vseh treh obdobjih v povprečju boljša kot za priseljene, pri čemer je bila razlika največja v obdobju 20032005. • Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci. - Tudi podatki za ta kazalnik kažejo podobno sliko izobraženosti selivcev, tako glede primerjave s povprečjem vseh regij (glej tabelo C-5.3 v prilogi C) kot glede primerjave izobraženosti priseljenih in odseljenih v regiji (glej sliko 6.2-7b). Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi odseljenimi je bil v obdobju 2003-2005 v povprečju za 45 % večji kot med vsemi priseljenimi, v zadnjih dveh opazovanih obdobjih pa je bila ta razlika v povprečju precej manjša. Slika 6.2-7: Relativna razlika v povprečni vrednosti kazalnika o izobraženosti priseljenih in odseljenih v medregionalnih selitvah za Pomursko regijo v obdobjih 2003-2005, 2006-2007 in 2008-2010 - selitve državljanov RS (v %) a) Povprečno število let šolanja b) Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci 2003-0 5 200 6-07 200 8-10 sr i -i i: i: t; i: 0 20C 3-05 2006-07 2008-10 S? -5 -i it t: tč -30 £ -3; 1 -40 J -45 -50 . .. . | j ■ Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija). V nadaljevanju analiziramo vse medregionalne selitve (državljani RS, tujci) v obdobju 20082010, pri čemer je delež selivcev z znano izobrazbo v obeh selitvenih tokovih v povprečju znašal dobrih 90 %. Navajamo glavne ugotovitve za oba kazalnika: • Povprečno število let šolanja. - Letni podatki v sliki 6.2-8a kažejo, da so bili tudi v vseh selitvah v opazovanem obdobju odseljeni bolj izobraženi od priseljenih. Pri obeh selitvenih tokovih se je v opazovanih letih povprečno število let šolanja povečalo, pri tem pa nekoliko bolj na strani priselitev. V vseh treh opazovanih letih skupaj je to število v povprečju znašalo 11,5 leta pri priselitvah in 11,8 leta pri odselitvah, kar je pod povprečjem vseh regij (zaostanek je večji pri priselitvah; glej tabelo C-5.2 v prilogi C). Pri tem je izobraženost vseh selivcev pretežno odraz izobraženosti selivcev med državljani RS (ker le-ti predstavljajo večino vseh medregionalnih selivcev); izobraženost tujcev je bila pri obeh selitvenih tokovih slabša kot za državljane RS. • Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci. - Letni podatki v sliki 6.2-8b kažejo na naraščanje tega deleža v obeh selitvenih tokovih (priselitve, odselitve); v povprečju je delež v obeh selitvenih tokovih znašal 15 %. Ponovno je to pretežno odraz selitev državljanov RS, saj je bil ta delež v selitvah tujcev zelo majhen. Slika 6.2-8: Izobraženost medregionalnih selivcev za Pomursko regijo v obdobju 2008-2010 po dveh kazalnikih - selitve državljanov RS, tujcev in selitve skupaj (selivci z znano izobrazbo) a) Povprečno število let šolanja b) Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci - ■ Državljani RS - priselitve Državljani RS - odselitve .........Tujci - priselitve Tujci - odselitve — — Skupaj - priselitve ^^^ Skupaj - odselitve -- Državljani RS - priselitve — Državljani RS - odselitve .........Tujci - priselitve Tujci - odselitve — — Skupaj - priselitve ^^^Skupaj - odselitve Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2011 (interna dokumentacija). 6.2.2. MEDDRŽAVNE SELITVE Obseg. - Pomurska regija ima med vsemi regijami relativno največje število svojih državljanov začasno v tujini (evidentirano zalogo začasnih emigrantov); leta 2012 je znašala vrednost ustreznega kazalnika 2,3 %, prav tako leta 2003 (glej tabelo 5.5). Obenem ima regija najmanjšo zalogo imigrantov, ne glede na način njihove opredelitve (državljanstvo, država rojstva). Leta 2011 je bilo med prebivalci regije 1% tujcev (leta 2003 0,6 %), prvo prebivališče v tujini (rojeni v tujini) pa je imelo 5,2 % prebivalcev (glej tabeli 5.8 in 5.9). Za tokove selitev v obdobju 1991-2010 pa velja (glej sliko 6.2-9), da je bil relativno izražen obseg priselitev in odselitev (število selitev na 1000 prebivalcev) med najmanjšimi v Sloveniji in precej izenačen (priselitve 1,8 osebe, odselitve 1,7 osebe in saldo 0,1 osebe na 1000 prebivalcev na leto). Tako izmerjen letni obseg priselitev in odselitev se je po vstopu Slovenije v EU povečal, a je glede na povprečje v državi še vedno ostal na nizki ravni: priselitve 3,1 in odselitve 2,9 osebe na 1000 prebivalcev v obdobju 2004-2010. Pri tem je bil selitveni saldo v obdobju 2004-2007 pozitiven, v obdobju 2008-2010 pa negativen (0,4 in -0,2 na 1000 prebivalcev). V obdobju 2008-2010 je bil saldo negativen na račun selitev državljanov RS, kajti v selitvah tujcev je bil pozitiven. Slika 6.2-9: Obseg meddržavnih selitev za Pomursko regijo v obdobju 1991-2010 (koeficient -število oseb na 1000 prebivalcev) 30 ......... Priselitve — — — Odselitve Vir: Tabela C-1.2 v prilogi C. Državljanstvo. - V obdobju 2008-2010 so meddržavne selitve tujcev na ravni Slovenije predstavljale večino vseh meddržavnih priselitev in odselitev (v povprečju 89 % priselitev in 74 % odselitev). Pomurska regija je bila izjema med vsemi slovenskimi regijami, saj je bila edina, kjer je bilo v meddržavnih odselitvah več državljanov RS (v povprečju 57 %) kot tujcev. Tudi na strani priselitev je bil v Pomurski regiji delež priselitev državljanov RS (35 %) precej večji kot v ostalih regijah. Zelo podobno velja tudi za daljše obdobje 2000-2010, prikazano v sliki 6.2-10, ko je delež državljanov RS v meddržavnih priselitvah in odselitvah v Pomurski regiji v povprečju znašal kar 32 % in 59 %, kar je precej več kot na ravni Slovenije, kjer sta ta deleža znašala 11 % in 26 %. Spol. - V meddržavnih selitvah državljanov RS so v obdobju 2003-2010 ženske predstavljale v povprečju manj kot polovico vseh priseljenih (45 %) in hkrati dobro polovico vseh odseljenih (53 %). V primerjavi z ostalimi slovenskimi regijami je bil delež žensk med priseljenimi in odseljenimi velik - večjega je imela le Goriška regija. Letni podatki v sliki 6.2-11 kažejo, da se je ta delež v obeh selitvenih tokovih v opazovanem obdobju rahlo povečal. Z izjemo leta 2006 je bil delež žensk v odselitvah ves čas večji kot v priselitvah. Saldo meddržavnih selitev državljanov RS je bil v opazovanem obdobju negativen tako za moške kot za ženske, pri čemer je bila zastopanost žensk v neto selitvenem padcu (predstavljale so 62 %) večja kot moških. Slika 6.2-10: Struktura meddržavnih selitev za Pomursko regijo v obdobju 2000-2010 po državljanstvu selivcev (državljani RS, tujci) - delež državljanov RS v teh selitvah* 90 80 "(J > 70 (1J i/i 60 (1 (D E 50 i/i 0C > 40 O i— ra 30 "> ra 20 >N "a >N 10 aj aj Q 0 ' v - " N \ «» 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 ......... Priselitve - državljani RS — — — Odselitve - državljani RS Vir: * SURS, 2012b in lastni izračuni. Delež tujcev je zrcalna slika deleža državljanov RS (100 % zmanjšano za delež državljanov RS). Slika 6.2-11: Spolna struktura meddržavnih selitev državljanov RS za Pomursko regijo v obdobju 2003-2010 - delež žensk v teh selitvah* 70 i? 60 'u > 50 tu l/l ■c tu 40 E i/I C 30 tu >N >N tU 20 tu o 10 0 2003 2004 2005 2006 ......... Priselitve - ženske ■ 2007 2008 2009 ■ — Odselitve - ženske 2010 Vir: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. * Delež moških je zrcalna slika deleža žensk (100 % zmanjšano za delež žensk). V obdobju 2008-2010, za katerega opazujemo vse selitve (državljani RS, tujci), so v obeh selitvenih tokovih prevladovali moški (v povprečju 62 % v priselitvah in 57 % v odselitvah), pri tem v priselitvah predvsem na račun tujcev, med odseljenimi pa v celoti na račun le-teh. Kljub temu je bil v primerjavi z ostalimi regijami delež žensk v vseh selitvah precej večji -slovensko povprečje je presegal za 12 odstotnih točk pri priselitvah in 17 odstotnih točk pri odselitvah. Nadpovprečen delež žensk je bil skoraj v celoti posledica nadpovprečnega deleža žensk v selitvah tujcev. Letni podatki v sliki 6.2-12 kažejo, da se je v opazovanem obdobju delež žensk v vseh priselitvah in odselitvah malo povečal, pri tem nekoliko bolj na strani odselitev, kar je pretežno odraz gibanj v selitvah tujcev. Saldo vseh meddržavnih selitev (državljani RS, tujci) v obdobju 2008-2010 je bil negativen, pri tem pa v celoti kot posledica selitev žensk, saj je bil za selitve moških značilen pozitiven saldo. Negativen saldo v meddržavnih selitvah žensk je v opazovanem obdobju poleg Pomurske regije imela le še Podravska regija. Negativen saldo meddržavnih selitev, izražen v absolutnih številkah, je bil v primerjavi z ostalimi slovenskimi regijami majhen, pri čemer je bil v celoti posledica negativnega salda v selitvah državljanov RS (tako moških kot žensk), saj je bil v meddržavnih selitvah tujcev zabeležen neto selitveni prirast (tako moških kot žensk). Podatki za vse selitve v daljšem obdobju 1998-2010 kažejo, da je bil povprečni delež žensk v priselitvah (38 %) in odselitvah (42 %) podoben kot v obdobju 2008-2010. Enako velja tudi za saldo meddržavnih selitev, ki je bil tudi v tem obdobju negativen in to v celoti zaradi negativnega salda v selitvah žensk. Slika 6.2-12: Spolna struktura vseh meddržavnih selitev (državljani RS, tujci) za Pomursko regijo v obdobju 2008-2010 - delež žensk v teh selitvah* 60 E 50 'v Tj 40 30 20 .o> .o!* _c£> > -oŠ .oS> .op» C ^ g. g. ^ ^ # Priselitve ■ Odselitve ■ Razlika: priseljeni - odseljeni Vir: SURS, 2000, 2007, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni (za obdobje 1991-2005). Slika 6.2-14: Povprečna starost meddržavnih selivcev za Pomursko regijo v obdobju 2008-2010 - selitve državljanov RS, tujcev in selitve skupaj 44 42 40 .n _0J 38 > tn O i_ 36 ro i/l 34 32 30 2008 ■ Državljani RS - priselitve Tujci - priselitve •Skupaj - priselitve 2009 2010 ■ Državljani RS - odselitve Tujci - odselitve •Skupaj - odselitve Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija). • Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci. - Primerjava z ostalimi regijami kaže, da je bila tudi vrednost tega kazalnika pri obeh selitvenih tokovih (priseljeni, odseljeni) v vseh opazovanih obdobjih nižja od povprečja vseh regij (glej tabelo C-5.3 v prilogi C). Iz slike 6.2-15b pa je razvidno, da je v obdobju 2003-2005 ta delež pri odselitvah močno presegal le-tega pri priselitvah, medtem ko je bil v ostalih dveh opazovanih obdobjih večji pri priselitvah. Selitveni saldo oseb s terciarno izobrazbo pa je bil negativen v vseh treh opazovanih obdobjih. Slika 6.2-15: Relativna razlika v povprečni vrednosti kazalnika o izobraženosti priseljenih in odseljenih v meddržavnih selitvah za Pomursko regijo v obdobjih 2003-2005, 20062007 in 2008-2010 - selitve državljanov RS (v %) a) Povprečno število let šolanja b) Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci 1111 1® 80 5? 60 I 40 OJ 1 20 J, 0 'I -20 I -40 H -60 Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija). V nadaljevanju analiziramo vse meddržavne selitve (državljani RS, tujci) v obdobju 20082010, pri čemer je delež selivcev z znano izobrazbo v povprečju znašal pri priselitvah 51 % in pri odselitvah 56 %. Navajamo glavne ugotovitve za oba opazovana kazalnika: • Povprečno število let šolanja. - Kot kažejo letni podatki v sliki 6.2-16a, so bili v opazovanem obdobju odseljeni bolj izobraženi od priseljenih, čeprav se je razlika v povprečnem številu let šolanja priseljenih in odseljenih postopno nekoliko zmanjšala. Skupaj je v opazovanem obdobju povprečno število let šolanja znašalo 10,1 pri priseljenih in 10,6 pri odseljenih, kar je pri prvih pod povprečjem vseh regij, pri odseljenih pa malo nad tem povprečjem (glej tabelo C-5.2 v prilogi C). Kot je razvidno iz navedene slike, obstajajo precejšnje razlike v vrednosti kazalnika med selivci glede na državljanstvo. Izobraženost selivcev je bila večja pri selitvah državljanov RS. Za te selitve je v opazovanem obdobju obenem značilno povečanje povprečnega števila let šolanja za odseljene (medtem ko je za odseljene tujce veljalo ravno nasprotno) in zmanjšanje tega števila za priseljene (pri priseljenih tujcih se ni bistveno spremenilo). • Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci. - Letni podatki v sliki 6.2-16b kažejo na hitro naraščanje deleža oseb s terciarno izobrazbo med vsemi odseljenimi ter na relativno stabilen delež takšnih oseb na strani priselitev, ki pa skriva nasproten trend v selitvah državljanov RS in tujcev (državljani RS - padanje deleža, tujci - povečanje deleža). V letu 2010 je delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi odseljenimi presegel tistega med vsemi priseljenimi. V povprečju je v obdobju 2008-2010 delež oseb s terciarno izobrazbo v vseh selivcih znašal 7 % pri obeh selitvenih tokovih, kar je pri priselitvah največji delež med vsemi regijami, pri odselitvah pa na ravni povprečja v državi (glej tabelo C-5.3 v prilogi C). -1,0 o -2,0 5 -3,0 -4,0 -5,0 -6,0 Slika 6.2-16: Izobraženost meddržavnih selivcev za Pomursko regijo v obdobju 2008-2010 po dveh kazalnikih - selitve državljanov RS*, tujcev in selitve skupaj (selivci z znano izobrazbo) a) Povprečno število let šolanja b) Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci - - - Državljani RS - priselitve Državljani RS - odselitve .........Tujci - priselitve —^ Tujci - odselitve — — Skupaj - priselitve Skupaj - odselitve - - - Državljani RS - priselitve Državljani RS - odselitve .........Tujci - priselitve Tujci - odselitve — — Skupaj - priselitve Skupaj - odselitve Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2011 (interna dokumentacija). * Velike spremembe v povprečnem številu let šolanja in deležu oseb s terciarno izobrazbo med priseljenimi državljani RS so lahko posledica majhnega števila opazovanih selivcev (selivcev z znano izobrazbo). 6.2.3. VLOGA NARAVNEGA GIBANJA TER MEDREGIONALNIH IN MEDDRŽAVNIH SELITEV V DEMOGRAFSKIH GIBANJIH Obseg. - Kot kaže slika 6.2-17, je bil saldo naravnega gibanja prebivalstva v Pomurski regiji negativen v celotnem obdobju 1991-2010; izražen na 1000 prebivalcev je bil med vsemi regijami najbolj neugoden (v povprečju je znašal -2,9 osebe). V zadnjih letih je opazno izboljšanje trenda, saj se je povprečni letni saldo na 1000 prebivalcev s -3,3 osebe v obdobju 1995-2003 zmanjšal na -3,0 osebe v obdobju 2004-2007 oziroma na -2,3 osebe v letih 20082010. Naravno gibanje prebivalstva je imelo ključen vpliv na demografska gibanja v regiji vse do pojava gospodarske krize. V letih 2008 in 2009 je negativen saldo v medregionalnih selitvah presegel negativen saldo v naravnem gibanju prebivalstva; njun skupni učinek na zmanjšanje števila prebivalcev v regiji pa je bil takrat največji v zadnjih 20 letih. Medtem ko se je obseg medregionalnih selitvenih tokov do leta 2010 postopno uravnotežil, pa se saldo meddržavnih selitev vztrajno poslabšuje od začetka gospodarske krize in je v letu 2009 - prvič po letu 2004 - zopet postal negativen. Pomurska regija je poleg Zasavske regije v celotnem obdobju 1991-2010 beležila največji skupni negativen učinek naravnega in selitvenega gibanja prebivalstva na število prebivalcev v regiji. V obdobju 1995-2007 je skupni letni padec števila prebivalcev v povprečju znašal -3,5 osebe na 1000 prebivalcev, v letih 20082010 pa kar -5,3 osebe na 1000 prebivalcev. Državljanstvo. - V obdobju 2008-2010 je bil saldo vseh selitev (državljani RS, tujci; medregionalne in meddržavne selitve) v Pomurski regiji negativen, pri tem pa v celoti kot posledica selitev državljanov RS, saj je bil saldo v selitvah tujcev pozitiven. V selitvah državljanov RS je bil obseg odselitev večji od obsega priselitev tako v medregionalnih kot v meddržavnih selitvah. Pozitiven saldo v selitvah tujcev pa je v celoti posledica večjega obsega priselitev od odselitev v meddržavnih selitvah. Spol. - Tako saldo v selitvah državljanov RS v obdobju 2003-2010 kot saldo vseh selitev (državljani RS, tujci) v obdobju 2008-2010 sta bila negativna, pri čemer je bilo v njiju zastopanih več žensk kot moških (v obeh primerih 65 % žensk). To pomeni, da se je število prebivalcev Pomurske regije tako prek selitev državljanov RS (v obdobju 2003-2010) kot prek vseh selitev (v obdobju 2008-2010) zmanjšalo, pri čemer se je bolj zmanjšalo število žensk kot moških. Pomurska regija je sicer imela v obeh opazovanih obdobjih največji delež žensk v prebivalstvu med vsemi regijami. Letne podatke za saldo obeh vrst selitev (medregionalne, meddržavne) po spolu v obdobju 2008-2010 prikazujemo v sliki 6.2-18. Starost. - Vpliv selitev državljanov RS na starostno strukturo prebivalstva Pomurske regije (glej tabelo C-4.2a v prilogi C) je bil v obdobju 2003-2010 rahlo neugoden; prebivalstvo regije se je zaradi teh selitev nekoliko staralo. V obdobju 2008-2010, za katerega analiziramo vse selitve (selitve državljanov RS in tujcev), je bil neugoden vpliv selitev državljanov RS na starostno strukturo prebivalstva v Pomurski regiji precej večji (glej tabelo C-4.2b v prilogi C); bolj neugoden je bil le v Koroški regiji. Pri tem je bilo slabšanje starostne strukture prebivalstva izključno posledica medregionalnih selitev, medtem ko je bil vpliv meddržavnih selitev sicer ugoden, a zanemarljiv. Na drugi strani so imele selitve tujcev v tem obdobju ugoden vpliv na starostno strukturo prebivalstva regije (prebivalstvo se je zaradi teh selitev pomlajevalo), vendar je bil le-ta majhen. Ugoden vpliv selitev tujcev na starostno strukturo prebivalstva regije je bil posledica dejstva, da je bil pozitiven vpliv meddržavnih selitev nekoliko večji od negativnega vpliva medregionalnih selitev. Vpliv vseh selitev skupaj na starostno strukturo prebivalstva Pomurske regije je bil neugoden - zaradi neugodnega vpliva medregionalnih selitev državljanov RS, ki so predstavljale največji del vseh selitvenih tokov. Vpliv vseh selitev na starostno strukturo prebivalstva je bil v Pomurski regiji med vsemi regijami najbolj neugoden. Slika 6.2-17: Vloga naravnega in selitvenega gibanja za spremembo števila prebivalcev v Pomurski regiji, 1991-2010 (koeficient - letni saldo na 1000 prebivalcev) ■ Meddržavni selitven i prirast/paeec t Skupni prirast/padec Lastni izračuni na podlagi podatkov SURS (glej tabelo C-1.2 v prilogi C). Slika 6.2-18: Selitveni saldo v Pomurski regiji v obdobju 2008-2010 po spolu (število selitev) -medregionalne in meddržavne selitve ter skupaj vse selitve --Medreg-M -Medreg-Ž ......Meddrz-M Meddrz-Ž ^^ -Skupaj-M Sku/pj-Ž Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2011 (interna dokumentacija). 6.2.4. VPLIV MEDREGIONALNIH IN MEDDRŽAVNIH SELITEV NA IZOBRAZBENO STRUKTURO PREBIVALSTVA - OBDOBJE 2008-2010 Vpliv selitev (vseh: državljanov RS in tujcev) na izobrazbeno strukturo prebivalstva smo opazovali prek salda v selitvah oseb s terciarno izobrazbo. Upoštevali smo skupne selitve, torej tako selitve državljanov kot tujcev. Ugotavljali smo, ali se je iz regije odselilo več ali manj oseb s terciarno izobrazbo, kot se jih je v regijo priselilo. Za Pomursko regijo je v obdobju 2008-2010 veljalo, da je imela negativen saldo v teh selitvah, kar pomeni, da se je izobrazbena struktura prebivalstva regije prek selitev oseb s terciarno izobrazbo slabšala. Pretežni del negativnega salda je nastal v medregionalnih selitvah, natančneje v medregionalnih selitvah državljanov RS. Slika 6.2-19 pa kaže, da se je v letu 2010 negativen saldo v teh selitvah močno zmanjšal. Negativen saldo v selitvah državljanov RS so v manjši meri blažile selitve tujcev, za katere je bil značilen pozitiven saldo (torej nekaj več priselitev kot odselitev oseb s terciarno izobrazbo) tako v medregionalnih kot v meddržavnih selitvah (glej tabelo C-5.5 v prilogi C). Slika 6.2-19: Saldo v selitvah oseb s terciarno izobrazbo v Pomurski regiji v obdobju 2008-2010 (število selitev) - medregionalne in meddržavne selitve ter skupaj vse selitve 20 0 -20 -40 -60 -80 -100 Vir: Tabela C-5.6 v prilogi C. 6.3. PODRAVSKA REGIJA 6.3.1. MEDREGIONALNE SELITVE Obseg. - Opazovanje selitvenih tokov v obdobju 1991-2010 (glej sliko 6.3-1) kaže, da je bil pred letom 2008, ko so bile v medregionalnih selitvah evidentirane le selitve državljanov RS (na stalno bivališče), letni obseg priselitev in odselitev v Podravski regiji majhen in relativno izenačen. V glavnem se je gibal med 2 in 3 selivca na 1000 prebivalcev. Povprečni letni saldo v tem obdobju je bil uravnotežen. V letih 2008-2010, za katera so evidentirane vse medregionalne selitve, torej tudi selitve tujcev, in se beležijo tudi selitve na začasno bivališče, je saldo postal pozitiven in je v povprečju znašal 0,9 osebe na 1000 prebivalcev. Obseg priselitev je najbolj presegal obseg odselitev v letu 2008, nato pa je razlika med obema tokovoma postopno upadala. Državljanstvo. - V obdobju 2008-2010 so v medregionalnih selitvah, kjer praviloma prevladujejo selitve državljanov RS, selitve tujcev v povprečju predstavljale 10 % v Medregionalni selitveni prirast/padec Meddržavni selitveni prirast/padec Skupni prirast/padec priselitvah in 13 % v odselitvah. Letni podatki o deležu državljanov RS v selitvenih tokovih so prikazani v sliki 6.3-2. Slika 6.3-1: Obseg medregionalnih selitev* za Podravsko regijo v obdobju 1991-2010 (koeficient - število oseb na 1000 prebivalcev) jn UJ 30 25 o o S3 20 ra c > UJ 15 8 10 0 1 5 >10 0 i ~S\— \-> _____________________ i-1-1-1-1-1-r H-1-1-1-1-1-1-1 / / / / / f / / / / / / / / / / / / / / Priselitve ■ Odselitve Vir: Tabela C-1.3 v prilogi C. * Za obdobje 1991-2007 se podatki nanašajo na selitve državljanov RS (na stalno bivališče), za obdobje 2008-2010 pa na vse selitve (državljani RS, tujci), vključujoč tudi selitve na začasno bivališče. Slika 6.3-2: Struktura medregionalnih selitev za Podravsko regijo v obdobju 2008-2010 po državljanstvu selivcev (državljani RS, tujci) - delež državljanov RS v teh selitvah* 100 95 (J > OU t/1 90 T3 UJ £ i/i cd 85 > 0 C ra 80 > ra >N 75 -c >N _ou ou Q 70 v. V'-.. N ••. —s—^ 2008 2009 •••• Priselitve - državljani RS 2010 1 Odselitve - državljani RS Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. * Delež tujcev je zrcalna slika deleža državljanov RS (100 % zmanjšano za delež državljanov RS). Spol. - V medregionalnih selitvah državljanov RS so v obdobju 2003-2010 ženske v povprečju predstavljale dobro polovico vseh selivcev (52 % v priselitvah in 53 % v odselitvah). Letni podatki v sliki 6.3-3 kažejo, da je delež žensk v odselitvah do leta 2007 naraščal, nato pa pričel padati in je bil v letu 2010 podoben tistemu iz leta 2003. Na drugi strani je delež žensk v priselitvah upadal in je bil po letu 2005 večinoma manjši od deleža žensk v odselitvah. Saldo medregionalnih selitev državljanov RS je bil v opazovanem obdobju pozitiven tako za moške kot za ženske, pri čemer je bila zastopanost žensk in moških v neto selitvenem prirastu precej izenačena (moški 51 %, ženske 49 %). V obdobju 2008-2010, za katerega analiziramo vse selitve (državljani RS, tujci), so v teh selitvenih tokovih ženske v povprečju predstavljale nekoliko manjši delež kot moški (47 % v priselitvah in 46 % v odselitvah). Kot je razvidno iz slike 6.3-4, je manjša zastopanost žensk v celoti posledica zelo majhnega deleža žensk v selitvah tujcev (pod 10 % v obeh selitvenih tokovih). Saldo medregionalnih selitev je bil v opazovanem obdobju pozitiven - kot posledica pozitivnega salda v selitvah državljanov RS, medtem ko je bil selitveni saldo pri tujcih negativen (zaradi negativnega salda v selitvah moških). Skupaj za vse selitve velja, da je bila zastopanost žensk v neto selitvenem prirastu večja od zastopanosti moških (64 % je bilo žensk). Slika 6.3-3: Spolna struktura medregionalnih selitev državljanov RS za Podravsko regijo v obdobju 2003-2010 - delež žensk v teh selitvah* 60 58 56 54 52 50 48 46 / ' X N 'V ' \ >.-. - " * ................ \ -1-1-1-1-1-1-1-1 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Priselitve-ženske ■ Odselitve-ženske Vir: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. * Delež moških je zrcalna slika deleža žensk (100% zmanjšano za delež žensk). Slika 6.3-4: Spolna struktura vseh medregionalnih selitev (državljani RS, tujci) za Podravsko regijo v obdobju 2008-2010 - delež žensk v teh selitvah* Vir: * Starost selivcev. - Kot je razvidno iz slike 6.3-5, je bila v obdobju 2003-2010 povprečna starost priseljenih in odseljenih državljanov RS precej podobna. Pri tem je v večini opazovanih let povprečna starost odseljenih nekoliko presegala povprečno starost priseljenih (v povprečju za -0,7 leta), kar je posebnost Podravske (in Osrednjeslovenske) regije. Za oba selitvena tokova (priselitve, odselitve) velja, da se je povprečna starost selivcev v opazovanem obdobju zmanjšala. Podravska regija je imela v tem obdobju (poleg Osrednjeslovenske regije) med vsemi regijami najnižjo povprečno starost priseljenih državljanov RS (28,9 leta). Tudi povprečna starost odseljenih je bila nižja (za 1,5 leta) od povprečja vseh regij (glej tabelo C-4.1 v prilogi C). Slika 6.3-5: Povprečna starost medregionalnih selivcev za Podravsko regijo v obdobju 20032010 - selitve državljanov RS 40 35 30 25 * 20 tO 2 15 ra Čn 10 5 0 -5 * » ^ '................ ............... 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 ....... Priselitve — — — Odselitve Razlika: priseljeni - odseljeni Vir: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni (za obdobje 2003-2005). SURS, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. Delež moških je zrcalna slika deleža žensk (100% zmanjšano za delež žensk). Letni podatki v sliki 6.3-6 za obdobje 2008-2010, za katerega opazujemo vse selitve (državljane RS, tujce), kažejo, da so bili pri obeh selitvenih tokovih (priselitve, odselitve) tujci v povprečju precej starejši od državljanov RS (priseljeni v povprečju za 11,1 leta in odseljeni za 10 let), vendar se je razlika v povprečni starosti v opazovanem obdobju zmanjšala. Za selitve tujcev je bila sicer v opazovanem obdobju značilna enaka povprečna starost priseljenih in odseljenih (glej tabelo C-4.1 v prilogi C). Za selitve državljanov RS v navedenem obdobju velja, da se je povprečna starost selivcev povečala tako pri priselitvah kot odselitvah, pri tem pa je bila za priseljene nižja kot za odseljene. Skladno z naraščanjem povprečne starosti selivcev pri državljanih RS, ki so predstavljali večino vseh selivcev, je naraščala tudi povprečna starost vseh selivcev skupaj. Kljub temu je bila za regijo značilna nižja povprečna starost selivcev od povprečja vseh regij (za 2,3 leta pri priselitvah in za 1,3 leta pri odselitvah). Podravska regija je skupaj z Osrednjeslovensko in Gorenjsko regijo tudi edina slovenska regija, kjer je bila povprečna starost priseljenih v obdobju 2008-2010 nižja od povprečne starosti odseljenih. Slika 6.3-6: Povprečna starost medregionalnih selivcev za Podravsko regijo v obdobju 20082010 - selitve državljanov RS, tujcev in selitve skupaj — — Državljani RS - priselitve Državljani RS - odselitve ......Tujci - priselitve Tujci - odselitve «Skupaj - priselitve Skupaj - odselitve Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija). Izobrazba selivcev. - Izobrazbo selivcev smo najprej opazovali za državljane RS v treh zaporednih obdobjih: 2003-2005, 2006-2007 in 2008-2010. Delež selivcev z znano izobrazbo je v obdobju 2003-2005 pri priselitvah znašal 54 % in pri odselitvah 57 %, nato pa se je v naslednjih dveh opazovanih obdobjih povečal na dobrih 80 % in 90 % v obeh selitvenih tokovih (glej tabelo C-5.1 v prilogi C). Izobraženost selivcev smo opazovali prek naslednjih dveh kazalnikov: povprečno število let šolanja in delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci. Glavne ugotovitve za oba opazovana kazalnika so: • Povprečno število let šolanja. - To število je bilo pri obeh selitvenih tokovih v vseh opazovanih obdobjih podobno povprečju za vse regije (glej tabelo C-5.2 v prilogi C). Kot kaže slika 6.3-7a, je bila tako izmerjena izobraženost priseljenih in odseljenih v povprečju zelo podobna (in le rahlo višja pri odseljenih). • Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci. - Primerjava z ostalimi regijami kaže, da je bil ta delež pri obeh selitvenih tokovih (priseljeni, odseljeni) v vseh opazovanih obdobjih nižji od povprečja vseh regij (glej tabelo C-5.3 v prilogi C). Sicer pa je iz slike 6.3-7b razvidno, da je bil ta delež pri odselitvah ves čas višji kot pri priselitvah. Slika 6.3-7: Relativna razlika v povprečni vrednosti kazalnika o izobraženosti priseljenih in odseljenih v medregionalnih selitvah za Podravsko regijo v obdobjih 2003-2005, 2006-2007 in 2008-2010 - selitve državljanov RS (v %) a) Povprečno število let šolanja b) Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci 0 Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija). V nadaljevanju analiziramo vse medregionalne selitve (državljani RS, tujci) v obdobju 20082010, pri čemer je delež selivcev z znano izobrazbo v povprečju znašal 91 % pri obeh selitvenih tokovih. Glavne ugotovitve za oba opazovana kazalnika so: • Povprečno število let šolanja. - Letni podatki v sliki 6.3-8a kažejo, da je bila tako merjena izobraženost vseh selivcev (državljani RS, tujci) v opazovanem obdobju enaka pri obeh selitvenih tokovih (priselitve, odselitve) ter je postopno naraščala. V povprečju je vrednost kazalnika znašala 11,8 leta, kar je podobno povprečju za vse regije (11,9 leta). Izobraženost vseh selivcev pri tem pretežno odraža izobraženost selivcev v selitvah državljanov RS, medtem ko je bilo povprečno število let šolanja tujcev pri obeh selitvenih tokovih precej manjše in se je v opazovanem obdobju še zmanjšalo. • Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci. - Letni podatki v sliki 6.3-8b kažejo, da se je ta delež v opazovanem obdobju povečal pri obeh selitvenih tokovih in je bil pri odselitvah ves čas nekoliko višji kot pri priselitvah. V povprečju je znašal pri odselitvah 16 % in pri priselitvah 14 %. Ponovno je to pretežno odraz selitev državljanov RS, saj je bil ta delež v selitvah tujcev zelo majhen in v povprečju v obeh selitvenih tokovih (priseljeni, odseljeni) enak. Slika 6.3-8: Izobraženost medregionalnih selivcev za Podravsko regijo v obdobju 2008-2010 po dveh kazalnikih - selitve državljanov RS, tujcev in selitve skupaj (selivci z znano izobrazbo) a) Povprečno število let šolanja b) Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci 12,5 12,0 11,5 11,0 10,5 10,0 9,5 9,0 2008 Državljani RS - priselitve • Tujci - priselitve • Skupaj - priselitve 2010 Državljani RS - odselitve -Tujci - odselitve ■ Skupaj - odselitve 2009 n 25 "N n 20 N > O C > 15 CD m QJ F 10 ■> n 5 O F 0 □ 2008 2010 - Državljani RS - priselitve Tujci - priselitve ' Skupaj - priselitve -Državljani RS - odselitve -Tujci - odselitve -Skupaj - odselitve 2009 Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2011 (interna dokumentacija). 6.3.2. MEDDRŽAVNE SELITVE Obseg. - Podravska regija sodi med regije z nadpovprečno evidentirano zalogo (začasnih) emigrantov; leta 2012 je znašala vrednost ustreznega kazalnika, s katero smo merili to zalogo, 2,1 %; višja je bila le v Pomurski, enaka pa v Spodnjeposavski regiji. Delež imigrantov v celotnem prebivalstvu regije (zaloga imigrantov) pa je, ne glede na način merjenja (državljanstvo, država rojstva), v primerjavi z večino drugih regij majhen. Leta 2011 je bilo med prebivalci regije 2,8 % tujcev, prvo prebivališče v tujini (rojeni v tujini) pa je imelo 8,5 % prebivalcev (glej tabeli 5.8 in 5.9 v petem poglavju). Za meddržavne selitvene tokove v obdobju 1991-2010 pa velja, da je bil njihov obseg v regiji manjši kot v povprečju v državi. V obdobju 1995-2003 je povprečni letni saldo meddržavnih selitev znašal 0,7 osebe na 1000 prebivalcev (1,7 priselitve in 1,0 odselitve). Kot je razvidno iz slike 6.3-9, je po letu 2004 obseg meddržavnih selitev pričel hitro naraščati, zlasti obseg priselitev, kar je imelo za posledico tudi veliko povečanje salda meddržavnih selitev; slednji je v obdobju 2004-2007 v povprečju letno znašal 3,0 osebe na 1000 prebivalcev (7,1 priselitve in 4,1 odselitve). Z nastopom gospodarske in finančne krize pa sta tako obseg kot saldo meddržavnih selitev pričela strmo padati in v letu 2010 so odselitve (6,7 osebe na 1000 prebivalcev) že presegle priselitve (5,8 osebe na 1000 prebivalcev). Povprečni saldo v obdobju 2008-2010 je znašal 1,6 osebe na 1000 prebivalcev. Slika 6.3-9: Obseg meddržavnih selitev za Podravsko regijo v obdobju 1991-2010 (koeficient -število oseb na 1000 prebivalcev) Priselitve — — — Odselitve Vir: Tabela C-1.3 v prilogi C. Državljanstvo. - V povprečju v vseh regijah večji del meddržavnih selitev predstavljajo selitve tujcev, zlasti na strani priselitev. V obdobju 2008-2010 so selitve državljanov RS v Podravski regiji v povprečju predstavljale 13 % v priselitvah in 42 % v odselitvah. V primerjavi s povprečjem v Sloveniji je precej izstopal delež državljanov RS v odselitvah, ki je bil v Podravski regiji precej večji (v Sloveniji so v povprečju državljani RS v opazovanem obdobju predstavljali 11 % v priselitvah in 26 % v odselitvah). Podobno velja za daljše obdobje 2000-2010, prikazano v sliki 6.3-10, ko so v meddržavnih selitvah predstavljale selitve državljanov RS v povprečju 14 % v priselitvah in 40 % v odselitvah. To je bilo zlasti na strani odselitev precej več od povprečja v državi (11 % v priselitvah in 26 % v odselitvah). Slika 6.3-10: Struktura meddržavnih selitev za Podravsko regijo v obdobju 2000-2010 po državljanstvu selivcev (državljani RS, tujci) - delež državljanov RS v teh selitvah* 70 60 m 50 40 30 20 -a 10 , ' x N - - S \ X . y Q 0 T-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1- 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Priselitve - državljani RS • Odselitve - državljani RS Vir: SURS, 2012b in lastni izračuni. * Delež tujcev je zrcalna slika deleža državljanov RS (100 % zmanjšano za delež državljanov RS). Spol. - V meddržavnih selitvah državljanov RS so v obdobju 2003-2010 ženske predstavljale manj kot polovico vseh priseljenih (44 %) in hkrati nekaj več kot polovico vseh odseljenih (51 %). Letni podatki v sliki 6.3-11 kažejo, da se je v opazovanem obdobju delež žensk v priselitvah zmanjšal za dobrih 10 odstotnih točk, medtem ko je njihov delež na strani odselitev le rahlo upadel. Saldo meddržavnih selitev državljanov RS je bil v opazovanem obdobju negativen tako za moške kot za ženske, pri čemer je bila zastopanost žensk v neto selitvenem padcu (57 %) večja kot zastopanost moških. Slika 6.3-11: Spolna struktura meddržavnih selitev državljanov RS za Podravsko regijo v obdobju 2003-2010 - delež žensk v teh selitvah* Vir: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. * Delež moških je zrcalna slika deleža žensk (100 % zmanjšano za delež žensk). V obdobju 2008-2010, za katerega proučujemo vse selitve (državljani RS, tujci), so v obeh selitvenih tokovih prevladovali moški (v povprečju 78 % v priselitvah in 71 % v odselitvah), pri tem med priseljenimi predvsem na račun tujcev, med odseljenimi pa v celoti na račun le-teh. Letni podatki v sliki 6.3-12 kažejo, da se je v opazovanem obdobju delež žensk v priselitvah povečal za dobrih 10 odstotnih točk, medtem ko se je njihov delež na strani odselitev za prav toliko zmanjšal. Saldo vseh meddržavnih selitev je bil v opazovanem obdobju pozitiven, pri tem pa v celoti zaradi selitev moških, saj je bil za selitve žensk značilen negativen saldo. Negativen saldo v meddržavnih selitvah žensk je poleg Podravske regije imela le še Pomurska regija. Pozitiven saldo meddržavnih selitev je bil v celoti posledica pozitivnega salda v selitvah tujcev (tako moških kot žensk), medtem ko je bil v meddržavnih selitvah državljanov RS zabeležen neto selitveni padec (tako moških kot žensk). Negativen selitveni saldo v selitvah državljanov RS je močno izstopal, saj je predstavljal kar dobro polovico vsega negativnega selitvenega salda v meddržavnih selitvah državlj anov na ravni Slovenije. Podatki za vse selitve v daljšem obdobju 1998-2010 kažejo, da je bil skupaj v celotnem obdobju delež žensk v priselitvah (25 %) in odselitvah (31 %) podoben kot v obdobju 20082010. Saldo meddržavnih selitev je bil v tem daljšem obdobju pozitiven tako za moške kot za ženske, pri čemer pa je bila zastopanost žensk v tem saldu le 11 %. Slika 6.3-12: Spolna struktura vseh meddržavnih selitev za Podravsko regijo (državljani RS, tujci) v obdobju 2008-2010 - delež žensk v teh selitvah* VP 60 50 40 30 20 10 0 2008 2009 Državljani RS - priselitve (Ž) Tujci - priselitve (Ž) — • Skupaj - priselitve (Ž) — 2010 Državljani RS - odselitve (Ž) Tujci - odselitve (Ž) • Skupaj - odselitve (Ž) Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. * Delež moških je zrcalna slika deleža žensk (100 % zmanjšano za delež žensk). Starost selivcev. - Kot kaže slika 6.3-13, so se, opazujoč obdobje 1991-2010, razlike v povprečni starosti priseljenih in odseljenih državljanov RS s prehodom v novo tisočletje povečale. Pri tem je povprečna starost priseljenih v obdobju 2000-2004 presegala povprečno starost odseljenih, po tem letu pa je veljalo ravno nasprotno (podoben trend je bil značilen za Pomursko regijo). Do obrata je prišlo zaradi občutnega zmanjšanja povprečne starosti priseljenih v letih 2005 in 2006. V povprečju so bili sicer v celotnem opazovanem obdobju 1991-2010 priseljeni za 4 leta mlajši od odseljenih, kar je izjema med slovenskimi regijami. Povprečna starost priseljenih je bila namreč v vseh ostalih regijah razen v Pomurski (tu so bili priseljeni za 0,3 leta mlajši od odseljenih) višja od povprečne starosti odseljenih (glej tabelo C-4.1 v prilogi C). Pri tem je bila povprečna starost priseljenih podobna povprečju vseh regij (za 0,6 leta višja), povprečna starost odseljenih pa kar za 5,1 leta nad povprečjem vseh regij. Opazovanje vseh selitev (državljani RS, tujci) v obdobju 2008-2010 kaže, da je povprečna starost odseljenih presegala povprečno starost priseljenih tako pri državljanih RS kot pri tujcih (za vse selivce skupaj je razlika v povprečni starosti znašala 5,2 leta in je bila med vsemi regijami najvišja), kar je značilno tudi za večino ostalih regij. Medtem ko je bila razlika v povprečni starosti med priseljenimi in odseljenimi pri tujcih relativno stabilna in je v povprečju znašala 2,1 leta, se je pri državljanih RS močno zmanjšala, a je še vedno v povprečju znašala kar 8,1 leta. Podobno kot v ostalih regijah je bila pri obeh selitvenih tokovih povprečna starost tujcev nižja od tiste pri državljanih (2 leti pri priselitvah in kar 8 let pri odselitvah). Letni podatki o navedenih selitvenih tokovih so prikazani v sliki 6.3-14 in kažejo na zmanjšanje povprečne starosti tujcev (oba tokova) in odseljenih državljanov RS ter precejšnje povečanje te starosti za priseljene državljane RS. Slika 6.3-13: Povprečna starost meddržavnih selivcev za Podravsko regijo v obdobju 1991-2010 - selitve državljanov RS Priselitve — — — Odselitve Razlika: priseljeni - odseljeni Vir: SURS, 2000, 2007, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni (za obdobje 1991 -2005). Slika 6.3-14: Povprečna starost meddržavnih selivcev za Podravsko regijo v obdobju 2008-2010 - selitve državljanov RS, tujcev in selitve skupaj — — Državljani RS - priselitve Državljani RS - odselitve ......Tujci - priselitve Tujci - odselitve «Skupaj - priselitve Skupaj - odselitve Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija). Izobrazba selivcev. - Izobrazbo selivcev smo najprej opazovali za državljane RS v treh obdobjih: 2003-2005, 2006-2007 in 2008-2010. Opozoriti je potrebno, da je bilo med vsemi selivci zelo malo takih z znano izobrazbo: v obdobju 2003-2005 dobra petina (21 % pri obeh selitvenih tokovih), v naslednjih dveh opazovanih obdobjih pa slaba polovica vseh selivcev (glej tabelo C-5.1 v prilogi C). Glavne ugotovitve za oba opazovana kazalnika, torej povprečno število let šolanja in delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci, so podobne. Podatki (glej tabeli C-5.2 in C-5.3 v prilogi C) kažejo, da je bila vrednost obeh kazalnikov tako za priselitve kot za odselitve v vseh treh opazovanih obdobjih nižja od povprečja za vse regije (izjema je povprečno število let šolanja priseljenih v obdobju 20062007, ki je bilo nekoliko nad tem povprečjem). Obenem je iz slik 6.3-15a in 6.3-15b razvidno, da so bili v obdobju 2003-2005 odseljeni v povprečju precej bolj izobraženi od priseljenih, v obdobju 2006-2007 se je razlika v izobraženosti obeh skupin selivcev zmanjšala, v zadnjem opazovanem obdobju pa so bili priseljeni v povprečju nekoliko bolj izobraženi od odseljenih (selitveni saldo oseb s terciarno izobrazbo pa je bil negativen v vseh treh opazovanih obdobjih). Slika 6.3-15: Relativna razlika v povprečni vrednosti kazalnika o izobraženosti priseljenih in odseljenih v meddržavnih selitvah za Podravsko regijo v obdobjih 2003-2005, 2006-2007 in 2008-2010 - selitve državljanov RS (v %) a) Povprečno število let šolanja b) Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci 15 10 jI 5 ° 0 Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija). V nadaljevanju analiziramo vse meddržavne selitve (državljani RS, tujci) za obdobje 20082010, pri čemer je delež selivcev z znano izobrazbo v povprečju znašal pri priselitvah 78 % in pri odselitvah 70 %. Glavne ugotovitve za oba opazovana kazalnika so: • Povprečno število let šolanja. - Kot kažejo letni podatki v sliki 6.3-16a, se je v opazovanem obdobju tako izmerjena izobraženost priseljenih izboljšala, izobraženost odseljenih pa poslabšala; v letu 2010 se je izobraženost selivcev v obeh selitvenih tokovih izenačila. V povprečju je v opazovanem obdobju povprečno število let šolanja za vse selivce znašalo 10,2 pri priselitvah in 10,4 pri odselitvah, kar je pri obeh selitvenih tokovih nekoliko pod povprečjem vseh regij (glej tabelo C-5.2 v prilogi C). Kot je o -1,0 2,0 3,0 4,0 5,0 razvidno iz navedene slike, obstajajo precejšnje razlike v vrednosti kazalnika med selivci glede na državljanstvo. Pri obeh selitvenih tokovih so bili državljani RS bolj izobraženi od tujcev, poleg tega se je povprečno število let šolanja priseljenih in odseljenih državljanov RS v tem obdobju povečalo, medtem ko se je pri odseljenih tujcih zmanjšalo. • Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci. - Letni podatki v sliki 6.3-16b kažejo na povečanje deleža oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci pri priselitvah (tako državljanov RS kot tujcev) ter zmanjšanje tega deleža pri odselitvah, kar je posledica občutnega povečanja deleža tujcev (z nizkim deležem oseb s terciarno izobrazbo) med vsemi selivci. Posledično se je delež oseb s terciarno izobrazbo v priselitvah v letu 2010 približal temu deležu v odselitvah; v povprečju je v obdobju 2008-2010 znašal 3 % v priselitvah in 5 % v odselitvah, kar je pod povprečjem vseh regij (glej tabelo C-5.3 v prilogi C). Slika 6.3-16: Izobraženost meddržavnih selivcev za Podravsko regijo v obdobju 2008-2010 po dveh kazalnikih - selitve državljanov RS, tujcev in selitve skupaj (selivci z znano izobrazbo) a) Povprečno število let šolanja b) Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci — — — Državljani RS - priselitve Državljani RS - odselitve .........Tujci - priselitve Tujci - odselitve — — Skupaj - priselitve ^^^ Skupaj - odselitve — - — Državljani RS - priselitve Državljani RS - odselitve .........Tujci - priselitve Tujci - odselitve — — Skupaj - priselitve ^^^Skupaj - odselitve Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2011 (interna dokumentacija). 6.3.3. VLOGA NARAVNEGA GIBANJA TER MEDREGIONALNIH IN MEDDRŽAVNIH SELITEV V DEMOGRAFSKIH GIBANJIH Obseg. - Saldo naravnega gibanja prebivalstva v Podravski regiji je bil negativen v celotnem obdobju 1991-2010; izražen na 1000 prebivalcev je v povprečju znašal -1,3 osebe. Kot kažejo letni podatki v sliki 6.3-17, se je v 1990-ih letih negativen saldo v naravnem gibanju prebivalstva povečeval in dosegel najnižjo vrednost v letu 1999 (-2,2 osebe na 1000 prebivalcev). V obdobju 2000-2007 se je povprečni letni saldo gibal med -1,5 in -2,2 osebe na 1000 prebivalcev, nato je sledilo izboljšanje (v letih 2008-2010 je v povprečju znašal -0,2 osebe na 1000 prebivalcev). Naravno gibanje prebivalstva je imelo ključen vpliv na število prebivalcev v regiji pred vstopom Slovenije v EU. Skupni letni saldo naravnega in selitvenega gibanja je v obdobju 1995-2003 znašal v povprečju -1,1 osebe na 1000 prebivalcev. Po letu 2004 pa je selitveni prirast zlasti v meddržavnih selitvah več kot nadomestil upad števila prebivalcev zaradi naravnega gibanja prebivalstva. Skupni pozitiven saldo naravnega in selitvenega gibanja prebivalstva je naraščal vse do leta 2007 in v obdobju 2004-2007 na letni ravni znašal v povprečju 1,5 osebe na 1000 prebivalcev. Po letu 2007 je saldo v meddržavnih selitvah pričel strmo padati in v letu 2010 postal negativen ter bistveno prispeval k skupnemu zmanjšanju števila prebivalcev v regiji v tem letu. V obdobju 20082010 je skupni saldo naravnega in selitvenega gibanja prebivalstva na letni ravni znašal v povprečju 2,3 osebe na 1000 prebivalcev. Slika 6.3-17: Vloga naravnega in selitvenega gibanja za spremembo števila prebivalcev v Podravski regiji, 1991-2010 (koeficient - letni saldo na 1000 prebivalcev) Lastni izračuni na podlagi podatkov SURS (glej tabelo C-1.3 v prilogi C). Državljanstvo. - V obdobju 2008-2010 je bil saldo vseh selitev (državljani RS, tujci; medregionalne in meddržavne selitve) v Podravski regiji pozitiven, pri tem pa v celoti kot posledica selitev tujcev, saj je bil saldo v selitvah državljanov RS negativen. Negativen saldo v selitvah državljanov RS je bil v celoti posledica večjega obsega odselitev od priselitev v meddržavnih selitvah, saj je regija v medregionalnih selitvah imela pozitiven saldo. Nasprotno velja za selitve tujcev, kjer je skupni pozitiven saldo v celoti posledica večjega obsega priselitev od odselitev v meddržavnih selitvah, medtem ko je v medregionalnih selitvah tujcev regija beležila negativen saldo. Spol. - Skupni saldo v selitvah državljanov RS je bil v obdobju 2003-2010 negativen (kar je bilo v celoti posledica negativnega salda v meddržavnih selitvah), pri čemer je bila zastopanost žensk v tem saldu večja kot moških (66 % je bilo žensk). To pomeni, da se je število prebivalcev Podravske regije prek selitev državljanov RS v opazovanem obdobju zmanjšalo, pri čemer se je bolj zmanjšalo število žensk kot moških. V obdobju 2008-2010, za katerega analiziramo vse selitve, je bil skupni selitveni saldo pozitiven, pri čemer je bila zastopanost žensk v tem saldu precej majhna (12 % žensk). To pomeni, da se je prek vseh selitev v obdobju 2008-2010 število prebivalcev Podravske regije povečalo, pri tem pa pretežno na račun povečanja števila moških. Letne podatke za saldo obeh vrst selitev (medregionalne, meddržavne) po spolu v obdobju 2008-2010 prikazujemo v sliki 6.3-18. Podravska regija je sicer imela v obeh opazovanih obdobjih nekoliko manjši delež moških (in večji delež žensk) v prebivalstvu od povprečja v državi. Slika 6.3-18: Selitveni saldo v Podravski regiji v obdobju 2008-2010 po spolu (število oseb) -medregionalne in meddržavne selitve ter skupaj vse selitve Medreg-M -Medreg-Ž ...... Meddrz-M -Meddrz-Ž -Skupaj-M Skupaj-Ž Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2011 (interna dokumentacija). Starost. - Vpliv selitev državljanov RS (tako medregionalnih kot meddržavnih) na starostno strukturo prebivalstva Podravske regije je bil v obdobju 2003-2010 ugoden; prebivalstvo regije se je zaradi teh selitev pomlajevalo (glej tabelo C-4.2a v prilogi C). Enak vpliv so imele selitve državljanov RS tudi v obdobju 2008-2010, za katerega analiziramo vse selitve (selitve državljanov RS in tujcev). Ugodno so na starostno strukturo prebivalstva regije v tem obdobju vplivale tudi selitve tujcev, pri tem pa izključno meddržavne selitve. Ob upoštevanju vseh selitev skupaj (državljanov RS in tujcev) so le-te prispevale k pomlajevanju prebivalstva Podravske regije, pri tem pa zlasti meddržavne selitve (glej tabelo C-4.2b v prilogi C). 6.3.4. VPLIV MEDREGIONALNIH IN MEDDRŽAVNIH SELITEV NA IZOBRAZBENO STRUKTURO PREBIVALSTVA - OBDOBJE 2008-2010 Vpliv vseh selitev (državljanov RS in tujcev) na izobrazbeno strukturo prebivalstva smo opazovali prek salda v selitvah oseb s terciarno izobrazbo. Za Podravsko regijo je bil v obdobju 2008-2010 značilen negativen saldo v teh selitvah, kot kaže slika 6.3-19, pa so bila prisotna precejšnja letna nihanja v tem saldu. Tri četrtine negativnega salda je nastalo v medregionalnih selitvah, natančneje v medregionalnih selitvah državljanov RS. Negativen saldo v selitvah državljanov RS so nekoliko blažile (pretežno meddržavne) selitve tujcev, kjer je bilo v opazovanem obdobju zabeleženih nekaj več priselitev kot odselitev oseb s terciarno izobrazbo (glej tabelo C-5.5 v prilogi C). V primerjavi z ostalimi regijami je v meddržavnih selitvah Podravska regija v opazovanem obdobju izgubila največje število oseb s terciarno izobrazbo in to izključno na račun selitev državljanov RS. Slika 6.3-19: Saldo v selitvah oseb s terciarno izobrazbo v Podravski regiji v obdobju 2008-2010 (število selitev) - medregionalne in meddržavne selitve ter skupaj vse selitve 20 0 -20 -40 -60 -80 -100 -120 -140 -160 -180 Vir: Tabela C-5.6 v prilogi C. 6.4. KOROŠKA REGIJA 6.4.1. MEDREGIONALNE SELITVE Obseg. - Kot kaže slika 6.4-1, je bil v celotnem obdobju 1991-2010 evidentiran letni obseg odselitev iz Koroške regije v druge regije večji od obsega priselitev. Koroška regija je poleg Zasavske regije v medregionalnih selitvah beležila največji negativen saldo, izražen na 1000 prebivalcev. V obdobju 1995-2003 je povprečni letni selitveni saldo znašal -1,0 osebe na 1000 prebivalcev. Po letu 2003 je negativen selitveni saldo pričel postopno a vztrajno Medregionalni selitveni prirast/padec Meddržavni selitveni prirast/padec Skupni prirast/padec naraščati in je v obdobju 2004-2007 v povprečju letno znašal -2,2 osebe na 1000 prebivalcev. V obdobju 2008-2010, za katerega so evidentirane vse selitve (državljani RS, tujci) in se upoštevajo tudi selitve na začasno bivališče, je negativen selitveni saldo v povprečju znašal -6,1 osebe na 1000 prebivalcev. Slika 6.4-1: Obseg medregionalnih selitev* za Koroško regijo v obdobju 1991-2010 (koeficient -število oseb na 1000 prebivalcev) o o o 30 25 20 15 10 I \ \ - / : U -i-1-1-1-1-1-1-r- ^ / / / / / / / / ^ # / / / / / / / / Priselitve ■ Odselitve Vir: Tabela C-1.4 v prilogi C. * Za obdobje 1991-2007 se podatki nanašajo na selitve državljanov RS (na stalno bivališče), za obdobje 2008-2010 pa na vse selitve (državljani RS, tujci), vključujoč tudi selitve na začasno bivališče. Državljanstvo. - V obdobju 2008-2010 so v medregionalnih selitvah, v katerih prevladujejo selitve državljanov RS, selitve tujcev v povprečju predstavljale 10 % v priselitvah in 6 % v odselitvah (letni podatki so prikazani v sliki 6.4-2). To je zlasti na strani odselitev precej manj kot v povprečju v državi (tu je ta delež znašal 12 % v priselitvah in odselitvah). Manjši delež tujcev v medregionalnih selitvah je imela le Pomurska regija. Spol. - V medregionalnih selitvah državljanov RS so v obdobju 2003-2010 ženske v povprečju predstavljale 55 % v priselitvah in odselitvah, kar je več od povprečja vseh regij. Letni podatki v sliki 6.4-3 kažejo, da se je delež žensk v priselitvah in odselitvah v opazovanem obdobju izrazito zmanjšal, in sicer nekoliko bolj na strani odselitev. Saldo medregionalnih selitev državljanov RS je bil v tem obdobju negativen tako za moške kot za ženske, pri čemer je bila zastopanost žensk v neto selitvenem padcu nekoliko večja (njihov delež je znašal 55 %). 5 0 Slika 6.4-2: Struktura medregionalnih selitev za Koroško regijo v obdobju 2008-2010 po državljanstvu selivcev (državljani RS, tujci) - delež državljanov RS v teh selitvah* Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. * Delež tujcev je zrcalna slika deleža državljanov RS (100 % zmanjšano za delež državljanov RS). Slika 6.4-3: Spolna struktura medregionalnih selitev državljanov RS za Koroško regijo v obdobju 2003-2010 - delež žensk v teh selitvah* 64 62 SO 60 9i 58 "a Skupaj - priselitve 2010 -Državljani RS - odselitve -Tujci - odselitve ■ Skupaj - odselitve Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2011 (interna dokumentacija). 6.4.2. MEDDRŽAVNE SELITVE Obseg. - Koroška regija je ena od slovenskih regij z majhno zalogo tako evidentiranih (začasnih) emigrantov kot imigrantov. Delež državljanov RS v ustrezni kategoriji (vsoti teh oseb in državljanov RS, ki so prebivalci Slovenije), ki so sredi leta 2012 začasno prebivali v tujini, je znašal 1 %. Manjšo zalogo emigrantov ima že dalj časa le Goriška regija. Zaloga imigrantov pa je, ne glede na način opredelitve imigrantov (državljanstvo, država rojstva), manjša le v Pomurski regiji. Leta 2011 je Koroška regija imela 2,3 % prebivalcev s tujim državljanstvom oziroma 5,4 % prebivalcev, ki so bili rojeni v tujini. Za meddržavne selitvene tokove v obdobju 1991-2010, prikazane v sliki 6.4-9, pa velja, da je bil pred vstopom Slovenije v EU njihov obseg majhen in v obe smeri precej izenačen (v obdobju 1995-2003 je v povprečju znašal obseg priselitev 1,0 osebe na 1000 prebivalcev, obseg odselitev 1,1 in selitveni saldo -0,2). Po letu 2004 je obseg meddržavnih selitev pričel naraščati, zlasti obseg priselitev, kar je ugodno vplivalo na selitveni saldo, ki je v obdobju 2004-2010 v povprečju znašal 1,7 osebe na 1000 prebivalcev, pri tem pa v zadnjih treh letih (2008-2010) 2,0 osebi na 1000 prebivalcev (6,4 priseljenih in 4,4 odseljenih na 1000 prebivalcev). Pozitiven selitveni saldo je naraščal do leta 2008, po tem letu pa je pričel upadati in v letu 2010 je število odselitev že preseglo število priselitev. 2009 2009 Slika 6.4-9: Obseg meddržavnih selitev za Koroško regijo v obdobju 1991-2010 (koeficient -število oseb na 1000 prebivalcev) 30 .d Priselitve — — — Odselitve Vir: Tabela C-1.4 v prilogi C. Državljanstvo. - V povprečju v vseh regijah večji del meddržavnih selitev predstavljajo selitve tujcev, zlasti na strani priselitev. V obdobju 2008-2010 so selitve državljanov RS v Koroški regiji v povprečju predstavljale 14 % v priselitvah in kar 45 % v odselitvah. V primerjavi s povprečjem za Slovenijo je precej izstopal delež državljanov RS v odselitvah, ki je bil v Koroški regiji precej večji (Slovenija: 26 %). Podobno velja za daljše obdobje 20002010, prikazano v sliki 6.4-10, ko so v meddržavnih selitvah selitve državljanov RS v povprečju predstavljale 14 % v priselitvah in 44 % v odselitvah. To je bilo zlasti na strani odselitev spet precej več kot v povprečju v državi (tu je delež znašal 26 %). Slika 6.4-10: Struktura meddržavnih selitev za Koroško regijo v obdobju 2000-2010 po državljanstvu selivcev (državljani RS, tujci) - delež državljanov RS v teh selitvah 70 60 50 40 30 20 10 /\ A * \ / \ / \ / \ / \ \ / S/ Q 0 T-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1- 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 ......... Priselitve - državljani RS ---Odselitve - državljani RS Vir: SURS, 2012b in lastni izračuni. * Delež tujcev je zrcalna slika deleža državljanov RS (100 % zmanjšano za delež državljanov RS). Spol. - V meddržavnih selitvah državljanov RS so v obdobju 2003-2010 ženske predstavljale manj kot polovico vseh priseljenih (41 %) in le nekaj manj kot polovico vseh odseljenih (49 %). Letni podatki v sliki 6.4-11 kažejo, da se delež žensk v priselitvah ni bistveno spremenil, delež žensk v odselitvah pa se je zmanjšal za 13 odstotnih točk in se ob koncu opazovanega obdobja izenačil z deležem žensk v priselitvah. Saldo meddržavnih selitev državljanov RS je bil v opazovanem obdobju negativen tako za moške kot za ženske, pri čemer je bila zastopanost žensk v neto selitvenem padcu nekoliko večja kot moških; njihov delež je znašal 56 %. Slika 6.4-11: Spolna struktura meddržavnih selitev državljanov RS za Koroško regijo v obdobju 2003-2010 - delež žensk v teh selitvah* 70 60 10 0 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 ......... Priselitve - ženske — — — Odselitve - ženske Vir: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. * Delež moških je zrcalna slika deleža žensk (100 % zmanjšano za delež žensk). Podatki za obdobje 2008-2010, ko opazujemo vse selitve (državljanov RS, tujcev), kažejo, da so v obeh selitvenih tokovih prevladovali moški (njihov delež je v povprečju znašal 74 % v priselitvah in 71 % v odselitvah), in sicer predvsem na račun selitev tujcev. Letni podatki v sliki 6.4-12 kažejo, da se je v opazovanem obdobju delež žensk v vseh priselitvah povečal kar za 16 odstotnih točk, kar je predvsem posledica selitev tujcev. Delež žensk v priselitvah je presegel delež žensk v odselitvah, ki se je v opazovanem obdobju zmanjšal za 7 odstotnih točk. Saldo meddržavnih selitev je bil v opazovanem obdobju pozitiven, pri čemer je bilo v selitvenem prirastu petina žensk. Pozitiven saldo meddržavnih selitev je bil v celoti posledica pozitivnega salda v selitvah tujcev (tako moških kot žensk), medtem ko je bil v meddržavnih selitvah državljanov RS zabeležen neto selitveni padec (tako moških kot žensk). Podatki za vse selitve v daljšem obdobju 1998-2010 kažejo, da je bil povprečni delež žensk v priselitvah podoben kot v obdobju 2008-2010 (znašal je 27 %), medtem ko je bil ta delež v odselitvah nekoliko večji (znašal je 35 %). Saldo meddržavnih selitev je bil v tem daljšem obdobju pozitiven tako za moške kot za ženske, vendar j e bila zastopanost žensk v tem saldu izjemno majhna (4 % je bilo žensk). Slika 6.4-12: Spolna struktura vseh meddržavnih selitev (državljani RS, tujci) za Koroško regijo v obdobju 2008-2010 - delež žensk v teh selitvah* 60 E 50 40 30 20 10 2008 2009 2010 Državljani RS - priselitve (Ž)-Državljani RS - odselitve (Ž) Tujci - priselitve (Ž) -Tujci - odselitve (Ž) ■ Skupaj - priselitve (Ž) Skupaj - odselitve (Ž) Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. * Delež moških je zrcalna slika deleža žensk (100 % zmanjšano za delež žensk). Starost selivcev. - Kot kaže slika 6.4-13, je povprečna starost priseljenih državljanov RS v obdobju 1991-2010 močno nihala. V povprečju je v opazovanem obdobju znašala 34,1 leta in je bila za 0,3 leta višja od povprečne starosti odseljenih državljanov RS. Povprečna starost odseljenih je na drugi strani beležila postopno rast, ki jo je občasno prekinil začasen padec. V celotnem obdobju je bila povprečna starost odseljenih na ravni povprečja v državi. Slika 6.4-14: Povprečna starost meddržavnih selivcev za Koroško regijo v obdobju 1991-2010 selitve državljanov RS 50 40 30 20 10 -20 .■X •...•• _ i. * S . ' V. -- -10 / / / / / / / / / / # # f f / Priselitve ■ Odselitve ■ Razlika: priseljeni - odseljeni Vir: SURS, 2000, 2007, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni (za obdobje 1991 -2005). 0 0 V obdobju 2008-2010, za katerega smo opazovali vse selitve (državljani RS, tujci), je povprečna starost odseljenih presegala povprečno starost priseljenih tako pri državljanih RS kot pri tujcih, kar je značilno tudi za večino ostalih regij. Podobno kot v ostalih regijah je bila pri obeh selitvenih tokovih povprečna starost tujcev nižja od tiste za državljane (za 5,7 leta pri priselitvah in za 1,9 leta pri odselitvah). Kot kaže slika 6.4-14, se je v obdobju 2008-2010 pri selitvah tujcev zmanjšala povprečna starost tako za priseljene kot za odseljene, pri selitvah državljanov RS pa le za odseljene. Za vse selivce skupaj velja, da je bila v tem obdobju povprečna starost priseljenih (32 let) na ravni povprečja v državi, povprečna starost odseljenih (36,6 leta) pa za 0,8 leta nad tem povprečjem. Slika 6.4-14: Povprečna starost meddržavnih selivcev za Koroško regijo v obdobju 2008-2010 -selitve državljanov RS, tujcev in selitve skupaj 48 46 2008 2009 2010 - Državljani RS - priselitve - Državljani RS - odselitve ......Tujci - priselitve -Tujci - odselitve ^^ -Skupaj - priselitve Skupaj - odselitve Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija). Izobrazba selivcev. - Izobrazbo selivcev smo najprej opazovali za državljane RS v treh obdobjih: 2003-2005, 2006-2007 in 2008-2010. Delež selivcev z znano izobrazbo je bil v obdobju 2003-2005 zelo majhen, nato pa se je povečal: pri priselitvah se je povečal z 28 % v obdobju 2003-2005 na 40 % in 54 % v naslednjih dveh opazovanih obdobjih, pri odselitvah pa s 24 % na 55 % in 56 %. Opozoriti je potrebno, da je bilo tudi število opazovanih selivcev zelo majhno (pri priselitvah v vseh opazovanih obdobjih, pri odselitvah pa v prvem opazovanem obdobju), kar zahteva previdnost pri interpretaciji rezultatov. Glavne ugotovitve za opazovana kazalnika so: • Povprečno število let šolanja. - Tako merjena izobraženost selivcev se je glede na povprečje vseh regij pri priselitvah slabšala - v prvem opazovanem obdobju je bila vrednost kazalnika višja od povprečja vseh regij, v drugem opazovanem obdobju enaka in v zadnjem opazovanem obdobju nižja. Pri odselitvah pa je bila večinoma nižja od povprečja vseh regij (glej tabelo C-5.2 v prilogi C). Iz slike 6.4-15a je razvidno, da so bili odseljeni v obdobju 2003-2005 manj izobraženi od priseljenih, v ostalih dveh obdobjih pa je veljalo nasprotno. Pri tem so bile razlike v izobraženosti priseljenih in odseljenih v obdobju 2008-2010 precej manjše kot v obdobju 2006-2007. • Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci. - Ta delež je bil v povprečju pri obeh selitvenih tokovih (priseljeni, odseljeni) v vseh opazovanih obdobjih nižji od povprečja vseh regij (glej tabelo C-5.3 v prilogi C); izjema so priselitve v prvem opazovanem obdobju, ko je bil višji. Sicer pa slika 6.4-15b kaže, da so bili tudi po tem kazalniku odseljeni v obdobju 2003-2005 manj, v ostalih dveh obdobjih pa bolj izobraženi od priseljenih. Slika 6.4-15: Relativna razlika v povprečni vrednosti kazalnika o izobraženosti priseljenih in odseljenih v meddržavnih selitvah za Koroško regijo v obdobjih 2003-2005, 20062007 in 2008-2010 - selitve državljanov RS (v %) a) Povprečno število let šolanja b) Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci 50 ^ 40 t 30 ft 20 o 10 ¥ 0 J -10 Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija). V nadaljevanju analiziramo vse meddržavne selitve (državljani RS, tujci) v obdobju 20082010, pri čemer je delež selivcev z znano izobrazbo pri obeh selitvenih tokovih v povprečju znašal 70 %. Glavne ugotovitve za oba opazovana kazalnika so: • Povprečno število let šolanja. - Kot kažejo letni podatki v sliki 6.4-16a, se je izobraženost priseljenih po tem kazalniku povečala (kar je v celoti posledica selitev državljanov RS), odseljenih pa zmanjšala (tako v selitvah državljanov RS kot tujcev). V prvih dveh opazovanih letih so bili tako odseljeni v povprečju bolj izobraženi od priseljenih, v letu 2010 pa je veljalo že nasprotno. V povprečju je v opazovanem obdobju povprečno število let šolanja znašalo 10,5 pri priselitvah in 10,7 pri odselitvah, kar je pri priselitvah najvišja vrednost med vsemi regijami, pri odselitvah pa je višjo vrednost imela le Osrednjeslovenska regija. Meddržavni selivci v Koroški regiji so bili v opazovanem obdobju torej med najbolj izobraženimi v državi (glej tabelo C-5.2 v prilogi C). • Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci. - Letni podatki v sliki 6.4-16b kažejo na povečanje tega deleža v priselitvah (kot posledica priselitev državljanov RS) ter na zmanjšanje tega deleža v odselitvah. Kljub temu je bil v celotnem opazovanem obdobju o 0,0 ^ -2,0 4,0 6,0 8,0 ta delež v odselitvah višji kot v priselitvah. V povprečju je v obdobju 2008-2010 znašal v priselitvah 2 %, kar je (poleg Savinjske regije) najmanj med vsemi regijami, ter pri odselitvah 8 %, kar je na ravni povprečja v državi (glej tabelo C-5.3 v prilogi C). Prej ugotovljeno visoko povprečno število let šolanja selivcev v regiji je posledica velikega deleža selivcev (priseljenih in odseljenih) s srednješolsko izobrazbo. Slika 6.4-16: Izobraženost meddržavnih selivcev za Koroško regijo v obdobju 2008-2010 po dveh kazalnikih - selitve državljanov RS*, tujcev in selitve skupaj (selivci z znano izobrazbo) a) Povprečno število let šolanja 2008 - Državljani RS - priselitve -" Tujci - priselitve • Skupaj - priselitve ■ - Državljani RS - odselitve -Tujci - odselitve ■ Skupaj - odselitve b) Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci 2008 Državljani RS - priselitve Tujci - priselitve Skupaj - priselitve - Državljani RS - odselitve Tujci - odselitve Skupaj - odselitve Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2011 (interna dokumentacija). * Velike spremembe v povprečnem številu let šolanja in deležu oseb s terciarno izobrazbo v selitvah državljanov RS so lahko posledica majhnega števila opazovanih selivcev (selivcev z znano izobrazbo). 6.4.3. VLOGA NARAVNEGA GIBANJA TER MEDREGIONALNIH MEDDRŽAVNIH SELITEV V DEMOGRAFSKIH GIBANJIH IN Obseg. - V nasprotju z mnogimi drugimi regijami je bil naravni prirast v Koroški regiji večji del obdobja 1991-2010 pozitiven (glej sliko 6.4-17). Ugodno je vplival na demografska gibanja regije zlasti v 1990-ih letih, pa tudi v zadnjih letih opazovanega obdobja (2008-2010). Meddržavne selitve so pozitivno vplivale na število prebivalstva regije od leta 2004 dalje, vendar je meddržavni selitveni saldo pričel po letu 2008 upadati in v letu 2010 postal negativen. Ugodno naravno gibanje prebivalstva je v 1990-ih letih večinoma več kot nadomestilo negativen selitveni saldo. Po letu 2000 pa je skupni vpliv naravnega in selitvenega gibanja postal negativen; po letu 2004 zlasti kot posledica naraščanja negativnega salda v medregionalnih selitvah, ki ga nista nadomestila pozitiven saldo v meddržavnih selitvah in naravni prirast. Skupni saldo naravnega in selitvenega gibanja je v obdobju 19952007 znašal v povprečju -0,6 osebe na 1000 prebivalcev, v letih 2008-2010 pa -2,8 osebe na 1000 prebivalcev. 30 25 10 5 0 2009 2010 2009 2010 Slika 6.4-17: Vloga naravnega in selitvenega gibanja za spremembo števila prebivalcev v Koroški regiji, 1991-2010 (koeficient - letni saldo na 1000 prebivalcev) Državljanstvo. - V obdobju 2008-2010 je bil saldo vseh selitev (državljani RS, tujci) v Koroški regiji negativen, pri tem pa v celoti kot posledica selitev državljanov RS, saj je bil saldo v selitvah tujcev pozitiven. V selitvah državljanov RS je bil obseg odselitev večji od obsega priselitev tako v medregionalnih kot v meddržavnih selitvah. V selitvah tujcev pa je bil v obeh vrstah selitev (medregionalne, meddržavne) zabeležen pozitiven saldo. Spol. - Skupni saldo v selitvah državljanov RS je bil v obdobju 2003-2010 negativen (kar je bilo v večji meri posledica negativnega salda v medregionalnih selitvah), pri čemer je bila zastopanost žensk v tem saldu nekoliko večja kot moških (55 % je bilo žensk). To pomeni, da se je število prebivalcev Koroške regije prek selitev državljanov RS v opazovanem obdobju zmanjšalo, pri čemer se je nekoliko bolj zmanjšalo število žensk kot moških. Koroška regija je imela v opazovanem obdobju med vsemi regijami naj manjši delež žensk v prebivalstvu (50 % je bilo žensk). Tudi v obdobju 2008-2010, za katerega analiziramo vse selitve (državljani RS, tujci), je bil skupni selitveni saldo negativen (kar je bilo v celoti posledica negativnega salda v medregionalnih selitvah), pri čemer je bila zastopanost žensk v tem saldu precej večja kot v obdobju 2003-2010 (njihov delež je znašal 73 %). To pomeni, da se je prek vseh selitev v obdobju 2008-2010 število prebivalcev Koroške regije zmanjšalo, pri tem pa v večji meri kot posledica zmanjšanja števila žensk. Delež žensk v prebivalstvu regije je v obdobju 2008-2010 padel pod polovico (50 %), a še ostal večji kot v Jugovzhodni Sloveniji in Notranjsko-kraški regiji, kjer je bil leta 2010 najnižji. Letne podatke za saldo obeh vrst selitev (medregionalne, meddržavne) po spolu v obdobju 2008-2010 prikazujemo v sliki 6.4-18. Slika 6.4-18: Selitveni saldo za Koroško regijo v obdobju 2008-2010 po spolu (število selitev) -medregionalne in meddržavne selitve ter skupaj vse selitve --Medreg-M -Medreg-Ž ...... Meddrz-M -Meddrz-Ž — -Skupaj-M Skupaj-Ž Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. Starost. - Vpliv selitev državljanov RS na starostno strukturo prebivalstva Koroške regije je bil v obdobju 2003-2010 neugoden, a majhen; prebivalstvo regije se je zaradi teh selitev staralo (glej tabelo C-4.2a v prilogi C). V obdobju 2008-2010, za katerega analiziramo vse selitve (selitve državljanov RS in tujcev), je bil neugoden vpliv selitev državljanov RS na starostno strukturo prebivalstva regije precej večji; bil je celo največji med vsemi slovenskimi regijami. Staranje prebivalstva v regiji je bilo zlasti posledica medregionalnih selitev, saj je bil (sicer tudi neugoden) vpliv meddržavnih selitev na starostno strukturo prebivalstva majhen. Na drugi strani so imele selitve tujcev v opazovanem obdobju ugoden vpliv na starostno strukturo prebivalstva regije (prebivalstvo se je zaradi teh selitev pomlajevalo). Slednja struktura se je izboljšala prek meddržavnih selitev, medtem ko je bil vpliv medregionalnih selitev tujcev zanemarljiv. Vpliv vseh selitev skupaj na starostno strukturo prebivalstva Koroške regije je bil neugoden, in sicer zaradi prevladujočega neugodnega vpliva selitev državljanov RS (glej tabelo C-4.2b v prilogi C). Bolj neugoden vpliv vseh selitev na starostno strukturo prebivalstva regije je v opazovanem obdobju imela le Pomurska regija. 6.4.4. VPLIV MEDREGIONALNIH IN MEDDRŽAVNIH SELITEV NA IZOBRAZBENO STRUKTURO PREBIVALSTVA - OBDOBJE 2008-2010 Vpliv vseh selitev (državljanov RS in tujcev) na izobrazbeno strukturo prebivalstva smo opazovali prek salda v selitvah oseb s terciarno izobrazbo. Koroška regija je v obdobju 20082010 med vsemi regijami zabeležila največji negativen saldo (presežek odselitev nad priselitvami) v selitvah oseb s terciarno izobrazbo. Medtem ko je ta negativen saldo pretežno nastal v medregionalnih selitvah (glej tabelo C-5.5 v pilogi C), pa je Koroška regija v primerjavi z drugimi regijami beležila tudi velik negativen saldo v meddržavnih selitvah oseb s terciarno izobrazbo. Letni podatki za proučevani saldo v obeh vrstah selitev (medregionalnih, meddržavnih) so prikazani v sliki 6.4.