Leto LXV PoRnln« plaSan« v gotovini Ljubljani, v soboto, dne 17. aprila 1937 Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-■tro 40 Din — nedeljska izdaja' celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ni. 6/III Telefoni aredniStva in aprave: 29-92, 29-93. 29-94. 29-99, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika — Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.344 za inserate; Sarajevo žtv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Ilustrirana priloga „Teden v slikah" Boj za zaklade Egipta (H konferenci v Montreuxu) Dne 12. aprila se je v Montreuxu v Švici izbrala mednarodna konferenca, ki ima nalogo ukiniti »režim kapitulacij« v Egiptu, kot se to y diplomatskem jeziku imenuje. Na konferenco je poslalo svoje zastopnike 12 neposredno inte-resiranih držav, a povabljenih je bilo poleg tega še 7 drugih, ki so na »režimu kapitulacij« le posredno interesirane. Med zadnjimi je tudi naša država. Le Nemčija in Švica sta udeležbo odklonili ne da bi navedli vzrokov za svoje stališče. Konferenca bo morala odločiti o usodi 50 milijard zlatih frankov (okroglo 500 milijard dinarjev), ki eo jih tekom stoletij razne države [V Egiptu vložile in jih same izven območja domače egiptovske oblasti upravljale. Več 100.000 listin, s katerimi so si tuje države v Egiptu pravno zavarovale svoje pravice in svojo last, bo treba proučiti, spremeniti ali razveljaviti. Že ta kratek površen pregled dnevnega reda konference v Montreuxu mora zadostovati, da nam prikaže važnost tega zasedanja, ki navzlic svoji vnanji skromnosti v pomembnosti presega marsikatere mednarodne konference, ki so se ,v povojni dobi odigravale sredi šumnega pompa govorov in obredov. Kaj je »režim kapitulacij« in zakaj ga želi Egipt odpraviti. Pod tem imenom so zapopadene (vse pravice, ki jih inozemski državljani na podlagi posebnih pogodib še vživaio v nekaterih inekdaj turških državah, kjer prebivajo in svoje posle opravljajo. Izjemen položaj za inozemske državljane je nastal predvsem na ozemlju nekdanjega turškega imperija, kjer so prvotno jturške oblasti smatrale inozemca za nevernika in za to za nevrednega, da bi vžival iste pravice, ki jih uživa turški domačin, od zakonov svoje lastne države. Inozemci so bili nekako zavrženi od turškega zakona, ki jim je odrekel vsako izaščito ter jih kot manjvredne podredil zaščiti države, katere državljani so slučajno bili. Inozemski državljan se je moral zateči k svojemu konzulu in tako se je polagoma razvil ta čuden položaj, da se je pri konzulatih inozemskih držav ustanovila prava sodna oblast, pristojna, da sodi v vseh zadevah, ki tičejo podanikov dotične države. V teku stoletij in v istem razmerju ko je moč turškega imperija začela pešati, politična moč in vpliv inozemskih držav na Turčijo pa rasti, je iz prvotno podrejenega položaja inozemskih državljanov nastala ne~ varna predpravica tuje države, da izven ob-Otočja turške zakonodaje eama nudi svojim lastnim državljanom popolno zaščito, jim sodi, pobira davke, daje obrtna dovoljenja. Končno Be je moč inozemstva povspela celo tako daleč, da je inozemski konzul bil edino pristojen, da po zakonih svoje lastne države sodi celo v vseh eporih, ki bi nastali med njegovimi podaniki in turškimi državljani. Konzul, obdan z vsemi privilegiji osebne nedotakljivosti, je postal za tujca edina avtoriteta, edina oblast v Turčiji. Samo on je smel razpolagati s svobodo svojih državljanov, jih aretirati, soditi, kaznovati, vdirati ;v njihova stanovanja, samo on je bil pristojen, Sa odloča, če naj njegov podanik plača davek ali ne, v katero šolo naj hodijo otroci, katere obrti naj se poprimejo. Domača turška oblast je postala brez moči spričo ogromne avtoritete inozemskih konzulov, za katerimi so vedno stale ituje bojne ladje, pripravljene, da s par to povskimi streli omehčajo turško oblast, če bi se kdaj spuntala proti konzularni oblasti. Fran- coski konzul je postopal po zakonih svoje države, italijanski zopet po svojih. Tako tudi angleški in grški. V sami Aleksandriji na primer je sedelo 17 inozemskih konzulov, ki so vsak po svojih zakonih izvajali sodno oblast in Ščitili svoje državljane, tako, da domača turška oblast dejansko ni imela drugega posla, kot reševati prepirčke med domačini. Francija je bila prva velesila, ki je v posebni, že leta 1535 sklenjeni pogodbi, turškega sultana prisilila, da je moral pristati na izredne prednostne predpravice francoskih konzulov in francoskih državljanov. Prvotno pogodbo je izpopolnila še leta 1740 in si z njo pridobila možnost, da izvaja na turškem ozemlju tako rekoč vladarske pravice. Franciji so sledile druge države, ki so od turškega sultana izsilile podobne pravice, kot jih je uživala ona. tako da pred svetovno vojno skoraj ni bilo države na svetu, ki bi ne imela pravice do »kapitulacij« na ozemlju turškega cesarstva. Turčija je ob izbruhu svetovne vojne leta 1914 ta režim, ki ji je sedel popolnoma za vrat in jo tako rekoč popolnoma podjarmil vmešavanju inozemstva, odpovedala ter inozemca podvrgla izključno svojemu lastnemu zakonu v isti meri kot domačina. V mirovnih pogodbah, ki so bile sklenjene I. 1919 in 1923 so se velesile kapitulacijam tudi odrekle, toda nova Turčija je _ še posebej sklenila z vsemi v poštev prihajajočimi državami pogodbe, v katerih je sicer inozemcem priznala nekatere predpravice, toda strogo v okviru svojih lastnih zakonov in pristojnosti domačih oblasti. Turčija se je oprostila okovov — ki pa so bili mnogokrat v zgodovini blagodejni za kristjane, ki so živeli po turškem cesarstvu, edina rešitev — z za-ključitvijo svetovne vojne in je postala po skoraj 900 letih na svoji zemlji svoj lasten gospodar. Drugačen je položaj Egipta, ki je dolgo časa spadal pod centralno turško oblast v Carigradu, se potem spremenil v turško pokrajino z nekaterimi avtonomnimi pravicami, dobil polovično samostojnost in se končno dvignil do samostojnega kraljestva. Odkar je bil Napoleon na vojnem pohodu v Egiptu, je tamkaj francoski vpliv silno narasel. Francoska zakonodaja, francoski jezik, francoska kultura so se svobodno razširjali in po svoje mnogo doprinesli k razvoju modernega Egipta. Toda francoski vpliv se je moral umakniti angleškemu, odkar sta si Anglija in Francija v afriški pogodbi vplivna območja severne Afrike tako med seboj razdelili, da je Francija usmerila svoje razširjevanje v Alžerijo in v Marok, Anglija pa vzdolž nilske doline skozi Egipt in Sudan. Re/im lcnnitiilncij, to je tujega sodstva, je postal s tem Ie