-19. Slika 6.4-19: Saldo v selitvah oseb s terciarno izobrazbo v Koroški regiji v obdobju 2008-2010 (število selitev) - medregionalne in meddržavne selitve ter skupaj vse selitve 6.5. SAVINJSKA REGIJA 6.5.1. MEDREGIONALNE SELITVE Obseg. - Slika 6.5-1 kaže, da je bil v opazovanem obdobju 1991-2010 vse do leta 2007, ko so bile v medregionalnih selitvah evidentirane le selitve državljanov RS (na stalno bivališče), letni obseg priselitev in odselitev zelo stabilen in izenačen. V povprečju je bilo v obdobju 1995-2007 2,5 priseljenih in 2,9 odseljenih na 1000 prebivalcev, torej je bil saldo v teh selitvah negativen (-0,3 osebe na 1000 prebivalcev na leto). V obdobju 2008-2010, ko so evidentirane tudi selitve tujcev, pri selitvah državljanov RS pa tudi selitve na začasno bivališče, se je obseg medregionalnih selitev povečal. Povečal pa se je tudi negativen selitveni saldo, ki je v povprečju znašal -3,2 osebe na 1000 prebivalcev. Celotno obdobje je bil obseg medregionalnih selitev manjši kot v povprečju v drugih regijah. Slika 6.5-1: Obseg medregionalnih selitev* za Savinjsko regijo v obdobju 1991-2010 (koeficient - število oseb na 1000 prebivalcev) 30 25 20 15 10 —i-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1 / # / / / / / / / / / / / / / / / / / / Priselitve ■ Odselitve Vir: Tabela C-1.5 v prilogi C. * Za obdobje 1991-2007 se podatki nanašajo na selitve državljanov RS (na stalno bivališče), za obdobje 2008-2010 pa na vse selitve (državljani RS, tujci), vključujoč selitve na začasno bivališče. Državljanstvo. - V obdobju 2008-2010 so v medregionalnih selitvah, kjer praviloma prevladujejo selitve državljanov RS, selitve tujcev v povprečju predstavljale 14 % v priselitvah in odselitvah, kar je več kot v povprečju v državi (tu je ta delež znašal 12 % v priselitvah in odselitvah). Letni podatki so prikazani v sliki 6.5-2. Slika 6.5-2: Struktura medregionalnih selitev za Savinjsko regijo v obdobju 2008-2010 po državljanstvu selivcev (državljani RS, tujci) - delež državljanov RS v teh selitvah* 100 95 90 85 80 75 70 ••fc ••N 2008 2009 Priselitve - državljani RS 2010 ■ Odselitve - državljani RS Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. * Delež tujcev je zrcalna slika deleža državljanov RS (100 % zmanjšano za delež državljanov RS). Spol. - V medregionalnih selitvah državljanov RS so v obdobju 2003-2010 ženske v povprečju predstavljale dobro polovico vseh selivcev (53 % v priselitvah in 54 % v odselitvah). Letni podatki v sliki 6.5-3 kažejo, da se je delež žensk v priselitvah nekoliko povečal. Njihov delež v odselitvah je bil do leta 2007 relativno stabilen, nato pa je pričel hitro 5 0 padati; v zadnjih dveh letih opazovanega obdobja je bil že nižji od deleža žensk v priselitvah. Saldo medregionalnih selitev državljanov RS je bil v opazovanem obdobju negativen tako za moške kot za ženske, pri čemer je bila zastopanost žensk v neto selitvenem padcu večja (njihov delež je znašal 62 %). Slika 6.5-3: Spolna struktura medregionalnih selitev državljanov RS za Savinjsko regijo v obdobju 2003-2010 - delež žensk v teh selitvah* Vir: * SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. Delež moških je zrcalna slika deleža žensk (100 % zmanjšano za delež žensk). V obdobju 2008-2010, za katerega opazujemo vse selitve (državljani RS, tujci), so v skupnih selitvenih tokovih ženske v povprečju predstavljale nekoliko manjši delež kot moški (46 % v priselitvah in 47 % v odselitvah). Kot kaže slika 6.5-4, je bila manjša zastopanost žensk v celoti posledica majhnega deleža žensk v selitvah tujcev (pod 10 % v obeh selitvenih tokovih). Saldo medregionalnih selitev je bil v opazovanem obdobju negativen tako v selitvah državljanov RS kot tujcev. Skupaj za vse selitve velja, da je bila zastopanost žensk in moških v neto selitvenem padcu precej podobna. Starost selivcev. - Kot je razvidno iz slike 6.5-5, je bila za selitve državljanov RS v obdobju 2003-2010 značilna ves čas višja povprečna starost priseljenih od odseljenih. Razlika v povprečni starosti obeh skupin selivcev se je v opazovanem obdobju povečala (v povprečju je znašala 2,6 leta). Povprečna starost priseljenih je bila za 0,9 leta nad povprečjem vseh regij, povprečna starost odseljenih pa za 0,7 leta pod tem povprečjem. Slika 6.5-4: Spolna struktura vseh medregionalnih selitev (državljani RS, tujci) za Savinjsko regijo v obdobju 2008-2010 - delež žensk v teh selitvah* 60 50 40 30 20 10 0 2008 2009 — Državljani RS - priselitve (Ž) ......... Tujci - priselitve (Ž) - -Skupaj - priselitve (Ž) — 2010 Državljani RS - odselitve (Ž) ■ Tujci - odselitve (Ž) ■Skupaj - odselitve (Ž) Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. * Delež moških je zrcalna slika deleža žensk (100 % zmanjšano za delež žensk). Slika 6.5-5: Povprečna starost medregionalnih selivcev za Savinjsko regijo v obdobju 2003-2010 - selitve državljanov RS Vir: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni (za leta 2003-2005). Podatki o vseh selitvah (državljani RS, tujci) za obdobje 2008-2010 v sliki 6.5-6 kažejo, da je bila povprečna starost tujcev pri obeh selitvenih tokovih (priselitve, odselitve) precej večja od tiste pri državljanih RS (v celem obdobju skupaj v povprečju za 6,2 leta pri priselitvah in za 8,8 leta pri odselitvah), kar je bilo značilno tudi za ostale regije. Pri tem se je povprečna starost tujcev pri obeh selitvenih tokovih v opazovanem obdobju zmanjšala, medtem ko se je pri selitvah državljanov RS povečala - zlasti na strani priselitev. Skladno z naraščanjem povprečne starosti selivcev pri državljanih RS, ki so predstavljali večino vseh selivcev, je naraščala tudi povprečna starost vseh selivcev skupaj. V opazovanem obdobju je bila povprečna starost priseljenih za 1,1 leta nad povprečjem vseh regij, medtem ko je bila povprečna starost odseljenih za 1,4 leta pod tem povprečjem. Slika 6.5-6: Povprečna starost medregionalnih selivcev za Savinjsko regijo v obdobju 2008-2010 - selitve državljanov RS, tujcev in selitve skupaj Državljani RS - priselitve Državljani RS - odselitve Tujci - priselitve Tujci - odselitve ^^ »Skupaj - priselitve Skupaj - odselitve Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija). Izobrazba selivcev. - Izobrazbo selivcev smo najprej opazovali za državljane RS v treh zaporednih obdobjih: 2003-2005, 2006-2007 in 2008-2010. Podobno kot v povprečju v državi je bil delež selivcev z znano izobrazbo v obdobju 2003-2005 relativno majhen (v povprečju je znašal 54 % pri priselitvah in 61 % pri odselitvah), nato pa se je v naslednjih dveh opazovanih obdobjih povečal na okoli 80 % in 90 % v obeh selitvenih tokovih (glej tabelo C-5.1 v prilogi C). Izobraženost selivcev smo opazovali prek naslednjih dveh kazalnikov: povprečno število let šolanja in delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci. Glavne ugotovitve za opazovana kazalnika so: • Povprečno število let šolanja. - To število je bilo v obdobju 2003-2005 pri priselitvah manjše od povprečja vseh regij, pri odselitvah pa večje od tega povprečja, v naslednjih dveh opazovanih obdobjih pa se je pri obeh selitvenih tokovih to število približalo povprečju za vse regije (glej tabelo C-5.2 v prilogi C). Iz slike 6.5-7a je razvidno, da je bila tako izmerjena izobraženost za odseljene v vseh treh obdobjih v povprečju boljša kot za priseljene, se je pa razlika v izobraženosti obeh skupin selivcev postopno zmanjševala. • Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci. - Primerjava z ostalimi regijami (glej tabelo C-5.3 v prilogi C) kaže, da je bil ta delež pri priselitvah ves čas manjši od povprečja vseh regij, medtem ko je bil pri odselitvah manjši le v zadnjem opazovanem obdobju, v ostalih dveh pa večji. Sicer pa slika 6.5-7b kaže, da je bil v obdobju 20032005 delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi odseljenimi za slabih 30 odstotkov večji kot v priselitvah, nato pa se je ta razlika hitro zmanjševala in v obdobju 2008-2010 je bil delež takih oseb že večji v priselitvah (selitveni saldo oseb s terciarno izobrazbo pa je bil tudi v tem obdobju negativen). Slika 6.5-7: Relativna razlika v povprečni vrednosti kazalnika o izobraženosti priseljenih in odseljenih v medregionalnih selitvah za Savinjsko regijo v obdobjih 2003-2005, 2006-2007 in 2008-2010 - selitve državljanov RS (v %) a) Povprečno število let šolanja b) Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci 10 1 5 jI 0 1 -5 £ -10 a- -15 Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija). V nadaljevanju analiziramo vse medregionalne selitve (državljani RS, tujci) v obdobju 20082010, pri čemer je delež selivcev z znano izobrazbo v povprečju znašal okoli 90 % v obeh selitvenih tokovih. Glavne ugotovitve za opazovana kazalnika so: • Povprečno število let šolanja. - Letni podatki v sliki 6.5-8a kažejo, da je bilo to število pri odselitvah ves čas nekoliko nižje kot pri priselitvah, se je pa razlika v izobraženosti obeh skupin selivcev zmanjšala. Povprečna vrednost kazalnika je v obdobju 2008-2010 znašala 11,9 leta za odseljene in 11,7 leta za priseljene, kar je za slednje pod povprečjem vseh regij, za odseljene pa na ravni tega povprečja (glej tabelo C-5.2 v prilogi C). Vse selitve skupaj pri tem pretežno odražajo izobraženost selivcev med državljani RS. Izobraženost tujcev je bila namreč pri obeh selitvenih tokovih precej slabša kot pri državljanih RS in se je pri priselitvah v opazovanem obdobju še nekoliko poslabšala. • Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci. - Letni podatki v sliki 6.5-8b kažejo, da je bil ta delež pri obeh selitvenih tokovih zelo podoben in v letu 2010 večji kot v letu 2008. V povprečju je v opazovanem obdobju znašal pri odselitvah 17 % in pri priselitvah 18 %; v obeh tokovih je bil nekoliko manjši od povprečja vseh regij (glej tabelo C-5.3 v prilogi C). Podatki za vse selivce pri tem pretežno odražajo selitve državljanov RS, saj je bil v selitvah tujcev delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci zelo majhen in v upadanju (v povprečju je znašal 1 % v priselitvah in 2 % v odselitvah). Slika 6.5-8: Izobraženost medregionalnih selivcev za Savinjsko regijo v obdobju 2008-2010 po dveh kazalnikih - selitve državljanov RS, tujcev in selitve skupaj (selivci z znano izobrazbo) a) Povprečno število let šolanja 12,5 12,0 10,0 2008 Državljani RS - priselitve • Tujci - priselitve • Skupaj - priselitve 2010 Državljani RS - odselitve -Tujci - odselitve ■ Skupaj - odselitve b) Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci 2008 - Državljani RS - priselitve • Tujci - priselitve > Skupaj - priselitve 2010 - Državljani RS - odselitve Tujci - odselitve -Skupaj - odselitve Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2011 (interna dokumentacija). 6.5.2. MEDDRŽAVNE SELITVE Obseg. - Savinjska regija ima v primerjavi s povprečjem za državo večjo evidentirano zalogo (začasnih) emigrantov; leta 2007 je 2,1 % državljanov RS iz regije začasno prebivalo v tujini, leta 2012 pa je vrednost ustreznega kazalnika znašala 1,8 %. Njena zaloga imigrantov pa je, ne glede na način merjenja (državljanstvo, država rojstva), nekoliko pod povprečjem za državo. Leta 2011 je Savinjska regija imela 3,9 % prebivalcev s tujim državljanstvom oziroma 10,1 % prebivalcev, ki so bili rojeni v tujini. Za meddržavne selitvene tokove v obdobju 19912010 pa velja, da je bil njihov obseg nekoliko nad povprečjem vseh regij in je pozitivno vplival na demografska gibanja v regiji. Pred vstopom Slovenije v EU je meddržavni selitveni saldo v povprečju znašal 0,7 osebe na 1000 prebivalcev (2,9 priseljenih in 2,3 odseljenih na 1000 prebivalcev), v obdobju 2004-2010 pa v povprečju 4,4 osebe na 1000 prebivalcev (11,8 priseljenih in 7,5 odseljenih na 1000 prebivalcev). Kot kaže slika 6.5-9, je presežek priselitev nad odselitvami hitro naraščal do leta 2008, po tem letu pa strmo upadel in v letu 2010 so odselitve (8,1 osebe na 1000 prebivalcev) že presegle priselitve (7,0 osebe na 1000 prebivalcev). Povprečni saldo na 1000 prebivalcev je tudi v triletnem obdobju 2008-2010 znašal 4,4 osebe. Državljanstvo. - V povprečju v vseh regijah večji del meddržavnih selitev predstavljajo selitve tujcev, zlasti na strani priselitev. V obdobju 2008-2010 so selitve državljanov RS v Savinjski regiji v povprečju predstavljale samo 8 % v priselitvah in 21 % v odselitvah, kar je manj kot v povprečju v Sloveniji (11 % v priselitvah in 26 % v odselitvah). Podobno velja za daljše obdobje 2000-2010, prikazano v sliki 6.5-10, ko so selitve državljanov RS v povprečju 2009 2009 predstavljale 8 % v priselitvah in 19 % v odselitvah (na ravni Slovenije pa enako kot v obdobju 2008-2010). Slika 6.5-9: Obseg meddržavnih selitev za Savinjsko regijo v obdobju 1991-2010 (koeficient -število oseb na 1000 prebivalcev) 30 25 2 20 15 10 -1-1-1-1-1-1-1- ^ f # # # J ^ ^ f f f f ^ f ^ f f f ^ Priselitve • Odselitve Vir: Tabela C-1.5 v prilogi C. Slika 6.5-10: Struktura meddržavnih selitev za Savinjsko regijo v obdobju 2000-2010 po državljanstvu selivcev (državljani RS, tujci) - delež državljanov RS v teh selitvah* Vir. SURS, 2012b in lastni izračuni. * Delež tujcev je zrcalna slika deleža državljanov RS (100 % zmanjšano za delež državljanov RS). Spol. - V meddržavnih selitvah državljanov RS so v obdobju 2003-2010 ženske predstavljale manj kot polovico vseh priseljenih (44 %) in odseljenih (47 %). Letni podatki v sliki 6.5-11 kažejo, da se je delež žensk v priselitvah in odselitvah malo zmanjšal, pri čemer je bil ta delež v odselitvah v zadnjih dveh letih opazovanega obdobja manjši oziroma enak deležu žensk v priselitvah. Skupni saldo meddržavnih selitev državljanov RS je bil v opazovanem obdobju negativen tako za moške kot za ženske, pri čemer je bila zastopanost žensk in moških v neto selitvenem padcu podobna. 5 0 Podatki o vseh selitvah (državljani RS, tujci) za obdobje 2008-2010 kažejo, da so v obeh selitvenih tokovih prevladovali moški (v povprečju 78 % v priselitvah in 79 % v odselitvah), in sicer predvsem na račun selitev tujcev. Letni podatki v sliki 6.5-12 kažejo, da se je v opazovanem obdobju delež žensk v vseh priselitvah povečal kar za 16 odstotnih točk, kar je v Slika 6.5-11: Spolna struktura meddržavnih selitev državljanov RS za Savinjsko regijo v obdobju 2003-2010 - delež žensk v teh selitvah* Vir: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. * Delež moških je zrcalna slika deleža žensk (100 % zmanjšano za delež žensk). Slika 6.5-12: Spolna struktura vseh meddržavnih selitev (državljani RS, tujci) za Savinjsko regijo v obdobju 2008-2010 - delež žensk v teh selitvah* 60 E 50 "u ič 40 in S N >IM dJ "3 10 2008 2009 Državljani RS - priselitve (Ž) Tujci - priselitve (Ž) - ■Skupaj - priselitve (Ž) — 2010 Državljani RS - odselitve (Ž) ■Tujci - odselitve (Ž) ■Skupaj - odselitve (Ž) Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. * Delež moških je zrcalna slika deleža žensk (100 % zmanjšano za delež žensk). celoti posledica selitev tujcev. Delež žensk v priselitvah je tako presegel delež žensk v odselitvah, ki se je v opazovanem obdobju zmanjšal za 8 odstotnih točk. Saldo vseh meddržavnih selitev je bil v opazovanem obdobju pozitiven, pri čemer so v selitvenem prirastu četrtino predstavljale ženske. Pozitiven saldo meddržavnih selitev je bil v celoti 0 posledica pozitivnega salda v selitvah tujcev (tako moških kot žensk), medtem ko je bil v selitvah državljanov RS zabeležen neto selitveni padec (tako moških kot žensk). Podatki za vse selitve v daljšem obdobju 1998-2010 kažejo, da je bil skupaj v celotnem obdobju delež žensk v priselitvah (23 %) podoben, njihov delež v odselitvah (24 %) pa nekoliko večji kot v obdobju 2008-2010. Saldo meddržavnih selitev je bil tudi v tem daljšem obdobju pozitiven, zastopanost žensk v tem saldu pa nekoliko nižja (20 %). Starost selivcev. - V povprečju je bila v obdobju 1991-2010 povprečna starost priseljenih in odseljenih državljanov RS skoraj enaka (za priseljene je bila za 0,2 leta višja kot za odseljene). Kot kaže slika 6.5-13, ki prikazuje letne podatke, se je povprečna starost priseljenih in odseljenih v opazovanem obdobju povečala, pri čemer je bila vse do leta 2004 za priseljene večinoma višja kot za odseljene, po tem letu pa je veljalo nasprotno. Povprečna starost selivcev je bila v opazovanem obdobju nekoliko nižja kot v povprečju v državi in sicer za 1 leto pri priselitvah in za 0,7 leta pri odselitvah (glej tabelo C-4.1 v prilogi C). Slika 6.5-13: Povprečna starost meddržavnih selivcev za Savinjsko regijo v obdobju 1991-2010 -selitve državljanov RS Vir: SURS, 2000, 2007, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni (za obdobje 1991-2005). Opazovanje vseh selitev (državljanov RS, tujcev) v obdobju 2008-2010 pa kaže, da je povprečna starost odseljenih presegala povprečno starost priseljenih tako pri državljanih RS kot pri tujcih, kar je značilno tudi za večino ostalih regij. Podobno kot v ostalih regijah je bila pri obeh selitvenih tokovih povprečna starost tujcev nižja od tiste pri državljanih (za 2,8 leta pri priselitvah in odselitvah). Letni podatki so prikazani v sliki 6.5-14. Trendi za vse selivce skupaj so pogojeni predvsem s trendi za selitve tujcev, saj so ti predstavljali večji del vseh selivcev. Za vse selivce skupaj se je povprečna starost priseljenih nekoliko povečala, povprečna starost odseljenih pa zmanjšala, kar velja tudi za raven Slovenije. Razlika v povprečni starosti priseljenih in odseljenih se je posledično zmanjšala. Povprečna starost priseljenih (32,3 leta) in odseljenih (35,4 leta) je bila podobna kot v povprečju v državi (0,3 leta višja pri priselitvah in 0,4 leta nižja pri odselitvah). Slika 6.5-14: Povprečna starost meddržavnih selivcev za Savinjsko regijo v obdobju 2008-2010 -selitve državljanov RS, tujcev in selitve skupaj Državljani RS - priselitve -Državljani RS - odselitve ...... Tujci - priselitve -Tujci - odselitve »Skupaj - priselitve Skupaj - odselitve Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija). Izobrazba selivcev. - Izobrazbo selivcev smo najprej opazovali za državljane RS v treh obdobjih: 2003-2005, 2006-2007 in 2008-2010. Delež selivcev z znano izobrazbo je bil v obdobju 2003-2005 zelo majhen, znašal je 28 % pri obeh selitvenih tokovih, nato pa se je v naslednjih dveh opazovanih obdobjih povečal, in sicer pri priselitvah na 44 % in 49 % ter pri odselitvah na 56 % in 55 %. Glavne ugotovitve za oba opazovana kazalnika so podobne. Primerjava z ostalimi regijami (glej tabeli C-5.2 in C-5.3 v prilogi C) kaže, da je bila vrednost obeh kazalnikov tako pri priselitvah kot odselitvah v vseh opazovanih obdobjih nižja od povprečja vseh regij. Primerjava izobraženosti priseljenih in odseljenih v sliki 6.5-15 pa kaže, da so bili v vseh opazovanih obdobjih odseljeni po obeh kazalnikih bolj izobraženi od priseljenih. V nadaljevanju analiziramo vse meddržavne selitve (državljani RS, tujci) v obdobju 20082010, pri čemer je delež selivcev z znano izobrazbo v povprečju znašal pri priselitvah 78 % in pri odselitvah 81 %. Glavne ugotovitve za opazovana kazalnika so: • Povprečno število let šolanja. - Kot kažejo letni podatki v sliki 6.5-16a, se izobraženost priseljenih v opazovanem obdobju ni spreminjala, medtem ko se je izobraženost odseljenih zmanjšala in približno izenačila z izobraženostjo priseljenih. Pri tem podatki za vse selivce pretežno odražajo selitve tujcev. V povprečju je v opazovanem obdobju povprečno število let šolanja za vse selivce znašalo 10,3 pri priselitvah in 10,4 pri odselitvah, kar je podobno povprečju v državi (glej tabelo C-5.2 v prilogi C). • Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci. - Letni podatki v sliki 6.5-16b kažejo, da je bil ta delež pri odselitvah vsa leta opazovanega obdobja večji kot pri priselitvah, v povprečju pa je znašal 4 % (odselitve) in 2 % (priselitve). V primerjavi z ostalimi regijami je bil ta delež pri obeh selitvenih tokovih v Savinjski regiji najmanjši (glej tabelo C-5.3 v prilogi C). Slika 6.5-15: Relativna razlika v povprečni vrednosti kazalnika o izobraženosti priseljenih in odseljenih v meddržavnih selitvah za Savinjsko regijo v obdobjih 2003-2005, 20062007 in 2008-2010 - selitve državljanov RS (v %) a) Povprečno število let šolanja b) Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci 2003-05 2006-07 2008-10 0 ST -5 -40 -45 2003-05 2006-07 Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija). Slika 6.5-16: Izobraženost meddržavnih selivcev za Savinjsko regijo v obdobju 2008-2010 po dveh kazalnikih - selitve državljanov RS, tujcev in selitve skupaj (selivci z znano izobrazbo) a) Povprečno število let šolanja b) Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci -- Državljani RS - priselitve Državljani RS - odselitve .........Tujci - priselitve Tujci - odselitve » — Skupaj - priselitve ^^^ Skupaj - odselitve 2008 2009 2010 Državljani RS - priselitve Državljani RS - odselitve .........Tujci - priselitve Tujci - odselitve • — Skupaj - priselitve Skupaj - odselitve Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2011 (interna dokumentacija). 6.5.3. VLOGA NARAVNEGA GIBANJA TER MEDREGIONALNIH IN MEDDRŽAVNIH SELITEV V DEMOGRAFSKIH GIBANJIH Obseg. - V obdobju 1991-2010 (slika 6.5-17) je Savinjska regija beležila naravni prirast v prvi polovici 1990-ih let, nato je sledilo desetletje pretežno negativnega salda v naravnem gibanju prebivalstva. Po letu 2005 je regija ponovno pričela beležiti presežek števila živorojenih nad številom umrlih, ki je postopno naraščal. Na skupni prirast oziroma padec števila prebivalcev v regiji so v opazovanem obdobju odločilno vplivale meddržavne selitve. Povprečni letni prirast števila prebivalcev, izražen na 1000 prebivalcev, je znašal v obdobju 1995-2003 0,2 osebe, v obdobju 2004-2007 4,2 osebe in v letih 2008-2010 2,7 osebe. Pri tem je regija v letu 2010 imela negativen skupni prirast in sicer kot posledica večjega obsega odselitev od priselitev tako v medregionalnih kot v meddržavnih selitvah. Slika 6.5-17: Vloga naravnega in selitvenega gibanja za spremembo števila prebivalcev v Savinjski regiji, 1991-2010 (koeficient - letni saldo na 1000 prebivalcev) Državljanstvo. - V obdobju 2008-2010 je bil saldo vseh selitev (državljani RS, tujci) v Savinjski regiji pozitiven, pri tem pa v celoti kot posledica selitev tujcev, saj je bil saldo v selitvah državljanov RS negativen. V selitvah državljanov RS je bil obseg odselitev večji od obsega priselitev tako v medregionalnih kot v meddržavnih selitvah. Nasprotno velja za selitve tujcev, kjer je skupni pozitiven saldo v celoti posledica meddržavnih selitev, medtem ko je bil v medregionalnih selitvah saldo negativen. Spol. - Skupni saldo v selitvah državljanov RS je bil v obdobju 2003-2010 negativen (kar je bilo v večji meri posledica medregionalnih selitev) in največji med vsemi slovenskimi regijami (preko 3700 neto odseljenih - glej tabelo C-3.1 v prilogi C). Zastopanost žensk v tem saldu je bila večja kot moških (59 % je bilo žensk), kar pomeni, da se je število prebivalcev Savinjske regije prek selitev državljanov RS v opazovanem obdobju zmanjšalo, pri čemer se je nekoliko bolj zmanjšalo število žensk kot moških. V obdobju 2008-2010, za katerega analiziramo vse selitve (državljani RS, tujci), je bil skupni selitveni saldo pozitiven (kar je bilo izključno posledica pozitivnega salda v meddržavnih selitvah), pri tem pa v celoti na račun selitev moških, saj je bil saldo v selitvah žensk negativen. To pomeni, da se je prek vseh selitev v obdobju 2008-2010 število prebivalcev Savinjske regije povečalo in sicer izključno število moških. Letne podatke za saldo obeh vrst selitev (medregionalne, meddržavne) po spolu v obdobju 2008-2010 prikazujemo v sliki 6.5-18. V obeh opazovanih obdobjih (20032010 in 2008-2010) je imela Savinjska regija v strukturi prebivalstva nekoliko večji delež žensk (in manjši delež moških), kot je znašalo povprečje v državi. Slika 6.5-18: Selitveni saldo v Savinjski regiji v obdobju 2008-2010 po spolu (število selitev) -medregionalne in meddržavne selitve ter skupaj vse selitve Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2011 (interna dokumentacija). Starost. - Vpliv selitev državljanov RS na starostno strukturo prebivalstva Savinjske regije je bil v obdobju 2003-2010 izrazito neugoden; bolj neugoden vpliv je imela le Goriška regija (glej tabelo C-4.2a v prilogi C). Prebivalstvo regije se je torej prek teh selitev staralo. Tudi v obdobju 2008-2010, za katerega analiziramo vse selitve (državljani RS, tujci), je bil vpliv selitev državljanov RS na starostno strukturo prebivalstva regije neugoden, vendar v precej manjši meri. Staranje prebivalstva je bilo posledica medregionalnih selitev, saj je bil vpliv meddržavnih selitev na starostno strukturo prebivalstva sicer ugoden, a zanemarljiv. Na drugi strani so imele selitve tujcev ugoden vpliv na starostno strukturo prebivalstva regije (prebivalstvo se je zaradi teh selitev pomlajevalo). Starostna struktura prebivalstva regije se je izboljšala prek meddržavnih selitev tujcev, medtem ko je bil vpliv medregionalnih selitev neugoden, a majhen. Vpliv vseh selitev skupaj na starostno strukturo prebivalstva Savinjske regije je bil neugoden, vendar precej šibek, saj so prevladujoč neugoden vpliv medregionalnih selitev (zlasti državljanov RS) v veliki meri blažile meddržavne selitve tujcev (glej tabelo C-4.2b v prilogi C). 6.5.4. VPLIV MEDREGIONALNIH IN MEDDRŽAVNIH SELITEV NA IZOBRAZBENO STRUKTURO PREBIVALSTVA - OBDOBJE 2008-2010 Vpliv vseh selitev (državljanov RS in tujcev) na izobrazbeno strukturo prebivalstva smo opazovali prek salda v selitvah oseb s terciarno izobrazbo. Letni podatki za ta saldo po vrsti selitev (medregionalne, meddržavne) so prikazani v sliki 6.5-19. Za Savinjsko regijo je bil v opazovanem obdobju značilen eden največjih negativnih saldov v selitvah oseb s terciarno izobrazbo. Regija je v opazovanem obdobju v medregionalnih in meddržavnih selitvah izgubila podobno število oseb s terciarno izobrazbo kot Koroška regija (relativno oz. na 1000 prebivalcev sicer precej manj). Za razliko od Koroške regije pa so v Savinjski regiji selitve tujcev s terciarno izobrazbo nekoliko blažile negativen saldo v selitvah državljanov RS s takšno izobrazbo (glej tabelo C-5.5 v prilogi C), vendar le v letih 2008 in 2009. V letu 2010 je bilo tudi v selitvah tujcev nekoliko več odselitev kot priselitev oseb s terciarno izobrazbo (glej tabelo C-5.6 v prilogi C). Slika 6.5-19: Saldo v selitvah oseb s terciarno izobrazbo v Savinjski regiji v obdobju 2008-2010 (število selitev) - medregionalne in meddržavne selitve ter skupaj vse selitve Medregionalni selitveni prirast/padec Meddržavni selitveni prirast/padec Skupni prirast/padec Vir: Tabela C-5.6 v prilogi C. 6.6. ZASAVSKA REGIJA 6.6.1. MEDREGIONALNE SELITVE Obseg. - V obdobju 1991-2010 je z izjemo druge polovice 1990-ih let Zasavska regija prek medregionalnih selitev beležila odliv prebivalstva (slika 6.6-1). V letih 2001 do 2006 se je negativen letni saldo gibal med -1,3 in -1,9 osebe na 1000 prebivalcev, nato pa je presežek odselitev nad priselitvami hitro naraščal in v letih 2008-2010 v povprečju znašal -7,3 osebe na 1000 prebivalcev. Obseg priselitev in zlasti obseg odselitev je bil v opazovanem obdobju relativno (na 1000 prebivalcev) večji kot v povprečju v drugih regijah. V obdobju 1995-2007 je bilo v regiji v povprečju 4,7 priseljenih in 5,5 odseljenih na 1000 prebivalcev. V letih 20082010 pa je bil v primerjavi z drugimi regijami obseg priselitev relativno (število selivcev na 1000 prebivalcev) manjši, obseg odselitev pa je ostal večji; negativen saldo v medregionalnih selitvah se je povečal. Slika 6.6-1: Obseg medregionalnih selitev* za Zasavsko regijo v obdobju 1991-2010 (koeficient -število oseb na 1000 prebivalcev) 30 25 20 15 10 # # # f # f / f # J # f f f f f f j ^ Priselitve ---Odselitve Vir: Tabela C-1.6 v prilogi C. * Za obdobje 1991-2007 se podatki nanašajo na selitve državljanov RS (na stalno bivališče), za obdobje 2008-2010 pa na vse selitve (državljani RS, tujci), vključujoč selitve na začasno bivališče. Državljanstvo. - V obdobju 2008-2010 so v medregionalnih selitvah, kjer praviloma prevladujejo selitve državljanov RS, selitve tujcev v povprečju predstavljale 10 % v priselitvah in 8 % v odselitvah, kar je manj kot v povprečju v državi (tu je ta delež znašal 12 % v priselitvah in odselitvah). Slika 6.6-2: Struktura medregionalnih selitev za Zasavsko regijo v obdobju 2008-2010 po državljanstvu selivcev (državljani RS, tujci) - delež državljanov RS v teh selitvah* Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. * Delež tujcev je zrcalna slika deleža državljanov RS (100 % zmanjšano za delež državljanov RS). 5 0 Spol. - V medregionalnih selitvah državljanov RS so v obdobju 2003-2010 ženske v povprečju predstavljale dobro polovico vseh selivcev (52 % v priselitvah in 51 % v odselitvah). Letni podatki v sliki 6.6-3 kažejo, da je bil delež žensk v priselitvah in odselitvah ob koncu opazovanega obdobja nekoliko nižji kot v letu 2003. Pri tem je bil v začetku in ob koncu opazovanega obdobja ta delež v priselitvah manjši kot v odselitvah, v vmesnem obdobju pa je veljalo nasprotno. Saldo medregionalnih selitev državljanov RS je bil v opazovanem obdobju negativen tako za moške kot za ženske, pri čemer je bila zastopanost žensk in moških v neto selitvenem padcu enaka. Slika 6.6-3: Spolna struktura medregionalnih selitev državljanov RS za Zasavsko regijo v obdobju 2003-2010 - delež žensk v teh selitvah* 58 56 54 52 50 'S3 48 46 44 \ v" 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 ......... Priselitve-ženske — — — Odselitve-ženske Vir: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. * Delež moških je zrcalna slika deleža žensk (100 % zmanjšano za delež žensk). Podatki za vse selitve (državljane RS, tujce) v obdobju 2008-2010 kažejo, da so v skupnih selitvenih tokovih ženske v povprečju predstavljale nekoliko manjši delež kot moški (47 % v priselitvah in 48 % v odselitvah). Manjša zastopanost žensk je bila v celoti posledica zelo majhnega deleža žensk v selitvah tujcev (v povprečju 9 % v priselitvah in 17 % v odselitvah), kar je razvidno iz slike 6.6-4. Kljub temu je bil delež žensk v odselitvah tujcev še vedno precej večji kot v ostalih regijah. Saldo medregionalnih selitev je bil v opazovanem obdobju negativen tako v selitvah državljanov RS kot tujcev. Skupaj za vse selitve velja, da je bila zastopanost žensk in moških v neto selitvenem padcu enaka. Starost selivcev. - Kot je razvidno iz slike 6.6-5, ki prikazuje letne podatke o selitvah državljanov RS v obdobju 2003-2010, je bila v letih 2003-2007 povprečna starost za odseljene nekoliko višja kot za priseljene, v letih 2008-2010 pa je veljalo nasprotno. Opazovanje celega obdobja skupaj kaže na trend naraščanja povprečne starosti priseljenih in odseljenih. Glede na povprečje v državi je bila povprečna starost priseljenih do leta 2007 nižja, v obdobju 2008- Slika 6.6-4: Spolna struktura vseh medregionalnih selitev (državljani RS, tujci) za Zasavsko regijo v obdobju 2008-2010 - delež žensk v teh selitvah* Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. * Delež moških je zrcalna slika deleža žensk (100 % zmanjšano za delež žensk). -2010 pa precej višja (za 3,7 leta pri priselitvah in za 2,6 leta pri odselitvah; glej tabelo C-4.1 v prilogi C). Podatki za vse selitve (državljani RS, tujci) v obdobju 2008-2010 kažejo, da je bila za razliko od ostalih regij pri obeh selitvenih tokovih (priselitve, odselitve) razlika v povprečni starosti državljanov RS in tujcev zelo majhna (povprečna starost tujcev je bila na strani priselitev višja za 2 leti, na strani odselitev pa za 0,9 leta). To je bilo na eni strani posledica nizke povprečne starosti tujcev (le-ta je bila v opazovanem obdobju najnižja v Zasavski, Gorenjski in Notranjsko-kraški regiji) in na drugi strani visoke povprečne starosti državljanov RS pri obeh selitvenih tokovih. Za vse selivce skupaj je pri obeh selitvenih tokovih povprečna starost presegala povprečje vseh regij (za 3 leta pri priselitvah in za 1,8 leta pri odselitvah), pri tem pa je bila za priseljene za dobro leto višja kot za odseljene. Letni podatki v sliki 6.6-6 kažejo, da se je povprečna starost selivcev zmanjšala v obeh selitvenih tokovih (priselitvah, odselitvah) tako za državljane RS kot tujce in zato tudi za vse selivce skupaj (med njimi so večino predstavljali državljani). Izobrazba selivcev. - Izobrazbo selivcev smo najprej opazovali za državljane RS v treh zaporednih obdobjih: 2003-2005, 2006-2007 in 2008-2010. Delež selivcev z znano izobrazbo je v obdobju 2003-2005 v obeh selitvenih tokovih v povprečju presegal 60 %, v naslednjih dveh opazovanih obdobjih pa se je povečal na preko 80 % (glej tabelo C-5.1 v prilogi C). Izobraženost selivcev smo opazovali prek naslednjih dveh kazalnikov: povprečno število let šolanja in delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci. Glavne ugotovitve za opazovana kazalnika so: Slika 6.6-5: Povprečna starost medregionalnih selivcev za Zasavsko regijo v obdobju 2003-2010 - selitve državljanov RS 40 35 30 25 * 20 > (A ° 15 ra LO 10 5 0 -5 2003 2004 2005 '20062007 2008 2009 2010 ....... Priselitve---Odselitve -Razlika: priseljeni - odseljeni Vir: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni (za leta 2003 -2005). Slika 6.6-6: Povprečna starost medregionalnih selivcev za Zasavsko regijo v obdobju 2008-2010 - selitve državljanov RS, tujcev in selitve skupaj — Državljani RS - priselitve -Državljani RS - odselitve ......Tujci - priselitve -Tujci - odselitve ^^ «Skupaj - priselitve Skupaj - odselitve Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija). • Povprečno število let šolanja. - Tako merjena izobraženost selivcev (priseljenih in odseljenih) je bila v vseh treh opazovanih obdobjih slabša kot v večini drugih statističnih regij (glej tabelo C-5.2 v prilogi C). Iz slike 6.6-7a je razvidno, da so bili po tem kazalniku odseljeni v vseh treh obdobjih bolj izobraženi od priseljenih, pri čemer je bila razlika v obdobju 2003-2005 bistveno večja kot kasneje. • Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci. - V primerjavi z ostalimi regijami (glej tabelo C-5.3 v prilogi C) je bil ta delež v obeh selitvenih tokovih v prvih dveh opazovanih obdobjih med najnižjimi, v zadnjem opazovanem obdobju pa se je približal povprečju vseh regij. Slika 6.6-7b pa kaže, da je bil v obdobju 2003-2005 delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi odseljenimi za dobrih 40 odstotkov višji kot med priseljenimi, nato pa se je ta razlika hitro zmanjševala. Slika 6.6-7: Relativna razlika v povprečni vrednosti kazalnika o izobraženosti priseljenih in odseljenih v medregionalnih selitvah za Zasavsko regijo v obdobjih 2003-2005, 20062007 in 2008-2010 - selitve državljanov RS (v %) a) Povprečno število let šolanja b) Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci 2003-05 2006-07 2008-10 Relativna razlika: priseljeni - odseljeni (v %) Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija). V nadaljevanju analiziramo vse medregionalne selitve (državljani RS, tujci) v obdobju 20082010, pri čemer je delež selivcev z znano izobrazbo v povprečju znašal pri priselitvah 86 % in pri odselitvah 84 %. Glavne ugotovitve za opazovana kazalnika so: • Povprečno število let šolanja. - Letni podatki v sliki 6.6-8a kažejo, da se je to število nekoliko povečalo pri obeh selitvenih tokovih ter da je bila izobraženost odseljenih ves čas nekoliko boljša kot izobraženost priseljenih. V povprečju je v opazovanem obdobju povprečno število let šolanja znašalo 11,5 pri priselitvah in 11,7 pri odselitvah, kar je bilo pri obeh selitvenih tokovih pod povprečjem vseh regij (glej tabelo C-5.2 v prilogi C). Povprečna vrednost kazalnika za vse selitve je pri tem pretežno odraz selitev državljanov RS; za tujce je bila vrednost kazalnika nižja. • Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci. - Kot je razvidno iz slike 6.6.-8b, se je tudi delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci v opazovanem obdobju nekoliko povečal in bil pri odselitvah nekoliko večji kot pri priselitvah. V povprečju je v opazovanem obdobju znašal pri priselitvah 18 % in pri odselitvah 20 %, kar je pri priselitvah malo pod, pri odselitvah pa malo nad povprečjem vseh regij (glej tabelo C-5.3 v prilogi C). Povprečna vrednost kazalnika za vse selitve je pri tem pretežno odraz selitev državljanov RS. Pri selitvah tujcev je bil ta delež v obdobju 2008-2010 precej manjši, pri tem pa pri odselitvah izrazito nad povprečjem vseh regij (Zasavska regija - 5 %, povprečje vseh regij - 2 %). Slika 6.6-8: Izobraženost medregionalnih selivcev za Zasavsko regijo v obdobju 2008-2010 po dveh kazalnikih - selitve državljanov RS, tujcev in selitve skupaj (selivci z znano izobrazbo) a) Povprečno število let šolanja b) Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci E J 15 z 2008 - Državljani RS - priselitve ■ Tujci - priselitve ■ Skupaj - priselitve 2010 - Državljani RS - odselitve -Tujci - odselitve ■ Skupaj - odselitve 2008 Državljani RS - priselitve • Tujci - priselitve ► Skupaj - priselitve 2010 Državljani RS - odselitve -Tujci - odselitve ■ Skupaj - odselitve Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2011 (interna dokumentacija). 6.6.2. MEDDRŽAVNE SELITVE Obseg. - Zasavska regija sodi med regije z majhno evidentirano zalogo (začasnih) emigrantov. Konec leta 2007 je imela 1,2 % državljanov RS v tujini; leta 2012 je bila vrednost ustreznega malo drugačnega kazalnika enaka. Zaloga imigrantov pa je po dveh načinih merjenja (državljanstvo, država rojstva) glede na povprečje v državi naslednja: upoštevaje državljanstvo je nižja, upoštevaje državo rojstva pa nekoliko višja. Leta 2011 je bilo med prebivalci regije 3,4 % tujcev, na drugi strani pa je kar 11,9 % prebivalcev bilo rojenih v tujini. Za meddržavne selitvene tokove pa velja, da je bil njihov relativni obseg (število selivcev na 1000 prebivalcev) v obdobju 1991-2010 nekoliko pod povprečjem za vse regije. Kot kaže slika 6.6-9, sta obseg odselitev in priselitev postopno naraščala: v letih 19952003 je imela regija v povprečju letno 2,4 priseljenih in 1,9 odseljenih na 1000 prebivalcev, v obdobju 2004-2010 pa 5,9 priseljenih in 4,1 odseljenih. Saldo meddržavnih selitev je bil v 1990-ih letih relativno izravnan (z izjemo leta 1991), nato pa je obseg priseljevanja postopoma vse bolj presegal obseg odseljevanja. Največji pozitiven saldo je bil značilen za leta 2007-2009, v obdobju 2008-2010 pa je v povprečju na leto znašal 2,8 osebe na 1000 prebivalcev. Državljanstvo. - V povprečju v vseh regijah večji del meddržavnih selitev predstavljajo selitve tujcev, zlasti na strani priselitev. V obdobju 2008-2010 so selitve državljanov RS v Zasavski regiji v povprečju predstavljale 12 % v priselitvah in 37 % v odselitvah. V primerjavi s povprečjem v Sloveniji je bil delež državljanov RS v odselitvah precej večji, v priselitvah pa podoben. Enako velja za daljše obdobje 2000-2010, prikazano v sliki 6.6-10, ko 25 20 10 5 0 2009 2009 so v meddržavnih selitvah selitve državljanov RS v povprečju predstavljale 12 % v priselitvah in 34 % v odselitvah (v povprečju v državi pa 11 % v priselitvah in 26 % v odselitvah). Slika 6.6-9: Obseg meddržavnih selitev za Zasavsko regijo v obdobju 1991-2010 (koeficient -število oseb na 1000 prebivalcev) 30 ¡i 25 o o 2 20 15 10 ............... - •" ^ c-si * - ' / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / Priselitve • Odselitve Vir: Tabela C-1.6 v prilogi C. Slika 6.6-10: Struktura meddržavnih selitev za Zasavsko regijo v obdobju 2000-2010 po državljanstvu selivcev (državljani RS, tujci) - delež državljanov RS v teh selitvah* 70 60 o 50 40 30 20 10 ■ «» — — — \ \ / \ ' 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 ......... Priselitve - državljani RS ---Odselitve - državljani RS Vir. SURS, 2012b in lastni izračuni. * Delež tujcev je zrcalna slika deleža državljanov RS (100 % zmanjšano za delež državljanov RS). Spol. - V meddržavnih selitvah državljanov RS so v obdobju 2003-2010 ženske predstavljale manj kot polovico vseh priseljenih (42 %) in odseljenih (48 %). Letni podatki v sliki 6.6-11 kažejo, da je bil delež žensk v priselitvah ob koncu obdobja enak tistemu na začetku, delež žensk v odselitvah pa se je nekoliko povečal. Saldo meddržavnih selitev državljanov RS je bil v opazovanem obdobju negativen tako za moške kot za ženske, pri čemer je bila zastopanost žensk v neto selitvenem padcu nekoliko večja (54 % so predstavljale ženske). 5 0 0 Slika 6.6-11: Spolna struktura meddržavnih selitev državljanov RS za Zasavsko regijo v obdobju 2003-2010 - delež žensk v teh selitvah* 60 sr 50 | 40 ^ 30 ju on Q 20 10 N / S / .....N. ..... / * * * Viii' * - 2003 2004 2005 2006 ......... Priselitve - ženske ■ 2007 2008 2009 2010 ■ — Odselitve - ženske Vir: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. * Delež moških je zrcalna slika deleža žensk (100 % zmanjšano za delež žensk). V obdobju 2008-2010, za katerega proučujemo vse selitve (državljani RS, tujci), so v obeh selitvenih tokovih prevladovali moški (v povprečju 70 % v priselitvah in 69 % v odselitvah), in sicer predvsem na račun selitev tujcev. Letni podatki v sliki 6.6-12 kažejo, da se je v opazovanem obdobju delež žensk v vseh priselitvah povečal za dobrih 10 odstotnih točk, kar je v celoti posledica selitev tujcev. V letu 2010 se je tako delež žensk v priselitvah državljanov RS in tujcev izenačil, kar je posebnost Zasavske regije. Delež žensk v vseh priselitvah je tudi presegel delež žensk v odselitvah, ki se v opazovanem obdobju ni bistveno spremenil. Saldo skupnih meddržavnih selitev (državljani RS in tujci skupaj) je bil v opazovanem obdobju pozitiven, pri čemer je bila zastopanost žensk v selitvenem prirastu 28 %. Pozitiven saldo meddržavnih selitev je bil v celoti posledica pozitivnega salda v selitvah tujcev (tako moških kot žensk), medtem ko je bil v selitvah državljanov RS zabeležen neto selitveni padec (tako moških kot žensk). Podatki za vse selitve v daljšem obdobju 1998-2010 kažejo, da je bil skupaj v celotnem obdobju delež žensk v priselitvah malo manjši (27 %), v odselitvah pa podoben (30 %) kot v obdobju 2008-2010. Saldo meddržavnih selitev je bil tudi v tem daljšem obdobju pozitiven, zastopanost žensk v tem saldu pa precej nižja kot v obdobju 2008-2010 (16 % so predstavljale ženske). 0 Slika 6.6-12: Spolna struktura vseh meddržavnih selitev (državljani RS, tujci) za Zasavsko regijo v obdobju 2008-2010 - delež žensk v teh selitvah* "3 vi ■a ai E 60 50 40 30 20 10 0 2008 2009 — Državljani RS - priselitve (Ž) .........Tujci - priselitve (Ž) - ^^ -Skupaj - priselitve (Ž) — 2010 Državljani RS - odselitve (Ž) Tujci - odselitve (Ž) Skupaj - odselitve (Ž) Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. * Delež moških je zrcalna slika deleža žensk (100 % zmanjšano za delež žensk). Starost selivcev. - V obdobju 1991-2010 je pri selitvah državljanov RS povprečna starost priseljenih presegala povprečno starost odseljenih v povprečju za 1,9 leta (glej tudi tabelo C-4.1 v prilogi C). Slika 6.6-13, ki prikazuje letne podatke, kaže na trend naraščanja povprečne starosti priseljenih in odseljenih, vendar z vmesnim obdobjem (od 2001 oz. 2003 do 2008), ko se je povprečna starost selivcev pri obeh selitvenih tokovih zniževala. V navedeni sliki je obenem viden velik razpon med najvišjo in najnižjo povprečno starostjo tako na strani priselitev kot odselitev, kot tudi precejšnja nihanja v povprečni starosti zlasti na strani priselitev. Glede na ostale regije je povprečna starost selivcev v Zasavski regiji pri obeh selitvenih tokovih v opazovanem obdobju dvakrat dosegla najvišjo in enkrat najnižjo vrednost med vsemi regijami. Na strani priselitev je najvišji vrednosti dosegla v letih 2001 in 2010 (45,8 leta in 42,5 leta) in najnižjo v letu 2008 (29,2 leta), na strani odselitev pa je najvišji vrednosti dosegla v letih 2003 in 2010 (41,9 leta in 39 let) ter najnižjo v letu 2008 (31,1 leta). V obdobju 2008-2010, za katerega proučujemo vse selitve (državljani RS, tujci), za selitve tujcev velja, da je povprečna starost odseljenih presegala povprečno starost priseljenih, kar je značilno za vse slovenske regije. Kot kaže slika 6.6-14, je povprečna starost priseljenih v opazovanem obdobju rahlo upadala; v povprečju je znašala 29 let in je bila najnižja med vsemi regijami. Tudi povprečna starost odseljenih je bila v opazovanem obdobju v povprečju najnižja med vsemi regijami, kar pa ne velja za leto 2010, ko se je močno povečala. Podobno kot v ostalih regijah je bila pri obeh selitvenih tokovih povprečna starost tujcev nižja od le-te za državljane RS (kar za 8,3 leta pri priselitvah in za 2,6 leta pri odselitvah). Za selitve državljanov RS velja, da se je povprečna starost priseljenih in odseljenih v opazovanem obdobju zelo povečala in pri obeh selitvenih tokovih v letih 2009 in 2010 presegla povprečno starost selivcev med tujci. V teh dveh letih je povprečna starost priseljenih tudi presegla povprečno starost odseljenih. Za vse selitve skupaj velja, da je v opazovanem obdobju (20082010) povprečna starost naraščala tako za priseljene kot za odseljene - pri slednjih nekoliko bolj. Povprečna starost odseljenih je bila v celem obdobju skupaj za 4,5 leta višja od povprečne starosti priseljenih; med vsemi slovenskimi regijami je Zasavska regija imela najnižjo povprečno starost priseljenih (30 let) in eno najnižjih (poleg Osrednjeslovenske in Gorenjske regije) povprečnih starosti odseljenih (34,5 leta). Slika 6.6-13: Povprečna starost meddržavnih selivcev za Zasavsko regijo v obdobju 1991-2010 -selitve državljanov RS Priselitve — — — Odselitve Razlika: priseljeni - odseljeni Vir: SURS, 2000, 2007, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni (za leta 1991-2005). Slika 6.6-14: Povprečna starost meddržavnih selivcev za Zasavsko regijo v obdobju 2008-2010 -selitve državljanov RS, tujcev in selitve skupaj - Državljani RS - priselitve -Državljani RS - odselitve ......Tujci - priselitve -Tujci - odselitve ^^ -Skupaj - priselitve Skupaj - odselitve Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija). Izobrazba selivcev. - Izobrazbo selivcev smo najprej opazovali za državljane RS v treh obdobjih: 2003-2005, 2006-2007 in 2008-2010. Delež selivcev z znano izobrazbo je bil v obdobju 2003-2005 zelo majhen. Znašal je 37 % pri priselitvah in 30 % pri odselitvah, nato pa se je v naslednjem opazovanem obdobju povečal, in sicer pri priselitvah na 50 % in pri odselitvah na skoraj 70 %, v zadnjem opazovanem obdobju pa je v obeh selitvenih tokovih znašal okoli 60 % (glej tabelo C-5.1 v prilogi C). Tudi število opazovanih selivcev za to regijo je bilo zlasti v prvih dveh opazovanih obdobjih majhno, zato je potrebna previdnost pri interpertaciji rezultatov. Glavne ugotovitve za opazovana kazalnika so: • Povprečno število let šolanja. - Primerjava z ostalimi regijami kaže, da je bila tako merjena izobraženost odseljenih v vseh treh opazovanih obdobjih v Zasavski regiji med naj nižjimi, izobraženost priseljenih pa pod ali na ravni povprečja za vse regije (glej tabelo C-5.2 v prilogi C). Tudi iz slike 6.6-15a je razvidno, da so bili odseljeni večji del obdobja 2003-2010 manj izobraženi od priseljenih (izjema je leto 2006). • Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci. - Primerjava z ostalimi regijami kaže, da je bil ta delež pri odselitvah v vseh treh opazovanih obdobjih med najmanjšimi v državi. To je v prvih dveh opazovanih obdobjih veljalo tudi za priselitve, medtem ko je bil ta delež v priselitvah v obdobju 2008-2010 podoben povprečju v državi (glej tabelo C-5.3 v prilogi C). Iz slike 6.6-15b je razvidno, da je bil delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi odseljenimi v prvih dveh opazovanih obdobjih večji kot med vsemi priseljenimi, za zadnje opazovano obdobje pa je veljalo nasprotno. Selitveni saldo oseb s terciarno izobrazbo pa je bil negativen v vseh treh opazovanih obdobjih. Slika 6.6-15: Relativna razlika v povprečni vrednosti kazalnika o izobraženosti priseljenih in odseljenih v meddržavnih selitvah za Zasavsko regijo v obdobjih 2003-2005, 20062007 in 2008-2010 - selitve državljanov RS (v %) a) Povprečno število let šolanja b) Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci Lastni izračuni na podlagi podatkov vr: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija). V nadaljevanju analiziramo vse meddržavne selitve (državljani RS, tujci) v obdobju 20082010, pri čemer je delež selivcev z znano izobrazbo v povprečju znašal pri priselitvah 70 % in pri odselitvah 72 %. Glavne ugotovitve za opazovana kazalnika so: Povprečno število let šolanja. - Kot kažejo letni podatki v sliki 6.6-16a, se tako merjena izobraženost priseljenih v opazovanem obdobju ni spreminjala, medtem ko se je izobraženost odseljenih zmanjšala. V povprečju je bila v opazovanem obdobju vrednost tega kazalnika enaka pri obeh selitvenih tokovih in je znašala 10,3 leta (pri priselitvah je to na ravni povprečja v državi, pri odselitvah pa nižja od tega povprečja). Izobraženost vseh selivcev je pri tem pretežno odražala izobraženost tuj cev (ki so predstavljali večino selivcev). Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci. - Letni podatki v sliki 6.6-16b kažejo, da je bil ta delež v začetku opazovanega obdobja enak v obeh selitvenih tokovih, nato pa se je bolj povečal pri odselitvah. V povprečju je v opazovanem obdobju znašal 4 % pri priselitvah in 7 % pri odselitvah, kar je malo pod povprečjem vseh regij. Ločeni podatki za selitve državljanov RS in tujcev razkrivajo precej večji delež takšnih oseb v selitvah državljanov RS; poleg tega je bil v selitvah slednjih ta delež pri priselitvah ves čas večji kot pri odselitvah. Slika 6.6-16: Izobraženost meddržavnih selivcev za Zasavsko regijo v obdobju 2008-2010 po dveh kazalnikih - selitve državljanov RS*, tujcev in selitve skupaj (selivci z znano izobrazbo) a) Povprečno število let šolanja 12, £ 11, S 11, _o > 10, m ° 10, aj a. 9, o 9, 2008 2009 2010 Državljani RS - priselitve — Državljani RS - odselitve • Tujci - priselitve 1 Skupaj - priselitve -Tujci - odselitve Skupaj - odselitve b) Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci 2008 2009 Državljani RS - priselitve — Državljani RS - odselitve ■ Tujci - priselitve Tujci - odselitve • Skupaj - priselitve Skupaj - odselitve Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2011 (interna dokumentacija). * Velike spremembe v povprečnem številu let šolanja in deležu oseb s terciarno izobrazbo v selitvah državljanov RS so lahko posledica majhnega števila opazovanih selivcev (selivcev z znano izobrazbo). 6.6.3. VLOGA NARAVNEGA GIBANJA TER MEDREGIONALNIH MEDDRŽAVNIH SELITEV V DEMOGRAFSKIH GIBANJIH IN Obseg. - Poleg Pomurske regije je imela Zasavska regija v obdobju 1991-2010 največji negativen saldo v naravnem gibanju prebivalstva. Presežek števila umrlih nad živorojenimi je vztrajno naraščal vse od leta 1991 do leta 2005, ko je negativen saldo dosegel -4,1 osebe na 1000 prebivalcev. V povprečju je v obdobju 1995-2003 znašal -3,3 osebe na 1000 prebivalcev. Kot kaže slika 6.6-17, se je po letu 2005 negativen trend v naravnem gibanju prebivalstva zaustavil; negativen saldo naravnega gibanja se je zelo zmanjšal (v obdobju 2010 2004-2010 je v povprečju znašal -1,5 osebe na 1000 prebivalcev). Naravno gibanje prebivalstva je imelo ključen vpliv na gibanje števila prebivalcev v regiji vse do leta 2006; v tem obdobju so z izjemo let 1996-2000 k zmanjševanju števila prebivalcev dodatno prispevale medregionalne selitve. Skupni saldo naravnega in selitvenega gibanja prebivalstva je v obdobju 1995-2007 znašal v povprečju -2,9 osebe na 1000 prebivalcev. Od leta 2007 naprej pa so na gibanje števila prebivalcev v regiji odločilno vplivale selitve; v letih 2009 in 2010 zlasti medregionalne. Skupni saldo naravnega in selitvenega gibanja prebivalstva je v obdobju 2008-2010 znašal v povprečju -5,2 osebe na 1000 prebivalcev. V Zasavski regiji se je tako poleg Pomurske regije v opazovanem obdobju najbolj zmanjšalo število prebivalcev zaradi naravnega in selitvenega gibanja. Slika 6.6-17: Vloga naravnega in selitvenega gibanja za spremembo števila prebivalcev v Zasavski regiji, 1991-2010 (koeficient - letni saldo na 1000 prebivalcev) Državljanstvo. - V obdobju 2008-2010 je bil saldo vseh selitev (državljani RS, tujci) v Zasavski regiji negativen, pri tem pa v celoti kot posledica selitev državljanov RS, saj je bil saldo v selitvah tujcev pozitiven. V selitvah državljanov RS je bil obseg odselitev večji od obsega priselitev tako v medregionalnih kot v meddržavnih selitvah. V selitvah tujcev je bil skupni pozitiven saldo v celoti posledica meddržavnih selitev, saj je bil v medregionalnih selitvah saldo negativen. Spol. - Skupni saldo v selitvah državljanov RS je bil v obdobju 2003-2010 negativen (kar je bilo pretežno posledica negativnega salda v medregionalnih selitvah), pri čemer je bila zastopanost žensk in moških v tem saldu približno enaka. To pomeni, da se je število prebivalcev Zasavske regije prek selitev državljanov RS v opazovanem obdobju zmanjšalo, pri čemer se je približno enako zmanjšalo število žensk in moških. V obdobju 2008-2010, za katerega analiziramo vse selitve (državljani RS, tujci), je bil skupni selitveni saldo tudi negativen (kar je bilo izključno posledica negativnega salda v medregionalnih selitvah), pri čemer je bila zastopanost žensk v tem saldu večja kot zastopanost moških (64 % je bilo žensk). To pomeni, da se je prek vseh selitev v obdobju 2008-2010 število prebivalcev Zasavske regije zmanjšalo, pri tem pa bolj število žensk. Letne podatke za saldo obeh vrst selitev (medregionalne, meddržavne) po spolu v obdobju 2008-2010 prikazujemo v sliki 6.618. Regija je bila v obeh opazovanih obdobjih (2003-2010, 2008-2010) ena izmed treh regij z najvišjim deležem žensk v prebivalstvu. Slika 6.6-18: Selitveni saldo v Zasavski regiji v obdobju 2008-2010 po spolu (število selitev) -medregionalne in meddržavne selitve ter skupaj vse selitve Medreg-M -Medreg-Ž ...... Meddrz-M -Meddrz-Ž — -Skupaj-M Skupaj-Ž Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2011 (interna dokumentacija). Starost. - Vpliv selitev državljanov RS na starostno strukturo prebivalstva Zasavske regije je bil v obdobju 2003-2010 rahlo neugoden; prebivalstvo regije se je zaradi teh selitev staralo, vendar je bil vpliv majhen (glej tabelo C-4.2a v prilogi C). V obdobju 2008-2010, za katerega analiziramo vse selitve (državljani RS, tujci), je bil vpliv medregionalnih in meddržavnih selitev državljanov RS na starostno strukturo prebivalstva bolj neugoden kot v obdobju 20032010. Na drugi strani so imele selitve tujcev v opazovanem obdobju ugoden vpliv (prebivalstvo se je zaradi teh selitev pomlajevalo). Starostna struktura prebivalstva regije se je izboljšala prek meddržavnih selitev tujcev, medtem ko je bil vpliv medregionalnih selitev neugoden, a majhen. Vpliv vseh selitev skupaj na starostno strukturo prebivalstva regije je bil neugoden zaradi prevladujočega neugodnega vpliva medregionalnih selitev državljanov RS, vendar ne tako izrazit, saj ga je v precejšnji meri blažil ugoden vpliv meddržavnih selitev tujcev (glej tabelo C-4.2b v prilogi C). 6.6.4. VPLIV MEDREGIONALNIH IN MEDDRŽAVNIH SELITEV NA IZOBRAZBENO STRUKTURO PREBIVALSTVA - OBDOBJE 2008-2010 Vpliv vseh selitev (državljanov RS in tujcev) na izobrazbeno strukturo prebivalstva smo opazovali prek salda v selitvah oseb s terciarno izobrazbo. Zasavska regija je v obdobju 20082010 beležila negativen saldo v selitvah takih oseb, ki je skoraj v celoti nastal v medregionalnih selitvah (glej sliko 6.6-19). Analiza salda v selitvah oseb s terciarno izobrazbo glede na državljanstvo selivcev kaže, da je bil le-ta v opazovanem obdobju negativen tako v selitvah državljanov RS kot tujcev (glej tabelo C-5.5 v prilogi C). Letni podatki kažejo (glej tabelo C-5.6 v prilogi C), da je bil negativen saldo v selitvah državljanov RS prisoten v vseh opazovanih letih, medtem ko je v selitvah tujcev nastopil v letu 2010. Slika 6.6-19: Saldo v selitvah oseb s terciarno izobrazbo v Zasavski regiji v obdobju 2008-2010 (število selitev) - medregionalne in meddržavne selitve ter skupaj vse selitve Medregionalni selitveni prirast/padec Meddržavni selitveni prirast/padec Skupni prirast/padec Vir: Tabela C-5.6 v prilogi C. 6.7. SPODNJEPOSAVSKA REGIJA 6.7.1. MEDREGIONALNE SELITVE Obseg. - Kot kaže slika 6.7-1 je bil v obdobju 1991-2010 obseg medregionalnih priselitev in odselitev v Spodnjeposavski regiji vse do leta 2007 zelo usklajen (1995-2007: 4,2 priseljenih in 4,0 odseljenih na 1000 prebivalcev na leto; saldo 0,2 osebe). V letu 2008, ko so prvič evidentirane tudi medregionalne selitve tujcev in selitve na začasno bivališče, je nastal velik razkorak med številom priselitev in odselitev, pri čemer so bile slednje precej večje od priselitev (saldo -6,4 osebe na 1000 prebivalcev). Povprečni saldo v obdobju 2008-2010 je znašal -2,3 oseb na 1000 prebivalcev. Slika 6.7-1: Obseg medregionalnih selitev* za Spodnjeposavsko regijo v obdobju 1991-2010 (koeficient - število oseb na 1000 prebivalcev) 30 25 2 20 15 10 /."...V-" ~I-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1— & J' * * Jp A * # ......... Priselitve ---Odselitve Vir: Tabela C-1.7 v prilogi C. * Za obdobje 1991-2007 se podatki nanašajo na selitve državljanov RS (na stalno bivališče), za obdobje 2008-2010 pa na vse selitve (državljani RS, tujci), vključujoč selitve na začasno bivališče. Državljanstvo. - V obdobju 2008-2010 so v medregionalnih selitvah, kjer praviloma prevladujejo selitve državljanov RS, selitve tujcev v povprečju predstavljale 16 % v priselitvah in 14 % v odselitvah, kar je zlasti na strani priselitev precej več kot v povprečju v državi (tu je ta delež znašal 12 % v priselitvah in odselitvah). Iz letnih podatkov (slika 6.7-2) pa je obenem razviden trend naraščanja deleža tujcev v obeh selitvenih tokovih. Slika 6.7-2: Struktura medregionalnih selitev za Spodnjeposavsko regijo v obdobju 2008-2010 po državljanstvu selivcev (državljani RS, tujci) - delež državljanov RS v teh selitvah* Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. * Delež tujcev je zrcalna slika deleža državljanov RS (100 % zmanjšano za delež državljanov RS). Spol. - V medregionalnih selitvah državljanov RS so v obdobju 2003-2010 ženske v povprečju predstavljale dobro polovico vseh selivcev (53 % v priselitvah in 55 % v odselitvah). Letni podatki v sliki 6.7-3 kažejo, da se delež žensk v priselitvah in odselitvah ob 5 0 koncu opazovanega obdobja ne razlikuje bistveno od tega deleža v letu 2003. Pri tem je bil delež žensk v priselitvah večji del opazovanega obdobja nižji od tega deleža v odselitvah. Saldo medregionalnih selitev državljanov RS je bil v opazovanem obdobju negativen tako za moške kot za ženske, pri čemer je bila zastopanost žensk v neto selitvenem padcu precej večja (77 % salda so predstavljale ženske). Slika 6.7-3: Spolna struktura medregionalnih selitev državljanov RS za Spodnjeposavsko regijo v obdobju 2003-2010 - delež žensk v teh selitvah* Vir: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. * Delež moških je zrcalna slika deleža žensk (100 % zmanjšano za delež žensk). V obdobju 2008-2010, za katerega opazujemo vse selitve (državljani RS, tujci), so v skupnih selitvenih tokovih ženske v povprečju predstavljale nekoliko manjši delež kot moški (46 % v priselitvah in 48 % v odselitvah). Kot kaže slika 6.7-4, je bila manjša zastopanost žensk v celoti posledica zelo majhnega deleža žensk v selitvah tujcev (tu je ta delež znašal 6 % v obeh selitvenih tokovih). Saldo medregionalnih selitev je bil v opazovanem obdobju negativen, kar je posledica negativnega salda v medregionalnih selitvah državljanov RS. Skupaj za vse selitve velja, da je bila zastopanost žensk v neto selitvenem padcu precej večja kot moških (72 % nasproti 28 %). Starost selivcev. - Kot kaže slika 6.7-5, je bila za selitve državljanov RS v obdobju 20032010 značilna ves čas višja povprečna starost priseljenih od odseljenih (razlika je v povprečju znašala 4 leta). Povprečna starost priseljenih je v opazovanem obdobju presegala povprečje vseh regij (za 2,4 leta), povprečna starost odseljenih pa je bila malo pod tem povprečjem (za 0,6 leta). Slika 6.7-4: Spolna struktura vseh medregionalnih selitev (državljani RS, tujci) za Spodnjeposavsko regijo v obdobju 2008-2010 - delež žensk v teh selitvah* 60 £ 50 o > tO 40 ■o M 20 >M aj O) Q 10 0 2008 2009 Državljani RS - priselitve (Ž)- Tujci - priselitve (Ž) - ■Skupaj - priselitve (Ž) — 2010 Državljani RS - odselitve (Ž) ■Tujci - odselitve (Ž) ■Skupaj - odselitve (Ž) Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. * Delež moških je zrcalna slika deleža žensk (100 % zmanjšano za delež žensk). Slika 6.7-5: Povprečna starost medregionalnih selivcev za Spodnjeposavsko regijo v obdobju 2003-2010 - selitve državljanov RS 40 35 30 Ž 25 20 15 10 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 ..... Priselitve---Odselitve -Razlika: priseljeni - odseljeni Vir: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni (za leta 2003 -2005). Podatki o vseh selitvah za obdobje 2008-2010 v sliki 6.7-6 kažejo, da so bili pri obeh selitvenih tokovih (priselitve, odselitve) tujci v povprečju precej starejši od državljanov RS (priseljeni za 6 let in odseljeni za 11,2 leta), kar je bilo značilno tudi za ostale regije. Za razliko od ostalih regij pa so bili v povprečju v obdobju 2008-2010 pri tujcih priseljeni mlajši od odseljenih (za 1,2 leta), kar je bilo značilno le še za Osrednjeslovensko in Gorenjsko regijo. Pri tem se je povprečna starost tujcev pri obeh selitvenih tokovih v opazovanem obdobju zmanjšala, a je še vedno presegala povprečje vseh regij; pri odselitvah je bila celo najvišja med vsemi regijami (znašala je 40,7 leta). Pri selitvah državljanov RS se je povprečna 5 0 starost priseljenih v obdobju 2008-2010 zmanjšala, povprečna starost odseljenih pa povečala; posledično se je zmanjšala razlika v povprečni starosti priseljenih in odseljenih (le-ta je v povprečju v opazovanem obdobju znašala kar 4,1 leta). Skladno s spreminjanjem povprečne starosti selivcev pri državljanih RS, ki so predstavljali večino vseh selivcev, se je gibala tudi povprečna starost pri vseh selivcih skupaj. V opazovanem obdobju je povprečna starost priseljenih (34,5 leta) presegala povprečje vseh regij za 2,8 leta, medtem ko je bila povprečna starost odseljenih (31 let) nekoliko pod tem povprečjem (za 0,7 leta). Slika 6.7-6: Povprečna starost medregionalnih selivcev za Spodnjeposavsko regijo v obdobju 2008-2010 - selitve državljanov RS, tujcev in selitve skupaj 48 43 38 33 28 2008 Državljani RS - priselitve Tujci - priselitve ■Skupaj - priselitve 2009 2010 Državljani RS - odselitve -Tujci - odselitve Skupaj - odselitve Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija). Izobrazba selivcev. - Izobrazbo selivcev smo najprej opazovali za državljane RS v treh zaporednih obdobjih: 2003-2005, 2006-2007 in 2008-2010. Delež selivcev z znano izobrazbo je v obdobju 2003-2005 v povprečju znašal 54 % pri priselitvah in 61 % pri odselitvah, v obdobju 2006-2007 je pri obeh selitvenih tokovih presegel 80 % ter v zadnjem opazovanem obdobju v obeh selitvenih tokovih znašal 88 % (glej tabelo C-5.1 v prilogi C). Izobraženost selivcev smo opazovali prek naslednjih dveh kazalnikov: povprečno število let šolanja in delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci. Za opazovana kazalnika velja, da je bila njuna vrednost v vseh opazovanih obdobjih pri priselitvah nižja od povprečja vseh regij, pri odselitvah pa podobna temu povprečju (glej tabeli C-5.2 in C-5.3 v prilogi C). Primerjava izobraženosti priseljenih in odseljenih po obeh kazalnikih pa kaže naslednje: • Povprečno število let šolanja. - Odseljeni so bili v vseh opazovanih obdobjih bolj izobraženi od priseljenih (glej sliko 6.7-7a). • Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci je bil pri odselitvah v vseh opazovanih obdobjih višji kot pri priselitvah, vendar se je ta razlika zmanjševala (glej sliko 6.7-7b). Slika 6.7-7: Relativna razlika v povprečni vrednosti kazalnika o izobraženosti priseljenih in odseljenih v medregionalnih selitvah za Spodnjeposavsko regijo v obdobjih 20032005, 2006-2007 in 2008-2010 - selitve državljanov RS (v %) a) Povprečno število let šolanja b) Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci 2003-05 2006-07 2008-10 ŠT t: t. i, iz--6 3-05 200 6-07 2008-10 I -0 J-10 200 r5 |-25 i? 35 i 35 -45 Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija). V nadaljevanju analiziramo vse medregionalne selitve (državljani RS, tujci) v obdobju 20082010, pri čemer je delež selivcev z znano izobrazbo v povprečju pri obeh selitvenih tokovih znašal 89 %. Glavne ugotovitve za opazovana kazalnika so (glej sliki 6.7-8a in 8b): • Povprečno število let šolanja. - Letni podatki v sliki 6.7-8a kažejo, da se je to število povečalo pri obeh selitvenih tokovih ter da je bila izobraženost odseljenih ves čas boljša od izobraženosti priseljenih. V povprečju je v opazovanem obdobju vrednost kazalnika znašala 11,3 leta pri priselitvah in 11,8 leta pri odselitvah, kar je bila pri priselitvah najnižja vrednost med vsemi regijami. Podatki za vse selivce pri tem pretežno odražajo izobraženost selivcev med državljani RS; tako izmerjena izobraženost tujcev je bila slabša od izobraženosti državljanov RS in v povprečju enaka v obeh selitvenih tokovih (priseljeni, odseljeni). Slika 6.7-8: Izobraženost medregionalnih selivcev za Spodnjeposavsko regijo v obdobju 20082010 po dveh kazalnikih - selitve državljanov RS, tujcev in selitve skupaj (selivci z znano izobrazbo) a) Povprečno število let šolanja b) Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci 12,0 11,5 11,0 10,5 10,0 9,5 9,0 2008 Državljani RS - priselitve ■ Tujci - priselitve • Skupaj - priselitve 2010 Državljani RS - odselitve -Tujci - odselitve ■ Skupaj - odselitve 2009 2008 2009 2010 ---Državljani RS - priselitve -Državljani RS - odselitve .........Tujci - priselitve Tujci - odselitve — — Skupaj - priselitve Skupaj - odselitve Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2011 (interna dokumentacija). • Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci. - Kot je razvidno iz slike 6.7-8b, se je ta delež pri priselitvah nekoliko zmanjšal in pri odselitvah povečal. V povprečju je v opazovanem obdobju znašal pri priselitvah 15 % in pri odselitvah 17 %, kar je v obeh primerih pod povprečjem vseh regij. Podatki za vse selitve pri tem pretežno odražajo izobraženost v selitvah državljanov RS; pri tujcih je bil delež oseb s terciarno izobrazbo zanemarljiv. 6.7.2. MEDDRŽAVNE SELITVE Obseg. - Spodnjeposavska regija ima za Pomursko regijo relativno največjo evidentirano zalogo (začasnih) emigrantov. Konec leta 2007 je imela 2,3 % državljanov RS začasno v tujini, leta 2012 pa je vrednost ustreznega malo drugačnega kazalnika znašala 2,1 %. Zaloga imigrantov pa je v primeru, da pod imigranti razumemo prebivalce s tujim državljanstvom, na ravni povprečja v državi (leta 2011 je bilo 4,2 % tujcev), če pa pod njimi razumemo rojene v tujini, pa je nekoliko pod povprečjem (istega leta je bilo 10,3 % takih prebivalcev). Za meddržavne selitvene tokove v obdobju 1991-2010 velja, da je bil njihov obseg kot tudi selitveni prirast, izražen relativno (na 1000 prebivalcev), nad državnim povprečjem. Kot kaže slika 6.7-9, je obseg priselitev in odselitev v obdobju 1991-1997 upadal, pri tem pa nekoliko bolj za odselitve. Po tem letu beležimo trend rasti v obeh tokovih, pri čemer so bile priselitve vsa leta večje od odselitev, z izjemo zadnjega opazovanega leta (2010). Posledično je bil saldo meddržavnih selitev v celotnem opazovanem obdobju pozitiven (2,1 osebe na 1000 prebivalcev) ter je postopno naraščal: v obdobju 1995-2003 je na letni ravni znašal v povprečju 1,5, v letih 2004-2007 3,2 ter v letih 2008-2010 4,5 osebe na 1000 prebivalcev. V zadnjem obdobju je strmo padal in v letu 2010 že postal negativen (-0,3 osebe na 1000 prebivalcev; in sicer 7,7 odseljenih in 7,4 priseljenih na 1000 prebivalcev). Slika 6.7-9: Obseg meddržavnih selitev za Spodnjeposavsko regijo v obdobju 1991-2010 (koeficient - število oseb na 1000 prebivalcev) 30 Priselitve — — — Odselitve Vir: Tabela C-1.7 v prilogi C. Državljanstvo. - V povprečju v vseh regijah večji del meddržavnih selitev predstavljajo selitve tujcev, zlasti na strani priselitev. V obdobju 2008-2010 so selitve državljanov RS v Spodnjeposavski regiji v povprečju predstavljale 12 % v priselitvah in 28 % v odselitvah, kar je podobno kot v povprečju v Sloveniji (11 % v priselitvah in 26 % v odselitvah). Podobno velja za daljše obdobje 2000-2010, prikazano v sliki 6.7-10, ko so v Spodnjeposavski regiji selitve državljanov RS v povprečju predstavljale 10 % priselitev iz tujine in 23 % odselitev v tujino (na ravni Slovenije pa enako kot v obdobju 2008-2010). Slika 6.7-10: Struktura meddržavnih selitev za Spodnjeposavsko regijo v obdobju 2000-2010 po državljanstvu selivcev (državljani RS, tujci) - delež državljanov RS v teh selitvah* Vir: SURS, 2012b in lastni izračuni. * Delež tujcev je zrcalna slika deleža državljanov RS (100 % zmanjšano za delež državljanov RS). Spol. - V meddržavnih selitvah državljanov RS so v obdobju 2003-2010 ženske predstavljale manj kot polovico vseh priseljenih (43 %) in skoraj polovico vseh odseljenih (49 %). Letni podatki v sliki 6.7-11 kažejo, da se je v opazovanem obdobju delež žensk v priselitvah zmanjšal za okoli 10 odstotnih točk, njihov delež v odselitvah pa je bil ob koncu opazovanega obdobja približno enak tistemu na začetku obdobja. Saldo meddržavnih selitev državljanov RS je bil v opazovanem obdobju negativen tako za moške kot za ženske, pri čemer je bila zastopanost žensk v neto selitvenem padcu večja (61 % je bilo žensk). V obdobju 2008-2010, za katerega proučujemo vse selitve (državljani RS, tujci), so v obeh selitvenih tokovih prevladovali moški (v povprečju 77 % v priselitvah in 76 % v odselitvah), in sicer predvsem na račun selitev tujcev. Letni podatki v sliki 6.7-12 kažejo, da se je v opazovanem obdobju delež žensk v vseh priselitvah povečal za 16 odstotnih točk (kar je v celoti posledica selitev tujcev), v odselitvah pa se je na drugi strani zmanjšal za dobrih 10 odstotnih točk. Saldo meddržavnih selitev je bil v opazovanem obdobju pozitiven, pri čemer je bila v selitvenem prirastu dobra petina žensk (21 %). Pozitiven saldo meddržavnih selitev je bil v celoti posledica pozitivnega salda v selitvah tujcev (tako moških kot žensk), medtem ko je bil v selitvah državljanov RS zabeležen neto selitveni padec (tako moških kot žensk). Podatki za vse selitve v daljšem obdobju 1998-2010 kažejo, da je bil skupaj v celotnem obdobju povprečni delež žensk v priselitvah (26 %) in odselitvah (27 %) malo večji kot v obdobju 2008-2010. Saldo meddržavnih selitev je bil tudi v tem daljšem obdobju pozitiven, zastopanost žensk v tem saldu pa nekoliko večja (24 % je bilo žensk). Slika 6.7-11: Spolna struktura meddržavnih selitev državljanov RS za Spodnjeposavsko regijo v obdobju 2003-2010 - delež žensk v teh selitvah* Vir: * Slika 6.7-12: Spolna struktura vseh meddržavnih selitev (državljani RS, tujci) za Spodnjeposavsko regijo v obdobju 2008-2010 - delež žensk v teh selitvah* 70 60 50 40 30 ____ \ ..... ü 20 10 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 ......... Priselitve - ženske---Odselitve - ženske SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. Delež moških je zrcalna slika deleža žensk (100 % zmanjšano za delež žensk). 0 60 £ 50 'Ü =5 40 ■c 0! E 30 oü 20 ju 01 Q 10 2008 2009 — Državljani RS - priselitve (Ž) .........Tujci - priselitve (Ž) - -Skupaj - priselitve (Ž) — 2010 Državljani RS - odselitve (Ž) ■Tujci - odselitve (Ž) ■Skupaj - odselitve (Ž) Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. * Delež moških je zrcalna slika deleža žensk (100 % zmanjšano za delež žensk). 0 Starost selivcev. - V povprečju je v celotnem obdobju 1991-2010 v meddržavnih selitvenih tokovih državljanov RS povprečna starost priseljenih presegala to starost za odseljene za 2,5 leta. Kot kažejo letni podatki v sliki 6.7-13, je povprečna starost priseljenih presegala povprečno starost odseljenih večji del obdobja 1991-2002, medtem ko je za obdobje 20032009 veljalo nasprotno. Do obrata je prišlo predvsem zaradi spremembe v trendu povprečne starosti priseljenih, ki je po obdobju rasti v devetdesetih letih pričela po vstopu v novo tisočletje padati. Povprečje za celotno obdobje 1991-2010 kaže, da je bila povprečna starost selivcev v Spodnjeposavski regiji med najvišjimi v državi. Povprečna starost priseljenih (37,5 leta) je bila višja le v Goriški regiji, povprečna starost odseljenih (36,5 let) pa le v Podravski regiji. Slika 6.7-13: Povprečna starost meddržavnih selivcev za Spodnjeposavsko regijo v obdobju 1991-2010 - selitve državljanov RS ......... Priselitve---Odselitve -Razlika: priseljeni - odseljeni Vir: SURS, 2000, 2007, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni (za obdobje 1991 -2005). Podatki za vse selitve (državljani RS, tujci) v obdobju 2008-2010 kažejo, da je povprečna starost odseljenih presegala povprečno starost priseljenih tako pri državljanih RS kot pri tujcih, kar je značilno tudi za večino ostalih regij. Obenem je bila, podobno kot v ostalih regijah, pri obeh selitvenih tokovih povprečna starost tujcev nižja od tiste pri državljanih (za 3,2 leti pri priselitvah in za 5,1 leta pri odselitvah). Povprečna starost vseh selivcev skupaj je pri obeh selitvenih tokovih (priselitve, odselitve) presegala povprečno starost selivcev na ravni države (za 1,8 leta pri priselitvah in za 1,9 leta pri odselitvah). Kot je razvidno iz slike 6.7-14, ki kaže letne podatke, se pri selitvah tujcev povprečna starost priseljenih v opazovanem obdobju ni bistveno spremenila, medtem ko se je povprečna starost odseljenih zmanjšala. Pri selitvah državljanov RS je povprečna starost priseljenih ves čas naraščala in se skupno povečala kar za 8 let. Na drugi strani se je povprečna starost odseljenih do leta 2010 zmanjšala in se spustila pod povprečno starost priseljenih. Za vse selivce skupaj velja, da se je povprečna starost za priseljene v opazovanem obdobju rahlo povečala, za odseljene pa zmanjšala. Slika 6.7-14: Povprečna starost meddržavnih selivcev za Spodnjeposavsko regijo v obdobju 2008-2010 - selitve državljanov RS, tujcev in selitve skupaj Državljani RS - priselitve -Državljani RS - odselitve Tujci - priselitve -Tujci - odselitve -Skupaj - priselitve Skupaj - odselitve Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija). Izobrazba selivcev. - Izobrazbo selivcev smo najprej opazovali za državljane RS v treh obdobjih: 2003-2005, 2006-2007 in 2008-2010. Med vsemi selivci je bila v obdobju 20032005 le četrtina takih z znano izobrazbo, v naslednjih dveh opazovanih obdobjih pa je bil delež selivcev z znano izobrazbo večji - nad 40 % (glej tabelo C-5.1 v prilogi C). Ker je bilo istočasno majhno tudi število opazovanih selivcev (pri priselitvah v prvih dveh opazovanih obdobjih in pri odselitvah v prvem opazovanem obdobju), je potrebna previdnost pri analizi. Glavne ugotovitve za opazovana kazalnika so: • Povprečno število let šolanja. - Kot kaže slika 6.7-15a, so bili odseljeni v vseh opazovanih obdobjih bolj izobraženi od priseljenih; razlika je bila največja v prvem opazovanem obdobju. Tudi v primerjavi s povprečjem v državi so bili odseljeni z izjemo let 2006-2007 bolj izobraženi, priseljeni pa so bili do zadnjega obdobja 2008-2010 manj izobraženi (glej tabelo C-5.2 v prilogi C). • Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci. - Primerjava z ostalimi regijami (glej tabelo C-5.3 v prilogi C) kaže za priselitve enako relativno stanje regije kot pri prejšnjem kazalniku, medtem ko je bil opazovani delež pri odselitvah v vseh opazovanih obdobjih manjši od povprečja v državi. Kot kaže slika 6.7-15b, je bil v prvih dveh opazovanih obdobjih delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci večji pri odselitvah kot priselitvah; v zadnjem opazovanem obdobju pa je bil ta delež že večji pri priselitvah. Slika 6.7-15: Relativna razlika v povprečni vrednosti kazalnika o izobraženosti za priseljene in odseljene v meddržavnih selitvah za Spodnjeposavsko regijo v obdobjih 2003-2005, 2006-2007 in 2008-2010 - selitve državljanov RS (v %) a) Povprečno število let šolanja b) Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija). V nadaljevanju analiziramo vse meddržavne selitve (državljani RS, tujci) v obdobju 20082010, pri čemer je bila izobrazba znana za tri četrtine selivcev (glej tabelo C-5.1 v prilogi C). Glavne ugotovitve so za oba opazovana kazalnika podobne (glej sliki 6.7-16a in 6.7-16b). Njuna vrednost je za priseljene v opazovanem obdobju postopno naraščala, za odseljene pa se je v letu 2009 zelo zmanjšala in se izenačila z vrednostjo kazalnika za priseljene. Ločeni podatki po državljanstvu selivcev razkrivajo nasprotno sliko v gibanju obeh opazovanih kazalnikov pri priselitvah in odselitvah za državljane RS in tujce ter precej večje vrednosti obeh proučevanih kazalnikov pri selitvah državljanov RS. Povprečno število let šolanja je v opazovanem obdobju za vse selivce v povprečju znašalo 10,0 pri priselitvah in 10,3 pri odselitvah (glej tabelo C-5.2 v prilogi C), delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci pa 4 % pri priselitvah in 7 % pri odselitvah (glej tabelo C-5.3 v prilogi C), kar je pri obeh kazalnikih in pri obeh selitvenih tokovih malo manj od povprečja vseh regij. Slika 6.7-16: Izobraženost meddržavnih selivcev za Spodnjeposavsko regijo v obdobju 20082010 po dveh kazalnikih - selitve državljanov RS*, tujcev in selitve skupaj (selivci z znano izobrazbo) a) Povprečno število let šolanja 2008 Državljani RS - priselitve " Tujci - priselitve • Skupaj - priselitve ■ Državljani RS - odselitve -Tujci - odselitve ■Skupaj - odselitve b) Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci 2008 ■ Državljani RS - priselitve -• Tujci - priselitve 1 Skupaj - priselitve ■ - Državljani RS - odselitve Tujci - odselitve Skupaj - odselitve Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2011 (interna dokumentacija). * Velike spremembe v povprečnem številu let šolanja in deležu oseb s terciarno izobrazbo v selitvah državljanov RS so lahko posledica majhnega števila opazovanih selivcev (selivcev z znano izobrazbo). 20 2,0 4,0 6,0 8,0 -10,0 -12,0 35 30 - 15 0 2009 2010 2009 2010 6.7.3. VLOGA NARAVNEGA GIBANJA TER MEDREGIONALNIH IN MEDDRŽAVNIH SELITEV V DEMOGRAFSKIH GIBANJIH Obseg. - Spodnjeposavska regija je v celotnem obdobju 1991-2010 beležila negativen naravni prirast, kar je razvidno iz slike 6.7-17. Razkorak med številom umrlih in številom živorojenih je bil relativno stabilen in je v obdobju 1995-2007 v povprečju znašal -2,2 osebe na 1000 prebivalcev, v zadnjih treh letih pa se je zmanjšal na -1,0 osebe na 1000 prebivalcev. Naravno gibanje prebivalstva je imelo ključen vpliv na demografska gibanja v regiji v 1990-ih letih. Po letu 2000 in zlasti z vstopom Slovenije v EU pa so vedno večjo vlogo v teh gibanjih pridobivale selitve, zlasti meddržavne. Skupni saldo naravnega in selitvenega gibanja prebivalstva je v obdobju 1995-2003 znašal v povprečju -0,7 osebe na 1000 prebivalcev, v letih 2004-2007 in 2008-2010 pa 1,5 in 1,2 osebe na 1000 prebivalcev. Slika 6.7-17: Vloga naravnega in selitvenega gibanja za spremembo števila prebivalcev v Spodnjeposavski regiji, 1991-2010 (koeficient - letni saldo na 1000 prebivalcev) —■—Meddržavni selitveni prirast/padec * Skupni prirast/padec Lastni izračuni na podlagi podatkov SURS (glej tabelo C-1.7 v prilogi C). Državljanstvo. - V obdobju 2008-2010 je bil saldo vseh selitev (državljani RS, tujci) v Spodnjeposavski regiji pozitiven, pri tem pa v celoti kot posledica selitev tujcev, saj je bil saldo v selitvah državljanov RS negativen. V selitvah državljanov RS je bil obseg odselitev večji od obsega priselitev tako v medregionalnih kot v meddržavnih selitvah. Podobno je bil v selitvah tujcev pozitiven saldo prisoten tako v medregionalnih kot v meddržavnih selitvah. Spol. - Skupni saldo v selitvah državljanov RS je bil v obdobju 2003-2010 negativen, pri čemer je bila zastopanost žensk v tem saldu precej večja od moških (71 % nasproti 29 %). To pomeni, da se je število prebivalcev Spodnjeposavske regije prek selitev državljanov RS v opazovanem obdobju zmanjšalo, pri čemer se je bolj zmanjšalo število žensk kot moških. V obdobju 2008-2010, za katerega analiziramo vse selitve (oba selitvena tokova in vse selivce) in letne podatke o saldu po vrsti selitev in spolu prikazujemo v sliki 6.7-18, je bil skupni selitveni saldo pozitiven (kot posledica pozitivnega salda v meddržavnih selitvah). Tak saldo je bil izključno posledica selitev moških, saj je bil saldo v selitvah žensk negativen. To pomeni, da se je prek vseh selitev v obdobju 2008-2010 število prebivalcev Spodnjeposavske regije povečalo, pri tem pa izključno število moških. Regija je sicer imela v obeh opazovanih obdobjih (2003-2010, 2008-2010; glej tabelo C-3.3 v prilogi C) v povprečju manjši delež žensk (in večji delež moških) v prebivalstvu kot je znašalo povprečje za državo. Slika 6.7-18: Selitveni saldo v Spodnjeposavski regiji v obdobju 2008-2010 po spolu (število selitev) - medregionalne in meddržavne selitve ter skupaj vse selitve Starost. - Vpliv selitev državljanov RS na starostno strukturo prebivalstva Spodnjeposavske regije je bil v obdobju 2003-2010 neugoden. To je bilo v celoti posledica medregionalnih selitev, saj se je prek meddržavnih selitev starostna struktura prebivalstva izboljševala, a je bil ta vpliv zelo majhen (glej tabelo C-4.2a v prilogi C). Enako velja za selitve državljanov RS v obdobju 2008-2010, ko analiziramo vse selitve (selitve državljanov RS in tujcev), le da je bil neugoden vpliv večji. Na drugi strani so imele selitve tujcev ugoden vpliv na starostno strukturo prebivalstva regije (prebivalstvo se je zaradi teh selitev pomlajevalo). Starostna struktura prebivalstva regije se je izboljšala zlasti prek meddržavnih selitev tujcev, ugoden vpliv medregionalnih selitev pa je bil precej manjši. Vpliv vseh selitev skupaj na starostno strukturo prebivalstva regije je bil neugoden zaradi prevladujočega neugodnega vpliva medregionalnih selitev državljanov RS, vendar ne tako izrazit, saj ga je v precejšnji meri blažil ugoden vpliv meddržavnih selitev tujcev (glej tabelo C-4.2b v prilogi C). 6.7.4. VPLIV MEDREGIONALNIH IN MEDDRŽAVNIH SELITEV NA IZOBRAZBENO STRUKTURO PREBIVALSTVA - OBDOBJE 2008-2010 Vpliv vseh selitev (državljanov RS in tujcev) na izobrazbeno strukturo prebivalstva smo opazovali prek salda v selitvah oseb s terciarno izobrazbo. Spodnjeposavska regija je v obdobju 2008-2010 beležila negativen saldo v teh selitvah, ki je v celoti nastal v medregionalnih selitvah. V meddržavnih selitvah je imela ta regija v opazovanem obdobju skupaj nekoliko večje število priselitev kot odselitev oseb s terciarno izobrazbo. Analiza selitev glede na državljanstvo selivcev kaže, da je skupni negativen saldo v selitvah oseb s terciarno izobrazbo v celoti nastal v selitvah državljanov RS, saj je bil v selitvah tujcev saldo pozitiven (glej tabelo C-5.5 v prilogi C). Letni podatki kažejo (glej sliko 6.7-19), da je bil saldo v selitvah tujcev v letih 2008 in 2009 pozitiven, v letu 2010 pa negativen. Slika 6.7-19: Saldo v selitvah oseb s terciarno izobrazbo v Spodnjeposavski regiji v obdobju 2008-2010 (število selitev) - medregionalne in meddržavne selitve ter skupaj vse selitve -90 Medregionalni selitveni prirast/padec Meddržavni selitveni prirast/padec Skupni prirast/padec Vir: Tabela C-5.6 v prilogi C. 6.8. JUGOVZHODNA SLOVENIJA 6.8.1. MEDREGIONALNE SELITVE Obseg. - Regija Jugovzhodna Slovenija je v opazovanem obdobju 1991-2010 beležila pozitiven saldo v medregionalnih selitvah (0,3 osebe na 1000 prebivalcev na leto) in relativno (na 1000 prebivalcev) nekoliko večji obseg teh selitev od povprečja v državi. V obdobju 1995-2003 je saldo v teh selitvah znašal v povprečju 0,6 osebe na 1000 prebivalcev (3,8 priseljenih in 3,2 odseljenih na 1000 prebivalcev), v naslednjih letih pa se je znižal. Letni podatki so za opazovano obdobje prikazani v sliki 6.8-1. V obdobju 2008-2010, ko so evidentirane vse selitve (državljani RS, tujci), je saldo znašal -0,3 osebe na 1000 prebivalcev. Slika 6.8-1: Obseg medregionalnih selitev* za Jugovzhodno Slovenijo v obdobju 1991-2010 (koeficient - število oseb na 1000 prebivalcev) 30 25 20 15 10 5 _Q CU Ci o o ( v" ra C i i CU ID i t o ■> i i 0 f # # f # / / f / ^S ......... Priselitve ---Odselitve <$> rxr 'V 'V 'V Vir: Tabela C-1.8 v prilogi C. * Za obdobje 1991-2007 se podatki nanašajo na selitve državljanov RS (na stalno bivališče), za obdobje 2008-2010 pa na vse selitve (državljani RS, tujci), vključujoč selitve na začasno bivališče. Državljanstvo. - V obdobju 2008-2010 so v medregionalnih selitvah, kjer praviloma prevladujejo selitve državljanov RS, selitve tujcev v povprečju predstavljale 16 % v priselitvah in 14 % v odselitvah, kar je zlasti na strani priselitev precej več kot v povprečju v državi (tu je ta delež znašal 12 % v priselitvah in odselitvah). Iz letnih podatkov (slika 6.8-2) je obenem razviden trend naraščanja deleža tujcev v opazovanih (medregionalnih) selitvah. Slika 6.8-2: Struktura medregionalnih selitev za Jugovzhodno Slovenijo v obdobju 2008-2010 po državljanstvu selivcev (državljani RS, tujci) - delež državljanov RS v teh selitvah* 100 95 90 85 80 75 70 2008 2009 Priselitve - državljani RS 2010 • Odselitve - državljani RS Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. * Delež tujcev je zrcalna slika deleža državljanov RS (100 % zmanjšano za delež državljanov RS). Spol. - V medregionalnih selitvah državljanov RS so v obdobju 2003-2010 ženske v povprečju predstavljale nekaj več kot polovico vseh selivcev (51 % v priselitvah in 54 % v odselitvah), pri čemer je bil njihov delež v priselitvah najnižji med slovenskimi regijami. Letni podatki v sliki 6.8-3 kažejo, da se je delež žensk v opazovanem obdobju zmanjšal tako v priselitvah kot v odselitvah. Pri tem je bil ta delež v priselitvah in odselitvah v začetku in ob koncu opazovanega obdobja precej izenačen, v vmesnem obdobju pa je bil v odselitvah večji kot v priselitvah. Saldo medregionalnih selitev državljanov RS je bil v opazovanem obdobju negativen, kar je posledica negativnega salda v selitvah žensk (za moške je bil saldo pozitiven). Slika 6.8-3: Spolna struktura medregionalnih selitev državljanov RS za Jugovzhodno Slovenijo v obdobju 2003-2010 - delež žensk v teh selitvah* Vir: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni * Delež moških je zrcalna slika deleža žensk (100% zmanjšano za delež žensk). V obdobju 2008-2010, za katerega proučujemo vse selitve, so v skupnih selitvenih tokovih ženske v povprečju predstavljale manjši delež kot moški (42 % v priselitvah in 46 % v odselitvah), pri čemer je bil njihov delež v priselitvah najnižji med vsemi regijami. Kot kaže slika 6.8-4, je bil manjši delež žensk posledica zelo nizke zastopanosti žensk v selitvah tujcev (manj kot 10 % v obeh selitvenih tokovih). Saldo medregionalnih selitev je bil v opazovanem obdobju negativen, kar je v celoti posledica negativnega salda v selitvah žensk (tako državljank RS kot tujk), medtem ko je bil saldo v selitvah moških pozitiven (tako za državljane RS kot za tujce). Starost selivcev. - Kot kaže slika 6.8-5, je bila za selitve državljanov RS v obdobju 20032010 značilna ves čas višja povprečna starost priseljenih od odseljenih, pri čemer je bila razlika v povprečni starosti v povprečju zelo velika (5,1 leta). Povprečna starost priseljenih je bila v opazovanem obdobju najvišja med vsemi slovenskimi regijami (znašala je 35 let), povprečna starost odseljenih pa je bila za 1,2 leta pod povprečjem vseh regij. Medtem ko se povprečna starost odseljenih v opazovanem obdobju ni bistveno spreminjala, je povprečna starost priseljenih po padcu v letu 2004 postopno naraščala do leta 2009 (z njo pa tudi razlika v starosti med priseljenimi in odseljenimi), nato pa se v letu 2010 precej zmanjšala. Slika 6.8-4: Spolna struktura vseh medregionalnih selitev (državljani RS, tujci) za Jugovzhodno Slovenijo v obdobju 2008-2010 - delež žensk v teh selitvah* Vir: * Slika 4.8-5: Povprečna starost medregionalnih selivcev za Jugovzhodno Slovenijo v obdobju 2003-2010 - selitve državljanov RS 60 50 u "OJ LO 40 T3 aj E 30 tr. 0J >M 20 >M 0L1 OJ Q 10 0 2008 2009 Državljani RS - priselitve (Ž) Tujci - priselitve (Ž) - •Skupaj - priselitve (Ž) — 2010 Državljani RS - odselitve (Ž) ■Tujci - odselitve (Ž) Skupaj - odselitve (Ž) SURS, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. Delež moških je zrcalna slika deleža žensk (100 % zmanjšano za delež žensk). Priselitve---Odselitve -Razlika: priseljeni - odseljeni Vir: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni (za leta 2003 -2005). Opazovanje vseh selitev (državljani RS, tujci) v obdobju 2008-2010 kaže, da so bili odseljeni mlajši od priseljenih, pri tem predvsem zaradi selitev državljanov RS, ki so predstavljali večino vseh selivcev. Iz slike 6.8-6 je razvidno tudi, da se je povprečna starost za odseljene v opazovanem obdobju povečala, za priseljene pa ne. Glede na ostale regije je bila razlika v povprečni starosti priseljenih tujcev in državljanov RS majhna (v povprečju za 2,7 leta višja pri tujcih). V opazovanem obdobju se je zmanjšala tudi razlika v povprečni starosti med odseljenimi tujci in državljani RS (v povprečju je razlika znašala 7,2 leta). V opazovanem obdobju je bila za vse selivce skupaj povprečna starost priseljenih (35,7 leta) najvišja med vsemi regijami, medtem ko je bila povprečna starost odseljenih (30,8 leta) za 0,9 leta nižja od povprečja za državo, razlika med povprečno starostjo priseljenih in odseljenih pa zelo velika (4,9 leta). Le-ta je bila večja le v Pomurski regiji. Slika 6.8-6: Povprečna starost medregionalnih selivcev za Jugovzhodno Slovenijo v obdobju 2008-2010 - selitve državljanov RS, tujcev in selitve skupaj 45 43 41 £ 39 CD > 37 8 35 I 33 31 29 27 2008 Državljani RS - priselitve Tujci - priselitve ■Skupaj - priselitve 2009 2010 Državljani RS - odselitve -Tujci - odselitve Skupaj - odselitve Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija). Izobrazba selivcev. - Izobrazbo selivcev smo najprej opazovali za državljane RS v treh zaporednih obdobjih: 2003-2005, 2006-2007 in 2008-2010. Delež selivcev z znano izobrazbo je v obdobju 2003-2005 v povprečju znašal okoli 60 %, v obdobju 2006-2007 je presegel 80 %, ter v zadnjem opazovanem obdobju znašal 89 % v obeh selitvenih tokovih (glej tabelo C-5.1 v prilogi C). Izobraženost selivcev smo opazovali prek naslednjih dveh kazalnikov: povprečno število let šolanja in delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci. Glavne ugotovitve za oba kazalnika so podobne in kažejo, da so bili v primerjavi z ostalimi regijami (glej tabeli C-5.2 in C-5.3 v prilogi C) odseljeni v prvih dveh opazovanih obdobjih (v povprečju) vsaj toliko izobraženi kot v povprečju v državi, medtem ko za obdobje 2008-2010 to ne velja. Na drugi strani so bili priseljeni v regijo v obdobju 2003-2005 nekoliko bolj izobraženi kot v povprečju v državi, v ostalih dveh obdobjih pa manj izobraženi. Podatki o povprečnem številu let šolanja selivcev v sliki 6.8-7a kažejo, da so bili odseljeni v vseh treh opazovanih obdobjih v povprečju bolj izobraženi od priseljenih, pri čemer je bila razlika največja v obdobju 2003-2005, nato pa se je postopno zmanjševala. Enako velja za razliko v deležu oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci (slika 6.8-7b) za priseljene in odseljene. Slika 6.8-7: Relativna razlika v povprečni vrednosti kazalnika o izobraženosti priseljenih in odseljenih v medregionalnih selitvah za Jugovzhodno Slovenijo v obdobjih 20032005, 2006-2007 in 2008-2010 - selitve državljanov RS (v %) a) Povprečno število let šolanja b) Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija). V nadaljevanju analiziramo vse medregionalne selitve (državljani RS, tujci) v obdobju 20082010, pri čemer je delež selivcev z znano izobrazbo v povprečju pri obeh selitvenih tokovih znašal 90 %. Glavne ugotovitve za opazovana kazalnika so (glej sliki 6.8-8a in 6.8-8b): • Povprečno število let šolanja. - V opazovanem obdobju so bili odseljeni bolj izobraženi od priseljenih; iz slike 6.8-8a pa je razvidno, da se je razlika v povprečnem številu let šolanja med prvimi in drugimi postopno zmanjšala. V povprečju je v opazovanem obdobju to število znašalo za priseljene 11,5 let in za odseljene 11,8 let, kar je pod povprečjem vseh regij (glej tabelo C-5.2 v prilogi C). Tako merjena izobraženost selivcev pri tem pretežno odraža stanje v selitvah državljanov RS; tujci so bili manj izobraženi, pri tem pa priseljeni bolj kot odseljeni. Slika 6.8-8: Izobraženost medregionalnih selivcev za Jugovzhodno Slovenijo v obdobju 20082010 po dveh kazalnikih - selitve državljanov RS, tujcev in selitve skupaj (selivci z znano izobrazbo) a) Povprečno število let šolanja 12,5 12,0 11,5 11,0 10,5 10,0 9,5 9,0 ________ 2008 2009 Državljani RS - priselitve ■ Tujci - priselitve — • Skupaj - priselitve 2010 Državljani RS - odselitve -Tujci - odselitve ■ Skupaj - odselitve b) Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci 25 i s 20 N > i | 15 ji i 10 1 5 ,ii E 2008 - Državljani RS - priselitve • Tujci - priselitve ' Skupaj - priselitve 2010 -Državljani RS - odselitve -Tujci - odselitve ■Skupaj - odselitve Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija). 0 0 0 2009 • Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci. - Ta delež je bil v povprečju pri odselitvah (17 %) le nekoliko večji kot pri priselitvah (16 %), pri tem pa pri obeh selitvenih tokovih pod povprečjem vseh regij (glej tabelo C-5.3 v prilogi C). Letni podatki v sliki 6.8-8b kažejo, da je proučevani delež za vse selivce pretežno odraz selitev državljanov RS, saj je bil delež oseb s terciarno izobrazbo v selitvah tujcev zelo majhen. 6.8.2. MEDDRŽAVNE SELITVE Obseg. - Jugovzhodna Slovenija je po velikosti evidentirane zaloge (začasnih) emigrantov in zaloge imigrantov nekoliko pod državnim povprečjem. Ob koncu leta 2007 je regija imela 1,3 % državljanov RS začasno v tujini (zaloga začasnih emigrantov), leta 2012 pa je vrednost ustreznega malo drugačnega kazalnika znašala 1,2 %. Zaloga imigrantov pa je bila v letu 2011 po dveh načinih opredelitve imigrantov (državljanstvo, država rojstva) naslednja: 3,6 % prebivalcev je imelo tuje državljanstvo, a kar 9,9 % jih je bilo rojenih v tujini. Za meddržavne selitvene tokove v obdobju 1991-2010 pa velja, da je bil njihov relativni obseg v Jugovzhodni Sloveniji nekoliko manjši kot v povprečju v državi. Kot kaže slika 6.8-9, je bil v obdobju pred vstopom Slovenije v EU obseg priselitev in odselitev razmeroma izenačen (v obdobju 19952003: 2,2 priseljenih in 1,7 odseljenih na 1000 prebivalcev na leto; saldo pa je znašal 0,5 osebe na 1000 prebivalcev). Podobno kot v ostalih regijah je obseg teh selitev pred letom 1997 nekoliko upadal, nato pa postopno naraščal. V obdobju 2004-2007 je obseg priselitev naraščal hitreje od obsega odselitev, zato se je saldo meddržavnih selitev povečal in v povprečju v tem obdobju znašal 3,6 osebe na 1000 prebivalcev (8,7 priseljenih in 5,1 odseljenih na 1000 prebivalcev). Obseg priselitev je ostal na visoki ravni še v letih 2008 in 2009, nato pa se je zmanjšal in uravnotežil z obsegom odselitev; povprečni saldo v obdobju 2008-2010 je znašal 5,2 osebe na 1000 prebivalcev. Slika 4.8-9: Obseg meddržavnih selitev za Jugovzhodno Slovenijo v obdobju 1991-2010 (koeficient - število oseb na 1000 prebivalcev) 30 .d Priselitve ---Odselitve Vir: Tabela C-1.8 v prilogi C. Državljanstvo. - V povprečju v vseh regijah večji del meddržavnih selitev predstavljajo selitve tujcev, zlasti na strani priselitev. V obdobju 2008-2010 so selitve državljanov RS v Jugovzhodni Sloveniji v povprečju predstavljale 9 % v priselitvah in 20 % v odselitvah, kar je manj kot v povprečju v Sloveniji (11 % v priselitvah in 26 % v odselitvah). Enako velja za daljše obdobje 2000-2010, prikazano v sliki 6.8-10, ko so selitve državljanov RS v povprečju predstavljale 9 % v priselitvah iz tujine in 21 % v odselitvah v tujino (na ravni Slovenije pa enako kot v obdobju 2008-2010). Slika 6.8-10: Struktura meddržavnih selitev za Jugovzhodno Slovenijo v obdobju 2000-2010 po državljanstvu selivcev (državljani RS, tujci) - delež državljanov RS v teh selitvah* 70 £ 60 o > "aj tO 50 "O aj E 40 m en > o C 00 30 20 00 "O 10 >M aj aj O 0 ✓ \ X ' --5 -1-1-1-1-1-1-1-1-1-1- 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Priselitve - državljani RS ■ Odselitve - državljani RS Vir: SURS, 2012b in lastni izračuni. * Delež tujcev je zrcalna slika deleža državljanov RS (100 % zmanjšano za delež državljanov RS). Spol. - V meddržavnih selitvah državljanov RS so v obdobju 2003-2010 ženske predstavljale manj kot polovico vseh priselitev (41 %) in odselitev (47 %). Letni podatki v sliki 6.8-11 kažejo, da je bil delež žensk v obeh selitvenih tokovih v začetku in na koncu opazovanega obdobja podoben, v vmesnem obdobju pa je bil v odselitvah precej večji kot v priselitvah. Saldo meddržavnih selitev državljanov RS je bil v opazovanem obdobju negativen tako za moške kot za ženske, pri tem pa je bila zastopanost žensk v neto selitvenem padcu precej večja (76 % je bilo žensk). V obdobju 2008-2010, za katerega proučujemo vse selitve (državljani RS, tujci), so v obeh selitvenih tokovih prevladovali moški (v povprečju jih je bilo 79 % v priselitvah in tudi v odselitvah), in sicer predvsem na račun selitev tujcev. Letni podatki v sliki 6.8-12 kažejo, da se je v opazovanem obdobju delež žensk v vseh priselitvah zelo povečal (več kot podvojil), kar je posledica povečanja njihovega deleža tako v selitvah državljanov RS kot tujcev. Delež žensk v vseh odselitvah se na drugi strani ni bistveno spremenil. V letu 2009 in 2010 je bil delež žensk v priselitvah večji od deleža žensk v odselitvah. Saldo vseh meddržavnih selitev je bil v opazovanem obdobju pozitiven, pri čemer je bila v selitvenem prirastu dobra petina žensk (21 %). Pozitiven saldo meddržavnih selitev je bil v celoti posledica pozitivnega salda v selitvah tujcev (tako moških kot žensk), medtem ko je bil v selitvah državljanov RS zabeležen neto selitveni padec, ki je bil posledica negativnega salda v selitvah žensk. Podatki za vse selitve v daljšem obdobju 1998-2010 kažejo, da je bil skupaj v celotnem obdobju delež žensk v priselitvah (20 %) in odselitvah (21 %) podoben kot v obdobju 20082010. Saldo meddržavnih selitev je bil tudi v tem daljšem obdobju pozitiven, zastopanost žensk v tem saldu pa nekoliko manjša (njihov delež je znašal 18 %). Slika 6.8-11: Spolna struktura meddržavnih selitev državljanov RS za Jugovzhodno Slovenijo v obdobju 2003-2010 - delež žensk v teh selitvah* Vir: * Slika 6.8-12: Spolna struktura vseh meddržavnih selitev (državljani RS, tujci) za Jugovzhodno Slovenijo v obdobju 2008-2010 - delež žensk v teh selitvah* 60 ai Q 10 0 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 ......... Priselitve - ženske---Odselitve - ženske SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. Delež moških je zrcalna slika deleža žensk (100 % zmanjšano za delež žensk). 60 g 50 'ü > 15 40 (A •c QJ £ 30 Cfl S 20 >N > N Ol "55 10 2008 2009 Državljani RS - priselitve (Ž)- Tujci - priselitve (Ž) - ■Skupaj - priselitve (Ž) — 2010 Državljani RS - odselitve (Ž) -Tujci - odselitve (Ž) ■Skupaj - odselitve (Ž) Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. * Delež moških je zrcalna slika deleža žensk (100 % zmanjšano za delež žensk). 0 Starost selivcev. - Letni podatki za selitve državljanov RS v obdobju 1991-2010 v sliki 6.813 kažejo, da je večji del obdobja 1991-2003 povprečna starost priseljenih presegala povprečno starost odseljenih, medtem ko je za obdobje 2004-2010 veljalo nasprotno. V celem obdobju 1991-2010 skupaj pa sta bili v povprečju povprečna starost priseljenih in odseljenih državljanov RS dokaj izravnani (povprečna starost priseljenih je bila višja za 0,5 leta) in na ravni povprečja vseh regij . Slika 6.8-13: Povprečna starost meddržavnih selivcev za Jugovzhodno Slovenijo v obdobju 1991-2010 - selitve državljanov RS ......... Priselitve — — — Odselitve Razlika: priseljeni - odseljeni Vir: SURS, 2000, 2007, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni (za obdobje 1991 -2005). V obdobju 2008-2010, ko spremljamo vse selitve (državljani RS, tujci), je povprečna starost odseljenih presegala povprečno starost priseljenih tako pri državljanih RS kot pri tujcih, kar je značilno tudi za večino ostalih regij. Podobno kot v ostalih regijah je bila pri obeh selitvenih tokovih povprečna starost tujcev nižja od tiste pri državljanih (za 2 leti pri priselitvah in 3,5 leta pri odselitvah). Kot kažejo letni podatki v sliki 6.8-14, se je pri selitvah tujcev povprečna starost priseljenih nekoliko zmanjšala, povprečna starost odseljenih pa je nihala. Pri selitvah državljanov RS se je povprečna starost priseljenih v opazovanem obdobju povečevala, povprečna starost odseljenih pa nihala in bila v letu 2010 nižja kot leta 2008. Za vse selivce skupaj velja, da se v obdobju 2008-2010 povprečna starost priseljenih in odseljenih ni bistveno spremenila (zmanjšala se je za 0,5 leta pri obeh selitvenih tokovih) ter je bila približno na ravni povprečja vseh regij (za 0,5 leta višja pri priselitvah in za 0,2 leta pri odselitvah). Slika 6.8-14: Povprečna starost meddržavnih selivcev za Jugovzhodno Slovenijo v obdobju 2008-2010 - selitve državljanov RS, tujcev in selitve skupaj Državljani RS - priselitve -Državljani RS - odselitve Tujci - priselitve -Tujci - odselitve — -Skupaj - priselitve Skupaj - odselitve Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija). Izobrazba selivcev. - Izobrazbo selivcev smo najprej opazovali za državljane RS v treh obdobjih: 2003-2005, 2006-2007 in 2008-2010. Selivcev z znano izobrazbo je bilo v obdobju 2003-2005 le slaba tretjina (glej tabelo C-5.1 v prilogi C), nato pa se je delež le-teh v naslednjih dveh obdobjih povečal, in sicer pri priselitvah na 43 % in 49 % ter pri odselitvah na 57 % in 53 %. Glavne ugotovitve za opazovana kazalnika so: • Povprečno število let šolanja. - To število je bilo pri obeh selitvenih tokovih (priseljeni, odseljeni) v obdobjih 2003-2005 in 2008-2010 nižje od povprečja vseh regij, v vmesnem obdobju pa višje od tega povprečja (glej tabelo C-5.2 v prilogi C). Kot kaže slika 6.8-15a, so bili odseljeni v vseh opazovanih obdobjih bolj izobraženi od priseljenih; razlika je bila najmanjša v prvem opazovanem obdobju. • Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci. - Primerjava z ostalimi regijami kaže, da je bil ta delež med vsemi selivci pri obeh selitvenih tokovih (priseljeni, odseljeni) in v vseh opazovanih obdobjih nižji od povprečja vseh regij; v obdobju 20032005 je bil v tej regiji pri odselitvah celo najnižji (glej tabelo C-5.3 v prilogi C). Kot kaže slika 6.8-15b, je bil v obdobju 2003-2005 delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci pri odselitvah manjši kot pri priselitvah, medtem ko je v naslednjih dveh obdobjih veljalo nasprotno. Ugotovljena višja izobraženost odseljenih od priseljenih v obdobju 2003-2005, merjena s povprečnim številom let šolanja, je bila posledica velikega deleža odseljenih s srednješolsko izobrazbo. Slika 6.8-15: Relativna razlika v povprečni vrednosti kazalnika o izobraženosti priseljenih in odseljenih v meddržavnih selitvah za Jugovzhodno Slovenijo v obdobjih 20032005, 2006-2007 in 2008-2010 - selitve državljanov RS (v %) a) Povprečno število let šolanja 2008-10 H liti B B b) Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija). V nadaljevanju analiziramo vse meddržavne selitve (državljani RS, tujci) v obdobju 20082010, pri čemer je delež selivcev z znano izobrazbo v povprečju znašal pri priselitvah 76 % in pri odselitvah 80 %. Glavne ugotovitve za opazovana kazalnika so: • Povprečno število let šolanja. - V opazovanem obdobju je bila tako merjena izobraženost za odseljene boljša kot za priseljene; povprečno število let šolanja je v povprečju znašalo 10,3 pri priselitvah in 10,4 pri odselitvah, kar je pri prvih enako povprečju v državi, pri odselitvah pa malo pod tem povprečjem. Letni podatki v sliki 6.8-16a kažejo, da se to število pri priselitvah v opazovanem obdobju ni spremenilo, medtem ko se je pri odselitvah nekoliko zmanjšalo. Podatki o selitvah glede na državljanstvo selivcev kažejo, da so bili državljani RS precej bolj izobraženi kot tujci. Za selitve državljanov je poleg tega značilna boljša izobraženost odseljenih od priseljenih, medtem ko je bila v selitvah tujcev tako merjena izobraženost selivcev enaka v obeh selitvenih tokovih. • Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci. - Ta delež je bil pri odselitvah večji kot pri priselitvah (v povprečju je znašal 5 % in 3 %), obenem pa pri obeh selitvenih tokovih pod povprečjem vseh regij. Letni podatki so prikazani v sliki 6.8-16b. Analiza selitev glede na državljanstvo selivcev kaže, da je delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci precej višji pri selitvah državljanov RS kot pri selitvah tujcev. Poleg tega so razlike v proučevanem deležu med priseljenimi in odseljenimi pri državljanih RS občutne, medtem ko so pri selitvah tujcev zelo majhne. 1,0 0 3,0 4,0 p -5,0 6,0 Slika 6.8-16: Izobraženost meddržavnih selivcev za Jugovzhodno Slovenijo v obdobju 2008-2010 po dveh kazalnikih - selitve državljanov RS, tujcev in selitve skupaj (selivci z znano izobrazbo) a) Povprečno število let šolanja b) Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci ---Državljani RS - priselitve-Državljani RS - odselitve .........Tujci - priselitve —^ Tujci - odselitve — — Skupaj - priselitve Skupaj - odselitve - - - Državljani RS - priselitve Državljani RS - odselitve .........Tujci - priselitve -Tujci - odselitve — — Skupaj - priselitve Skupaj - odselitve Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2011 (interna dokumentacija). 6.8.3. VLOGA NARAVNEGA GIBANJA TER MEDREGIONALNIH IN MEDDRŽAVNIH SELITEV V DEMOGRAFSKIH GIBANJIH Obseg. - Za naravno gibanje prebivalstva je v obdobju 1991-2010 značilen povprečni letni prirast v višini 1,1 osebe na 1000 prebivalcev. V 1990-ih letih se je naravni prirast postopno zmanjševal in s tem tudi njegov odločilen vpliv na gibanje števila prebivalcev v regiji (glej sliko 6.8-17). Nato je sledilo do leta 2005 obdobje relativno izenačenega števila živorojenih in umrlih. V obdobju 2006-2010 pa je regija zopet imela naravni prirast, ki se je postopno povečeval in v letu 2010 zopet prevzel odločilen vpliv na gibanje števila prebivalcev v regiji. V obdobju 2001-2009 so odločilen vpliv na skupni prirast prebivalstva v regiji imele meddržavne selitve. Skupni saldo naravnega in selitvenega gibanja prebivalstva v regiji je bil v celotnem obdobju pozitiven in je postopno naraščal: v obdobju 1995-2003 je v povprečju znašal 1,7 osebe na 1000 prebivalcev, v letih 2004-2007 in 2008-2010 pa 4,4 in 6,9 osebe na 1000 prebivalcev. Državljanstvo. - V obdobju 2008-2010 je bil saldo vseh selitev (državljani RS, tujci) v Jugovzhodni Sloveniji pozitiven, pri tem pa v celoti kot posledica selitev tujcev, saj je bil saldo v selitvah državljanov RS negativen. V selitvah državljanov RS je bil obseg odselitev večji od obsega priselitev tako v medregionalnih kot v meddržavnih selitvah. Podobno je bil v selitvah tujcev pozitiven saldo prisoten tako v medregionalnih kot v meddržavnih selitvah. Spol. - Skupni saldo v selitvah državljanov RS je bil v obdobju 2003-2010 negativen, pri čemer je bil negativen izključno saldo v selitvah žensk. To pomeni, da se je prebivalstvo Jugovzhodne Slovenije prek selitev državljanov RS v opazovanem obdobju zmanjšalo in sicer izključno število žensk. V obdobju 2008-2010, za katerega analiziramo vse selitve (državljani RS, tujci) in letne podatke o saldu po vrsti selitev in spolu prikazujemo v sliki 6.8-18, je bil skupni selitveni saldo pozitiven (kar je bilo izključno posledica pozitivnega salda v meddržavnih selitvah). To je skoraj v celoti posledica neto priselitev moških, saj je bilo v neto selitvenem prirastu le 1 % žensk. To pomeni, da se je prek vseh selitev v obdobju 2008-2010 prebivalstvo Jugovzhodne Slovenije povečalo, pri tem pa (skoraj) v celoti na račun povečanja števila moških. Regija je sicer v obeh opazovanih obdobjih (2003-2010, 2008-2010) sodila med tri regije z najnižjim deležem žensk v prebivalstvu. Slika 6.8-17: Vloga naravnega in selitvenega gibanja za spremembo števila prebivalcev v Jugovzhodni Sloveniji, 1991-2010 (koeficient - letni saldo na 1000 prebivalcev) Slika 6.8-18: Selitveni saldo za Jugovzhodno Slovenijo v obdobju 2008-2010 po spolu (število selitev) - medregionalne in meddržavne selitve ter skupaj vse selitve -400 -600 Medreg-M -Medreg-Ž ...... Meddrz-M -Meddrz-Ž — -Skupaj-M Skupaj-Ž Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2011 (interna dokumentacija). Starost. - Vpliv selitev državljanov RS na starostno strukturo prebivalstva Jugovzhodne Slovenije je bil v obdobju 2003-2010 neugoden (prebivalstvo se je zaradi teh selitev staralo). To je bilo v celoti posledica medregionalnih selitev, medtem ko se je prek meddržavnih selitev starostna struktura prebivalstva izboljševala, a je bil ta vpliv zelo majhen (glej tabelo C-4.2a v prilogi C). Enako velja za selitve državljanov RS v obdobju 2008-2010, ko analiziramo vse selitve (selitve državljanov RS in tujcev). Na drugi strani so imele selitve tujcev ugoden vpliv na starostno strukturo prebivalstva regije (prebivalstvo se je zaradi teh selitev pomlajevalo). Starostna struktura prebivalcev regije se je izboljšala prek meddržavnih selitev tujcev, medtem ko je bil vpliv medregionalnih selitev neugoden, vendar zanemarljiv. Vpliv vseh selitev skupaj na starostno strukturo prebivalcev v regiji je bil neugoden, zaradi prevladujočega neugodnega vpliva medregionalnih selitev državljanov RS, ki pa ga je v določeni meri blažil ugoden vpliv meddržavnih selitev tujcev (glej tabelo C-4.2b v prilogi C). 6.8.4. VPLIV MEDREGIONALNIH IN MEDDRŽAVNIH SELITEV NA IZOBRAZBENO STRUKTURO PREBIVALSTVA - OBDOBJE 2008-2010 Vpliv vseh selitev (državljanov RS in tujcev) na izobrazbeno strukturo prebivalstva smo opazovali prek salda v selitvah oseb s terciarno izobrazbo. Jugovzhodna Slovenija je v obdobju 2008-2010 beležila skupaj negativen saldo v teh selitvah, ki pa je bil v primerjavi z ostalimi regijami relativno majhen. Vseeno pa letni podatki v sliki 6.8-19 kažejo na zelo hitro slabšanje tega salda v letih 2009 in 2010 tako v medregionalnih kot v meddržavnih selitvah. Slika 6.8-19: Saldo v selitvah oseb s terciarno izobrazbo v Jugovzhodni Sloveniji v obdobju 2008-2010 (število selitev) - medregionalne in meddržavne selitve ter skupaj vse selitve 30 20 10 0 -10 -20 -30 -40 -50 -60 -70 -80 Vir: Tabela C-5.6 v prilogi C. Medregionalni selitveni prirast/padec Meddržavni selitveni prirast/padec Skupni prirast/padec Analiza selitev glede na državljanstvo selivcev kaže, da je bil negativen saldo v selitvah oseb s terciarno izobrazbo v celoti posledica selitev državljanov RS, medtem ko je regija v selitvah tujcev zabeležila nekoliko večje število priselitev kot odselitev oseb s terciarno izobrazbo (glej tabelo C-5.5 v prilogi C). Letni podatki kažejo (glej tabelo C-5.6 v prilogi C), da je bil v selitvah tujcev v letih 2008 in 2009 prisoten pozitiven saldo, v letu 2010 pa negativen. 6.9. OSREDNJESLOVENSKA REGIJA 6.9.1. MEDREGIONALNE SELITVE Obseg. - Osrednjeslovenska regija je imela v opazovanem obdobju 1991-2010 pozitiven saldo v medregionalnih selitvah (1,0 osebe na 1000 prebivalcev na leto) in, izraženo relativno (število selivcev na 1000 prebivalcev), nekoliko večji obseg teh selitev od povprečja v državi. V obdobju 1995-2003 je bil letni saldo v teh selitvah rahlo negativen (v povprečju je znašal -0,2 osebe na 1000 prebivalcev). Negativen saldo je bil posledica nekoliko večjega števila odselitev od priselitev v obdobju 1995-2000 (glej sliko 6.9-1). Po letu 2000 je imela regija v opazovanih (medregionalnih) selitvah pozitiven saldo, ki pa je bil v obdobju 2004-2007 še nizek (0,2 osebe na 1000 prebivalcev na leto). V obdobju 2008-2010, ko so evidentirane tudi selitve tujcev in selitve na začasno bivališče, regija beleži zelo velik letni obseg medregionalnih selitev (26,9 priseljenih in 21,8 odseljenih na 1000 prebivalcev) in največji pozitiven saldo v medregionalnih selitvah med vsemi regijami. Le-ta je znašal v povprečju 5,2 osebe na 1000 prebivalcev. Presežek priselitev nad odselitvami sta v tem obdobju imeli le še Obalno-kraška in Podravska regija. Slika 6.9-1: Obseg medregionalnih selitev* za Osrednjeslovensko regijo v obdobju 1991-2010 (koeficient - število oseb na 1000 prebivalcev) 30 25 20 15 10 5 0 # # f # / / f / f # # f # f / f # / Priselitve ---Odselitve Vir: Tabela C-1.9 v prilogi C. * Za obdobje 1991-2007 se podatki nanašajo na selitve državljanov RS (na stalno bivališče), za obdobje 2008-2010 pa na vse selitve (državljani RS, tujci), vključujoč selitve na začasno bivališče . Državljanstvo. - V obdobju 2008-2010 so v medregionalnih selitvah, kjer praviloma prevladujejo selitve državljanov RS, selitve tujcev v povprečju predstavljale 10 % v priselitvah in 12 % v odselitvah. Iz letnih podatkov (slika 6.9-2) je obenem razviden trend povečanja deleža tujcev v obeh selitvenih tokovih. Slika 6.9-2: Struktura medregionalnih selitev za Osrednjeslovensko regijo v obdobju 2008-2010 po državljanstvu selivcev (državljani RS, tujci) - delež državljanov RS v teh selitvah* Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. * Delež tujcev je zrcalna slika deleža državljanov RS (100 % zmanjšano za delež državljanov RS). Spol. - V medregionalnih selitvah državljanov RS so v obdobju 2003-2010 ženske predstavljale dobro polovico vseh selivcev (56 % v priselitvah in 54 % v odselitvah), pri čemer je bil njihov delež v priselitvah največji med slovenskimi regijami. Letni podatki v sliki 6.9-3 kažejo, da se je delež žensk v priselitvah v opazovanem obdobju zmanjšal, njihov delež v odselitvah pa je bil kljub upadanju pred letom 2007 ob koncu opazovanega obdobja podoben tistemu iz leta 2003. Saldo medregionalnih selitev državljanov RS je bil v opazovanem obdobju pozitiven tako za moške kot za ženske, pri čemer je bila zastopanost žensk v neto selitvenem prirastu precej večja (njihov delež je znašal 65 %). V obdobju 2008-2010, za katerega proučujemo vse selitve in letne podatke prikazujemo v sliki 6.9-4, je bil v obeh selitvenih tokovih delež žensk in moških precej izenačen. To je bilo v celoti posledica selitev državljanov RS, saj je bilo v selitvah tujcev (v obeh selitvenih tokovih) v povprečju le 10 % žensk. Saldo medregionalnih selitev je bil v opazovanem obdobju pozitiven, kar velja tako za selitve državljanov kot tujcev. Skupaj za vse selitve velja, da je bila zastopanost žensk v neto selitvenem prirastu večja od zastopanosti moških; delež žensk je znašal 60 %. Slika 6.9-3: Spolna struktura medregionalnih selitev državljanov RS za Osrednjeslovensko regijo v obdobju 2003-2010 - delež žensk v teh selitvah* 60 58 o 56 54 52 S 50 48 46 X _ — - ^ - / 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 ......... Priselitve-ženske---Odselitve-ženske Vir: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. * Delež moških je zrcalna slika deleža žensk (100 % zmanjšano za delež žensk). Slika 6.9-4: Spolna struktura vseh medregionalnih selitev (državljani RS, tujci) za Osrednjeslovensko regijo v obdobju 2008-2010 - delež žensk v teh selitvah* 60 £ 50 40 E 30 Tu 40 N > N 01 a 10 ..i**"' ..i**"* 2008 2009 2010 Državljani RS - priselitve (Ž)-Državljani RS - odselitve (Ž) Tujci - priselitve (Ž) -Tujci - odselitve (Ž) •Skupaj - priselitve (Ž) Skupaj - odselitve (Ž) Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. * Delež moških je zrcalna slika deleža žensk (100 % zmanjšano za delež žensk). Starost selivcev. - Povprečna starost priseljenih in odseljenih državljanov RS je bila v obdobju 1991-2010 precej izravnana. Čeprav je iz slike 6.9-13 razvidno, da so bili v več kot polovici let opazovanega obdobja odseljeni starejši od priseljenih, pa je bila v celem obdobju skupaj povprečna starost priseljenih (33,1 leta) za 0,5 leta višja od povprečne starosti odseljenih. Glede na ostale regije je bila povprečna starost priseljenih v Osrednjeslovenski regiji najnižja, medtem ko je bila povprečna starost odseljenih sicer pod povprečjem v državi, a višja kot v Zasavski, Gorenjski, Notranjsko-kraški in Goriški regiji. V obdobju 2008-2010, za katerega smo lahko proučili vse selitve (državljani RS, tujci), je povprečna starost odseljenih presegala povprečno starost priseljenih tako pri državljanih RS kot pri tujcih, kar je značilno tudi za večino drugih regij. Podobno kot v ostalih regijah je bila pri obeh selitvenih tokovih povprečna starost tujcev nižja od tiste pri državljanih RS (za 2,8 leta pri priselitvah in za 2,6 leta pri odselitvah). Kot je razvidno iz slike 6.9-14, ki prikazuje 0 letne podatke, se je pri selitvah tujcev povprečna starost priseljenih v opazovanem obdobju zmanjševala, povprečna starost odseljenih pa je nihala. Pri selitvah državljanov RS se je povprečna starost priseljenih povečala za skoraj 5 let ter se približala povprečni starosti odseljenih iz regije. Za vse selitve skupaj (kjer so selitve tujcev predstavljale 90 % v priselitvah in 80 % v odselitvah) velja, da se v obdobju 2008-2010 povprečna starost priseljenih in odseljenih ni bistveno spremenila. Opazujoč celo obdobje skupaj je bila ta starost za odseljene (34,2 leta) najnižja med vsemi regijami, podobno tudi za priseljene (31,1 leta), ki je bila nižja le v Zasavski regiji. Slika 6.9-13: Povprečna starost meddržavnih selivcev za Osrednjeslovensko regijo v obdobju 1991-2010 - selitve državljanov RS Priselitve---Odselitve -Razlika: priseljeni - odseljeni Vir: SURS, 2000, 2007, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni (za obdobje 1991-2005). Slika 6.9-14: Povprečna starost meddržavnih selivcev za Osrednjeslovensko regijo v obdobju 2008-2010 - selitve državljanov RS, tujcev in selitve skupaj 38 36 tu 34 > tO 40 ■o aj E 30 to O) >M 20 >M O) O) Q 10 0 2008 2009 Državljani RS - priselitve (Ž)- Tujci - priselitve (Ž) - ■Skupaj - priselitve (Ž) — 2010 Državljani RS - odselitve (Ž) ■Tujci - odselitve (Ž) ■Skupaj - odselitve (Ž) Vir: * SURS, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. Delež moških je zrcalna slika deleža žensk (100 % zmanjšano za delež žensk). Starost selivcev. - Kot kaže slika 6.10-5, je bila v okviru opazovanega obdobja 2003-2010 za selitve državljanov RS v letih 2004-2007 značilna višja povprečna starost priseljenih od odseljenih, v letih 2008-2009 pa je veljalo nasprotno. V letih 2009 in 2010 se je povprečna starost priseljenih precej približala povprečni starosti odseljenih, pri čemer sta bili obe takrat na najvišji ravni v opazovanem obdobju. V povprečju je bila v celotnem obdobju povprečna starost odseljenih in priseljenih enaka (32,5 let) in za dobro leto višja od povprečja vseh regij. Slika 6.10-5: Povprečna starost medregionalnih selivcev za Gorenjsko regijo v obdobju 20032010 - selitve državljanov RS 40 35 30 £ 25 10,0 2009 2009 kazalnika znašala 1,3 %. Zaloga imigrantov pa je bila v letu 2011 po dveh načinih opredelitve imigrantov (državljanstvo, država rojstva) naslednja: 3,7 % prebivalcev je imelo tuje državljanstvo in 10,9 % prebivalcev je bilo rojenih v tujini. Za meddržavne selitvene tokove v obdobju 1991-2010 pa velja, da je bil njihov obseg manjši kot v povprečju v državi. Večji del 1990-ih let je bil saldo meddržavnih selitev negativen, kasneje pa v povprečju pozitiven. Kot kaže slika 6.10-9, je po vstopu Slovenije v EU pričel presežek priselitev nad odselitvami hitro naraščati; saldo na 1000 prebivalcev je znašal v povprečju 2,1 osebe v obdobju 2004-2007 (6,7 priseljenih in 4,6 odseljenih na 1000 prebivalcev) ter 4,3 osebe v obdobju 2008-2010. Po pojavu svetovne gospodarske krize se je v letu 2009 najprej povečalo odseljevanje iz regije v tujino, nato pa v letu 2010 še zelo zmanjšalo priseljevanje iz tujine, kar je precej zmanjšalo pozitiven saldo v teh selitvah (v letu 2010 je saldo znašal 0,6 osebe na 1000 prebivalcev). Slika 6.10-9: Obseg meddržavnih selitev za Gorenjsko regijo v obdobju 1991-2010 (koeficient -število oseb na 1000 prebivalcev) Vir: Tabela C-1.10 v prilogi C. Državljanstvo. - V povprečju v vseh regijah večji del meddržavnih selitev predstavljajo selitve tujcev, zlasti na strani priselitev. V obdobju 2008-2010 so selitve državljanov RS v Gorenjski regiji v povprečju predstavljale 13 % v priselitvah in 32 % v odselitvah, kar je več kot v povprečju v Sloveniji (11 % v priselitvah in 26 % v odselitvah). Podobno velja za daljše obdobje 2000-2010, prikazano v sliki 6.10-10, ko je bil delež selitev državljanov RS v vseh selitvah v Gorenjski regiji v povprečju še višji (14 % v priselitvah in 35 % v odselitvah) kot v obdobju 2008-2010, na ravni Slovenije pa enak. Spol. - V meddržavnih selitvah državljanov RS so v obdobju 2003-2010 ženske predstavljale manj kot polovico vseh priseljenih (43 %) in odseljenih (48 %). Letni podatki v sliki 6.10-11 kažejo, da je bil delež žensk v priselitvah in odselitvah ob koncu opazovanega obdobja podoben tistemu v začetku tega obdobja. Skupni saldo meddržavnih selitev državljanov RS je bil negativen tako za moške kot za ženske, pri čemer je bila zastopanost žensk v neto selitvenem padcu nekoliko večja (njihov delež je znašal 56 %). Slika 6.10-10: Struktura meddržavnih selitev za Gorenjsko regijo v obdobju 2000-2010 po državljanstvu selivcev (državljani RS, tujci) - delež državljanov RS v teh selitvah* 70 £ 60 o > 50 tO ■o 40 0) IA •a a/ E 30 20 IA C 0) >N 10 >N 0) 0 0) O 2008 2009 ---Državljani RS - priselitve (Ž)- ......... Tujci - priselitve (Ž) - -Skupaj - priselitve (Ž) — 2010 Državljani RS - odselitve (Ž) Tujci - odselitve (Ž) • Skupaj - odselitve (Ž) Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. * Delež moških je zrcalna slika deleža žensk (100 % zmanjšano za delež žensk). Starost selivcev. - Letni podatki o selitvah državljanov RS v obdobju 1991-2010, zajeti v sliki 6.10-13, kažejo, da je bila za razliko od ostalih regij povprečna starost priseljenih v ve- Slika 6.10-13: Povprečna starost meddržavnih selivcev za Gorenjsko regijo v obdobju 19912010 - selitve državljanov RS 45 40 35 30 ji 25 Z 20 tA o rc 15 * 10 5 0 -5 ......... Priselitve---Odselitve • Razlika: priseljeni - odseljeni Vir: SURS, 2000, 2007, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni (za obdobje 1991 -2005). čini let višja od povprečne starosti odseljenih. Le v obdobju 2006-2010 (in v letu 1991) ni bilo vedno tako; takrat je bila povprečna starost priseljenih v povprečju precej izenačena s povprečno starostjo odseljenih. V povprečju je bila v obdobju 1991-2010 za priseljene za 3 leta višja od povprečne starosti odseljenih in enaka povprečju na ravni države. Povprečna starost odseljenih (31,3 leta) na drugi strani je bila v primerjavi z drugimi regijami med najnižjimi v državi (nižja je bila le še v Notranjsko-kraški in Goriški regiji). V obdobju 2008-2010, za katerega smo lahko opazovali vse selitve (državljani RS, tujci), velja, da je bila pri selitvah tujcev povprečna starost odseljenih višja kot za priseljene, kar je značilno za vse slovenske regije. Medtem ko se povprečna starost priseljenih v opazovanem obdobju ni spreminjala, je za odseljene nihala (glej sliko 6.10-14). Pri selitvah državljanov RS je v istem obdobju povprečna starost selivcev naraščala, zlasti hitro na strani priselitev. Za razliko od večine ostalih regij je bila v opazovanem obdobju povprečna starost priseljenih za 0,5 leta višja od povprečne starosti odseljenih. Za vse selivce skupaj velja, da je povprečna starost za priseljene naraščala, za odseljene pa nihala. V povprečju je bila v opazovanem obdobju povprečna starost odseljenih (34,5 leta) za 3,9 leta višja od le-te za priseljene (31,6 leta), pri tem pa je bila pri obeh selitvenih tokovih med najnižjimi v državi. Slika 6.10-14: Povprečna starost meddržavnih selivcev za Gorenjsko regijo v obdobju 20082010 - selitve državljanov RS, tujcev in selitve skupaj Državljani RS - priselitve -Državljani RS - odselitve Tujci - priselitve -Tujci - odselitve ^^ »Skupaj - priselitve Skupaj - odselitve Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija). Izobrazba selivcev. - Izobrazbo selivcev smo najprej opazovali za državljane RS v treh obdobjih: 2003-2005, 2006-2007 in 2008-2010. Delež selivcev z znano izobrazbo je bil v obdobju 2003-2005 zelo majhen in je v povprečju znašal 35 % pri priselitvah in 29 % pri odselitvah, nato pa se je v naslednjih dveh opazovanih obdobjih povečal, in sicer pri priselitvah na okoli 56 % in pri odselitvah na okoli 65 % (glej tabelo C-5.1 v prilogi C). Glavne ugotovitve za opazovana kazalnika so: • Povprečno število let šolanja. - To število je bilo pri obeh selitvenih tokovih (priseljeni, odseljeni) v obdobjih 2003-2005 in 2008-2010 podobno povprečju za vse regije, v vmesnem obdobju pa nižje (glej tabelo C-5.2 v prilogi C). Kot kaže slika 6.10-15a, so bili odseljeni v prvem opazovanem obdobju manj izobraženi od priseljenih, v drugem opazovanem obdobju je veljalo nasprotno, v zadnjem opazovanem obdobju pa je bila tako merjena izobraženost odseljenih in priseljenih podobna. • Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci. - Primerjava z ostalimi regijami (glej tabelo C-5.3 v prilogi C) kaže, da je bil ta delež v priselitvah v prvem in zadnjem opazovanem obdobju višji od povprečja vseh regij, v vmesnem obdobju pa nižji. Na drugi strani je bil pri odselitvah v prvih dveh opazovanih obdobjih nižji od tega povprečja, v zadnjem pa nekoliko višji. Razlika v povprečni vrednosti kazalnika za priselitve in odselitve je za posamezna obdobja prikazana v sliki 6.10-15b in kaže na podobno razmerje med priseljenimi in odseljenimi kot pri prejšnjem kazalniku. Slika 6.10-15: Relativna razlika v povprečni vrednosti kazalnika o izobraženosti priseljenih in odseljenih v meddržavnih selitvah za Gorenjsko regijo v obdobjih 2003-2005, 2006-2007 in 2008-2010 - selitve državljanov RS (v %) a) Povprečno število let šolanja b) Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija). V nadaljevanju analiziramo vse meddržavne selitve (državljani RS, tujci) v obdobju 20082010, pri čemer je delež selivcev z znano izobrazbo v povprečju znašal pri priselitvah 70 % in pri odselitvah 76 %. Glavne ugotovitve za opazovana kazalnika so: • Povprečno število let šolanja. - V povprečju je v opazovanem obdobju to število znašalo 10,1 leta za priseljene in 10,3 leta za odseljene, kar je manj kot v povprečju v državi. Letni podatki v sliki 6.10-16a kažejo, da so za selitve državljanov RS in tujcev veljale podobne značilnosti (zmanjšanje izobraženosti odseljenih; višja izobraženost priseljenih od odseljenih v letih 2009 in 2010), medtem ko je bila tako izmerjena izobraženost selivcev precej boljša pri državljanih RS kot tujcih. 10 0 2,0 = -4,0 6,0 8,0 • Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci. - Ta delež je bil pri priselitvah manjši kot pri odselitvah, vendar se je razlika v njegovi vrednosti med obema skupinama selivcev v opazovanem obdobju zmanjšala (glej sliko 6.10-16b). V povprečju je delež znašal 6 % pri priselitvah in 9 % pri odselitvah, kar je pri obeh selitvenih tokovih več kot v povprečju v državi. Analiza selitev glede na državljanstvo selivcev kaže, da je bil delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci pri državljanih RS precej višji kot pri tujcih. Slika 6.10-16: Izobraženost meddržavnih selivcev za Gorenjsko regijo v obdobju 2008-2010 po dveh kazalnikih - selitve državljanov RS, tujcev in selitve skupaj (selivci z znano izobrazbo) a) Povprečno število let šolanja b) Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci - - Državljani RS - priselitve Državljani RS - odselitve .........Tujci - priselitve Tujci - odselitve — — Skupaj - priselitve ^^^ Skupaj - odselitve tu Ti 0 ° 2008 2009 2010 — — — Državljani RS - priselitve Državljani RS - odselitve .........Tujci - priselitve Tujci - odselitve — — Skupaj - priselitve ^^^Skupaj - odselitve Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2011 (interna dokumentacija). 6.10.3. VLOGA NARAVNEGA GIBANJA TER MEDREGIONALNIH IN MEDDRŽAVNIH SELITEV V DEMOGRAFSKIH GIBANJIH Obseg. - Gorenjska regija je imela v obdobju 1991-2010 največji naravni prirast v državi. V obdobju 1995-2003 je znašal v povprečju 1,4 osebe na 1000 prebivalcev, v obdobju 20042010 pa se je povečal na 2,6. Naravni prirast je večji del opazovanega obdobja imel največji vpliv na rast števila prebivalcev v regiji, po vstopu Slovenije v EU pa je postal pomemben tudi vpliv meddržavnih selitev (glej sliko 6.10-17). Skupni saldo naravnega in selitvenega gibanja prebivalstva na 1000 prebivalcev se je povečeval od 1,7 osebe v obdobju 1995-2003 na 3,6 osebe v obdobju 2004-2007 ter na 5,2 osebe v obdobju 2008-2010. Državljanstvo. - V obdobju 2008-2010 je bil saldo vseh selitev (državljani RS, tujci) v Gorenjski regiji pozitiven, pri tem pa v celoti kot posledica selitev tujcev, saj je bil saldo v selitvah državljanov RS negativen. V selitvah državljanov RS je bil obseg odselitev večji od obsega priselitev tako v medregionalnih kot v meddržavnih selitvah. Podobno je bil v selitvah tujcev pozitiven saldo prisoten tako v medregionalnih kot v meddržavnih selitvah. Spol. - Skupni saldo v selitvah državljanov RS je bil v obdobju 2003-2010 negativen (kar je bilo pretežno posledica medregionalnih selitev), pri čemer je bila zastopanost žensk v tem saldu nekoliko večja kot moških (56 % je bilo žensk). To pomeni, da se je število prebivalcev Gorenjske regije prek teh selitev zmanjšalo, pri čemer se je malo bolj zmanjšalo število žensk kot moških. V obdobju 2008-2010, za katerega analiziramo vse selitve (državljani RS, tujci) in letne podatke o saldu po vrsti selitev in spolu prikazujemo v sliki 6.10-18, je bil skupni se- Slika 6.10-17: Vloga naravnega in selitvenega gibanja za spremembo števila prebivalcev v Gorenjski regiji, 1991-2010 (koeficient - letni saldo na 1000 prebivalcev) —■—Meddržavni selitveni prirast/padec t Skupni prirast/padec Lastni izračuni na podlagi podatkov SURS (glej tabelo C-1.10 v prilogi C). Slika 6.10-18: Selitveni saldo v Gorenjski regiji v obdobju 2008-2010 po spolu (število selitev) -medregionalne in meddržavne selitve ter skupaj vse selitve Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2011 (interna dokumentacija). litveni saldo pozitiven (kar je bilo izključno posledica meddržavnih selitev). Zastopanost žensk v tem saldu je bila skoraj zanemarljiva (4 % je bilo žensk). To pomeni, da se je prek vseh selitev v obdobju 2008-2010 prebivalstvo Gorenjske regije povečalo, pri tem pa skoraj v celoti na račun povečanja števila moških. Gorenjska regija je sicer imela v obeh opazovanih obdobjih spolno strukturo prebivalstva približno na ravni povprečja v državi. Starost. - Vpliv selitev državljanov RS na starostno strukturo prebivalstva Gorenjske regije je bil v obdobju 2003-2010 neugoden, a majhen (glej tabelo C-4.2a v prilogi C). Enako velja za selitve državljanov RS v obdobju 2008-2010, za katerega analiziramo vse selitve (selitve državljanov RS in tujcev). Na drugi strani so imele selitve tujcev ugoden vpliv. Starostna struktura prebivalstva se je izboljšala zlasti prek meddržavnih selitev tujcev, medtem ko je bil vpliv medregionalnih selitev sicer ugoden, a zanemarljiv. Vpliv vseh selitev skupaj na starostno strukturo prebivalstva regije je bil ugoden zaradi prevladujočega ugodnega vpliva meddržavnih selitev tujcev (glej tabelo C-4.2b v prilogi C). 6.10.4. VPLIV MEDREGIONALNIH IN MEDDRŽAVNIH SELITEV NA IZOBRAZBENO STRUKTURO PREBIVALSTVA - OBDOBJE 2008-2010 Vpliv vseh selitev (državljanov RS in tujcev) na izobrazbeno strukturo prebivalstva smo opazovali prek salda v selitvah oseb s terciarno izobrazbo. Gorenjska regija je v obdobju 2008-2010 beležila negativen saldo v selitvah oseb s terciarno izobrazbo, ki je bil v celoti posledica negativnega salda v selitvah državljanov RS; v selitvah tujcev je bil saldo pozitiven. Letni podatki pa kažejo (glej tabelo C-5.6 v prilogi C in sliko 6.10-19), da se je saldo v selit- Slika 6.10-19: Saldo v selitvah oseb s terciarno izobrazbo v Gorenjski regiji v obdobju 20082010 (število selitev) - medregionalne in meddržavne selitve ter skupaj vse selitve 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100 -120 Vir: Tabela C-5.6 v prilogi C. Medregionalni selitveni prirast/padec Meddržavni selitveni prirast/padec Skupni prirast/padec vah tujcev v opazovanem obdobju hitro slabšal in postal v letu 2010 negativen. To se v veliki meri odraža v prikazani krivulji salda meddržavnih selitev oseb s terciarno izobrazbo. 6.11. NOTRANJSKO-KRASKA REGIJA 6.11.1. MEDREGIONALNE SELITVE Obseg. - Obseg medregionalnih selitev je bil v obdobju 1991-2010 relativno (število selivcev na 1000 prebivalcev) precej večji kot v povprečju v drugih regijah. Regija je v opazovanem obdobju v večini let imela pozitiven saldo v teh selitvah. Kot kaže slika 6.11-1, je presežek priselitev nad odselitvami do leta 2000 naraščal, nato pa se postopno zmanjševal. V obdobju 1995-2003 je saldo znašal v povprečju 1,7 osebe na 1000 prebivalcev (5,4 priseljenih in 3,7 odseljenih na 1000 prebivalcev), v obdobju 2004-2007 pa le še 1,1 (5,8 priseljenih in 4,2 odseljenih na 1000 prebivalcev). V letih 2008-2010, ko so evidentirane tudi medregionalne selitve tujcev (in selitve na začasno bivališče), pa je bil saldo v povprečju negativen (-0,5 osebe na 1000 prebivalcev). Slika 6.11-1: Obseg medregionalnih selitev* za Notranjsko-kraško regijo v obdobju 1991-2010 (koeficient - število oseb na 1000 prebivalcev) 30 25 20 15 10 5 f > ✓ t i f i 1 i 1 i # # / f # # / / # / J f f f f J / # ^ ^ Priselitve ---Odselitve Vir: Tabela C-1.11 v prilogi C. * Za obdobje 1991-2007 se podatki nanašajo na selitve državljanov RS (na stalno bivališče), za obdobje 2008-2010 pa na vse selitve (državljani RS, tujci), vključujoč selitve na začasno bivališče. Državljanstvo. - V obdobju 2008-2010 so v medregionalnih selitvah, kjer praviloma prevladujejo selitve državljanov RS, selitve tujcev v povprečju predstavljale 14 % v priselitvah in 15 % v odselitvah, kar je več kot v povprečju v državi (12 % v priselitvah in odselitvah). Letni podatki so prikazani v sliki 6.11-2. 0 Slika 6.11-2: Struktura medregionalnih selitev za Notranjsko-kraško regijo v obdobju 20082010 po državljanstvu selivcev (državljani RS, tujci) - delež državljanov RS v teh selitvah* 100 95 90 85 80 75 70 ..v ••.v 2008 2009 2010 Priselitve - državljani RS 1 Odselitve - državljani RS Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. * Delež tujcev je zrcalna slika deleža državljanov RS (100 % zmanjšano za delež državljanov RS). Spol. - V medregionalnih selitvah državljanov RS so v obdobju 2003-2010 ženske v povprečju predstavljale dobro polovico vseh selivcev (53 % v priselitvah in 55 % v odselitvah). Letni podatki v sliki 6.11-3 kažejo, da se je delež žensk v priselitvah in odselitvah v opazovanem obdobju zmanjšal. Saldo medregionalnih selitev državljanov RS je bil v navedenem obdobju pozitiven tako za moške kot za ženske, pri čemer je bila zastopanost žensk v skupnem neto selitvenem prirastu precej manjša kot moških (27 % je bilo žensk). Slika 6.11-3: Spolna struktura medregionalnih selitev državljanov RS za Notranjsko-kraško regijo v obdobju 2003-2010 - delež žensk v teh selitvah* 60 58 o 56 54 52 5 t 2008 - Državljani RS - priselitve ■ Tujci - priselitve • Skupaj - priselitve 2010 -Državljani RS - odselitve -Tujci - odselitve -Skupaj - odselitve Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2011 (interna dokumentacija). 