še' bolj "zmešan in egiptovske vlade so si prizadevale, da bi se njihova oblast nvelja- Pomen sestanka v Benetkah Rim pritiska na Avstrijo odnošaje z Malo zvezo da Dunaj, 16. aprila. TG. Na Dunaju mnogo razpravljajo o napovedanem potovanju kanclerja Schuschnigga v Benetke, kjer bo dne 22. aprila imel sestanek z Mussolinijem. Zgodilo se je prvič, odkar vlada v Avstriji avtoritarni režim, da je bil Schuschniggov obisk napovedan v naprej in da je časopisje dobilo naravnost nalogo, da o njem razpravlja. Do sedaj je prevladovala navada, da je Schuschnigg javno mnenje rajši iznenadil s svojimi potovanji v inozemstvo. Iz vseh časopisnih razlag se bere želja, da bi Avstrija podčrtala pomen svojega zavezništva z Italijo. To pa zaradi novih zunanjepolitičnih dogodkov, ki se pripravljajo in ki bodo bržkone dozoreli na sestanku med Schuschniggom in Musso-linijem. Avstrijska vlada želi v naprej pomiriti svoje javno mnenje, da morda nove smeri avstrijske zunanje politike, ki bo v Podonavju bržkone podvzela nova pota, nikakor ne pomenijo, da se je oddaljila od svojih dosedanjih zaveznikov, marveč, da dela roko v roko z njimi In da so novi z u n a n j e p o 1 i ti č ni stiki, ki jih bo Avstrija nemara v bližnji bodočnosti v Podonavju navezala, ne samo v skladu z življenjskimi potrebami Avstrije, ampak tudi v skladu z željami njenih dosedanjih zaščitnikov. Potemtakem izgleda, da se bodo v Benetkah razgov&rjali o načinu, kako naj se dejansko izvede zbližanje med državami Male zveze in državami trozveze, zbližanje, ki ga želi Italija in ki je na belgrajski konferenci Male zveze tudi našlo ugoden odmev. V tej zvezi je zanimivo, kar je Schuschnigg govoril, ko je bil na uradnem potovanju na Gradi- ščanskem. Mala zveza je za zbližanje z Avstrijo in Madjarsko postavila gotove pogoje. Zdi se, da je Schuschnigg na enega teh pogojev že namignil in dal pomirljivo izjavo. Gre za Habsbur-žane. Mala zveza je dosedaj trdila in trdi v naprej, da je njihova vzpostavitev v Avstriji mednarodno vprašanje in bo predmet skupnega odpora vseh držav Male zveze. Avstrija pa je vedno trdila, da je to njeno notranjepolitično vprašanje, ki ga bo urejevala izključno sama. Schuschnigg v svojem govoru na Gradiščan-skem tega naziranja ni več pogrel, marveč je vprašanje obravnaval s čisto novimi besedami, ki so javnost presenetile. Dejal je, da je glavna naloga njegove vlade, da ohrani samostojnost in neodvisnost avstrijske države. Obstoj države, to je prvo. Vprašanje, kakšno obliko naj ima ta država, je drugovrstno, manj pomembno. Najprej je treba doseči glavno. Za to da je bedasto postavljati avstrijski narod pred izbero: ali združitev z Nemčijo ali pa povratek Habsburža-n o v. Zato on ne bo dovolil nobene propagande za združitev z Nemčijo, a tudi propagando za povratek Habsburžanov in za preureditev Avstrije v monarhijo bo omejil, ker ovira sodelovanje z Italijo (Mussolini je v februarju jasno povedal, da naj Avstrija s Habsburžani nikar ne draži Evrope in da v tem pogledu ne sme računati na oporo Italije), a moti tudi delo za tolikanj zaželjeno zbližanje z državami Male zveze. S srednji Evropi se torej vsekakor pripravljajo še zanimiva politična presenečenja, ki bodo prišla do izraza morda že v mesecu majniku, morda šele jeseni jk> zasedanju Male zveze v Bukarešti. V Velesile in Španija London, 16. aprila, e. Danes se je v spodnji zbornici nadaljevala debata o blokadi Bilbaua. Debato je izzval voditelj delavske stranke major Atlee. Atlee je vprašal Edena, če ve, da je angleški konzul iz Bilbaua sporočil, da mesto ni več blokirano od min in nacionalističnih vojnih ladij. Eden je odgovoril, da mu je znano, kaj je angleški konzul sporočil, vendar pa je povedal samo mnenje baskovske vlade. Nato sta major Atlee in Lloyd George zaprosila Edena, da naj še enkrat zahteva jasno poročilo o jioložaju pred Bilbauoin od angleškega konzula v Bilbao in od poveljnika angleškega vojnega brodovja v teh vodah. Eden je to obljubil. Gibraltar, 16. aprila, c. Nacionalistične vojne ladje so danes zjutraj ustavile v ožini nizozemski parnik »Sarcani« in ga odvedle v Ceuto. Blizu je bil nizozemski parnik »Java«, ki ni hotel niti na pomoč ujetemu parniku, in mu sporočil, da ne mara pomagati parniku, ki prevaža orožje. Franco se ne bo pogajal z anarhisti in komunisti Pariz, 16. aprila, b. Tukajšnji »Jour« se je obrnil, z ozirom na posredovalni predlog Chur-chila v spodnji zbornici, na ugledne osebnosti nacionalistične Španije, ki se mudijo v Parizu. Poročevalec tega lista je prosil te osebnosti za mnenje o Churchillovem predlogu. Nacionalisti so soglasno izjavili, da ta predlog za burgoško vlado ni sprejemljiv. Nacionalistična vlada se ne more pogajati z anarhisti in komunisti, ki imajo glavno besedo v valencijski vladi. Ce bi bili v tej vladi zmerni elementi, potem bi se lahko govorilo o teh posredovalnih predlogih. Vlada v Valenciji pa je le ekspozitura Moskve, zaradi česar se nacionalisti z njo nočejo pogajati in tudi ne marajo premirja. Po bojiščih Salamanca, 16. aprila, b. Semkaj so prispeli madridski listi, datirani z včerajšnjim datumom. Iz njihovih poročil se vidi, da je velika vladna ofenziva, ki je imela namen, da vrže nacionaliste iz univerzitetnega okraja, končno propadla. Listi se pritožujejo, da ta njihov jioskus ni uspel, kajti vlada v Valenciji bi se rada vrnila v Madrid, da bi s tem dokazala, da so bili nacionalisti j>ora-ženi. Vladne čete so v borbah okrog Madrida izgubile glavni del svojih udarnih čet, ki so bile sestavljene po večini iz inozemcev. Madridska obramba je žrtvovala mednarodno prostovoljno brigado v teh bitkah. Domači vojaki niso sposohni za večje vojne operacije. Morala je pri inozemskih dobrovoljcih zelo padla, ker vidijo, kakšne praznine so nastale v njihovih vrstah. Morala v nacionalističnih vrstah pred Madridom je še vedno zelo visoka in dosedanji napadi rdečih čet niso mogli zlomiti njihovega odpora. V borbo za osvoboditev ... iz skrbi pred možnostjo združitve Avstrije z Nemčijo London, 16. aprila. AA. (DNB) Dopisnik lista »Daily Telegraph« poroča glede na bližajoči 6e sestanek med Mussolinijem in Schuschniggom iz Rima, da vlada v političnih krogih mnenje, da se Italij a od sklenitve nemško-avstrijskega sporazuma, z dne 11. julija vse bolj in bolj sprevideva, da se priključitev Avstrije Nemčiji ne da za vse večne čase preprečiti. Čedalje večja živahnost v Sredozemskem morju in razvoj kolonijskega imperija jemlje Italiji precejšnje moči pri njenem stališču v Srednji