6.11.2. MEDDRŽAVNE SELITVE Obseg. - Notranjsko-kraška regija ima v primerjavi z drugimi statističnimi regijami eno manjših evidentiranih zalog (začasnih) emigrantov in obenem nadpovprečno zalogo imigrantov. Ob koncu leta 2007 je regija imela 1 % državljanov RS začasno v tujini (zaloga začasnih emigrantov), leta 2012 pa je vrednost ustreznega malo drugačnega kazalnika znašala 0,9 % (glej tabelo 5.5 v petem poglavju). Zaloga imigrantov pa je bila v letu 2011 po dveh načinih opredelitve imigrantov (državljanstvo, država rojstva) naslednja: 4,8 % prebivalcev je imelo tuje državljanstvo in 12,8 % jih je bilo rojenih v tujini (glej tabeli 5.6 in 5.8 v petem poglavju in tabeli B-1 in B-2 v prilogi B). Za meddržavne selitvene tokove v obdobju 19912010 pa velja, podobno kot za tokove medregionalnih selitev, da je bil njihov obseg (zlasti obseg priselitev), izražen s številom selivcev na 1000 prebivalcev, nekoliko večji kot v povprečju v državi. Večji je bil tudi pozitiven saldo teh tokov, izražen na enak način (število oseb na 1000 prebivalcev). Le-ta je v obdobju 1995-2003 znašal v povprečju 1,4 osebe na tisoč prebivalcev (3,2 priseljenih in 1,8 odseljenih). Kot kaže slika 6.11-9, je z vstopom 0 2009 2009 Slovenije v EU presežek priselitev nad odselitvami hitro naraščal in saldo je v obdobju 20042007 v povprečju znašal kar 4,7 osebe na 1000 prebivalcev (10,6 priseljenih in 6,0 odseljenih na 1000 prebivalcev). V letih 2008 in 2009 je regija še vedno beležila relativno visok presežek priselitev nad odselitvami, ki je v letu 2010 skoraj izginil kot posledica velikega zmanjšanja števila priselitev. Povprečni saldo v obdobju 2008-2010 je znašal 6,2 osebe na 1000 prebivalcev. Slika 6.11-9: Obseg meddržavnih selitev za Notranjsko-kraško regijo v obdobju 1991-2010 (koeficient - število oseb na 1000 prebivalcev) 30 Priselitve ---Odselitve Vir: Tabela C-1.11 v prilogi C. Državljanstvo. - V povprečju v vseh regijah večji del meddržavnih selitev predstavljajo selitve tujcev, zlasti na strani priselitev. V obdobju 2008-2010 so selitve državljanov RS v Notranjsko-kraški regiji v povprečju predstavljale 10 % v priselitvah in 19 % v odselitvah, kar je manj kot v povprečju v Sloveniji (11 % v priselitvah in 26 % v odselitvah). Podobno velja za daljše obdobje 2000-2010, ko je bil v Notranjsko-kraški regiji povprečni delež državljanov RS na strani priselitev enak, na strani odselitev pa nekoliko večji (22 %) kot v obdobju 20082010. Na ravni Slovenije pa je bil ta delež tako na strani priselitev kot na strani odselitev enak kot v obdobju 2008-2010. Iz letnih podatkov v sliki 6.11-10 izhaja, da se je v opazovani regiji v obdobju 2000-2010 delež državljanov RS v meddržavnih selitvah zelo zmanjšal. Spol. - V meddržavnih selitvah državljanov RS so v obdobju 2003-2010 ženske predstavljale manj kot polovico vseh priseljenih (42 %) in odseljenih (48 %). Letni podatki v sliki 6.11-11 kažejo, da se je delež žensk v priselitvah in odselitvah v opazovanem obdobju zmanjšal, pri tem pa bolj na strani odselitev (za dobrih 10 odstotnih točk). Saldo meddržavnih selitev državljanov RS je bil v opazovanem obdobju negativen tako za moške kot za ženske, pri čemer je bila zastopanost žensk v neto selitvenem padcu precej večja (znašala je 76 %). Slika 6.11-10: Struktura meddržavnih selitev za Notranjsko-kraško regijo v obdobju 2000-2010 po državljanstvu selivcev (državljani RS, tujci) - delež državljanov RS v teh selitvah* 70 60 "S 50 40 30 20 - _ - - N 10 0 -|-1-1-1-1-1-1-1-1-1-[2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Priselitve - državljani RS 1 Odselitve - državljani RS Vir: SURS, 2012b in lastni izračuni. * Delež tujcev je zrcalna slika deleža državljanov RS (100 % zmanjšano za delež državljanov RS). Slika 6.11-11: Spolna struktura meddržavnih selitev državljanov RS za Notranjsko-kraško regijo v obdobju 2003-2010 - delež žensk v teh selitvah* Vir: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. * Delež moških je zrcalna slika deleža žensk (100 % zmanjšano za delež žensk). V obdobju 2008-2010, za katerega smo proučili vse selitve (državljani RS, tujci), so v obeh selitvenih tokovih prevladovali moški (njihov delež je znašal v povprečju 76 % v priselitvah in 77 % v odselitvah), in sicer predvsem na račun selitev tujcev. Letni podatki v sliki 6.11-12 kažejo, da se je delež žensk v vseh priselitvah povečal za dobrih 15 odstotnih točk, predvsem zaradi povečanja njihovega deleža v priselitvah tujcev. Za dobrih 5 odstotnih točk se je povečal tudi delež žensk v vseh odselitvah, pri tem pa v celoti zaradi povečanja njihovega deleža v odselitvah tujcev. Saldo meddržavnih selitev je bil v opazovanem obdobju pozitiven, pri čemer je bilo v tem prirastu dobra četrtina (27 %) žensk. Pozitiven saldo meddržavnih selitev je bil v celoti posledica pozitivnega salda v selitvah tujcev (tako moških kot žensk), medtem ko je bil za selitve državljanov RS značilen neto selitveni padec (ki je bil v celoti posledica negativnega salda v selitvah žensk). Podatki za vse selitve v daljšem obdobju 1998-2010 kažejo, da je bil povprečni delež žensk v priselitvah (25 %) podoben in v odselitvah (26 %) nekoliko večji kot v obdobju 2008-2010. Saldo meddržavnih selitev je bil tudi v tem daljšem obdobju pozitiven, zastopanost žensk v tem saldu pa malo manjša (23 %). Slika 6.11-12: Spolna struktura vseh meddržavnih selitev (državljani RS, tujci) za Notranjsko-kraško regijo v obdobju 2008-2010 - delež žensk v teh selitvah* 60 g 50 a! 40 •C QJ £ 30 ui S 20 Ol Q 10 2008 2009 --Državljani RS - priselitve (Ž)- .......Tujci - priselitve (Ž) - — -Skupaj - priselitve (Ž) — 2010 Državljani RS - odselitve (Ž) -Tujci - odselitve (Ž) ■Skupaj - odselitve (Ž) Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. * Delež moških je zrcalna slika deleža žensk (100 % zmanjšano za delež žensk). Starost selivcev. - V obdobju 1991-2010 je bila v selitvah državljanov RS povprečna starost priseljenih za 5,4 leta višja od povprečne starosti odseljenih (letni podatki so prikazani v sliki 6.11-13). To je predvsem posledica velikih razlik v povprečni starosti selivcev v letih 1991 in 1992, ko je bil obseg selitev precej večji kot v ostalih letih opazovanega obdobja. Povprečna starost priseljenih je bila v obdobju 1991-2010 za 1,3 leta višja kot v povprečju v državi, povprečna starost odseljenih pa najnižja med vsemi regijami, ponovno zaradi vpliva let 1991 in 1992. V obdobju 2008-2010, za katerega opazujemo vse selitve (državljani RS, tujci), je pri selitvah tujcev povprečna starost odseljenih presegala povprečno starost priseljenih, kar je značilno za vse slovenske regije. Podobno kot v ostalih regijah je bila pri obeh selitvenih tokovih povprečna starost tujcev nižja od tiste pri državljanih RS (za 7,2 leta pri priselitvah in za 4,2 leta pri odselitvah). Za selitve državljanov RS v tem obdobju velja, da sta bili povprečna starost priseljenih in odseljenih zelo podobni (38,2 leta in 38,7 leta). V sliki 6.11-14 so 0 prikazani letni podatki o selitvenih tokovih (povprečna starost) tako za tujce, državljane kot tudi za vse selivce. Ti razkrivajo ozadje navedenih povprečij za celo obdobje. Iz slike je razvidno, da je za vse selivce skupaj povprečna starost priseljenih naraščala, medtem ko se je za odseljene zmanjšala. Kljub temu je bila povprečna starost odseljenih (35,3 leta) za 3,6 leta višja od le-te za priseljene (31,7 leta); pri tem je bila starost selivcev pri obeh selitvenih tokovih malo nižja kot v povprečju v državi (za 0,3 leta pri priselitvah in za 0,5 leta pri odselitvah). Slika 6.11-13: Povprečna starost meddržavnih selivcev za Notranjsko-kraško regijo v obdobju 1991-2010 - selitve državljanov RS Priselitve---Odselitve -Razlika: priseljeni - odseljeni Vir: SURS, 2000, 2007, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni (za obdobje 1991-2005). Slika 6.11-14: Povprečna starost meddržavnih selivcev za Notranjsko-kraško regijo v obdobju 2008-2010 - selitve državljanov RS, tujcev in selitve skupaj Državljani RS - priselitve -Državljani RS - odselitve ......Tujci - priselitve -Tujci - odselitve ^^ -Skupaj - priselitve Skupaj - odselitve Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija). Izobrazba selivcev. - Izobrazbo selivcev smo najprej opazovali za državljane RS v treh obdobjih: 2003-2005, 2006-2007 in 2008-2010. Med vsemi selivci je bilo takih z znano izobrazbo v obdobju 2003-2005 le dobra tretjina; v obdobju 2006-2007 je pri priselitvah ta delež še vedno ostal tako majhen, medtem ko je pri odselitvah presegel 50 %; v zadnjem opazovanem obdobju pa je bila pri obeh selitvenih tokovih izobrazba znana za dobro polovico vseh selivcev (glej tabelo C-5.1 v prilogi C). Opozoriti je potrebno, da je bilo majhno tudi število selivcev z znano izobrazbo, zlasti priseljenih, zato je potrebna previdnost pri interpretaciji rezultatov. Glavne ugotovitve za opazovana kazalnika so: • Povprečno število let šolanja. - Kot kažejo podatki v tabeli C-5.2 v prilogi C, je bilo to število pri priselitvah v prvem opazovanem obdobju nižje od povprečja vseh regij; v obdobju 2006-2007 je močno presegalo to povprečje, v zadnjem opazovanem obdobju pa je bilo podobno temu povprečju. Na drugi strani je bilo pri odselitvah v prvem opazovanem obdobju povprečno število let šolanja višje od povprečja vseh regij, v drugih dveh opazovanih obdobjih pa nižje od le-tega. Primerjava izobraženosti priseljenih in odseljenih v sliki 6.11-15a kaže, da so bili odseljeni v prvem opazovanem obdobju bolj, v ostalih dveh opazovanih obdobjih pa manj izobraženi od priseljenih. • Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci. - Primerjava z ostalimi regijami (glej tabelo C-5.3 v prilogi C) kaže, da je bil ta delež v odselitvah v vseh opazovanih obdobjih večji od povprečja v državi, medtem ko je bil v priselitvah večji od povprečja vseh regij le v obdobju 2006-2007, sicer pa manjši. Razlika v povprečni vrednosti kazalnika za priselitve in odselitve je za posamezna obdobja prikazana v sliki 6.11-15b in kaže, da je bil ta delež v dveh opazovanih obdobjih precej večji pri odselitvah, le v obdobju 20062007 je bil nekoliko večji pri priselitvah. Slika 6.11-15: Relativna razlika v povprečni vrednosti kazalnika o izobraženosti priseljenih in odseljenih v meddržavnih selitvah za Notranjsko-kraško regijo v obdobjih 20032005, 2006-2007 in 2008-2010 - selitve državljanov RS (v %) a) Povprečno število let šolanja b) Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi 2003-05 2006-07 2008-10 10,0 ^ 8,0 I 6,0 "g 4,0 t 2,0 't 0,0 1= -2,0 I -4,0 -liilil- ^ -6,0 -8,0 Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija). selivci 10 5 0 V nadaljevanju analiziramo vse meddržavne selitve (državljani RS, tujci) v obdobju 20082010, pri čemer je bila izobrazba znana za okoli tri četrtine selivcev (glej tabelo C-5.1 v prilogi C). Glavne ugotovitve za opazovana kazalnika so: • Povprečno število let šolanja. - V opazovanem obdobju je bilo to število v povprečju v obeh selitvenih tokovih podobno; znašalo je 10,0 leta pri priselitvah in 10,1 leta pri odselitvah, kar je manj kot v povprečju v državi. Letni podatki v sliki 6.11-16a kažejo, da se je v opazovanem obdobju to število pri priselitvah nekoliko povečalo, medtem ko se pri odselitvah ni bistveno spremenilo. Sicer pa podatki za selitve glede na državljanstvo selivcev (glej tabelo C-5.2 v prilogi C) kažejo, da se je izobraženost priseljenih povečala le pri selitvah tujcev, medtem ko se je pri selitvah državljanov RS zmanjšala. Sicer pa je bila (enako kot v ostalih regijah) tako merjena izobraženost selivcev precej boljša za državljane RS kot za tujce. • Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci. - Ta delež je bil v opazovanem obdobju pri odselitvah precej večji kot pri priselitvah; v povprečju je znašal 3 % pri priselitvah in 6 % pri odselitvah, kar je pri obeh selitvenih tokovih za slabi dve odstotni točki manj kot v povprečju v državi. Slika 6.11-16b kaže, da se ta delež v priselitvah v opazovanem obdobju ni spremenil, medtem ko se je v odselitvah zelo povečal. Pri tem podatki za vse selivce pretežno odražajo značilnosti v selitvah tujcev, saj je bilo število selivcev s terciarno izobrazbo med državljani RS majhno (glej tabelo C-5.3 v prilogi C). Slika 6.11-16: Izobraženost meddržavnih selivcev za Notranjsko-kraško regijo v obdobju 20082010 po dveh kazalnikih - selitve državljanov RS*, tujcev in selitve skupaj (selivci z znano izobrazbo) a) Povprečno število let šolanja b) Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci - - - Državljani RS - priselitve Državljani RS - odselitve .........Tujci - priselitve — Tujci - odselitve — — Skupaj - priselitve Skupaj - odselitve ---Državljani RS - priselitve-Državljani RS - odselitve .........Tujci - priselitve Tujci - odselitve — — Skupaj - priselitve Skupaj - odselitve Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2011 (interna dokumentacija). * Velike spremembe v povprečnem številu let šolanja in deležu oseb s terciarno izobrazbo v selitvah državljanov RS so lahko posledica majhnega števila opazovanih selivcev (selivcev z znano izobrazbo). 6.11.3. VLOGA NARAVNEGA GIBANJA TER MEDREGIONALNIH IN MEDDRŽAVNIH SELITEV V DEMOGRAFSKIH GIBANJIH Obseg. - Za razliko od neto prirasta v selitvah je bil za Notranjsko-kraško regijo v obdobju 1991-2010 v naravnem gibanju prebivalstva značilen padec vse do leta 2007 (glej sliko 6.1117). V obdobju 1995-2003 je le-ta v povprečju znašal -1,9 osebe na 1000 prebivalcev, nato pa se je v obdobju 2004-2007 zmanjšal na -0,7. V zadnjih treh opazovanih letih pa je regija imela presežek živorojenih nad umrlimi, ki je v povprečju znašal 0,5 osebe na 1000 prebivalcev. Presežek priselitev nad odselitvami v medregionalnih in meddržavnih selitvah je v obdobju 1991-2007 preprečil upadanje števila prebivalcev v regiji zaradi neugodnega naravnega gibanja. K temu so po letu 2004 pripomogle zlasti priselitve iz tujine. Skupni saldo naravnega in selitvenega gibanja na 1000 prebivalcev je v obdobju 1995-2003 znašal v povprečju 1,3 osebe, v obdobju 2004-2010 pa 5,6 osebe. V letih 2008-2010, ko so evidentirane vse selitve, je skupni saldo na 1000 prebivalcev znašal v povprečju 6,3 osebe. Slika 6.11-17: Vloga naravnega in selitvenega gibanja za spremembo števila prebivalcev v Notranjsko-kraški regiji, 1991-2010 (koeficient - letni saldo na 1000 prebivalcev) Državljanstvo. - V obdobju 2008-2010 je bil saldo vseh selitev (državljani RS, tujci) v Notranjsko-kraški regiji pozitiven, pri tem pa v celoti kot posledica selitev tujcev, saj je bil saldo v selitvah državljanov RS negativen. V selitvah državljanov RS je bil obseg odselitev večji od obsega priselitev tako v medregionalnih kot v meddržavnih selitvah. V selitvah tujcev pa je bil pozitiven saldo v celoti posledica meddržavnih selitev, saj je bil saldo medregionalnih selitev negativen. Spol. - Skupni saldo v selitvah državljanov RS je bil v obdobju 2003-2010 pozitiven (kar je bilo izključno posledica medregionalnih selitev), pri čemer je bil pozitiven le saldo v selitvah moških, medtem ko je bil saldo v selitvah žensk rahlo negativen. To pomeni, da se je število prebivalcev Notranjsko-kraške regije prek teh selitev povečalo, pri tem pa izključno število moških. V obdobju 2008-2010, za katerega analiziramo vse selitve (državljani RS, tujci) in letne podatke o saldu po vrsti selitev in spolu prikazujemo v sliki 6.11-18, je bil skupni selitveni saldo pozitiven (kar je bilo izključno posledica meddržavnih selitev), pri čemer so večino neto priseljenih predstavljali moški (delež žensk je znašal 22 %). To pomeni, da se je prek vseh selitev v obdobju 2008-2010 prebivalstvo Notranjsko-kraške regije povečalo, pri tem pa precej bolj število moških kot žensk. Regija je imela v obeh opazovanih obdobjih enega najnižjih deležev žensk v prebivalstvu (glej tabelo C-3.3 v prilogi C). Slika 6.11-18: Selitveni saldo v Notranjsko-kraški regiji v obdobju 2008-2010 po spolu (število selitev) - medregionalne in meddržavne selitve ter skupaj vse selitve Medreg-M -Medreg-Ž ...... Meddrz-M -Meddrz-Ž — -Skupaj-M Skupaj-Ž Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2011 (interna dokumentacija). Starost. - Vpliv selitev državljanov RS na starostno strukturo prebivalstva Notranjsko-kraške regije je bil v obdobju 2003-2010 neugoden, a majhen (glej tabelo C-4.2a v prilogi C). V obdobju 2008-2010, za katerega analiziramo vse selitve (državljani RS, tujci), se je neugoden vpliv selitev državljanov RS povečal. V tem obdobju se je prebivalstvo regije staralo prek medregionalnih selitev državljanov RS, medtem ko je bil vpliv meddržavnih selitev državljanov RS sicer ugoden, a zanemarljiv. Na drugi strani so imele selitve tujcev ugoden vpliv. Starostna struktura prebivalstva se je izboljšala izključno zaradi meddržavnih selitev, saj je bil vpliv medregionalnih selitev neugoden, a zelo majhen. Vse selitve skupaj so pripomogle k rahlemu pomlajevanju prebivalstva Notranjsko-kraške regije, saj je bil ugoden vpliv (meddržavnih) selitev tujcev nekoliko večji od neugodnega vpliva (medregionalnih) selitev državljanov RS (glej tabelo C-4.2b v prilogi C). 6.11.4. VPLIV MEDREGIONALNIH IN MEDDRŽAVNIH SELITEV NA IZOBRAZBENO STRUKTURO PREBIVALSTVA - OBDOBJE 2008-2010 Vpliv vseh selitev (državljanov RS in tujcev) na izobrazbeno strukturo prebivalstva smo opazovali prek salda v selitvah oseb s terciarno izobrazbo. Notranjsko-kraška regija je v obdobju 2008-2010 beležila pozitiven saldo v teh selitvah. Letni podatki v sliki 4.11-19 pa kažejo, da je saldo hitro upadal in postal v letu 2010 negativen. Analiza selitev glede na državljanstvo selivcev kaže, da je Notranjsko-kraška regija poleg Osrednjeslovenske edina regija, kjer je bil skupaj v celotnem obdobju saldo v selitvah oseb s terciarno izobrazbo pozitiven tako v selitvah državljanov RS kot tudi v selitvah tujcev (glej tabelo C-5.5 v prilogi C). Kljub temu pa letni podatki razkrivajo (glej tabelo C-5.6 v prilogi C), da je tudi ta regija v letu 2010 beležila negativen saldo v meddržavnih selitvah tujcev s terciarno izobrazbo. Slika 6.11-19: Saldo v selitvah oseb s terciarno izobrazbo v Notranjsko-kraški regiji v obdobju 2008-2010 (število selitev) - medregionalne in meddržavne selitve ter skupaj vse selitve 40 30 20 10 0 -10 -20 -30 Vir: Tabela C-5.6 v prilogi C. 6.12. GORIŠKA REGIJA 6.12.1. MEDREGIONALNE SELITVE Obseg. - Regija je imela v celotnem obdobju 1991-2010 negativen saldo v medregionalnih selitvah. Kot kaže slika 6.12-1, je bil presežek odselitev nad priselitvami do leta 2003 majhen (-0,5 osebe na 1000 prebivalcev na leto v obdobju 1995-2003); relativno manjši kot v povprečju v državi je bil tudi obseg teh selitev (1,9 priseljenih in 2,4 odseljenih na 1000 prebivalcev). V obdobju 2004-2007 se je obseg medregionalnih selitev povečal, zlasti obseg odselitev. Povprečni odliv prebivalstva zaradi medregionalnih selitev je znašal -1,6 osebe na Medregionalni selitveni prirast/padec Meddržavni selitveni prirast/padec Skupni prirast/padec 1000 prebivalcev. V letih 2008-2010, ko so evidentirane tudi medregionalne selitve tujcev ter selitve na začasno bivališče, se je letni negativen saldo povečal kar na -5,5 osebe na 1000 prebivalcev; letni obseg odselitev v druge regije (24,5 odseljenih na 1000 prebivalcev) pa je v tem obdobju presegel povprečje v državi. Slika 6.12-1: Obseg medregionalnih selitev* za Goriško regijo v obdobju 1991-2010 (koeficient -število oseb na 1000 prebivalcev) 30 25 20 15 10 5 0 ' V I \ I : ;__J; -1-1-r~ -1-1-1-1-1-1-r~ -1-1-r~ ^ f f f f f / f / ^ ^ # J # ^ / # ^ Priselitve ---Odselitve Vir: Tabela C-1.12 v prilogi C. * Za obdobje 1991-2007 se podatki nanašajo na selitve državljanov RS (na stalno bivališče), za obdobje 2008-2010 pa na vse selitve (državljani RS, tujci), vključujoč selitve na začasno bivališče. Državljanstvo. - V obdobju 2008-2010 so v medregionalnih selitvah, kjer praviloma prevladujejo selitve državljanov RS, selitve tujcev v povprečju predstavljale 13 % v priselitvah in 12 % v odselitvah, kar je na strani priselitev nekoliko več kot v povprečju v državi (12 %). Letni podatki pa so prikazani v sliki 6.12-2. Slika 6.12-2: Struktura medregionalnih selitev za Goriško regijo v obdobju 2008-2010 po državljanstvu selivcev (državljani RS, tujci) - delež državljanov RS v teh selitvah* 100 £ 95 o > OJ (A 90 -O OJ E m en 85 > o C 00 80 > fö >M 75 "O >M OJ S I 2008 ■ Državljani RS - priselitve • Tujci - priselitve • Skupaj - priselitve 2010 -Državljani RS - odselitve Tujci - odselitve Skupaj - odselitve Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2011 (interna dokumentacija). 2009 2009 v celotnem opazovanem obdobju odseljeni bolj izobraženi od priseljenih, medtem ko je bila izobraženost tujcev pri obeh selitvenih tokovih v povprečju enaka. • Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci. - Ta delež je bil v opazovanem obdobju v povprečju precej izenačen v obeh selitvenih tokovih (19 % pri priselitvah in 20 % pri odselitvah) in podoben povprečju za vse regije (glej tabelo C-5.3 v prilogi C). Letni podatki v sliki 6.12-8b kažejo, da se je proučevani delež v opazovanem obdobju pri obeh selitvenih tokovih povečal, pri tem pa zlasti pri odselitvah (večje povečanje tega deleža pri odselitvah je značilno le za Pomursko regijo). Analiza selitev glede na državljanstvo selivcev kaže na zelo majhen delež oseb s terciarno izobrazbo v selitvah tujcev. 6.12.2. MEDDRŽAVNE SELITVE Obseg. - Goriška regija je regija z najmanjšo evidentirano zalogo (začasnih) emigrantov v državi. Ob koncu leta 2007 je delež njenih državljanov, ki so bili začasno v tujini (zaloga začasnih emigrantov), znašal 0,7 %; leta 2012 je bila vrednost ustreznega malo drugačnega kazalnika enaka (glej tabelo 5.5 v petem poglavju). Zaloga imigrantov pa je bila v letu 2011 po dveh načinih opredelitve imigrantov (državljanstvo, država rojstva) naslednja: 4,3 % prebivalcev je imelo tuje državljanstvo (rahlo nad povprečjem za državo, ki znaša 4,1 %) in 8,7 % jih je bilo rojenih v tujini (manj od povprečj a za državo, ki znaša 11,1 %); glej tabeli 5.6 in 5.8 v petem poglavju in tabeli B-1 in B-2 v prilogi B. Za meddržavne selitvene tokove v obdobju 1991-2010 pa velja, da je bil njihov relativni obseg (število selivcev na 1000 prebivalcev) zlasti za priselitve nekoliko večji kot v povprečju v državi. Večji je bil tudi pozitiven saldo teh tokov. Pri tem je bil večji del 1990-ih let saldo meddržavnih selitev v veliki meri izravnan, medtem ko je od leta 1999 naprej regija imela relativno večji presežek priselitev nad odselitvami kot v povprečju druge regije. Povprečni saldo je v obdobju 19952003 znašal 1,0 osebe na 1000 prebivalcev (3,0 priseljenih in 2,0 odseljenih na 1000 prebivalcev). Kot kaže slika 6.12-9, se je po vstopu Slovenije v EU presežek priselitev nad odselitvami povečeval in povprečni saldo je v obdobju 2004-2007 znašal 4,5 osebe na 1000 prebivalcev (10,6 priseljenih in 6,0 odseljenih), v obdobju 2008-2010 pa 5,7 osebe na 1000 prebivalcev. V letih 2009 in 2010 je pozitiven saldo hitro upadel. Državljanstvo. - V povprečju v vseh regijah večji del meddržavnih selitev predstavljajo selitve tujcev, zlasti na strani priselitev. V obdobju 2008-2010 so selitve državljanov RS v Goriški regiji v povprečju predstavljale samo 8 % v priselitvah in 15 % v odselitvah, kar je precej manj kot v povprečju v Sloveniji (11 % v priselitvah in 26 % v odselitvah) in tudi najmanj med vsemi regijami (izjema je Savinjska regija, kjer je bil delež na strani priselitev enak). Tudi v obdobju 2000-2010, za katerega prikazujemo letne podatke v sliki 6.12-10, je bil delež selitev državljanov v vseh meddržavnih selitvah v Goriški regiji v povprečju najmanjši (znašal je 7 % v priselitvah in 17 % v odselitvah). Slika 6.12-9: Obseg meddržavnih selitev za Goriško regijo v obdobju 1991-2010 (koeficient -število oseb na 1000 prebivalcev) 30 25 2 20 15 10 i i i i s •s--........ ^ __ I I I I I I I I I I I I I I # ^ # f / ^ # f # # ^ # # / # # J? Priselitve ---Odselitve Vir: Tabela C-1.12 v prilogi C. Slika 6.12-10: Struktura meddržavnih selitev za Goriško regijo v obdobju 2000-2010 po državljanstvu selivcev (državljani RS, tujci) - delež državljanov RS v teh selitvah* Vir: SURS, 2012b in lastni izračuni. * Delež tujcev je zrcalna slika deleža državljanov RS (100 % zmanjšano za delež državljanov RS). Spol. - V meddržavnih selitvah državljanov RS so v obdobju 2003-2010 ženske predstavljale slabo polovico vseh priseljenih (48 %), a obenem večji delež odseljenih (57 %). Letni podatki v sliki 6.12-11 kažejo, da se je delež žensk v priselitvah ob koncu opazovanega obdobja zelo povečal, medtem ko je njihov delež v odselitvah po letu 2007 upadal in bil v letu 2010 že manjši kot v priselitvah. Saldo meddržavnih selitev državljanov RS je bil v opazovanem 5 0 obdobju negativen tako za moške kot za ženske, pri čemer je bila zastopanost žensk v neto selitvenem padcu precej večja (znašala je 75 %). V obdobju 2008-2010, za katerega opazujemo vse selitve, so v obeh selitvenih tokovih prevladovali moški (njihov delež je znašal v povprečju 75 % v priselitvah in 80 % v odselitvah), in sicer v celoti zaradi selitev tujcev. Letni podatki v sliki 6.12-12 kažejo, da se je v opazovanem obdobju delež žensk v vseh priselitvah skoraj podvojil, medtem ko se v odselitvah ni bistveno spremenil. Saldo meddržavnih selitev je bil pozitiven, pri čemer je bila v tem prirastu slaba tretjina žensk, kar je precej več kot v povprečju na ravni države (25 %). Slika 6.12-11: Spolna struktura meddržavnih selitev državljanov RS za Goriško regijo v obdobju 2003-2010 - delež žensk v teh selitvah* 70 60 50 40 30 20 10 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 ......... Priselitve - ženske---Odselitve - ženske 0 Vir: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. * Delež moških je zrcalna slika deleža žensk (100 % zmanjšano za delež žensk). Slika 6.12-12: Spolna struktura vseh meddržavnih selitev (državljani RS, tujci) za Goriško regijo v obdobju 2008-2010 - delež žensk v teh selitvah* Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. * Delež moških je zrcalna slika deleža žensk (100 % zmanjšano za delež žensk). Pozitiven saldo meddržavnih selitev je bil v celoti posledica pozitivnega salda v selitvah tujcev (tako moških kot žensk), medtem ko je bil za selitve državljanov RS značilen neto selitveni padec (pretežno posledica negativnega salda v selitvah žensk). Podatki za vse selitve v daljšem obdobju 1998-2010 kažejo, da je bil delež žensk v priselitvah (25 %) nekoliko večji in v odselitvah (20 %) nekoliko manjši kot v obdobju 2008-2010. Saldo meddržavnih selitev je bil tudi v tem daljšem obdobju pozitiven, zastopanost žensk v tem saldu pa enaka (26 %) kot v obdobju 2008-2010. Starost selivcev. - Kot kaže slika 6.12-13, je bila v selitvah državljanov RS večji del obdobja 1991-2010 povprečna starost priseljenih višja od povprečne starosti odseljenih. V povprečju je razlika znašala kar 6 let. Povprečje za celotno obdobje kaže, da je bila povprečna starost priseljenih v Goriško regijo najvišja med vsemi regijami (37,9 leta), na drugi strani pa povprečna starost odseljenih (31,9 leta) med najnižjimi (nižja je bila le v Notranjsko-kraški regiji). Slika 6.12-13: Povprečna starost meddržavnih selivcev za Goriško regijo v obdobju 1991-2010 -selitve državljanov RS ......... Priselitve---Odselitve -Razlika: priseljeni - odseljeni Vir: SURS, 2000, 2007, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni (za obdobje 1991-2005). V obdobju 2008-2010, za katerega opazujemo vse selitve (državljani RS, tujci), za selitve tujcev velja, da je povprečna starost odseljenih presegala povprečno starost priseljenih, kar je značilno za vse slovenske regije. Medtem ko se je povprečna starost priseljenih zmanjševala, je povprečna starost odseljenih nihala. Podobno kot v ostalih regijah je bila pri obeh selitvenih tokovih povprečna starost tujcev nižja od tiste pri državljanih RS (za 4,6 leta pri priselitvah in za 0,8 leta pri odselitvah). Pri selitvah državljanov RS je v navedenem obdobju povprečna starost selivcev naraščala pri obeh selitvenih tokovih. Za razliko od večine ostalih regij je bila v povprečju za priseljene nekoliko višja (za 0,4 leta) kot za odseljene. Za vse selivce skupaj velja, da se je v navedenem obdobju povprečna starost priseljenih in odseljenih znižala (glej sliko 6.12-14). V povprečju je bila za odseljene (35,4 leta) za 3,3 leta višja kot za priseljene (32,1 leta), pri tem pa za oboje podobna povprečju za vse regije. Slika 6.12-14: Povprečna starost meddržavnih selivcev za Goriško regijo v obdobju 2008-2010 -selitve državljanov RS, tujcev in selitve skupaj 38 Vir: 36 34 32 30 2008 - Državljani RS - priselitve Tujci - priselitve ■Skupaj - priselitve 2009 2010 Državljani RS - odselitve Tujci - odselitve •Skupaj - odselitve SURS, 2011 (interna dokumentacija). Izobrazba selivcev. - Izobrazbo selivcev smo najprej opazovali za državljane RS v treh obdobjih: 2003-2005, 2006-2007 in 2008-2010. Delež selivcev z znano izobrazbo je bil v obdobju 2003-2005 manjši od 30 %, nato pa se je v naslednjih dveh opazovanih obdobjih povečal, in sicer pri priselitvah približal 50 % ter pri odselitvah 60 % (glej tabelo C-5.1 v prilogi C). Opozoriti je potrebno, da je bilo majhno tudi število selivcev z znano izobrazbo, predvsem priseljenih (odseljenih le v obdobju 2003-2005), zato je potrebna previdnost pri interpretaciji rezultatov. Glavne ugotovitve za opazovana kazalnika so: • Povprečno število let šolanja. - To število je bilo pri obeh selitvenih tokovih v večini opazovanih obdobij večje od povprečja za vse regije (glej tabelo C-5.2 v prilogi C). Slika 6.12-15a kaže, da so bili odseljeni v vseh opazovanih obdobjih v povprečju bolj izobraženi od priseljenih, pri čemer pa je bila razlika v zadnjem opazovanem obdobju majhna. • Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci. - Tudi za ta kazalnik velja, da je bil pri obeh selitvenih tokovih in v večini opazovanih obdobij večji od povprečja vseh regij (glej tabelo C-5.3 v prilogi C). Razlika v povprečni vrednosti kazalnika za priselitve in odselitve je za posamezna obdobja prikazana v sliki 6.12-15b in kaže, da je bil ta delež v vseh opazovanih obdobjih v povprečju večji pri odselitvah, pri čemer je bila razlika največja v obdobju 2006-2007. Slika 6.12-15: Relativna razlika v povprečni vrednosti kazalnika o izobraženosti priseljenih in odseljenih v meddržavnih selitvah za Goriško regijo v obdobjih 2003-2005, 20062007 in 2008-2010 - selitve državljanov RS (v %) a) Povprečno število let šolanja b) Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija). V nadaljevanju analiziramo vse meddržavne selitve (državljani RS, tujci) v obdobju 20082010, pri čemer je delež selivcev z znano izobrazbo znašal pri priselitvah 76 % in pri odselitvah 83 % (glej tabelo C-5.1 v prilogi C). Glavne ugotovitve za opazovana kazalnika so: • Povprečno število let šolanja. - V opazovanem obdobju je bilo to število v povprečju v obeh selitvenih tokovih podobno; znašalo je 10,1 leta pri priselitvah in 10,2 leta pri odselitvah, kar je manj kot v povprečju v državi (glej tabelo C-5.2 v prilogi C). Letni podatki v sliki 6.12-16a kažejo, da se je v opazovanem obdobju to število pri odselitvah zmanjšalo, medtem ko se pri priselitvah ni bistveno spremenilo. Sicer pa primerjava selivcev glede na njihovo državljanstvo kaže, da je bila tako merjena izobraženost za državljane RS v povprečju precej boljša kot za tujce. V primerjavi z ostalimi regijami je bila v selitvah državljanov RS tako merjena izobraženost selivcev tudi precej boljša kot v povprečju v državi (višje povprečno število let šolanja so imeli le odseljeni državljani RS iz Osrednjeslovenske regije). • Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci. - Tudi ta delež je bil v opazovanem obdobju v povprečju podoben pri obeh selitvenih tokovih; znašal je 4 % pri priselitvah in 5 % pri odselitvah, kar je manj kot v povprečju v državi (glej tabelo C-5.3 v prilogi C). Slika 6.12-16b kaže, da se ta delež v odselitvah v opazovanem obdobju ni bistveno spremenil, medtem ko se je v priselitvah povečal. Pri tem podatki za vse selivce pretežno odražajo selitve tujcev, ki so predstavljali večino selivcev. V selitvah državljanov RS je bil delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci precej večji kot v povprečju v državi (večji je bil le pri odseljenih državljanih RS iz Osrednjeslovenske regije). 0 = -2,0 3,0 4,0 5,0 Slika 6.12-16: Izobraženost meddržavnih selivcev za Goriško regijo v obdobju 2008-2010 po dveh kazalnikih - selitve državljanov RS*, tujcev in selitve skupaj (selivci z znano izobrazbo) a) Povprečno število let šolanja 2008 2009 - Državljani RS - priselitve-Državljani RS - odselitve • Tujci - priselitve —^ Tujci - odselitve • Skupaj - priselitve Skupaj - odselitve b) Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci ,N E 2008 2009 - Državljani RS - priselitve Državljani RS - odselitve • Tujci - priselitve Tujci - odselitve • Skupaj - priselitve Skupaj - odselitve Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2011 (interna dokumentacija). * Velike spremembe v povprečnem številu let šolanja in deležu oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci v selitvah državljanov RS so lahko posledica majhnega števila opazovanih selivcev (selivcev z znano izobrazbo). 6.12.3. VLOGA NARAVNEGA GIBANJA TER MEDREGIONALNIH MEDDRŽAVNIH SELITEV V DEMOGRAFSKIH GIBANJIH IN Obseg. - Kot kaže slika 6.12-17, je bil vse od začetka opazovanega obdobja 1991-2010 pa do leta 2006 za regijo značilen padec v naravnem gibanju prebivalstva. V obdobju 1995-2003 je le-ta v povprečju znašal -1,6 osebe na 1000 prebivalcev. V letu 2007 se je število živorojenih izenačilo s številom umrlih, nato pa je regija v zadnjih treh opazovanih letih imela naravni prirast, ki je v povprečju znašal 0,6 osebe na 1000 prebivalcev. Skupni saldo naravnega in selitvenega gibanja prebivalstva je bil večji del obdobja 1991-2004 negativen, kot posledica neugodnega naravnega gibanja prebivalstva in medregionalnih selitev. Po letu 2004 so meddržavne selitve in ugodnejši trend v naravnem gibanju prebivalstva nadomestili naraščajoč negativen saldo medregionalnih selitev, čeprav skupni pozitiven saldo ni bil visok; v povprečju je v obdobju 2004-2010 znašal 1,4 osebe na 1000 prebivalcev, pri tem pa v obdobju 2008-2010 0,8 osebe na 1000 prebivalcev. Državljanstvo. - V obdobju 2008-2010 je bil saldo vseh selitev (državljani RS, tujci) v Goriški regiji pozitiven, pri tem pa v celoti kot posledica selitev tujcev, saj je bil saldo v selitvah državljanov RS negativen. V selitvah državljanov RS je bil obseg odselitev večji od obsega priselitev tako v medregionalnih kot v meddržavnih selitvah. V selitvah tujcev pa je bil pozitiven saldo v celoti posledica meddržavnih selitev, saj je bil saldo medregionalnih selitev negativen. 2010 2010 Slika 6.12-17: Vloga naravnega in selitvenega gibanja za spremembo števila prebivalcev v Goriški regiji, 1991-2010 (koeficient - letni saldo na 1000 prebivalcev) Spol. - Skupni saldo v selitvah državljanov RS je bil v obdobju 2003-2010 negativen. Zastopanost žensk v tem saldu je bila večja kot moških (63 % je bilo žensk). To pomeni, da se je število prebivalcev Goriške regije prek teh selitev zmanjšalo, pri tem pa bolj število žensk kot moških. V obdobju 2008-2010, za katerega analiziramo vse selitve (državljani RS, tujci) in letne podatke zanj prikazujemo v sliki 6.12-18, je bil skupni selitveni saldo sicer pozitiven, a zelo majhen, saj je negativen saldo v medregionalnih selitvah skoraj v celoti izničil pozitiven saldo v meddržavnih selitvah. Pozitiven saldo je bil pri tem zabeležen le v selitvah Slika 6.12-18: Selitveni saldo v Goriški regiji v obdobju 2008-2010 po spolu (število selitev) -medregionalne in meddržavne selitve ter skupaj vse selitve moških, kar pomeni, da se je prek vseh selitev v tem obdobju prebivalstvo Goriške regije le malo povečalo, pri tem pa izključno število moških. Regija je sicer imela v obeh opazovanih obdobjih (2003-2010, 2008-2010) glede na povprečje za Slovenijo v prebivalstvu manjši delež žensk (in večji delež moških). Starost. - Vpliv selitev državljanov RS na starostno strukturo prebivalstva Goriške regije je bil v obdobju 2003-2010 zelo neugoden. Staranje prebivalstva zaradi teh selitev je bilo največje med vsemi regijami (glej tabelo C-4.2a v prilogi C). V obdobju 2008-2010, za katerega analiziramo vse selitve (selitve državljanov RS in tujcev), se je neugoden vpliv selitev državljanov RS na starostno strukturo prebivalstva regije nekoliko zmanjšal in bil manj izrazit kot v Pomurski in Koroški regiji. Na drugi strani so imele selitve tujcev ugoden vpliv; prebivalstvo se je zaradi teh selitev pomlajevalo. Starostna struktura prebivalstva regije se je izboljšala prek meddržavnih selitev tujcev, medtem ko je bil vpliv medregionalnih selitev tujcev neugoden, a majhen. Vpliv vseh selitev skupaj na starostno strukturo prebivalstva regije je bil neugoden zaradi neugodnega vpliva medregionalnih selitev državljanov RS, ki pa ga je v veliki meri blažil ugoden vpliv meddržavnih selitev tujcev (glej tabelo C-4.2b v prilogi C). 6.12.4. VPLIV MEDREGIONALNIH IN MEDDRŽAVNIH SELITEV NA IZOBRAZBENO STRUKTURO PREBIVALSTVA - OBDOBJE 2008-2010 Vpliv vseh selitev (državljanov RS in tujcev) na izobrazbeno strukturo prebivalstva smo opazovali prek salda v selitvah oseb s terciarno izobrazbo (glej sliko 6.12-19). Slika 6.12-19: Saldo v selitvah oseb s terciarno izobrazbo v Goriški regiji v obdobju 2008-2010 (število selitev) - medregionalne in meddržavne selitve ter skupaj vse selitve 50 0 -50 -100 -150 -200 Vir: Tabela C-5.6 v prilogi C. Medregionalni selitveni prirast/padec Meddržavni selitveni prirast/padec Skupni prirast/padec Goriška regija je v obdobju 2008-2010 beležila velik negativen saldo v teh selitvah, ki je bil posledica medregionalnih selitev. Večji negativen saldo (izražen relativno na 1000 prebivalcev) v selitvah oseb s terciarno izobrazbo sta imeli le Koroška in Zasavska regija (glej tabelo C-5.5 v prilogi C). Letni podatki v navedeni sliki kažejo, da se je negativen saldo v medregionalnih selitvah v letu 2010 prepolovil, na drugi strani pa je saldo v meddržavnih selitvah v tem letu postal negativen; saldo meddržavnih selitev oseb s terciarno izobrazbo se je v opazovanem obdobju hitro slabšal. 6.13. OBALNO-KRASKA REGIJA 6.13.1. MEDREGIONALNE SELITVE Obseg. - Obseg medregionalnih selitev v Obalno-kraški regiji je bil v opazovanem obdobju 1991-2010 relativno (število selivcev na 1000 prebivalcev) precej večji kot v povprečju v državi, saldo pa v večini opazovanih let pozitiven (glej tabelo C-1.13 v prilogi C in sliko 6.131). V obdobju 1995-2007 je bilo v povprečju letno 4,7 priseljenih in 3,5 odseljenih na 1000 prebivalcev; povprečni letni saldo je znašal 1,2 osebe na 1000 prebivalcev. V obdobju 20082010, ko so evidentirane tudi medregionalne selitve tujcev in selitve na začasno bivališče, se je saldo povečal na 2,9 osebe na 1000 prebivalcev (29,2 priseljenih in 26,3 odseljenih na 1000 prebivalcev). Slika 6.13-1: Obseg medregionalnih selitev* za Obalno-kraško regijo v obdobju 1991-2010 (koeficient - število oseb na 1000 prebivalcev) o o o 30 25 20 15 10 "T-1-1-T~ -|-1-1-1-1-1-1-1- # / ^ / / / / ^ ^ # ^ / f / / f ^ Priselitve • Odselitve Vir: Tabela C-1.13 v prilogi C. * Za obdobje 1991-2007 se podatki nanašajo na selitve državljanov RS (na stalno bivališče), za obdobje 2008-2010 pa na vse selitve (državljani RS, tujci), vključujoč selitve na začasno bivališče. Državljanstvo. - V obdobju 2008-2010 so v medregionalnih selitvah, kjer praviloma prevladujejo selitve državljanov RS, selitve tujcev v povprečju predstavljale 17 % v 5 0 priselitvah in odselitvah, kar je največ med vsemi regijami in za dobrih 5 odstotnih točk več kot v povprečju v državi (12 %). Letni podatki so prikazani v sliki 6.13-2. Slika 6.13-2: Struktura medregionalnih selitev za Obalno-kraško regijo v obdobju 2008-2010 po državljanstvu selivcev (državljani RS, tujci) - delež državljanov RS v teh selitvah* Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. * Delež tujcev je zrcalna slika deleža državljanov RS (100 % zmanjšano za delež državljanov RS). Spol. - V medregionalnih selitvah državljanov RS so v obdobju 2003-2010 ženske v povprečju predstavljale dobro polovico vseh selivcev (54 % v priselitvah in odselitvah). Letni podatki v sliki 6.13-3 kažejo, da se je njihov delež v priselitvah in odselitvah v opazovanem obdobju zmanjšal in bil v zadnjih treh letih v obeh selitvenih tokovih skoraj enak. Saldo medregionalnih selitev državljanov RS je bil v opazovanem obdobju pozitiven tako za moške kot za ženske, pri čemer je bila zastopanost žensk v neto selitvenem prirastu večja kot zasto- Slika 6.13-3: Spolna struktura medregionalnih selitev državljanov RS za Obalno-kraško regijo v obdobju 2003-2010 - delež žensk v teh selitvah* 60 _ 58 iÈ 56 au "D aj EE 54 t/i C CD >M 52 >M _aj CD Q 50 48 "•.V" ■ \ ' \ / s / s / 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 ......... Priselitve-ženske---Odselitve-ženske Vir: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. * Delež moških je zrcalna slika deleža žensk (100% zmanjšano za delež žensk). panost moških (57 % je bilo žensk). V obdobju 2008-2010, za katerega opazujemo vse selitve in letne podatke prikazujemo v sliki 6.13-4, so v skupnih selitvenih tokovih ženske v povprečju predstavljale nekoliko manjši delež kot moški (46 % v priselitvah in odselitvah). Manjša zastopanost žensk je bila v celoti posledica njihovega majhnega deleža v selitvah tujcev (manj kot 10 % v obeh selitvenih tokovih). Saldo medregionalnih selitev je bil v opazovanem obdobju pozitiven tako v selitvah državljanov RS kot tujcev. Skupaj za vse selivce velja, da je bila zastopanost žensk v neto selitvenem prirastu (45 %) nekoliko manjša kot zastopanost moških. Slika 6.13-4: Spolna struktura vseh medregionalnih selitev (državljani RS, tujci) za Obalno-kraško regijo v obdobju 2008-2010 - delež žensk v teh selitvah* 60 50 40 30 20 10 0 2008 2009 Državljani RS - priselitve (Ž)- Tujci - priselitve (Ž) - ■Skupaj - priselitve (Ž) — 2010 Državljani RS - odselitve (Ž) -Tujci - odselitve (Ž) •Skupaj - odselitve (Ž) Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni. * Delež moških je zrcalna slika deleža žensk (100 % zmanjšano za delež žensk). Starost selivcev. - Pri selitvah državljanov RS v obdobju 2003-2010 je bila povprečna starost selivcev v Obalno-kraški regiji pri obeh selitvenih tokovih nad povprečjem vseh regij (za 2,6 leta pri priselitvah in 2 leti pri odselitvah). Povprečna starost priseljenih je bila v opazovanem obdobju za 0,6 leta višja od povprečne starosti odseljenih, pri čemer letni podatki v sliki 6.135 kažejo, da je bila višja povprečna starost priseljenih od odseljenih značilna za obdobje do leta 2008. V obdobju 2008-2010, za katerega opazujemo vse selitve (državljani RS, tujci), se je, kot kaže slika 6.13-6, pri selitvah tujcev povprečna starost pri obeh selitvenih tokovih (priselitve, odselitve) zmanjšala. Podobno kot v ostalih regijah je bila pri obeh selitvenih tokovih povprečna starost tujcev precej višja od tiste pri državljanih RS (za 5 let pri priselitvah in odselitvah). Pri selitvah državljanov RS je bil prisoten trend rahlega naraščanja povprečne starosti priseljenih in odseljenih; v letu 2010 je bila za obe skupini selivcev enaka (33 let). Skladno z gibanjem povprečne starosti selivcev pri državljanih RS, ki so predstavljali večino vseh selivcev, se je gibala tudi povprečna starost vseh selivcev skupaj. V opazovanem obdobju je bila povprečna starost priseljenih in odseljenih enaka (znašala je 34 let); v obeh primerih pa je presegala povprečje za vse regije, ki je znašalo 31,7 leta. Slika 6.13-5: Povprečna starost medregionalnih selivcev za Obalno-kraško regijo v obdobju 2003-2010 - selitve državljanov RS 40 35 30 € 25 <1J - 20 1 15 00 K 10 5 0 -5 ---------------- 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 ....... Priselitve---Odselitve -Razlika: priseljeni - odseljeni Vir: SURS, 2007, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni (za leta 2003 -2005). Slika 6.13-6: Povprečna starost medregionalnih selivcev za Obalno-kraško regijo v obdobju 2008-2010 - selitve državljanov RS, tujcev in selitve skupaj - Državljani RS - priselitve -Državljani RS - odselitve Tujci - priselitve -Tujci - odselitve -Skupaj - priselitve Skupaj - odselitve Vir: SURS, 2011 (interna dokumentacija). Izobrazba selivcev. - Izobrazbo selivcev smo najprej opazovali za državljane RS v treh zaporednih obdobjih: 2003-2005, 2006-2007 in 2008-2010. Selivcev z znano izobrazbo je bilo v obdobju 2003-2005 nekaj manj kot 60 %, v naslednjih dveh opazovanih obdobjih pa se je ta delež povečal in približal 90 % (glej tabelo C-5.1 v prilogi C). Izobraženost selivcev smo opazovali prek naslednjih dveh kazalnikov: povprečno število let šolanja in delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci. Glavne ugotovitve so: • Povprečno število let šolanja. - To število je bilo pri priselitvah v opazovanih obdobjih podobno povprečju za vse regije, pri odselitvah pa je bilo enako ali večje od tega povprečja - v obdobju 2008-2010 je bilo celo večje kot v katerikoli drugi regiji (glej tabelo C-5.2 v prilogi C). Slika 6.13-7a pa kaže, da v povprečju ni bilo velikih razlik v izobraženosti priseljenih in odseljenih. Največja razlika v vrednosti kazalnika je bila prisotna v prvem opazovanem obdobju, ko so bili odseljeni v povprečju bolj izobraženi od priseljenih. V povprečju nekoliko višje povprečno število let šolanja odseljenih je bilo značilno še za obdobje 2008-2010. • Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci. - Primerjava z ostalimi regijami (glej tabelo C-5.3 v prilogi C) kaže, da je bil ta delež v Obalno-kraški regiji v prvem opazovanem obdobju pri priselitvah večji od povprečja za vse regije, pri odselitvah pa manjši od tega povprečja. Za obdobje 2006-2007 je veljalo ravno nasprotno, medtem ko je bil v zadnjem opazovanem obdobju ta delež pri obeh selitvenih tokovih večji od povprečja za vse regije (bolj je povprečje presegal pri odselitvah, kjer je bil tudi najvišji med vsemi regijami). Iz primerjave proučevanega deleža za priselitve in odselitve, prikazane v sliki 6.13-7b, izhajajo zelo podobne ugotovitve kot pri prejšnjem kazalniku. Slika 6.13-7: Relativna razlika v povprečni vrednosti kazalnika o izobraženosti priseljenih in odseljenih v medregionalnih selitvah za Obalno-kraško regijo v obdobjih 20032005, 2006-2007 in 2008-2010 - selitve državljanov RS (v %) a) Povprečno število let šolanja b) Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2011 (interna dokumentacija). V nadaljevanju analiziramo vse medregionalne selitve (državljani RS, tujci) v obdobju 20082010, pri čemer je delež selivcev z znano izobrazbo v povprečju pri obeh selitvenih tokovih znašal dobrih 90 %. Glavne ugotovitve za opazovana kazalnika so: • Povprečno število let šolanja. - V opazovanem obdobju je bilo to število pri odselitvah nekoliko večje kot pri priselitvah, vendar se je razlika med obema selitvenima tokovoma postopno zmanjšala (glej sliko 6.13-8a). V povprečju je povprečno število let šolanja znašalo 11,8 let pri priselitvah in 12,0 let pri odselitvah, kar je v prvem primeru nekoliko pod, v drugem pa nekoliko nad povprečjem vseh regij (glej tabelo C-5.2 v prilogi C). Letni podatki v navedeni sliki kažejo, da so bili državljani RS precej bolj izobraženi kot tujci, obema skupinama selivcev pa je skupno naraščanje povprečnega števila let šolanja tako za priseljene kot odseljene ter zmanjševanje razlike v vrednosti tega kazalnika med prvimi in drugimi. • Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci. - Letni podatki v sliki 6.13-8b kažejo, da sta bila velikost in gibanje tega deleža v priselitvah in odselitvah v opazovanem obdobju zelo podobna ter da je bil ta delež ves čas nekoliko večji pri odselitvah (kar velja za selitve državljanov RS in tujcev). V povprečju je znašal 20 % pri priselitvah in 21 % pri odselitvah, kar je nad povprečjem vseh regij (glej tabelo C-5.3 v prilogi C). Analiza selitev glede na državljanstvo selivcev kaže, da se je v opazovanem obdobju pri obeh selitvenih tokovih ta delež v selitvah državljanov RS povečal, medtem ko se je v selitvah tujcev zmanjšal. Slika 6.13-8: Izobraženost medregionalnih selivcev za Obalno-kraško regijo v obdobju 20082010 po dveh kazalnikih - selitve državljanov RS, tujcev in selitve skupaj (selivci z znano izobrazbo) a) Povprečno število let šolanja b) Delež oseb s terciarno izobrazbo med vsemi selivci 13,0 12,5 12,0 11,5 11,0 10,5 10,0 9,5 9,0 2008 Državljani RS - priselitve ■ Tujci - priselitve • Skupaj - priselitve Državljani RS - odselitve -Tujci - odselitve ■ Skupaj - odselitve 2008 - Državljani RS - priselitve • Tujci - priselitve ► Skupaj - priselitve 2010 - Državljani RS - odselitve Tujci - odselitve ■ Skupaj - odselitve Lastni izračuni na podlagi podatkov v: SURS, 2011 (interna dokumentacija). 6.13.2. MEDDRŽAVNE SELITVE Obseg. - Obalno-kraška regija je regija s podpovprečno evidentirano zalogo (začasnih) emigrantov in največjo zalogo imigrantov v državi (izrazito večjo od vseh ostalih regij). Ob koncu leta 2007 je regija imela začasno v tujini 1,3 % državljanov RS (zaloga začasnih emigrantov), leta 2012 pa je vrednost ustreznega malo drugačnega kazalnika znašala 1,2 % (glej tabelo 5.5 v petem poglavju). Zaloga imigrantov pa je bila v letu 2011 po dveh načinih opredelitve imigrantov (državljanstvo, država rojstva) naslednja: 8 % prebivalcev je imelo tuje državljanstvo in 21,7 % jih je bilo rojenih v tujini (glej tabeli 5.6 in 5.8 v petem poglavju 15 ii 10 5 0 2009 2009 2010 in tabeli B-1 in B-2 v prilogi B). Za meddržavne selitvene tokove v obdobju 1991-2010 velja, da je bil njihov obseg (zlasti obseg priselitev) relativno večji kot v povprečju v državi. Večji je bil tudi pozitiven saldo teh tokov, izražen relativno (na 1000 prebivalcev). Do leta 1998 presežek priselitev nad odselitvami ni bil velik (glej sliko 6.13-9), nato pa se je v letu 1999 povečal in se do leta 2003 gibal med 2,7 in 4,7 osebe na 1000 prebivalcev. Obseg priselitev in odselitev je v obdobju 1995-2003 v povprečju znašal 5,1 in 2,9 osebe na 1000 prebivalcev (saldo pa 2,1 osebe na 1000 prebivalcev). Po padcu pozitivnega salda v letu 2004 je sledila hitra rast presežka priselitev nad odselitvami vse do leta 2008. V povprečju je bilo v obdobju 2004-2007 16,8 priseljenih in 10,0 odseljenih na 1000 prebivalcev. V letih 2009 in 2010 se je priseljevanje v regijo prepolovilo, odseljevanje pa povečalo, kar je hitro in močno zmanjšalo pozitiven saldo, ki pa je ostal relativno največji v državi (1,1 osebe na 1000 prebivalcev v letu 2010). V obdobju 2008-2010 je saldo v povprečju znašal 10,5 osebe na 1000 prebivalcev. Slika 6.13-9: Obseg meddržavnih selitev za Obalno-kraško regijo v obdobju 1991-2010 (koeficient - število oseb na 1000 prebivalcev) ......... Priselitve — — — Odselitve Vir: Tabela C-1.13 v prilogi C. Državljanstvo. - V povprečju v vseh regijah večji del meddržavnih selitev predstavljajo selitve tujcev, zlasti na strani priselitev. V obdobju 2008-2010 so selitve državljanov RS v Obalno-kraški regiji v povprečju predstavljale samo 9 % v priselitvah in 19 % v odselitvah, kar je manj kot v povprečju v Sloveniji (11 % v priselitvah in 26 % v odselitvah). Podobno velja v daljšem obdobju 2000-2010 (zanj so letni podatki prikazani v sliki 6.13-10), ko je delež selitev državljanov RS v Obalno-kraški regiji v povprečju znašal 8 % v priselitvah in 21 % v odselitvah, na ravni Slovenije pa je bil enak kot v obdobju 2008-2010. Slika 6.13-10: Struktura meddržavnih selitev za Obalno-kraško regijo v obdobju 2000-2010 po državljanstvu selivcev (državljani RS, tujci) - delež državljanov RS v teh selitvah* 70 60 50 40 30 # 20 10 ^ 0 -i-1-1-1-1-1-1-1-1-1-12000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 ......... Priselitve - državljani RS ---Odselitve - državljani RS Vir: SURS, 2012b in lastni izračuni. * Delež tujcev je zrcalna slika deleža državljanov RS (100 % zmanjšano za delež državljanov RS). Spol. - V meddržavnih selitvah državljanov RS so v obdobju 2003-2010 ženske predstavljale manj kot polovico vseh priseljenih (41 %) in polovico vseh odseljenih (50 %). Letni podatki v sliki 6.13-11 kažejo, da se je v opazovanem obdobju delež žensk v priselitvah nekoliko zmanjšal, njihov delež v odselitvah pa nekoliko povečal. Saldo meddržavnih selitev državljanov RS je bil v opazovanem obdobju negativen tako za moške kot za ženske, pri čemer je bila zastopanost žensk v neto selitvenem padcu precej večja (njihov delež je znašal 76 %). V obdobju 2008-2010, za katerega opazujemo vse selitve (državljani RS, tujci), so tako med priseljenimi kot odseljenimi prevladovali moški (njihov delež je znašal v povprečju 70 % v priselitvah in 72 % v odselitvah), in sicer na strani priselitev predvsem zaradi selitev tujcev, na strani odselitev pa v celoti zaradi njih. Letni podatki v sliki 6.13-12 kažejo, da se je v opazovanem obdobju delež žensk v vseh priselitvah povečal za dobrih 10 odstotnih točk, medtem ko se njihov delež v odselitvah ni bistveno spremenil. Saldo vseh selitev je bil v opazovanem obdobju pozitiven, pri čemer je bilo v selitvenem prirastu kar tretjina žensk, kar je več kot v ostalih regijah. Pozitiven saldo meddržavnih selitev je bil v celoti posledica pozitivnega salda v selitvah tujcev (tako moških kot žensk), medtem ko je bil v selitvah državljanov RS zabeležen neto selitveni padec (ki je bil v celoti posledica negativnega salda v selitvah žensk). Podatki za vse selitve v daljšem obdobju 1998-2010 kažejo, da je bil povprečni delež žensk v obeh selitvenih tokovih (29 %) podoben kot v obdobju 2008-2010. Saldo meddržavnih selitev je bil tudi v tem daljšem obdobju pozitiven, zastopanost žensk v tem saldu pa malo manjša (30 %) kot v obdobju 2008-2010. Slika 6.13-11: Spolna struktura meddržavnih selitev državljanov RS za Obalno-kraško regijo v obdobju 2003-2010 - delež žensk v teh selitvah* 60 sr 50 I 40 ^ 30 Skupni prirast/padec Vir: Tabela C-5.6 v prilogi C. 6.14. SKLEPNE UGOTOVITVE O VLOGI SELITEV ZA ŠTEVILO IN STRUKTURO PREBIVALCEV V REGIJAH TER POVEZANOST SELITEV Z EKONOMSKIMI KAZALNIKI 6.14.1. ŠIRŠI OKVIR ANALIZE - UGOTOVITVE ZA DRUGE DRŽAVE O vlogi meddržavnih selitev za razvoj regij nismo zasledili posebnih analiz. O vlogi in učinkih medregionalnih selitev pa obstajajo analize za številne države, med katerimi so pomembne predvsem študije Huberja (2004, 2005) in študija Svetovne banke o notranji mobilnosti v srednjeevropskih in baltiških državah (World Bank, 2007), ker zajemajo istočasno analizo večjega števila držav na podlagi uporabe enake metodologije. Iz zadnje navedene študije izhaja, da je v novih članicah EU medregionalna mobilnost nizka (in podobna kot v starih južnoevropskih članicah z velikimi medregionalnimi razlikami v brezposelnosti), nizka pa je obenem tudi njena povezanost z regionalnimi razlikami v gospodarski razvitosti, stopnji brezposelnosti in drugimi kazalniki trga dela. 80 70 60 50 40 30 20 10 0 -10 -20 6.14.2. UGOTOVITVE ZA SLOVENSKE STATISTIČNE REGIJE Prikazali bomo sintezne ugotovitve o vplivu obsega selitvenih tokov (medregionalnih in meddržavnih) in naravnega gibanja prebivalstva na število prebivalcev ter nekaterih značilnosti selivcev (državljanstvo, spol, starost in izobrazba) na strukturo prebivalcev. Na koncu dodajamo tudi ugotovitve o povezavi obsega selitev z nekaterimi ekonomskimi kazalniki. VPLIV OBSEGA TOKOV. - Vpliv selitvenih tokov na število prebivalcev v regiji je smiselno opazovati v primerjavi z vplivom naravnega gibanja prebivalstva. Najprej prikazujemo ugotovitve za vpliv naravnega gibanja prebivalstva, nato pa za vpliv selitev. 1. Naravno gibanje prebivalstva. - Gorenjska in Osrednjeslovenska regija sta imeli vsa leta opazovanega obdobja (1991-2010) naravni prirast števila prebivalcev. Večji del obdobja je bil naravni prirast značilen tudi za Jugovzhodno Slovenijo in Koroško regijo. Na drugi strani je na podlagi naravnega gibanja število prebivalcev upadalo v celotnem opazovanem obdobju v Pomurski, Podravski, Zasavski in Spodnjeposavski regiji. V Obalno-kraški, Goriški in Notranjsko-kraški regiji je na podlagi naravnega gibanja število prebivalcev upadalo vse do leta 2006 oziroma 2007, zatem pa je za vse tri regije značilen naravni prirast (glej sliki 6.14-1 in 6.14-2). 2. Selitve. - Pogledali smo skupni vpliv medregionalnih in meddržavnih selitev na število prebivalcev ter njun ločen vpliv. 52 a) Skupni vpliv evidentiranega obsega medregionalnih in meddržavnih selitev. - Ta vpliv na demografska gibanja je bil v obdobju 1991-2010 v večini regij pozitiven (vsota salda obeh vrst selitev je bila pozitivna). Le v Pomurski, Koroški in Zasavski regiji je bil skupni obseg odselitev (medregionalnih in meddržavnih) večji od obsega priselitev (medregionalnih in meddržavnih); saldo je bil negativen. V vseh treh navedenih regijah je bil negativen vpliv selitev predvsem ali pa izključno posledica negativnega salda v medregionalnih selitvah. V Pomurski in Zasavski regiji je negativen selitveni saldo še dodatno povečal padanje števila prebivalcev (ob padanju zaradi naravnega gibanja), v Koroški regiji pa je negativen selitveni saldo presegal rast števila prebivalcev na podlagi naravnega gibanja in tako povzročil upadanje števila prebivalcev. 52 Pri obeh vrstah selitev so upoštevane tiste selitve, ki so bile v opazovanem obdobju evidentirane (SURS): • celo obdobje: selitve državljanov RS; • krajše obdobje: vse selitve (državljani RS, tujci); pri meddržavnih selitvah je tako obdobje od vključno leta 1998 dalje, pri medregionalnih selitvah pa obdobje od vključno leta 2008 dalje. b) Obseg medregionalnih selitev. - V obdobju 1995-2007, ko so bile evidentirane le medregionalne selitve državljanov Republike Slovenije, je povprečni letni obseg medregionalnih selitev na ravni države v povprečju znašal 3,3 osebe na 1000 prebivalcev. V obdobju 2008-2010, ko so bile evidentirane tudi medregionalne selitve tujcev ter selitve na začasno prebivališče, pa je ta obseg v povprečju znašal 21,4 osebe na 1000 prebivalcev na leto. Polovica slovenskih regij je imela v obdobju 1991-2010 negativen skupni saldo v evidentiranih medregionalnih selitvah. Te regije so: Pomurska, Koroška, Savinjska, Zasavska, Spodnjeposavska in Goriška. Pri tem je bila razlika med priselitvami in odselitvami relativno (število selivcev na 1000 prebivalcev) največja v Koroški, Zasavski in Goriški regiji. Na drugi strani so imele največji pozitiven saldo v medregionalnih selitvah Obalno-kraška, Osrednjeslovenska in Notranjsko-kraška regija. Za slednjo regijo velja, da je vpliv medregionalnih selitev v obdobju 2008-2010 postal negativen (glej sliko 6.14-2). Enako velja še za Jugovzhodno Slovenijo in Spodnjeposavsko regijo. V obdobju 2008-2010 je tako devet regij imelo negativen saldo. c) Obseg meddržavnih selitev. - V obdobju 1995-2003, torej pred vstopom Slovenije v EU, je bilo v večini regij število priselitev večje od števila odselitev. Negativen saldo sta imeli le Pomurska in Koroška regija, le-ta pa je bil relativno majhen in enak v obeh regijah (-0,2 osebe na 1000 prebivalcev). Po vstopu Slovenije v EU se je obseg meddržavnih selitvenih tokov pričel hitro povečevati in v večini regij naraščal vse do začetka gospodarske krize. V obdobju 2004-2010 so imele vse regije pozitiven selitveni saldo; gibal pa se je od 0,1 osebe na 1000 prebivalcev v Pomurski regiji do 8,4 osebe na 1000 prebivalcev v Obalno-kraški regiji. Saldo meddržavnih selitev je v tem obdobju postal relativno (število oseb na 1000 prebivalcev) večji od salda medregionalnih selitev in naravnega prirasta/padca in tako prevzel ključno vlogo v demografskih gibanjih v večini slovenskih regij (razen v Pomurski, Koroški in Zasavski regiji). Meddržavne selitve so ugodno vplivale na demografska gibanja zlasti v Podravski, Spodnjeposavski, Savinjski in Goriški regiji, kjer je pozitiven saldo v meddržavnih selitvah nadomestil ali pa močno ublažil upad števila prebivalcev zaradi naravnega gibanja in/ali medregionalnih selitev (za obdobji 1995-2007 in 2008-2010 glej sliki 6.14-1 in 6.14-2). 3. Skupni vpliv obsega vseh treh tokov: naravnega gibanja prebivalstva, medregionalnih in meddržavnih selitev. - Izraženo relativno, torej na 1000 prebivalcev, sta bili Pomurska in Zasavska regija v opazovanem obdobju 1991-2010 regiji z največjim skupnim negativnim učinkom vseh treh opazovanih tokov na število prebivalcev, Osrednjeslovenska in Obalno-kraška regija pa regiji z največjim skupnim pozitivnim učinkom vseh treh tokov. To je razvidno iz slik 6.14-1 in 6.14-2, ki sicer prikazujeta skupni vpliv naravnega gibanja prebivalstva ter medregionalnih in meddržavnih selitev na število prebivalcev v dveh (metodološko) bolj homogenih obdobjih 1995-2007 in 2008-2010: v prvem opazovanem obdobju so bile v medregionalnih selitvah evidentirane le selitve državljanov RS, v obdobju 2008-2010 pa so bile v obeh selitvenih tokovih evidentirane tako selitve državljanov RS kot tujcev. Med ostalimi regijami je negativen učinek vseh treh tokov na število prebivalcev v celotnem obdobju 1991-2010 beležila še Koroška regija, vendar le-ta ni bil velik. Primerjava slik 6.14-1 in 6.14-2 pa kaže, da se je skupni negativen saldo v Koroški regiji v obdobju 2008-2010 močno povečal. V Spodnjeposavski regiji je bil skupni učinek vseh treh tokov na število prebivalcev v devetdesetih letih negativen, od leta 2000 naprej pa v večini let pozitiven. V Podravski in Goriški regiji se je število prebivalcev zaradi naravnega in selitvenega gibanja v devetdesetih letih in vse do vstopa Slovenije v EU zmanjševalo, po letu 2005 pa povečevalo kot posledica porasta pozitivnega salda v meddržavnih selitvah. V letu 2010 je saldo v meddržavnih selitvah v Podravski regiji postal negativen, prav tako tudi skupni učinek vseh treh tokov na število prebivalcev, v Goriški regiji pa se je pozitiven saldo v meddržavnih selitvah zelo zmanjšal, skupni saldo pa je ostal pozitiven zaradi ugodnega naravnega gibanja prebivalstva. V preostalih regijah (Savinjska, Jugovzhodna Slovenija, Gorenjska in Notranjsko-kraška) je bil skupni učinek vseh treh tokov na število prebivalcev pozitiven tako v obdobju 1995-2007 kot v obdobju 2008-2010. Slika 6.14-1: Vloga naravnega in selitvenega gibanja prebivalstva pri spremembi števila prebivalcev v Sloveniji v obdobju 1995-2007 po statističnih regijah (koeficient -povprečni letni saldo na 1000 prebivalcev) Naravno gibanje preb. ■ Medregionalne selitve ■ Meddržavne selitve o Skupni prirast/padec H g 3,6 O 3, O 2,6 g 2,3 O 2,4 □ 1,3 _ O 1,4 /S * O -0,3 O -0,6 ■ O -0,2 ■ _ ^ ^ / ^ ^ ^ Zivorojeni • Umrli Slika C-1.5: Vir: Tabela C-1.5. Zasavska regija 12 10 / v _ _ — s ✓ \ V N - v/ & & $ & / / / $ $ £ ^ ^ £ ^ £ / / ^ £ ^ Zivorojeni Umrli Slika C-1.6: Vir: Tabela C-1.6. Spodnjeposavska regija 12 10 - - & & $ $ $ / / tf ^ ^ ^ ^ ^ £ £ / ^ £ ^ Zivorojeni Umrli 14 13 11 9 8 7 6 14 13 11 9 8 7 6 14 13 11 9 8 7 6 Jugovzhodna Slovenija 12 10 \ » ^ ^ / / / / / / ^ ^ ^ ^ ^ ^ / ^ ^ Zivorojeni 1 Umrli Slika C-1.8: Vir: Tabela C-1.8. Osrednjeslovenska regija 12 10 ^ ^ ^ / / / ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ / / ^ ^ ^ Zivorojeni Umrli Slika C-1.9: Vir: Tabela C-1.9. Gorenjska regija 12 10 /v___ ^ ^ ^ ^ ^ / / ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ / / ^ ^ ^ Zivorojeni Umrli 14 13 11 9 8 7 6 14 13 11 9 8 7 6 14 13 11 9 8 7 6 Notranjsko-kraška regija 12 10 /"v —^— —' \— —tt:—rr^---- ' \ / \/'s / ~ v "' N / & & tf / / / / / £ ^ ^ £ ^ £ £ / ^ £ ^ Živorojeni Umrli Slika C-1.11: Vir: Tabela C-1.11. Goriška regija 12 10 \ S /N , ' V . v _ .