Evropi. Zato skuša Italija utrditi vsaj svoje postojanke v južnovzhodni Evropi. Kdaj obišče Mussolini Hitlerja Berlin, 16. aprila, b. Po rimskih informacijah se demantira vest, po kateri bi moral 24. t. m. neposredno po sestanku s Schuschniggom Mussolini odpotovati v Nemčijo, da vrne obisk Hitlerju. Rimske informacije sicer ne zanikajo možnosti Musso-linijevega potovanja v Nemčijo, vendar pa ne preje kakor v jeseni letos. Italijanski ministrski predsednik Mussolini bo bržkone obiskal Hitlerja v Berchtesgadenu. Pri tej priliki poudarjajo, da je zadnji Schuschniggov govor napravil v Italiji zelo ugoden vtis. Madrida so rdeči vrgli 35.000 mož, pa se jim kljub temu na zelo kratkem sektorju ni jiosrečilo, da bi dosegli kakšnega značilnega uspeha. Vsak naskok je bil takoj v kali zatrt. Položaj je sedaj takšen, kakor je bil pred vladno ofenzivo, in zveze z univerzitetnim okrajem so še vedno odlične. Posadka ni v nevarnosti. Nacionalisti so storili vse potrebne priprave za slučaj, če bi vladne četo zopet prešle v napad, kjer jih čaka ista lekcija kot do sedaj. Nacionalistične predstraže so prispele do mesta Duranga na baskovskem bojišču. Ko so prišle v mesto Durango, niso našle nikogar tam. Mesto je pojKilnoma izpraznjeno in rdeče čete so se ustavile bržkone na položaju med Durangom in Bilbao. Nacionalistične predstraže 60 se po ogledu vrnile zopet v svoje baze. Vojaška moč rdečih London. 16. aprila. Dobro poučeni vojaški krogi trdijo, da razpolagajo rdečo čete v Španiji z vsaj 100.000 dobro oboroženih vojakov. Armada generala Franca je številčno innogo slabejša. Italijanski tist o Rusiji: Jegorov se pogaja z Nemčijo Vojska ie baje pripravljena da strmoglavi Stalina Zemunska vremenska napoved: Deloma oblačno vreme. Novo pooblačitev pričakujejo v za-padnih krajih. Ponekod bo deževalo. Temperatura 6e ne bo veliko spremenila. Zagrebška vremenska napoved: Nestalno, možne so lokalne nevihte, toplo. Dunajska vremenska napoved: Spremenljivo, zelo oblačno, dež, pozneje padec temperature. vila. Po dolgotrajnih in mučnih pogajanjih se je Egiptu že v preteklem posrečilo, da je vsaj na polju sodstva dosegel, da so za gotove natančno določene prestopke ustanovili mešana mednarodna sodišča, ki so imela na razpolago posebne mešane zakonike (Codes mixtes) — pet Eo številu — za sodne postopke pri katerih so ili udeleženi inozemci. Toda osebno pravne zadeve, kot postavodaja glede sklepanja zakonov, dedno prnvo, pa so ostale še nadalje v pristojnosti inozemskih konzulov. Položaj je postal nekoliko bolj jasen, a spričo razvoja delokroga modernih držav vedno bolj ne-vzdržljiv. Egipt, ki mu je Anglija nedavno priznala . olno neodvisnost in ki želi sedaj vstopiti tudi v Zvezo narodov, se hoče otresti vseh inozemskih vmešavanj v upravo svoje države. V teku stoletij so se tuje predpravice nagroma-dile in kapital, ki je bil pod tujo zaščito, je narasel v stotine milijard. Konferenca v Mont- reuxu ima nalogo, da vse predpravice izbriše in ve« inozemski 'kapital, ki v Egiptu deluje, podvrže egiptovskim zakonom. Prepričani smo, da bo to gigantično delo, ki bo zaključilo 900 let silno pestre zgodovine, tudi opravila in s tem uveljavila eno najosnovnejših pravi! mednarodnega prava, da sta domačin in tujec pred zakonom dežele enakopravna. Rim, 16. aprila, c. Turinska »Stampa. objavlja iz Rige zanimive podrobnosti o razvoju jx>lo-žaja v sovjetski Rusiji. Dopisnik pravi, da se vojaški krogi v sovjetski Rusiji že javno pripravljajo na prevzem oblasti, ker bo moral Stalin vsak čas pustiti oblast iz rok. Obenem z njim pa pade tudi boljševizem v Rusiji. Vojaški krogi so pripravili že vse potrebno, da se sporazumejo s svojimi najbližjimi sosedi. Novi režim v Rusiji se bo najprej pogodil s sosedno P o lj s k o in nato z Nemčijo. Poljska zahteva varščine zaradi režima v novi Ukrajini; z N e m -č i j o pa se pogaja maršal Jegorov, ki je že v stalni zvezi z vojaškim atašejem nemškega veleposlaništva v Moskvi. Pogajanja se vodijo na podlagi, da bi Hitler sodeloval z režimom, ki ne bi bil boljševiški. London, 16. aprila, b. Moskovski dopisniki angleških listov j»oročajo, da so med visokimi uradniki številne aretacije. Med drugim je bil aretiran tudi namestnik ljudskega komisarja za pravosodstvo Pušakijevič. ki je v zadnjem času setavil vse sovjetske zakone. Aretiran pa je bil tudi ljudski komisar za železnice Nevskt. Policija je aretirala nadalje urednika listov »Komunist« in »Kolhoz«, ruskega književnika Abenbarcha. Ljudstvo se upira tiraniji brezboštva Varšava. 16. aprila, b. Iz poročil, ki se kopičijo na merodajnih mestih, ki imajo zanesljive in bog ate vire vseh potrebnih informacij, se glede na sedanji položaj v sovjetski Rusiji, ko je odprt globok notranji razdor v komunistični stranki sami, na drugi strani pa se je začela upirati vsa ljudska množica, ki že dvajseto leto ječi pod rdečo tiranijo, izve tudi to, da tudi brezbožna propaganda komunistične stranke ni imela pričakovanega uspeha. R«. da je velik del tiste mladine, ki jc od-a-tc! brez krsta, brez vsakega verskega pouka in stoji vsak dan pod pritiskom brezbožne ideologije stran- ke, deloma izpoveduje popolno brezboštvo, deloma pa je versko čisto indiferenten, toda religija se je začela pod strahovitim pritiskom vzbujati v drugih srcih, ki ji obetajo zopet bodočnost. V tem oziru je vera po uničenju ogromne večine cerkva in samostanov, po mnogoštevilnih uporih popov in duhovnikov ter njihovi konfinaciji pa po brezpravnosti, po kateri je po dosedanji ustavi živel vsak duhovnik, dobila naravnost nov pogon, kakor jc to z vsakim preganjanjem. (Nadaljevanje na drugi strani zgoraj.) Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in turški predsednik vlade Izmet Ineni v muzeju kneza Pavla (Nadaljevanje B prve strani.) Verske procesije po vsej Rusiji Verniki strahuiejo brezbožno tajno policijo Znano je, da je sedaj radikalni komunizem sam resno vznemirjen zaradi neuspeha protiverske propagande znanega Društva brezbožnikov. Ker mnogi upajo, da bo po novi ustavi v Rusiji zavladala vsaj najprimitivnejša verska svoboda, je načelnik takozvanega Komsomola priobčil članek v »Pravdi«, v katerem pravi, da se zelo motijo tisti, ki menijo, da se je komunistična stranka kot taka odrekla brezbožni propagandi. To pisanje je samo učinek poraznega dejstva za brezbožnike, da se tako v mestih kakor na deželi pojavljajo verske manifestlcaje ljudstva, ki rastejo od dne do dne in so obenem znak, čedalje okrepljajočega se odpora ljudstva proti komunizmu. Ker je večina cerkev porušenih ali spremenjenih v muzeie in zabavišča, so v Moskvi, Ljeningradu, Kijevu, Odesi pa tudi po drugih mestih verniki najeli v bliižni cerkva zasebne lokale, vkaterih se opravlja bogoslužje, ki ga režim, izlepa ne more prepovedati, časih ga pa niti ne skuša. Zanimivo je, da ni malo sovjetskih funkcionarjev v velemestih^ ki se seveda ne smejo prikazati pri takšnih bogoslužnih opravilih, ampak se kolikor mogoče skrivaj odpeljejo v okolico, kjer je še kakšna vaška cerkvica ali pa kakšna zasebna hiša, v kateri se opravlja liturgija. Zanimiv je dogodek, ki se je nedavno odigral v Ljeningradu, ko je neka četa brezbožnikov, kateri so bili na čelu agenti GPU, TTdla v nek privaten lokal, ki je bil nabito poln vernikov, ki so prisostvovali svetemu opravilu, pa so jih ogorčeni ljudje vrgli ven in potem napravili po ulici procesijo s križem na čelu, dočim se je ob obeh straneh zbral gost špalir ljudstva, ki se je policijskim ageutom v brk pobožno križalo in molilo. Podoben primer se je zgodil v Minsku, glavnem mestu beloruske republike, ki je sploh po ogromni večini režimu sovražna. Politična oblast je zavrnila prošnjo vernikov, ki so prosili, da smejo prirediti procesijo. Procesija se je kljub temu vršila. Ogromna množica ljudstva je šla za procesijo_ po vsem mestu, načelnik GPU pa je izjavil, da nima zadosti policije na razpolago, da bi ljudstvo razpršil in je sam (ker je znano, da je na skrivaj ostal dober pravoslavec) pod pretvezo, da hoče procesijo nadzirati, šel pobožno takoj za križem, dokler se ni procesija zopet vrnila v cerkev. V Habarovsku na Daljnem vzhodu, kjer je prekrasna cerkev bila spremenjena v skladišče plugov in drugih poljedelskih strojev, se je zgodilo pred enim tednom sledeče: Ponoči jc velika množica vernikov vdrla v prostor in odnesla iz njega vse stroje. Nato je duhovnik opravil takozvnno jutranjico in sveto liturgijo. Velika cerkev pa je bila polna do zadnjega kotička. Ko je pribite! na lice mesta komisar GPU in predsednik lokalnega odbora Društva brezbožnikov, ju je ljudstvo spočetka ignoriralo. Ko pa ie sovjetski funkcionar ukazal, naj vsi verniki odidejo, ker bi moral iti po policjjo, so vsi verniki pokleknili in začeli peti pobožne pesmi. Komisar je nato hitel po bataljon rdeče vojske, ki pa ni hotela vdreti v cerkev, ampak se je ustrojila pred cerkvijo in mirno čakala. Nato je komisar GPU poveljniku oddelka kategorično ukazal, da tnora vernike iz cerkve odstraniti, Poveljnikse je z nejevoljo odzval in vojakom ukazal, da počasnih korakov stopajo proti vhodu. Kar naenkrat se od-pro vrata in se prikaže deček s križem, za njim pa duhovnik. V ozadju je bila ogromna množica vernikov. Ko so vojaki to videli, so vsi s puškami v roki pokleknili, nakar jih je duhovnik blagoslovil in se vrnil k oltarju, komisar GPU pa je bil bla-roiran. Izmet Ineni v Sarajevu Sarajevo, 16. aprila. AA. Čeprav je bilo davi precej oblačno in je pršil droben dež, so se že okoli sedmih začele zbirati velikanske tnhožice Sarajevčanov na velikem prostoru pred tobačno tovarno in muzejem, kamor je imel pripeljati vlak s predsednikom turške vlade in nato po Aleksandrovi ulici vse do Zemaljske banke. Pred muzejem Je stala častna četa vojakov, s čeladami in vojaška godba. Bila je tudi godba mohainedanškega društva »Kuriec. Pred muzejem so goste pričakovali prometni minister Spaho, ban g. Lukič, župan Bi-eagčič s podžupanom, metropol it Peter, predsedniki kasacije. apelacije, Okrožnega sodišča, upravnega sodišča in zastopniki vseh drugih državnih uradov ter ogromno število predstavnikov vseh sarajevskih kulturnih, človekoljubnih in viteških društev, gospodarskih in drugih korporacij in zastopnice vseli sarajevskih ženskih društev. Točno ob 9 je prlvozi) na IHdŽansko krajevno postajo pred muzejem vlak. Viharne ovaclje In vzkliki so pozdravili izslop predsednika turške vlade Izmeta Inenija in zunanjega ministra Ruž-dija Arasa ter ostale gospode. Po županovem govoru je godba zaigrala turško himno, njen konec so pozdravili viharni vzkliki tisočere množice na čast Ataturku, Ineniju in dr. Arasu. Nato je povzel besedo predsednik turške vlade g. Ineni. Zahvalil se je v francoščini Sarajevčanom za lako prisrčen sprejem, ki prav nič ne zaostaja za sprejemom v Belgradu in drugih krajih Jugoslavije. Poudaril je, da je prijateljstvo med Turčijo in Jugoslavijo neomajno in utrjeno z obojim stremljenjem, za ohranitev miru. Izredno ga veseli in nikoli ne bo pozabil utisov, ki jih je doživel na potovanju po naši državi, ne sprejema v Sarajevu, ki mu bo puetil neizbrisne utise. Na koncu svojega govora je Ineni vzkliknil s srbohrvaščini: Živela Jugoslavija I Nato je godba zaigrala jugoslovansko himno. Okoli 1150 so si gostje ogledali vojaško-tehniški zavod, okoli 11 so pa odšli v muzej, kjer so ee posebno ustavili v etnografskem oddelku in si ogledali raznovrstnost kostumov iz vseh krajev Bosne In Hercegovine. sxm Drobne domače in tule Upor v severni Indiji London, 16. aprila, b. Vesti, ki so prispele v leku noči iz Indije, so v tukajšnjih političnih krogih povzročile veliko skrb, kajti kazenska ekspe-dlcija, ki se pripravlja proli faldrju Ipiju in njegovim pristašem, bo naletela na izredno velike težave. Upor v Vezirstanu in v vsej eeverozapadni Indiji zavzema vednO večji obseg in bo morala biti kazenska ekspedicija zelo okrepljena. To pa pomeni novo zavlačevanje akcije, s leni pa tudi možnost, da uporniki zberejo večje sile in da razgibajo tudi vso zapadno Indijo. Največje težave so nastopile zaradi tega, ker britanska oblast ni sposobna, da bi nadzirala zapadno mejo, čez katero dobivajo uporniki velike množine orožja in nmniclje ter drugega vojnega materijala. Angleške oblasti so potoni nekaterih plemenskih poglavarjev v Vezirstanu ponujale fakirju Ipiju sporazum, ki pa ga je on odločno odklonil. On zahteva popolno neodvisnost Vezirstana in vseh delov severozapadne Indije. Glavna naloga Anglije bo sedaj, da zapre mejo in prepreči zbiranje Vojnega materijala, kar pa je zelo težko zaradi majhnih vojaških oddelkov, s katerimi razpolaga Anglija v teh krajih. Poleg lega je zemljišče zelo težavno, upornikom pa neprestano prihaja pomoč. omumli dviga o žetezna g&.rda Bukarešt. 16. aprila, b. Veliko senzacijo je povzročilo v vladnih krogih dejstvo, da je včeraj dopoldne poveljnik železne garde general Canta Cuzen sklical v glavni štab te organizacije vse vo- s ditelje in podvoditelje radikalnega desničarskega pokreta ter imel govor, v katerem je med drugim vzkliknil: »Naj živita kraljica Jelena in princ Nikolaj! Nesite ta klic skozi vso državo in tudi čez naše meje!