-> - S S x & $ $ £ / / / $ $ £ ^ ^ £ ^ £ / / ^ £ ^ Živorojeni Umrli Slika C-1.12: Vir: Tabela C-1.12. Obalno-kraška regija 12 10 ' S —^- \ / & & $ $ $ / / tf ^ ^ ^ ^ ^ £ £ / ^ £ ^ Živorojeni Umrli 14 13 11 9 8 7 6 14 13 11 9 8 7 6 14 13 11 9 8 7 6 Tabela C-2: Medregionalne selitve v obdobju 2008-2010 ter meddržavne selitve v obdobju 2008-2010 in 2000-2010 po državljanstvu - Slovenija po statističnih regijah SLOVENIJA, REGIJE ŠTEVILO STRUKTURA Priseljeni Odseljeni Selitveni prirast/padec Priseljeni Odseljeni Skupaj Državlj. RS Tuji državlj. Skupaj Državlj. RS Tuji državlj. Skupaj Državlj. RS Tuji državlj. Državlj. Skupaj RS Tuji državlj. Državlj. Skupaj RS Tuji državlj. MEDREGIONALNE SELITVE, 2008-2010 SLOVENIJA 130.876 115.147 15.729 130.876 115.147 15.729 0 0 0 100,0 88,0 12,0 100,0 88,0 12,0 Pomurska 6.529 6.284 245 7.581 7.261 320 -1.052 -977 -75 100,0 96,2 3,8 100,0 95,8 4,2 Podravska 17.795 15.936 1.859 16.931 14.786 2.145 864 1.150 -286 100,0 89,6 10,4 100,0 87,3 12,7 Koroška 4.038 3.648 390 5.379 5.055 324 -1.341 -1.407 66 100,0 90,3 9,7 100,0 94,0 6,0 Savinjska 13.531 11.622 1.909 16.043 13.795 2.248 -2.512 -2.173 -339 100,0 85,9 14,1 100,0 86,0 14,0 Zasavska 2.306 2.066 240 3.283 3.019 264 -977 -953 -24 100,0 89,6 10,4 100,0 92,0 8,0 Spodnjeposavska 4.847 4.070 777 5.320 4.587 733 -473 -517 44 100,0 84,0 16,0 100,0 86,2 13,8 Jugovzhod. Slov. 9.493 7.971 1.522 9.627 8.302 1.325 -134 -331 197 100,0 84,0 16,0 100,0 86,2 13,8 Osrednjeslovenska 42.364 37.963 4.401 34.292 30.293 3.999 8.072 7.670 402 100,0 89,6 10,4 100,0 88,3 11,7 Gorenjska 9.091 7.918 1.173 10.449 9.307 1.142 -1.358 -1.389 31 100,0 87,1 12,9 100,0 89,1 10,9 Notranjsko-kraška 4.514 3.878 636 4.590 3.901 689 -76 -23 -53 100,0 85,9 14,1 100,0 85,0 15,0 Goriška 6.775 5.868 907 8.755 7.701 1.054 -1.980 -1.833 -147 100,0 86,6 13,4 100,0 88,0 12,0 Obalno-kraška 9.593 7.923 1.670 8.626 7.140 1.486 967 783 184 100,0 82,6 17,4 100,0 82,8 17,2 MEDDRŽAVNE SELITVE, 2008-2010 SLOVENIJA 76.405 8.245 68.160 46.834 12.388 34.446 29.571 -4.143 33.714 100,0 10,8 89,2 100,0 26,5 73,5 Pomurska 1.250 439 811 1.309 752 557 -59 -313 254 100,0 35,1 64,9 100,0 57,4 42,6 Podravska 9.717 1.248 8.469 8.116 3.375 4.741 1.601 -2.127 3.728 100,0 12,8 87,2 100,0 41,6 58,4 Koroška 1.401 195 1.206 966 436 530 435 -241 676 100,0 13,9 86,1 100,0 45,1 54,9 Savinjska 9.845 782 9.063 6.386 1.329 5.057 3.459 -547 4.006 100,0 7,9 92,1 100,0 20,8 79,2 Zasavska 964 119 845 586 214 372 378 -95 473 100,0 12,3 87,7 100,0 36,5 63,5 Spodnjeposavska 2.556 295 2.261 1.606 455 1.151 950 -160 1.110 100,0 11,5 88,5 100,0 28,3 71,7 Jugovzhod. Slov. 4.941 455 4.486 2.724 544 2.180 2.217 -89 2.306 100,0 9,2 90,8 100,0 20,0 80,0 Osrednjeslovenska 24.659 2.547 22.112 13.076 2.677 10.399 11.583 -130 11.713 100,0 10,3 89,7 100,0 20,5 79,5 Gorenjska 6.134 823 5.311 3.547 1.119 2.428 2.587 -296 2.883 100,0 13,4 86,6 100,0 31,5 68,5 Notranjsko-kraška 2.263 237 2.026 1.297 249 1.048 966 -12 978 100,0 10,5 89,5 100,0 19,2 80,8 Goriška 4.874 389 4.485 2.849 424 2.425 2.025 -35 2.060 100,0 8,0 92,0 100,0 14,9 85,1 Obalno-kraška 7.801 716 7.085 4.372 814 3.558 3.429 -98 3.527 100,0 9,2 90,8 100,0 18,6 81,4 MEDDRŽAVNE SELITVE, 2000-2010 SLOVENIJA 183.227 19.685 163.542 113.917 30.123 83.794 69.310 -10.438 79.748 100,0 10,7 89,3 100,0 26,4 73,6 Pomurska 3.262 1.046 2.216 3.344 1.979 1.365 -82 -933 851 100,0 32,1 67,9 100,0 59,2 40,8 Podravska 22.022 3.129 18.893 15.189 6.030 9.159 6.833 -2.901 9.734 100,0 14,2 85,8 100,0 39,7 60,3 Koroška 3.050 418 2.632 2.239 984 1.255 811 -566 1.377 100,0 13,7 86,3 100,0 43,9 56,1 Savinjska 26.608 2.052 24.556 17.154 3.193 13.961 9.454 -1.141 10.595 100,0 7,7 92,3 100,0 18,6 81,4 Zasavska 2.572 296 2.276 1.872 640 1.232 700 -344 1.044 100,0 11,5 88,5 100,0 34,2 65,8 Spodnjeposavska 7.571 771 6.800 4.995 1.142 3.853 2.576 -371 2.947 100,0 10,2 89,8 100,0 22,9 77,1 Jugovzhod. Slov. 11.703 1.113 10.590 7.011 1.496 5.515 4.692 -383 5.075 100,0 9,5 90,5 100,0 21,3 78,7 Osrednjeslovenska 56.844 6.000 50.844 32.288 7.382 24.906 24.556 -1.382 25.938 100,0 10,6 89,4 100,0 22,9 77,1 Gorenjska 13.819 1.942 11.877 9.245 3.197 6.048 4.574 -1.255 5.829 100,0 14,1 85,9 100,0 34,6 65,4 Notranjsko-kraška 5.415 556 4.859 3.057 680 2.377 2.358 -124 2.482 100,0 10,3 89,7 100,0 22,2 77,8 Goriška 12.171 838 11.333 7.146 1.232 5.914 5.025 -394 5.419 100,0 6,9 93,1 100,0 17,2 82,8 Obalno-kraška 18.190 1.524 16.666 10.377 2.168 8.209 7.813 -644 8.457 100,0 8,4 91,6 100,0 20,9 79,1 ŠTEVILO STRUKTURA (%)* Selitveni tokovi < M d. -o < M d. -o (priseljeni, odseljeni) in saldo po spolu S M > o j M ka g o P ka I dr o P Koroška Savinjska Zasavska Spodnje-posavska Jugovzho Slovenija Osrednje-slovenska Gorenjska Notranjsk kraška Goriška Obalno-kraška S M > o j M ka g o P ka I dr o P Koroška Savinjska Zasavska Spodnje-posavska Jugovzho Slovenija Osrednje-slovenska Gorenjska Notranjsk kraška Goriška Obalno-kraška MEDREGIONALNE SELITVE PRISELJENI Skupaj 152.423 7.849 19.976 4.490 15.189 3.177 5.656 11.003 49.986 11.671 5.488 7.132 10.806 100 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Moški 70.631 3.721 9.540 2.038 7.214 1.519 2.658 5.410 22.107 5.430 2.561 3.468 4.965 46,3 47,4 47,8 45,4 47,5 47,8 47,0 49,2 44,2 46,5 46,7 48,6 45,9 Ženske 81.792 4.128 10.436 2.452 7.975 1.658 2.998 5.593 27.879 6.241 2.927 3.664 5.841 53,7 52,6 52,2 54,6 52,5 52,2 53,0 50,8 55,8 53,5 53,3 51,4 54,1 ODSELJENI Skupaj 152.423 9.043 18.514 6.597 17.945 4.571 6.093 11.168 40.220 13.735 5.244 9.826 9.467 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Moški 70.631 4.113 8.793 2.995 8.271 2.223 2.760 5.190 18.668 6.324 2.384 4.515 4.395 46,3 45,5 47,5 45,4 46,1 48,6 45,3 46,5 46,4 46,0 45,5 45,9 46,4 Ženske 81.792 4.930 9.721 3.602 9.674 2.348 3.333 5.978 21.552 7.411 2.860 5.311 5.072 53,7 54,5 52,5 54,6 53,9 51,4 54,7 53,5 53,6 54,0 54,5 54,1 53,6 SALDO Skupaj 0 -1.194 1.462 -2.107 -2.756 -1.394 -437 -165 9.766 -2.064 244 -2.694 1.339 0,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Moški 0 -392 747 -957 -1.057 -704 -102 220 3.439 -894 177 -1.047 570 0,0 32,8 51,1 45,4 38,4 50,5 23,3 - 35,2 43,3 72,5 38,9 42,6 Ženske 0 -802 715 -1.150 -1.699 -690 -335 -385 6.327 -1.170 67 -1.647 769 0,0 67,2 48,9 54,6 61,6 49,5 76,7 - 64,8 56,7 27,5 61,1 57,4 MEDDRŽAVNE SELITVE PRISELJENI Skupaj 16.288 870 2.569 368 1.640 238 636 919 5.000 1.630 445 681 1.292 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Moški 9.337 477 1.438 216 918 138 360 540 2.960 926 256 351 757 57,3 54,8 56,0 58,7 56,0 58,0 56,6 58,8 59,2 56,8 57,5 51,5 58,6 Ženske 6.951 393 1.131 152 722 100 276 379 2.040 704 189 330 535 42,7 45,2 44,0 41,3 44,0 42,0 43,4 41,2 40,8 43,2 42,5 48,5 41,4 ODSELJENI Skupaj 24.498 1.594 5.354 800 2.600 462 930 1.117 5.792 2.550 543 1.021 1.735 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Moški 12.379 756 2.638 407 1.386 241 474 587 2.975 1.333 280 437 865 50,5 47,4 49,3 50,9 53,3 52,2 51,0 52,6 51,4 52,3 51,6 42,8 49,9 Ženske 12.119 838 2.716 393 1.214 221 456 530 2.817 1.217 263 584 870 49,5 52,6 50,7 49,1 46,7 47,8 49,0 47,4 48,6 47,7 48,4 57,2 50,1 SALDO Skupaj -8.210 -724 -2.785 -432 -960 -224 -294 -198 -792 -920 -98 -340 -443 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Moški -3.042 -279 -1.200 -191 -468 -103 -114 -47 -15 -407 -24 -86 -108 37,1 38,5 43,1 44,2 48,8 46,0 38,8 23,7 1,9 44,2 24,5 25,3 24,4 Ženske -5.168 -445 -1.585 -241 -492 -121 -180 -151 -777 -513 -74 -254 -335 62,9 61,5 56,9 55,8 51,3 54,0 61,2 76,3 98,1 55,8 75,5 74,7 75,6 VSE SELITVE SKUPAJ PRISELJENI Skupaj 168.711 8.719 22.545 4.858 16.829 3.415 6.292 11.922 54.986 13.301 5.933 7.813 12.098 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Moški 79.968 4.198 10.978 2.254 8.132 1.657 3.018 5.950 25.067 6.356 2.817 3.819 5.722 47,4 48,1 48,7 46,4 48,3 48,5 48,0 49,9 45,6 47,8 47,5 48,9 47,3 Ženske 88.743 4.521 11.567 2.604 8.697 1.758 3.274 5.972 29.919 6.945 3.116 3.994 6.376 52,6 51,9 51,3 53,6 51,7 51,5 52,0 50,1 54,4 52,2 52,5 51,1 52,7 ODSELJENI Skupaj 176.921 10.637 23.868 7.397 20.545 5.033 7.023 12.285 46.012 16.285 5.787 10.847 11.202 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Moški 83.010 4.869 11.431 3.402 9.657 2.464 3.234 5.777 21.643 7.657 2.664 4.952 5.260 46,9 45,8 47,9 46,0 47,0 49,0 46,0 47,0 47,0 47,0 46,0 45,7 47,0 Ženske 93.911 5.768 12.437 3.995 10.888 2.569 3.789 6.508 24.369 8.628 3.123 5.895 5.942 53,1 54,2 52,1 54,0 53,0 51,0 54,0 53,0 53,0 53,0 54,0 54,3 53,0 SALDO Skupaj -8.210 -1.918 -1.323 -2.539 -3.716 -1.618 -731 -363 8.974 -2.984 146 -3.034 896 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Moški -3.042 -671 -453 -1.148 -1.525 -807 -216 173 3.424 -1.301 153 -1.133 462 37,1 35,0 34,2 45,2 41,0 49,9 29,5 - 38,2 43,6 - 37,3 51,6 Ženske -5.168 -1.247 -870 -1.391 -2.191 -811 -515 -536 5.550 -1.683 -7 -1.901 434 62,9 65,0 65,8 54,8 59,0 50,1 70,5 - 61,8 56,4 - 62,7 48,4 STRUKTURA (%)* Selitveni tokovi (priseljeni, odseljeni) in saldo po spolu •Ö £? g -rt £ Ï5 î> -Î3 o i? o rt N -rt £ Ï5 MEDREGIONALNE SELITVE PRISELJENI Skupaj 130.876 6.529 17.795 4.038 13.531 2.306 4.847 9.493 42.364 9.091 4.514 6.775 9.593 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Moški 68.132 3.191 9.412 2.046 7.333 1.211 2.636 5.471 20.812 4.732 2.391 3.701 5.196 52,1 48,9 52,9 50,7 54,2 52,5 54,4 57,6 49,1 52,1 53,0 54,6 54,2 Ženske 62.744 3.338 8.383 1.992 6.198 1.095 2.211 4.022 21.552 4.359 2.123 3.074 4.397 47,9 51,1 47,1 49,3 45,8 47,5 45,6 42,4 50,9 47,9 47,0 45,4 45,8 ODSELJENI Skupaj 130.876 7.581 16.931 5.379 16.043 3.283 5.320 9.627 34.292 10.449 4.590 8.755 8.626 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Moški 68.132 3.610 9.102 2.642 8.555 1.698 2.767 5.159 17.613 5.378 2.404 4.540 4.664 52,1 47,6 53,8 49,1 53,3 51,7 52,0 53,6 51,4 51,5 52,4 51,9 54,1 Ženske 62.744 3.971 7.829 2.737 7.488 1.585 2.553 4.468 16.679 5.071 2.186 4.215 3.962 47,9 52,4 46,2 50,9 46,7 48,3 48,0 46,4 48,6 48,5 47,6 48,1 45,9 SALDO Skupaj 0 -1.052 864 -1.341 -2.512 -977 -473 -134 8.072 -1.358 -76 -1.980 967 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Moški 0 -419 310 -596 -1.222 -487 -131 312 3.199 -646 -13 -839 532 - 39,8 35,9 44,4 48,6 49,8 27,7 - 39,6 47,6 17,1 42,4 55,0 Ženske 0 -633 554 -745 -1.290 -490 -342 -446 4.873 -712 -63 -1.141 435 - 60,2 64,1 55,6 51,4 50,2 72,3 - 60,4 52,4 82,9 57,6 45,0 MEDDRŽAVNE SELITVE PRISELJENI Skupaj 76.405 1.250 9.717 1.401 9.845 964 2.556 4.941 24.659 6.134 2.263 4.874 7.801 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Moški 56.629 772 7.593 1.037 7.662 675 1.971 3.900 17.840 4.395 1.711 3.652 5.421 74,1 61,8 78,1 74,0 77,8 70,0 77,1 78,9 72,3 71,6 75,6 74,9 69,5 Ženske 19.776 478 2.124 364 2.183 289 585 1.041 6.819 1.739 552 1.222 2.380 25,9 38,2 21,9 26,0 22,2 30,0 22,9 21,1 27,7 28,4 24,4 25,1 30,5 ODSELJENI Skupaj 46.834 1.309 8.116 966 6.386 586 1.606 2.724 13.076 3.547 1.297 2.849 4.372 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Moški 34.592 747 5.732 689 5.052 404 1.223 2.147 9.608 2.567 1.005 2.276 3.142 73,9 57,1 70,6 71,3 79,1 68,9 76,2 78,8 73,5 72,4 77,5 79,9 71,9 Ženske 12.242 562 2.384 277 1.334 182 383 577 3.468 980 292 573 1.230 26,1 42,9 29,4 28,7 20,9 31,1 23,8 21,2 26,5 27,6 22,5 20,1 28,1 SALDO Skupaj 29.571 -59 1.601 435 3.459 378 950 2.217 11.583 2.587 966 2.025 3.429 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Moški 22.037 25 1.861 348 2.610 271 748 1.753 8.232 1.828 706 1.376 2.279 74,5 - - 80,0 75,5 71,7 78,7 79,1 71,1 70,7 73,1 68,0 66,5 Ženske 7.534 -84 -260 87 849 107 202 464 3.351 759 260 649 1.150 25,5 - - 20,0 24,5 28,3 21,3 20,9 28,9 29,3 26,9 32,0 33,5 VSE SELITVE SKUPAJ PRISELJENI Skupaj 207.281 7.779 27.512 5.439 23.376 3.270 7.403 14.434 67.023 15.225 6.777 11.649 17.394 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Moški 124.761 3.963 17.005 3.083 14.995 1.886 4.607 9.371 38.652 9.127 4.102 7.353 10.617 60,2 50,9 61,8 56,7 64,1 57,7 62,2 64,9 57,7 59,9 60,5 63,1 61,0 Ženske 82.520 3.816 10.507 2.356 8.381 1.384 2.796 5.063 28.371 6.098 2.675 4.296 6.777 39,8 49,1 38,2 43,3 35,9 42,3 37,8 35,1 42,3 40,1 39,5 36,9 39,0 ODSELJENI Skupaj 177.710 8.890 25.047 6.345 22.429 3.869 6.926 12.351 47.368 13.996 5.887 11.604 12.998 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Moški 102.724 4.357 14.834 3.331 13.607 2.102 3.990 7.306 27.221 7.945 3.409 6.816 7.806 57,8 49,0 59,2 52,5 60,7 54,3 57,6 59,2 57,5 56,8 57,9 58,7 60,1 Ženske 74.986 4.533 10.213 3.014 8.822 1.767 2.936 5.045 20.147 6.051 2.478 4.788 5.192 42,2 51,0 40,8 47,5 39,3 45,7 42,4 40,8 42,5 43,2 42,1 41,3 39,9 SALDO Skupaj 29.571 -1.111 2.465 -906 947 -599 477 2.083 19.655 1.229 890 45 4.396 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Moški 22.037 -394 2.171 -248 1.388 -216 617 2.065 11.431 1.182 693 537 2.811 74,5 35,5 88,1 27,4 - 36,1 - 99,1 58,2 96,2 77,9 - 63,9 Ženske 7.534 -717 294 -658 -441 -383 -140 18 8.224 47 197 -492 1.585 25,5 64,5 11,9 72,6 - 63,9 - 0,9 41,8 3,8 22,1 - 36,1 ŠTEVILO STRUKTURA (%)* Selitveni tokovi < M d. -o < M d. -o (priseljeni, odseljeni) in saldo po spolu S M > o j M ka g o P ka I dr o P Koroška Savinjska Zasavska Spodnje-posavska Jugovzho Slovenija Osrednje-slovenska Gorenjska Notranjsk kraška Goriška Obalno-kraška S M > o j M ka g o P ka I dr o P Koroška Savinjska Zasavska Spodnje-posavska Jugovzho Slovenija Osrednje-slovenska Gorenjska Notranjsk kraška Goriška Obalno-kraška MEDREGIONALNE SELITVE PRISELJENI Skupaj 115.147 6.284 15.936 3.648 11.622 2.066 4.070 7.971 37.963 7.918 3.878 5.868 7.923 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Moški 53.646 2.980 7.698 1.670 5.531 992 1.903 4.013 16.823 3.688 1.816 2.883 3.649 46,6 47,4 48,3 45,8 47,6 48,0 46,8 50,3 44,3 46,6 46,8 49,1 46,1 Ženske 61.501 3.304 8.238 1.978 6.091 1.074 2.167 3.958 21.140 4.230 2.062 2.985 4.274 53,4 52,6 51,7 54,2 52,4 52,0 53,2 49,7 55,7 53,4 53,2 50,9 53,9 ODSELJENI Skupaj 115.147 7.261 14.786 5.055 13.795 3.019 4.587 8.302 30.293 9.307 3.901 7.701 7.140 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Moški 53.646 3.325 7.084 2.343 6.476 1.480 2.078 3.934 13.894 4.365 1.785 3.577 3.305 46,6 45,8 47,9 46,4 46,9 49,0 45,3 47,4 45,9 46,9 45,8 46,4 46,3 Ženske 61.501 3.936 7.702 2.712 7.319 1.539 2.509 4.368 16.399 4.942 2.116 4.124 3.835 53,4 54,2 52,1 53,6 53,1 51,0 54,7 52,6 54,1 53,1 54,2 53,6 53,7 SALDO Skupaj 0 -977 1.150 -1.407 -2.173 -953 -517 -331 7.670 -1.389 -23 -1.833 783 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Moški 0 -345 614 -673 -945 -488 -175 79 2.929 -677 31 -694 344 - 35,3 53,4 47,8 43,5 51,2 33,8 - 38,2 48,7 - 37,9 43,9 Ženske 0 -632 536 -734 -1.228 -465 -342 -410 4.741 -712 -54 -1.139 439 - 64,7 46,6 52,2 56,5 48,8 66,2 - 61,8 51,3 - 62,1 56,1 MEDDRŽAVNE SELITVE PRISELJENI Skupaj 8.245 439 1.248 195 782 119 295 455 2.547 823 237 389 716 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Moški 4.725 240 725 113 438 69 165 273 1.486 471 140 193 412 57,3 54,7 58,1 57,9 56,0 58,0 55,9 60,0 58,3 57,2 59,1 49,6 57,5 Ženske 3.520 199 523 82 344 50 130 182 1.061 352 97 196 304 42,7 45,3 41,9 42,1 44,0 42,0 44,1 40,0 41,7 42,8 40,9 50,4 42,5 ODSELJENI Skupaj 12.388 752 3.375 436 1.329 214 455 544 2.677 1.119 249 424 814 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Moški 6.364 353 1.677 241 722 111 244 272 1.410 602 133 195 404 51,4 46,9 49,7 55,3 54,3 51,9 53,6 50,0 52,7 53,8 53,4 46,0 49,6 Ženske 6.024 399 1.698 195 607 103 211 272 1.267 517 116 229 410 48,6 53,1 50,3 44,7 45,7 48,1 46,4 50,0 47,3 46,2 46,6 54,0 50,4 SALDO Skupaj -4.143 -313 -2.127 -241 -547 -95 -160 -89 -130 -296 -12 -35 -98 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Moški -1.639 -113 -952 -128 -284 -42 -79 1 76 -131 7 -2 8 39,6 36,1 44,8 53,1 51,9 44,2 49,4 - - 44,3 - 5,7 - Ženske -2.504 -200 -1.175 -113 -263 -53 -81 -90 -206 -165 -19 -33 -106 60,4 63,9 55,2 46,9 48,1 55,8 50,6 - - 55,7 - 94,3 - VSE SELITVE SKUPAJ PRISELJENI Skupaj Moški Ženske ODSELJENI Skupaj Moški Ženske SALDO Skupaj Moški Ženske 123.392 58.371 65.021 127.535 60.010 67.525 -4.143 -1.639 -2.504 6.723 3.220 3.503 8.013 3.678 4.335 -1.290 -458 -832 17.184 8.423 8.761 18.161 8.761 9.400 -977 -338 -639 3.843 1.783 2.060 5.491 2.584 2.907 -1.648 -801 -847 12.404 5.969 6.435 15.124 7.198 7.926 -2.720 -1.229 -1.491 2.185 1.061 1.124 3.233 1.591 1.642 -1.048 -530 -518 4.365 2.068 2.297 5.042 2.322 2.720 -677 -254 -423 8.426 4.286 4.140 8.846 4.206 4.640 -420 80 -500 40.510 18.309 22.201 32.970 15.304 17.666 7.540 3.005 4.535 8.741 4.159 4.582 10.426 4.967 5.459 -1.685 -808 -877 4.115 1.956 2.159 4.150 1.918 2.232 -35 38 -73 6.257 3.076 3.181 8.125 3.772 4.353 -1.868 -696 -1.172 8.639 4.061 4.578 7.954 3.709 4.245 685 352 333 100,0 47.3 52,7 100,0 47,1 52,9 100,0 39,6 60.4 100,0 47,9 52,1 100,0 45,9 54,1 100,0 35,5 64,5 100,0 49,0 51,0 100,0 48,2 51,8 100,0 46,4 53,6 100,0 47,1 52,9 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 48,1 51,9 48,6 51,4 47,4 52,6 50,9 49,1 45,2 54,8 47,6 52,4 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 47,6 49,2 46,1 47,5 46,4 47,6 52,4 50,8 53,9 52,5 53,6 52,4 100,0 47,5 52,5 100,0 46,2 53,8 100,0 100,0 34,6 48,6 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 45,2 54,8 50,6 49,4 37,5 62,5 39,9 60,1 48,0 52,0 100,0 49.2 50,8 100,0 46,4 53.6 100,0 37.3 62.7 100,0 47,0 53,0 100,0 46,6 53,4 100,0 51,4 48,6 65,4 51,4 Selitveni tokovi (priseljeni, odseljeni) in saldo po spolu_ STRUKTURA (%)* •Ö -rt £ Ï5 -i3 o Sš o Ï3 rt N 0} ^ -rt £ ^ ä MEDREGIONALNE SELITVE PRISELJENI Skupaj 15.729 245 1.859 390 1.909 240 777 1.522 4.401 1.173 636 907 1.670 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Moški 14.486 211 1.714 376 1.802 219 733 1.458 3.989 1.044 575 818 1.547 92,1 86,1 92,2 96,4 94,4 91,3 94,3 95,8 90,6 89,0 90,4 90,2 92,6 Ženske 1.243 34 145 14 107 21 44 64 412 129 61 89 123 7,9 13,9 7,8 3,6 5,6 8,8 5,7 4,2 9,4 11,0 9,6 9,8 7,4 ODSELJENI Skupaj 15.729 320 2.145 324 2.248 264 733 1.325 3.999 1.142 689 1.054 1.486 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Moški 14.486 285 2.018 299 2.079 218 689 1.225 3.719 1.013 619 963 1.359 92,1 89,1 94,1 92,3 92,5 82,6 94,0 92,5 93,0 88,7 89,8 91,4 91,5 Ženske 1.243 35 127 25 169 46 44 100 280 129 70 91 127 7,9 10,9 5,9 7,7 7,5 17,4 6,0 7,5 7,0 11,3 10,2 8,6 8,5 SALDO Skupaj 0 -75 -286 66 -339 -24 44 197 402 31 -53 -147 184 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Moški 0 -74 -304 77 -277 1 44 233 270 31 -44 -145 188 - 98,7 - - 81,7 - 100,0 - 67,2 100,0 83,0 98,6 - Ženske 0 -1 18 -11 -62 -25 0 -36 132 0 -9 -2 -4 - 1,3 - - 18,3 - 0,0 - 32,8 0,0 17,0 1,4 - MEDDRŽAVNE SELITVE PRISELJENI Skupaj 68.160 811 8.469 1.206 9.063 845 2.261 4.486 22.112 5.311 2.026 4.485 7.085 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Moški 51.904 532 6.868 924 7.224 606 1.806 3.627 16.354 3.924 1.571 3.459 5.009 76,2 65,6 81,1 76,6 79,7 71,7 79,9 80,9 74,0 73,9 77,5 77,1 70,7 Ženske 16.256 279 1.601 282 1.839 239 455 859 5.758 1.387 455 1.026 2.076 23,8 34,4 18,9 23,4 20,3 28,3 20,1 19,1 26,0 26,1 22,5 22,9 29,3 ODSELJENI Skupaj 34.446 557 4.741 530 5.057 372 1.151 2.180 10.399 2.428 1.048 2.425 3.558 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Moški 28.228 394 4.055 448 4.330 293 979 1.875 8.198 1.965 872 2.081 2.738 81,9 70,7 85,5 84,5 85,6 78,8 85,1 86,0 78,8 80,9 83,2 85,8 77,0 Ženske 6.218 163 686 82 727 79 172 305 2.201 463 176 344 820 18,1 29,3 14,5 15,5 14,4 21,2 14,9 14,0 21,2 19,1 16,8 14,2 23,0 SALDO Skupaj 33.714 254 3.728 676 4.006 473 1.110 2.306 11.713 2.883 978 2.060 3.527 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Moški 23.676 138 2.813 476 2.894 313 827 1.752 8.156 1.959 699 1.378 2.271 70,2 54,3 75,5 70,4 72,2 66,2 74,5 76,0 69,6 68,0 71,5 66,9 64,4 Ženske 10.038 116 915 200 1.112 160 283 554 3.557 924 279 682 1.256 29,8 45,7 24,5 29,6 27,8 33,8 25,5 24,0 30,4 32,0 28,5 33,1 35,6 VSE SELITVE SKUPAJ PRISELJENI Skupaj 83.889 1.056 10.328 1.596 10.972 1.085 3.038 6.008 26.513 6.484 2.662 5.392 8.755 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Moški 66.390 743 8.582 1.300 9.026 825 2.539 5.085 20.343 4.968 2.146 4.277 6.556 79,1 70,4 83,1 81,5 82,3 76,0 83,6 84,6 76,7 76,6 80,6 79,3 74,9 Ženske 17.499 313 1.746 296 1.946 260 499 923 6.170 1.516 516 1.115 2.199 20,9 29,6 16,9 18,5 17,7 24,0 16,4 15,4 23,3 23,4 19,4 20,7 25,1 ODSELJENI Skupaj 50.175 877 6.886 854 7.305 636 1.884 3.505 14.398 3.570 1.737 3.479 5.044 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Moški 42.714 679 6.073 747 6.409 511 1.668 3.100 11.917 2.978 1.491 3.044 4.097 85,1 77,4 88,2 87,5 87,7 80,3 88,5 88,4 82,8 83,4 85,8 87,5 81,2 Ženske 7.461 198 813 107 896 125 216 405 2.481 592 246 435 947 14,9 22,6 11,8 12,5 12,3 19,7 11,5 11,6 17,2 16,6 14,2 12,5 18,8 SALDO Skupaj 33.714 179 3.442 742 3.667 449 1.154 2.503 12.115 2.914 925 1.913 3.711 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Moški 23.676 64 2.509 553 2.617 314 871 1.985 8.426 1.990 655 1.233 2.459 70,2 35,8 72,9 74,5 71,4 69,9 75,5 79,3 69,6 68,3 70,8 64,5 66,3 Ženske 10.038 115 933 189 1.050 135 283 518 3.689 924 270 680 1.252 29,8 64,2 27,1 25,5 28,6 30,1 24,5 20,7 30,4 31,7 29,2 35,5 33,7 v tem viru. SLOVENIJA, REGIJE 2003-2010 2008-2010 Skupaj Moški Ženske Skupaj Moški Ženske SLOVENIJA 100,0 49,1 50,9 100,0 49,4 50,6 Pomurska 100,0 48,5 51,5 100,0 48,6 51,4 Podravska 100,0 49,0 51,0 100,0 49,3 50,7 Koroška 100,0 50,0 50,0 100,0 50,2 49,8 Savinjska 100,0 49,5 50,5 100,0 49,9 50,1 Zasavska 100,0 48,7 51,3 100,0 48,8 51,2 Spodnj eposavska 100,0 49,7 50,3 100,0 50,0 50,0 Jugovzhodna Slovenija 100,0 49,8 50,2 100,0 50,2 49,8 Osrednjeslovenska 100,0 48,7 51,3 100,0 48,9 51,1 Gorenj ska 100,0 49,0 51,0 100,0 49,3 50,7 Notranj sko-kraška 100,0 49,9 50,1 100,0 50,3 49,7 Goriška 100,0 49,6 50,4 100,0 49,9 50,1 Obalno-kraška 100,0 49,6 50,4 100,0 49,9 50,1 Vir: SURS (2012a) in lastni izračuni na podlagi podatkov v tem viru. * Izračunana je iz letnih podatkov o številu moških in žensk. SLOVENIJA, REGIJE MEDREGIONALNE SELITVE MEDDRŽAVNE SELITVE 2003-2010 Državljani RS 2008-2010 1991-2010 Državljani RS 2008-2010 Skupaj Državljani RS Tuji državljani Skupaj Državljani RS Tuji državljani PRISELITVE: povprečna starost (v letih) SLOVENIJA 31,1 31,7 30,8 38,0 34,2 32,0 35,0 31,7 Pomurska 33,8 34,0 33,7 41,1 34,2 37,4 35,1 38,7 Podravska 28,9 29,4 28,3 39,4 34,8 33,5 35,3 33,3 Koroška 30,9 31,7 30,9 38,9 34,1 32,0 36,9 31,2 Savinj ska 32,0 32,8 32,0 38,2 33,2 32,3 34,9 32,1 Zasavska 33,3 34,7 34,5 36,6 33,2 30,0 37,2 29,0 Spodnje-posavska 33,5 34,5 33,5 39,5 37,5 33,8 36,6 33,4 Jugovzhod. Slov. 35,0 35,7 35,3 38,0 34,1 32,5 34,4 32,4 Osrednjeslovenska 28,8 29,4 28,5 37,5 33,1 31,1 33,6 30,8 Gorenj ska 32,5 33,0 32,5 36,2 34,2 31,6 36,5 30,8 Notranj sko-kraška 33,4 33,8 33,4 36,5 35,5 31,7 38,2 31,0 Goriška 31,8 32,2 31,2 38,5 37,9 32,1 36,4 31,8 Obalno-kraška 33,7 33,9 33,0 38,1 34,1 31,7 35,2 31,4 ODSELITVE: povprečna starost (v letih) SLOVENIJA 31,1 31,7 30,8 38,0 33,7 35,8 39,0 34,6 Pomurska 28,3 28,5 28,1 38,1 34,5 39,0 38,4 39,8 Podravska 29,6 30,4 29,2 39,2 38,8 38,8 43,4 35,4 Koroška 27,7 28,2 27,6 38,3 33,8 36,6 37,6 35,7 Savinj ska 29,4 30,3 29,1 37,9 33,0 35,4 37,7 34,8 Zasavska 33,1 33,5 33,4 34,3 32,0 34,5 36,2 33,6 Spodnje-posavska 29,5 31,0 29,5 40,7 35,1 37,7 41,4 36,3 Jugovzhod. Slov. 29,9 30,8 29,8 37,0 33,6 36,0 38,8 35,3 Osrednjeslovenska 33,8 33,9 33,3 38,4 32,6 34,2 36,3 33,7 Gorenj ska 32,4 33,5 33,1 36,4 31,3 34,5 36,0 33,8 Notranj sko-kraška 30,5 31,5 30,7 36,4 30,1 35,3 38,7 34,5 Goriška 28,8 29,5 28,4 37,4 31,9 35,4 36,0 35,3 Obalno-kraška 33,1 33,7 32,9 37,9 34,2 35,0 37,9 34,3 RAZLIKA v povprečni starosti (priselitve - odselitve), v letih SLOVENIJA 0,0 0,0 0,0 0,0 0,4 -3,8 -3,9 -2,9 Pomurska 5,5 5,5 5,6 3,0 -0,3 -1,5 -3,3 -1,0 Podravska -0,7 -1,0 -0,9 0,3 -4,0 -5,2 -8,1 -2,1 Koroška 3,2 3,4 3,3 0,7 0,3 -4,6 -0,7 -4,5 Savinj ska 2,6 2,5 2,9 0,2 0,2 -3,1 -2,8 -2,8 Zasavska 0,3 1,2 1,1 2,3 1,2 -4,5 1,0 -4,6 Spodnje-posavska 4,0 3,5 4,1 -1,2 2,4 -4,0 -4,7 -2,9 Jugovzhod. Slov. 5,1 4,9 5,5 1,0 0,5 -3,5 -4,4 -2,9 Osrednjeslovenska -5,0 -4,5 -4,8 -0,9 0,5 -3,1 -2,7 -2,9 Gorenj ska 0,0 -0,5 -0,7 -0,2 3,0 -2,9 0,5 -3,0 Notranj sko-kraška 2,9 2,3 2,6 0,1 5,4 -3,6 -0,4 -3,5 Goriška 3,0 2,7 2,8 1,1 6,0 -3,3 0,3 -3,5 Obalno-kraška 0,6 0,2 0,1 0,2 0,0 -3,3 -2,7 -3,0 Viri: SURS, 2000, 2007, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni na podlagi podatkov v teh virih (povprečna starost za leta 2003-2005). PREBIVALSTVO PRISELJENI državljani RS ODSELJENI državljani RS Skupna sprememba povprečne starosti prebivalstva zaradi selitev (v letih), v obd. 2003-2010 Povprečna sprememba povprečne starosti prebivalstva zaradi selitev (v letih), na letni ravni SLOVENIJA, REGIJE Povpr. starost Število Povpr. starost Število Povpr. starost Število MEDREGIONALNE SELITVE SLOVENIJA 42,2 106.686 31,1 152.423 31,1 152.423 0,000 0,000 Pomurska 40,7 2.013.499 33,8 7.849 28,3 9.043 0,029 0,004 Podravska 41,3 121.846 28,9 19.976 29,6 18.514 -0,247 -0,031 Koroška 41,4 320.664 30,9 4.490 27,7 6.597 0,135 0,017 Savinjska 40,1 73.498 32,0 15.189 29,4 17.945 0,967 0,117 Zasavska 40,1 258.312 33,3 3.177 33,1 4.571 0,041 0,005 Spodnj eposavska 41,7 45.312 33,5 5.656 29,5 6.093 0,629 0,078 Jugovzhod. Slov. 41,0 70.022 35,0 11.003 29,9 11.168 0,832 0,104 Osrednjeslovenska 39,5 140.175 28,8 49.986 33,8 40.220 -2,049 -0,272 Gorenj ska 40,4 506.173 32,5 11.671 32,4 13.735 0,034 0,004 Notranj sko-kraška 40,1 199.843 33,4 5.488 30,5 5.244 0,067 0,008 Goriška 41,1 51.426 31,8 7.132 28,8 9.826 1,119 0,133 Obalno-kraška 41,8 119.544 33,7 10.806 33,1 9.467 -0,044 -0,006 MEDDRŽAVNE SELITVE SLOVENIJA 42,2 106.686 34,8 16.288 37,2 24.498 0,020 0,002 Pomurska 40,7 2.013.499 34,4 870 36,1 1.594 0,001 0,000 Podravska 41,3 121.846 35,0 2.569 41,5 5.354 -0,147 -0,018 Koroška 41,4 320.664 36,2 368 37,1 800 0,005 0,001 Savinjska 40,1 73.498 35,0 1.640 36,2 2.600 0,026 0,003 Zasavska 40,1 258.312 36,4 238 36,2 462 0,004 0,000 Spodnj eposavska 41,7 45.312 35,8 636 39,5 930 -0,037 -0,005 Jugovzhod. Slov. 41,0 70.022 32,9 919 37,6 1.117 -0,052 -0,006 Osrednjeslovenska 39,5 140.175 33,4 5.000 35,6 5.792 -0,058 -0,007 Gorenj ska 40,4 506.173 36,5 1.630 34,1 2.550 0,019 0,002 Notranj sko-kraška 40,1 199.843 37,7 445 37,5 543 0,002 0,000 Goriška 41,1 51.426 36,2 681 35,0 1.021 0,056 0,007 Obalno-kraška 41,8 119.544 36,4 1.292 36,1 1.735 0,024 0,003 SELITVE SKUPAJ SLOVENIJA 42,2 106.686 31,5 168.711 31,9 176.921 0,020 0,002 Pomurska 40,7 2.013.499 33,9 8.719 29,5 10.637 0,030 0,004 Podravska 41,3 121.846 29,6 22.545 32,3 23.868 -0,397 -0,049 Koroška 41,4 320.664 31,3 4.858 28,7 7.397 0,140 0,017 Savinjska 40,1 73.498 32,3 16.829 30,3 20.545 1,007 0,120 Zasavska 40,1 258.312 33,5 3.415 33,3 5.033 0,045 0,006 Spodnj eposavska 41,7 45.312 33,7 6.292 30,8 7.023 0,595 0,073 Jugovzhod. Slov. 41,0 70.022 34,9 11.922 30,6 12.285 0,783 0,097 Osrednjeslovenska 39,5 140.175 29,2 54.986 34,0 46.012 -2,114 -0,279 Gorenj ska 40,4 506.173 32,9 13.301 32,7 16.285 0,053 0,007 Notranj sko-kraška 40,1 199.843 33,7 5.933 31,1 5.787 0,068 0,009 Goriška 41,1 51.426 32,2 7.813 29,4 10.847 1,186 0,141 Obalno-kraška 41,8 119.544 34,0 12.098 33,6 11.202 -0,020 -0,002 Viri: Različne podatkovne zbirke in publikacije SURS: 1. Medregionalne in meddržavne selitve državljanov RS: • povprečna starost: SURS, 2007, 2011 (oboje - interna dokumentacija) in lastni izračuni na podlagi podatkov v teh virih. • obseg selitev: SURS, 2007, 2011 (oboje - interna dokumentacija) in lastni izračuni na podlagi podatkov v teh virih. 2. Prebivalstvo: Statistični letopis Slovenije za leta 2003-2010. PREBIVALSTVO SELIVCI Skupna sprememba povprečne Povprečna sprememba povprečne SLOVENIJA, REGIJE DRŽAVLJANI RS TUJI DRŽAVLJANI SKUPAJ starosti prebivalstva zaradi selitev starosti prebivalstva zaradi selitev Priseljeni Odseljeni Priseljeni Odseljeni Priseljeni Odseljeni (v letih), v obd. 2008-2010 (v letih), na letni ravni Povpr. Število Povpr. Število Povpr. Število Povpr. Število Povpr. Število Povpr. Število Povpr. Število Državljani Tuji Skupaj Državljani Tuji Skupaj starost starost starost starost starost starost starost RS državljani RS državljani MEDREGIONALNE SELITVE SLOVENIJA 41,3 2.035.068 30,8 115.147 30,8 115.147 38,0 15.729 38,0 15.729 31,7 130.876 31,7 130.876 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 Pomurska 42,3 120.303 33,7 6.284 28,1 7.261 41,1 245 38,1 320 34,0 6.529 28,5 7.581 0,412 0,009 0,424 0,137 0,003 0,140 Podravska 42,0 322.675 28,3 15.936 29,2 14.786 39,4 1.859 39,2 2.145 29,4 17.795 30,4 16.931 -0,088 0,004 -0,086 -0,029 0,001 -0,029 Koroška 41,1 73.002 30,9 3.648 27,6 5.055 38,9 390 38,3 324 31,7 4.038 28,2 5.379 0,434 0,001 0,434 0,143 0,000 0,143 Savinjska 40,8 260.038 32,0 11.622 29,1 13.795 38,2 1.909 37,9 2.248 32,8 13.531 30,3 16.043 0,227 0,005 0,234 0,075 0,002 0,077 Zasavska 42,5 44.894 34,5 2.066 33,4 3.019 36,6 240 34,3 264 34,7 2.306 33,5 3.283 0,248 0,017 0,265 0,082 0,006 0,087 Spodnjeposavska 41,8 70.148 33,5 4.070 29,5 4.587 39,5 777 40,7 733 34,5 4.847 31,0 5.320 0,329 -0,014 0,316 0,109 -0,005 0,105 Jugovzhod. Slov. 40,3 141.602 35,3 7.971 29,8 8.302 38,0 1.522 37,0 1.325 35,7 9.493 30,8 9.627 0,334 0,006 0,341 0,111 0,002 0,114 Osrednjeslovenska 40,6 520.073 28,5 37.963 33,3 30.293 37,5 4.401 38,4 3.999 29,4 42.364 33,9 34.292 -0,452 -0,010 -0,464 -0,152 -0,003 -0,156 Gorenjska 40,8 201.979 32,5 7.918 33,1 9.307 36,2 1.173 36,4 1.142 33,0 9.091 33,5 10.449 0,027 -0,002 0,026 0,009 -0,001 0,009 Notranjsko -kraška 41,7 52.009 33,4 3.878 30,7 3.901 36,5 636 36,4 689 33,8 4.514 31,5 4.590 0,201 0,007 0,212 0,067 0,002 0,071 Goriška 42,5 119.314 31,2 5.868 28,4 7.701 38,5 907 37,4 1.054 32,2 6.775 29,5 8.755 0,359 0,014 0,374 0,118 0,005 0,123 Obalno-kraška 42,7 109.032 33,0 7.923 32,9 7.140 38,1 1.670 37,9 1.486 33,9 9.593 33,7 8.626 -0,060 -0,005 -0,061 -0,020 -0,002 -0,020 MEDDRŽAVNE SELITVE SLOVENIJA 41,3 2.035.068 35,0 8.245 39,0 12.388 31,7 68.160 34,6 34.446 32,0 76.405 35,8 46.834 -0,011 -0,206 -0,219 -0,004 -0,070 -0,074 Pomurska 42,3 120.303 35,1 439 38,4 752 38,7 811 39,8 557 37,4 1.250 39,0 1.309 -0,002 -0,012 -0,014 -0,001 -0,004 -0,005 Podravska 42,0 322.675 35,3 1.248 43,4 3.375 33,3 8.469 35,4 4.741 33,5 9.717 38,8 8.116 -0,041 -0,130 -0,173 -0,013 -0,044 -0,058 Koroška 41,1 73.002 36,9 195 37,6 436 31,2 1.206 35,7 530 32,0 1.401 36,6 966 0,010 -0,123 -0,114 0,003 -0,041 -0,038 Savinjska 40,8 260.038 34,9 782 37,7 1.329 32,1 9.063 34,8 5.057 32,3 9.845 35,4 6.386 -0,002 -0,186 -0,186 -0,001 -0,063 -0,062 Zasavska 42,5 44.894 37,2 119 36,2 214 29,0 845 33,6 372 30,0 964 34,5 586 0,016 -0,179 -0,163 0,005 -0,060 -0,055 Spodnje-posavska 41,8 70.148 36,6 295 41,4 455 33,4 2.261 36,3 1.151 33,8 2.556 37,7 1.606 -0,019 -0,178 -0,197 -0,006 -0,060 -0,066 Jugovzhod. Slov. 40,3 141.602 34,4 455 38,8 544 32,4 4.486 35,3 2.180 32,5 4.941 36,0 2.724 -0,013 -0,171 -0,185 -0,004 -0,058 -0,062 Osrednjeslovenska 40,6 520.073 33,6 2.547 36,3 2.677 30,8 22.112 33,7 10.399 31,1 24.659 34,2 13.076 -0,012 -0,273 -0,285 -0,004 -0,092 -0,096 Gorenjska 40,8 201.979 36,5 823 36,0 1.119 30,8 5.311 33,8 2.428 31,6 6.134 34,5 3.547 0,009 -0,176 -0,167 0,003 -0,059 -0,056 Notranjsko -kraška 41,7 52.009 38,2 237 38,7 249 31,0 2.026 34,5 1.048 31,7 2.263 35,3 1.297 -0,001 -0,267 -0,269 0,000 -0,090 -0,091 Goriška 42,5 119.314 36,4 389 36,0 424 31,8 4.485 35,3 2.425 32,1 4.874 35,4 2.849 0,003 -0,253 -0,250 0,001 -0,085 -0,084 Obalno-kraška 42,7 109.032 35,2 716 37,9 814 31,4 7.085 34,3 3.558 31,7 7.801 35,0 4.372 -0,013 -0,448 -0,460 -0,004 -0,153 -0,157 SELITVE SKUPAJ SLOVENIJA 41,3 2.035.068 31,1 123.392 31,6 127.535 32,9 83.889 35,7 50.175 31,8 207.281 32,8 177.710 -0,011 -0,206 -0,219 -0,004 -0,070 -0,074 Pomurska 42,3 120.303 33,8 6.723 29,1 8.013 39,3 1.056 39,2 877 34,6 7.779 30,1 8.890 0,411 -0,004 0,410 0,136 -0,001 0,136 Podravska 42,0 322.675 28,8 17.184 31,8 18.161 34,4 10.328 36,6 6.886 30,9 27.512 33,1 25.047 -0,129 -0,126 -0,258 -0,043 -0,042 -0,086 Koroška 41,1 73.002 31,2 3.843 28,4 5.491 33,1 1.596 36,7 854 31,7 5.439 29,5 6.345 0,445 -0,122 0,315 0,146 -0,041 0,104 Savinjska 40,8 260.038 32,1 12.404 29,9 15.124 33,1 10.972 35,8 7.305 32,6 23.376 31,8 22.429 0,226 -0,181 0,043 0,075 -0,061 0,014 Zasavska 42,5 44.894 34,6 2.185 33,6 3.233 30,6 1.085 33,9 636 33,3 3.270 33,6 3.869 0,265 -0,162 0,096 0,087 -0,054 0,032 Spodnje-posavska 41,8 70.148 33,8 4.365 30,5 5.042 35,0 3.038 38,0 1.884 34,2 7.403 32,6 6.926 0,311 -0,191 0,114 0,103 -0,064 0,038 Jugovzhod. Slov. 40,3 141.602 35,2 8.426 30,4 8.846 33,8 6.008 35,9 3.505 34,6 14.434 31,9 12.351 0,321 -0,165 0,150 0,107 -0,056 0,051 Osrednjeslovenska 40,6 520.073 28,8 40.510 33,5 32.970 31,9 26.513 35,0 14.398 30,0 67.023 34,0 47.368 -0,463 -0,282 -0,735 -0,156 -0,095 -0,251 Gorenjska 40,8 201.979 32,9 8.741 33,4 10.426 31,8 6.484 34,6 3.570 32,4 15.225 33,7 13.996 0,036 -0,177 -0,143 0,012 -0,060 -0,048 Notranjsko -kraška 41,7 52.009 33,6 4.115 31,2 4.150 32,3 2.662 35,3 1.737 33,1 6.777 32,4 5.887 0,200 -0,261 -0,061 0,067 -0,088 -0,021 Goriška 42,5 119.314 31,6 6.257 28,8 8.125 32,9 5.392 35,9 3.479 32,2 11.649 31,0 11.604 0,362 -0,239 0,113 0,119 -0,081 0,038 Obalno-kraška 42,7 109.032 33,2 8.639 33,4 7.954 32,7 8.755 35,4 5.044 33,0 17.394 34,2 12.998 -0,073 -0,453 -0,515 -0,024 -0,154 -0,176 MEDREGIONALNE SELITVE SELITVE DRŽAVLJANOV RS SLOVENIJA Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnjeposavska Jugovzhodna Slovenija Osrednjeslovenska Gorenjska Notranjsko-kraška Goriška Obalno-kraška PRISELJENI 2003-2005 59,1 46 ,5 54,3 52,0 54 ,1 63 ,9 53 ,9 56 ,6 65 ,3 60 ,5 60 ,6 57 ,7 57,9 2006-2007 82,2 81,0 80,6 79,7 79,8 82,4 81,4 83,3 82,0 83,1 83,1 81,7 86,9 2008-2010 89,4 90,0 90,8 89,9 88,8 85,3 88,3 88,8 89,9 86,7 88,4 90,3 89,3 ODSELJENI 2003-2005 59,1 63 ,4 57,2 62,5 60 ,5 61 ,0 61 ,3 60 ,9 56 ,7 57,6 64,8 62 ,8 56,1 2006-2007 82,2 80,1 81,1 79,0 82,5 83,8 81,7 81,4 84,8 79,3 80,1 81,6 83,6 2008-2010 89,4 90,5 90,3 90,6 90,4 83,8 88,1 89,1 89,6 86,3 88,4 90,9 89,7 VSE SELITVE (državljani RS, tujci), 2008-2010 SLOVENIJA Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnjeposavska Jugovzhodna Slovenija Osrednjeslovenska Gorenjska Notranjsko-kraška Goriška Obalno-kraška PRISELJENI* Vsi selivci 90 ,1 90 ,2 91 ,2 90 ,6 89 ,8 86 ,0 89 ,5 90 ,0 90 ,3 87,5 88 ,9 91 ,1 90,5 Tujci 94,8 93,5 94,6 97,2 95,9 92,1 95,9 96,1 93,8 92,8 92,0 96,3 96,2 ODSELJENI* Vsi selivci 90 ,1 90 ,6 91 ,1 90 ,9 91 ,2 84 ,0 89 ,5 89 ,8 90 ,2 87,0 89 ,1 91 ,3 90,5 Tujci 94,8 92,8 96,8 95,1 96,0 86,7 98,0 94,0 94,6 92,9 92,7 94,1 94,1 MEDDRŽAVNE SELITVE SELITVE DRŽAVLJANOV RS SLOVENIJA Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnjeposavska Jugovzhodna Slovenija Osrednjeslovenska Gorenjska Notranjsko-kraška Goriška Obalno-kraška PRISELJENI 2003-2005 30,0 19 ,1 21 ,4 27,9 28 ,3 36 ,5 24,2 31 ,2 35 ,5 35 ,5 34,3 28 ,8 26,8 2006-2007 50,2 34,4 38,7 40,3 44,4 50,0 41,0 42,7 64,1 56,5 35,2 47,0 56,5 2008-2010 52,6 38,3 47,3 54,4 48,7 58,0 42,0 49,0 60,8 55,8 53,2 45,5 51,1 ODSELJENI 2003-2005 27,5 21 ,2 20 ,7 24,2 27 ,5 29 ,9 24,8 31 ,8 32 ,4 28 ,6 34,0 25 ,6 26,3 2006-2007 58,4 48,3 49,5 54,9 56,3 68,1 41,2 57,4 66,6 64,1 54,2 60,2 67,1 2008-2010 56,4 47,9 48,4 55,5 54,9 62,1 42,2 53,3 66,8 65,7 56,2 58,0 61,5 VSE SELITVE (državljani RS, tujci), 2008-2010 SLOVENIJA Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnjeposavska Jugovzhodna Slovenija Osrednjeslovenska Gorenjska Notranjsko-kraška Goriška Obalno-kraška PRISELJENI* Vsi selivci 74,4 51 ,4 77,6 70 ,4 78 ,0 69 ,9 76 ,2 76 ,3 74 ,8 70 ,3 75 ,5 76 ,1 69,4 Tujci 77,0 58,6 82,0 73,0 80,5 71,6 80,7 79,0 76,4 72,5 78,1 78,8 71,2 ODSELJENI* Vsi selivci 76 ,1 56 ,2 70 ,5 70 ,2 81 ,0 72 ,4 75 ,2 79 ,6 78 ,2 76 ,1 73 ,0 83 ,2 75,5 Tujci 83,2 67,5 86,1 82,3 87,9 78,2 88,2 86,2 81,1 80,9 77,0 87,5 78,8 MEDREGIONALNE SELITVE SELITVE DRŽAVLJANOV RS SLOVENIJA Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnjeposavska Jugovzhodna Slovenija Osrednjeslovenska Gorenjska Notranjsko-kraška Goriška Obalno-kraška PRISELJENI 2003-2005 12,7 11 ,6 12 ,3 11 ,8 12 ,3 11 ,4 11 ,8 11 ,8 13 ,5 12 ,7 12 ,0 12 ,6 12,5 2006-2007 11,3 10,7 11,2 11,1 11,1 10,8 11,0 11,1 11,5 11,4 11,0 11,4 11,5 2008-2010 12,1 11,5 12,0 11,9 12,0 11,7 11,6 11,7 12,6 12,3 11,8 12,1 12,2 ODSELJENI 2003-2005 12,7 12 ,7 12 ,6 12 ,9 13 ,0 12 ,2 12 ,4 12 ,7 12 ,3 12 ,7 12 ,5 13 ,7 13,0 2006-2007 11,3 11,2 11,3 11,5 11,4 10,9 11,4 11,5 11,2 11,2 11,2 11,5 11,3 2008-2010 12,1 11,9 12,0 12,3 12,1 11,8 12,0 12,0 12,2 12,2 12,0 12,3 12,4 VSE SELITVE (državljani RS, tujci), 2008-2010 SLOVENIJA Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnjeposavska Jugovzhodna Slovenija Osrednjeslovenska Gorenjska Notranjsko-kraška Goriška Obalno-kraška PRISELJENI* Vsi selivci 11 ,9 11 ,5 11 ,8 11 ,8 11 ,7 11 ,5 11 ,3 11 ,5 12 ,3 12 ,0 11 ,5 11 ,8 11,8 Tujci 10,3 10,4 10,4 10,7 10,4 10,3 10,3 10,5 10,3 10,2 9,9 10,3 10,1 ODSELJENI* Vsi selivci 11 ,9 11 ,8 11 ,8 12 ,2 11 ,9 11 ,7 11 ,8 11 ,8 12 ,0 11 ,9 11 ,6 12 ,1 12,0 Tujci 10,3 10,7 10,4 10,7 10,4 10,6 10,3 10,4 10,2 10,1 9,8 10,3 10,3 MEDDRŽAVNE SELITVE SELITVE DRŽAVLJANOV RS SLOVENIJA Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnjeposavska Jugovzhodna Slovenija Osrednjeslovenska Gorenjska Notranjsko-kraška Goriška Obalno-kraška PRISELJENI 2003-2005 12,0 10 ,5 11 ,0 12 ,5 11 ,3 11 ,8 11 ,3 11 ,3 12 ,6 12 ,5 11 ,7 12 ,0 12,2 2006-2007 11,2 10,8 11,3 11,2 10,8 10,5 11,1 11,2 11,5 10,7 12,2 11,5 11,3 2008-2010 11,6 10,9 11,2 11,4 11,4 11,6 11,8 11,0 11,9 11,7 11,7 12,0 11,4 ODSELJENI 2003-2005 12,2 11 ,1 11 ,5 12 ,0 11 ,9 11 ,5 12 ,7 11 ,5 13 ,0 12 ,2 12 ,5 12 ,6 11,6 2006-2007 11,8 10,9 11,4 12,0 11,5 11,0 11,4 11,9 12,6 11,5 11,2 12,0 11,8 2008-2010 11,7 11,0 11,2 11,5 11,5 10,8 12,0 11,5 12,4 11,6 11,5 12,2 11,7 VSE SELITVE (državljani RS, tujci), 2008-2010 SLOVENIJA Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnjeposavska Jugovzhodna Slovenija Osrednjeslovenska Gorenjska Notranjsko-kraška Goriška Obalno-kraška PRISELJENI* Vsi selivci 10,3 10 ,1 10 ,2 10 ,5 10 ,3 10,3 10 ,0 10 ,3 10,4 10 ,1 10 ,0 10 ,1 9,9 Tujci 10,2 9,8 10,1 10,4 10,2 10,1 9,9 10,3 10,3 9,9 9,9 10,0 9,8 ODSELJENI* Vsi selivci 10,5 10 ,6 10 ,4 10 ,7 10 ,4 10,3 10 ,3 10 ,4 10,8 10 ,3 10 ,1 10 ,2 10,1 Tujci 10,2 10,1 10,1 10,3 10,2 10,1 10,0 10,3 10,4 9,8 9,8 10,0 9,8 MEDREGIONALNE SELITVE SELITVE DRŽAVLJANOV RS SLOVENIJA Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnjeposavska Jugovzhodna Slovenija Osrednjeslovenska Gorenjska Notranjsko-kraška Goriška Obalno-kraška PRISELJENI 2003-2005 35 ,0 19,6 29 ,2 19 ,5 27 ,2 15,6 19 ,7 21 ,8 50 ,0 35 ,1 23 ,9 35 ,6 31,4 2006-2007 14,6 12,0 13,7 14,7 13,1 10,6 11,4 13,0 16,0 16,2 10,4 17,1 16,4 2008-2010 21,8 14,9 15,9 20,0 20,8 20,0 17,3 19,6 25,1 28,0 22,5 22,1 23,9 ODSELJENI 2003-2005 35 ,0 35 ,7 33 ,7 40 ,1 38 ,4 27,0 33 ,3 37 ,0 28 ,5 35 ,3 32 ,9 55 ,7 40,4 2006-2007 14,6 13,3 14,9 15,7 14,8 12,0 15,5 16,2 13,8 14,3 15,3 17,0 14,1 2008-2010 21,8 15,5 18,6 21,7 19,7 21,2 19,3 19,7 24,9 25,3 21,3 22,0 25,6 VSE SELITVE (državljani RS, tujci), 2008-2010 SLOVENIJA Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnjeposavska Jugovzhodna Slovenija Osrednjeslovenska Gorenjska Notranjsko-kraška Goriška Obalno-kraška PRISELJENI* Vsi selivci 19,2 14,5 14,4 17 ,9 17 ,9 17,9 14 ,5 16 ,3 22,7 24 ,5 19 ,4 19 ,2 19,7 Tujci 1,7 3,5 1,9 0,0 1,3 1,4 1,2 0,5 2,4 2,0 1,4 1,7 1,2 ODSELJENI* Vsi selivci 19,2 14,9 16 ,3 20 ,5 17 ,0 19 ,8 16 ,6 17 ,1 22,1 22 ,5 18 ,1 19 ,5 21,3 Tujci 1,7 0,7 1,5 1,9 1,2 4,8 1,1 1,3 2,1 1,9 1,1 1,9 1,6 MEDDRŽAVNE SELITVE SELITVE DRŽAVLJANOV RS SLOVENIJA Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnjeposavska Jugovzhodna Slovenija Osrednjeslovenska Gorenjska Notranjsko-kraška Goriška Obalno-kraška PRISELJENI 2003-2005 25 ,1 2, 2 13 ,2 29 ,0 12 ,3 8, 7 12 ,0 11 ,5 35 ,4 28 ,7 21 ,3 31 ,4 30,2 2006-2007 15,1 13,4 14,7 12,0 12,4 7,1 14,5 12,7 16,7 12,1 28,0 16,7 16,7 2008-2010 20,5 11,3 13,7 13,2 14,4 20,3 24,2 13,9 26,0 22,4 16,7 29,4 18,6 ODSELJENI 2003-2005 24 ,8 11 ,7 16 ,2 20 ,5 15 ,2 10 ,9 24 ,1 10 ,3 38 ,0 22 ,8 27 ,5 33 ,7 22,1 2006-2007 24,2 8,7 14,9 22,0 20,6 9,4 17,0 20,6 36,9 21,8 26,9 24,2 24,0 2008-2010 22,6 9,4 12,4 19,0 19,3 14,3 20,8 21,0 35,3 22,9 22,9 33,3 24,0 VSE SELITVE (državljani RS, tujci), 2008-2010 SLOVENIJA Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnjeposavska Jugovzhodna Slovenija Osrednjeslovenska Gorenjska Notranjsko-kraška Goriška Obalno-kraška PRISELJENI* Vsi selivci 4,7 7, 5 3, 1 2, 4 2, 4 4, 0 4, 4 2, 6 7, 1 5, 7 3, 0 4, 0 4,3 Tujci 3,4 6,1 2,2 1,1 1,8 2,1 3,1 1,9 5,3 3,7 1,9 2,7 3,3 ODSELJENI* Vsi selivci 7,5 7, 2 5, 0 7, 8 4, 1 6, 8 6, 6 5, 0 12,0 9, 4 6, 0 5, 5 6,1 Tujci 3,9 5,1 2,1 1,6 1,6 3,4 3,9 2,5 7,1 4,3 3,1 2,3 2,9 SLOVENIJA, REGIJE MEDREGIONALNE SELITVE (v %) MEDDRŽAVNE SELITVE (v %) VSE SELITVE (v %) PREBIVALSTVO (v %) Skupaj Državljani RS Tuji državljani Skupaj Državljani RS Tuji državljani Skupaj Državljani RS Tuji državljani Priseljeni Odseljeni Priseljeni Odseljeni Priseljeni Odseljeni Priseljeni Odseljeni Priseljeni Odseljeni Priseljeni Odseljeni Priseljeni Odseljeni Priseljeni Odseljeni Priseljeni Odseljeni 25-64 let 15 + let SLOVENIJA 19,2 19,2 21,8 21,8 1,7 1,7 4,7 7,5 20,5 22,6 3,4 3,9 14,5 16,5 21,7 21,8 3,0 3,1 22,4 17,5 Pomurska 14,5 14,9 14,9 15,5 3,5 0,7 7,5 7,2 11,3 9,4 6,1 5,1 13,8 14,1 14,8 15,2 5,3 3,1 15,7 12,2 Podravska 14,4 16,3 15,9 18,6 1,9 1,5 3,1 5,0 13,7 12,4 2,2 2,1 10,8 13,2 15,8 17,9 2,1 1,9 19,9 15,6 Koroška 17,9 20,5 20,0 21,7 0,0 1,9 2,4 7,8 13,2 19,0 1,1 1,6 14,6 18,9 19,8 21,6 0,8 1,7 18,1 14,0 Savinjska 17,9 17,0 20,8 19,7 1,3 1,2 2,4 4,1 14,4 19,3 1,8 1,6 11,9 13,6 20,6 19,7 1,7 1,5 19,1 14,9 Zasavska 17,9 19,8 20,0 21,2 1,4 4,8 4,0 6,8 20,3 14,3 2,1 3,4 14,4 18,1 20,0 20,8 1,9 4,0 17,6 13,5 Spodnjeposavska 14,5 16,6 17,3 19,3 1,2 1,1 4,4 6,6 24,2 20,8 3,1 3,9 11,4 14,6 17,5 19,4 2,5 2,8 17,9 13,7 Jugovzhod. Slov. 16,3 17,1 19,6 19,7 0,5 1,3 2,6 5,0 13,9 21,0 1,9 2,5 12,1 14,7 19,4 19,8 1,5 2,0 19,8 15,0 Osrednjeslovenska 22,7 22,1 25,1 24,9 2,4 2,1 7,1 12,0 26,0 35,3 5,3 7,1 17,6 19,6 25,1 25,6 4,8 5,5 29,1 23,1 Gorenjska 24,5 22,5 28,0 25,3 2,0 1,9 5,7 9,4 22,4 22,9 3,7 4,3 17,9 19,5 27,7 25,1 3,3 3,5 23,3 17,8 Notranjsko-kraška 19,4 18,1 22,5 21,3 1,4 1,1 3,0 6,0 16,7 22,9 1,9 3,1 14,5 15,8 22,3 21,3 1,8 2,2 21,2 16,1 Goriška 19,2 19,5 22,1 22,0 1,7 1,9 4,0 5,5 29,4 33,3 2,7 2,3 13,5 16,3 22,3 22,4 2,5 2,2 21,9 16,9 Obalno-kraška 19,7 21,3 23,9 25,6 1,2 1,6 4,3 6,1 18,6 24,0 3,3 2,9 13,8 16,8 23,6 25,5 2,8 2,5 23,0 18,2 Viri: 1. Selitve: SURS, 2011 (interna dokumentacija) in lastni izračuni na podlagi podatkov v tem viru. 2. Prebivalstvo: SURS, Registrski popis 2011 in lastni izračuni na podlagi podatkov v tem viru. Tabela C-5.5: Saldo v selitvah oseb s terciarno izobrazbo v Sloveniji po statističnih regijah v obdobju 2008-2010 (skupni saldo) SLOVENIJA, REGIJE ŠTEVILO KOEFICIENTI - ŠTEVILO NA 1000 PREBIVALCEV MEDREGIONALNE SELITVE MEDDRŽAVNE SELITVE VSE SELITVE MEDREGIONALNE SELITVE MEDDRŽAVNE SELITVE VSE SELITVE Skupaj Državljani RS Tuji državljani Skupaj Državljani RS Tuji državljani Skupaj Državljani RS Tuji državljani Skupaj Državljani RS Tuji državljani Skupaj Državljani RS Tuji državljani Skupaj Državljani RS Tuji državljani SLOVENIJA 0 0 0 -15 -687 672 -15 -687 672 0,00 0,00 0,00 0,00 -0,11 0,11 0,00 -0,11 0,11 Pomurska -167 -173 6 -5 -15 10 -172 -188 16 -0,47 -0,48 0,02 -0,01 -0,04 0,03 -0,48 -0,52 0,05 Podravska -176 -177 1 -57 -122 65 -233 -299 66 -0,18 -0,18 0,00 -0,06 -0,13 0,07 -0,24 -0,31 0,07 Koroška -345 -339 -6 -29 -32 3 -374 -371 -3 -1,58 -1,55 -0,03 -0,13 -0,15 0,01 -1,71 -1,70 -0,01 Savinj ska -315 -313 -2 -30 -86 56 -345 -399 54 -0,41 -0,40 0,00 -0,04 -0,11 0,07 -0,44 -0,51 0,07 Zasavska -191 -183 -8 -2 -5 3 -193 -188 -5 -1,42 -1,37 -0,06 -0,02 -0,04 0,02 -1,44 -1,40 -0,04 Spodnjeposavska -158 -159 1 6 -10 16 -152 -169 17 -0,75 -0,76 0,01 0,03 -0,05 0,08 -0,72 -0,80 0,08 Jugovzh. Slov. -84 -75 -9 -11 -30 19 -95 -105 10 -0,20 -0,18 -0,02 -0,03 -0,07 0,05 -0,22 -0,25 0,02 Osrednjeslovenska 1.826 1.806 20 79 -229 308 1.905 1.577 328 1,16 1,15 0,01 0,05 -0,15 0,20 1,21 1,00 0,21 Gorenj ska -102 -104 2 -9 -65 56 -111 -169 58 -0,17 -0,17 0,00 -0,02 -0,11 0,09 -0,18 -0,28 0,10 Notranj sko-kraška 38 37 1 -6 -11 5 32 26 6 0,24 0,24 0,01 -0,04 -0,07 0,03 0,21 0,17 0,04 Goriška -376 -372 -4 17 -30 47 -359 -402 43 -1,05 -1,04 -0,01 0,05 -0,08 0,13 -1,01 -1,13 0,12 Obalno-kraška 50 52 -2 32 -52 84 82 0 82 0,15 0,16 -0,01 0,10 -0,16 0,26 0,25 0,00 0,25 LETO SLOVENIJA Pomurska Podravska Koroška Savinj ska Zasavska Spodnjeposavska Jugovzhod. Slov. Osrednj eslovenska Gorenj ska Notranj sko-kraška Goriška Obalno-kraška MEDREGIONALNE SELITVE Skupaj 2008 0 -88 -134 -129 -117 -44 -36 -12 762 -63 29 -156 -12 2009 0 -73 -4 -114 -142 -79 -78 -27 583 30 -10 -153 67 2010 0 -6 -38 -102 -56 -68 -44 -45 481 -69 19 -67 -5 Državljani RS 2008 0 -89 -126 -128 -115 -44 -37 -12 751 -60 27 -157 -10 2009 0 -76 -4 -110 -140 -76 -80 -26 578 29 -9 -152 66 2010 0 -8 -47 -101 -58 -63 -42 -37 477 -73 19 -63 -4 Tuji državljani 2008 0 1 -8 -1 -2 0 1 0 11 -3 2 1 -2 2009 0 3 0 -4 -2 -3 2 -1 5 1 -1 -1 1 2010 0 2 9 -1 2 -5 -2 -8 4 4 0 -4 -1 MEDDRŽAVNE SELITVE Skupaj 2008 221 8 -34 -21 5 6 11 17 149 19 7 28 26 2009 103 -3 5 -1 2 5 5 -4 75 -1 10 4 6 2010 -339 -10 -28 -7 -37 -13 -10 -24 -145 -27 -23 -15 0 Državljani RS 2008 -236 1 -80 -23 -34 5 3 0 -69 -25 -1 -3 -10 2009 -178 -8 -16 -4 -18 -2 -7 -10 -56 -20 1 -12 -26 2010 -273 -8 -26 -5 -34 -8 -6 -20 -104 -20 -11 -15 -16 Tuji državljani 2008 457 7 46 2 39 1 8 17 218 44 8 31 36 2009 281 5 21 3 20 7 12 6 131 19 9 16 32 2010 -66 -2 -2 -2 -3 -5 -4 -4 -41 -7 -12 0 16 VSE SELITVE Skupaj 2008 221 -80 -168 -150 -112 -38 -25 5 911 -44 36 -128 14 2009 103 -76 1 -115 -140 -74 -73 -31 658 29 0 -149 73 2010 -339 -16 -66 -109 -93 -81 -54 -69 336 -96 -4 -82 -5 Državljani RS 2008 -236 -88 -206 -151 -149 -39 -34 -12 682 -85 26 -160 -20 2009 -178 -84 -20 -114 -158 -78 -87 -36 522 9 -8 -164 40 2010 -273 -16 -73 -106 -92 -71 -48 -57 373 -93 8 -78 -20 Tuji državljani 2008 457 8 38 1 37 1 9 17 229 41 10 32 34 2009 281 8 21 -1 18 4 14 5 136 20 8 15 33 2010 -66 0 7 -3 -1 -10 -6 -12 -37 -3 -12 -4 15 O AVTORJIH Milena Bevc je bila rojena leta 1955 v Celju. Diplomirala je leta 1979 na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer je opravila tudi magisterij (1989) in doktorat (1997), oboje s področja ekonomike izobraževanja, za katero je bila 2003 tudi habilitirana v docentko. Za seboj ima prek trideset let raziskovalnega dela, pri tem do leta 1989 na Razvojnem centru v Celju, od takrat pa na Inštitutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani. Od srede 1980. let se ukvarja predvsem s teoretično in empirično analizo ekonomskega pomena in ekonomskih vidikov izobraževanja (zlasti visokošolskega) in z migracijami, pa tudi z razvojem izobraževanja, s kazalniki družbe znanja in človeškimi viri v razvojno-raziskovalni dejavnosti. Od leta 2003 je bila nosilka predmeta "ekonomika izobraževanja" na več slovenskih visokošolskih ustanovah: najprej na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, nato na Fakulteti za management v Kopru in od leta 2011 na Fakulteti Doba Maribor. Njeno raziskovalno in strokovno delo obsega več kot 300 bibliografskih enot, od domačih in mednarodnih raziskav, člankov, referatov, organizacije in vodenja odmevne mednarodne konference (Funding, equity and efficiency of higher education, 2007) ipd. do avtorstva in uredništva treh knjig s področja ekonomike izobraževanja (Ekonomski pomen izobraževanja, 1991; Financiranje, učinkovitost in razvoj izobraževanja, 1999; Financiranje, pravičnost in učinkovitost terciarnega izobraževanja, 2010) in dveh s področja selitev (Človeški viri v razvojno-raziskovalni dejavnosti v Sloveniji in primerjava z državami EU - stanje in emigracija, 2006; Emigracija slovenskih raziskovalcev in njihova zaposlitvena mobilnost znotraj Slovenije, 2012). V zadnjih dvajsetih letih je vodila številne slovenske strateške raziskovalne projekte o izobraževanju/znanju in selitev (s poudarkom na begu možganov). Sonja Uršič je bila rojena leta 1976 v Šempetru pri Novi Gorici. Diplomirala je leta 2000 na Ekonomski fakulteti v Ljubljani s področja ekonometrične analize uspešnosti poslovanja privatiziranih slovenskih podjetij. Tam je opravila tudi magisterij (2003) s področja analize konkurenčnosti tržnih storitvenih dejavnosti. Od leta 2001 je kot raziskovalka zaposlena na Inštitutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani, kjer sodeluje pri različnih projektih. Njeno delo je pretežno vezano na področje konkurenčnosti, poleg tega pa sodeluje tudi na projektih z drugih področij, kot so visokošolsko izobraževanje, selitve in regionalni razvoj. Z Mileno Bevc je že predhodno sodelovala tako pri proučevanju selitev (potencialnega odliva človeških virov iz slovenske razvojno-raziskovalne dejavnosti v tujino in v druge dejavnosti znotraj Slovenije, analizi selitev kot dejavnika razvoja slovenskih regij) kot tudi ekonomike slovenskega terciarnega izobraževanja. Je soavtorica knjige „Financiranje, pravičnost in učinkovitost terciarnega izobraževanja«, izdane leta 2010 pri Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Dr. Milena Bevc, Mag. Sonja Uršič Selitve kot razvojni dejavnik Slovenije in njenih regij Izdal in založil: Inštitut za ekonomska raziskovanja, Kardeljeva ploščad 17, 1000 Ljubljana Spletni naslov: http://www.ier.si/ E-pošta: ier@ier.si Telefon: 01 5303800 Fax: 01 5303874 9789616906203 • 9 • *•< • « ••• •••••• Milena Bevc in Marko Ogorevc ••••* DEJANSKA IN POTENCIALNA EMIGRACIJA NEKDANJIH ERASMUS ŠTUDENTOV — IZ SLOVENIJE Inštitut za ekonomska raziskovanja Institute for Economic Research Inštitut za ekonomska raziskovanja Institute for Economic Research DEJANSKA IN POTENCIALNA EMIGRACIJA NEKDANJIH ERASMUS ŠTUDENTOV IZ SLOVENIJE Milena Bevc in Marko Ogorevc Ljubljana, 2013 Milena Bevc, Marko Ogorevc Dejanska in potencialna emigracija nekdanjih Erasmus študentov iz Slovenije Izdal, natisnil in založil: Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana - IER Uredila: dr. Milena Bevc Recenzenta: Prof. dr. Maja Bučar, prof dr. Peter Stanovnik Oblikovanje naslovnice: Krištof Koman Naklada: 100 izvodov Prvi natis Ljubljana, 2013 Copyright © by Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana Publikacija je nastala na podlagi raziskovalnega projekta »Migracije v Sloveniji kot razvojni dejavnik države in njenih regij« (nosilka projekta Milena Bevc, št. projekta V5-1052) v okviru Ciljnega raziskovalnega programa »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013«. Projekt sta financirala Javna agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost in Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (po pogodbi št. 1000-10-281052 in aneksa št. 1 in št. 2 k tej pogodbi). Publikacija je objavljena tudi na spletni strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Slovenije (http://www.dlib.si/ (Digitalna knjižnica Slovenije). CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 314.15-026.49-057.875(497.4) BEVC, Milena, 1955- Dejanska in potencialna emigracija nekdanjih Erasmus študentov iz Slovenije / Milena Bevc in Marko Ogorevc. - 1. natis. - Ljubljana : Inštitut za ekonomska raziskovanja - IER, 2013 Dostopno tudi na: http://www.dlib.si ISBN 978-961-6906-23-4 ISBN 978-961-6906-24-1 (pdf) 1. Ogorevc, Marko, 1983268371456 SPREMNA BESEDA Med pomembnejšimi cilji evropske politike na področju visokošolskega izobraževanja je spodbujanje mednarodne mobilnosti študentske populacije. Evropska unija preko Erasmus programov uspešno razvija izmenjave študentov, kar omogoča mladim pridobivanje dodatnih pomembnih znanj in kompetenc. Rezultati te meddržavne mobilnosti zanimajo raziskovalce in strokovnjake na področju izobraževanja in migracij, saj gre za niz zanimivih načrtovanih učinkov (seznanjanje z drugimi izobraževalnimi sistemi, drugimi kulturami, tujimi jeziki, in tako dalje), pa tudi takih posledic, ki jih predvsem gospodarsko manj razvite države nerade vidijo - odliv najboljših kadrov v tujino, ki jo mladi tudi preko izmenjav bolje spoznajo. Mobilnost v okviru študentskih izmenjav se zdaj odvija že dovolj dolgo, da lahko na osnovi primerne analize in zajema podatkov pridemo do kakovostnih ugotovitev, ki so lahko podlaga za nadaljnje odločanje in usmerjanje programov mobilnosti. Ena takih celostnih analiz je tudi publikacija, ki so jo pripravili na Inštitutu za ekonomska raziskovanja pod vodstvom dr. Milene Bevc. Dejstvo, da se na tem inštitutu tovrstnim raziskavam sistematično posvečajo že dalj časa, daje raziskovalni ekipi ne le sposobnost zbrati ustrezne serije primerljivih podatkov, ampak tudi usposobljenost oblikovati kakovostne ugotovitve in sklepe, ki imajo tako znanstveno kot tudi uporabno vrednost za politiko države na tem področju. V konkretnem delu so z anketo zajeti mladi, ki so bili vključeni v Erasmus izmenjavo od študijskega leta 2005/2006 do 2010/ 2011, vendar raziskovalno delo dr. Bevčeve na področju migracij in meddržavne mobilnosti mladih seže tja do generacij iz leta 1999. Tak časovni razpon omogoča primerjavo tudi med različnimi generacijami mladih in avtorjema pričujoče knjige daje možnost ugotavljanja oziroma napovedovanja trendov v prihodnje, kar bi moralo biti še posebej zanimivo za oblikovalce politike. Delo je zastavljeno visoko strokovno, tako glede metodologije kot dosledne uporabe znanstvenega instrumentarija z jasnimi definicijami uporabljenih terminov. Za raziskovalce je zanimivo že z vidika strukturiranja raziskave in za družboslovno področje presenetljivo bogatega vzorca (81 % populacije) ter visoke odzivnosti anketiranih (ta se je za letne generacije gibala od 27 % do 61 % vzorca). Nekaj nižja, a za družboslovne raziskave še vedno nadpovprečna je bila odzivnost »starejših« generacij, kar je razumljivo, saj je za njih izkušnja izmenjave že časovno odmaknjena. Hkrati pa je to skupina mladih, ki je za analizo potencialnih oziroma dejanskih emigrantov še posebej zanimiva. Metodološko pomembna je razprava o možnih izboljšavah uporabljenega raziskovalnega pristopa, ki je lahko dragocen napotek za delo v prihodnje. Čeprav morda na prvi pogled suhoparno navajanje podatkov o populaciji in vzorcu, ki jim avtorja namenita posebno poglavje, nam le-to omogoča celovit vpogled v odvijanje Erasmus izmenjave, tako glede na starost in spol študentov, glede študijske smeri ter države, v katero jih je mobilnost vodila. Za snovalce programa Erasmus pa so spodbudni odgovori študentov glede učinkov izmenjave, saj na prva mesta uvrščajo prav tiste učinke, ki jih program zasleduje: povečano znanje tujega jezika, višja stopnja osebne samozavesti, večja stopnja strokovne širine in splošne razgledanosti, višja stopnja strokovnega znanja, ipd. S tega zornega kota bi lahko sklepali, da se program uresničuje v skladu s svojimi cilji, zato bi ga veljalo v prihodnje nadaljevati. Žal pa na visokošolskih ustanovah opažamo med mladimi vsako leto manj zanimanja za programe mobilnosti, delno tudi zaradi gospodarske krize. Iz drugih analiz namreč vemo, da morajo študenti poleg štipendije, ki jo nudi Erasmus, prispevati še lastna sredstva, teh pa je na razpolago vse manj. Kompetence, pridobljene z izmenjavo, pri delodajalcih v Sloveniji še niso prepoznane kot dodatna usposobljenost mladih za zaposlitev. Tako izkušnja Erasmus izmenjave ne predstavlja posebne prednosti pri iskanju dela, še posebej ne v primerjavi z delom preko študentske napotnice, kjer študentje poskušajo navezati stike v potencialnem delovnem okolju. V tej luči je še posebej zanimivo osredotočanje raziskave na potencialno zaposlitveno migracijo v tujino kot posledico Erasmus študentske mobilnosti. Ponujeno zaposlitev bi verjetno sprejelo 48 % in zagotovo skoraj 42 % vprašanih (izključeni so odgovori »ne vem«). Taka visoka stopnja pripravljenosti mladih za zaposlitev v tujini je za starejše generacije, kjer smo odliv možganov »preprečevali« z izrazito nizko stopnjo nagnjenosti k mobilnosti, neprijetno presenečenje. Pri iskanju možnosti za zaposlitev v tujini so študenti, ki so bili na izmenjavi, tudi proaktivni in se v vse večji meri želijo seznaniti z možnostmi za delo v tujini, raste pa tudi odstotek tistih, ki že dela oz. so že delali v tujini. V veliki večini sicer mladi navajajo tujino kot začasno zaposlitev (za obdobje do 3 let). Na ta način bi si sicer lahko predstavljali, da bodo s pridobljenimi delovnimi izkušnjami in dodatnimi znanji lahko v prihodnje pomembno prispevali k razvoju Slovenije in nas odliv možganov ne sme preveč skrbeti. Vendar si tak razplet lahko obetamo le ob aktivni politiki do tovrstnih emigrantov, ki jim vrnitev tudi ustrezno omogočimo. Taka politika pa bi morala temeljiti tudi na zaposlovanju »tujcev« na naših univerzah in raziskovalnih inštitutih, kjer smo še vedno pogosto priča visoki stopnji zaprtosti in notranjega kadrovanja, v zadnjih letih pa tudi skoraj zaprtih vrat za nove kadre zaradi omejitev zaposlovanja v javnem sektorju. V pomoč pri načrtovanju, kako pritegniti mlade nazaj, so lahko tudi ugotovitve raziskave, kjer se je anketirance vprašalo po motivih za iskanje zaposlitve v tujini. V nasprotju s splošnim prepričanjem, da je osnovni motiv večji zaslužek, pokažejo odgovori mladih, da še posebej cenijo stimulativno delovno okolje in dobre medčloveške odnose. Podrobnejšo primerjavo med odločenimi nemigranti, potencialnimi in dejanskimi zaposlitvenimi emigranti obsega tretji del monografije. Če je prvih relativno malo, se najštevilčnejša skupina mladih opredeljuje za potencialne emigrante (skoraj 63 % opredeljenih). Podrobna analiza dejavnikov, ki vodijo k zaposlitvi v tujini in hkrati tudi dejavnikov, ki delujejo zaviralno, je osrednjega pomena za politiko na tem področju: še vedno je pomembna zaznava kakovosti življenjskega okolja za ustvarjanje družine, ki prepriča mnoge mlade, da ostajajo v Sloveniji (nemigrante), hkrati pa so boljše zaposlitvene oz. karierne možnosti dejavnik na eni in drugi strani - za tiste, ki jih vidijo v zaposlitvi v tujini, kot tiste, ki ostajajo doma. Pričujoča monografija se odlikuje po obsežnem, sistematično urejenem gradivu s področja meddržavne mobilnosti in emigracije mladih. Ker se osredotoča izključno na populacijo študentov, ki so sodelovali v programih Erasmus, sicer res zajame le manjši del generacije, a spoznanja o odnosu do iskanja zaposlitve v tujini in odločanju o emigriranju se vsaj glede potencialnih emigrantov med mladimi lahko razširijo na generacijo. Študenti z mednarodno izkušnjo mobilnosti imajo predvsem prednost v primeru dejanske emigracije, saj jim tuje okolje ni neznano. Dejstvo pa je, da o iskanju dela izven meja domovine razmišlja vse več mladih, zato bi bilo koristno tovrstne raziskave nadaljevati ter razširiti na celotno študentsko populacijo. Samo na tak način bomo zagotovili strokovne podlage za odločanje, kako naprej. Kot opozarjata avtorja, odgovor ni v preprečevanju mobilnosti, saj lahko pridobljena znanja in kompetence v času mobilnosti pomembno obogatijo mladega človeka. Tudi samo dejanje emigracije, če je ta začasna, lahko vodi v kakovostnejše človeške vire. Zaskrbljujoča za Slovenijo pa bi lahko bila trajna emigracija mladih, visoko izobraženih in nadpovprečno dinamičnih ljudi, saj s tem, kot opozarja raziskava, ne utrpimo le neposrednih materialnih stroškov, ki so nastali tekom izobraževalnega procesa, ampak predvsem prispevek takega posameznika k družbeno-ekonomskem razvoju države. Izredna prof. dr. Maja Bučar Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani KAZALO SPREMNA BESEDA i POVZETEK 1 SUMMARY 3 UVOD 5 0. ŠIRŠI OKVIR ANALIZE - ZNAČILNOSTI MEDNARODNE ŠTUDENTSKE IZMENJAVE ERASMUS 7 1. METODOLOGIJA TER PRIMERJAVA POPULACIJE, VZORCA IN RESPONDENTOV 11 1.1. PODATKI IN METODOLOGIJA 11 1.1.1. Vir podatkov in metodologija 11 1.1.1.1. Populacija, vzorec, anketiranje, vprašalnik, klasifikacije in izračun starosti anketirancev 11 1.1.1.2. Opredelitev dej anskih in potencialnih emigrantov 14 1.1.2. Potek anketiranja in težave, povezane z anketiranjem ter posledično z analizo 17 1.1.3. Primerjava s podobnim anketiranjem v letu 2004 19 1.1.4. Analiza značilnosti migrantov in nemigrantov 19 1.2. OSNOVNI PODATKI O VELIKOSTI POPULACIJE, VZORCA IN ODZIVU NA ANKETIRANJE 20 1.2.1. Velikost populacije in vzorca 20 1.2.2. Odziv na anketiranje 22 1.3. PRIMERJAVA POPULACIJE, VZORCA IN ANKETIRANCEV, KI SO ODGOVORILI NA VPRAŠALNIK TER CELOTNE ŠTUDENTSKE POPULACIJE 22 1.3.1. Primerjava vzorca s populacijo 22 1.3.2. Primerjava anketirancev, ki so vrnili izpolnjen vprašalnik, z vzorcem 24 1.3.3. Primerjava anketirancev, ki so vrnili izpolnjen vprašalnik, s populacijo 25 1.3.3.1. Testiranje reprezentativnosti starostne sestave respondentov s statistično analizo 25 1.3.3.2. Primerjava strukture respondentov in populacije po nekaterih značilnostih 26 1.3.4. Primerjava populacije in anketirancev, ki so odgovorili na vprašalnik, s celotno študentsko populacijo 32 2. ZNAČILNOSTI ANKETIRANIH ERASMUS ŠTUDENTOV GENERACIJ 2005-2010 V PRIMERJAVI Z GENERACIJAMI 1999-2004 37 2.1. SOCIALNO-EKONOMSKE, STROKOVNE IN »LOKACIJSKE« ZNAČILNOSTI 37 2.2. IZMENJAVA ERASMUS 39 2.2.1. Osnovni podatki o izmenjavi 40 2.3. ZAPOSLITEV V TUJINI 43 2.3.1. Verjetnost zaposlitve v tujini in iskanje take zaposlitve 43 2.3.2. Sedanja/pretekla zaposlitev v tujini - osnovni podatki o njej 50 ^^^ Dejavniki, ki vplivajo na iskanje dela v tujini ali sprejem ponudbe za zaposlitev v tujini 53 2.4. ODHOD V TUJINO ZARADI DRUGIH RAZLOGOV KOT JE ZAPOSLITEV 56 2.5. CILJNA DRŽAVA POTENCIALNEGA BIVANJA/DELA V TUJINI 57 2.6. VREDNOTE PRI IZBIRI DELOVNEGA MESTA/KRAJA BIVANJA 57 3. DEJANSKA IN POTENCIALNA EMIGRACIJA ERASMUS ŠTUDENTOV GENERACIJ 2005-2010 ZARADI ZAPOSLITVE 61 3.1. OBSEG EMIGRACIJE 61 3.1.1. Evidentiran obseg zaposlitvene emigracije - v realiziranem vzorcu 61 3.1.2. Ocenjen obseg zaposlitvene emigracije za celo populacijo - skupni obseg in obseg po nekaterih značilnostih migrantov 63 3.1.3. Potencialna emigracija po predvidenem obdobju bivanja v tujini - v realiziranem vzorcu in v populaciji 67 3.1.4. Dejanska zaposlitvena emigracija po predvidenem obdobju bivanja v tujini - v realiziranem vzorcu in v populaciji 71 3.2. ZNAČILNOSTI EVIDENTIRANIH DEJANSKIH IN POTENCIALNIH ZAPOSLITVENIH EMIGRANTOV TER ODLOČENIH NEMIGRANTOV - v realiziranem vzorcu 71 3.2.1. Socialno-ekonomske in lokacijske značilnosti ter izkušnje z mednarodnim okoljem 71 3.2.1.1. Spol 71 3.2.1.2. Starost - leto roj stva 72 3.2.1.3. Izobrazba staršev 73 3.2.1.4. Regija stalnega bivališča 74 3.2.1.5. Izkušnje z mednarodnim okoljem pred Erasmus izmenjavo 77 3.2.2. Strokovne značilnosti 77 3.2.2.1. Vrsta študija 77 3.2.2.2. Letnik študija 78 3.2.2.3. Smer študija 79 3.2.3. Značilnosti Erasmus izmenjave 84 3.2.3.1. Vrsta izmenjave 84 3.2.3.2. Leto izmenjave 85 3.2.3.3. Trajanje izmenjave 86 3.2.3.4. Država izmenjave 86 3.2.3.5. Ocena bivanja in študija/prakse v tujini 88 3.2.4. Dejavniki verjetnosti zaposlitve v tujini in odvračanja od zaposlitve v tujini 90 3.2.4.1. Pomen dejavnikov in okoliščin za sprejem ponudbe o zaposlitvi v tujini - v preteklosti, sedanjosti, prihodnosti 90 3 242. Dejavniki odvrnitve od odhoda na delo v tujino - za tiste, ki še niso delali/bili 90 zaposleni v tujini 3.2.5. Vrednote pri izbiri delovnega mesta/kraja bivanja 91 3.2.6. Sintezni prikaz statistično značilnih razlik med zaposlitvenimi emigranti (dejanskimi, potencialnimi) in odločenimi nemigranti 93 4. SKUPNA DEJANSKA EMIGRACIJA ERASMUS ŠTUDENTOV GENERACIJ 20052010 - SKUPNA »ZALOGA« EMIGRANTOV V LETU 2011/2012 95 41. OB SEG EMIGRACIJE 95 4.1.1. Evidentiran obseg emigracije - v realiziranem vzorcu 95 4.1.2. Ocenjen obseg emigracije za celo populacijo - skupni obseg in obseg po nekaj značilnostih migrantov 96 4.1.3. Emigranti po predvidenem obdobju bivanja v tujini - v realiziranem vzorcu in v populaciji 99 4.2. ZNAČILNOSTI EVIDENTIRANIH EMIGRANTOV IN NEMIGRANTOV - v realiziranem vzorcu 101 4.2.1. Socialno-ekonomske in lokacijske značilnosti ter izkušnje z mednarodnim okoljem 101 4.2.1.1. Spol 101 4.2.1.2. Starost - leto roj stva 102 4.2.1.3. Izobrazba staršev 103 4.2.1.4. Regija stalnega bivališča 103 4.2.1.5. Izkušnje z mednarodnim okoljem pred Erasmus izmenjavo 105 4.2.2. Strokovne značilnosti 106 4.2.2.1. Vrsta študija 106 4.2.2.2. Letnik študija 106 4.2.2.3. Smer študija 107 4.2.3. Značilnosti Erasmus izmenjave 109 4.2.3.1. Vrsta izmenj ave 111 4.2.3.2. Leto izmenj ave 111 4.2.3.3. Trajanje izmenjave 112 4.2.3.4. Država izmenj ave 113 4.2.3.5. Ocena bivanja in študija/prakse v tujini 114 4.2.4. Dejavniki verjetnosti zaposlitve v tujini in odvračanja od zaposlitve v tujini 115 4.2.4.1. Pomen dejavnikov/okoliščin za sprejem ponudbe o zaposlitvi v tujini - v preteklosti, sedanjosti, prihodnosti 116 4.2.4.2. Dejavniki odvrnitve od odhoda na delo v tujino - za tiste, ki še niso delali/bili zaposleni v tuj ini 117 4.2.5. Vrednote pri izbiri delovnega mesta/kraja bivanja 118 4.2.6. Sintezni prikaz statistično značilnih razlik med dejanskimi emigranti in nemigranti 119 5. STATISTIČNE REGIJE - POVEZANOST MED EMIGRACIJO NEKDANJIH ERASMUS ŠTUDENTOV, GOSPODARSKO RAZVITOSTJO IN BREZPOSELNOSTJO 121 6. STROŠEK EMIGRACIJE NEKDANJIH ERASMUS ŠTUDENTOV ZA DRŽAVO 127 POVZETEK IN SKLEPNE UGOTOVITVE 129 SEZNAM TABEL IN SLIK 141 LITERATURA IN VIRI 149 PRILOGE 151 Priloga A Primerjava populacije in respondentov - statistična analiza razlik med obema kategorijama 153 Priloga B Analiza značilnosti anketiranih Erasmus študentov generacij 2005-2010 in primerjava z značilnostmi anketirancev v letu 2004 (generacije 1999-2004) 155 Priloga C Zaposlitvena in skupna emigracija anketiranih Erasmus študentov generacij 20052010 177 O AVTORJIH 189 POVZETEK Knjiga temelji na raziskovalnem projektu »Migracije v Sloveniji kot razvojni dejavnik države in njenih regij«, izvedenem v okviru Ciljnega raziskovalnega programa »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013«. Natančneje, temelji na eni izmed dveh zaključnih študij v okviru tega projekta in sicer: »Meddržavna mobilnost in emigracija Erasmus študentov generacij 20052010«. Na podlagi druge zaključne študije je izšla znanstvena monografija »Selitve kot razvojni dejavnik Slovenije in njenih regij« (Bevc, Uršič, IER, 2013). Knjiga daje sistematično analizo obsega in značilnosti dejanske in potencialne emigracije med enim segmentom mladih iz Slovenije v času globoke gospodarske krize v državi. Ta analiza temelji na anketiranju nekdanjih Erasmus študentov (Erasmusovci) generacij 2005-2010, izvedenem ob koncu leta 2011 in začetku leta 2012. Zajema tudi primerjavo z ugotovitvami za Erasmus študente generacij 1999-2004, dobljenimi iz podobnega anketiranja, izvedenega v letu 2004. Leta 2011/2012 je bilo anketiranih 5171 nekdanjih Erasmus študentov (81 % populacije v statističnem smislu), odzvalo pa se jih je 2763, kar predstavlja 53 % stopnjo odziva. Leta 2004 pa je bilo anketiranih 1100 nekdanjih Erasmus študentov (69 % populacije), odzvalo pa se jih je 423, kar predstavlja 38 % stopnjo odziva. Struktura knjige je zasnovana tako, da najprej prikazujemo osnovne značilnosti programa mednarodne študentske izmenjave Erasmus, metodologijo proučevanja in primerjavo populacije, vzorca ter respondentov. Sledi analiza odgovorov anketiranih Erasmus študentov na posamezna vprašanja v anketi, ki vključuje primerjavo z rezultati anketiranja iz leta 2004. Jedro monografije predstavljata tretje in četrto poglavje. V tretjem poglavju podrobno analiziramo dejansko in potencialno emigracijo Erasmus študentov generacij 2005-2010 zaradi zaposlitve (zaposlitvena/delovna emigracija) in v četrtem poglavju skupno »zalogo« emigrantov v času anketiranja (2011/2012) - skupno dejansko emigracijo zaradi zaposlitve in drugih razlogov. Za dejansko in potencialno emigracijo prikazujemo obseg pojava in značilnosti migrantov glede na nemigrante; obseg pojava ocenjujemo tudi za celotno populacijo nekdanjih Erasmusovcev generacij 2005-2010. Sledi analiza povezanosti emigracije nekdanjih Erasmus študentov po statističnih regijah z gospodarsko razvitostjo regij in brezposelnostjo v njih (peto poglavje) ter ocena stroškov te emigracije za državo (šesto poglavje). Knjigo zaključujemo z daljšimi sklepnimi ugotovitvami, ki vključujejo tudi povzetek glavnih ugotovitev posameznih poglavij in predloge za nadaljnje proučevanje ter za politiko. Med Erasmusovci generacij 2005-2010 se je v primerjavi z Erasmusovci generacij 1999-2004 povečal delež potencialnih zaposlitvenih emigrantov, delež iskalcev zaposlitve v tujini in delež prejemnikov ponudbe za zaposlitev v tujini. V realiziranem vzorcu Erasmusovcev generacij 2005-2010 (2763 oseb) smo evidentirali naslednji obseg emigracije: 1515 (55 %) potencialnih zaposlitvenih emigrantov in 459 (17 %) oseb, ki so bile v času anketiranja v tujini zaradi zaposlitve ali drugih razlogov (skupna »zaloga« dejanskih emigrantov). Delež dolgoročnih emigrantov (v tujini bi ostali več kot 3 leta) znaša v prvi skupini 44 % in v drugi skupini slabo tretjino. Ocenjeno število emigrantov v celi populaciji udeležencev ene vrste Erasmus izmenjave v obdobju 2005-2010 (študij ali praksa; skupaj 6743 oseb) znaša: 3780 potencialnih in 1453 dejanskih. Med skupinami Erasmus študentov generacij 2005-2010 glede na njihovo zaposlitveno in skupno emigracijo smo ugotovili zelo veliko statistično značilnih razlik. Skupine značilnosti, ki smo jih proučili, so: socialnoekonomske, lokacijske (regija stalnega bivališča), pretekle izkušnje z mednarodnim okoljem, strokovne značilnosti, značilnosti Erasmus izmenjave, dejavniki iskanja dela v tujini in sprejema ponudbe dela v tujini (verjetnosti zaposlitve v tujini) ter vrednote pri iskanju kraja dela/bivanja. Glavne značilnosti nekdanjih Erasmusovcev generacij 2005-2010 z največjo nagnjenostjo k potencialni zaposlitveni emigraciji (upoštevaje indeks selektivnosti migracij) so: izhajajo iz Podravske, Koroške ali Savinjske regije, njihovi starši imajo srednješolsko izobrazbo, na izmenjavi so bili dva semestra, v zadnjem opazovanem letu (2010), so s področja naslednjih dveh širših študijskih smeri: »storitve«, »družbene, poslovne, upravne in pravne vede«. Nevarnost trajne izgube za Slovenijo predstavljajo predvsem dolgoročni migranti. Značilnosti oseb z največjo nagnjenostjo k taki (dolgoročni) emigraciji med potencialnimi zaposlitvenimi emigranti so nekoliko drugačne od prej navedenih. Gre za moške iz Zasavske, Pomurske ali Podravske regije, s področja naslednjih dveh študijskih smeri: »kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, veterinarstvo« in »tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo«. Značilnosti oseb z največjo nagnjenostjo k dolgoročni emigraciji med nekdanjimi Erasmusovci generacij 2005-2010, ki so bili leta 2011/2012 v tujini zaradi zaposlitve ali drugih razlogov, pa so naslednje: moški iz Koroške, Zasavske, Spodnjeposavske ali Podravske regije, s treh študijskih smeri: »zdravstvo in sociala«, »naravoslovje, matematika in računalništvo« ter »tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo«. Glavna ugotovitev za analizo na regionalni ravni je, da so nekatere pomembne dimenzije potencialne zaposlitvene in skupne dejanske emigracije (obseg, nagnjenost k emigraciji, pri tem zlasti k dolgoročni) nekdanjih Erasmus študentov generacij 2005-2010 bolj povezane z regionalno stopnjo brezposelnosti kot pa z gospodarsko razvitostjo regij. Glavni sklep je, da je obseg potencialne in dejanske emigracije v opazovanem segmentu mladih (nekdanji Erasmus študenti generacij 2005-2010), ki predstavlja 1 % študentske populacije, velik in zaskrbljujoč. Podobno analizo bi bilo v prihodnosti smiselno narediti za vse študente terciarnega izobraževanja in diplomante srednjih šol. Knjiga je ena izmed treh znanstvenih monografij o migracijah, izdanih s strani Inštituta za ekonomska raziskovanja v letih 2012-2013. Real and potential emigration of former Erasmus students from Slovenia - SUMMARY This book is based on the research project "Migration in Slovenia as a development factor for the country and its regions", which was carried out by the Institute for Economic Research within the target research programme "Slovenian Competitiveness 2006-2013". More precisely it is based on one of two final studies within this research project, namely: International mobility and emigration of Erasmus students of 2005-2010. Another final study from the above-mentioned project is also published as a book (Bevc, Ursic: Migration as a development factor for Slovenia and its regions, 2013). The book develops a systematic analysis of the size and characteristics of both real and potential emigration among one segment of Slovene youth during a time of deep economic crisis in the country. This analysis is based on a survey of former Erasmus students of generations 2005-2010, carried out at year-end 2011 and in early 2012. It also contains a comparison of results for former Erasmus students of 1999-2004, obtained in a similar survey carried out in 2004. In 2011/2012, 5,171 persons were surveyed (81 % of total Erasmus population in the statistical sense) with 2,763 (53 %) responding. In 2004, 1,100 persons were surveyed (69 % of population) with 423 (38 %) responding. The book is structured as follows: First we present the main characteristics of the "Erasmus student mobility program", the methodology of the analysis, and a comparison of population, sample and respondents. There then follows an analysis of the responses of surveyed former Erasmus students to particular questions in the questionnaire, which also contains comparisons with the survey results of 2004. The third and fourth chapters are the core of the book. The third chapter contains an extensive analysis of potential emigration of Erasmus students of 2005-2010 related to employment issues (work migration). The fourth chapter deals with the total stock of emigrants over the survey period 2011/2012 - total real emigration related to employment or other reasons. For real and potential emigration the size of the phenomenon is presented and characteristics of migrant groups are compared to the same for non-migrants; the size of emigration is also estimated for the total population of former Erasmus students analysed. The fifth chapter contains an analysis of the connections (correlation) between the emigration of former Erasmus students in statistical regions, the regional economic development and regional unemployment rate. Finally, the sixth chapter reveals the estimated cost of emigration for the country. The book closes with conclusions, which also contains a summary of particular chapters and proposals for further research and policy. There was a higher percentage of potential work emigrants, job seekers and recipients of job offers abroad among Erasmus students of 2005-2010 compared to those of 1999-2004. In the realised sample of Erasmus students of 2005-2010 (2,763 persons) the following size of emigration was recorded: 1,515 (55 %) potential work emigrants and 469 persons (17 %), who were, at the time of the survey, abroad for employment or other reasons (the stock of total real emigration). Long-term emigrants (abroad for more than three years) comprise 44 % of the total in the first group, and marginally less than one-third in the second group. The estimated number of emigrants in the total population of participants of one type of 20052010 Erasmus mobility (study or practice, 6,743 persons in total) amounts to 3,780 for potential and 1,453 for real emigrants. We observed many statistically significant differences among the groups of former Erasmus students of 2005-2010 related to employment emigration and total emigration (migrants and non-migrants). The following characteristics of migrants and non-migrants were surveyed: socio-economic, locational (statistical region of permanent residence), former experiences in the international environment, professional characteristics, characteristics of former Erasmus mobility, factors of probability of employment abroad, decisive factors in the choice of the place (town, country) of work/stay (residence). The main characteristics of former Erasmus students with the highest propensity for potential work emigration (considering the "index of migration selectivity") are: they are from the Podravska, Koroška or Savinjska regions, their parents gained secondary education, they participated in Erasmus mobility for two semesters in 2010, and come from the following two broad study fields: 'services', and 'social sciences, business and law'. Long-term emigration represents a real danger of permanent loss for Slovenia. The characteristics of potential work emigrants with the highest propensity to such (long-term) emigration are as follows: men from the Zasavska, Pomurska or Podravska regions, from the following two broad study fields: 'agriculture' and 'engineering, manufacturing and construction'. Persons with the highest propensity to long-term emigration among those former Erasmus students of 2005-2010, who in 2011/2012 were abroad for employment or other reasons, displayed the following characteristics: men, from the Koroška, Zasavska, Spodnjeposavska or Podravska regions, from the following three study fields -'health and welfare', 'science' and 'engineering, manufacturing and construction'. The main conclusion from the analysis of emigration by regions is that certain important dimensions of emigration (size of emigration, propensity to emigrate - especially propensity to long-term emigration) of former Erasmus students of 2005-2010 are more dependent on regional unemployment rate than on attained level of economic development. Main conclusion: Emigration among Slovene former Erasmus students of 2005-2010, who represent just 1% of total tertiary education students in the period observed, is high and worrisome. A similar analysis would also be required for all students in tertiary education and for graduates of secondary education. The book represents one of three books on migration published by the Institute of Economic Research in 2012-2013. UVOD Meddržavna mobilnost slovenske mladine v okviru mednarodne študentske izmenjave Erasmus, v katero je Slovenija vključena od leta 1999, je dragocen meddržavni tok v zakladnico znanja in izkušenj prebivalcev naše države. Na dolgi rok bi moral biti cilj Slovenije, da se ti mladi ljudje po krajšem ali daljšem pridobivanju znanja in izkušenj v tujini, vrnejo in prispevajo k razvoju svoje države, ki je v preteklosti vlagala vanje. Emigracija mladih pomeni za vsako državo izgubo dragocenega razvojnega potenciala, zlasti, če gre za večji obseg pojava, za izobražene in sposobne ljudi. Pomembno je poznati njihovo potencialno emigracijo kot tudi, koliko takih oseb je v nekem časovnem preseku že v tujini. V tej knjigi prikazujemo dejansko in potencialno emigracijo mladih, ki so se v študijskih letih 2005/2006 do 2010/2011 udeležili katere izmed dveh vrst mednarodne študentske izmenjave Erasmus (izmenjave zaradi študija ali prakse). V nadaljevanju bomo zanje uporabljali tudi krajši izraz »Erasmus študenti generacij 2005-2010« ali pa tudi »Erasmusovci generacij 20052010«. Podatke o tej emigraciji smo pridobili s spletnim anketiranjem, ki smo ga izvedli ob koncu leta 2011 in v začetku leta 2012, pri tem pa na izredno velikem deležu celotne populacije opazovanih generacij Erasmusovcev (81 %), torej populacije v statističnem smislu (v nadaljevanju »populacija«). Anketirali smo namreč 5635 oseb, ki so bili na 5817 izmenjavah (skupno število izmenjav v »populaciji« je znašalo 7199). V knjigi prikazujemo metodologijo in rezultate analize na podlagi tega anketiranja. Pri anketiranju smo dosegli velik odziv (odzvalo se je 2763 oseb oziroma 53 % vzorca), ki nam je omogočil posplošitev nekaterih ugotovitev na celo populacijo navedenih generacij nekdanjih Erasmus študentov. Knjiga je nastala na podlagi ene od dveh zaključnih študij v okviru raziskovalnega projekta »Migracije v Sloveniji kot razvojni dejavnik države in njenih regij«. Ta študija ima naslov »Meddržavna mobilnost in emigracija Erasmus študentov generacij 2005-2010« (Bevc, Ogorevc, Uršič, 2013). Na podlagi druge zaključne študije v okviru navedenega projekta (Bevc, Uršič, 2013)1 je nastala knjiga »Selitve kot razvojni dejavnik Slovenije in njenih regij« (Bevc, Uršič, 2013a). Knjiga je strukturirana tako, da najprej prikazujemo temelje proučevanja: osnovne značilnosti programa mednarodne študentske izmenjave Erasmus, metodologijo proučevanja in primerjavo populacije, vzorca ter respondentov. V drugem poglavju analiziramo odgovore anketiranih Erasmus študentov na posamezna vprašanja v anketi. V tem drugem poglavju primerjamo rezultate anketiranja v letu 2011/2012 s podobnim anketiranjem, izvedenem v letu 2004 (v okviru raziskave »Migracijska politika in problem bega možganov«, Bevc, Lukšič-Hacin, Zupančič, 2004) na Erasmus študentih generacij 1999-2004. V tretjem poglavju podrobno analiziramo dejansko in potencialno emigracijo Erasmus študentov 1 Meddržavne selitve in njihov vpliv na demografska gibanja v državah OECD, EU in Sloveniji ter vpliv teh in medregionalnih selitev na demografska gibanja in izobrazbeno strukturo prebivalstva v slovenskih statističnih regijah. generacij 2005-2010 zaradi zaposlitve (v nadaljevanju krajše: »zaposlitvena/delovna emigracija«) in v četrtem poglavju skupno »zalogo« emigrantov v času anketiranja (skupno »dejansko emigracijo« zaradi zaposlitve in drugih razlogov). Za dejansko in potencialno emigracijo prikazujemo obseg pojava in značilnosti migrantov glede na nemigrante; obseg pojava ocenjujemo tudi za celotno populacijo nekdanjih Erasmusovcev generacij 2005-2010. V zadnjih dveh poglavjih pa dajemo prikaz drugih pomembnih ugotovitev za državo o emigraciji nekdanjih Erasmus študentov: o povezanosti emigracije po statističnih regijah z gospodarsko razvitostjo regij in brezposelnostjo v njih (peto poglavje) ter o nacionalni škodi oziroma stroških te emigracije (šesto poglavje). Knjigo zaključujemo z daljšimi sklepnimi ugotovitvami, ki vključujejo tudi povzetek glavnih ugotovitev posameznih poglavij ter predloge za nadaljnje proučevanje in za politiko. Ta knjiga temelji na zelo obsežni in bogati podatkovni zbirki, katere ključni del prikazujemo v tabelah med tekstom ter v treh prilogah. Podatke smo obdelali s programom SPSS. Na koncu pa še nekaj o nastanku knjige ter o zahvalah: Dr. Marko Ogorevc je sodeloval pri izdelavi ankete (tudi mag. Sonja Uršič), tehnično izvedel spletno anketiranje (ob pomoči mag. Klemna Komana), izdelal je simulacijo obsega emigracije za celo populacijo nekdanjih Erasmusovcev generacij 2005-2010, obdelavo podatkov o populaciji, ter s svojim izjemnim metodološkim znanjem precej pripomogel k olajšanju obdelave sicer zelo obsežne podatkovne zbirke anketnih podatkov. Vsem navedenim iskrena hvala. Obdelavo anketnih podatkov in njihovo analizo je izdelala dr. M. Bevc. Posebej se zahvaljujem strokovnjakom Centra Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja iz Ljubljane - CMEPIUS (zlasti mag. Robertu Marinšku, dr. Alenki Flander in Neži Pajnič) za posredovanje predlogov za dopolnitev vprašalnika, za posredovanje elektronskih naslovov nekdanjih Erasmus študentov generacij 2005-2010, podatkov o populaciji teh nekdanjih Erasmusovcev, ter komentarjev na zaključno študijo že omenjenega raziskovalnega projekta, na podlagi katere je nastala ta knjiga. Prav tako se zahvaljujem obema financerjema raziskovalnega projekta (Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Uradu za makroekonomske analize in razvoj - UMAR), ter udeležencem dveh javnih razprav o rezultatih raziskovalnega projekta za koristne komentarje na predhodne in končne rezultate: članom Medresorske delovne skupine za izvajanje Strategije ekonomskih migracij za obdobje 2010 do 2020 (na predstavitvi projekta januarja 2013) in strokovnjakom UMAR-ja (na predstavitvi projekta junija 2013). Iskreno se zahvaljujem tudi vsem nekdanjim Erasmus študentom, ki so se tako množično odzvali na anketiranje. Brez njih te knjige ne bi bilo in tudi ne pomembnih ugotovitev za politiko, ki jih prinaša. Prav tako knjige ne bi bilo brez dr. Borisa Majcna, direktorja Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER), ki me je spodbudil k njeni izdelavi in obenem omogočil njeno izdajo. Iskrena ti hvala. In na koncu iskrena hvala tudi obema recenzentoma te in dveh predhodnih knjig o migracijah, izdanih s strani IER v letih 2012-2013, prof. dr. Maji Bučar in prof. dr. Petru Stanovniku. Maji Bučar iskrena hvala tudi za pronicljivo spremno besedo k vsem trem knjigam. Doc. dr. Milena Bevc, urednica in (so) avtorica 0. ŠIRŠI OKVIR ANALIZE - ZNAČILNOSTI MEDNARODNE ŠTUDENTSKE IZMENJAVE ERASMUS2 Erasmus je sektorski program v okviru evropskega programa Vseživljenjsko učenje (VŽU). Slednji program (VŽU) spodbuja in finančno podpira evropsko sodelovanje na področju vseh oblik izobraževanja in usposabljanja. Erasmus pokriva terciarno izobraževanje. Pri tem pa podpira individualno mobilnost študentov, učnega osebja in drugih zaposlenih, organizacijo intenzivnih programov (poletne/zimske šole), intenzivne jezikovne tečaje in večstranske projekte ter mreže. Evropska komisija izvaja program Erasmus prek nacionalnih agencij, ki skrbijo za izvajanje programa Vseživljenjsko učenje na nacionalnem nivoju in so vmesni člen med končnimi »uporabniki« (študenti, profesorji, visokošolskimi ustanovami) in Evropsko komisijo. V Sloveniji za program Vseživljenjsko učenje skrbi Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS). Program Erasmus študentu omogoča naslednje: del rednih študijskih obveznosti opraviti na partnerski instituciji v eni od sodelujočih držav programa VŽU (27 držav članic EU; države EFTA - Norveška, Islandija, Lihtenštajn, Švica; Turčija in Hrvaška) ali pa opraviti prakso v podjetju v eni od teh držav (ta možnost obstaja od vključno leta 2007). Pri tem je oproščen plačila šolnine v tujini, v tujini opravljene obveznosti se mu priznajo (prek evropskega prenosnega kreditnega sistema - sistema akademskih kreditnih točk) , za študij pa lahko v okviru tega programa dobi tudi finančno pomoč. Pogoj je, da je matična visokošolska ustanova v Sloveniji (katera koli javno priznana institucija, ki izvaja državno veljavni študijski program na terciarni ravni) nosilka Erasmus univerzitetne listine (Erasmus University Charter). Potencialne institucije gostiteljice za študijsko mobilnost pa so vse institucije iz sodelujočih držav v programu VŽU, ki so nosilke Erasmus univerzitetne listine. V letu 2012 je bilo takih institucij prek 3000. Erasmus univerzitetna listina je dokument, ki ga mora pridobiti vsaka institucija na področju terciarnega izobraževanja za sodelovanje v različnih aktivnostih programa Erasmus. Obstajajo trije tipi te listine, in sicer standardna, razširjena in listina za prakse. Poglavje je v celoti privzeto (večinoma dobesedno) iz gradiva »Erasmus brošura za študente« iz leta 2012. (CMEPIUS, 2012b). »Evropski prenosni kreditni sistem (European Credit Transfer System - ECTS) je sistem dodeljevanja in prenašanja akademskih kreditnih točk. Namen ECTS je med drugim tudi olajšati akademsko priznavanje opravljenih obveznosti študentov med partnerskimi ustanovami. Kreditne točke ECTS so vrednost, ki je dodeljena učnim enotam z namenom, da bi opisali zahtevnost in obseg študentovih obveznosti«. Vir: CMEPIUS, 2012b. 2 Erasmus prakso lahko študent opravlja v katerem koli podjetju ali organizaciji v eni od sodelujočih držav v programu VŽU. Izvzete so le naslednje organizacije: (a) institucije EU in druga telesa EU, vključujoč specializirane agencije, (b) organizacije, ki vodijo programe EU, (c) nacionalna diplomatska predstavništva (veleposlaništva in konzulati) matične države študenta. Med študentom, matično in tujo institucijo (visokošolsko, podjetjem) se sklene tripartitna pogodba, ki je bistven vsebinski del mobilnosti posameznika. Če gre za izmenjavo zaradi študija, je ta dokument »študijski sporazum«, če za izmenjavo zaradi prakse, pa gre za »dogovor o usposabljanju«. Ne glede na vrsto mobilnosti (študij ali praksa) je status Erasmus študenta v tujini enak statusu domačega študenta v gostujoči državi, na domači instituciji pa ohrani status, ki ga je imel ob odhodu. Kot smo omenili, s pridobitvijo statusa Erasmus študenta pridobi študent možnost finančne pomoči za mobilnost (Erasmus dotacija). Finančna pomoč mu pomaga kriti del stroškov mobilnosti, večino stroškov pa mora pokriti iz lastnih virov. Z matično institucijo podpiše Pogodbo o Erasmus dotaciji. Finančna pomoč študentu ne pripada samodejno s pridobitvijo statusa Erasmus študenta. Nacionalna agencija (v Sloveniji CMEPIUS) določi najnižje in najvišje dovoljene mesečne zneske sofinanciranja, visokošolska institucija pa nato samostojno (za posamezno pogodbeno leto) določi višino dejanske mesečne dotacije. Zato se zneski med različnimi slovenskimi visokošolskimi institucijami lahko razlikujejo. Prejemnik Erasmus dotacije je tudi v času izmenjave upravičen do prejemanja katerekoli nacionalne štipendije, ki jo sicer prejema. Osnovni pogoji, ki jih mora študent izpolnjevati za sodelovanje v programu Erasmus in pridobitev statusa Erasmus študenta, so: • državljanstvo Republike Slovenije ali katere koli države, ki sodeluje v programu VŽU oziroma državljan druge države in vpisan na visokošolski zavod v sodelujoči državi pod pogoji, ki jih določi vsaka sodelujoča država in ob upoštevanju narave programa; • vpisan vsaj v drugi letnik dodiplomskega študija (ta pogoj od razpisa 2011 dalje za prakso ne velja); • v tekočem študijskem letu vpisan v organiziran visokošolski študijski program z javno veljavnostjo, ki vodi do diplome oziroma specializacije, magisterija ali doktorata, matična institucija pa je nosilka ustrezne Erasmus univerzitetne listine. Poleg navedenih pogojev lahko vsaka matična visokošolska ustanova sama postavi dodatne razpisne pogoje in nato sama izbere primerne kandidate za razpisana mesta. Dodatni pogoji so lahko: motivacija študenta, mednarodna aktivnost študenta, znanje tujega jezika, akademski uspeh (ta kriterij naj ne bi bil prevladujoč). V času študija ima študent možnost ene študijske mobilnosti in ene mobilnosti za prakso. Najdlje je lahko v programu Erasmus na mobilnosti dve leti, in sicer eno leto na študijski mobilnosti in eno leto na praksi (ena Erasmus mobilnost za študij ali prakso lahko traja od 3 do 12 mesecev).4 Na mobilnosti v tujini lahko študent pripravi tudi diplomsko nalogo. Študenti višjih strokovnih šol pa lahko gredo na prakso za najmanj 2 meseca (CMEPIUS, 2012b). 