« General Canta Cuzen je ]5oudaril. da da, nja demokracija ne pomeni konec, temveč šele začetek borbe, ki bo strašna in usodna, če se bo skušalo princa Nikolaja odstraniti iz države. »United Press« poroča, da je neka delegacija železne garde hotela obiskati princa Nikolaja v Pomorski sporazum Anglija - Francija - USA - Rusija Pariz, 16. apr. b. V tukajšnjih diplomatskih krvgih pričakujejo, da bo prišlo do širokega spo-z.uma med Francijo, Anglijo, sovjetsko Rusijo in Združenimi državami. V tukajšnjih političnih krogih ugotavljajo, da je prišlo do znatnega zboljšanja odnosov med Veliko Britanijo in Rusijo. Po poročilih iz Pariza jc Rusija pripravljena sopodpisati pomorski sporazum iz I. 1935, ki so ga sklicale Velika Britanija. Francija in Združene države. Sovjetska vlada jc žc sklenila sporazum z Anglijo. Francijo in Združenimi državami glede tehničnih vprašanj glede svojega novega pomorskega programa. Po tem sporazumu bo sovjetska Rusija že letos pričela z, gradnjo dveh linijskih ladij po 35.000 ton in 10 križark. Pomorsko ena- Nemčija - Vafifccm Vatikan, 16. aprila. AA. (Ilavas). Nemški poslanik pri sv. stolici v. Bergen ki je imel včeraj več ko eno uro dolg razgovor s kardinalom in državnim tajnikom msgr. Pacellijem, je danes po-novno prišel na državno tajnišivo in se je dolgo pogovarjal z msgr. Giuseppom Bizzardom. London. 16. apr. b. Dunajski dopisnik ?News Chroniclet čujc, da so nacionalistični krog v Nemčiji sklenili ostro nastopiti proti trem nemškim kardinalom in sploh proti cclotncniii nemškemu episkopatu, če papež ne prekliče svoje zadnje okrožnice proti narodnemu socializmu. Fašistični krogi obtožujejo nemške škofe, da so čez mej« tajno pošiljali v Rim listine, na podlagi katerih je papci sestavil svoje opozorilo. Nekateri narodno-sorialiatčni krogi, ki jih vodi sam Gbbbels, zahtevajo, da so ves nemški katoliški eplskopat obtoži zaradi zločina veleizdaje proti državi in nemškemu narodu. Italija skrbi za družine s številnimi otroci Rim. 16. aprila. AA. (Štefani). Na dojioldanski 3eji ministrskega sveta v viminalski palači so sprejeli razne važne ukrepe, med katerimi so lile najpomembnejši: Država bo podpirala družine z večjim številom otrok z lelno podporo v višini več tisoč lir. Podeljevale se bodo premije za mladoporočence in porode. Dalje je ministrski svet sklenil izvajati nova določila o znižanju davkov pri poročencih z velikim številom otrok; v izjemnih primerih bodo lahko tudi popolnoma oproščeni davkov ifl »OiSKin pristojbin za otroke. , Ostali ukrepi gredo v korist državnih uradm- kost z Japonsko hoče Rusija doseči v teku 2 let pod pogojem seveda, da Japonska v tem času ne bo nadaljevala z gradnjo novih pomorskih enot in če ho med njima dosežen tozadevni sporazum. Odhod ameriških, angleških in francoskih pomorskih inženjerjev v Rusijo je v zvezi z velikimi dobavami materijala za sovjetske jiomorske sile. Tu je bil dosežen s porazu in za izvršitev programa, za katerega je dala sovjetska država zadostna jamstva. Francoski krogi so sprejeli te vesli z zadovoljstvom, kajti Francija upa, da bo prišlo med Anglijo. Francijo in Združenimi državami in sovjetsko Rusijo do sporazuma o vseh vprašanjih lialjncga vzhoda. kov in uradnikov ustanov, ki so pod državnim nadzorstvom z večjim številom otrok. V načrtu je tudi periodično zvišanje plač pri porodih otrok; tako namreč, da uradniku ne bo treba čakati let za povišanje, kakor jih določa uradniška uredba. Sedanja določba za častnike, ki bi se želeli poročiti, določba po kateri bi nevesta morala prinesli določeno doto, se razveljavi. Madjari čistijo na lev ci in desnici Budimpešta, 16. apr. b. Novi notranji minister Jože Sz.ell je jiričel danes odločno čiščenje pred ekMremnimi strankami na Madjurskem. Popolnoma nenadoma je državna policija danes v Budimpešti in pokrajini zasedla prostore madjarsko nacionalistične organizacije »Narodna volja«. V Budimpešti ie policija aretirala voditelja te stranke Szalusiu in še 24 drugih oseh, ki so bile slučajno v prostorih nacionalistično organizacije. Policija jc oh tej priliki zaplenila tudi dva meterska stota, političnih letakov, seznam članov stranke ter številno korespondenco, iz katere jc razvidno, da je bila organizacija v »vezi z inozemstvom, du jo dobila od tam tudi navodila in izdatno denarno pnmnč. — Kakor hitro bo policija proučila vos zaplenjeni materijah bo voditelja stranke Szalasia izročila državnemu pravdniStvu v nadaljnji postopek. Istočasno pa je policija prišla na slcil tajni komunistični organizaciji, ki je tildi dobivala v zadnjem času iz inozemstva veliko denarno podporo in pričela* z močna agitacijo med ljudstvom. Voditelja tc organizacije, 21 letnega krojaškega pomočnika Julija neutsehu t 11 najuplediicjšmi člani komunističnega vodstva jo policija aretirala. Po ....,.)....,>,„ l.kri t aIa ha ie nolirllfl I I I V> ,1 1 I 1 V , ,.II|M, ll(> 11, (.1, ,,,,... . .J---- f , , JB aretirala Se 23 članov ilegalne komunistične organizacije. Brostanu. V bližini dvorca pa so jo ustavili orožniki ter jo prisilili, da se je umaknila. Druga delegacija je obiskala dr. Manieua ter mu ponudila sodelovanje v borbi proti ge. Lupescu. Dr. Manieu je sprejel delegacijo in dejal, da je cm demokrat in politični nasprotnik železne garde, vendar pa bo o tem predlogu razmišljal in se [»svetoval 6 svojimi prijatelji. Po teh dogodkih so bile straže okrog dvorca princa Nikolaja zelo okrepljene. Pariška razstava koncem maja Pariz, 10. aprila, c. Načelnik tiskovnega urada pariške svetovne razstave, Martle, je danes izjavil časnikarjem, da bo predsednik republiko vsak čas podpisal ukaz o otvoritvi pariške svetovne razstave. ki bo v drugi j>olovici maja. Pogreb zadnte žrtve žalotgre pod StoržSčem Tržič, 16. aprila. Danes ob pol 6 smo spremili zadnjo žrtev tržiškib plazov Viljema P 1 a j b e s a. Tudi ob njegovem pogrebu se je zbralo številno občinstvo, da ga pospremi na njegovi zadnji poli na kraj, ki jo določen za nas vse. Vseh pet pogrebov je vodi! domači g. župnik ob asistenci domačih, okoliških in tujih duhovnikov. Kakor vsem, so tudi VIliju zapeli pevci žalostinko in tudi ob njegovem pogrebu smo čuli žalno koračnico naših godbenikov. Ob grobu so je v imenu tovarniških delavcev poslovil od Vilila g. Pavlin. Za njim se je poslovil od pokojnika duhovni svetnik, župnik g. V'o v k. Slavljnl |e pokojne fante za vzgled vsem, kako so trdno držali božje zapovedi in kako ko ljubili svoje matere ter iskali razvedrila v. božji naravi. Bogu, kar jo božjega, ie bilo njihovo načelo. S tem je storžiška tragedija na zunaj zaključena. vendar bo v naših srcih živel spomin, in no samo njihove matere, tovariši in prijatelji, vsi se molitvi jih bomo spominjali z ljubeznijo tudi v Počastitev nadškofa dr. Uičiča Belgrad. 16. aprila, m Belgrajski Slovenci, organizirani v tukajšnjem Prosvetnem društvu, so priredili snoči v veliki dvorani Ljudskega doma slavnostno akademijo na ča^t novo imenovanemu nadškofu dr. Ujčiču. Na akademiji, ki je bila ena najlepših, kar jih je sploh riosicj bilo v Belgradu, so bili zastopani vsi 6lovensni sloji v prestolnici od ministra in najvišjega državnega uradnika do siromašnih delavcev in uehvk Prvi je govoril predsednik društva dr. Bizjak. Po državni himni je rcciliral g. P u c odlomek iz Avguštinovih »Izpovedi«. Nato je mešani pevski zbor Prosvetnega društva pod vodstvom g. U U g e dovršeno odpel več slovenskih nesnii. Med odmorom ie g. nadškofa pozdravil z ljubko deklamacijo Jurček Orani-povčan in mu izročil košek cvetja. Po odmoru so člani dramskega odseka igrali duhovno igro »Anima«, katero je režiral g. Milan Puc. Nadškof dr. J. Ujčič se je s toplimi besedami zahvalil za prisrčno počastitev. Osebne uesfl Belgrad. 16. aprila. A A. Nj. Vel. kralj Peter II in Nj. kr. Vis. kneževič Aleksander, sta danes ob 14 odpotovala iz Belgrada v Milocer, kjer bosta preživela velikonočne praznike. Nj. Vel. kralja in kneževiča Aleksandra so spremili r.a topcidersKO železniško postajo Nj. Vel. kraljica Marija. N). kr. Vis. knez namestnik Pavle in civilni in voiaski dom Nj. Vel. kralja. , , .. Belgrad. 16. aprila, m. Upokojeni so naslednji učitelji in učiteljice: Roza Bohinjec Tržič; Ignac Slapernik. Ljubljana; Henrik Sel. Sov. Konjice; Amalija Mravliak, Zreče; Julija Miklič Gom,Uko Ljudmila Schreiner, Sv Jurij ob juŽ. zel.; HedViKa Leča t. Ruma; Tončka Konečnik. Selnica; Milica Prosenc, Ljubljana; Angela Cenčič, Kamnik; Janko Lešnik. Ptuj; Ladislav Volavšek, Teharje; J^Pifla Drstvenšek Lukovlca: Rozalija Mušic. Snuhelpri Novem mestu; Amalija Zore, Črnomelj; Ant. Oer- mek, Jezica. Pri ravnateljstvu drž. Belgrad. 16. aprila, m. Pri .. .. , Železnic v Ljubljani je postav jen v V. skup " svetnika v gradbenem oddelku ing. Viktor Kladnik, dosedanji svetnik v V. sekciji za vzdrzevanje pro?e v Ptuju. Prestavljena sta Franc Tominc, poverjenik financ, oddelka v Celju, za starešino glavnega odd v Šoštanj in Kolomaii Stevr, višjt poverjenik lin. kontrole glavnega oddelka v Koč-vje na glavni oddelek v Varaždin. Ujioko'en te Maksimilijan Hartman. pomožni prometnik X. skup. v Ljubljani. Belgmd. 16. apr. AA. Z odlokom finančnega ministra sla premeščena za pomožnega davkarja 9. skupine davčne uprave Maribor-okolica Anton Kozjak. doslej v Preval,jah; r.a pomežneua davkarja 9. skupine davčne uprave v Prevaljah Viljem Hro-ščak. doslej v Mariborti-okolica. Drobne vesti Po dosedanjih izvidih ljudskega štetja ima Fgipct 15.040.(100 prebivalcev. V hr-sarnhskem mestu Cnmpano je nastal po-?or v skladiščit bone I na. Požar ir> vpopolil '.'(V) hiš. Belgrad 16. aprila, ni. I r P,Tira je prišel naš poslanik v Parizu dr. Božidar Purič. Domači odmevi Veliki čarovnik Velikolaški velikaš m senator gospod Ivan Pu-celj je priznan mojster v jjohtienih in kulturnih programih. Ima jih v zalogi vse vrste, pa tudi sproti jih izdeluje, če jih kdo potrebuje. V prvi vrsti jih rabi Zase, ker njegovi nazori o svetu, narodu in državi ter politiki se neprestano menjajo. Kolikor let gospod Pucelj deluje v politiki, toliko i^rogramov je imel on in njegova stranka, in tudi danes, ko se giblje v senatu kot politična starina na programu JNS, ga nikakor ni minilo veselje do novih sprememb in programov. Prisegal je na Radiča in zeleno kmetsko republiko, priznaval avtonomijo in imel nekaj časa razvito cel6 zastavo federalizma, vse to pa ga ni motilo, da ne bi postal navdušen pristaš šesto-januarskega režima, vitez diktature in tak integralen jugoslovenski unitarist, da je za časa Srskiča in Uzunoviča zahteval korenito iztrebljenje slovenskega m hrvatskega separatizma ter vseh proti-državnih elementov 6ploh. Ni ga bilo Jugosloveira nad Ivanom Pucljem v vsej državi! In kakšen svo-bodomislec je bil gospod Pucelj! Od Vatikana do vaškega cerkovnika Cerkev ni imela hujšega nasprotnika od njega. Toda v bližini kakšnih volitev je gospod Ivan Pucelj vedno našel pot nazaj v katoliško Cerkev, pisal pobožne članke v svoj »Kmet-6ki list« in bil vsikdar pripravljen sesti za eno mizo 6 katoliško stranko, kadar se je spri z demokrati oziroma njihovim vodstvom v Kazini. Toda zopet ga najdemo kot šampijona svobodomiselstva bodisi v skufjščini bodisi v senatu, da pobija klerikalizem, kakor ga zna le on na podlagi svojega mesarskega humorja in Mayerjeveg« leksikona. Kakor v predzadnjem, tako je tudi v zadnjem zasedanju senata briljiral naš Ivan Pucelj zopet s svojim edinstvenim jugoslovenstvoin. ki ne pozna nobenega naroda, ampak 6ama plemena, in ki z avstrijakanstvom, rim-stvom in srednjeveško miselnostjo opsuje vsakega, ki ne prisega na program jugosloveitskega integralnega unriarizma in centralizma. Pa glej čtido! V zadnjem »Kmetskem li6tu« od dne 7. aprila 1937 beremo naenkrat na prvi strani z mastnimi črkami članek, v katerem si prisvaja glasilo Pucljevih samostojnih kmetov monopol na slovenstvo. Nič več niso jugosloveni. unitarizem je preklet in gos|xxl Ivan Pucelj kar naenkrat zahteva ne samo slovenskih knjig, ampak tudi »slovenskega ponosa«, ter se komaj par tednov j>o svojem se-natskem govoru, v katerem je obsodil na grmado vse slovenske in hrvatske separatiste in 6e še z veliko večjo odločnostjo nego šef stranke, dr. Kra-mer, izjavil za čisto in totalitarno jugoslovenstvo, izjavlja sedaj za slovensko narodno individualnost. »Le dajmo šolarjem slovenske knjige,« pravi, »a dajmo jim tudi vsai malo slovenskega ponosa. Dajmo jim zavest, da so Slovenci, Hrvati in Srbi tri samonikle nacionalne sestavine!