1. METODOLOGIJA TER PRIMERJAVA POPULACIJE, VZORCA IN RESPONDENTOV V poglavju prikazujemo najprej vire podatkov in metodologijo, nato osnovne informacije o velikosti populacije in vzorca ter odzivu na anketiranje, nazadnje pa še primerjamo populacijo, vzorec in respondente po nekaterih značilnostih. 1.1. PODATKI IN METODOLOGIJA 1.1.1. VIR PODATKOV IN METODOLOGIJA 1.1.1.1. Populacija, vzorec, anketiranje, vprašalnik, klasifikacije in izračun starosti anketirancev Populacija (opredelitev). - Predstavljali so jo vsi mladi (diplomanti, absolventi, študenti), ki so se v študijskih letih 2005/2006 do 2010/2011 udeležili katere od dveh vrst mednarodne študentske izmenjave Erasmus: izmenjave zaradi študija ali/in izmenjave zaradi prakse. Zanje smo pridobili podatke o njihovih značilnostih, ki jih za vključitev v izmenjavo zbirajo na visokošolskih ustanovah. Zaradi varstva osebnih podatkov pa nismo imeli podatkov o njihovem imenu in priimku. Vzorec (opredelitev). - Predstavljali so ga tisti Erasmus študenti generacij 2005-2010, za katere smo pridobili elektronske naslove. Zanje smo imeli še dva podatka: študijsko leto izmenjave in vrsta izmenjave (študij ali praksa). Vir podatkov o populaciji in vzorcu. - Tako za populacijo kot za vzorec smo podatke pridobili od Centra Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja iz Ljubljane. Ta je podatke pridobil od visokošolskih ustanov v Sloveniji, na katerih so bili opazovani Erasmus študenti (generacije 2005-2010) vpisani v času izmenjave. Visokošolske ustanove so elektronske naslove posredovale za večino Erasmus študentov (več o tem glej v nadaljevanju - poglavje 1.2.1.). Glavni vir podatkov za analizo je bilo anketiranje. Izvedba anketiranja (čas/obdobje). - Cilj je bil izvesti anketiranje celotnega vzorca Erasmus študentov generacij 2005-2010 v enem koraku (istočasno), a smo ga zaradi zamika v pridobitvi podatkov o elektronskih naslovih za zadnjo letno generacijo (študijsko leto 2010/2011)5 izvedli v dveh korakih: • konec leta 2011 za generacije 2005-2009 (to anketiranje smo izvajali od 6. 10. do 4. 11. 2011)in • v začetku leta 2012 za generacijo 2010 (to anketiranje smo izvajali od 14. 2. do 13. 3. 2012). Pri obeh anketiranjih (generacije 2005-2009, generacija 2010) smo tistim, ki se do roka še niso odzvali, dvakrat poslali dopis s ponovno prošnjo za izpolnitev ankete. Po zaključku drugega (koraka) anketiranja smo podatke iz obeh anketiranj (za vseh navedenih šest letnih generacij Erasmus študentov 2005-2010) združili, obdelali in jih v tej knjigi analiziramo. Način anketiranja. - Obe anketiranji (generacij 2005-2009 in generacije 2010) smo izvedli preko spleta. Spletna stran ankete je (bila): https://www.surveymonkey.com/s.aspx?sm=iOUFZE8IXJb0CvY3B2azpvbd1IVmFMSMeO V 2b3rlf9ng 3d Vprašalnik. - Pri obeh anketiranjih (generacij 2005-2009, generacije 2010) smo uporabili enak vprašalnik (Vprašalnik, 2011), ki je dosegljiv na navedenem spletnem naslovu. Prek odzivov anketirancev generacij 2005-2009 smo ugotovili nekaj manjših pomanjkljivosti vprašalnika, vendar - zaradi zagotovitve možnosti združitve podatkov iz obeh anketiranj -vprašalnika za anketiranje generacije 2010 nismo popravili oziroma spremenili. Sicer pa je vprašalnik zasnovan tako, da omogoča tudi primerjavo glavnih rezultatov s podobnim anketiranjem, izvedenem v letu 2004 v okviru raziskovalnega projekta »Migracijska politika in problem bega možganov« (Bevc, Lukšič-Hacin, Zupančič, 2004). Takrat smo proučevali pojav meddržavne mobilnosti in emigracije Erasmus študentov za generacije 1999-2004. Klasifikacije. - Za smer študija na slovenski visokošolski ustanovi pred odhodom na Erasmus izmenjavo smo v anketi uporabili KLASIUS-P klasifikacijo študijskih področij (na povezavi http://www.stat.si/klasje/tabela.aspx?cvn=3968) na trištevilčni klasifikacijski ravni. Za populacijo pa smo imeli za leta 2008-2010 podatke o smeri študija po mednarodni klasifikaciji izobraževanja ISCED-97, za leta 2005-2007 pa po interni (mednarodni) klasifikaciji Erasmus, veljavno v tistih letih. S pomočjo pretvornika (dobljenega od CMEPIUS-a) smo podatke za leta 2005-2007 prevedli v navedeno klasifikacijo ISCED. Med uporabljeno klasifikacijo pri populaciji (ISCED-97) in respondentih (KLASIUS-P) obstajajo naslednje razlike: Ker smo do jeseni leta 2011, ko naj bi po časovnem programu projekta izvedli anketiranje, od CMEPIUS-a pridobili podatke o elektronskih naslovih za prvih pet izmed opazovanih šestih letnih generacij Erasmus študentov iz obdobja 2005-2010, smo se odločili anketiranje generacij 2005-2009 izvesti prej. Tako smo se odločili tudi zato, ker ni bilo zagotovo, ali bomo podatke za generacijo 2010/11 pridobili kmalu - v času, ki bi bil glede na časovne roke raziskovalnega projekta, na katerem temelji ta knjiga, še ustrezen. • V klasifikaciji ISCED-97 na ravni 1-mestne šifre ne obstaja smer »0-splošne izobraževalne aktivnosti«, ki jo vključuje klasifikacija KLASIUS-P. • V klasifikaciji ISCED-97 na ravni 3-mestne šifre pri posameznih študijskih področjih v 13 primerih obstaja še kategorija »drugo« (npr. druge fizikalne vede), ki jih v klasifikaciji KLASIUS-P (uporabljeni v anketi) ni. Slednje zagotovo vpliva na velikost siceršnje kategorije »neopredeljeno« (šifra 9) v populaciji in med respondenti. Na drugi strani pa je nasprotno v klasifikaciji KLASIUS-P na ravni 2- in 3-mestne šifre prisotna kategorija »drugo/neopredeljeno« pri študij skem področju »naravoslovje, matematika, računalništvo« (šifra 40 in 400), ki je v klasifikaciji ISCED-97 ni. V obdelavi smo za respondente podatke agregirali na ravni 2- in 1-mestne šifre. Za primerjavo populacije in respondentov smo uporabili klasifikacijo ISCED-97 in sicer na ravni 1-mestne šifre (podrobnosti glej v poglavju 1.3.3.). Pomembno opozorilo za primerjavo populacije in respondentov v zvezi s smerjo študija je tudi to, da so pri anketiranju podatek vnesli študenti sami (klasifikacijo KLASIUS-P so imeli dostopno s spletno povezavo - so le izbrali ustrezno kategorijo). Pri populaciji pa je podatek o smeri študija vnesla ustrezna uradna oseba na posameznem visokošolskem zavodu. Izračun starost anketirancev. - Starost v času izmenjave smo za populacijo in respondente izračunali na podlagi podatka o rojstvu. Za populacijo smo imeli natančen podatek o rojstvu, za respondente pa le leto rojstva. V obeh primerih pa smo pri izračunu upoštevali kot čas (začetka) izmenjave 1. 10. v danem letu. Tako se manjša napaka pojavi v primeru, da je oseba šla na izmenjavo v drugem semestru (potem je bila dejansko približno pol leta starejša, kot smo izračunali). Obrazec za izračun starosti za populacijo je: 1. 10. 2010 - natančen datum rojstva. (1) V njem »-« označuje matematični znak »minus«. Za respondente pa smo starost izračunali po naslednjem obrazcu: leto izmenjave + 1.10. - (leto rojstva +30.6.) + e, (2) kjer je e je naključna spremenljivka, ki zavzema vrednosti na intervalu (-0,5, 0,5) iz enakomerne porazdelitve.6 Verjetnost, da je izbrana katerakoli vrednost, je enaka. Enakomerna porazdelitev je izbrana na podlagi povprečnega dnevnega števila rojstev v Sloveniji. 1.1.1.2. Opredelitev dejanskih in potencialnih emigrantov Poglejmo najprej, kako so dejanski in potencialni emigranti praviloma opredeljeni drugje in nato, kako jih bomo razumeli v tej knjigi. Praviloma je opredelitev naslednja: • Pod dejanskimi emigranti razumemo osebe, ki so v nekem (preteklem) obdobju odšle v tujino z namenom, da tam ostanejo nekaj časa. To je tok dejanske emigracije, ki ga je treba razlikovati od zaloge emigrantov (število oseb v tujini v nekem časovnem preseku). Praviloma nameravano obdobje bivanja v tujini ob odhodu vnaprej ni znano. Za opredelitev meddržavnega migranta kot »emigranta« se včasih razume relevantno obdobje (nameravanega ali dejanskega obdobja bivanja v tujini) eno leto. Združeni narodi (ZN) takega migranta (osebo, ki se seli v drugo državo od države njenega običajnega prebivališča za najmanj eno leto; Fron in dr., 2008) razumejo kot dolgoročnega migranta. Strokovnjaki OECD (OECD, 2008a) za razliko od ZN uporabljajo namesto pojma »dolgoročni migrant« izraz trajni ali stalni migrant, pri čemer ni ključni kriterij trajanje bivanja temveč pravica do bivanja v gostujoči državi (pridobljena z dovoljenjem za bivanje). • Pod potencialnimi emigranti pa praviloma razumemo osebe, ki bi (pod določenimi pogoji) v danem časovnem preseku ali krajšem obdobju (npr. v naslednjih treh mesecih) odšle v tujino oz. imajo namero oditi v tujino, prav tako za neko daljše obdobje -praviloma eno leto ali več. Tako obdobje (eno leto) smo npr. šteli kot mejno za opredelitev potencialnih emigrantov v naših dveh dosedanjih analizah potencialne emigracije med slovenskimi znanstveniki (Bevc in dr., 1996; Bevc, Uršič, 2006). Za analizo, zajeto v tej knjigi, smo na podlagi uporabljenega vprašalnika in odgovorov nanj kategorijo potencialnih emigrantov lažje opredelili kot kategorijo dejanskih emigrantov. Opredelitev obeh skupin migrantov je naslednja: 1. Pod potencialnimi emigranti bomo razumeli osebe, ki bi v danem časovnem preseku (čas anketiranja, torej konec leta 2011 oziroma začetek leta 2012) ali v bližnji prihodnosti odšle v tujino zaradi zaposlitve. Ker smo opazovali le ta razlog morebitnega odhoda v tujino, bomo zanje uporabili tudi izraz »potencialni zaposlitveni emigranti« oziroma »potencialni delovni emigranti«. 2. Pod dejanskimi emigranti pa bomo razumeli dve kategoriji oseb: • osebe, ki so bile v tujini v času anketiranja ali kdaj prej zaradi zaposlitve - zanje bomo uporabili izraz »dejanski zaposlitveni emigranti« ali tudi »dejanski delovni emigranti«; • osebe, ki so bile v času anketiranja v tujini zaradi različnih razlogov (zaposlitev, podiplomski študij, ipd.) - zanje bomo uporabili izraz »dejanski emigranti«. Torej bomo pod dejansko emigracijo razumeli »zalogo« oseb v tujini in ne »tok« oseb v tujino v nekem preteklem obdobju. V nadaljevanju bomo podrobneje prikazali, kako smo na podlagi odgovorov anketirancev na določena vprašanja (v vprašalniku) opredelili navedene migrante in nemigrante. Izhajali bomo iz namena bivanja v tujini. Najprej bomo opredelili skupine anketirancev glede na nameravano ali dejansko zaposlitev v tujini, nato pa glede na bivanje v tujini zaradi vseh razlogov (zaposlitev, drugo). Ad1. Emigracija zaradi zaposlitve - opredelitev potencialnih in dejanskih zaposlitvenih/delovnih emigrantov. - Opredelitev temelji na odgovorih anketirancev na dve vprašanji, ki ju prikazujemo v nadaljevanju. Relevantni vprašanji z možnimi odgovori sta bili: 1. Ali bi se po končanem študiju zaposlili v tujini, če bi dobili ponudbo? Če že delate v tujini, to vprašanje izpustite! (izberite en odgovor). (v vprašalniku je to bilo vprašanje 22) a. nikakor ne, b. verjetno bi se odločil-a, c. zagotovo bi se odločil-a, d. odločil-a bi se za delo na daljavo, e. ne morem se odločiti, f. drugo (navedite). 2. Iskanje dela v tujini in zaposlitev v tujini (izberite en odgovor). (v vprašalniku je to bilo vprašanje 23) a. o delu v tujini še nisem razmišljal-a, b. iščem informacije o zaposlitvi in doslej še nisem bil-a zaposlen-a v tujini, c. dobil-a sem ponudbo za delo v tujini in je nisem sprejel-a, d. dobil-a sem ponudbo za delo v tujini, vendar se še nisem odločil-a, e. dobil-a sem ponudbo za delo v tujini in sem jo oziroma jo bom gotovo sprejel-a, f. že delam v tujini oz. sem že delal-a, g. drugo (navedite). Na vsako od navedenih vprašanj je bil možen le en odgovor. Na podlagi kombinacije odgovorov nanju smo respondente razdelili v štiri skupine: odločeni zaposlitveni nemigranti, potencialni zaposlitveni emigranti, dejanski zaposlitveni emigranti in »drugo«. Prvi dve skupini se nanašata na časovni presek, tretja skupina pa na obdobje (dejanski delovni migranti v času anketiranja ali pa kdaj pred tem). Navedene štiri skupine smo oblikovali po sistemu kombinacij e odgovorov na navedeni vprašanji, ki je prikazan v tabeli 1.1. Skupine anketirancev Ali bi se po končanem študiju zaposlili v tujini, če bi dobili ponudbo? Če že delate v tujini, to vprašanje izpustite! (možen je bil en odgovor) Iskanje dela v tujini in zaposlitev v tujini (možen je bil en odgovor) Odločeni zaposlitveni nemigranti a a, c Potencialni zaposlitveni emigranti b, c, d, e b, d, e Dejanski zaposlitveni emigranti (zaposleni v tujini v času anketiranja ali pa kdaj v preteklosti) f Drugo f g Manjkajoči Ni odgovora Ni odgovora Vir: Anketa (2011, 2012), IER. Kombiniranje odgovorov na obe vprašanji je pri opredelitvi posameznih skupin naslednje: • Odločeni zaposlitveni nemigranti: tisti, ki so odgovorili z »a« na prvo vprašanje ali z »a« ali »c«« na drugo vprašanje (ali se torej pojavlja pri kombinaciji odgovorov na obe vprašanji, obenem tudi pri kombinaciji odgovorov znotraj vsakega od obeh vprašanj). • Potencialni zaposlitveni/delovni emigranti: tisti, ki so odgovorili z »b« ali »c« ali »d« ali »e« na prvo vprašanje in obenem z »b« ali »d« ali »e« na drugo vprašanje (ali se torej pojavlja znotraj obeh vprašanj, pri kombinaciji odgovorov na obe vprašanji pa smo uporabili in). • Dejanski zaposlitveni/delovni emigranti (v času anketiranja in kdaj v preteklosti): ni dileme, ker je možen samo en odgovor (»f« pri drugem vprašanju). • Drugo: tisti, ki so navedli odgovor »drugo« na enega od obeh vprašanj ali na obe. • Manjkajoči: tisti, ki niso odgovorili na nobeno od obeh vprašanj. Tu je potreben komentar, da je bilo prvo vprašanje namenjeno le tistim, ki v času anketiranja niso delali v tujini. Pri oblikovanju navedenih skupin smo imeli naslednje dileme in težave: • Potencialne delovne emigrante smo želeli opazovati ločeno za tri kategorije (neodločeni, odločeni, na daljavo), a smo po premisleku ugotovili, da se ne da oz. je prezahtevno. • Pri dejanskih emigrantih žal, nasprotno kot je veljalo za anketiranje v letu 2004, zaradi združitve dveh skupin anketirancev v en odgovor v našem vprašalniku (pri vprašanju 22: že delam v tujini oz. sem že delal-a) nismo dobili kategorije »delovnih emigrantov v času anketiranja«. To kategorijo smo dobili iz drugega vprašanja - o pogostosti dosedanje zaposlitve v tujini (v vprašalniku vprašanje 27); glej poglavje 2.3.2. Ad2. Skupna emigracija (zaradi zaposlitve in drugih razlogov) — opredelitev vseh »dejanskih emigrantov« v času anketiranja. - Gre za osebe, ki so bile v času anketiranja zaposlene v tujini ali pa so bile v tujini zaradi drugih razlogov. Do te kategorije smo prišli s križanjem naslednjih dveh vprašanj: Pogostost dosedanje zaposlitve v tujini (v vprašalniku vprašanje 27): a) trenutno sem zaposlen-a, b) v preteklosti sem bil-a zaposlen-a, c) sem že bil-a in sem ponovno zaposlen-a, Ali morda živite v tujini, pa tja niste odšli zaradi zaposlitve (v vprašalniku vprašanje 35): a) da, b) ne. Možno je namreč, da je nekdo odšel v tujino zaradi drugih razlogov kot je zaposlitev, vendar pa je bil v času anketiranja zaposlen v tujini. Na vsako od navedenih vprašanj je bil možen le en odgovor. Na podlagi kombinacije odgovorov nanju smo respondente razdelili v dve skupini: nemigranti in dejanski emigranti. Navedeni skupini smo oblikovali po sistemu kombinacije odgovorov, ki je prikazan v tabeli 1.2. Tabela 1.2: Opredelitev dejanskih emigrantov zaradi različnih razlogov in nemigrantov za udeležence Erasmus študentske izmenjave v letih 2005-2010 Skupini anketirancev Pogostost dosedanje zaposlitve v tujini (možen je bil en odgovor) Bivanje v tujini, a tja nisem odšel-odšla zaradi zaposlitve (možen je bil en odgovor) Dejanski emigranti a, c a Nemigranti b b Vir: Anketa (2011, 2012), IER. Kombiniranje odgovorov na obe vprašanji je za opredelitev posameznih skupin naslednje: • Dejanski emigranti: tisti, ki so odgovorili z »a« ali »c« na prvo vprašanje ali z »a« na drugo vprašanje (ali se torej pojavlja pri kombinaciji odgovorov na obe vprašanji, obenem tudi pri kombinaciji odgovorov znotraj vsakega od obeh vprašanj). • Nemigranti: tisti, ki so odgovorili z »b« na prvo ali z »b« na drugo vprašanje. 1.1.2. POTEK ANKETIRANJA IN TEŽAVE, POVEZANE Z ANKETIRANJEM TER POSLEDIČNO Z ANALIZO Potek anketiranja. - Kot smo že omenili, smo anketiranje v obeh primerih (generacije 20052009, generacija 2010) izvajali približno en mesec. Največji odziv je bil v prvih nekaj dneh po začetku anketiranja ali po »opozorilnih« dopisih. V času izvedbe anketiranja smo imeli precej korespondence z anketiranci, večinoma pisne. Težave pri anketiranju oziroma pri vprašalniku in s tem tudi analizi. - Pojavilo se je več težav, od katerih so nekatere tehnične, nekatere pa vsebinske narave: Nekateri anketiranci so odgovorili tudi na vprašanja, ki naj bi jih izpustili; boljše bi bilo, da bi bilo tehnično to onemogočeno. Ker je bila anketa spletna, so anketiranci očitno imeli slabši pregled nad sklopi vprašanj, za katera je bilo kakšno skupno opozorilo oziroma navodilo - na primer, da naj na cel sklop vprašanj v nadaljevanju odgovorijo le tisti, ki še niso bili zaposleni v tujini, ipd. Tako pa smo s križanjem odgovorov na več vprašanj ponekod naknadno ugotavljali, koliko je bilo res relevantnih odgovorov na nekatera vprašanja. Očitno bi bilo potrebno taka skupna navodila za več vprašanj še bolj poudariti ali pa jih ponoviti pri vsakem relevantnem vprašanju takega sklopa vprašanj . Letnik študija v času izmenjave: Pozabili smo na šesti letnik na nekaterih visokošolskih ustanovah. Tako je bilo v vprašalniku navedenih le pet letnikov. Čeprav smo po prvem koraku anketiranja to ugotovili, zaradi potrebne enotnosti vprašalnikov za generacije 2005-2009 in generacijo 2010 tudi v drugem koraku vprašalnika nismo spremenili. Tistim, ki so nas ob njihovi dilemi v primeru obiskovanja šestega letnika opozorili, smo predlagali, da se umestijo v peti letnik. Visokošolska ustanova v Sloveniji v času izmenjave: Ker so v vprašalniku ustanovo vpisovali študenti sami (nismo jim dali nabor vseh ustanov, med katerimi bi le izbrali svojo) in je bilo poimenovanje iste ustanove zelo različno, analize zaradi zelo velikega števila respondentov nismo delali po visokošolskih ustanovah. Sedanja ali pretekla zaposlitev v tujini/delo v tujini: Po taki zaposlitvi oziroma delu v tujini smo na malo različen način anketirance povprašali v dveh vprašanjih in dobili nanju od nekaterih anketirancev različen odgovor. Slednje je verjetno delno posledica odsotnosti opredelitve, kaj razumemo pod tako zaposlitvijo oziroma delom in odsotnost poizvedbe, n kako je kdo v preteklosti delal v tujini . Dejansko pri taki zaposlitvi/delu nismo imeli v mislih prakse v okviru izmenjave Erasmus, ki so jo morda nekateri pod tem razumeli. Možni drug razlog za različne odgovore iste osebe na podobno vprašanje, druga razmišljanja o navedeni težavi in njeno rešitev navajamo v poglavjih 2.3.1. in 2.3.2. pri tabelah 2.2.1 in 2.5. Ker je bila anketa anonimna, takih različnih odgovorov iste osebe na podobni vprašanji nismo mogli preveriti s samim anketirancem. Predvideno obdobje zaposlitve ali bivanja v tujini (za tiste, ki so bili v času anketiranja v tujini): Nismo predvideli odgovora »ne nameravam več ostati v tujini«. Odsotnost vprašanja o njihovem trenutnem (v času anketiranja) zaposlitvenem oziroma študijskem statusu v primeru, da so bili takrat v Sloveniji: Očitno so ob odsotnosti tega vprašanja nekateri pri vprašanju o zaposlitvi v tujini navajali tudi Slovenijo. Teh seveda pri takem vprašanju nismo upoštevali. Ta problem bi odpravili z ustrezno tehnično rešitvijo: na primer, da bi bil že pripravljen nabor držav brez Slovenije. Pri Erasmus študentih je po navedbah mag. Roberta Marinška (iz CMEPIUS-a; Marinšek, 2013) na primer pogosto, da gredo na mobilnost še kot Comenius ali Grundtvig asistenti. Ta možnost je odprta pedagoškim in andragoškim poklicem. • Odsotnost vprašanja o državljanstvu'. Med slovenskimi Erasmus študenti so lahko tudi tujci, ki študirajo v Sloveniji, torej priseljenci. S pridobitvijo podatka o državljanstvu bi lahko dobili vpogled v razliko v relativnem obsegu Erasmus mednarodne študentske mobilnosti med državljani Republike Slovenije in tujci. Ker pa je kljub naraščanju števila tujcev njihov delež med vsemi udeleženci Erasmus študentske izmenjave iz Slovenije zelo o majhen (v letih 2007-2010 se je gibal med 0,2 in 0,4 % ; izračun na podlagi podatkov v: CMEPIUS, 2012a), navedena pomanjkljivost nima večje teže. • Razmerje »izmenjave. osebe«. Podatke o vzorcu in populaciji smo imeli za izmenjave, anketirali pa smo osebe. • Odsotnost odprtega vprašanja za sporočilo o pogledih anketirancev na meddržavno mobilnost in emigracijo mladih. Ker takega vprašanja nismo vključili, nismo pridobili mnogih zagotovo zelo koristnih informacij. Vsekakor pa bi bila zaradi zelo velikega števila izpolnjenih vprašalnikov obdelava in analiza takega odprtega vprašanja precej zamudna. 1.1.3. PRIMERJAVA S PODOBNIM ANKETIRANJEM V LETU 2004 Kot smo že omenili, smo že pri zasnovi vprašalnika načrtovali primerjavo z rezultati podobnega anketiranja Erasmus študentov v letu 20049. Takrat je vzorec zajemal 69 % vseh Erasmusovcev iz obdobja 1999-2004, stopnja odziva je znašala 38 %, delež respondentov v populaciji pa 26 %. Primerjavo rezultatov za obe anketiranji smo naredili pri analizi odgovorov na posamezna vprašanja, ki je prikazana v drugem poglavju te knjige. Zaradi odsotnosti podrobne podatkovne baze iz anketiranja v letu 2004 pa nismo mogli narediti primerjave tudi za poglobljeno analizo potencialne in dejanske emigracije, ki jo prikazujemo za generacije 2005-2010 v tretjem in četrtem poglavju. 1.1.4. ANALIZA ZNAČILNOSTI MIGRANTOV IN NEMIGRANTOV Značilnosti emigrantov v primerjavi z nemigranti med nekdanjimi Erasmusovci generacij 2005-2010 smo proučili prek več vrst analize: prek statistične analize (statistično značilnih) razlik med tema dvema skupinama respondentov, prek indeksa selektivnosti migracij (opredelitev glej v poglavju 3.2) ter prek strukture odgovorov ob križanju dveh ali treh spremenljivk. Nismo pa mogli uporabiti tudi prvotno planiranega odločitvenega oziroma regresijskega drevesa, ker se je ta vrsta analize s testiranjem njegove uporabe na naših Prikazan je delež med udeleženci izmenjave z znanim državljanstvom; slednjih je bilo v populaciji v navedenih letih med 99 % in 100 %. Podatki o državljanstvu udeležencev študentske izmenjave Erasmus so na razpolago za generacije od vključno leta 2007 dalje. Anketiranje in analizo je izvedel dr. Jernej Zupančič; pri zasnovi vprašalnika in analizi je sodelovala M. Bevc, nosilka projekta, v okviru katerega se je izvajalo anketiranje (Bevc, Lukšič, Zupančič, 2004). 8 podatkih pokazala kot neustrezna. Pokazalo se je, da z njegovo uporabo ne pridobimo dodatnih informacij o procesu odločanja nekdanjih Erasmus študentov glede njihove dejanske ali potencialne emigracije. Ta metoda se je na primer pokazala kot uporabna pri analizi dejanske emigracije znanstvenikov v obdobju 2005-2009. Metoda in rezultati te analize so podrobneje predstavljeni drugje (glej: Bevc, Ogorevc, Koman, 2012). 1.2. OSNOVNI PODATKI O VELIKOSTI POPULACIJE, VZORCA IN ODZIVU NA ANKETIRANJE 1.2.1. VELIKOST POPULACIJE IN VZORCA Populacija. - Skupno število Erasmus izmenjav v obdobju 2005-2010 je znašalo 7199. Število izmenjav je lahko in je bilo večje od števila udeležencev izmenjav, ker se posamezen študent v času študija lahko udeleži ene študijske izmenjave in ene izmenjave zaradi prakse (tudi znotraj posameznega študijskega leta). Za populacijo nismo imeli podatkov o udeležencih temveč o izmenjavah10. Vzorec je znašal 81 % populacije, saj smo elektronske naslove pridobili za udeležence 5817 izmenjav (to kategorijo bomo imenovali »vzorec - izmenjave«). Iz podvajanja posameznega elektronskega naslova (zaradi večkratnih izmenjav posamezne osebe) smo prišli do podatka o številu udeležencev navedenega števila izmenjav; teh je bilo 5635. To je skupno število oseb, katerim smo poslali vprašalnik. Poimenovali smo jih tudi »kontaktirane osebe« oziroma anketiranci (to kategorijo lahko poimenujemo »potencialni vzorec - osebe«). V tabeli 1.3 prikazujemo primerjavo velikosti populacije in vzorca z vidika števila izmenjav v posameznih letih obdobja 2005-2010 in tudi ločeno za obe fazi anketiranja (generacije 2005-2009, generacija 2010). V tabeli 1.4 prikazujemo skupno število anketirancev (vzorec) po vrsti izmenjave in številu udeležb na posamezni vrsti izmenjave. V tabeli 1.5 pa prikazujemo, kako smo od navedenega skupnega števila izmenjav in kontaktiranih oseb prišli do dejanskega števila potencialnih respondentov (to kategorijo bomo imenovali »dejanski vzorec - osebe«). Od skupnega števila izmenjav smo odšteli dvojne ali večkratne izmenjave in osebe, za katere elektronski naslovi niso bili več veljavni (v generacijah 2005-2009 je bilo skoraj 10 % takih oseb, v generaciji 2010 pa je bilo le malo takih oseb). Končno skupno število potencialnih respondentov za generacije 2005-2010 znaša za obe anketiranji skupaj 5171 oseb. 10 Za populacijo podatka o večkratnih izmenjavah ob odsotnosti imena in priimka ali enotne identifikacijske številke skozi vsa leta opazovanja nismo imeli. Tabela 1.3: Število študentskih izmenjav* Erasmus v obdobju 2005-2010, opazovanih z anketiranjem (vzorec), ter primerjava s skupnim številom takih izmenjav _(populacija) _ Generacije Erasmus študentov v prvem anketiranju (ob koncu leta 2011) v drugem anketiranju (v začetku leta 2012) Skupaj obe anketiranji 2005 2006 2007 2008 2009 20052009 2010 20052010 Vzorec 1. študij 710 768 811 838 859 3986 1198 5184 2. praksa 101 72 188 361 272 633 3. skupaj 710 768 912 910 1047 4347 1470 5817 Populacija 4. Skupaj populacija 879 982 1192 1308 1368 5719 1480 7199 5. Delež kontaktiranih med vsemi (3/4*100) - v % 80,8 79,1 76,5 69,6 76,5 76,0 99,3 80,8 Vir: Lastni izračuni na podlagi podatkov v: CMEPIUS, 2011, 2012, 2012a (Erasmus študenti - interna dokumentacija). * Namesto o osebah govorimo o izmenjavah, ker so se nekateri študenti udeležili dveh izmenjav. Glej tabelo 1.4. Tabela 1.4: Skupno število anketiranih (vzorec) Erasmus študentov iz generacij 2005-2010 Vrsta izmenjave 1-krat 2-krat 3-krat Skupaj Študij 5016 2 5018 Praksa 439 16 455 Oboje (študij in praksa) 162 - 1x študij in 1x praksa 160 160 - 2x študij in 1x praksa 2 2 Skupaj 5455 178 2 5635 Vir: * Lastni izračuni na podlagi podatkov v: CMEPIUS, 2011, 2012 (Erasmus študenti - interna dokumentacija). V času študija je možna udeležba na dveh izmenjavah, teoretično pa je mogoče tudi, da se posameznik udeleži treh izmenjav (če v času študija zamenja visokošolsko ustanovo). Dobljen odstotek udeležencev večkratnih izmenjav (3 %) je nižji od tega deleža med respondenti (glej poglavje 2.2.1.). Morda za vzorec niso bile evidentirane vse večkratne izmenjave. Tabela 1.5: Vzorec anketirancev oziroma kontaktiranih Erasmus študentov »generacij« 2005- Kategorija Število 1 Skupaj - število izmenjav v vzorcu: vzorec - izmenjave 5817 2 Nepopoln e-naslov, zato izločen 2 3 »Dvojniki« oz. večkratne izmenjave (posameznik se je udeležil dveh ali treh izmenjav)* 180 4 Skupno število kontaktiranih Erasmusovcev - osebe (1-2-3): (potencialni) vzorec -osebe 5635 5 Napačni e-naslovi - ne delujejo več 465 6 Skupno število potencialnih respondentov - uspešno kontaktiranih, ki se potencialno lahko odzovejo (4-5): dejanski vzorec - osebe 5171 Vir: Lastni izračuni na podlagi naslednjih virov: CMEPIUS, dokumentacija); Anketa (2011, 2012), IER. * Vsota za »skupaj« pri 2- in 3-kratnih izmenjavah v tabeli 1.4. 2011, 2012 (Erasmus študenti: interna Inštitut za ekonomska raziskovanja 1.2.2. ODZIV NA ANKETIRANJE Odziv na anketiranje je bil velik. Odzvalo se je 2763 oseb, kar je 53 % uspešno kontaktiranih oseb (oseb v dejanskem vzorcu). Če upoštevamo tudi pri respondentih število izmenjav, ki jih je bilo 2950 oziroma 1,07 na osebo in imamo vse tri kategorije (populacija, vzorec, respondenti) izražene na enak način (izmenjave), znaša stopnja odziva na anketiranje 51 % in delež respondentov v populaciji 41 %. V tabeli 1.6 prikazujemo v prvih treh stolpcih tako izražen odziv, v zadnjih dveh stolpcih pa še delež respondentov v vzorcu in populaciji, pri čemer so respondenti izraženi v številu oseb, ostali dve kategoriji pa v številu izmenjav. Ne glede na način merjenja (prvi je verodostojen, drugi manj) je bil odziv večji pri udeležencih izmenjav v zadnjih treh opazovanih letih, najmanjši pa pri udeležencih izmenjav v prvem opazovanem letu. Tabela 1.6: Velikost vzorca, stopnja odziva na anketiranje ter delež respondentov v populaciji -anketiranje Erasmus študentov generacij 2005-2010 Studijsko leto Vse kategorije so izražene v izmenjavah Respondenti so izraženi v osebah, vzorec in populacija pa v izmenjavah % vzorca v populaciji % respond. v vzorcu % respond. v populaciji % respond. v vzorcu % respond. v populaciji 2005/06 80,8 27,2 22,0 27,2 22,0 2006/07 79,0 36,2 28,6 36,8 29,1 2007/08 76,5 45,9 35,2 41,4 31,7 2008/09 69,6 60,7 42,2 53,4 37,2 2009/10 76,5 54,7 41,9 49,7 38,0 2010/11 99,3 57,4 57,0 53,9 53,5 Skupaj 80,8 50,7 41,0 45,6 36,8 Vir: Lastni izračuni na podlagi naslednjih virov: CMEPIUS, 2011, 2012, 2012a (Erasmus študenti: populacija, e-naslovi; interna dokumentacija); Anketa (2011, 2012), IER. 1.3. PRIMERJAVA POPULACIJE, VZORCA IN ANKETIRANCEV, KI SO ODGOVORILI NA VPRAŠALNIK TER CELOTNE ŠTUDENTSKE EPOPULACIJE Vse tri kategorije, povezane z anketiranjem (populacija, vzorec, respondenti), ali dve med njima smo lahko primerjali po tistih značilnostih, za katere smo imeli podatke za vse primerjane kategorije (dve ali tri). Najmanj podatkov smo imeli za vzorec; gre za dva podatka - leto izmenjave in vrsta izmenjave. Glavne podatke in ugotovitve iz teh primerjav prikazujemo v nadaljevanju. Obenem prikazujemo tudi primerjavo populacije Erasmus študentov in respondentov s celotno študentsko populacijo (obdobja 2005-2010). 1.3.1. PRIMERJAVA VZORCA S POPULACIJO Vzorec in populacijo smo lahko primerjali po dveh značilnostih, za kateri smo imeli podatke za obe kategoriji. To pa je študijsko leto izmenjave in vrsta izmenjave. V tabeli 1.7 prikazujemo podatke za obe značilnosti hkrati za populacijo in vzorec ter velikost vzorca (delež anketirancev/vzorca v populaciji) za vsako od njiju. Študijsko leto izmenjave. - Kot smo prikazali v tabeli 1.3, se je velikost vzorca (delež vseh izmenjav, za katere smo imeli elektronske naslove) gibala med 70 % (leto 2008/2009) in 99 % (zadnje opazovano študijsko leto). Posledično so v vzorcu v primerjavi s populacijo nadpovprečno zastopani udeleženci izmenjave v letu 2010/2011, podpovprečno pa udeleženci izmenjave v letu 2008/2009. Udeleženci izmenjav v ostalih štirih letih so v vzorcu zastopani s skoraj enakim deležem kot v populaciji. V populaciji je letno število Erasmus študentskih izmenjav v opazovanem obdobju naraščalo, kar se odraža tudi v velikosti vzorca; izjema je leto 2008. Vrsta izmenjave. - Razpoložljivost podatka o elektronskem naslovu udeležencev Erasmus izmenjave je bila večja za študente, ki so bili v opazovanem obdobju 2005-2010 na študijski izmenjavi, kot za tiste, ki so bili na izmenjavi zaradi prakse (v povprečju 72 % nasproti 82 %). Zato je delež prvih v vzorcu rahlo večji kot v populaciji (89 % nasproti 88 %) na račun izmenjav zaradi prakse. Tabela 1.7: Primerjava vzorca in populacije Erasmus študentov generacij 2005-2010 po študijskem letu in vrsti izmenjave POPULACIJA VZOREC DELEŽ VZORCA V POPULACIJI (%) študij praksa Skupaj študij praksa Skupaj študij praksa Skupaj ŠTEVILO (izmenjav) 2005 879 879 710 710 80,8 80,8 2006 972 972 768 768 79,0 79,0 2007 1018 174 1192 811 101 912 79,7 58,0 76,5 2008 1132 176 1308 838 72 910 74,0 40,9 69,6 2009 1118 250 1368 859 188 1047 76,8 75,2 76,5 2010 1201 279 1480 1198 272 1470 99,8 97,5 99,3 Skupaj 6320 879 7199 5184 633 5817 82,0 72,0 80,8 STRUKTURA po vrsti izmenjave v posameznih študijskih letih izmen ave (%) 2005 100,0 0,0 100 100,0 100 2006 100,0 0,0 100 100,0 100 2007 85,4 14,6 100 88,9 11,1 100 2008 86,5 13,5 100 92,1 7,9 100 2009 81,7 18,3 100 82,0 18,0 100 2010 81,1 18,9 100 81,5 18,5 100 Skupaj 87,8 12,2 100 89,1 10,9 100 STRUKTURA obeh vrst izmenjave v celotni populaciji oz. v vzorcu glede na leto izmenjave (%) 2005 13,9 0,0 12,2 13,7 0,0 12,2 2006 15,4 0,0 13,5 14,8 0,0 13,2 2007 16,1 19,8 16,6 15,6 16,0 15,7 2008 17,9 20,0 18,2 16,2 11,4 15,6 2009 17,7 28,4 19,0 16,6 29,7 18,0 2010 19,0 31,7 20,6 23,1 43,0 25,3 Skupaj 100 100 100 100 100 100 Vir: Lastni izračuni na podlagi naslednjih virov: CMEPIUS, 2011, 2012, 2012a (Erasmus študenti, interna dokumentacija); Anketa (2011, 2012), IER. 1.3.2. PRIMERJAVA ANKETIRANCEV, KI SO VRNILI IZPOLNJEN VPRAŠALNIK, Z VZORCEM Podobno kot pri primerjavi vzorca s populacijo, smo lahko respondente primerjali z vzorcem za dve značilnosti: študijsko leto izmenjave in vrsta izmenjave. V tabeli 1.8 prikazujemo obe dimenziji hkrati za vzorec in respondente ter stopnjo odziva na anketiranje (delež responden-tov v vzorcu) za vsako od njiju. Podobno kot pri primerjavi vzorca s populacijo se tudi v tem primeru prikazani podatki nanašajo na število izmenjav in ne na število oseb. To je mogoče Tabela 1.8: Primerjava respondentov in vzorca Erasmus študentov generacij 2005-2010 po študijskem letu in vrsti izmenjave Leto VZOREC RESPONDENTI DELEŽ RESPONDENTOV V VZORCU - stopnja odziva (%) študij praksa skupaj študij praksa skupaj študij praksa* skupaj ŠTEVILO (izmenjave) 2005 710 710 193 193 27,2 27,2 2006 768 768 278 278 36,2 36,2 2007 811 101 912 362 57 419 44,6 56,4 45,9 2008 838 72 910 464 88 552 55,4 122,2* 60,7 2009 859 188 1047 461 112 573 53,7 59,6 54,7 2010 1198 272 1470 692 152 844 57,8 55,9 57,4 Skupaj 2450 409 2859 Ni podatka 16 7 23 Skupaj 5184 633 5817 2466 484 2950 47,6 76,5* 50,7 STRUKTURA po vrsti izmenjave v študijskih letih izmenjave (%) 2005 100,0 100 100,0 100 2006 100,0 100 100,0 100 2007 88,9 11,1 100 86,4 13,6 100 2008 92,1 7,9 100 84,1 15,9 100 2009 82,0 18,0 100 80,5 19,5 100 2010 81,5 18,5 100 82,0 18,0 100 Skupaj 85,7 14,3 100 Ni podatka 69,6 30,4 100 Skupaj 89,1 10,9 100 83,6 16,4 100 STRUKTURA obeh vrst izmenjave v vzorcu oz. med vsemi respondenti glede na leto izmenjave (%) 2005 13,7 0,0 12,2 7,8 0,0 6,5 2006 14,8 0,0 13,2 11,3 0,0 9,4 2007 15,6 16,0 15,7 14,7 11,8 14,2 2008 16,2 11,4 15,6 18,8 18,2 18,7 2009 16,6 29,7 18,0 18,7 23,1 19,4 2010 23,1 43,0 25,3 28,1 31,4 28,6 Skupaj 99,4 84,5 96,9 Ni podatka 0,6 1,4 0,8 Skupaj 100 100 100 100 100 100 Vir: Lastni izračuni na podlagi naslednjih virov: CMEPIUS, 2011, 2012 (Erasmus študenti: e-naslovi; interna dokumentacija); Anketa (2011, 2012), IER. * Domnevamo, da je večje število udeležencev prakse med respondenti kot v vzorcu posledica tega, da so nekateri respondenti pod prakso šteli tudi kakšne druge vrste prakse v tujini in ne le tisto v okviru izmenjave Erasmus. S tega vidika so podatki za prakso verjetno manj verodostojni kot za študij. zaradi vprašanja o vrsti izmenjave, na katerega so anketiranci lahko navedli obe vrsti izmenjave (študij, praksa), če so se udeležili obeh. Niso pa zajeti tisti redki posamezniki, ki so se udeležili obeh vrst izmenjave, pri tem pa ene od izmenjav večkrat. V populaciji sta bila le dva taka primera. Študijsko leto izmenjave. - Odziv na anketo je bil večji pri zadnjih treh generacijah (20082010), pri starejših generacijah pa je padal s časovno oddaljenostjo od leta anketiranja. Zato so med respondenti zadnje tri letne generacije zastopane bolj, predhodne tri pa manj kot v vzorcu. Vrsta izmenjave. - Odziv na anketiranje je bil, kot prikazujemo v tabeli 1.8, večji za udeležence izmenjave zaradi prakse kot za udeležence izmenjave zaradi študija, zato je med respondenti prva vrsta izmenjave (praksa) udeležena z večjim deležem kot v vzorcu (16 % nasproti 11 %) na račun izmenjav zaradi študija (84 % nasproti 89 %). 1.3.3. PRIMERJAVA ANKETIRANCEV, KI SO VRNILI IZPOLNJEN VPRAŠALNIK, S POPULACIJO Respondente in populacijo smo primerjali po naslednjih šestih značilnostih, za katere smo imeli podatke za obe kategoriji (respondente, populacijo): starost v času izmenjave, spol, leto izmenjave, vrsta izmenjave, smer študija in država izmenjave. Omejitev pri primerjavi je, da smo pri populaciji imeli podatke o izmenjavah (torej ne o osebah - nekateri pa so se izmenjave udeležili večkrat), pri respondentih pa o osebah. Ker pa smo za respondente imeli tudi podatek o tem, ali so se udeležili ene ali obeh vrst izmenjave (študij, praksa), smo po vseh navedenih značilnostih primerjali respondente s populacijo tudi za število izmenjav. Vpliv velikosti vzorca in odziva anketirancev se odraža v deležu respondentov v populaciji ter v podobnosti oziroma razlikah v strukturi obeh kategorij (respondentov in populacije). S primerjavo strukture respondentov in populacije po navedenih šestih značilnostih bomo dobili vpogled, v kolikšni meri so respondenti reprezentativni za celotno populacijo. Poleg tega pristopa pa smo za starost, kot edino zvezno spremenljivko (značilnost) med opazovanimi šestimi značilnostmi, izdelali tudi statistično testiranje reprezentativnosti respondentov oziroma realiziranega vzorca. 1.3.3.1. Testiranje reprezentativnosti starostne sestave respondentov s statistično analizo Populacija in respondenti se pri testiranju statistično značilnih razlik razumeta kot dva neodvisna vzorca z različno varianco in velikostjo. V testiranje smo zajeli značilnosti anketirancev, za katere smo imeli podatke za oba vzorca: spol, starost, smer študija, leto izmenjave, vrsta izmenjave (študij, praksa) in država izmenjave. Iz razloga, ki smo ga že omenili (zveznost spremenljivke), smo kot izhodišče vzeli starost. Testirali smo, ali je povprečna starost udeležencev izmenjave po posameznih značilnostih (v tem primeru starost udeležencev po spolu, itd.) v obeh »vzorcih«, torej v populaciji in med respondenti, enaka. Uporabili smo dvostranski t-test. Statistična analiza je pokazala, da pri 5 % stopnji tveganja ne moremo trditi, da se povprečna starost oseb z določeno značilnostjo (spol, država izmenjave, ipd.) v obeh navedenih vzorcih (populacija, respondenti) razlikuje. Izjema so udeleženci izmenjave na Madžarskem in v Turčiji, kjer so sicer majhne razlike statistično značilne. Realiziran vzorec (oziroma respondenti) je iz opazovanega vidika torej reprezentativen. Rezultate testa prikazujemo v prilogi A. 1.3.3.2. Primerjava strukture respondentov in populacije po nekaterih značilnostih Starost (v času izmenjave). - Respondenti so bili v času izmenjave v povprečju enako stari kot udeleženci izmenjave v celi populaciji, kar je pokazal že test reprezentativnosti respondentov po starosti, prikazan v poglavju 1.3.3.1. Njihova povprečna starost je znašala 23,3 let, za populacijo pa znaša povprečna starost udeležencev izmenjave 23,1 leta. To potrjuje tudi tabela 1.9, iz katere je razvidno, da je starostna struktura respondentov precej podobna starostni strukturi populacije ne glede na to, ali pri respondentih opazujemo izmenjave ali osebe. Tabela 1.9: Primerjava populacije in respondentov med udeleženci Erasmus izmenjave v obdobju 2005-2010 po njihovi starosti v času izmenjave Starostne Populacija - IZMENJA VE Respondenti -IZMENJAVE Respondenti - OSEBE skupine (v Število Struk- Struk- Število Struk- % res- Število Struk- Struk- % res- letih starosti) tura (%) tura brez »ni podatka« (%) tura (%) pond. v popul. tura (%) tura brez »ni podatka« (%) pond. v popul. do 20 274 3,8 3,8 113 3,9 41,2 110 4,0 4,0 40,1 21 do 22 2776 38,6 38,6 1201 41,7 43,3 1139 41,2 41,3 41,0 23 do 24 2869 39,9 39,9 1053 36,5 36,7 1009 36,5 36,5 35,2 25 do 26 908 12,6 12,6 322 11,2 35,5 320 11,6 11,6 35,2 nad 26 368 5,1 5,1 194 6,7 52,7 183 6,6 6,6 49,7 Skupaj 7195 99,9 100 2761 99,9 100 38,4 Ni podatka 4 0,1 2 0,1 50,0 SKUPAJ 7199 100 2883 100 40,0 2763 100 38,4 Vir: Lastni izračuni na podlagi naslednjih virov: CMEPIUS, 2012a (Erasmus študenti: populacija; interna dokumentacija); Anketa (2011, 2012), IER. Spol. - Kot kaže tabela 1.10, je bilo tako v populaciji kot med respondenti bistveno več žensk kot moških, pri tem pa med respondenti še nekoliko več kot v populaciji - ne glede na to, ali so izraženi v osebah ali v izmenjavah. Tabela 1.10: Primerjava populacije in respondentov med udeleženci Erasmus izmenjave v obdobju 2005-2010 po spolu Spol Populacija -IZMENJAVE Respondenti - IZMENJA VE Respondenti - OSEBE Število Struktura (%) Število Struktura (%) % respon-dentov v populaciji Število Struktura (%) Struktura brez »ni podatka« (%) % respon-dentov v populaciji* Moški 2537 35,2 875 30,4 34,5 855 30,9 31,1 33,7 Ženski 4662 64,8 2002 69,6 42,9 1895 68,6 68,9 40,6 Skupaj 7199 100 2877 100,0 40,0 2750 99,5 100 38,2 Ni podatka 13 0,5 SKUPAJ 7199 100 2877 100 40,0 2763 100 38,4 Vir: Lastni izračuni na podlagi naslednjih virov: CMEPIUS, 2012a (Erasmus študenti: populacija; interna dokumentacija); Anketa (2011, 2012), IER. * Za populacijo so podatki v izmenjavah. Leto izmenjave. - Kot kaže tabela 1.11, se struktura respondentov od strukture populacije razlikuje po nadpovprečni zastopanosti zadnje letne generacije (2010) in manjši zastopanosti prvih treh letnih generacij (2005-2007). To je posledica skoraj 100 % vzorca pri generaciji 2010 ter večjega odziva na anketiranje pri zadnjih opazovanih letnih generacijah glede na prve. Realiziran vzorec je torej najbolj reprezentativen za generacijo 2010/2011 (respondenti predstavljajo 50 % populacije), najmanj pa za generacijo 2005/2006 (respondenti predstavljajo 22 % populacije). Vrsta izmenjave. - Struktura respondentov in populacije sta bili podobni ob siceršnji nekoliko manjši zastopanosti Erasmusovcev zaradi študijske izmenjave na račun tistih zaradi prakse (tabela 1.12). Za udeležence obeh vrst izmenjave smo zaradi velikega vzorca in velikega odziva11 dobili podatke za več kot tretjino cele populacije nekdanjih Erasmus študentov generacij 2005-2010; natančneje - pri udeležencih študijske izmenjave za 55 % in pri udeležencih prakse za 39 %. Kot smo dejali, je bil vzorec večji za študijske izmenjave kot za izmenjave zaradi prakse, pri stopnji odziva pa je bilo nasprotno (za udeležence študijskih izmenjav je bila nižja kot za udeležence prakse). Leto izmenjave Populacija -IZMENJAVE Respondenti -IZMENJAVE Respondenti - OSEBE Število Struk- Število Struk- % res- Število Struk- Struk- % res- tura tura pond. tura tura pond. (%) (%) v popul. (%) brez »ni podatka« (%) v populaciji* 2005/06 879 12,2 193 6,8 22,0 193 7,0 7,3 22,0 2006/07 972 13,5 278 9,7 28,6 283 10,2 10,7 29,1 2007/08 1192 16,6 419 14,7 35,2 378 13,7 14,3 31,7 2008/09 1308 18,2 552 19,3 42,2 486 17,6 18,3 37,2 2009/10 1368 19,0 573 20,0 41,9 520 18,8 19,6 38,0 2010/11 1480 20,6 844 29,5 57,0 792 28,7 29,9 53,5 Skupaj 2652 96,0 100 36,8 Ni podatka 111 4,0 SKUPAJ 7199 100 2859 100 39,7 2763 100 38,4 Vir: Lastni izračuni na podlagi naslednjih virov: CMEPIUS, 2012a (Erasmus študenti: populacija; interna dokumentacija); Anketa (2011, 2012), IER. * Za populacijo so podatki v izmenjavah. Tabela 1.12: Primerjava populacije in respondentov med udeleženci Erasmus izmenjave v obdobju 2005-2010 po vrsti izmenjave Vrsta izmenjave Populacija - IZMENJA VE Respondenti - IZMENJA VE Število Struktura (%) Število Struktura (%) % respond. v popul. Študij 6320 87,8 2466 83,6 39,0 Praksa 879 12,2 484 16,4 55,1 Skupaj 7199 100 2950 100 41,0 Vir: Lastni izračuni na podlagi naslednjih virov: CMEPIUS, 2012a (Erasmus študenti: populacija; interna dokumentacija), Anketa (2011, 2012), IER. * Za populacijo so podatki v izmenjavah. Smer študija (v času izmenjave). - Najbolj verodostojna primerjava je mogoča na ravni 1- 12 mestne šifre uporabljene klasifikacije ; to je bila, kot smo omenili v poglavju 1.1.1.1., 12 Razlogi, da primerjava ni mogoča na ravni 2-mestne šifre: • v populaciji se ne pojavijo nekatere kategorije, ki se pojavijo med respondenti (01. splošne izobraževalne aktivnosti/izidi, 09. osebnostni razvoj, 40. naravoslovje, matematika in računalništvo -podrobneje neopredeljeno, 86. varovanje), • nekaj kategorij pa je po številu oseb v populaciji manjših kot med respondenti (85. varstvo okolja, 99. neopredeljeno po ožjem področju). Možen razlog za odsotnost prvih dveh kategorij (01 in 09) v populaciji je klasifikacija ISCED-97, v kateri teh kategorij ni, so pa vsebinsko uvrščene v naslednjo raven: »1 - izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev«. Navedene razlike med kategorijama »varovanje« in »varstvo okolja« so verjetno posledica malo klasifikacija ISCED-97. Omejitve primerjave smo že navedli. V tabeli 1.13 prikazujemo primerjavo populacije in respondentov, pri čemer so respondenti izraženi tako v izmenjavah kot v osebah. O zastopanosti populacije med respondenti je možen naslednji sklep. Populacija je: • najboljše predstavljena (respondenti predstavljajo več kot 50 % populacije) za študijske smeri s področja storitev, zdravstva in sociale, • razmeroma dobro oziroma nad povprečjem (respondenti, izraženi v izmenjavah, predstavljajo 40-46 % populacije, izraženi v osebah, pa 38-45 % populacije): za izobraževalne vede, humanistiko in umetnost; naravoslovje, matematiko in računalništvo; tehniko, proizvodne tehnologije in gradbeništvo; • najmanj (pod povprečjem) pa za naslednje študijske smeri: družbene, poslovne, upravne in pravne vede; kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo. Glavna razlika v strukturi populacije in respondentov je precej manjša zastopanost Erasmusovcev s področja družbenih ved med respondenti kot v populaciji (tabela 1.13). In to kljub temu, da predstavljajo le-ti največji delež vseh respondentov in sicer več kot tretjino. Država izmenjave. - Populacija je v primeru, da opazujemo izmenjave, z respondenti najboljše pokrita za Erasmusovce, ki so bili v naslednjih državah: Lihtenštajn, Malta, Islandija, Irska, Romunija, Svedska, Norveška, Spanija, Nemčija, Francija in Belgija. Če opazujemo osebe, se med državami z najboljšo pokritostjo populacije z respondenti namesto nekaterih omenjenih držav pojavijo Svedska, Norveška, Romunija in Češka. Celoten prikaz primerjave populacije in respondentov po državah je zajet v tabeli 1.14. Struktura populacije in respondentov z vidika države izmenjave je podobna. Delež najpogostejših držav (Spanije, Nemčije, Portugalske) je podoben v populaciji in med respondenti ne glede na to, ali pri respondentih opazujemo izmenjave (tako kot pri populaciji - kolone 3 do 6 v tabeli 1.14) ali osebe (zadnje štiri kolone v isti tabeli). drugačne umestitve respondentov (pri anketiranju so smer študija vnesli študenti sami - iz priloženega seznama/klasifikacije KLASIUS-P) kot so bili umeščeni v populaciji (študentovo smer študija je opredelila ustrezna oseba na matični visokošolski ustanovi). Večja kategorija »neopredeljeno« med respondenti je gotovo posledica navedene odsotnosti kategorije »drugo« pri nekaterih študijskih področjih v uporabljeni klasifikaciji KLASIUS-P v anketi. Smer študija - na ravni 1-mestne šifre uporabljene klasifikacije študijskih področij Populacija — IZMENJAVE Respondenti - IZMENJAVE Respondenti - OSEBE Število Struktura (%) Število Struktura (%) % respond. v popul. Število Struktura (%) Struktura brez »ni podatka« (%) % respond. v populaciji** 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0. Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi 19 0,7 Glej spodnjo vrsti- 18 0,7 0,7 Glej spodnjo vrsti- 1. Izobraž. vede in izobraževanje učiteljev 229 3,2 91 3,2 39,7 (48)**** 86 3,1 3,2 37,6 (45,4) **** 2. Umetnost in humanistika 1437 20,0 665 23,7 46,3 640 23,2 23,9 44,5 3. Družb., poslov. upravne in pravne vede 3539 49,2 1091 38,8 30,8 1036 37,5 38,7 29,3 4. Naravoslovje, matem. in računalništvo 441 6,1 188 6,7 42,6 180 6,5 6,7 40,8 5. Tehnika, proizv. tehnologije in gradben. 779 10,8 308 11,0 39,5 293 10,6 10,9 37,6 6. Kmetijstvo, gozd., ribištvo, veterinar. 129 1,8 28 1,0 21,7 25 0,9 0,9 19,4 7. Zdravstvo in sociala 425 5,9 241 8,6 56,7 222 8,0 8,3 52,2 8. Storitve 187 2,6 134 4,8 71,7 135 4,9 5 72,2 9. Neopredeljeno 33 0,5 45 1,6 ()***** 44 1,6 1,6 ()***** Skupaj 7199 100,0 2810 100 39,0 2679 97,0 100 37,2 Ni podatka 84 3,0 SKUPAJ 7199 100 2810 100 39,0 2763 100 38,4 Vir: Lastni izračuni na podlagi naslednjih virov: CMEPIUS, 2012a (Erasmus študenti: populacija; interna dokumentacija); Anketa (2011, 2012), IER. Upoštevana je klasifikacija ISCED-97. Za populacijo so podatki v izmenjavah. Podatek je prištet naslednji kategoriji »1-Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev«. V oklepaju je prikazan delež vsote respondentov dveh kategorij (šifri 0 in 1) v populaciji (v kategoriji 1). Izračun ni mogoč, ker je med respondenti v tej kategoriji več oseb kot v populaciji. Razlog: v populaciji so neopredeljeni (glede na uporabljeno klasifikacijo) v večji meri uvrščeni v drugih osem ravni, pri respondentih pa so (glede na uporabljeno klasifikacijo, kjer kategorija »drugo« pri ostalih osmih ravneh ni tako močno zastopana) v večji meri združeni skupaj in jih je tako več kot v populaciji (utemeljitev glej v poglavju 1.1.1.1.). * ** *** **** Država izmenjave Populacija -IZMENJAVE Respondenti - IZMENJAVE Respondenti - OSEBE Število % Število % % brez »ni podatka« % respond. v popul. Število % % brez »ni podatka« % res3 -pond. v popu- laci-ji 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Avstrija 560 7,8 177 6,1 6,2 31,6 168 6,1 6,3 30,0 Belgija 242 3,4 100 3,5 3,5 41,3 96 3,5 3,6 39,7 Bolgarija 22 0,3 5 0,2 0,2 22,7 5 0,2 0,2 22,7 Ciper 3 0,0 1 0,0 0,0 33,3 1 0,0 0,0 33,3 Češka 358 5,0 144 5,0 5,0 40,2 138 5,0 5,2 38,5 Danska 197 2,7 77 2,7 2,7 39,1 71 2,6 2,7 36,0 Estonija 23 0,3 7 0,2 0,2 30,4 7 0,3 0,3 30,4 Finska 223 3,1 89 3,1 3,1 39,9 85 3,1 3,2 38,1 Francija 489 6,8 205 7,1 7,2 41,9 194 7,0 7,3 39,7 Grčija 94 1,3 21 0,7 0,7 22,3 20 0,7 0,8 21,3 Irska 56 0,8 28 1,0 1,0 50,0 25 0,9 0,9 44,6 Islandija 11 0,2 8 0,3 0,3 72,7 7 0,3 0,3 63,6 Italija 407 5,7 153 5,3 5,3 37,6 147 5,3 5,5 36,1 Latvija 12 0,2 4 0,1 0,1 33,3 4 0,1 0,2 33,3 Lihtenštajn 1 0,0 1 0,0 0,0 100,0 1 0,0 0,0 100,0 Litva 86 1,2 24 0,8 0,8 27,9 23 0,8 0,9 26,7 Madžarska 65 0,9 14 0,5 0,5 21,5 13 0,5 0,5 20,0 Malta 17 0,2 14 0,5 0,5 82,4 9 0,3 0,3 52,9 Nemčija 1043 14,5 449 15,6 15,7 43,0 412 14,9 15,5 39,5 Nizozemska 316 4,4 125 4,3 4,4 39,6 116 4,2 4,4 36,7 Norveška 63 0,9 30 1,0 1,0 47,6 28 1,0 1,1 44,4 Poljska 248 3,4 94 3,3 3,3 37,9 91 3,3 3,4 36,7 Portugalska 692 9,6 258 8,9 9,0 37,3 242 8,8 9,1 35,0 Romunija 10 0,1 5 0,2 0,2 50,0 4 0,1 0,2 40,0 Slovaška 69 1,0 19 0,7 0,7 27,5 19 0,7 0,7 27,5 Španija 1165 16,2 510 17,7 17,8 43,8 463 16,8 17,4 39,7 Švedska 213 3,0 105 3,6 3,7 49,3 97 3,5 3,7 45,5 Turčija 159 2,2 54 1,9 1,9 34,0 45 1,6 1,7 28,3 Velika Britan. 355 4,9 139 4,8 4,9 39,2 124 4,5 4,7 34,9 Skupaj 2860 99,1 100 2655 96,1 100 36,9 Ni podatka 25 0,9 108 3,9 SKUPAJ 7199 100 2885 100 40,1 2763 100 38,4 Vir: Lastni izračuni na podlagi naslednjih virov: CMEPIUS, 2012a (Erasmus študenti: populacija; interna dokumentacija); Anketa (2011, 2012), IER. * Med respondenti se je z 1 udeležencem pojavilo tudi 7 držav, za katere izmenjava v opazovanem obdobju 2005-2010 ni bila možna. Za te smo zato šteli, da država ni znana. ** Za populacijo so podatki v izmenjavah. 1.3.4. PRIMERJAVA POPULACIJE IN ANKETIRANCEV, KI SO ODGOVORILI NA VPRAŠALNIK, S CELOTNO ŠTUDENTSKO POPULACIJO Populacija Erasmus študentov generacij 2005-2010 predstavlja 1,1 % celotne študentske populacije (vseh vpisanih v terciarno izobraževanje) v Sloveniji v obdobju 2005-2010, anketirani Erasmus študenti, ki so se odzvali na anketiranje (respondenti) v letih 2011/2012, pa 0,4 % te populacije. V nadaljevanju prikazujemo, kakšne so razlike v vrednosti teh dveh kazalnikov po smeri študija in po spolu. Podatki so prikazani v tabeli 1.15 in slikah 1.1 do 1.3. Prvi kazalnik prikazuje udeležbo študentov s posameznih študijskih smeri ali obeh spolov v Erasmus študentski izmenjavi, drugi kazalnik pa njihovo zastopanost med respondenti. Za študijske smeri in spol, pri katerih je vrednost drugega navedenega kazalnika višja, je reprezentativnost dobljenih rezultatov, prikazanih v tretjem in četrtem poglavju te knjige, večja. Vrednost drugega kazalnika je odvisna od zajetosti študentov posamezne študijske smeri ali spola v vzorec (razpoložljivost elektronskega naslova) in od stopnje odziva na anketiranje, oziroma sintezno - od deleža respondentov v Erasmus populaciji (kar prikazujemo v poglavju 1.3.3.). Glavne ugotovitve prikazujemo v nadaljevanju - ločeno za smer študija in spol. Smer študija. - Zajetost študentske populacije med vsemi Erasmus študenti (Erasmus populacijo) 2005-2010 in med tistimi od njih, ki so se odzvali na anketiranje (tabela 1.15 in sliki 1.1 in 1.2), je naslednja: • Zajetost med vsemi Erasmus študenti (slika 1.1): V opazovani študentski populaciji so se Erasmus študentske izmenjave najpogosteje udeležili študenti s področja umetnosti in humanistike (blizu 3 %), družbenih, poslovnih, pravnih in upravnih ved (1,3 %) ter naravoslovja, matematike in računalništva (1,1 %), najmanj pa tisti s področja storitev (0,3 %). • Zajetost med respondenti (nekdanjimi Erasmusovci) na anketiranje (slika 1.2): Tudi v tem primeru je bila študentska populacija z respondenti najbolj zastopana za študijsko smer »umetnost in humanistika« (1,2 %). Za vse ostale študijske smeri so respondenti predstavljali manj kot 1 % študentske populacije, pri tem najmanj za smer »kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo« (0,1 %). Spol. - Zajetost študentske populacije med vsemi Erasmus študenti (Erasmus populacijo) 2005-2010 in med tistimi od njih, ki so se odzvali na anketiranje (tabela 1.15 in slika 1.3) je naslednja: • Zajetost med vsemi Erasmus študenti: V opazovani študentski populaciji (2005-2010) so se ženske nekoliko pogosteje udeleževale Erasmus mednarodne študentske izmenjave kot moški. Ustrezen kazalnik (delež Erasmus populacije v študentski populaciji) je znašal za ženske 1,2 %, za moške pa 0,9 %. • Zajetost med respondenti (nekdanjimi Erasmusovci) na anketiranje: Tudi v tem primeru je bila študentska populacija z respondenti nekoliko bolj zastopana pri ženskah kot moških; vrednost ustreznega kazalnika je za ženske znašala 0,5 % in za moške 0,3 %. Ženske so v primerjavi z moškimi bolj zastopane v celotni študentski populaciji obdobja 2005-2010 (njihov delež je znašal 59 %), med udeleženci Erasmus izmenjave (65 %) in še bolj izrazito med anketiranimi Erasmusovci oziroma respondenti (69 %). Tabela 1.15: Primerjava populacije Erasmus študentov in Erasmus respondentov s študentsko populacijo po smeri študija* in spolu - v vseh treh primerih so zajete generacije 2005-2010 Smer študija, spol ŠTEVILO STRUKTURA (%) % V ŠTUDENTSKI POPULACIJI Stud. Eras- Eras- Stud. Eras- Eras- Eras- Eras- populacija mus populacija mus respon-denti populacija mus populacija mus respon-denti mus populacija mus res-pon-denti osebe izmenjave osebe osebe izmenjave osebe SKUPAJ 682581 7199 2763 100 100 100 1,05 0,40 SMER ŠTUDIJA* 1. Izobražev. vede in izobražev. učiteljev 54672 229 86 8,0 3,2 3,1 0,42 0,16 2. Umetnost in humanistika 54968 1437 640 8,1 20,0 23,2 2,61 1,16 3. Družb., poslov., uprav. in pravne vede 267181 3539 1036 39,1 49,2 37,5 1,32 0,39 4. Naravosl., matem. in računaln. 41795 441 180 6,1 6,1 6,5 1,06 0,43 5. Tehnika, proizv. tehnol. in gradben. 122724 779 293 18,0 10,8 10,6 0,63 0,24 6. Kmetij., gozdar., ribiš., veterinarstvo 21942 129 25 3,2 1,8 0,9 0,59 0,11 7. Zdravstvo in sociala 55516 425 222 8,1 5,9 8,0 0,77 0,40 8. Storitve 63783 187 135 9,3 2,6 4,9 0,29 0,21 9. Neopredeljeno 33 44 0,0 0,5 1,6 Ni podatka 84 0,0 0,0 3,0 SPOL Skupaj 682581 7199 2763 100 100 100 1,05 0,40 Moški 283159 2537 855 41,5 35,2 30,9 0,90 0,30 Ženske 399422 4662 1895 58,5 64,8 68,6 1,17 0,47 Ni podatka 13 0,5 Vir: Lastni izračuni na podlagi podatkov v: Anketa (2011, 2012), CMEPIUS (2012a) in SURS (2013). * Za Erasmus študente (populacijo in respondente) je uporabljena klasifikacija ISCED-97 (za pojasnila glej poglavje 1.1.1.1.), za študentsko populacijo pa kombinacija te klasifikacije in nacionalne klasifikacije KLASIUS-P. Vir: Tabela 1.15 (lastni izračuni na podlagi podatkov v: CMEPIUS (2012a) in SURS (2013)). * Za Erasmus študente se podatki nanašajo na število izmenjav, za študentsko populacijo pa na število študentov. ** Za Erasmus študente je uporabljena klasifikacija ISCED-97 (za pojasnila glej poglavje 1.1.1.1.), za študentsko populacijo pa kombinacija te mednarodne klasifikacije z nacionalno klasifikacija KLASIUS-P. Študijske smeri so razporejene glede na velikost vrednosti kazalnika. Številka pred nazivom smeri je uradna 1-mestna šifra v uporabljeni klasifikaciji. Slika 1.2: Delež anketiranih Erasmus študentov generacij 2005-2010 v celotni študentski populaciji obdobja 2005-2010 - po smeri študija* (%) Vir: Tabela 1.15 (lastni izračuni na podlagi podatkov v: Anketa (2011, 2012) in SURS (2013)). * Za Erasmus študente je uporabljena klasifikacija KLASIUS-P (za pojasnila glej poglavje 1.1.1.1.), za študentsko populacijo pa kombinacija mednarodne klasifikacije ISCED-97 z nacionalno klasifikacijo KLASIUS-P. Študijske smeri so razporejene glede na velikost vrednosti kazalnika. Številka pred nazivom smeri je uradna 1-mestna šifra v uporabljeni klasifikaciji. Vir: Tabela 1.15 (lastni izračuni na podlagi podatkov v: Anketa (2011, 2012), CMEPIUS (2012a) in SURS (2013)). 2. ZNAČILNOSTI ANKETIRANIH ERASMUS ŠTUDENTOV GENERACIJ 2005-2010 V PRIMERJAVI Z GENERACIJAMI 1999-2004 V poglavju prikazujemo analizo naslednjih značilnosti respondentov: • socialno-ekonomske, strokovne in »lokacijske« značilnosti, • značilnosti njihove Erasmus študentske izmenjave, • zaposlitev v tujini - verjetnost take zaposlitve in iskanje le-te, osnovni podatki o sedanji in pretekli zaposlitvi v tujini, dejavniki iskanja dela v tujini ali sprejema ponudbe za zaposlitev v tujini, • vrednote pri izbiri kraja dela/bivanja. Gre za analizo odgovorov na posamezna vprašanja v anketi, združena v navedene sklope. Podatki za analizo so večinoma zajeti v prilogi B, nekateri pa tudi v tabelah in slikah, vključenih v tekst v nadaljevanju. Kjer smo imeli na razpolago tudi ustrezne podatke iz anketiranja v letu 2004 (za nekdanje Erasmus študente generacij 1999-2004), prikazujemo tudi primerjavo podatkov in ugotovitve iz obeh anketiranj, torej primerjavo Erasmusovcev generacij 2005-2010 z generacijami 1999-2004. 