« — Vidite, takšen mojster in čarovnik je gospod Ivan Pucelj. čigar politična individualiteta se lesketa v vseh barvah solnčnega spektruma in čigar roka pričara iz vsakega žepa drug program. Novi narodni mučenih! »Jutro« in »Slovenski narod« se zadnji čavtufl-bavata s tem, da skušata v koledar JNSiitttfrstiti celo vrsto mučenikov za »napredno in Ugodno stvar«. Včeraj na primer sta napravila rou.ie-nika g. Antona Križnarja. župana občjnft Sli-f^i-šče pri Kranju. To početje je seveda kaj e$Pf/ežk0-Vsak človek ve, da vsaka instanca po vsem 6vetu ima lahko drugo mnenje v upravnih zadevah, nego na primer kakšna druga instanca, kot so na primer upravna sodišča in podobno, ki lahko po svojem svobodnem razsodim razveljavijo sklepe kakšnega oblastva, do česar jim daje pravico ustava. Ce se torej tudi pri nas kaj takega zgodi, ne pomeni ničesar izrednega in ničesar ne dokazuje. Najmanj pa taki dogodki dokazujejo, da bi bila JNS oziroma njeni pristaši bela in čista kakor novorojeno jagnje in da bi bil pod sedanjim režimom kdo jjo nedolžnem preganjan od oblasti. Ravno narobe! Ti dogodki dokazujejo samo, da se pod sedanjo vlado ne vrši noben jjritisk na nobeno oblastvo in da tudi sodišča lahko čisto svobodno izrekajo svoja mnenja, ki so lahko tudi v nasprotju z mnenji in odloki na primer banske ali kakšne druge uprave. Kako pa je bilo pod JNS režimom, to dobro vemo. ko so v enem edinem slučaju pri nas, ko 6e je upravno sodišče upalo označiti konfinacijo dr. Korošca, dr. Kulovca. dr. Natlačena in dr. Ogrizka kot protizakonito, vse tri upravne sodnike enostavno upokojili na lelegrafičen ukaz iz Belgrada. Kar torej skušata obedve glasili naše JNS zapisali sedanji vladi v krivdo, lo ji je le v največjo čast in priznanje, da pod njo vlada svoboda in spoštovanje zakona, dočim je JNS režim gazil najosnovnejša načela ustave in drugih zakonov. In če sedaj pravi »Narod«, da je slražiški župan Križnar »dobil zadoščenje«, pa si dovoljujemo vprašati to svobodomiselno trobilo bivšega režima, kakšno zadoščenje na so dobili ljudski funkcionarji in nešteti učitelji ter uradniki, ki so bili pod JNS režimom po krivici preganjani, odstavljeni, ujKikojeni in hudo oškodovani? Kaj vse zna naša opozicija Belgrajska »Samouprava«, ki tolmači politične ideje jR'Z, v uvodniku pod naslovom »Goljufivi apostoli« ostro kritizira belgrajsko združeno opozicijo in pravi: »Medtem, ko ojDOzicionalci na svojih sestankih svobodno iti nemoteno govore najbolj strašne stvari proti današnji vladi ter jo klevečejo in žalijo na tak način, da bi jih na julrner na Angleškem zaprli in postavili pred sodišče, pa stalno vzdihujejo za svobodo, ker se jim najbrže zdi, da smejo še premalo svobodno zabavljati zoper režim. Zaslepljeni po neutešljivi želji po oblasti, so že davnaj šli preko vseh ozirov in prekoračili vse meje, tako da to, kar danes delajo, ni več mogoče zvati opozicijo. Ta gospoda piše sedaj spomenice, letake in brošure, jiolne klevet, podtikanj in alar-matnlh vesti, v katerih ne prizanaša niti najsvetejšim državnim interesom.« Najbolj graja »Samouprava« onih par politikov. ki hočejo pod okriljem Ace Stanojevtča predstavljati siaro radikalno stranko, dasi nimajo za to potrebne legitimacije in so sedaj Iz najbolj navdušenih jugoslovenov postali čez noč — ledera-listi. Znani gospod dr. Lazica Markovič pa je v Kragujevcti cel6 rekel, da je treba pobijati korupcijo!. .. Poleg njega «e najbolj odlikuje gosjim Miša Trifunovič, ki je prevzel portfelj zunanjih j>o-slov in na shodih kritikuje politiko predsednika dr. Stojadinoviča, približno na tak način, kakor na primer ljubljanski »Slov. narod«. Belgrad, 16. aprila, m. Veliko senzacijo fe izzvala vest, da je znani onrajevskl Industrijec in 'sstnik tovarne nogavic »Ključ« Abram L6wy po-Vlonil podružnici Rdečega križa znesek 2,000.000 dinarjev. V smislu njegove oporoke je podružnica -a ta denar že kupila palačo od vrhbosenske nad-škofije za svoje potrebe. Parlament slovenskih županov Izredni občni zbor Županske zveze v Ljubljani Ljubljana, 15. aprila. Ze po treh kratkih mesecih, odkar je stopila v življenje obnovljena Županska zveza, v katero so se včlanili vsi resnično in prostovoljno od ljudstva izvoljeni predstavniki naših občin, ki so slovensko zavedne, je ta zveza pokazala izreden razmah in veliko delavnost, kar najbolj dokazuje njeno upravičenost in pa tudi potrebo. Danes dopoldne je imela Županska zveza svoj izredni občni zbor v Ljubljani. Zborovanje je bilo v prostorni frančiškanski dvorani, ki so jo napolnili naši župani, nekateri občinski odborniki, nekateri uradniki ban-ske uprave in banovine, ki imajo službene stike z občinami, ter razni odlični predstavniki. Med govorom predsednika Županske zveze g. Novaka eta prišla v dvorano tudi minister dr. Miha Krek in ban dr. Marko Natlačen, oba burno pozdravljena in aplavdirana. Predsednik g. Nande Novak je takoj pozdravil oba odlična voditelja in naša državnika, se jima zahvalil za udeležbo pri tem zborovanju in za njune zasluge za slovenski narod ter jo prosil nadaljnje naklonjenosti. Ministra g. dr. Kreka je prosil, naj tolmači želje slovenskih županov in slovenskih občin na najvišjih mestih ter naj sporoči izraze zvestobe slovenskemu voditelju, ministru dr. Korošcu. G. bana dr. Natlačena, resničnega ljudskega bana, pa je prosil še nadljnega podpiranja za čim večjo samoupravo naših občin ter se mu zahvalil za vse, kar je bilo pod njegovim vodstvom s strani banske uprave že narejenega. Predsednik Nande Novak je tudi toplo pozdravil dr. šafara, ki je sedaj gost ljubljanskega župana dr. Adlešiča, v katerega spremstvu je_ prišel na zborovanje slovenskih županov. Dr. Šafar je direktor praškega mestnega magistrata ter je bil pred leti predsednik Zveze češkoslovaških mest in trgov. Zborovanja so se udeležili tudi zastopniki naših avtonomnih mest. Mesto Ljubljano je zastopal župan dr. Adlešič, mesto Maribor podžupan g. Ze-bot, mesto Celje župan g. Mihelčič. Po pozdravih je predsednik g. Nande Novak prečital udanostne oz. pozdravne brzojavke, ki so bile odposlane Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, dr. Milanu Stojadinoviču, predsedniku vlade in dr. Antonn Korošcu, ministru notranjih zadev. Vse brzojavke eo bile sprejete z viharnimi manifestacijami za kralja, kneza namestnika, vlado in našega narodnega voditelja dr. Korošca. Predsednik je nato pozdravil še zastopnika finančne direkcije in poštne direkcije. Zahvalil se je tudi dr. Korošcu in banu dr. Natlačenu za krasne uvodne besede, ki sta jih posvetila glasilu Županske zveze. Poročilo predsednika Predsednik je nato v svojem poročilu nagla-Sal, da je Zveza v kratkem času svojega novega obstoja zbrala že 760 članov, kar je prav razveseljivo, če pomisliommo, da ima Slovenija le 419 občin. V nadaljnjem govoru je naglašal, da živimo v času, v katerem je v nevarnosti demokracija, brez katere za nas Slovence ni napredka, niti obstoja, kakor tudi ni za nas obstoja brez kraljevine