2.1. SOCIALNO-EKONOMSKE, STROKOVNE IN »LOKACIJSKE« ZNAČILNOSTI Z anketiranjem smo za nekdanje Erasmus študente pridobili podatke o več njihovih socialnoekonomskih značilnostih (spol, leto rojstva, izobrazba staršev), o nekaterih strokovnih značilnostih (letnik, vrsta in smer študija pred odhodom na izmenjavo, znanje tujih jezikov), pa tudi podatek o statistični regiji njihovega stalnega bivališča. Pridobili smo tudi podatke o njihovih predhodnih izkušnjah z mednarodnim okoljem. Navedene značilnosti v nadaljevanju analiziramo. Spol (tabeli 1.1 in 1.2 v prilogi B). - Med respondenti je bilo 69 % žensk in 31 % moških. Za 0,5 % respondentov pa ni bilo podatka. Pri podobnem anketiranju v letu 2004 je bil delež žensk nekoliko manjši; 64 % jih je bilo in 36 % moških. Starost/leto rojstva (tabele 2.1 do 2.3 v prilogi B). - Podatek je bil na razpolago za 98 % respondentov. Največ med njimi jih je bilo v času anketiranja starih 25-26 let (rojeni v letih 1986-1987); skupaj je bilo takih 32 %. Povprečna starost respondentov v času anketiranja je znašala 26,8 let, v času izmenjave pa 23,3 leta. Izobrazba staršev (tabeli 3.1 in 3.2 v prilogi B). - Podatek o izobrazbi matere smo pridobili za 99 %, o izobrazbi očeta pa za 97 % respondentov. Večina respondentov je bila iz premožnejših družin oziroma iz družin z najbolj izobraženimi starši, saj sta mama ali oče študentov imela terciarno izobrazbo v 53 % (mama) oziroma 49 % (oče) primerov, vsaj eden od staršev pa celo v 65 % primerov. Izobrazbena struktura staršev Erasmus študentov generacij 2005-2010 je bila torej precej boljša od izobrazbene strukture relevantne starostne skupine prebivalstva (40-60 let). Ob zadnjih dveh popisih prebivalstva je namreč imelo v navedeni starostni skupini 19 % (leta 2011) oziroma 14 % (leta 2002) prebivalcev terciarno 13 izobrazbo . Tudi pri anketiranju v letu 2004 za generacije Erasmusovcev 1999-2004 je bil delež respondentov, katerih starši so imeli terciarno izobrazbo, visok (v primeru očeta je znašal 46 %14). Regija stalnega bivališča v času odhoda (tabela 4 v prilogi B). - Za 1 % respondentov ni bilo tega podatka, med ostalimi pa jih je bilo največ iz Osrednjeslovenske (37 %), Podravske (11 %), Savinjske (10 %) in Gorenjske regije (9 %). Struktura respondentov iz anketiranja v letu 2004 za generacije Erasmusovcev 1999-2004 se od strukture (za generacije 2005-2010) iz anketiranja v letu 2011/2012 razlikuje predvsem po precej manjšem deležu tistih iz Osrednjeslovenske regije in večjem deležu tistih iz Podravske in Obalno-kraške regije. Vrsta študija (tabela 5 v Prilogi B). - Podatek je bil na razpolago za 98 % respondentov. Večina (70 %) teh je bila v času izmenjave v Sloveniji vpisana na stare študijske programe, 30 % pa jih je bilo na bolonjskih programih. Letnik študija v času odhoda (tabela 6 v Prilogi B). - Podatek je bil na razpolago za 99,6 % respondentov. Največ jih je bilo v času izmenjave v tretjem/četrtem letniku ali pa so bili že absolventi - na vsako od teh kategorij odpade po 27 % respondentov. V prvem ali drugem letniku je bilo v času izmenjave 9 %, v petem ali šestem 6 % respondentov, 4 % pa je bilo diplomantov. Smer študija v času odhoda15 (tabele 7.1 do 7.3 v prilogi B). - Opazovali smo tri ravni uporabljene klasifikacije KLASIUS-P. Podatek je posredovalo 97 % respondentov. Zanje velja naslednje: • Na agregatni ravni (1-mestna šifra) je bilo največ anketirancev s področja družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved (39 %), umetnosti in humanistike (24 %) ter tehnike- 13 14 Izračun na podlagi podatkov SURS (2012, 2013). V tem podatku so zajeti tudi anketirani študenti višjih letnikov nekaterih slovenskih visokošolskih ustanov (ti so predstavljali 24 % anketirancev). Podrobneje glej v: Bevc, Lukšič-Hacin, Zupančič, 2004, str. 186. Anketiranci so izbirali med smermi študija v klasifikaciji izobraževanja KLASIUS-P (3-številčna raven klasifikacije). proizvodnih tehnologij in gradbeništva (11 %). Podatki so prikazani v tabeli 7.1.1 v prilogi B. Pri anketiranju v letu 2004 za generacije Erasmusovcev 1999-2004, ko je bila uporabljena klasifikacija sicer precej drugačna, je znašal delež anketirancev s področja družbenih ved še bistveno več (46 %) - glej tabelo 7.1.2 v prilogi B. • Na bolj razdelani ravni (2-mestna šifra) je bilo največ anketirancev s področja družbenih ved (25 %), humanistike (17,6 %), poslovnih in upravnih ved (7,5 %), arhitekture, urbanizma in gradbeništva (6,6 %), umetnosti (6,4 %), zdravstva (6,2 %) in pravnih ved (5,5 %). Podatki so prikazani v tabeli 7.2 v prilogi B. • Na najbolj razdelani ravni (3-mestna šifra) je bilo največ anketirancev s področja ekonomije (13,5 %), tujih jezikov (10,3 %), (neopredeljenih) družbenih ved (5,9 %), pravnih ved (5,5 %), arhitekture in urbanizma (4,9 %) in (neopredeljene) humanistike (4 %). Podatki so prikazani v tabeli 7.3 v prilogi B. Znanje tujih jezikov - na ravni sporazumevanja (tabela 8 v prilogi B). - Vsi respondenti obvladajo angleški jezik, od ostalih jezikov pa najboljše obvladajo hrvaški/srbski (59 %), nemški (51 %), španski (25 %) in italijanski (21 %). Izkušnje z mednarodnim okoljem (tabela 9 v prilogi B). - Vsaj nekaj izkušenj z mednarodnim okoljem pred udeležbo na Erasmus izmenjavi je imelo 74 % vseh respondentov. Najpogosteje (44 % respondentov) so navedli naslednjo vrsto izkušnje - »sestra, brat, prijatelji, sošolci in vrstniki, s katerimi se družim, so se udeležili mednarodnih študentskih izmenjav«. Druge najpogostejše izkušnje z mednarodnim okoljem pa so bile: • vsaj eden od drugih sorodnikov, prijateljev ali znancev je živel najmanj tri mesece v tujini (38 % respondentov), • v preteklosti sem se udeležil-a vsaj ene od mednarodnih izmenjav: študentske, dijaške, ipd. (24 % respondentov); ta je v največjem številu primerov trajala do 30 dni, • v preteklosti sem se udeležil-a vsaj enega kongresa/konference v tujini (24 % respondentov). Desetina vseh respondentov je v preteklosti že živela vsaj tri mesece neprekinjeno v tujini. 2.2. IZMENJAVA ERASMUS Najprej bomo pogledali osnovne značilnosti Erasmus študentske izmenjave, ki so se je udeležili anketiranci v obdobju 2005-2010, nato njihove glavne motive za udeležbo na tej izmenjavi ter nazadnje še njihovo oceno različnih vidikov študija ali prakse v tujini. 2.2.1. Osnovni podatki o izmenjavi Zbrali smo podatke o naslednjih značilnostih izmenjave: vrsta izmenjave (študij ali praksa), država, študijsko leto in trajanje izmenjave, vrsta nastanitve v tujini (bivališče) ter razlog za izbor določene države in izobraževalne ustanove/organizacije. V nadaljevanju jih analiziramo. Vrsta mednarodne mobilnosti, ki so se je v preteklosti udeležili (tabela 10 v prilogi B). - Za 3,5 % respondentov na vprašalnik ni bilo tega podatka, med ostalimi pa se je do anketiranja v letu 2011/2012 obeh vrst izmenjave udeležilo 8 % respondentov, ostali pa so se udeležili ene izmenjave: (le) študija 84 % in (le) prakse 7 %. Ker se je možnost Erasmus izmenjave zaradi prakse pojavila šele z letom 2007, so bili pri anketiranju v letu 2004 (za generacije 19992004) vsi respondenti na izmenjavi zaradi študija. Oblika mobilnosti, za katero so v nadaljevanju ankete odgovarjali (tabela 11 v prilogi B). -Na to vprašanje je odgovorilo 81 % respondentov. Večina med njimi (90 %) se jih je odločila odgovarjati za izkušnje z izmenjavo zaradi študija in 10 % za izmenjavo zaradi prakse. Država izmenjave (tabela 12 v prilogi B). - Na to vprašanje je odgovorilo 96 % respondentov. Med njimi jih je bilo največ na izmenjavi v naslednjih državah: Španiji (17 %), Nemčiji (15 %), na Portugalskem (9 %), v Franciji (7 %), Avstriji (6 %), Italiji (5,5 %) in na Češkem (5,2 %). Skupaj so navedli 29 držav. Pri anketiranju v letu 2004 (za generacije Erasmusovcev 1999-2004) so bile za respondente najpogostejše države Nemčija (22 %), Avstrija (12 %), Francija (11 %) in Španija (9 %). Studijsko leto izmenjave (tabela 13 v prilogi B). - Na to vprašanje je odgovorilo 96 % respondentov. Med njimi je v skladu s pričakovanji (glede na velikost vzorca iz posameznih opazovanih let) število respondentov iz posameznih zaporednih študijskih let naraščalo. Tako je bilo iz prvega opazovanega leta (2005/2006) 7 %, iz zadnjega (2010/2011) pa 30 % vseh respondentov. Obdobje oziroma trajanje izmenjave (tabela 14 v prilogi B). - Na to vprašanje je odgovorilo 97 % respondentov. Večina med njimi (52 %) jih je bila na izmenjavi en semester. Za celo študijsko leto je bilo na izmenjavi 31 % respondentov. Preostalih 16 % respondentov pa je bilo na izmenjavi v povprečju 5,3 mesece. Vrsta nastanitve v času izmenjave (tabela 15 v prilogi B). - Na to vprašanje je odgovorilo 96 % respondentov. Med njimi jih je 51 % v času izmenjave bivalo v najeti sobi ali najetem stanovanju, 45 % v študentskem domu, 4 % pa jih je bivalo kje drugje. Razlogi za izbor določene države in izobraževalne ustanove (študij) oz. podjetja/organizacije (praksa) (tabela 16 v prilogi B). - Najpogostejši so bili naslednji razlogi: poznavanje jezika države (navedlo ga je 58 % respondentov), študijska vsebina oz. področje praktičnega usposabljanja (navedlo ga je 47 % respondentov) in kakovost študija oziroma praktičnega usposabljanja (kakovost profesorjev in študentov). Med opazovanimi dejavniki sta bila najmanj pomembna razloga »oddaljenost« države in »kulturna podobnost« (le desetina vseh respondentov je navedla ta dva razloga). 2.2.2. Glavni motivi za sprejem odločitve za udeležbo na izmenjavi Zbrali smo podatke o motivih za udeležbo na obeh vrstah Erasmus študentske izmenjave, ki sta možni od vključno leta 2007 dalje, torej izmenjavi zaradi študija ali prakse. Pri izmenjavi zaradi študija so bili, kot kaže tabela 17.1 v prilogi B, za Erasmus študente generacij 2005-2010 najpogostejši naslednji motivi (v oklepaju je naveden delež respondentov-udeležencev te izmenjave, ki so navedli posamezen motiv): pridobitev mednarodnih izkušenj (93 %), razširitev splošnega znanja in razgledanosti (85 %), izboljšanje znanja tujih jezikov (84 %), sklepanje novih prijateljstev in poznanstev (83 %), razširitev znanja na svojem študijskem področju (75 %) in sprejeti izziv samostojnega življenja stran od domačih (63 %). Med ostalimi opazovanimi motivi je bila kakovost bivalnega okolja pomembna za 37 % udeležencev izmenjave zaradi študija, ugled tuje univerze in/ali profesorja za 23 %, boljši pogoji za študij v izbrani državi v primerjavi s Slovenijo pa za 1 8 %. Med drugimi motivi, ki so jih navedli sami, se nobeden ni pokazal pomembnejši od tistih, zajetih z vprašalnikom; najpogostejši pa so bili: radovednost (izziv), spoznavanje novih ljudi in drugačne kulture ter zabava. V navedeni tabeli 17.1 v prilogi B prikazujemo tudi podatke za generacije 1999-2004 iz anketiranja v letu 2004. Iz tabele je razvidno, da so bili tudi takrat trije najpogostejši motivi za udeležbo na študentski izmenjavi enaki kot pri generacijah 20052010. Pri izmenjavi zaradi prakse pa so bili, kot kaže tabela 17.2 v prilogi B, najpogostejši naslednji motivi (v oklepaju je naveden delež respondentov-udeležencev te vrste izmenjave, ki so navedli posamezen motiv): izboljšanje znanja tujih jezikov (81 %), sklepanje novih prijateljstev in poznanstev (68 %), pridobitev posebnih spretnosti (61 %) in dobri pogoji za praktično usposabljanje (52 %). Sprejeti izziv samostojnega življenja stran od domačih je bil pomemben za 49 % udeležencev prakse, prav tako spoznavanje z zahtevami evropskega trga dela. Med ostalimi opazovanimi motivi je bilo izboljšanje poznavanja ekonomskega in socialno-kulturnega okolja države pomembno za 37 % udeležencev prakse v tujini, kakovost bivalnega okolja za 36 %, ugled tujega podjetja/organizacije pa za 32 %. Med drugimi motivi, ki so jih navedli sami, se nobeden ni pokazal pomembnejši od tistih, zajetih z vprašalnikom. 2.2.3. Ocena bivanja in študija/prakse v tujini ter koristnosti izmenjave Anketiranci so na eni strani ocenili posamezne vidike študija/prakse v tujini na podlagi Erasmus izmenjave, na drugi strani pa tudi koristi oziroma pridobitve te izmenjave. Ocena posameznih vidikov bivanja in študija/prakse v tujini (tabela 18 v prilogi B). - Vseh sedem opazovanih značilnosti so respondenti ocenili v povprečju z »dobro« (možnosti so bile od zelo slabo do zelo dobro); pri tem pa so najboljše ocenili dostopnost kulturnih dobrin/storitev, najslabše, a še vedno z »dobro«, pa bivalne razmere.16 V primerjavi z generacijami Erasmus študentov, ki smo jih opazovali pri anketiranju leta 2004 (1999-2004), so skoraj vse opazovane vidike bivanja/študija/prakse v tujini ocenili nekoliko višje (glej navedeno tabelo). Ocena pridobitev z mobilnostjo/izmenjavo (tabela 19 v prilogi B in slika 2.1). - Največje koristi izmenjave vidijo nekdanji Erasmusovci na področju utrditve znanja tujih jezikov, povečanja samozavesti, pridobitve večje strokovne širine/splošne razgledanosti in pridobitve novih znanj na področju svoje študijske stroke. To velja tako za generacije 2005-2010 kot tudi za generacije 1999-2004. Kot je prikazano v navedeni tabeli in sliki, pa je glavna razlika med obema skupinama nekdanjih Erasmusovcev v tem, da so novejše generacije (2005-2010) te in večino drugih opazovanih pridobitev/vrednot ocenili nekoliko višje kot predhodne generacije (1999-2004). 16 Za dostopnost kulturnih dobrin znaša izračunano povprečje odgovorov (ob pripisani vrednosti 1 za »zelo slabo« do 5 za »zelo dobro«) 4,3, za bivalne razmere pa 3,9 (glej tabelo 18 v prilogi B). Vir: Tabela 19 v prilogi B. * Prikazana je aritmetična sredina odgovorov. Možni odgovori so bili: nikakor se ne strinjam (1), v veliki meri se ne strinjam (2), deloma se strinjam (3), v veliki meri se strinjam (4), popolnoma se strinjam (5). 2.3. ZAPOSLITEV V TUJINI Anketirane nekdanje Erasmus študente smo povprašali o več vidikih njihovega zaposlovanja v tujini: tako o potencialni zaposlitvi, o sedanjih (v času anketiranja) in preteklih zaposlitvah, pa tudi o dejavnikih iskanja dela v tujini ali sprejema ponudbe za zaposlitev v tujini. V nadaljevanju vsakega od teh vidikov podrobneje analiziramo. 2.3.1. Verjetnost zaposlitve v tujini in iskanje take zaposlitve Verjetnost zaposlitve v tujini po končanem študiju (v primeru prejema ponudbe za zaposlitev). - To vprašanje je bilo namenjeno tistim bivšim Erasmus študentom generacij 2005-2010, ki v času anketiranja v letu 2011/2012 niso bili zaposleni v tujini. Izbrali so lahko en odgovor med več možnimi. Kot kaže tabela 2.1.1, bi se kar 40 % oseb, ki so odgovorile na to vprašanje, verjetno odločilo sprejeti ponudbo in 37 % zagotovo (med ženskami 38 % in med moškimi 36 % - glej tabelo 20.1 v prilogi B); skupaj torej 77 % (med regijami največ iz Pomurske, Podravske in Spodnjeposavske regije, med smermi študija pa največ s področja »storitev« -glej tabeli 20.2 in 20.3 v prilogi B). Na vprašanje je odgovorilo 2507 oseb oziroma 91 % vseh, ki so se odzvali na anketiranje. Križanje tega vprašanja z vprašanjem o pogostosti dosedanje zaposlitve v tujini je pokazalo, da je bilo med respondenti tudi 175 oseb, ki so bile v času anketiranja že zaposlene v tujini (te naj ne bi odgovorile na to vprašanje). V desnem delu tabele 2.1.1 zato prikazujemo odgovore na vprašanje o verjetnosti zaposlitve v tujini tudi brez teh oseb, torej »relevantne« odgovore na vprašanje. Tudi v tem primeru bi kar 36 % izmed 2332 oseb zagotovo in 42 % verjetno sprejelo ponudbo za zaposlitev v tujini (skupaj torej 78 % oseb). V letu 2004 so bili možni odgovori na vprašanje o verjetnosti sprejema ponudbe za zaposlitev v tujini po končanem študiju malo drugačni. Prikazujemo jih v tabeli 2.1.2. Zato ni možna primerjava vseh odgovorov med obema skupinama nekdanjih Erasmus študentov (generacije 2005-2010 in 1999-2004), a za nekatere je mogoča. Ugotovitve za generacije 2005-2010 v primerjavi z generacijami 1999-2004, ki jih podatki omogočajo (primerjava tabel 2.1.1 in 2.1.2 in slika 2.2), so: • delež tistih, ki se nikakor ne bi odločili sprejeti ponudbo za zaposlitev v tujini, je bil v obeh primerih majhen (2 % nasproti 1 %), • delež tistih, ki bi ponudbo sprejeli, je bil v obeh primerih visok (78 % nasproti 76 %), • za delo na daljavo bi se v obeh primerih odločil enak delež respondentov (3 %), • delež tistih, ki se niso mogli odločiti, je bil manjši (13 % nasproti 19 %). Tabela 2.1: Anketirani Erasmus študenti generacij 2005-2010 in 1999-2004 po verjetnosti sprejema ponudbe za zaposlitev v tujini (po končanem študiju)* Tabela 2.1.1: Generacije 2005-2010* Možni odgovori na vprašanje »ali bi se po končanem študiju zaposlili v tujini, če bi prejeli ponudbo« Vsi odgovori Relevantni odgovori** Število Struktura (%) Število Struktura (%) Vsi res-pon-denti na vprašalnik Respondenti na vprašanje Vsi res-pon-denti na vprašalnik Respondenti na vprašanje Vsi Brez »ne vem« Vsi Brez »ne vem« nikakor ne 55 2,0 2,2 2,5 52 1,9 2,2 2,6 verjetno bi se odločil-a 1010 36,6 40,3 46,0 976 35,3 41,9 48,0 zagotovo bi se odločil-a 940 34,0 37,5 42,8 849 30,7 36,4 41,7 odločil-a bi se za delo na daljavo 71 2,6 2,8 3,2 68 2,5 2,9 3,3 ne morem se odločiti 311 11,3 12,4 298 10,8 12,8 drugo 120 4,3 4,8 5,5 89 3,2 3,8 4,4 Skupaj 2507 90,7 100 2332 84,4 100 ni odgovora 256 9,3 431 15,6 SKUPAJ 2763 100 2763 100 Skupaj brez »ni odgovora« in »ne morem se odločiti« 2196 100 2034 100 Vir: Anketa (2011, 2012), Vprašalnik o mobilnosti in emigraciji Erasmus študentov, IER. * Imeli so možnost izbrati en dogovor. Vprašanje je bilo namenjeno tistim, ki v času anketiranja niso bili zaposleni v tujini. ** Izločeni so tisti, ki so bili, upoštevaje njihov odgovor na drugo vprašanje (pogostost dosedanje zaposlitve v tujini), v času anketiranja zaposleni v tujini. Možni odgovori na vprašanje »ali bi se po končanem študiju zaposlili v tujini, če bi vam ponudili to možnost« Število Struktura (%) Vsi Brez »ne vem« nikakor ne 6 1,4 1,8 verjetno bi se odločil samo za krajše obdobje (do 3 let) 161 38,1 47,1 če bi imel možnost, bi se odločil tudi za daljše obdobje (več kot 3 leta) ali celo trajno 162 38,3 47,4 odločil bi se za delo na daljavo 13 3,1 3,8 ne morem se odločiti 81 19,1 drugo 3 0,7 0,9 SKUPAJ 423 100 Skupaj brez »ni odgovora« in »ne morem se odločiti« 342 100 Vir: Anketa, 2004. * Imeli so možnost izbrati en odgovor. Slika 2.2: Verjetnost zaposlitve v tujini po končanem študiju (ob prejemu ponudbe) za Erasmus študente generacij 2005-2010 in generacij 1999-2004 (struktura respondentov - %) 100% 90% 80% 70% 60% 50°% 40% 30% 20% 10% 0% 13 19 drugo ne morem se odločiti odločil-a bi se za delo na daljavo verjetno ali zagotovo I nikakor ne Generacije 2005-2010 (N:2332) Generacije 1999-2004 (N:423) Vir: Tabeli 2.1.1 in 2.1.2. Iskanje dela v tujini in zaposlitev v tujini. - Vprašanje je bilo namenjeno vsem anketirancem. Pri anketiranju v letu 2011/2012 je odgovorilo 94 % oseb, ki so izpolnile vprašalnik. Kot je razvidno iz tabele 2.2.1, zelo majhen delež med njimi (19,5 %) o delu v tujini še ni razmišljal. 12 % (323 oseb) jih je že delalo v tujini ali pa so v tujini delali v času anketiranja, 55 % jih je iskalo informacije o zaposlitvi, 8 % pa jih je že prejelo ponudbo o zaposlitvi. Med slednjimi jih 44 % ponudbe ni sprejelo, preostali pa so jo sprejeli ali pa so o odločitvi v času anketiranja še razmišljali. Žal poleg informacije, kdo oziroma koliko anketirancev je dobilo ponudbo o zaposlitvi v tujini in kaj so z njo naredili, nismo poizvedli tudi, ali vedo, na kakšni podlagi so dobili ponudbo. Poti za prejem ponudbe za zaposlitev v tujini so lahko namreč različne in z 17 nacionalnega vidika bi jih bilo dobro poznati. Med odgovori »drugo« (5 % vseh odgovorov) pa so bili najpogostejši naslednji: • o delu v tujini sem že razmišljal-a/razmišljam, vendar informacij zaenkrat še nisem iskal-a, • trenutno o delu v tujini ne razmišljam, • o delu v tujini ne razmišljam več. Glede števila in deleža tistih, ki so navedli, da so v času anketiranja ali kdaj prej že bili zaposleni v tujini (ali delali v tujini), je potrebno opozoriti dvoje: • Zaradi odsotnosti opredelitve, kaj mislimo pod »delom/zaposlitvijo v tujini« (kar smo navedli že v poglavju 1.1.2.), je mogoče, da so nekateri razumeli pod tem tudi prakso v 18 okviru Erasmus izmenjave - ta razlog lahko vpliva na precenjenost pojava zaposlitve v tujini. • Anketiranci so lahko navedli le en odgovor in ker se nekateri možni odgovori ne izključujejo popolnoma (na primer trije možni odgovori o prejemu ponudbe za zaposlitev v tujini in »že delam v tujini oz. sem že delal-a«), je mogoče, da je zaradi tega razloga pojav podcenjen. Dejansko je lahko bil zaposlen v tujini (v času anketiranja ali kdaj prej) tudi kdo izmed tistih, ki so se sicer opredelili za kakšen drug odgovor (na primer, da so prejeli ponudbo za zaposlitev v tujini - skupaj je bilo takih oseb 218). V kolikšni meri je deloval kateri od dveh navedenih možnih dejavnikov, ne vemo. Glede na odgovore na vprašanje o »pogostosti dosedanje zaposlitve/dela v tujini«, ki ga analizirano v poglavju 2.3.2., pa sklepamo, da je število 323 (oziroma 12 % opredeljenih respondentov) verjetno spodnja številka dejanskega števila oseb, ki so bile v času anketiranja ali pa kdaj prej zaposlene v tujini. V letu 2004 je bilo vprašanje o iskanju dela v tujini in zaposlitvi v tujini malo drugače zastavljeno oziroma so bili možni odgovori malo drugačni. Prikazujemo jih v tabeli 2.2.2. Primerjava odgovorov iz anketiranja v letih 2011/2012 in 2004 zato ni popolnoma verodostojna, predvsem zaradi ene možnosti (če bi dobil ugodno ponudbo, bi razmislil o delu v tujini), ki je pri anketiranju leta 2011/2012 pri tej tematiki nismo vključili (o tem smo naredili posebno vprašanje). Ugotovitvi za generacije 2005-2010 v primerjavi z generacijami 1999-2004, ki pa jih podatki (tabeli 2.2.1 in 2.2.2 ter slika 2.3) vseeno omogočajo, pa sta: • delež tistih, ki so že dobili ponudbo za zaposlitev v tujini, je bistveno večji, • delež tistih, ki so bili v času anketiranja ali v preteklosti že zaposleni v tujini, je bil prav tako večji (12 % nasproti 9 %). 17 Med znane nam možnosti sodijo: izjemna uspešnost, dobri rezultati na raznih izobraževalnih tedenskih seminarjih za študente ali na poletni praksi, ipd. Med tistimi, ki so navedli, da so v času anketiranja ali pa kdaj prej že delali v tujini, je bilo glede na vrsto Erasmus izmenjave v letih 2005-2010, stanje naslednje: 237 je bilo udeležencev študijske izmenjave, 20 udeležencev prakse ter 64 udeležencev obeh vrst izmenjave (skupno število 321 je manjše od 323 v tabeli 2.2.1., ker niso vsi odgovorili na vprašanj e o vrsti izmenjave). Na izmenjavi zaradi prakse je bilo torej pred anketiranjem skupaj 84 oseb iz obravnavane skupine 323 oseb (26 %). Tabela 2.2: Anketirani Erasmus študenti generacij 2005-2010 in 1999-2004 po iskanju dela v tujini in zaposlitvi v tujini* Tabela 2.2.1: Generacije 2005-2010* Iskanje dela v tujini in zaposlitev v tujini Število % o delu v tujini še nisem razmišljal-a 509 19,5 iščem informacije o zaposlitvi in doslej še nisem bil-a zaposlen-a v tujini 1432 54,9 dobil-a sem ponudbo za delo v tujini in je nisem sprejel-a 95 3,6 dobil-a sem ponudbo za delo v tujini, vendar se še nisem odločil-a 67 2,6 dobil-a sem ponudbo za delo v tujini in sem jo oziroma jo bom gotovo sprejel-a 56 2,1 že delam v tujini oz. sem že delal-a 323 12,4 drugo 125 4,8 Skupaj 2607 100 Ni odgovora 156 SKUPAJ 2763 Vir: Anketa (2011, 2012), Vprašalnik o mobilnosti in emigraciji Erasmus študentov, IER. * Imeli so možnost izbrati en odgovor. Tabela 2.2.2: Generacije 1999-2004* Iskanje dela v tujini in zaposlitev v tujini Število % o iskanju dela v tujini še nisem razmišljal 32 7,6 če bi dobil ugodno ponudbo, bi razmislil o delu v tujini 220 52,0 iščem informacije glede možnosti zaposlitve v tujini 122 28,8 dobil sem ponudbo za delo v tujini, vendar se še nisem odločil 4 0,9 dobil sem ponudbo za delo v tujini; ponudbo sem že sprejel ali pa jo bom gotovo sprejel 6 1,4 že delam v tujini 12 2,8 sem že delal v tujini 22 5,2 sem že delal v tujini in sedaj ponovno delam 5 1,2 SKUPAJ 423 100 Vir: Anketa, 2004. * Imeli so možnost izbrati en odgovor. Slika 2.3: Anketirani Erasmus študenti generacij 2005-2010 po iskanju dela v tujini in zaposlitvi v tujini* - struktura odgovorov (%) V tabelah 21.1 do 21.3 v prilogi B prikazujemo za generacije 2005-2010 razlike v odgovorih na obravnavano vprašanje o iskanju dela v tujini in zaposlitvi v tujini po spolu, regiji stalnega bivališča in smeri študija. Iz njih je razvidno naslednje: • spol: med moškimi je v primerjavi z ženskami večji delež takih, ki so že bili zaposleni v tujini ali pa so bili zaposleni v času anketiranja (12 % nasproti 11 %), na drugi strani pa več takih, ki so prejeli ponudbo za zaposlitev v tujini (11 % nasproti 7 %); • regija stalnega bivališča: največji delež jih je prejelo ponudbo za zaposlitev v tujini med anketiranci iz Zasavske in Pomurske regije; • smer študija na ravni enomestne šifre klasifikacije KLASIUS-P: največji delež jih je prejelo ponudbo za zaposlitev v tujini med anketiranci s področja smeri s šiframi 8, 6 in 5 (storitve; kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, veterinarstvo; tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo). Podiplomski študij kot odskočna deska za zaposlitev v tujini (tabela 22 v prilogi B). - Na vprašanje je odgovorilo 93 % anketirancev. Med slednjimi je kar 43 % (1093 oseb) takih, ki so že bili na takem študiju ali pa imajo namen oditi na tak študij s ciljem kasnejše zaposlitve v tujini. Predvideno obdobje zaposlitve/bivanja v tujini v primeru možne (potencialne) zaposlitve v tujini. - Na vprašanje, ki je bilo namenjeno tistim, ki še niso bili zaposleni v tujini, je odgovorilo 83 % anketirancev. S križanjem tega vprašanja z ustreznim drugim vprašanjem (o dosedanjih zaposlitvah v tujini) smo ugotovili, da je bilo med njimi 17 % (395 oseb) takih, ki so že bili zaposleni v tujini. Struktura vseh odgovorov in struktura »relevantnih« odgovorov (še niso bili zaposleni v tujini) sta prikazani v tabeli 2.3. Iz nje je razvidno, da v obeh primerih (vsi odgovori, relevantni odgovori) slaba tretjina respondentov v času anketiranja ni vedela, za koliko časa bi ostali v tujini (če bi odšli), med preostalimi pa bi jih večina (vsi odgovori -52 %, relevantni odgovori - 65 %) ostala v tujini za obdobje daljše od 3 let. Tabela 2.3: Anketirani Erasmus študenti generacij 2005-2010 po predvidenem obdobju zaposlitve/bivanja v tujini v primeru zaposlitve v tujini* Obdobje Vsi odgovori Relevantni odgovori Število % % brez »ne vem« Število % % brez »ne vem« do 3 leta 780 34,1 48,3 658 34,8 50,7 nad 3 leta do 10 let 494 21,6 30,6 381 20,1 29,4 več kot 10 let 106 4,6 6,6 80 4,2 6,2 za vedno 234 10,2 14,5 178 9,4 13,7 ne vem 673 29,4 595 31,4 Skupaj 2287 100 1892 100 Skupaj brez »ne vem« 1614 100 1297 100 Vir: Anketa (2011, 2012), Vprašalnik o mobilnosti in emigraciji Erasmus študentov, IER. Vprašanje je bilo namenjeno (naj bi odgovorili) tistim, ki še niso bili zaposleni v tujini. Pod relevantnimi odgovori so zajeti le taki, pod vsemi pa vsi odgovori. Viri informacij glede možnosti zaposlitve v tujini. - Pri anketiranju v letu 2011/2012 je na vprašanje odgovorilo 94 % oseb, ki so se odzvale na anketiranje, namenjeno pa je bilo vsem. 23 % izmed oseb, ki so odgovorile, je navedlo, da ne iščejo takih informacij. Preostali pa so med možnimi viri informacij, prikazanimi v tabeli 2.4, lahko izbrali več le-teh. Najpogostejši vir informacij sta internet ter znanci/prijatelji. Pod »drugo« so navedli zelo veliko različnih drugih načinov iskanja informacij, ki v navedeni tabeli niso zajeti. Med njimi so bili najpogostejši naslednji: mednarodna pisarna na matični visokošolski ustanovi ali univerzi, pomoč profesorjev na matični visokošolski ustanovi, mednarodna študentska društva in organizacija AISEC, karierni centri univerz v tujini, mednarodni poslovni forumi v tujini in potovanja. Nekateri so napisali, da zaposlitve niso iskali, ker so ponudbo kar dobili. V tabeli 2.4 prikazujemo podatke o načinih iskanja informacij za zaposlitev v tujini tudi za generacije 1999-2004 iz anketiranja v letu 2004. Glavne ugotovitve za primerjavo generacij Erasmusovcev 2005-2010 z generacijami 1999-2004 so: • delež tistih, ki ne iščejo informacij o možnostih zaposlitve v tujini, se je zmanjšal (od 30 % na 23 %), • ključna dva vira sta ostala ista (internet in znanci/prijatelji), pri čemer pa se je pomen prvega povečal, pomen drugega pa je ostal nespremenjen, • pomen časopisov kot vira informacij se je izrazito zmanjšal. Tabela 2.4: Anketirani Erasmus študenti generacij 2005-2010 in 1999-2004 po viru informacij glede možnosti zaposlitve v tujini - pogostost posameznih virov* Kje iščete oz. ste iskali informacije? Generacije 2005-2010 Generacije 1999-2004 Število odgovorov % od vseh respondentov na vprašalnik Število odgovorov % od vseh respondentov na vprašalnik jih ne iščem/jih nisem iskal-a 644 23,3 129 30,5 v časopisih 108 3,9 87 20,6 na internetu 1744 63,1 227 53,7 prek agencij in služb, ki se ukvarjajo s posredovanjem dela 490 17,7 57 13,5 preko znancev in prijateljev 1059 38,3 164 38,8 dobre informacije sem dobil-a (še dobivam) prek mednarodne študentske izmenjave, ki sem se je udeležil-a 228 8,3 42 9,9 drugo (navedite) 93 3,4 31 7,3 Vir: Anketa (2011, 2012), Vprašalnik o mobilnosti in emigraciji Erasmus študentov, IER; Anketa, 2004. * Anketiranci so lahko navedli več virov, zato je skupno število odgovorov na vse v tabeli navedene možne vire informacij večje od števila respondentov. 2.3.2. Sedanja/pretekla zaposlitev v tujini - osnovni podatki o njej Pogledali bomo več vidikov dosedanjih zaposlitev respondentov v tujini, predvsem pa naslednje: pogostost takih zaposlitev, njihovo skupno trajanje, državo in vrsto organizacije zaposlitve, za aktualne zaposlitvene migrante (ki so bili v tujini zaposleni v času anketiranja) pa tudi predvideno obdobje nadaljnjega dela v tujini. Pogostost dosedanje zaposlitve/dela v tujini (tabela 2.5). - Petina (550) respondentov na vprašalnik je navedla, da so že bili zaposleni v tujini, pri tem polovica med njimi v preteklosti, polovica pa v času anketiranja. Med slednjimi je bilo kar nekaj takih, ki so bili v času anketiranja že ponovno zaposleni v tujini.19 Poudariti moramo, da je navedeno skupno število precej večje od tistega, ki smo ga dobili pri odgovoru na vprašanje o iskanju dela v tujini in zaposlitvi v tujini (tabela 2.2.1 v poglavju 2.3.1. - kategorija »že delam v tujini oz. sem že delal-a«); tam je bilo 323 takih oseb. Iz križanja obeh vprašanj (»iskanje dela v tujini in zaposlitev v tujini« in »pogostost dosedanjih zaposlitev v tujini«) smo ugotovili, da so bili odgovori nekaterih respondentov glede zaposlitve/dela v tujini do anketiranja ali v času anketiranja pri teh dveh vprašanjih različni. Nekatere možne razloge za to smo že navedli: (1) odsotnost opredelitve »dosedanjega dela/zaposlitve v tujini« in posledično morebitno razumevanje pod takim delom/zaposlitvijo pri nekaterih tudi »prakso« v okviru Erasmus izmenjave, (2) možnost le enega odgovora pri vprašanju o iskanju dela v tujini in zaposlitvi v tujini (tabela 2.1.1). Zaradi prvega razloga je številka 550 morda previsoka za največ 152, kolikor je bilo med njimi oseb, ki so bile v letih 2005-2010 na Erasmus izmenjavi zaradi prakse. Zaradi drugega razloga pa je številka 550 previsoka vsaj za 129, kolikor je bilo med njimi takih, ki so na drugo vprašanje (o iskanju dela v tujini in zaposlitvi v tujini) odgovorili, da iščejo informacije 20 o zaposlitvi v tujini in doslej še niso bili zaposleni v tujini. Katero število o dejanskih 19 20 Verjetno so bili med slednjimi tudi nekateri taki, ki so pod prvo zaposlitev šteli izmenjavo zaradi prakse. Ali to drži in koliko je takih, ne vemo. Med 547 osebami, ki so odgovorile na obe vprašanji (odgovori so prikazani v tabelah 2.2.1 in 2.5), je bila struktura odgovorov na vprašanje o iskanju dela v tujini in zaposlitvi v tujini naslednja: Možni odgovori Število Struktura (%) o delu v tujini še nisem razmišljal-a 28 5,1 iščem informacije o zaposlitvi in doslej še nisem bil-a zaposlen-a v tujini 129 23,6 dobil-a sem ponudbo za delo v tujini in je nisem sprejel-a 22 4,0 dobil-a sem ponudbo za delo v tujini, vendar se še nisem odločil-a 22 4,0 dobil-a sem ponudbo za delo v tujini in sem jo oziroma jo bom gotovo sprejel-a 30 5,5 že delam v tujini oz. sem že delal-a 300 54,8 drugo 16 2,9 Skupaj 547 100 dosedanjih zaposlitvah v tujini je pravilno (550 ali 323), ne moremo z gotovostjo trditi. Menimo, da je pravilno število verjetno nekje vmes (okoli 400). V nadaljevanju tega poglavja 2.3.2. pa bomo analizirali odgovore 550 respondentov. Tabela 2.5: Anketirani Erasmus študenti generacij 2005-2010 po pogostosti dosedanje zaposlitve v tujini Zaposlitev v tujini Število % trenutno sem zaposlen-a 234 42,5 v preteklosti sem bil-a zaposlen-a 278 50,5 sem že bil-a in sem ponovno zaposlen-a 38 6,9 Skupaj 550 100 Vir: Anketa (2011, 2012), Vprašalnik o mobilnosti in emigraciji Erasmus študentov, IER. Država zaposlitve in trajanje dosedanjih zaposlitev v tujini. - Večina anketirancev, ki so že bili zaposleni v tujini (ali pa so še bili v času anketiranja), je odgovorila na to vprašanje (86 %). Upoštevaje vse dosedanje zaposlitve v tujini, so delali, kot prikazuje tabela 23 v prilogi B, v skupno 48 državah, najpogosteje pa v Nemčiji, Španiji, Veliki Britaniji, Avstriji, Belgiji, Italiji, Franciji in ZDA. Na teh osem držav odpade dve tretjini vseh zaposlitev v tujini. Skupno obdobje vseh dosedanjih zaposlitev je znašalo v največjem številu primerov (47 %) med 1 in 6 meseci, v povprečju pa 10,5 mesecev (tabela 2.6). Tabela 2.6: Anketirani Erasmus študenti generacij 2005-2010 po trajanju vseh dosedanjih zaposlitev v tujini Število mesecev vseh dosedanjih zaposlitev v tujini Število % do vključno 1 33 6,9 1,1-6 225 47,1 6,1-12 106 22,2 nad 12 114 23,8 Skupaj 478 100 Vir: Anketa (2011, 2012), Vprašalnik o mobilnosti in emigraciji Erasmus študentov, IER. Predvideno obdobje dela/bivanja v tujini za tiste, ki so bili v času anketiranja zaposleni v tujini (tabela 2.7). - Vprašanje je bilo namenjeno tistim, ki so bili v času anketiranja zaposleni v tujini. S križanjem dveh vprašanj smo ugotovili, da so odgovarjali tudi mnogi drugi (ki so bili v času anketiranja v tujini zaradi drugih razlogov). V navedeni tabeli prikazujemo strukturo vseh odgovorov in strukturo relevantnih odgovorov (za osebe, ki so navedle, da so bile v času anketiranja v tujini zaradi zaposlitve). V obeh primerih velik del (vsi odgovori -52 %, zaposlitev - 36 %) oseb, ki so odgovorile na to vprašanje, ni vedela odgovora, med preostalimi pa jih je večina nameravala ostati v tujini dalj kot 3 leta; med slednjimi večina za več kot 10 let ali za vedno. Koliko časa še nameravate Vsi odgovori Le »relevantni« odgovori (tisti, ki so bili delati/bivati v tujini? v času anketiranja zaposleni v tujini)* Število % % brez »ne vem« Število % % brez »ne vem« do 3 leta 92 15,9 33,0 44 18,7 29,3 nad 3 leta do 10 let 86 14,9 30,8 43 18,3 28,7 več kot 10 let 34 5,9 12,2 21 8,9 14,0 za vedno 67 11,6 24,0 42 17,9 28,0 ne vem 298 51,6 85 36,2 Skupaj 577 100 235 100 SKUPAJ brez »ne vem« 279 100 150 100 Vir: Anketa (2011, 2012), * Niso upoštevani tisti, bili zaposleni v tujini namenjeno. Vprašalnik o mobilnosti in emigraciji Erasmus študentov, IER. ki, upoštevaje odgovor na ustrezno drugo vprašanje v anketi, v času anketiranja niso . Na vprašanje so namreč odgovorili tudi nekateri, ki jim (glede na navodila) ni bilo Vrsta organizacije zaposlitve v tujini - v času anketiranja ali v preteklosti (tabela 2.8). -Večina (54 %) respondentov, ki so v času anketiranja ali pa v preteklosti delali v tujini, je delala v podjetju. Verjetno gre pri preteklih zaposlitvah (glede na mlado populacijo) v večini primerov za delo v okviru Erasmus izmenjave zaradi prakse; a tega nismo preverili, zato je to le domneva. Pod kategorijo »drugo«, ki je velika, so najpogosteje navedli naslednje vrste organizacij: gostinstvo/turizem, mednarodna organizacija, institucije EU, izobraževalna organizacija (vrtec, osnovna, srednja šola) in samozaposlitev (podjetje, ipd.). Tabela 2.8: Anketirani Erasmus študenti generacij 2005-2010 po vrsti organizacije zaposlitve v tujini Vrsta organizacije Število Struktura (%) visokošolska ustanova 43 7,8 raziskovalni inštitut 22 4,0 podjetje 298 54,1 državna uprava 46 8,3 drugo 142 25,8 Skupaj 551 100 Vir: Anketa (2011, 2012), Vprašalnik o mobilnosti in emigraciji Erasmus študentov, IER. Način odhoda v tujino (tabela 24 v prilogi B). - Med tistimi, ki so bili zaposleni v tujini v preteklosti ali pa so bili tam zaposleni v času anketiranja, je bilo tri četrtine takih, ki so tja odšli sami. Čas priprave/načrtovanja selitve pred (prvim) odhodom na delo v tujino. - Respondenti, ki so bili v času anketiranja ali v preteklosti zaposleni v tujini, so v povprečju svojo selitev načrtovali blizu 4 mesece (natančneje: 3,7). 2.3.3. Dejavniki, ki vplivajo na iskanje dela v tujini ali sprejem ponudbe za zaposlitev v tujini Pomen posameznih dejavnikov za verjetnost zaposlitve v tujini. - Večina izmed opazovanih enajstih dejavnikov je glede na povprečje odgovorov (kolona 8 v tabeli 2.9 in slika 2.4) in glede na najpogostejši odgovor (kolona 10 v tabeli 2.9) za anketirance precej pomembnih. Kot je razvidno iz navedene tabele in slike, so najpomembnejši naslednji dejavniki: možnost pridobitve dodatnih znanj in izkušenj, boljše možnosti poklicne kariere, boljši delovni pogoji, utrditev znanja tujih jezikov in pridobitev novih znanstev. Zanimivo je, da so najnižje, vendar še vedno kot »srednje pomembno« ocenili možnost naselitve v tujini. Med »drugimi« dejavniki so najpogosteje navedli: ljubezen/partnerstvo in večje zaposlitvene možnosti v tujini. Dejavniki odvrnitve od odhoda na delo v tujino oz. od iskanja dela v tujini (za tiste, ki še niso delali/bili zaposleni v tujini). - Glavna ugotovitev je, da je večina v tabeli 2.10 in sliki 2.5 prikazanih osmih dejavnikov za anketirance »srednje pomembna« ovira za odhod v tujino. Največja (a prav tako le srednje pomembna) ovira za iskanje dela v tujini oz. za zaposlitev v tujini sta naslednja dejavnika: »odtegnil-a bi se svojemu domačemu okolju« in »v domačem okolju bi si lažje ustvaril-a svojo družino, kar mi veliko pomeni«. Vsi ostali opazovani dejavniki predstavljajo manjšo oviro za odhod v tujino. Med »drugimi« dejavniki, ki niso bili zajeti v vprašalniku, so najpogosteje navedli naslednje: družino/prijatelje ter zadovoljstvo s službo in življenjem v Sloveniji. Ocenili so jih večinoma kot srednje pomembno oviro pri iskanju dela/zaposlitve v tujini. Tabela 2.9: Anketirani Erasmus študenti generacij 2005-2010 po pomenu posameznih dejavnikov/okoliščin za sprejem ponudbe za zaposlitev v tujini Dejavnik/okoliščina Struktura odgovorov (%) Število res- Srednje vrednosti odgovorov** Po- Pre- Sred- Pre- Zelo Sku- pon- Pov- Me- Mo- pol- cej nje cej po- paj dentov preč- dia- dus noma nepo- po- po- mem- je na nepo- mem- mem- mem- bno mem- bno bno bno bno (1) (2) (3) (4) (5) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 večji zaslužek 0,9 3,4 19,4 43,5 32,9 100 2393 4,0 4 4 boljši delovni pogoji 0,5 1 9,2 42,4 46,8 100 2392 4,3 4 5 boljše možnosti za nadaljevanje poklicne kariere 0,3 1,2 7,7 35,7 55,2 100 2384 4,4 5 5 prednosti bivalnega okolja (potrošnja, rekreacija, kulturna ponudba ipd.) 0,9 4,4 21,6 41 32,1 100 2391 4,0 4 4 pridobitev dodatnih znanj in izkušenj 0,2 0,6 6,6 36,2 56,4 100 2383 4,5 5 5 pridobitev poznanstev; podlaga za bodoče poslovno - delovno sodelovanje 0,5 2,3 17,2 40,7 39,4 100 2391 4,2 4 4 Dejavnik/okoliščina Struktura odgovorov (%) Število res- Srednje vrednosti odgovorov** Po- Pre- Sred- Pre- Zelo Sku- pon- Pov- Me- Mo- pol- cej nje cej po- paj dentov preč- dia- dus noma nepo- po- po- mem- je na nepo- mem- mem- mem- bno mem- bno bno bno bno (1) (2) (3) (4) (5) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 utrditev znanja tujega/tujih jezikov 0,5 3,2 15,3 34,1 46,9 100 2382 4,2 4 5 ocenjujem, da se bom po izkušnjah v tujini lažje uveljavila doma 4,3 11,6 28,6 32,1 23,4 100 2385 3,6 4 4 večja odprtost in tolerantnost ljudi; svetovljansko okolje 1,3 6,4 20,5 35,5 36,5 100 2386 4,0 4 5 tuje okolje se mi zdi dolgoročno bolj perspektivno 2,5 9,4 26,4 34,7 27 100 2379 3,7 4 4 možnost naselitve v tujini 4,4 15,1 32,2 27,9 20,4 100 2360 3,4 3 3 drugo 6,7 7,5 29,9 27,6 28,4 100 134 3,6 4 3 Vir: Anketa (2011, 2012), Vprašalnik * Povprečje je aritmetična sredina popolnoma nepomembno do 5 vrednost, ki razdeli vse odgovore o mobilnosti in emigraciji Erasmus študentov, IER. odgovorov (kot kaže tabela, smo odgovore ocenili z vrednostmi od 1 za za zelo pomembno), modus je najpogostejši odgovor, mediana pa je na dva po številu enaka dela. Tabela 2.10: Anketirani Erasmus študenti generacij 2005-2010 po pomenu posameznih dejavnikov za odvrnitev od odhoda na delo v tujino oz. od iskanja dela v tujini (za tiste, ki še niso delali v tujini) Dejavnik/okoliščina/trditev Struktura odgovorov (%) Število res- Srednje vrednosti odgovorov* Po- Pre- Sred- Pre- Zelo Sku- pon- Pov- Me- Mo- pol- cej nje cej po- paj dentov preč- dia- dus noma nepo- po- po- mem- je na nepo- mem- mem- mem- bno mem- bno bno bno bno (1) (2) (3) (4) (5) zaposlitev v tujini se mi zdi bolj tvegana kot v Sloveniji 19,5 34,5 31,3 12,4 2,3 100 2231 2,4 2 2 odtegnil-a bi se svojemu domačemu okolju 9 22,9 26,2 25,5 16,4 100 2225 3,2 3 3 nepoznavanje oz. slabo poznavanje jezika države 12,4 26,1 32,2 21,4 7,9 100 2214 2,9 3 3 domače okolje se mi zdi dolgoročno bolj perspektivno; gotovo bom dobil-a ustrezno zaposlitev oz. jo že imam 23 33,5 28,2 11,6 3,6 100 2224 2,4 2 2 v tujini bi si težje privoščil-a ustrezen stanovanjski standard 11,3 25,6 34,7 23,1 5,3 100 2220 2,9 3 3 v domačem okolju bi lažje ustvaril-a svojo družino, kar mi veliko pomeni 12,4 20,2 22 25,6 19,7 100 2224 3,2 3 4 domače okolje ponuja višjo kakovost življenja 15,7 25,3 30,8 18,9 9,2 100 2211 2,8 3 3 domovina mi več pomeni 19,7 26,2 27,4 18,7 8,1 100 2225 2,7 3 3 drugo 12,3 6,8 37 16,4 27,4 100 73 3,4 3 3 Vir: Anketa (2011, 2012), Vprašalnik * Povprečje je aritmetična sredina popolnoma nepomembno do 5 vrednost, ki razdeli vse odgovore o mobilnosti in emigraciji Erasmus študentov, IER. odgovorov (kot kaže tabela, smo odgovore ocenili z vrednostmi od 1 za za zelo pomembno), modus je najpogostejši odgovor, mediana pa je na dva po številu enaka dela. Vir: Tabela 2.9. * Prikazana je povprečna ocena odgovorov, ki se je gibala od 1 za popolnoma nepomembno do 5 za zelo pomembno. Slika 2.5: Anketirani Erasmus študenti generacij 2005-2010 po pomenu posameznih dejavnikov za odvrnitev od odhoda na delo v tujino oz. od iskanja dela v tujini* (za tiste, ki še niso delali v tujini) Vir: Tabela 2.10. * Prikazana je povprečna ocena odgovorov, ki se je gibala od 1 za popolnoma nepomembno do 5 za zelo pomembno. 2.4. ODHOD V TUJINO ZARADI DRUGIH RAZLOGOV KOT JE ZAPOSLITEV Pri proučevanju odhodov v tujino zaradi drugih razlogov kot je zaposlitev (in bivanje v tujini v času anketiranja) smo naleteli na težavo, kajti anketiranci so na nekaj povezanih vprašanj o tej temi odgovorili različno. Morda je k temu pripomoglo ne dovolj jasno postavljeno 21 vprašanje. Na vprašanje o tem, ali živijo v tujini, pa tja niso odšli zaradi zaposlitve, jih je pritrdilno odgovorilo dosti manj (približno za 50 %) kot na naslednja tri vprašanja, ki so bila sicer namenjena le tem (to je bilo navedeno pri celem sklopu vprašanj, ne pa tudi posebej pri teh treh vprašanjih): o razlogu odhoda, državi odhoda in predvidenem obdobju bivanja v tujini. Na prvo vprašanje je odgovorilo 80 % vseh oseb, ki so izpolnile vprašalnik, od tega 12 % (263 oseb) pritrdilno (tabela 25 v prilogi B); ti naj bi bili v času anketiranja v tujini zaradi drugih razlogov kot je zaposlitev (obseg pojava). Glavni razlog bivanja v tujini je bil podiplomski študij (tabela 26 v prilogi B). Zaradi slednjega razloga je bilo v času anketiranja v tujini blizu 200 oseb (176) oziroma 6 % vseh oseb, ki so izpolnile vprašalnik. Drugi najpogostejši razlog je bilo partnerstvo/družina (blizu 100 oseb), tretji razlog pa dodiplomski študij. Največ jih je bilo v naslednjih državah: Nemčiji, Španiji, Veliki Britaniji, Franciji, na Nizozemskem, v Italiji in Avstriji (tabela 27 v prilogi B). Glede predvidenega obdobja bivanja v tujini (tabela 2.11) slaba tretjina respondentov ni vedela odgovora, tretjina je nameravala ostati v tujini manj kot tri leta, preostala tretjina pa dalj časa (večina med slednjimi za več kot 10 let ali za vedno). Tabela 2.11: Anketirani Erasmus študenti generacij 2005-2010, ki so bili v času anketiranja v tujini in so tja odšli zaradi drugih razlogov kot je delo/zaposlitev, po predvidenem obdobju bivanja v tujini* Obdobje Upoštevani vsi odgovori o predvidenem obdobju bivanja v tujini Upoštevani le tisti, ki so navedli, da so odšli v tujino zaradi drugih razlogov kot je zaposlitev Število % % (brez ne vem) Število % % (brez ne vem) do 3 leta 137 32,3 47,7 88 34,0 47,6 nad 3 leta do 10 let 63 14,9 22,0 37 14,3 20,0 več kot 10 let 31 7,3 10,8 22 8,5 11,9 za vedno 56 13,2 19,5 38 14,7 20,5 ne vem 137 32,3 74 28,6 Skupaj 424 100 259 100 Skupaj - brez "ne vem" 287 100 185 100 Vir: Anketa (2011, 2012), Vprašalnik o mobilnosti in emigraciji Erasmus študentov, IER. * Na vprašanje naj bi odgovorili le tisti, ki so se opredelili, da so v tujini zaradi drugih razlogov kot je delo/zaposlitev. Odgovorilo jih je precej več. V prvih treh stolpcih so upoštevani vsi odgovori, v zadnjih treh pa le »relevantni« odgovori. Te smo dobili s križanjem dveh vprašanj: (a) bivanje v tujini, pa tja niso odšli zaradi zaposlitve, (b) predvideno obdobje bivanja v tujini. V zadnjih 3 stolpcih so upoštevani tisti, ki so na vprašanje, ali živijo v tujini, pa tja niso šli zaradi zaposlitve, odgovorili pritrdilno. Vprašanje je bilo naslednje: Ali morda živite v tujini, pa tja niste odšli zaradi zaposlitve. 2.5. CILJNA DRŽAVA POTENCIALNEGA BIVANJA/DELA V TUJINI Kot je razvidno iz tabele 2.12, so bile za anketirance, ki v času anketiranja niso delali/bivali v tujini, ob morebitnem odhodu v tujino najbolj zaželene naslednje skupine držav oz. države: nemško govoreče (Avstrija, Nemčija, Švica), Avstralija, ZDA-Kanada, Velika Britanija-Irska, skandinavske države, Španija-Portugalska. Tabela 2.12: Anketirani Erasmus študenti generacij 2005-2010 po skupini držav, v kateri bi želeli delati ali živeti v primeru odhoda v tujino* Država/skupina držav Število 1. Avstrija, Švica, Nemčija 1042 2. Avstralija 856 3. ZDA, Kanada 814 4. Velika Britanija, Irska 810 5. Skandinavske države 791 6. Španija, Portugalska 737 7. Italija, Francija 531 8. Beneluks 416 9. Češka, Poljska, Slovaška, Madžarska 143 10. Litva, Latvija, Estonija 37 11. Druga evropska država 55 12. Druga država (navedite) 197 Vseeno mi je, kje bi delal-a in živel-a 134 Vir: Anketa (2011, 2012), Vprašalnik o mobilnosti in emigraciji Erasmus študentov, IER. * Vprašanje je bilo namenjeno tistim, ki v času anketiranja niso delali/bivali v tujini. Anketiranci so lahko navedli do 3 skupine držav, zato vsota odgovorov za vse države skupaj presega skupno število oseb, ki so odgovorile na vprašanje. 2.6. VREDNOTE PRI IZBIRI DELOVNEGA MESTA/KRAJA BIVANJA Za anketirance je večina od šestnajstih vrednot/dejavnikov pri izbiri delovnega mesta oziroma kraja bivanja, ki so jih ocenjevali (glej tabelo 2.13), glede na izračunano povprečje odgovorov precej pomembnih. Najpomembnejše so naslednje: delovni pogoji, dobri medčloveški odnosi, boljše izobraževalne možnosti, dober zaslužek, znanje jezika in svetovljansko multikulturno okolje (vse so precej pomembne). Za prvi dve je bil najpogostejši odgovor »zelo pomembno«. Na drugi strani so najmanj pomembni naslednji dejavniki, ki so jih večinoma ocenili kot »srednje pomembni«: življenje v podeželskem okolju, življenje v velemestnem okolju, enodružinska hiša/prostorno stanovanje, velike možnosti za zabavo, široke možnosti potrošnje/dobra oskrba. Med »drugimi« dejavniki, ki jih vprašalnik ni zajel, so najpogosteje navedli naslednje: zaposlitvene možnosti, klima/bližina morja/neokrnjene narave, kulturna podobnost (s Slovenijo), prometna in cenovna dostopnost ter varnost. V letu 2004 smo vrednote Erasmusovcev generacij 1999-2004 opazovali malo ožje in sicer vrednote pri izbiri delovnega mesta v tujini. V tabeli 2.14 prikazujemo pomen posameznih vrednot za te generacije Erasmus študentov in del drugih študentov višjih letnikov dodiplomskega študija. Prikazane so povprečne vrednosti odgovorov (aritmetična sredina vrednosti, ki smo jih pripisali posameznim možnim odgovorom). Kot je razvidno iz primerjave tabel 2.13 in 2.14, smo pri obeh anketiranjih opazovali iste vrednote z izjemo dveh; pri anketiranju v letih 2011/2012 smo vključili tudi znanje jezika, izpustili pa smo vrednoto »sprejetost v okolju«. V sliki 2.6 prikazujemo primerjavo pomena posameznih dejavnikov/vrednot za obe opazovani skupini nekdanjih Erasmus študentov, pri čemer so dejavniki razvrščeni glede na njihov pomen za generacije 2005-2010. Upoštevanih je petnajst dejavnikov, ki so bili opazovani za obe skupini mladih, pri čemer pa so za generacije 20052010 razumljeni v širšem smislu (ne le za zaposlitev v tujini). Iz navedenih tabel in slike 2.6 izhaja, da je za nekdanje Erasmus študente generacij 2005-2010 v primerjavi z generacijami 1999-2004 glede vrednot pri izbiri delovnega mesta značilno naslednje: • šest dejavnikov je zanje pomembnejših (zlasti dobri medčloveški odnosi, družinsko življenje/partnerstvo in široke možnosti potrošnje), šest dejavnikov je manj pomembnih (zlasti življenje v podeželskem okolju, življenje v velemestnem okolju in velike možnosti za zabavo), trije dejavniki pa so enako pomembni (delovni pogoji, dober zaslužek, enodružinska hiša/veliko stanovanje); • najpomembnejši dejavnik je ostal enak - to so dobri delovni pogoji; tudi njihov absolutni pomen se ni spremenil; • izrazito se je povečal pomen dobrih medčloveških odnosov; • dober zaslužek je ostal tretji do četrti najpomembnejši dejavnik. Tabela 2.13: Anketirani Erasmus študenti generacij 2005-2010 po vrednotah/dejavnikih pri izbiri delovnega mesta in/ali kraja bivanja - stanje konec leta 2011 oziroma v začetku leta 2012 Struktura odgovorov* (%) Srednje vrednosti Dej avnik/vrednota Število odgovorov** Po- Pre- Sred- Pre- Zelo Sku- respon- Pov- Me- Mo- pol- cej nje cej po- paj dentov preč- dia- dus noma nepo- po- po- mem- je na nepo- mem- mem- mem- bno mem- bno bno bno bno (1) (2) (3) (4) (5) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1-dober zaslužek 0,4 2,1 17,4 46,6 33,4 100 2477 4,1 4 4 2-delovni pogoji 0,1 0,6 5,9 44,6 48,7 100 2474 4,4 4 5 3-svetovljansko multikulturno okolje 1 5 21,9 38,9 33,2 100 2473 4,0 4 4 4-bolj še izobraževalne možnosti 0,4 2,3 16,7 44,6 36 100 2473 4,1 4 4 5-znanje jezika 0,8 4 20,2 41,1 33,9 100 2470 4,0 4 4 6-dobri medčloveški odnosi 0,2 1,4 11,3 41,5 45,6 100 2463 4,3 4 5 7-široke možnosti potrošnje 3,9 15,7 40,3 29,6 10,4 100 2458 3,3 3 3 8-bogata kulturna ponudba 1,3 8,6 29,8 38,4 22 100 2464 3,7 4 4 9-velike možnosti za zabavo 4,5 20,1 40,2 26,2 9,1 100 2463 3,2 3 3 Struktura odgovorov* (%) Srednje vrednosti Dej avnik/vrednota Število odgovorov** Po- Pre- Sred- Pre- Zelo Sku- respon- Pov- Me- Mo- pol- cej nje cej po- paj dentov preč- dia- dus noma nepo- po- po- mem- je na nepo- mem- mem- mem- bno mem- bno bno bno bno (1) (2) (3) (4) (5) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 10-velike možnosti za šport/rekreac. 1,8 9,4 33,9 37,6 17,3 100 2466 3,6 4 4 11-življenje v velemestnem okolju, anonimnost 10,1 25,7 32,3 21,1 10,8 100 2455 3,0 3 3 12-življenje v podeželskem okolju 16,2 31,2 34,8 13,1 4,7 100 2460 2,6 3 3 13-enodruž. hiša/prostorno stanovanje 8,1 19,9 33,7 28,2 10,2 100 2432 3,1 3 3 14-družinsko življenje/partnerstvo (možnost zaposlitve partnerja, 5 9,6 20,3 33,9 31,2 100 2459 3,8 4 4 otroško varstvo, ipd.) 15-dovolj prostega časa 1 5,2 26,2 42,6 25 100 2467 3,9 4 4 16-urejena okolica, čisto okolje 1,1 4,3 22,8 46,6 25,2 100 2455 3,9 4 4 17-drugo 6,9 41,4 15,5 36,2 100 58 3,7 4 3 Vir: * Anketa (2011, 2012), Vprašalnik o mobilnosti in emigraciji Erasmus študentov, IER. Vsak je lahko izbral več odgovorov. ** Povprečje je aritmetična sredina odgovorov (kot kaže tabela, smo odgovore ocenili z vrednostmi od 1 za popolnoma nepomembno do 5 za zelo pomembno), modus je najpogostejši odgovor, mediana pa je vrednost, ki razdeli vse odgovore na dva po številu enaka dela. Tabela 2.14: Anketirani Erasmus študenti generacij 1999-2004 in nekateri študenti zadnjih letnikov visokošolskih ustanov* po vrednotah/dejavnikih pri izbiri delovnega mesta v tujini - stanje leta 2004 Dejavnik/vrednota Povprečje odgovorov** dober zaslužek 4,1 delovni pogoji 4,4 svetovljansko multikulturno okolje 3,5 izobraževalne možnosti 4,3 kulturna ponudba 3,4 široke možnosti potrošnje, oskrba 2,6 dobri medčloveški odnosi 2,8 možnosti za zabavo 3,9 možnosti rekreacije, športa 3,9 anonimnost v velemestu 3,6 življenje na podeželju 4,1 veliko stanovanje 3,1 enodružinska hiša 3,1 družinsko življenje 2,7 sprejetost v okolju 3,6 dovolj prostega časa 3,8 urejena okolica, čisto okolje 4,0 drugo 4,2 Vir: Anketa, 2004. * Erasmus študenti so prestavljali večino anketirancev (76 % izmed skupno 560). ** Vsak je lahko izbral več odgovorov. Povprečje je aritmetična sredina odgovorov (odgovore smo ocenili z vrednostmi od 1 za popolnoma nepomembno do 5 za zelo pomembno). delovni pogoji dobri medčloveški odnosi dober zaslužek boljše izobraževalne možnosti svetovljansko multikulturno okolje dovolj prostega časa urejena okolica, čisto okolje družinsko življenje/partnerstvo bogata kulturna ponudba velike možnosti za šport/rekreac. široke možnosti potrošnje velike možnosti za zabavo enodruž.hiša/prostorno stanovanje življenje v velemestnem okolju, anonimnost življenje v podeželskem okolju 1 9-2004 5-2010 1,5 2,5 3 3,5 Povprečni rang iz odgovorov 4,5 Vir: Tabeli 2.13 in 2.14. * Prikazano je povprečje vrednosti odgovorov. Kot kaže tabela 2.13, smo odgovore ocenili z vrednostmi od 1 za popolnoma nepomembno do 5 za zelo pomembno. 2 4 5 3. DEJANSKA IN POTENCIALNA EMIGRACIJA ERASMUS ŠTUDENTOV GENERACIJ 2005-2010 ZARADI ZAPOSLITVE22 Proučili bomo obseg dejanske in potencialne emigracije zaradi zaposlitve (v tujini) ter značilnosti dveh skupin emigrantov (dejanskih, potencialnih) v primerjavi z odločenimi nemigranti. Podatke za to analizo prikazujemo v tabelah in slikah v tekstu ter v tabelah v prilogi C. Opredelitev vseh treh skupin anketirancev smo natančno prikazali v poglavju 1.1.1.2., odgovore anketirancev na dve vprašanji, ki sta bili podlaga za to opredelitev, pa v tabelah 2.1.1 in 2.2.1 v poglavju 2.3.1. Potencialni emigranti in odločeni nemigranti sta dve nasprotni skupini. Prvi so v času anketiranja v letu 2011 oziroma 2012 razmišljali o zaposlitvi v tujini oziroma bi sprejeli ponudbo zaposlitve v tujini, drugi pa nikakor ne. Dejanski zaposlitveni emigranti pa zajemajo osebe, ki so bile v času anketiranja zaposlene v tujini ali pa so bile zaposlene v tujini kdaj prej. 3.1. OBSEG EMIGRACIJE Pogledali bomo evidentiran obseg dejanske in potencialne zaposlitvene emigracije med respondenti (realiziranem vzorcu) ter ocenjen obseg za celo populacijo nekdanjih Erasmus študentov generacij 2005-2010. Metodologijo oblikovanja skupin migrantov glede na odgovore anketirancev na dve vprašanji smo prikazali v poglavju 1.1.1.2. Zaradi nedvoumnosti pa tu še enkrat poudarjamo, da so med dejanskimi emigranti zajeti tisti, ki so bil zaposleni v tujini v času anketiranja kot tudi pretekli delovni oziroma zaposlitveni migranti. Metodologijo ocene obsega zaposlitvene emigracije za celo populacijo pa bomo prikazali v nadaljevanju. 3.1.1. EVIDENTIRAN OBSEG ZAPOSLITVENE EMIGRACIJE - v realiziranem vzorcu Med respondenti je bilo v času anketiranja malo odločenih nemigrantov (med 2412 jasno opredeljenimi le 25 %, med vsemi pa 23 %), zelo veliko potencialnih zaposlitvenih emigrantov (med 2412 jasno opredeljenimi skoraj dve tretjini - glej zadnjo kolono tabele 3.1, med vsemi pa 58 %) ter dobra desetina dejanskih zaposlitvenih emigrantov (v tujini zaradi zaposlitve); pod slednjimi so šteti tisti, ki so bili takrat ali v preteklosti zaposleni v tujini. V času anketiranja: Generacije 2005-2009 so bile anketirane ob koncu leta 2011, generacija 2010 pa v začetku leta 2012. Za vpogled v strukturo širše opredeljenih dejanskih zaposlitvenih emigrantov smo navedene tri skupine anketirancev (odločeni nemigranti, potencialni migranti, dejanski migranti) križali z odgovori na vprašanje o pogostosti dosedanje zaposlitve v tujini. Na ta način smo ugotovili, da je bilo med 300 dejanskimi zaposlitvenimi emigranti 61 % (183 oseb) takih, ki so bili v tujini zaposleni v času anketiranja (prvič ali pa ponovno) in 39 % (117 oseb) takih, ki so bili v 23 24 tujini zaposleni kdaj prej , v času anketiranja pa ne več. Taka razdelana struktura vseh respondentov, ki kaže na relativni obseg evidentirane potencialne in dejanske zaposlitvene emigracije, je nazorno prikazana v sliki 3.1. Tabela 3.1: Evidentirani zaposlitveni emigranti in nemigranti med anketiranimi Erasmus študenti generacij 2005-2010 - ob koncu leta 2011 oziroma v začetku leta 2012* Skupine anketirancev Število Struktura (%) vseh respondentov na vprašalnik vseh respondentov na relevantni vprašanji** jasno opredeljenih respondentov 1 2 3 4 Odločeni nemigranti 597 21,6 22,8 24,8 Potencialni emigranti 1515 54,8 57,9 62,8 Dejanski emigranti - skupaj (v času anketiranja in v preteklosti) 300 10,9 11,5 12,4 - zaposleni v tujini v času anketiranja 183 6,6 7,0 7,6 - zaposleni v tujini kdaj prej 117 4,2 4,5 4,8 Skupaj 1 (brez odgovorov »drugo«) 2412 87,3 92,2 100 Drugo 203 7,3 7,8 Skupaj 2 (brez tistih, ki niso odgovorili) 2615 94,6 100 Ni odgovora 148 5,4 SKUPAJ 3 2763 100 Lastni izračuni na podlagi podatkov v: Anketa (2011-2012), Vprašalnik o mobilnosti in emigraciji Erasmus študentov, IER. * Generacije 2005-2009 so bile anketirane ob koncu leta 2011, generacija 2010 pa v začetku leta 2012. ** Gre za vprašanji iz ankete, ki sta bili podlaga za oblikovanje prikazanih skupin. Več glej v poglavju 1.1.1.2. 23 Med njimi je bilo 27 takih, ki so se v obdobju 2005-2010 udeležili Erasmus izmenjave zaradi prakse. Ali so pod preteklo zaposlitev šteli to delo v tujini, ne vemo. Te osebe predstavljajo 23 % od 117 preteklih zaposlitvenih migrantov in 9 % od 300 vseh dejanskih zaposlitvenih migrantov. Ta struktura je drugačna od tiste, prikazane v tabeli 2.5 v poglavju 2 (tam je bilo prvih 49 % in drugih 51 %). To je posledica tega, da so med dejanskimi zaposlitvenimi emigranti v tem tretjem poglavju upoštevani tisti, ki so odgovorili na obe vprašanji, ki sta bili podlaga za opredelitev treh skupin migrantov. Odgovori na ti dve vprašanji so prikazani in analizirani v poglavju 2.3.1. (glej tabeli 2.1.1 in 2.2.1). Vir: Tabela 3.1 (kolona 3). 3.1.2. OCENJEN OBSEG ZAPOSLITVENE EMIGRACIJE ZA CELO POPULACIJO -SKUPNI OBSEG IN OBSEG PO NEKATERIH ZNAČILNOSTIH MIGRANTOV V oceni števila emigrantov v populaciji (prikazana je v tabeli 3.2) smo upoštevali strukturo populacije po štirih značilnostih, za katere smo imeli podatke tako za respondente kot za populacijo, ter evidentiran obseg emigracije med respondenti. Obenem smo obseg emigracije v populaciji ocenili tudi po teh značilnostih Erasmusovcev. Natančen potek izračuna ocene za populacijo prikazujemo v nadaljevanju. Populacijo smo razdelili na 864 manjših enot, pri čemer smo upoštevali spol (2 kategoriji), leto izmenjave (6 kategorij), vrsto izmenjave (2 kategoriji), smer študija (9 kategorij), opredelitev glede dejanske ali potencialne zaposlitve v 25 tujini (4 kategorije) in starost25. Nato smo za vsako tako enoto izračunali delež študentov z določeno opredelitvijo glede zaposlitvene emigracije (odločeni nemigranti, potencialni zaposlitveni emigranti, dejanski zaposlitveni emigranti, drugo) v realiziranem vzorcu (med respondenti); v obrazcih v nadaljevanju smo to označili z »m«. V drugem koraku smo te deleže pomnožili s celotnim številom Erasmus študentov (populacija) v teh manjših enotah. Na podlagi ocene števila študentov z navedeno značilnostjo »m« (odločeni nemigranti, itd.) v manjših enotah smo v zadnjem koraku izračunali oceno obsega emigracije (dejanske in potencialne) oziroma nemigracije v populaciji po preostalih naštetih štirih kategorijah (spol, leto izmenjave, vrsta izmenjave, smer študija) tako, da smo sešteli vse ocenjene študente po opazovani peti kategoriji (m). Obrazca za izračun obsega pojava (števila Erasmus študentov po posamezni od petih značilnosti) v manjši enoti sta bila naslednja: Pri starosti v času izmenjave se je izkazalo, da ni statistično značilnih razlik med populacijo in respondenti znotraj manjših enot, zato ni bila upoštevana pri ocenjevanju obsega emigracije za populacijo. pri čemer q predstavlja korekcijski faktor, ki pretvori število izmenjav v število Erasmus študentov26, i označuje spol, j leto izmenjave, k vrsto izmenjave, l smer študija ter m opredelitev študentov glede dejanske in potencialne zaposlitvene emigracije. Odziv na anketiranje je bil določen z obrazcem: pri čemer je: H 1 ...moški 2 ... ženske j = {2005,. . .,2 0 10} H,: 1 ... študij praksa r 1... izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev 2 ... umetnost in humanistika 3 ... družbene, poslovne, upravne in pravne vede 4 ... naravoslovje, matematika in računalništvo l = 5 ... tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo 6 ... kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, veterinarstvo 1 ...zdravstvo insociala 8 ...storitve 5 ...neopredeljeno 1 ...nemigranti 2 ... potencialni migranti 3 ...dejanski migranti 4 ... drugo Ocena obsega potencialne emigracije (m = 2) tako predstavlja zmnožek števila potencialnih emigrantov v med respondenti in inverzne vrednosti stopnje (deleža) odziva na anketiranje. Ocena skupnega števila potencialnih zaposlitvenih emigrantov je podana z naslednjim obrazcem: _ _ _ _ število študentov v vzorcUj ¡h« ocena obsega pojavain=2 = Lm=2LiLjLkLi-—~-(5) oazivL}kLm 26 Ta koeficient smo izračunali za respondente in je znašal, kot smo prikazali v poglavju 1.2.2., 1,07. Na enak način smo za populacijo ocenili tudi število dejanskih zaposlitvenih emigrantov (m = 3) in odločenih nemigrantov (m = 1). V oceni za populacijo (v tabeli 3.2 in sliki 3.2) niso upoštevani tisti, ki so se udeležili obeh vrst izmenjave. V sliki 3.2 prikazujemo primerjavo števila zaposlitvenih emigrantov in odločenih nemigrantov med respondenti (anketa) in v populaciji (ocena). Kot vidimo, je bilo v populaciji vseh nekdanjih Erasmus študentov generacij 2005-2010, ki so bili na eni vrsti izmenjave (6743 oseb), ob koncu leta 2011 oziroma v začetku leta 2012 kar 3780 potencialnih zaposlitvenih emigrantov in 901 oseb, ki so bile takrat ali v preteklosti zaposlene v tujini. Če med slednjimi predpostavimo enako razmerje »trenutni: pretekli emigranti«, kot smo ga ugotovili za respondente (61: 39), je bilo v populaciji 550 oseb, ki so bile v času anketiranja zaposlene v tujini. Odločenih nemigrantov pa je bilo 1509. Ocenjeno število in struktura navedenih skupin Erasmusovcev po spolu, letu izmenjave, smeri študija in vrsti izmenjave sta prikazana v tabeli 3.2. Slika 3.2: Obseg zaposlitvene emigracije med Erasmus študenti generacij 2005-2010 v realiziranem vzorcu (evidentiran obseg) in populaciji (ocenjen obseg) leta 2011/2012 -število oseb* 8000 7000 6000 5000 4000 3000 2000 1000 Vzorec (2615) 351 550 3780 1509 Populacija (6743) Drugo Dejanski em. kdaj prej Dejanski em. v času anketiranja Potencialni emigranti Lastni izračuni na podlagi podatkov v: Anketa (2011, 2012), IER; CMEPIUS, 2011, 2012. * V oceni za populacijo so upoštevani udeleženci ene vrste izmenjave. Podatki za realiziran vzorec (respondente) pa se nanašajo na vse udeležence Erasmus izmenjave (zaradi študija, prakse ali obojega). Med vsemi respondenti na ustrezni vprašanji za opredelitev zaposlitvenih migrantov je bilo 8 % takih, ki so se udeležili obeh vrst izmenjave (glej tabelo 3.11 v nadaljevanju). 0 Tabela 3.2: Ocena dejanske in potencialne zaposlitvene emigracije za populacijo Erasmus študentov generacij 2005-2010 - stanje ob koncu leta 2011 oziroma v začetku leta 2012* Značilnost OCENJENA STRUKTURA POPULACIJE (%) (upoštevane so izmenjave) OCENJENO ŠTEVILO ZA POPULACIJO (osebe) STRUKTURA POPULACIJE - izračuni iz kolon 6-10 (%) Struktura posameznih kategorij Erasmusovcev glede na njihovo emigracijo/nemigracijo - brez kategorije »drugo« Struktura nemigrantov in migrantov po posameznih značilnostih Ne-mig-ranti Poten-cial-ni emigran-ti Dejanski emigranti Drugo Skupaj Ne-mig-ranti Poten-cial-ni emigran-ti Dejanski emigranti Drugo Skupaj Ne-mig-ranti Poten-cial-ni emigran-ti Dejanski emigranti Skupaj Ne-mig-ranti Poten-cial-ni emigran-ti Dejanski emigranti Drugo Skupaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 SPOL Moški 22,9 56,7 14,3 6,1 100 545 1347 339 145 2376 24,4 60,4 15,2 100 36,1 35,6 37,6 26,2 35,2 Ženske 22,1 55,7 12,9 9,4 100 964 2433 562 408 4367 24,4 61,4 14,2 100 63,9 64,4 62,4 73,8 64,8 Skupaj 22,3 55,9 13,2 8,6 100 1509 3780 901 553 6743 24,4 61,2 14,4 100 100 100 100 100 100 LETO IZMENJAVE 2005 21,6 45,7 23,1 9,6 100 178 377 190 79 824 23,9 50,6 25,6 100 11,9 10,0 21,3 13,6 12,2 2006 21,4 52,4 20,3 6,0 100 194 477 185 54 910 22,7 55,7 21,6 100 12,9 12,7 20,7 9,3 13,5 2007 20,5 51,2 13,8 14,6 100 229 571 154 163 1117 24,0 59,9 16,1 100 15,3 15,2 17,2 28,0 16,6 2008 21,5 54,7 16,4 7,4 100 264 670 200 91 1225 23,2 59,1 17,7 100 17,6 17,8 22,4 15,6 18,2 2009 24,9 60,2 5,7 9,2 100 319 771 73 118 1281 27,4 66,3 6,3 100 21,3 20,5 8,2 20,2 19,0 2010 22,7 65,1 6,6 5,6 100 315 902 91 78 1386 24,0 69,0 7,0 100 21,0 23,9 10,2 13,4 20,6 Skupaj 22,2 55,9 13,2 8,7 100 1499 3768 893 583 6743 24,3 61,2 14,5 100 100 100 100 100 100 SMER ŠTUDIJA 1. Izobraževal.vede in izobražev.učiteljev 37,7 46,0 7,3 8,9 100 81 99 16 19 215 41,4 50,5 8,0 100 5,4 2,6 1,7 3,3 3,2 2. Umetnost in humanistika 18,9 62,4 9,9 8,9 100 254 839 133 119 1345 20,7 68,4 10,9 100 16,9 22,4 14,5 20,6 20,0 3. Družb. poslov., uprav. in pravne vede 21,1 52,9 16,7 9,3 100 699 1752 554 309 3314 23,3 58,3 18,4 100 46,4 46,8 60,5 53,6 49,2 4. Naravosl., matemat. in računalništvo 25,3 55,9 10,3 8,5 100 104 231 43 35 413 27,7 61,1 11,3 100 6,9 6,2 4,7 6,1 6,1 5. Tehnika, proizv. tehnol. in gradbeništvo 22,1 58,7 10,7 8,5 100 162 428 78 62 730 24,2 64,2 11,7 100 10,8 11,4 8,5 10,7 10,8 6. Kmetij., gozdar., ribiš., veterinarstvo 30,4 53,9 14,3 1,4 100 37 65 17 2 121 30,8 54,7 14,5 100 2,5 1,7 1,9 0,3 1,8 7. Zdravstvo in sociala 29,2 56,9 7,8 6,1 100 116 226 31 24 397 31,1 60,6 8,3 100 7,7 6,0 3,4 4,2 5,9 8. Storitve 23,2 50,1 24,2 2,5 100 41 88 42 4 175 23,8 51,4 24,8 100 2,7 2,4 4,6 0,7 2,6 9. Neopredeljeno 37,9 43,3 7,5 11,2 100 12 13 2 3 30 42,7 48,8 8,5 100 0,8 0,3 0,2 0,5 0,4 Skupaj 22,3 55,5 13,6 8,6 100 1506 3741 916 577 6740 24,4 60,7 14,9 100 100 100 100 100 100 VRSTA IZMENJAVE Študij 23,1 56,6 11,9 8,4 100 1365 3351 705 499 5920 25,2 61,8 13,0 100 91,2 89,0 78,6 85,4 87,8 Praksa 15,9 50,5 23,4 10,3 100 131 415 192 85 823 17,7 56,2 26,1 100 8,8 11,0 21,4 14,6 12,2 Skupaj 22,2 55,9 13,3 8,7 100 1496 3766 897 584 6743 24,3 61,2 14,6 100 100 100 100 100 100 Lastni izračuni na podlagi podatkov v: * V oceni so upoštevani udeleženci Anketa (2011, 2012), IER; ene vrste izmenjave (ali le CMEPIUS, 2011, 2012. študija ali le prakse). Med respondenti je bilo 8 % oseb, ki so se udeležile obeh vrst izmenjave. 3.1.3. POTENCIALNA EMIGRACIJA PO PREDVIDENEM OBDOBJU BIVANJA V TUJINI - v realiziranem vzorcu in v populaciji Za oceno, kolikšen delež evidentiranih (realiziran vzorec - respondenti) in ocenjenih (populacija) potencialnih zaposlitvenih emigrantov med nekdanjimi Erasmusovci generacij 2005-2010 je bil v času anketiranja (konec leta 2011 in začetek leta 2012) za Slovenijo bolj verjetno izgubljen (predstavljajo potencialno dolgoročno in s tem trajno emigracijo), je v primeru odhoda v tujino pomembno poznavanje predvidenega obdobja njihovega bivanja v tujini. Strukturo evidentiranih potencialnih zaposlitvenih emigrantov med respondenti po tej značilnosti prikazujemo v sliki 3.3. Kot vidimo, bi jih kar 44 % ostalo v tujini za več kot 3 leta (tem bomo rekli dolgoročni oz. trajni zaposlitveni emigranti). Če za 3780 ocenjenih potencialnih zaposlitvenih emigrantov v populaciji mladih, ki so bili v obdobju 2005-2010 na eni vrsti študentske izmenjave Erasmus, predpostavimo enako strukturo, kot smo jo ugotovili za realiziran vzorec, je med njimi kar 1664 potencialnih dolgoročnih emigrantov (glej sliko 3.4): 1021 takih, ki bi v tujini ostali za obdobje med 3 in 10 let, in 643 takih, ki bi odšli v tujino za obdobje daljše od 10 let ali za vedno. Slika 3.3: Evidentirana potencialna zaposlitvena emigracija med anketiranimi Erasmus študenti generacij 2005-2010 v letu 2011/2012 po predvidenem obdobju bivanja v tujini - struktura 1515 potencialnih emigrantov (%) Lastni izračuni na podlagi podatkov v: Anketa (2011-2012), Vprašalnik o mobilnosti in emigraciji Erasmus študentov, IER. * Generacije 2005-2009 so bile anketirane ob koncu leta 2011, generacija 2010 pa v začetku leta 2012. Lastni izračuni na podlagi podatkov v: Anketa (2011, 2012), IER; CMEPIUS, 2011, 2012. * V oceni za populacijo so upoštevani udeleženci ene vrste izmenjave. Podatki za realiziran vzorec (respondente) pa se nanašajo na vse udeležence Erasmus izmenjave (zaradi študija, prakse ali obojega). Med vsemi respondenti na ustrezni vprašanji za opredelitev zaposlitvenih migrantov je bilo 8 % takih, ki so se udeležili obeh vrst izmenjave (glej tabelo 3.11 v nadaljevanju). Za evidentirane potencialne emigrante med respondenti smo predvideno obdobje bivanja v tujini pogledali tudi po nekaterih značilnostih, in sicer po spolu, regiji stalnega bivališča in 2 7 smeri študija . V nadaljevanju prikazujemo glavne ugotovitve. Spol. - Med moškimi se jih je več opredelilo glede predvidenega obdobja bivanja v tujini kot med ženskami, obenem je med njimi več dolgoročnih emigrantov (slika 3.5). V obeh skupinah potencialnih emigrantov (kratkoročni - do 3 leta, dolgoročni - nad 3 leta) so v skladu s spolno strukturo populacije, vzorca in respondentov prevladovale ženske. Vendar pa je bil njihov delež med dolgoročnimi emigranti precej manjši kot med kratkoročnimi (62 % nasproti 74 %; glej tabelo 1.1 v prilogi C). Tako za moške kot za ženske pa je značilno, da med opredeljenimi prevladujejo dolgoročni migranti. Regija stalnega bivališča. - Največji delež dolgoročnih emigrantov med vsemi potencialnimi emigranti v regiji je značilen za Zasavsko in Pomursko regijo, večji kot v povprečju v državi pa še za Podravsko, Savinjsko in Spodnjeposavsko regijo (slika 3.6). Na drugi strani, kot prikazuje tabela 1.2 v prilogi C, tako med kratkoročnimi, dolgoročnimi kot neodločenimi Ostalo analizo dejanske zaposlitvene emigracije po teh značilnostih prikazujemo v poglavjih 3.2.1.1., 3.2.1.4. in 3.2.2.3. emigranti predstavljajo največji delež nekdanji Erasmusovci iz Osrednjeslovenske regije, pri tem zlasti med kratkoročnimi (za obdobje do 3 let - 40 % vseh). Tej regiji pri dolgoročnih emigrantih (tu nanjo odpade 33 %) sledijo nekdanji Erasmusovci iz Podravske (14 %), Savinjske (11 %) in Gorenjske regije (9 %). Smer študija. - Kot je razvidno iz slike 3.7, je največji delež dolgoročnih emigrantov med vsemi potencialnimi zaposlitvenimi emigranti na posamezni študijski smeri enomestne šifre klasifikacije KLASIUS-P značilen za smeri s šifro 6 in 5 (kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, veterinarstvo; tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo), večji kot v povprečju v državi pa še za smeri s šifro 8 in 3 (storitve; družbene, poslovne, upravne in pravne vede). Na drugi strani, kot prikazuje tabela 1.3 v prilogi C, tako med kratkoročnimi, dolgoročnimi kot neodločenimi emigranti predstavljajo največji delež nekdanji Erasmusovci s področja družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved, pri tem zlasti med kratkoročnimi migranti (za obdobje do 3 let - 40 % vseh). Tej študijski smeri tako med kratkoročnimi, dolgoročnimi kot neodločenimi emigranti sledijo nekdanji Erasmusovci iz dveh smeri: »umetnost in humanistika« (med dolgoročnimi emigranti predstavljajo 26 %) ter »tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo« (med dolgoročnimi emigranti predstavljajo 13 %). Slika 3.5: Evidentirani potencialni zaposlitveni emigranti med anketiranimi Erasmus študenti generacij 2005-2010 v letu 2011/2012 po predvidenem obdobju bivanja v tujini in spolu* - struktura (%) 100% 90% 80% 70°% 60°% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 24 40 44 32 35 1 i i Moški (449) Ženske (994) Skupaj (1443) do 3 leta ■ nad 3 leta ■ neodločeni Vir: Tabela 1.1 v prilogi C. * V oklepaju je prikazano število potencialnih emigrantov, za katere sta bila na razpolago oba podatka (spol, predvideno obdobje bivanja v tujini). l do 3 leta ■ nad 3 leta neodločeni Zasavska (19) Pomurska (40) Podravska (167) Savinjska (148) Spodnje posavska (40) SKU PAJ (1437) Koroška(50) Osrednjeslovenska (498) Jugovzhodna Slovenija (84) Gorenjska (141) Notranjsko-kraška (43) Obalno-kraška (90) Goriška (117) 26 63 11 1 1 1 13 63 _ 20 1 1 1 1 20 54 26 1 1 30 48 22 1 1 35 48 18 1 1 32 44 24 1 1 30 42 28 1 1 37 42 21 1 1 31 42 27 1 1 33 40 26 1 1 37 37 26 1 1 34 37 29 1 1 34 36 30 i 0% 20% 40% 60% 80% 100% Vir: Tabela 1.2 v prilogi C. * V oklepaju je prikazano število potencialnih emigrantov, za katere sta bila na razpolago oba podatka (regija, predvideno obdobje bivanja v tujini). Regije so razvrščene po velikosti deleža dolgoročnih emigrantov. Slika 3.7: Evidentirani potencialni zaposlitveni emigranti med anketiranimi Erasmus študenti generacij 2005-2010 v letu 2011/2012 po predvidenem obdobju bivanja v tujini in smeri študija* - struktura (%) 6. Kmetij., gozd.,ribiš., veterinarstvo (14) 5. Tehnika, proizv.tehnol.in gradb. (158) 8. Storitve (75) 3. Družb., posl., uprav.in pravne v. (519) SKUPAJ (1407) 2. Umetnost in humanistika (363) 7. Zdravstvo in sociala (113) 4. Maravosl., matem.in računaln.(96) 9. Neopredeljeno (21) 0. Splošne izobraž. aktivnosti/izidi (11) 1. Izobraž.vede in izobraž. učiteljev (37) ■ do 3 leta ■ nad 3 leta neodločeni i i i i 43 50 7 1 1 27 49 23 1 1 | 29 47 24 1 1 | 34 45 21 1 1 | 32 44 24 1 1 | 29 44 28 1 1 | 26 43 31 1 1 45 38 1 1 _| 33 33 33 1 1 1 64 27 9 1 1 I | 32 27 41 1-1-1 1 1 0% 20% 40% 60% 80% 100% Vir: * Tabela 1.3 v prilogi C. V oklepaju je prikazano število potencialnih emigrantov, za katere sta bila na razpolago oba podatka (smer študija, predvideno obdobje bivanja v tujini). Smeri študija so razvrščene po velikosti deleža dolgoročnih emigrantov. Za smer študija je uporabljena klasifikacija KLASIUS-P (na ravni 1-mestne šifre). Pred nazivom smeri je prikazana njena šifra po tej klasifikaciji. 3.1.4. DEJANSKA ZAPOSLITVENA EMIGRACIJA PO PREDVIDENEM OBDOBJU BIVANJA V TUJINI - v realiziranem vzorcu in v populaciji Med tistimi evidentiranimi dejanskimi zaposlitvenimi emigranti, ki so bili v tujini zaposleni v času anketiranja (aktualni zaposlitveni emigranti) in so se v preteklosti udeležili ene vrste izmenjave, je bila polovica (48,5 %) neodločenih, 14 % kratkoročnih (do 3 leta) in 37,5 % dolgoročnih migrantov (nad 3 leta). Če za ocenjenih 550 aktualnih zaposlitvenih emigrantov v populaciji predpostavimo prav tako strukturo, kot smo jo ugotovili za realiziran vzorec, je bilo med njimi 206 dolgoročnih emigrantov (v tujini nameravajo ostati več kot 3 leta), to je 3 % nekdanjih Erasmusovcev generacij 2005-2010, ki so se udeležili ene vrste izmenjave. 3.2. ZNAČILNOSTI EVIDENTIRANIH DEJANSKIH IN POTENCIALNIH ZAPOSLITVENIH EMIGRANTOV TER ODLOČENIH NEMIGRANTOV -v realiziranem vzorcu Med dejanskimi in potencialnimi zaposlitvenimi emigranti ter odločenimi nemigranti v realiziranem vzorcu nekdanjih Erasmus študentov generacij 2005-2010 smo ugotovili zelo veliko statistično značilnih razlik. Glavne statistično značilne ter nekatere druge razlike bomo proučili v nadaljevanju. Skupine značilnosti, ki smo jih za respondente proučili, so: socialnoekonomske, lokacijske (regija stalnega bivališča), izkušnje z mednarodnim okoljem pred Erasmus izmenjavo, strokovne značilnosti, značilnosti Erasmus izmenjave, dejavniki iskanja dela v tujini in sprejema ponudbe za delo v tujini (verjetnosti zaposlitve v tujini) ter vrednote pri iskanju kraja dela/bivanja. Podatke prikazujemo v tabelah in slikah v nadaljevanju ter v tabeli 2 v prilogi C. Za prikaz nagnjenosti anketirancev k potencialni ali dejanski zaposlitveni emigraciji smo izračunali tudi indeks selektivnosti migracij. Ta je opredeljen kot koeficient med deležem anketirancev z določeno značilnostjo med emigranti (potencialnimi, dejanskimi) in odločenimi nemigranti, od katerega odštejemo 1 in nato vse skupaj pomnožimo s 100. 3.2.1. SOCIALNO-EKONOMSKE IN LOKACIJSKE ZNAČILNOSTI TER IZKUŠNJE Z MEDNARODNIM OKOLJEM Opazovali smo naslednje značilnosti: spol, starost, izobrazbo staršev, regijo stalnega bivališča pred odhodom v tujino in predhodne izkušnje z mednarodnim okoljem. V nadaljevanju prikazujemo analizo navedenih značilnosti, od katerih smo statistično značilne razlike med skupinami respondentov ugotovili za starost in izkušnje z mednarodnim okoljem. 3.2.1.1. Spol Med moškimi in ženskami ni bilo skoraj nobenih razlik glede njihove sedanje, pretekle ali potencialne prihodnje zaposlitvene emigracije (glej tabelo 3.3). Na dve vprašanji, ki sta bili podlaga za oblikovanje navedenih skupin, se je jasno opredelilo 94 % moških in 92 % žensk. Med respondenti obeh spolov je bilo 23 % odločenih nemigrantov, dobra desetina takih, ki so bili v času anketiranja ali kdaj v preteklosti zaposleni v tujini in blizu 60 % potencialnih emigrantov. Moški so bili nekoliko nadpovprečno zastopani med dejanskimi zaposlitvenimi emigranti, ženske pa med kategorijo »drugo«. Rahlo večjo nagnjenost k dejanski zaposlitveni emigraciji za moške kot ženske kaže tudi indeks selektivnosti migracij (spodnja tretjina tabele 3.3). Tabela 3.3: Dejanska in potencialna zaposlitvena emigracija med anketiranimi Erasmus študenti generacij 2005-2010 po spolu - v letu 2011/2012* Skupine glede na verjetnost zaposlitvene emigracije in glede na dejansko zaposlitveno emigracijo Moški Ženske Skupaj** STRUKTURA migrantov in nemigrantov po spolu (%) Odločeni nemigranti 31,4 68,6 100 (596) Potencialni emigranti 30,5 69,5 100 (1513) Dejanski emigranti*** 32,8 67,2 100 (299) Drugo 24,5 75,5 100 (200) Skupaj 30,5 69,5 100 (2608) STRUKTURA moških in žensk po verjetnosti emigracije in po emigraciji (%) Odločeni nemigranti 23,5 22,6 22,9 Potencialni emigranti 58,0 58,0 58,0 Dejanski emigranti*** 12,3 11,1 11,5 Drugo 6,2 8,3 7,7 Skupaj** 100 (796) 100 (1812) 100 (2608) INDEKS SELEKTIVNOSTI MIGRACIJ Odločeni nemigranti Potencialni emigranti -3 1 Dejanski emigranti*** 4 -2 Drugo -22 10 Lastni izračuni na podlagi podatkov v: Anketa (2011, 2012), Vprašalnik o mobilnosti in emigraciji Erasmus študentov, IER. * Generacije 2005-2009 so bile anketirane ob koncu leta 2011, generacija 2010 pa v začetku leta 2012. ** V oklepaju je prikazano število respondentov. *** Osebe, ki so bile v času anketiranja zaposlene v tujini ali pa kdaj v preteklosti. 3.2.1.2. Starost - leto rojstva Dejanski emigranti, potencialni emigranti ter odločeni nemigranti se statistično značilno razlikujejo po letu rojstva, starosti v času izmenjave in starosti v času anketiranja (iz osnovnih 28 letnih ali grupiranih podatkov v starostne skupine), vendar pa so razlike majhne . Povprečna 28 Statistika je naslednja: Značilnost Negrupirani podatki Grupirani podatki Spearmanov koef, Stopnja značilnosti Spearmanov koefic. Stopnja značilnosti Leto rojstva -0,108 0,000 -0,112 0,000 Starost v času izmenjave 0,047 0,019 0,047 0,019 Starost v času anketiranja 0,108 0,000 0,111 0,000 starost vseh skupin respondentov v času izmenjave je bila nekaj čez 23 let, povprečna starost v času anketiranja pa je znašala za dejanske zaposlitvene emigrante 28 let, za potencialne zaposlitvene emigrante in za odločene nemigrante pa 27 let. Starostno strukturo v času anketiranja za različne skupine respondentov prikazujemo v tabeli 3.4. Iz indeksa selektivnosti migracij je razvidno, da med starostnimi skupinami ni večjih razlik v nagnjenosti k potencialni zaposlitveni emigraciji (največja je ta nagnjenost za tiste, ki so bili v času anketiranja stari 27-28 let). Na drugi strani pa so precejšnje razlike v dejanski zaposlitveni emigraciji; ta je med starejšimi od 26 let bistveno večja kot med mlajšimi (največja pa je med tistimi, ki so bili v času anketiranja stari nad 30 let). Tabela 3.4: Dejanska in potencialna zaposlitvena emigracija med anketiranimi Erasmus študenti generacij 2005-2010 po starosti v času anketiranja - v letu 2011/2012* Skupine glede na verjetnost zaposlitvene emigracije in glede na zaposlitveno emigracijo Starost v letih do 24 25 do 26 27 do 28 29 do 30 nad 30 Skupaj** STRUKTURA migrantov in nemigrantov po starosti (%) Odločeni nemigranti 19,9 34,4 24,2 14,1 7,3 100 (587) Potencialni emigranti 20,3 33,5 25,7 14,5 6 100 (1482) Dejanski emigranti*** 5,4 24 32,8 24 13,9 100 (296) Drugo 15,7 29,4 31,5 14,2 9,1 100 (197) Skupaj 18,1 32,3 26,6 15,5 7,5 100 (2562) STRUKTURA starostnih skupin po ver etnosti emigracije in po emigraciji (%) Odločeni nemigranti 25,2 24,4 20,8 20,9 22,5 22,9 Potencialni emigranti 64,7 60 55,9 54,2 46,6 57,8 Dejanski emigranti*** 3,4 8,6 14,2 17,9 21,5 11,6 Drugo 6,7 7 9,1 7,1 9,4 7,7 Skupaj** 100 (465) 100 (827) 100 (682) 100 (397) 100 (191) 100 (2562) INDEKS SELEKTIVNOSTI MIGRACIJ Odločeni nemigranti Potencialni emigranti 2 -3 6 3 -18 Dejanski emigranti*** -73 -30 36 70 90 Drugo -21 -15 30 1 25 Lastni izračuni na podlagi podatkov v: Anketa (2011, 2012), Vprašalnik o mobilnosti in emigraciji Erasmus študentov, IER. * Generacije 2005-2009 so bile anketirane ob koncu leta 2011, generacija 2010 pa v začetku leta 2012. ** V oklepaju je prikazano število respondentov. *** Osebe, ki so bile v času anketiranja zaposlene v tujini ali pa kdaj v preteklosti. 3.2.1.3. Izobrazba staršev Med odločenimi nemigranti, dejanskimi in potencialnimi zaposlitvenimi emigranti ni statistično značilnih razlik v izobraženosti njihovih staršev (upoštevaje izobrazbo enega ali obeh staršev). Kot je razvidno iz tabele 3.5, imajo vse skupine anketirancev precej dobro izobražene starše (najbolj odločeni nemigranti); namreč v vseh skupinah ima pri približno dveh tretjinah oseb vsaj eden od staršev terciarno izobrazbo. Iz indeksa selektivnosti migracij pa je razvidno, da je zaposlitvena emigracija najmanjša oziroma je nagnjenost k njej najmanjša med anketiranci, katerih starši imajo terciarno izobrazbo, in največja pri tistih, katerih starši imajo srednješolsko izobrazbo. Tabela 3.5: Dejanska in potencialna zaposlitvena emigracija med anketiranimi Erasmus študenti generacij 2005-2010 po izobrazbi staršev* - v letu 2011/2012** Skupine glede na verjetnost zaposlitvene emigracije in glede na zaposlitveno emigracijo Osnovna šola in poklicna šola Srednja šola Terciarna izobrazba Skupaj*** STRUKTURA migrantov in nemigrantov po izobrazbi staršev (%) Odločeni nemigranti 13,3 18,5 68,2 100 (594) Potencialni emigranti 14,8 21,4 63,8 100 (1502) Dejanski emigranti**** 12,1 22,6 65,3 100 (297) Drugo 14,1 20,2 65,7 100 (198) Skupaj 14,1 20,8 65,1 100 (2591) STRUKTURA študentov iz različnih izobrazbenih skupin staršev po verjetnosti emigracije in po emigraciji (%) Odločeni nemigranti 21,6 20,4 24,0 22,9 Potencialni emigranti 60,8 59,7 56,8 58,0 Dejanski emigranti**** 9,9 12,5 11,5 11,5 Drugo 7,7 7,4 7,7 7,6 Skupaj*** 100 (365) 100 (538) 100 (1688) 100 (2591) INDEKS SELEKTIVNOSTI MIGRACIJ Odločeni nemigranti Potencialni emigranti 11 16 -6 Dejanski emigranti**** -9 22 -4 Drugo 6 9 -4 Lastni izračuni na podlagi podatkov v: Anketa (2011, 2012), Vprašalnik o mobilnosti in emigraciji Erasmus študentov, IER. * Upoštevana je najvišja dosežena izobrazba enega od staršev. Če ima 1 od staršev terciarno izobrazbo, je tak bivši Erasmus študent štet v kategorijo študentov, katerih starši imajo terciarno izobrazbo. ** Generacije 2005-2009 so bile anketirane ob koncu leta 2011, generacija 2010 pa v začetku leta 2012. *** V oklepaju je prikazano število respondentov. **** Osebe, ki so bile v času anketiranja zaposlene v tujini ali pa kdaj v preteklosti. 3.2.1.4. Regija stalnega bivališča Odločeni nemigranti, potencialni in dejanski zaposlitveni emigranti se statistično značilno razlikujejo glede na statistično regijo, iz katere prihajajo (Cramerjev koeficient 0,066, stopnja značilnosti 0,009). Podatki so prikazani v tabeli 3.6. Glede na povprečno (regionalno) strukturo vseh respondentov so: • med odločenimi nemigranti nadpovprečno (bolj kot med vsemi respondenti) zastopani mladi iz sedmih regij, pri tem pa zlasti iz naslednjih: Goriške, Obalno-kraške, Notranjsko-kraške in Spodnjeposavske; • med potencialnimi emigranti nadpovprečno zastopani mladi iz sedmih regij, pri tem pa zlasti iz naslednjih: Podravske in Savinjske regije ter Jugovzhodne Slovenije; • med dejanskimi emigranti (preteklimi in aktualnimi v času anketiranja) nadpovprečno zastopani mladi iz naslednjih štirih regij: Zasavske, Pomurske, Koroške in Osrednjeslovenske. Tabela 3.6: Dejanska in potencialna zaposlitvena emigracija med anketiranimi Erasmus študenti generacij 2005-2010 po statistični regiji njihovega stalnega bivališča - v letu 2011/2012* Skupine glede na verjetnost zaposlitvene emigracije in glede na zaposlitveno emigracijo Pomurska Podrav-ska Koroška Savinjska Zasavska Spod-njepo-savska Jugovzhodna Slovenija Osred-nje-slo-venska Gorenjska Notranjsko-kraška Goriška Obalno-kraška Skupaj ŠTEVILO Odločeni nemigranti 16 45 16 52 9 16 34 224 56 18 67 42 595 Potencialni emigranti 41 181 51 158 20 41 89 519 144 43 123 97 1507 Dejanski emigranti** 12 27 13 23 8 8 15 123 24 7 24 15 299 Drugo 3 21 6 19 5 3 8 90 16 5 10 14 200 Skupaj 72 274 86 252 42 68 146 956 240 73 224 168 2601 STRUKTURA migrantov in nemigrantov po statistični regiji (%) Odločeni nemigranti 2,7 7,6 2,7 8,7 1,5 2,7 5,7 37,6 9,4 3,0 11,3 7,1 100 Potencialni emigranti 2,7 12,0 3,4 10,5 1,3 2,7 5,9 34,4 9,6 2,9 8,2 6,4 100 Dejanski emigranti** 4,0 9,0 4,3 7,7 2,7 2,7 5,0 41,1 8,0 2,3 8,0 5,0 100 Drugo 1,5 10,5 3,0 9,5 2,5 1,5 4,0 45,0 8,0 2,5 5,0 7,0 100 Skupaj 2,8 10,5 3,3 9,7 1,6 2,6 5,6 36,8 9,2 2,8 8,6 6,5 100 STRUKTURA mladih iz različnih statističnih regij po verjetnosti emigracije in po emigraciji (%) Odločeni nemigranti 22,2 16,4 18,6 20,6 21,4 23,5 23,3 23,4 23,3 24,7 29,9 25,0 22,9 Potencialni emigranti 56,9 66,1 59,3 62,7 47,6 60,3 61,0 54,3 60,0 58,9 54,9 57,7 57,9 Dejanski emigranti** 16,7 9,9 15,1 9,1 19,0 11,8 10,3 12,9 10,0 9,6 10,7 8,9 11,5 Drugo 4,2 7,7 7,0 7,5 11,9 4,4 5,5 9,4 6,7 6,8 4,5 8,3 7,7 Skupaj 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 INDEKS SELEKTIVNOSTI MIGRACIJ Odločeni nemigranti Potencialni emigranti 0 58 26 21 -13 0 4 -9 2 -3 -27 -10 Dejanski emigranti** 48 18 59 -11 80 0 -12 9 -15 -23 -29 -30 Drugo -44 38 11 9 67 -44 -30 20 -15 -17 -56 -1 Lastni izračuni na podlagi podatkov v: Anketa (2011, 2012), Vprašalnik o mobilnosti in emigraciji Erasmus študentov, IER. * Generacije 2005-2009 so bile anketirane ob koncu leta 2011, generacija 2010 pa v začetku leta 2012. ** Osebe, ki so bile v času anketiranja zaposlene v tujini ali pa kdaj v preteklosti. Analiza z druge perspektive (primerjava strukture respondentov po regijah) kaže naslednje: • za respondente iz treh jugozahodnih regij (Goriška, Obalno-kraška in Notranjsko-kraška) je značilno, da je med njimi bistveno več odločenih nemigrantov kot v ostalih regijah; • za respondente iz Zasavske, Pomurske in Koroške regije je značilno, da je med njimi izrazito večji delež (65 %, 45 %, 31 %) dejanskih emigrantov kot v ostalih regijah; • za respondente iz Podravske in Savinjske regije je značilno, da je med njimi glede na druge regije bistveno več potencialnih emigrantov (glej sliko 3.5); to sta obenem regiji, za kateri je poleg Osrednjeslovenske regije značilno največje absolutno število evidentiranih potencialnih emigrantov. Iz indeksa selektivnosti migracij, v katerem primerjamo deleže posameznih regij med vsemi zaposlitvenimi migranti (potencialnimi, dejanskimi) z analognimi deleži regij med vsemi odločenimi nemigranti, pa izhajajo naslednje sklepne ugotovitve: • najmanj so k zaposlitveni emigraciji (potencialni, dejanski) nagnjeni respondenti iz treh jugozahodnih regij (Goriške, Obalno-kraške, Notranjsko-kraške), • k potencialni zaposlitveni emigraciji so najbolj nagnjeni respondenti iz Podravske, Koroške in Savinjske regije, • k dejanski zaposlitveni emigraciji pa so najbolj nagnjeni respondenti iz Zasavske, Koroške in Pomurske regije. Slika 3.5: Relativni obseg potencialne zaposlitvene emigracije v letu 2011/2012* med anketiranimi Erasmus študenti generacij 2005-2010 po statistični regiji njihovega stalnega bivališča Vir: Tabela 3.6. 3.2.1.5. Izkušnje z mednarodnim okoljem pred Erasmus izmenjavo Odločeni nemigranti, potencialni in dejanski zaposlitveni emigranti se statistično značilno razlikujejo glede na prisotnost ali odsotnost predhodnih izkušenj z mednarodnim okoljem (Cramerjev koeficient 0,134, stopnja značilnosti 0,001), vendar pa so razlike majhne. Kot je razvidno tudi iz tabele 3.7, predhodne izkušnje z mednarodnim okoljem vplivajo na potencialno in zlasti na dejansko zaposlitveno emigracijo (to je razvidno predvsem iz indeksa selektivnosti migracij). Med odločenimi nemigranti je bistveno več takih brez teh izkušenj kot med potencialnimi in zlasti v primerjavi z dejanskimi emigranti. Tabela 3.7: Dejanska in potencialna zaposlitvena emigracija med anketiranimi Erasmus študenti generacij 2005-2010 po predhodnih izkušnjah z mednarodnim okoljem - v letu 2011/2012* Izkušnje z mednarodnim okoljem (pred Erasmus izmenjavo) Odločeni nemigranti Potencialni emigranti Dejanski emigranti** Drugo Skupaj*** STRUKTURA mladih z in brez predhodnih izkušenj z mednarodnim okoljem po verjetnosti emigracije oz. emigraciji (%) Nič 30,1 56,9 8,0 5,0 100 (662) Vsaj nekaj 20,4 58,6 12,4 8,5 100 (1921) Skupaj 22,9 58,2 11,3 7,6 100 (2583) STRUKTURA migrantov in nemigrantov po predhodnih izkušnjah z mednarodnim okoljem (%) Nič 33,7 25,1 18,2 16,8 25,6 Vsaj nekaj 66,3 74,9 81,8 83,2 74,4 Skupaj*** 100 (591) 100 (1503) 100 (292) 100 (197) 100 (2583) INDEKS SELEKTIVNOSTI MIGRACIJ Nič -26 -46 -50 Vsaj nekaj 13 23 25 Lastni izračuni na podlagi podatkov v: Anketa (2011, 2012), Vprašalnik o mobilnosti in emigraciji Erasmus študentov, IER. * Generacije 2005-2009 so bile anketirane ob koncu leta 2011, generacija 2010 pa v začetku leta 2012. ** Osebe, ki so bile v času anketiranja zaposlene v tujini ali pa kdaj v preteklosti. *** V oklepaju je prikazano število respondentov. 3.2.2. STROKOVNE ZNAČILNOSTI Opazovali bomo tri strokovne značilnosti: vrsto študija, letnik študija in smer študija (na agregatni ravni - enomestna šifra klasifikacije KLASIUS-P) v času izmenjave. Le po zadnji navedeni značilnosti se odločeni nemigranti, potencialni in dejanski zaposlitveni emigranti statistično značilno razlikujejo. 3.2.2.1. Vrsta študija Vrsta študija nima statistično značilnega vpliva na dejansko ali potencialno zaposlitveno emigracijo. Iz tabele 3.8 pa je razvidno, da je v skladu s pričakovanji med dejanskimi emigranti v primerjavi z odločenimi nemigranti in potencialnimi emigranti več takih, ki so v Sloveniji študirali še po starih študijskih programih (za to primerjavo glej indeks selektivnosti migracij). So namreč starejši in so v večji meri iz prvih opazovanih generacij izmenjav (2005/2006) kot ostali dve skupini respondentov. Tabela 3.8: Dejanska in potencialna zaposlitvena emigracija med anketiranimi Erasmus študenti generacij 2005-2010 po vrsti študija - v letu 2011/2012* Vrsta študija Odločeni nemigranti Potencialni emigranti Dejanski emigranti** Drugo Skupaj*** STRUKTURA mladih iz starih in bolonjskih programov po verjetnosti emigracije in po emigraciji (%) Bolonjski 23,3 60,3 8,8 7,5 100 (759) Stari 22,5 57,2 12,5 7,7 100 (1801) Skupaj 22,8 58,1 11,4 7,7 100 (2560) STRUKTURA migrantov in nemigrantov po vrsti študija (%) Bolonjski 30,4 30,8 22,9 29,1 29,6 Stari 69,6 69,2 77,1 70,9 70,4 Skupaj*** 100 (583) 100 (1488) 100 (293) 100 (196) 100 (2560) INDEKS SELEKTIVNOSTI MIGRACIJ Bolonjski 1 -25 -4 Stari -1 11 2 Lastni izračuni na podlagi podatkov v: Anketa (2011, 2012), Vprašalnik o mobilnosti in emigraciji Erasmus študentov, IER. * Generacije 2005-2009 so bile anketirane ob koncu leta 2011, generacija 2010 pa v začetku leta 2012. ** Osebe, ki so bile v času anketiranja zaposlene v tujini ali pa kdaj v preteklosti. *** V oklepaju je prikazano število respondentov. 3.2.2.2. Letnik študija Letnik študija v času izmenjave nima statistično značilnega vpliva na dejansko ali potencialno zaposlitveno emigracijo. Iz tabele 3.9 pa je razvidno, da je v skladu s pričakovanji med dejanskimi emigranti v primerjavi z odločenimi nemigranti in potencialnimi emigranti več takih, ki so bili v času izmenjave absolventi ali pa so že diplomirali. Takih je bilo 35 %, medtem ko jih je bilo med potencialnimi emigranti 30 % in med odločenimi nemigranti 29 %. Tudi indeks selektivnosti migracij potrjuje večjo nagnjenost k dejanski zaposlitveni emigraciji za tiste anketirance, ki so že diplomirali. Skupine glede na verjetnost zaposlitvene emigracije in glede na zaposlitveno emigracijo Letnik študija Absolvent Diplomi-ral Skupaj** 1 2 3 4 5 in 6 STRUKTURA migrantov in nemigrantov po letniku študija (%) Odločeni nemigranti 1,2 6,9 29,6 25,7 7,7 24,9 4,0 100 (595) Potencialni emigranti 1,5 8,2 26,9 27,1 6,2 27,3 2,9 100 (1512) Dejanski emigranti*** 2,0 5,0 24,4 29,1 4,7 29,8 5,0 100 (299) Drugo 1,5 5,4 26,7 32,7 5,0 25,2 3,5 100 (202) Skupaj 1,5 7,3 27,2 27,4 6,2 26,9 3,5 100 (2608) STRUKTURA mladih iz različnih letnikov študija v času izmenjave po verjetnosti emigracije in po emigraciji (%) Odločeni nemigranti 18,4 21,5 24,8 21,4 28,2 21,1 26,7 22,8 Potencialni emigranti 57,9 64,9 57,3 57,2 57,1 58,9 48,9 58,0 Dejanski emigranti*** 15,8 7,9 10,3 12,2 8,6 12,7 16,7 11,5 Drugo 7,9 5,8 7,6 9,2 6,1 7,3 7,8 7,7 Skupaj** 100 (38) 100 (191) 100 (710) 100 (715) 100 (163) 100(701) 100 (90) 100 (2608) INDEKS SELEKTIVNOSTI MIGRACIJ Odločeni nemigranti Potencialni emigranti 25 19 -9 5 -19 10 -28 Dejanski emigranti*** 67 -28 -18 13 -39 20 25 Drugo 25 -22 -10 27 -35 1 -13 Lastni izračuni na podlagi podatkov v: Anketa (2011, 2012), Vprašalnik o mobilnosti in emigraciji Erasmus študentov, IER. * Generacije 2005-2009 so bile anketirane ob koncu leta 2011, generacija 2010 pa v začetku leta 2012. ** V oklepaju je prikazano število respondentov. *** Osebe, ki so bile v času anketiranja zaposlene v tujini ali pa kdaj v preteklosti. 3.2.2.3. Smer študija Odločeni nemigranti, potencialni in dejanski zaposlitveni emigranti se statistično značilno razlikujejo po smeri študija (upoštevaje 1- ali pa 3-mestno šifro/raven uporabljene klasifikacije KLASIUS-P) na domači visokošolski ustanovi v času pred izmenjavo, vendar pa so razlike zelo majhne. Na ravni 3-mestne šifre so razlike nekoliko večje kot na ravni 1-mestne šifre (Cramerjev koeficient za 1-mestno šifro znaša 0,200, za 3-mestno šifro pa 0,087; stopnja značilnosti oziroma tveganja pa je v obeh primerih manjša od 0,001). Podatke o številu in strukturi repondentov po obeh dimenzijah (emigracija, smer študija) za agregatno raven (1-mestna šifra) smeri študija prikazujemo v tabeli 3.10. Največje absolutno število potencialnih in dejanskih zaposlitvenih emigrantov je značilno za dve smeri: »družbene, poslovne, upravne in pravne vede« ter »umetnost in humanistika«. O relativnem obsegu potencialne in dejanske zaposlitvene emigracije oziroma odločene nemigracije pa lahko sklepamo iz strukture respondentov na posamezni smeri. Iz primerjave te strukture s povprečno strukturo za vseh 2548 respondentov lahko zaključimo naslednje: • potencialna zaposlitvena emigracija (slika 3.6) je relativno največja za nekdanje Erasmusovce s področja »splošnih izobraževalnih aktivnosti« in »storitev«, nadpovprečna pa še za tiste z naslednjih štirih širših študijskih smeri: umetnost in humanistika; kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo; naravoslovje, matematika in računalništvo; tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo; • dejanska zaposlitvena emigracija (slika 3.7; zaposleni v tujini v času anketiranja ali kdaj prej) je relativno največja za nekdanje Erasmusovce z naslednjih dveh študijskih smeri: družbene, poslovne, upravne in pravne vede; storitve; • odločeni nemigranti pa so bili relativno najpogostejši (delež med vsemi respondenti na smeri je znašal več kot 30 %) za Erasmusovce s področja treh smeri (slika 3.8): 29 izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev; zdravstvo in sociala. Iz indeksa selektivnosti migracij, v katerem primerjamo deleže posameznih študijskih smeri med vsemi migranti (potencialnimi, dejanskimi) z analognim deležem posameznih smeri med vsemi odločenimi nemigranti (glej spodnji del tabele 3.10), pa izhajajo naslednje sklepne ugotovitve: • k obema vrstama zaposlitvene emigracije (potencialni, dejanski) so najbolj nagnjeni anketirani nekdanji Erasmusovci iz študijske smeri »storitve«, najmanj pa tisti s področja prve in sedme ravni uporabljene klasifikacije KLASIUS-P (izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev; zdravstvo in sociala), • k potencialni emigraciji so še precej nagnjeni tudi mladi s področja družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved, • k dejanski emigraciji pa so za tistimi s področja storitev najbolj nagnjeni mladi s področja umetnosti in humanistike. V tabeli 2 v prilogi C prikazujemo strukturo respondentov na bolj razdelani ravni študijske smeri in sicer na ravni 3-mestne šifre klasifikacije KLASIUS-P. V sliki 3.9 v nadaljevanju prikazujemo za tiste študijske smeri izmed vseh, za katere smo imeli odgovore od najmanj 10 nekdanjih Erasmusovcev, relativni obseg potencialne zaposlitvene emigracije. Med 10 smermi, za katere je bil v času anketiranja (konec leta 2011/začetek leta 2012) ta obseg največji, se pojavljajo matematiki, zdravniki, strojniki in gradbeni inženirji. Od smeri z manj kot 10 respondenti pa je ta obseg velik tudi med fiziki in astronomi ter strokovnjaki uporabnega računalništva. Nekatere med temi smermi (matematiki, fiziki) so najpogosteje zastopane tudi v emigraciji znanstvenikov v obdobju 1995-2009 (Bevc, Ogorevc, Koman, 2012). Za strojne in gradbene inženirje je velik obseg potencialne emigracije mogoče razložiti s propadom velikega števila podjetij v zadnjih letih (pri tem zlasti gradbenih). Dejansko je na drugem mestu smer »neopredeljeno«. Skupine glede na verjetnost zaposlitvene emigracije in glede na zaposlitveno emigracijo 0.Sploš- ne izobraž. aktivn. 1. Izobr. vede in izobr. učiteljev 2.Umet-nost in humanist. 3.Družb. poslov., uprav. in prav. vede 4. Nara-vosl., matem. in raču-naln. 5.Tehni- ka, proizv. tehnol. in gradben. 6.Kme-tij., gozd., ribištvo, veterinar. 7.Zdrav-stvo in sociala 8. Storitve 9. Neo-pred. Skupaj ŠTEVILO Odločeni nemigranti 4 29 120 215 42 69 7 66 20 15 587 Potencialni emigranti 11 39 382 539 103 165 15 119 79 23 1475 Dejanski emigranti** 0 7 59 143 14 27 1 16 20 4 291 Drugo 0 7 47 88 13 20 1 14 4 1 195 Skupaj 15 82 608 985 172 281 24 215 123 43 2548 STRUKTURA migrantov in nemigrantov po smeri študija (%) Odločeni nemigranti 0,7 4,9 20,4 36,6 7,2 11,8 1,2 11,2 3,4 2,6 100 Potencialni emigranti 0,7 2,6 25,9 36,5 7,0 11,2 1,0 8,1 5,4 1,6 100 Dejanski emigranti** 0,0 2,4 20,3 49,1 4,8 9,3 0,3 5,5 6,9 1,4 100 Drugo 0,0 3,6 24,1 45,1 6,7 10,3 0,5 7,2 2,1 0,5 100 Skupaj 0,6 3,2 23,9 38,7 6,8 11,0 0,9 8,4 4,8 1,7 100 STRUKTURA mladih iz različnih študijskih smeri po verjetnosti emigracije in po emigraciji (%) Odločeni nemigranti 26,7 35,4 19,7 21,8 24,4 24,6 29,2 30,7 16,3 34,9 23,0 Potencialni emigranti 73,3 47,6 62,8 54,7 59,9 58,7 62,5 55,3 64,2 53,5 57,9 Dejanski emigranti** 0,0 8,5 9,7 14,5 8,1 9,6 4,2 7,4 16,3 9,3 11,4 Drugo 0,0 8,5 7,7 8,9 7,6 7,1 4,2 6,5 3,3 2,3 7,7 Skupaj 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 INDEKS SELEKTIVNOSTI MIGRACIJ Odločeni nemigranti Potencialni emigranti 0 -47 27 0 -3 -5 -17 -28 59 -38 Dejanski emigranti** -100 -51 0 34 -33 -21 -75 -51 103 -46 Drugo -100 -27 18 23 -7 -13 -58 -36 -38 -81 Lastni izračuni na podlagi podatkov v: Anketa (2011, 2012), Vprašalnik o mobilnosti in emigraciji Erasmus študentov, IER; KLASIUS-P (2006). * Generacije 2005-2009 so bile anketirane ob koncu leta 2011, generacija 2010 pa v začetku leta 2012. ** Osebe, ki so bile v času anketiranja zaposlene v tujini ali pa kdaj v preteklosti. Slika 3.6: Relativni obseg potencialne zaposlitvene emigracije* med anketiranimi Erasmus študenti generacij 2005-2010 po smeri študija na ravni 1-mestne šifre klasifikacije KLASIUS-P - v letu 2011/2012** (%) 0. Splošne izobr.aktivnosti 8. Storitve 2. Umetn.,humanistika 6. Kmetij., gozdar., ribiš., veterinarstvo 4. Naravosl., matem.,računaln. 5. Tehnika, proizv. tehnol., gradben. Skupaj 7. Zdravstvo in sociala 3. Družb., poslov., uprav.,pravne vede 9. Neopredelj. 1. Izobraž.vede,izobr.učiteljev 10 20 30 40 50 60 70 80 Vir: Tabela 3.10. * Delež potencialnih emigrantov med respondenti na posamezni smeri. Študijske smeri so razporejene glede na velikost vrednosti kazalnika. ** Generacije 2005-2009 so bile anketirane ob koncu leta 2011, generacija 2010 pa v začetku leta 2012. 0 Slika 3.7: Relativni obseg dejanske zaposlitvene emigracije med anketiranimi Erasmus študenti generacij 2005-2010 po smeri študija* na ravni 1-mestne šifre klasifikacije KLASIUS- P - v letu 2011/2012 (%) 8. Storitve 3. Družb., poslov., uprav.,pravne vede Skupaj 2. Umetn.,humanistika 5. Tehnika, proizv. tehnol., gradben. 9. Neopredelj. 1. Izobraž.vede,izobr.učiteljev 4. Naravosl., matem.,računaln. 7. Zdravstvo in sociala 6. Kmetij., gozdar., ribiš., veterinarstvo 0. Splošne izobr.aktivnosti 4 6 8 10 12 14 16 18 Vir: Tabela 3.10. * Delež respondentov na posamezni smeri, ki so bili v času anketiranja ali pa kdaj prej zaposleni v tujini. Študijske smeri so razporejene glede na velikost vrednosti kazalnika. Slika 3.8: Relativni obseg odločenih (zaposlitvenih) nemigrantov med anketiranimi Erasmus študenti generacij 2005-2010 po smeri študija na ravni 1-mestne šifre klasifikacije KLASIUS-P - v letu 2011/2012 (%) 1. Izobraž.vede,izobr.učiteljev 9. Neopredelj. 7. Zdravstvo in sociala 6. Kmetij., gozdar., ribiš., veterinarstvo 0. Splošne izobr.aktivnosti 5. Tehnika, proizv. tehnol., gradben. 4. Naravosl., matem.,računaln. Skupaj 3. Družb., poslov., uprav.,pravne vede 2. Umetn.,humanistika 8. Storitve + ,00 5,00 10,00 15,00 20,00 25,00 30,00 35,00 40,00 Vir: Tabela 3.10. * Delež odločenih nemigrantov (zaradi zaposlitve) med respondenti na posamezni smeri. Študijske smeri so razporejene glede na velikost vrednosti kazalnika. 0 2 Slika 3.9: Relativni obseg potencialne zaposlitvene emigracije* med anketiranimi Erasmus študenti generacij 2005-2010 po smeri študija na ravni 3-mestne šifre klasifikacije KLASIUS-P** - v letu 2011/2012*** (%) Vir: * Tabela 2 v prilogi C. Delež potencialnih emigrantov med respondenti na posamezni smeri. Upoštevane so smeri, za katere smo imeli odgovore od najmanj 10 oseb. Študijske smeri so razporejene glede na velikost vrednosti kazalnika. Številka pred nazivom smeri je uradna 3-mestna šifra v klasifikaciji KLASIUS-P, številka v oklepaju za imenom smeri pa označuje skupno število respondentov iz te smeri. Generacije 2005-2009 so bile anketirane ob koncu leta 2011, generacija 2010 pa v začetku leta 2012. ** * * * ZNAČILNOSTI ERASMUS IZMENJAVE Opazovali smo naslednje značilnosti: vrsto mobilnosti (študij, praksa), študijsko leto izmenjave, trajanje izmenjave (1 semester, 2 semestra, ipd.), državo izmenjave in oceno bivanja/študija/prakse v tujini (več vidikov) in koristi izmenjave (več vrst). V nadaljevanju prikazujemo analizo navedenih značilnosti, med katerimi smo statistično značilne razlike med odločenimi nemigranti, potencialnimi in dejanskimi zaposlitvenimi emigranti ugotovili za prve tri navedene značilnosti (vrsta, leto in trajanje izmenjave), za večino opazovanih koristi izmenjave ter oceno enega od opazovanih vidikov študija/prakse v tujini (opremljenost gostujoče izobraževalne ustanove/podjetja). 3.2.3.1. Vrsta izmenjave Med odločenimi nemigranti, potencialnimi in dejanskimi zaposlitvenimi emigranti obstajajo majhne statistično značilne razlike v vrsti Erasmus izmenjave, ki so se je udeležili v obdobju 2005-2010 (Cramerjev koeficient 0,156, stopnja značilnosti 0,000). Kot je razvidno iz tabele 3.11, je med dejanskimi emigranti bistveno večji delež takih, ki so se udeležili obeh vrst izmenjave (torej so bili večkrat v tujini) kot med odločenimi nemigranti in potencialnimi emigranti. Tudi iz indeksa selektivnosti migracij izhaja, da je nagnjenost k zaposlitveni emigraciji (zlasti dejanski) večja med tistimi, ki so se udeležili obeh vrst izmenjave. Tabela 3.11: Dejanska in potencialna zaposlitvena emigracija med anketiranimi Erasmus študenti generacij 2005-2010 po vrsti izmenjave - v letu 2011/2012* Vrsta Erasmus izmenjave Odločeni nemigranti Potencialni emigranti Dejanski emigranti** Drugo Skupaj*** STRUKTURA mladih, ki so bili na posamezni vrsti izmenjave, po verjetnosti emigracije in po emigraciji (%) Študij 23,5 58,8 10,0 7,7 100 (2197) Praksa 25,0 56,2 11,5 7,3 100 (192) Oboje 14,0 51,2 26,0 8,8 100 (215) Skupaj 22,8 57,9 11,4 7,8 100 (2604) STRUKTURA migrantov in nemigrantov po vrsti izmenjave (%) Študij 86,9 85,6 73,8 83,7 84,4 Praksa 8,1 7,2 7,4 6,9 7,4 Oboje 5,1 7,3 18,8 9,4 8,3 Skupaj*** 100 (594) 100 (1509) 100 (298) 100 (203) 100 (2604) INDEKS SELEKTIVNOSTI MIGRACIJ Študij -1 -15 -4 Praksa -11 -9 -15 Oboje 43 269 84 Lastni izračuni na podlagi podatkov v: Anketa (2011, 2012), Vprašalnik o mobilnosti in emigraciji Erasmus študentov, IER. * Generacije 2005-2009 so bile anketirane ob koncu leta 2011, generacija 2010 pa v začetku leta 2012. ** Osebe, ki so bile v času anketiranja zaposlene v tujini ali pa kdaj v preteklosti. *** V oklepaju je prikazano število respondentov. 3.2.3.2. Leto izmenjave Med odločenimi nemigranti, potencialnimi in dejanskimi zaposlitvenimi emigranti obstajajo majhne statistično značilne razlike v letu Erasmus izmenjave. Povezava je negativna (Spearmanov koeficient -0,120, stopnja značilnosti 0,0000), kar za dejanske emigrante potrjuje tabela 3.12. Če opazujemo strukturo respondentov za posamezne letne generacije, namreč vidimo, da je bil delež dejanskih emigrantov največji (znašal je 24 %) v prvi opazovani generaciji 2005/2006 (iz katere je v času anketiranja predvidoma največji delež respondentov že končal študij), nato pa se je za nadaljnje letne generacije zmanjševal (na 5 % v generaciji 2010/2011). Delež potencialnih emigrantov kaže obraten trend (z izjemo generacije 2007/2008); od 45 % v generaciji 2005/2006 se je njihov delež povečal kar na 68 % v zadnji generaciji 2010/2011. Delež odločenih nemigrantov pa se je med letnimi generacijami spreminjal; gibal se je med 18 % in 27 %. Tudi indeks selektivnosti migracij, v katerem primerjamo obe vrsti migrantov z odločenimi nemigranti, kaže na največjo nagnjenost k dejanski emigraciji za prve opazovane letne generacije Erasmusovcev in največjo nagnjenost k potencialni emigraciji za zadnjo opazovano generacijo. Tabela 3.12: Dejanska in potencialna zaposlitvena emigracija med anketiranimi Erasmus študenti generacij 2005-2010 po študijskem letu izmenjave - v letu 2011/2012* Skupine glede na verjetnost zaposlitvene emigracije in glede na zaposlitveno emigracijo 2005/06 2006/07 2007/08 2008/09 2009/10 2010/11 Skupaj** STRUKTURA migrantov in nemigrantov po študijskem letu izmenjave (%) Odločeni nemigranti 7,3 8,3 14,7 17,7 22,8 29,2 100(592) Potencialni emigranti 5,7 10,0 11,9 18,1 19,4 34,9 100(1506) Dejanski emigranti*** 15,4 19,7 19,7 21,1 12,0 12,0 100(299) Drugo 7,5 8,0 23,1 18,6 22,1 20,6 100(199) Skupaj 7,3 10,6 14,3 18,4 19,5 29,9 100(2596) STRUKTURA mladih iz posameznih letnih generacij izmenjave po verjetnosti emigracije in po emigraciji (%) Odločeni nemigranti 22,6 17,8 23,5 22,0 26,6 22,3 22,8 Potencialni emigranti 45,3 54,9 48,2 57,1 57,6 67,7 58,0 Dejanski emigranti*** 24,2 21,5 15,9 13,2 7,1 4,6 11,5 Drugo 7,9 5,8 12,4 7,7 8,7 5,3 7,7 Skupaj** 100 (190) 100 (275) 100 (371) 100 (478) 100 (507) 100 (775) 100(2596) INDEKS SELEKTIVNOSTI MIGRACIJ Potencialni emigranti -22 20 -19 2 -15 20 Dejanski emigranti*** 111 137 34 19 -47 -59 Drugo 3 -4 57 5 -3 -29 Lastni izračuni na podlagi podatkov v: Anketa (2011, 2012), Vprašalnik o mobilnosti in emigraciji Erasmus študentov, IER. * Generacije 2005-2009 so bile anketirane ob koncu leta 2011, generacija 2010 pa v začetku leta 2012. ** V oklepaju je prikazano število respondentov. *** Osebe, ki so bile v času anketiranja zaposlene v tujini ali pa kdaj v preteklosti. 3.2.3.3. Trajanje izmenjave Med odločenimi nemigranti, potencialnimi in dejanskimi zaposlitvenimi emigranti obstajajo majhne statistično značilne razlike v trajanju Erasmus izmenjave/mobilnosti (Spearmanov koeficient 0,068, stopnja značilnosti 0,000). Tudi iz tabele 3.13 je razvidno, da dolžina izmenjave/bivanja v tujini vpliva na verjetnost zaposlitvene emigracije. Med respondenti, ki so bili na izmenjavi krajši čas, je namreč bistveno manj dejanskih emigrantov kot med tistimi, ki so bili na izmenjavi daljši čas (8 % nasproti 17 %). Ali povedano tudi drugače: Delež respondentov, ki so bili na izmenjavi dalj časa (2 semestra), je največji med dejanskimi emigranti, nekoliko manjši med potencialnimi emigranti in najmanjši med odločenimi nemigranti. Na drugi strani pa je delež respondentov, ki so bili na izmenjavi kratek čas (»le« 1 semester), naj večji med odločenimi nemigranti, nekoliko manjši med potencialnimi emigranti in najmanjši med dejanskimi emigranti. Tabela 3.13: Dejanska in potencialna zaposlitvena emigracija med anketiranimi Erasmus študenti generacij 2005-2010 po trajanju izmenjave - v letu 2011/2012* Trajanje izmenjave Odločeni nemigranti Potencialni emigranti Dejanski emigranti** Drugo Skupaj*** STRUKTURA mladih, ki so bili različno dolgo obdobje na izmenjavi, po verjetnosti emigracije in po emigraciji (%) 1 semester 25,8 57,8 8,2 8,1 100(1352) 2 semestra 17,6 58,3 16,6 7,5 100(808) Drugo 23,2 57,7 12,0 7,1 100(449) Skupaj 22,8 58,0 11,5 7,8 100(2609) STRUKTURA migrantov in nemigrantov po trajanju Erasmus izmenjave (%) 1 semester 58,7 51,7 37,1 54,2 51,8 2 semestra 23,9 31,2 44,8 30,0 31,0 Drugo 17,5 17,1 18,1 15,8 17,2 Skupaj*** 100 (595) 100 (1512) 100 (299) 100 (203) 100(2609) INDEKS SELEKTIVNOSTI MIGRACIJ 1 semester -12 -37 -8 -12 2 semestra 31 87 26 30 Drugo -2 3 -10 -2 Lastni izračuni na podlagi podatkov v: Anketa (2011, 2012), Vprašalnik o mobilnosti in emigraciji Erasmus študentov, IER. * Generacije 2005-2009 so bile anketirane ob koncu leta 2011, generacija 2010 pa v začetku leta 2012. ** Osebe, ki so bile v času anketiranja zaposlene v tujini ali pa kdaj v preteklosti. *** V oklepaju je prikazano število respondentov. 3.2.3.4. Država izmenjave Med odločenimi nemigranti, potencialnimi in dejanski zaposlitvenimi emigranti ni statistično značilnih razlik v državi Erasmus izmenjave. Ali povedano drugače, država izmenjave nekdanjih Erasmus študentov ne vpliva na verjetnost njihove dejanske ali potencialne zaposlitvene emigracije. Pomembnejši so drugi dejavniki. Podatke o številu in strukturi respondentov po obeh dimenzijah (emigracija, država Erasmus izmenjave) prikazujemo v tabeli 3.14. Kot je razvidno iz te tabele, je ob upoštevanju držav z več kot 10 udeleženci izmenjav v obdobju 2005-2010, delež dejanskih in potencialnih zaposlitvenih emigrantov največji med udeleženci Erasmus izmenjave v naslednjih državah: • dejanski emigranti: Norveška, Francija, Velika Britanija, Danska, Nizozemska, Belgija, • potencialni emigranti: Madžarska, Belgija, Portugalska, Avstrija, Norveška, Nizozemska. Tabela 3.14: Dejanska in potencialna zaposlitvena emigracija med anketiranimi Erasmus študenti generacij 2005-2010 po državi Erasmus izmenjave* - v letu 2011/2012** Država ŠTEVILO STRUKTURA (%) INDEKS SELEKTIVNOSTI MIGRACIJ Skupaj Odločeni nemi-granti Potencialni emigranti Dejanski emigran- Drugo Skupaj Potencialni emigranti Dejanski emigran- Drugo Španija 452 21,0 59,3 11,5 8,2 100 11 9 15 Nemčija 403 25,6 57,1 10,4 6,9 100 -12 -19 -20 Avstrija 164 17,7 61,0 9,8 11,6 100 36 10 93 Francija 192 21,4 53,1 15,6 9,9 100 -2 46 36 Portugalska 237 22,8 63,3 7,6 6,3 100 9 -34 -18 Italija 146 26,7 52,7 12,3 8,2 100 -22 -8 -10 Švedska 90 21,1 57,8 11,1 10,0 100 8 5 39 Belgija 96 14,6 63,5 12,5 9,4 100 72 71 89 Velika Britanija 118 28,0 49,2 15,3 7,6 100 -31 9 -20 Češka 134 25,4 57,5 11,2 6,0 100 -11 -12 -31 Nizozemska 114 19,3 60,5 14,0 6,1 100 24 45 -6 Danska 69 29,0 47,8 14,5 8,7 100 -35 0 -12 Poljska 89 24,7 57,3 12,4 5,6 100 -9 -1 -33 Finska 84 27,4 59,5 8,3 4,8 100 -14 -39 -49 Turčija 45 15,6 62,2 13,3 8,9 100 58 71 68 Irska 25 24,0 56,0 12,0 8,0 100 -8 0 -2 Islandija 7 14,3 42,9 14,3 28,6 100 18 99 488 Litva 23 21,7 69,6 0,0 8,7 100 26 -100 18 Estonija**** 7 0,0 71,4 14,3 14,3 100 Lihtenštajn**** 1 0,0 0,0 0,0 100,0 100 Malta 9 22,2 55,6 11,1 11,1 100 -1 -1 47 Norveška 28 17,9 60,7 17,9 3,6 100 34 99 -41 Slovaška 19 26,3 57,9 10,5 5,3 100 -13 -20 -41 Bolgarija 5 40,0 60,0 0,0 0,0 100 -41 -100 -100 Ciper**** 1 0,0 100,0 0,0 0,0 100 Grčija 20 30,0 60,0 10,0 0,0 100 -21 -34 -100 Latvija 4 25,0 50,0 25,0 0,0 100 -21 99 -100 Madžarska 13 23,1 76,9 0,0 0,0 100 31 -100 -100 Romunija**** 4 0,0 75,0 25,0 0,0 100 Ni podatka 16 37,5 43,8 12,5 6,2 100 -54 -34 -51 Skupaj 2615 22,8 57,9 11,5 7,8 100 Lastni izračuni na podlagi podatkov v: Anketa (2011, 2012), Vprašalnik o mobilnosti in emigraciji Erasmus študentov, IER. * Države so razvrščene po skupnem številu udeležencev izmenjave. ** Generacije 2005-2009 so bile anketirane ob koncu leta 2011, generacija 2010 pa v začetku leta 2012. *** Osebe, ki so bile v času anketiranja zaposlene v tujini ali pa kdaj v preteklosti. **** Indeksa selektivnosti migracij ni mogoče izračunati, ker med respondenti ni bilo odločenih nemigrantov. Tudi indeks selektivnosti migracij, v katerem primerjamo obe vrsti migrantov z odločenimi nemigranti, večinoma potrjuje navedene ugotovitve. Največja nagnjenost k: • dejanski zaposlitveni emigraciji je značilna za mlade, ki so bili na izmenjavi na Norveškem, v Belgiji ali Franciji, • k potencialni emigraciji je značilna za mlade, ki so bili na izmenjavi v Belgiji, Avstriji ali na Norveškem. 3.2.3.5. Ocena bivanja in študija/prakse v tujini Za tri skupine respondentov smo proučili njihovo vrednotenje posameznih vidikov študija/prakse v tujini prek Erasmus izmenjave in koristi te izmenjave. Vidiki bivanja. - Med odločenimi nemigranti, potencialnimi in dejanskimi zaposlitvenimi emigranti ni statistično značilnih razlik v njihovi oceni posameznih vidikov bivanja in študija/prakse v tujini z izjemo opremljenosti izobraževalne ustanove/podjetja, v kateri oziroma v katerem so bili. Pa tudi po tem vidiku so razlike zelo majhne (Cramerjev koeficient 0,058, stopnja značilnosti 0,010). V tabeli 3.15 prikazujemo povprečne ocene posameznih vidikov bivanja in študija/prakse (povprečni rang). Najboljše so opazovane vidike bivanja oziroma študija/prakse v tujini ocenili potencialni emigranti, nato dejanski emigranti, najslabše pa odločeni nemigranti. Vsi pa so praviloma najvišje (dobro) ocenili dostopnost kulturnih dobrin/storitev in športnih objektov ter dostopnost in strokovnost profesorjev/mentorjev, najslabše (a še vedno nekoliko več kot »dobro«) pa bivalne razmere. Tabela 3.15: Dejanska in potencialna zaposlitvena emigracija med anketiranimi Erasmus študenti generacij 2005-2010 po oceni posameznih vidikov bivanja in študija oziroma prakse v tujini (povprečni rang*) - v letu 2011/2012** Vidiki bivanja in študija/prakse v tujini Odločeni nemig-ranti Potencialni emigranti Dejanski emigranti*** Drugo Skupaj (v oklepaju je število respon-dentov) 1-kakovost študijskega programa/praktičnega usposabljanja 4,08 4,11 4,06 4,13 4,10 (2590) 2-dostopnost in strokovnost profesorjev/mentorjev 4,18 4,20 4,23 4,16 4,20 (2541) 3-oprema (laborat., ipd.) in prostori izobraževalne ustanove oz. podjetja/organizacije, kjer sem bil-a 3,98 4,07 3,96 3,99 4,03 (2563) 4-bivalne razmere 3,86 3,89 3,90 3,90 3,89 (2586) 5-urejenost okolja 4,17 4,20 4,19 4,18 4,19 (2588) 6-dostopnost kultur. dobrin in storitev ter športnih objektov 4,25 4,30 4,26 4,25 4,28 (2584) 7-prijaznost in komunikativnost prebivalstva 4,14 4,18 4,17 4,14 4,17 (2591) Število respondentov (prikazan je razpon za opazovanih 7 vidikov) 581592 14741503 291298 195200 25412591 Lastni izračuni na podlagi podatkov v: Anketa (2011, 2012), Vprašalnik o mobilnosti in emigraciji Erasmus študentov, IER. * Povprečni rang predstavlja aritmetično sredino vrednosti/ocen, ki smo jih pripisali posameznim možnim odgovorom: te so se gibale od 1 (zelo slabo) do 5 (zelo dobro). ** Generacije 2005-2009 so bile anketirane ob koncu leta 2011, generacija 2010 pa v začetku leta 2012. *** Osebe, ki so bile v času anketiranja zaposlene v tujini ali pa kdaj v preteklosti. Koristi izmenjave. - Med odločenimi nemigranti, potencialnimi in dejanskimi zaposlitvenimi emigranti obstajajo statistično značilne razlike v njihovi oceni skoraj vseh opazovanih možnih pridobitev z Erasmus izmenjavo (v osmih izmed opazovanih 9), vendar pa so razlike zelo majhne. V tabeli 3.16 prikazujemo povprečne ocene (povprečni rang) posameznih opazovanih pridobitev/koristi te izmenjave, statistiko o razlikah med skupinami respondentov in število opazovanj. Iz povprečnih ocen posameznih pridobitev izmenjave izhaja, da Erasmus izmenjavo najboljše ocenjujejo tisti nekdanji Erasmus študenti, ki so bili v času anketiranja ali pa pred tem že zaposleni v tujini (dejanski emigranti). Zlasti to velja za dve pridobitvi, ki sta neposredno povezani z emigracijo: • pričakujem, da bom tako lažje dobil-a delo v tujini, • odprle so se mi nove možnosti mednarodnega sodelovanja. Potencialni emigranti so vse opazovane pridobitve ocenili nekoliko nižje od dejanskih emigrantov, vendar pa višje kot odločeni nemigranti. Slednji so glede na dejanske in potencialne emigrante najbolj drugače ocenili naslednji trditvi: • utrdil-a sem nacionalno zavest (to trditev so ocenili višje od primerjanih skupin), • pričakujem, da bom tako lažje dobil-a delo v tujini (to trditev so ocenili precej nižje od primerjanih skupin). Vse tri skupine respondentov so najboljše ocenile (v veliki meri »se strinjam« ali pa »povsem se strinjam«) trditev »povečal-a in utrdil-a sem znanje tujih jezikov«. Temu pa je sledilo »utrdil-a sem osebno samozavest« (potencialni emigranti in odločeni nemigranti) oziroma »pridobil-a sem večjo strokovno širino ter splošno razgledanost« (dejanski emigranti). Tabela 3.16: Dejanska in potencialna zaposlitvena emigracija med anketiranimi Erasmus študenti generacij 2005-2010 po oceni pridobitev (koristi) z mobilnostjo/izmenjavo (povprečni rang*) - v letu 2011/2012** Pridobitve/koristi Erasmus izmenjave Skupine respondentov - povprečni rang* iz odgovorov Statistika o razlikah med skupinami Število opazovanj (res-pon-den-tov) Odločeni nemig-ranti Potencialni emigranti Dejanski emigranti*** Drugo Skupaj Cra-merjev koef. Stopnja značilnosti 1-pridobil-a sem nova znanja na področju stroke, kjer študiram (sem študiral) 3,97 4,06 4,18 4,13 4,06 0,135 0,000 2598 2-pridobil-a sem večjo strok. širino ter splošno razgledanost 4,22 4,29 4,56 4,38 4,31 0,084 0,000 2588 3-povečal-a in utrdil-a sem znanje tujih jezikov 4,51 4,56 4,69 4,53 4,56 0,072 0,000 2595 4-utrdil-a sem osebno samozavest 4,29 4,37 4,46 4,35 4,36 0,055 0,024 2585 5-utrdil-a sem nacionalno zavest 3,49 3,36 3,42 3,14 3,38 0,066 0,001 2574 6-odprle so se mi nove možnosti mednar. sodelovanja 3,24 3,55 4,15 3,40 3,54 0,144 0,000 2580 7-mislim, da bom imel-a zaradi teh izkušenj bolj še možnosti za zaposlitev in poklicno kariero doma 3,28 3,38 3,60 3,27 3,37 0,065 0,001 2584 8-pričakujem, da bom tako lažje dobil-a delo v tujini 3,12 3,54 4,11 3,35 3,49 0,164 0,000 2581 9-drugo 4,00 3,51 4,71 4,14 3,82 0,280 0,024 100 Število respondentov (prikazan je razpon za opazovanih 8 koristi; brez drugo, kjer je opazovanj bistveno manj) 588594 14901502 294297 198202 25742598 Lastni izračuni na podlagi podatkov v: Anketa (2011, 2012), Vprašalnik o mobilnosti in emigraciji Erasmus študentov, IER. * Povprečni rang predstavlja aritmetično sredino odgovorov, kjer je veljavnost posameznih trditev ocenjena z vrednostmi od 1 (nikakor se ne strinjam) do 5 (povsem se strinjam). ** Generacije 2005-2009 so bile anketirane ob koncu leta 2011, generacija 2010 pa v začetku leta 2012. *** Osebe, ki so bile v času anketiranja zaposlene v tujini ali pa kdaj v preteklosti. 3.2.4. DEJAVNIKI VERJETNOSTI ZAPOSLITVE V TUJINI IN ODVRAČANJA OD ZAPOSLITVE V TUJINI Za tri skupine respondentov smo proučili spodbude in ovire za njihovo zaposlovanje v tujini. 3.2.4.1. Pomen dejavnikov in okoliščin za sprejem ponudbe o zaposlitvi v tujini - v preteklosti, sedanjosti, prihodnosti Med odločenimi nemigranti, potencialnimi in dejanskimi zaposlitvenimi emigranti obstajajo statistično značilne razlike v njihovi oceni pomena posameznih dejavnikov/okoliščin za verjetnost sprejema ponudbe za zaposlitev v tujini (v desetih izmed opazovanih 11), vendar pa so te razlike zelo majhne. V tabeli 3.17 prikazujemo povprečne ocene (povprečni rang) za pomen posameznih dejavnikov in statistiko razlik med skupinami respondentov. Za večino opazovanih dejavnikov je značilno, da so za vse tri skupine respondentov precej pomembni, le nekaj je srednje pomembnih. Večini dejavnikov pripisujejo dejanski emigranti, zlasti pa potencialni emigranti večji pomen kot odločeni nemigranti. Izjema sta dva dejavnika: večji zaslužek in predvidevanje o lažji uveljavitvi doma po izkušnjah v tujini (po slednjem dejavniku med tremi skupinami sicer ni statistično značilnih razlik). Za obe skupini emigrantov je najpomembnejši dejavnik za sprejem ponudbe o zaposlitvi v tujini »pridobitev dodatnih znanj in izkušenj«, za odločene nemigrante pa »boljši pogoji za delo«. Za vse tri skupine respondentov (tudi za odločene nemigrante) pa so drugi najpomembnejši dejavnik »boljše možnosti za nadaljevanje poklicne kariere«. 3.2.4.2. Dejavniki odvrnitve od odhoda na delo v tujino - za tiste, ki še niso delali/bili zaposleni v tujini Med odločenimi nemigranti, potencialnimi in dejanskimi zaposlitvenimi emigranti obstajajo statistično značilne razlike v njihovi oceni pomena vseh opazovanih dejavnikov/razlogov za odvrnitev od iskanja dela v tujini oz. zaposlitve v tujini (razen kategorije »drugo«), vendar pa so te razlike zelo majhne. V tabeli 3.18 prikazujemo povprečne ocene (povprečni rang) za pomen posameznih dejavnikov in statistiko razlik med skupinami respondentov. Odločene nemigrante opazovani dejavniki srednje močno (večina dejavnikov) ali pa precej močno (dva dejavnika: možnost oblikovanja družine v domačem okolju, odtegnitev svojemu domačemu okolju) odvračajo od iskanja zaposlitve v tujini oz. od zaposlitve v tujini. Obenem jih vsi dejavniki bolj odvračajo od zaposlitve v tujini kot potencialne in dejanske emigrante. To velja zlasti za naslednje tri razloge: • domovina mi več pomeni, • v domačem okolju bi lažje ustvaril-a svojo družino, kar mi veliko pomeni, • domače okolje se mi zdi dolgoročno bolj perspektivno; gotovo bom dobil-a ustrezno zaposlitev oz. jo že imam. Potencialne emigrante in dejanske emigrante večina opazovanih dejavnikov/razlogov prav tako srednje močno odvrača od zaposlitve v tujini, nekateri pa so za njihovo odločitev o zaposlitvi v tujini precej nepomembni. Taka dejavnika oziroma natančneje trditvi, s katerimi se torej ne strinjajo, sta: • da je domače okolje dolgoročno bolj perspektivno in da bodo gotovo dobil-i ustrezno zaposlitev doma ter, • da je zaposlitev v tujini bolj tvegana kot v Sloveniji. 3.2.5. VREDNOTE PRI IZBIRI DELOVNEGA MESTA/KRAJA BIVANJA Med odločenimi nemigranti, potencialnimi in dejanskimi zaposlitvenimi emigranti obstajajo statistično značilne razlike v pomenu večine (12) izmed 16 opazovanih vrednot pri izbiri delovnega mesta oziroma kraja bivanja, vendar pa so te razlike zelo majhne. V tabeli 3.19 prikazujemo povprečne ocene (povprečni rang) za pomen posameznih dejavnikov in statistiko razlik med skupinami respondentov. Potencialni in dejanski zaposlitveni emigranti večini opazovanih vrednot pripisujejo večji pomen kot odločeni nemigranti. Manjši pomen pa pripisujejo naslednjim vrednotam: dober zaslužek, življenje v podeželskem okolju, enodružinska hiša/prostorno stanovanje, družinsko življenje/partnerstvo (možnost zaposlitve partnerja, otroško varstvo, ipd.), dovolj prostega časa, urejena okolica, čisto okolje. Za vse tri skupine respondentov je večina opazovanih vrednot precej pomembnih, nekatere pa so srednje pomembne (približno tretjina je takih). Za vse tri skupine respondentov (odločeni nemigranti, potencialni in dejanski emigranti) sta pri izbiri delovnega mesta/kraja bivanja najpomembnejši isti vrednoti (boljši pogoji za delo in dobri medčloveški odnosi); za vse sta precej pomembni. Na drugi strani so si vse tri skupine enotne po tem, katera izmed opazovanih vrednot je zanje najmanj pomembna (a še vedno srednje pomembna). Gre za življenje v podeželskem okolju. Vrstni red preostalih vrednot pa se med tremi skupinami respondentov razlikuje. Dober zaslužek je na primer za odločene nemigrante na tretjem mestu, za potencialne emigrante na četrtem, za dejanske emigrante pa na petem. Tabela 3.17: Dejanska in potencialna zaposlitvena emigracija med anketiranimi Erasmus študenti generacij 2005-2010 po pomenu posameznih dejavnikov/okoliščin za verjetnost zaposlitve v tujini - v letu 2011/2012* Dej avnik/okoli ščina Skupine respondentov - povprečni rang iz odgovorov** Statistika o razlikah med skupinami Število opazovanj (res-pon-den-tov) Odločeni nemigranti Potencialni emigranti Dejanski emigranti*** Drugo Skupaj Cra-merjev koef. Stopnja značilnosti 1-večji zaslužek 4,13 4,09 3,77 3,88 4,04 0,108 0,000 2391 2-boljši delovni pogoji 4,38 4,38 4,06 4,34 4,34 0,103 0,000 2390 3-boljše možnosti za nadaljevanje poklicne kariere 4,33 4,50 4,46 4,32 4,44 0,082 0,000 2382 4-prednosti bivalnega okolja (potrošnja, rekreacija, kult. ponudba, ipd.) 3,90 4,04 3,83 4,08 3,99 0,083 0,000 2389 5-pridobitev dodatnih znanj in izkušenj 4,33 4,50 4,59 4,55 4,48 0,081 0,000 2381 Tabela 3.17: Nadaljevanje Dej avnik/okoliščina Skupine respondentov - povprečni rang iz odgovorov** Statistika o razlikah med skupinami Število opazovanj (res-pon-den-tov) Odločeni nemig-ranti Potencialni emigranti Dejanski emigranti*** Drugo Skupaj Cra-merjev koef. Stopnja značilnosti 6-pridobitev poznanstev; podlaga za bodoče poslovno sodelovanje 4,02 4,22 4,22 4,07 4,16 0,076 0,000 2389 7-utrditev znanja tujega/tujih jezikov 4,06 4,28 4,32 4,22 4,24 0,091 0,000 2380 8-ocenjujem, da se bom po izkušnjah v tujini lažje uveljavil-a doma 3,63 3,59 3,50 3,54 3,59 0,046 0,243 2383 9-večja odprtost in tolerantnost ljudi; svetovljansko okolje 3,82 4,04 3,98 4,11 3,99 0,072 0,000 2384 10-tuje okolje se mi zdi dolgoročno bolj perspektivno 3,41 3,87 3,75 3,63 3,74 0,118 0,000 2377 11-možnost naselitve v tujini 3,05 3,61 3,47 3,27 3,45 0,124 0,000 2358 12-drugo 3,35 3,77 3,56 3,86 3,63 0,179 0,373 134 Število respondentov (prikazan je razpon za opazovanih 11 dejavnikov; brez »drugo«, kjer je opazovanj bistveno manj) 496505 13871405 288294 1861894 23582391 Lastni izračuni na podlagi podatkov v: Anketa (2011, 2012), Vprašalnik o mobilnosti in emigraciji Erasmus študentov, IER. * Generacije 2005-2009 so bile anketirane ob koncu leta 2011, generacija 2010 pa v začetku leta 2012. ** Povprečni rang predstavlja aritmetično sredino odgovorov, kjer je pomen posameznih dejavnikov ocenjen z vrednostmi od 1 (popolnoma nepomembno) do 5 (zelo pomembno). *** Osebe, ki so bile v času anketiranja zaposlene v tujini ali pa kdaj v preteklosti. Tabela 3.18: Dejanska in potencialna zaposlitvena emigracija med anketiranimi Erasmus študenti generacij 2005-2010 po pomenu posameznih dejavnikov za odvrnitev od odhoda na delo v tujino (za tiste, ki še niso delali v tujini) - v letu 2011/2012* Razlog odvrnitve od odhoda v tujino Skupine respondentov - povprečni rang iz odgovorov** Statistika o razlikah med skupinami Število opazovanj (res-pon-den-tov) Odločeni nemig-ranti Potencialni emigranti Dejanski emigranti*** Drugo Skupaj Cra-merjev koef. Stopnja značilnosti 1-zaposlitev v tujini se mi zdi bolj tvegana kot v Sloveniji 2,67 2,39 2,15 2,33 2,44 0,083 0,000 2230 2-odtegnil-a bi se svojemu domačemu okolju 3,61 3,01 3,07 3,23 3,17 0,124 0,000 2224 3-nepoznavanje oz. slabo poznavanje jezika države 3,06 2,84 2,46 2,82 2,86 0,090 0,000 2213 4-domače okolje se mi zdi dolgoročno bolj perspektivno; gotovo bom dobil-a ustrezno zaposlitev oz. jo že imam 2,78 2,25 2,29 2,47 2,39 0,125 0,000 2223 5-v tujini bi si težje privoščil-a ustrezen stanovanjski standard 2,98 2,85 2,55 2,76 2,85 0,069 0,002 2219 6-v domačem okolju bi lažje ustvaril-a svojo družino, kar mi veliko pomeni 3,77 3,00 3,10 3,16 3,20 0,144 0,000 2223 7-domače okolje ponuja višjo kakovost življenja 3,16 2,68 2,79 2,78 2,81 0,110 0,000 2210 8-domovina mi več pomeni 3,18 2,54 2,57 2,55 2,69 0,137 0,000 2224 9-drugo 3,89 3,14 3,00 4,00 3,40 0,275 0,167 73 Število respondentov (prikazan je razpon za opazovanih 8 razlogov; brez »drugo«, kjer je opazovanj bistveno manj) 518527 13821395 137140 170175 22102224 Lastni izračuni na podlagi podatkov v: Anketa (2011, 2012), Vprašalnik o mobilnosti in emigraciji Erasmus študentov, IER. * Generacije 2005-2009 so bile anketirane ob koncu leta 2011, generacija 2010 pa v začetku leta 2012. ** Povprečni rang predstavlja aritmetično sredino odgovorov, kjer je pomen posameznih dejavnikov ocenjen z vrednostmi od 1 (popolnoma nepomembno) do 5 (zelo pomembno). *** Osebe, ki so bile v času anketiranja zaposlene v tujini ali pa kdaj v preteklosti. Tabela 3.19: Dejanska in potencialna zaposlitvena emigracija med anketiranimi Erasmus študenti generacij 2005-2010 po vrednotah/dejavnikih pri izbiri delovnega mesta in/ali kraja bivanja - v letu 2011/2012* Skupine respondentov - povprečje odgovorov** Statistika o Število razlikah med opazo- skupinami vanj Vrednota Odlo- Poten- Dejan- Dru- Skupaj Cra- Stop- (res- čeni cialni ski go merjev nja pon- nemig- emig- emig- koef. značil- den- ranti ranti ranti*** nosti tov) 1-dober zaslužek 4,15 4,12 4,05 3,93 4,11 0,064 0,003 2475 2-delovni pogoji 4,43 4,41 4,36 4,42 4,41 0,051 0,076 2473 3-svetovljansko multikulturno okolje 3,75 4,02 4,22 4,01 3,98 0,097 0,000 2471 4-bolj še izobraževalne možnosti 3,99 4,18 4,21 4,13 4,14 0,065 0,002 2471 5-znanje jezika 3,99 4,03 4,14 4,00 4,03 0,071 0,000 2468 6-dobri medčloveški odnosi 4,26 4,33 4,27 4,38 4,31 0,040 0,469 2461 7-široke možnosti potrošnje, dobra oskrba 3,26 3,29 3,30 3,13 3,27 0,053 0,050 2456 8-bogata kulturna ponudba 3,55 3,76 3,81 3,69 3,71 0,066 0,001 2462 9-velike možnosti za zabavo 3,05 3,20 3,19 3,08 3,16 0,049 0,129 2461 10-velike možnosti za šport in rekreacijo 3,51 3,63 3,63 3,52 3,59 0,059 0,011 2464 11-življenje v velemestnem okolju, anonimnost 2,81 3,04 2,98 2,84 2,97 0,062 0,005 2453 12-življenje v podeželskem okolju 2,81 2,56 2,38 2,48 2,59 0,091 0,000 2458 13-enodružinska hiša/prostorno stanovanje 3,33 3,11 2,87 3,00 3,13 0,081 0,000 2430 14-družinsko življenje/partnerstvo (možnost zaposlitve partnerja, otroško varstvo, ipd.) 4,04 3,70 3,56 3,79 3,77 0,097 0,000 2457 15-dovolj prostega časa 3,96 3,85 3,68 3,88 3,86 0,081 0,000 2465 16-urejena okolica, čisto okolje 3,97 3,90 3,80 3,90 3,91 0,044 0,275 2453 17-drugo 3,43 3,87 3,57 4,00 3,74 0,280 0,136 58 Število respondentov (prikazan je razpon za opazovanih 16 vrednot; brez drugo, kjer je opazovanj bistveno manj) 545555 14151443 279287 191194 24302475 Lastni izračuni na podlagi podatkov v: Anketa (2011, 2012), Vprašalnik o mobilnosti in emigraciji Erasmus študentov, IER. Generacije 2005-2009 so bile anketirane ob koncu leta 2011, generacija 2010 pa v začetku leta 2012. Povprečni rang predstavlja aritmetično sredino odgovorov, kjer je pomen posameznih dejavnikov ocenjen z vrednostmi od 1 (popolnoma nepomembno) do 5 (zelo pomembno). *** Osebe, ki so bile v času anketiranja zaposlene v tujini ali pa kdaj v preteklosti. * « 3.2.6. SINTEZNI PRIKAZ STATISTIČNO ZNAČILNIH RAZLIK MED ZAPOSLITVENIMI EMIGRANTI (DEJANSKIMI, POTENCIALNIMI) IN ODLOČENIMI NEMIGRANTI Kot smo prikazali v poglavjih 3.2.1. do 3.2.5., smo med potencialnimi zaposlitvenimi emigranti, dejanskimi zaposlitvenimi emigranti in odločenimi nemigranti ugotovili statistično značilne razlike za veliko njihovih značilnosti. Sintezni prikaz dajemo v tabeli 3.20. Glede na velikost opazovanega korelacijskega koeficienta (Cramerjevega ali Spearmanovega) gre praviloma za majhne razlike. Največje razlike smo ugotovili za naslednje značilnosti: smer študija, vrsto izmenjave, oceno nekaterih pridobitev z Erasmus izmenjavo (pričakovanje o lažji zaposlitvi v tujini po udeležbi na izmenjavi, odprtje novih možnosti mednarodnega sodelovanja z izmenjavo), oceno nekaterih ovir za zaposlitev v tujini (navezanost na domače okolje, na Slovenijo, možnost ustvariti si družino v domačem okolju) in prisotnost predhodnih izkušenj z mednarodnim okoljem. Vrstni red navedenih značilnosti temelji na jakosti razlik (velikosti korelacijskega koeficienta). Tabela 3.20: Značilnosti, po katerih se zaposlitveni emigranti in odločenimi nemigranti med anketiranimi Erasmus študenti generacij 2005-2010 statistično značilno razlikujejo Skupina značilnosti Značilnost Jakost razlik Korelacijski koeficient* velike srednje majhne Cra-merjev Spear-manov Socialnoekonomske starost v času izmenjave x 0,047 starost v času anketiranja 0,111 Lokacijske (regija stalnega bivališča.) statistična regija x 0,066 Predhodne izkušnje z mednarodnim okoljem izkušnje z mednarodnim okoljem x 0,134 Strokovne smer študija x 0,200 Značilnosti Erasmus izmenjave vrsta izmenjave x 0,156 leto izmenjave x -0,120 trajanje izmenjave x 0,068 vidiki študija/prakse: 1 izmed opazovanih 7 (opremljenost izobr. ustanove/ podjetja) x 0,058 koristi izmenjave (vseh opazovanih 8) x 0,0550,164 Dejavniki verjetnosti zaposlitve v tujini 10 izmed opazovanih 11 dejavnikov x 0,0460,124 Dejavniki odvrnitve od zaposlitve v tujini (ovire) vseh opazovanih 8 dejavnikov x 0,0690,144 Vrednote pri iskanju kraja dela/bivanja 12 izmed 16 opazovanih vrednot x 0,0590,097 Lastni izračuni na podlagi podatkov v: Anketa (2011, 2012), Vprašalnik o mobilnosti in emigraciji Erasmus študentov, IER. * Ponekod je prikazan razpon: kjer gre za skupine značilnosti. Koeficient je v tem primeru prikazan le za statistično značilne dejavnike/vrednote ipd. v dani skupini. 4. SKUPNA DEJANSKA EMIGRACIJA ERASMUS ŠTUDENTOV GENERACIJ 2005-2010 - SKUPNA »ZALOGA« EMIGRANTOV V LETU 2011/201230 V poglavju bomo prikazali obseg in značilnosti tistih nekdanjih Erasmus študentov generacij 2005-2010, ki so v času anketiranja živeli v tujini zaradi različnih razlogov (zaposlitev ali drugo) v primerjavi z drugimi Erasmusovci navedenih generacij, ki jih bomo nasprotno s prvo skupino (dejanski emigranti) poimenovali »nemigranti«. Opredelitev obeh skupin smo prikazali že v poglavju 1.1.1.2. Opazovana skupina dejanskih emigrantov se od dejanskih zaposlitvenih emigrantov v tretjem poglavju razlikuje v dvojem: • Zajema tako tiste nekdanje Erasmusovce, ki so bili v času anketiranja v tujini zaradi zaposlitve kot tudi tiste, ki so bili takrat v tujini zaradi drugih razlogov. V tem pogledu je to širša kategorija od dejanskih emigrantov v tretjem poglavju. • Od delovnih emigrantov zajema tiste, ki so bili zaradi zaposlitve v tujini v času anketiranja. V tem pogledu je to ožja kategorija od dejanskih emigrantov v tretjem poglavju, ki zajema tudi tiste, ki so bili v preteklosti v tujini zaradi dela, pa v času anketiranja ne več. Poudariti moramo, da na drugi strani kategorija nemigrantov zajema vse osebe, ki v času anketiranja niso bile v tujini. Mnogi med njimi pa so lahko imeli namero oditi v tujino zaradi dela/zaposlitve - so torej lahko bili potencialni zaposlitveni emigranti, o katerih smo govorili v tretjem poglavju. Kategorija nemigrantov v tem četrtem poglavju se tako torej precej razlikuje od kategorije »odločenih nemigrantov« v tretjem poglavju. 4.1. OBSEG EMIGRACIJE Prikazali bomo evidentiran obseg emigracije med respondenti in nato ocenili tudi obseg emigracije za celo populacijo Erasmus študentov generacij 2005-2010. Za evidentirane emigrante bomo pogledali tudi predvideno obdobje njihovega bivanja v tujini. 4.1.1. EVIDENTIRAN OBSEG EMIGRACIJE - v realiziranem vzorcu Na obe vprašanji, ki sta bili izhodišče za delitev respondentov na dejanske emigrante in nemigrante, je odgovorilo 91 % anketirancev. Kot je razvidno iz tabele 4.1, je bilo med njimi Generacije mladih, ki so bili na Erasmus izmenjavi v letih 2005-2009, so bile anketirane ob koncu leta 2011, generacija 2010 pa v začetku leta 2012. petina (459 oseb) takih, ki so bili v času anketiranja v tujini zaradi različnih razlogov. To predstavlja 17 % vseh oseb, ki so izpolnile vprašalnik. Tabela 4.1: Število in struktura evidentiranih dejanskih emigrantov med anketiranimi Erasmus študenti generacij 2005-2010 - bivanje v tujini ob koncu leta 2011 oz. v začetku leta 2012* Skupine anketirancev Število Struktura (%) vseh respondentov na vprašalnik vseh respondentov na relevantni vprašanji** Nemigranti 1783 64,5 79,5 Emigranti*** 459 16,6 20,5 Skupaj 2242 81,1 100 Ni podatka 521 18,9 SKUPAJ 2763 100 Lastni izračuni na podlagi podatkov v: Anketa (2011-2012), Vprašalnik o mobilnosti in emigraciji Erasmus študentov, IER. * Generacije 2005-2009 so bile anketirane ob koncu leta 2011, generacija 2010 pa v začetku leta 2012. ** Ti vprašanji kot tudi natančna opredelitev emigrantov in nemigrantov so prikazani v poglavju 1.1.1.2., odgovori anketirancev na obe vprašanji pa v tabeli 2.5 v drugem poglavju in v tabeli 25 v prilogi B. *** Osebe, ki so bile v času anketiranja v tujini zaradi zaposlitve ali drugih razlogov. 4.1.2. OCENJEN OBSEG EMIGRACIJE ZA CELO POPULACIJO - SKUPNI OBSEG IN OBSEG PO NEKAJ ZNAČILNOSTIH MIGRANTOV Za oceno celotne dejanske emigracije v celi populaciji Erasmus študentov generacij 20052010 (prikazana je v tabeli 4.2 in sliki 4.1) smo, enako kot pri oceni zaposlitvene emigracije v tretjem poglavju, upoštevali pet značilnosti, za katere smo imeli podatke tako za populacijo kot za respondente. Populacijo smo razdelili na 864 manjših enot, pri čemer smo upoštevali spol (2 kategoriji), leto izmenjave (6 kategorij), vrsto izmenjave (2 kategoriji), smer študija (9 31 kategorij), opredelitev glede bivanja v tujini v času anketiranja (2 kategoriji) in starost . Nato smo za vsako tako enoto izračunali delež študentov z določeno opredelitvijo glede emigracije (nemigranti, dejanski emigranti) v realiziranem vzorcu (med respondenti); v obrazcih v nadaljevanju smo to označili z »m«. V drugem koraku smo te deleže pomnožili s celotnim številom Erasmus študentov (populacija) v teh manjših enotah. Na podlagi ocene števila študentov z navedeno značilnostjo »m« (nemigranti, dejanski emigranti) v manjših enotah smo v zadnjem koraku izračunali oceno obsega dejanske emigracije oziroma nemigracije v populaciji po preostalih naštetih štirih kategorijah - brez starosti (spol, leto izmenjave, vrsta izmenjave, smer študija) tako, da smo sešteli vse ocenjene študente po opazovani peti kategoriji (m). Obrazca za izračun obsega pojava (števila Erasmus študentov) po posamezni od petih značilnosti v manjši enoti sta bila naslednja: Pri starosti v času izmenjave se je izkazalo, da ni statistično značilnih razlik med populacijo in respondenti znotraj manjših enot, zato ni bila upoštevana pri ocenjevanju obsega emigracije za populacijo. ocena obsega pojava j ¡k im = število študentov v vzorcut j,k,l,m stopnja odziva na anketiranje^, jfcim (6) pri čemer q predstavlja korekcijski faktor, ki pretvori število izmenjav v število Erasmus 32 študentov , i označuje spol, j leto izmenjave, k vrsto izmenjave, l smer študija ter m opredelitev glede bivanja v tujini v času anketiranja. Odziv na anketiranje je bil določen z obrazcem: stopnja odziva na anketiranje^ j ijc.l.m število študentov v vzorcu^jxi,m število izmenjav v populaciji^- (7) pri čemer je: ' = ( 1 ...moški 2 ... ženske j = {2 00 5,. . .,20 10} k = 1 ... študij praksa {t I = 1 ... izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev 2 ...umetnost in humanistika 3 ... družbene, poslovne, upravne in pravne vede 4 ... naravoslovje, matematika in računalništvo 5 ... tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo 6 ... kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, veterinarstvo 7 ...zdravstvo in sociala 8 ...storitve .9 ...neopredeljeno _ (1 ... nemigranti m = { 2 ... em i g ran t i Ocena obsega emigracije (m=2) v populaciji tako predstavlja zmnožek števila emigrantov v realiziranem vzorcu (respondenti) in inverzne vrednosti stopnje (deleža) odziva na anketiranje. Ocena skupnega števila emigrantov v populaciji je podana z naslednjim obrazcem: ocena obsega -pojavam=2 = EiUzEiE/EfcE število študentov v vzorcu^ j k im odzivt j kl1]