Jugoslavije. Cilj zveze je jasen: Na braniku demokracije si moramo pridobiti samoupravo v obsegu, ki nam bo zajamčila ohranitev naše narodne samobitnosti in gospodarski ter kulturni razvoj. Ljubimo našo kraljevino in našega vladarja ter se zavedamo, da moremo eamo v državni skupnosti z brati Srbi in Hrvati doseči svoje cilje. Ne moremo pa žrtvovati preveč. V vprašanju samouprav smo v zadnjih 7 letih mnogo nazadovali. Izgubili smo oblastne samouprave, okrajne zastope, okrajne blagajne, okrajne cestne odbore, zdravstvena okrožja, dobili nismo na njih mesta doslej ničesar. Banski svet nam ne more nadomestiti oblastne skupščine ali celo zakonodajnega deželnega zbora. Cestni odbori in drugi nadomestki za okrajno samoupravo nam ne morejo nadomeščati bivših okrajnih zastopov, ker so le izvrševalci volje državne uprave. Cestni odbori nam ne morejo nadomeščati bivših okrajnih zastopov. Ostala je le občinska samouprava, pa še ta v utesnjeni obliki, ki se mora v marsičem razširiti, da bo ustrezala našim potrebam. Zgodilo se je mnogo, kar je uničujoče vplivalo na državno upravo. Ljudska volja je bila gažena in predobro eo nam znane občinske volitve iz 1. 1933. Dalje komasacija občin, razpust naše županske zveze in nešteto drugih važnih ljudskih organizacij. Gaženje samoodločbe naroda je doseglo stopnjo in uveljavilo metode, kakršnih Slovenci nikdar nismo bili vajeni. Javna uprava 6e je silno kompli-cirala, zbirokratizirala in centralizirala. — Sedaj mora župan ali občina za vsako malenkost izposlo-vati odobrenje mnogih instanc, banovine in ministrstva. Finančna oblast občine je omejena le na direktni davek trošarine in tak6e, kar bi sicer zadoščalo za čisto kmečke občine, ne pa za industrijske, letoviške in mestne občine. Odpravljena je kontrola občin na promet z alkoholnimi pijačami. Trošarine se odvajajo banski upravi in od te šele občinam. Enako se odvajajo občinske doklade na direkten davek. Hudo bremenijo občine rastoči državni posli in razni izdatki za državne ustanove. Občinski zakon določa — za Slovenijo prav ne-umevno — sodelovanje občine pri poštni upravi in pri gradnji železniških postaj Določbe o domovin-etvu so pomanjkljive. Delo je v naši državi enostransko zaščiteno, socialna zakonodaja pa pomanjkljiva, kar pospešuje beg prebivalstva s kmetov v mesta. Obneslo se ni poglavje o organizaciji pod-občinskih korporacij Zakon o narodnih šolah in drugi šolski zakoni nalagajo upravi občine velika bremena. Težko je zavzeti stališče do novo uvedene banovinske šolske doklade. Okrajni cestni odbori v tej obliki nikakor ne morejo nikogar zadovoljiti. Novi lovski zakon je prinesel občini mnoge neprijetnosti. Tudi z novimi zdravstvenimi in kmetijskimi institucijami ne moremo biti zadovoljni. Razširitev občinske samouprave, oživotvorje-nje že tako dolgo obljubljene banovinske samouprave ter ustanovitev okrajnih samouprav, v katerih bi se koncentrirali cestni, zdravstveni, kmetijski, socialni in drugi posli, to so velike in iskrene želje Županske zveze. Tajniško poročilo o Županski zvezi je podal g. Strnad (Videm-Dobrepolje). V svojih izvajanjih je navajal predvsem županske tečaje, ki jih je Zveza priredila za vse občine dravske banovine februarja tega leta. Tečajev se je udeležilo nad 1000 županov, odbornikov in tajnikov. Povsod v vseh okrajih so sodelovale podružnice Županske zveze. Zveza je intervenirala pri raznih oblasteh že v mnogih zadevah, zlasti o lovskem zakonu, o kontroli nad alkoholnimi pijačami, glede raznih davčnih zadev itd. Zveza je izdajala strokovno glasijo »Samouprava*, katere naročnice so vse občine. Članarina Zveze je skrajno nizka. Obe poročili sta bili sprejeti soglasno in z odobravanjem. Resolucija Župan g. Lebinger iz Litije je nato predlagal resolucijo, ki ugotavlja: Slovenski župani kot zakoniti zastopniki občin in danes edini, svobodno izvoljeni predstavniki slovenskega naroda, zbrani na izrednem občnem zboru Županske zveze v Ljubljani dne 16. aprila 1937, ugotavljajo: 1. da je demokratična vladavina s širokimi ljudskimi samoupravami in dekoncentrirano državno upravo edina možnost, da se ohrani samobitnost slovenskega naroda ter mu zajamči gospodarski in kulturni razvoj, ki odgovarja njegovim življenjskim potrebam, njegovi kulturni stopnji in njegovim sposobnostim; 2. ugotavlja, da je bivši avtoritarni režim s centralizacijo uprave težko oškodoval interese slovenskega naroda, demontiral naše samouprave in jih delno nadomestil z ustanovami, ki so le videz samouprave, pogazil ljudsko samoodločbo in ustvaril birokratski absolutizem, pogazil zakone, se polastil z nasiljem naših občin in demoraliziral javno upravo; 3. zahtevajo, da se čimprej ustanovijo banovinske samouprave in da se vsi organizacijski zakoni, izdani v dobi avtoritativnega vladanja, revidirajo in izpremenijo v pravcu decentralizacije in dekoncentracije javne uprave ter uveljavljenja samouprave povsod, kjer je to brez škodo za državne interese možno; dalje zakoni, ki enostransko rešujejo pereča sodobna vprašanja in premalo uvažnjejo interese občine. V tem pravcu naj se izpremenijo predvsem zakon o občinah, zakon o narodnih šolah, zakon o samoupravnih cestah, zakon o lovu in izvršilni predpisi k tem zakonom; 4. zahtevajo, da se občinam i ozirom na njihov težki gospodarski položaj ne nalagajo nobena nova bremena več ter da jim država odvzame bremena, ki bi jih morala sama nositi, ali pa jim odstopi ustrezen del od svojih dohodkov; 5. zahtevajo, da se revidirajo in izpremenijo tudi upravni ukrepi, s katerimi se je zožila občinska samouprava še preko zakonov, ali s katerimi se je otežilo gospodarstvo občin, zlasti njeno finančno poslovanje. Za najnujnejše smatrajo v tem pravcu, da se uvede zopet kontrola nad prometom z alkoholnimi pijačami, dalje da se odvajajo občinske trošarine od oddelkov državne finančne kontrole neposredno občinam in da državne prometne ustanove podpirajo občine s tem, da dovoljujejo občinskim in državnim kontrolnim organom vpogled v transportne listine, odnosno jim dajejo izpiske iz njih, dalje da se pobrane občinske doklade ne pridržujejo, temveč sproti odvajajo občini. Samo Če bodo občine v redu prejemale svoje zakonite dohodke, bodo mogle tudi v redu poslovati. — Končno naj se občine ne bremenijo še s posli odnosno izdatki za poštni in železniški promet; obe ti državni ustanovi imata v dravski banovini dohodke, da jima prevalitev kakršnihkoli bremen na občino ni potrebna; 6. ugotavljajo, da osrednja državna uprava ne npošteva ustavno zajamčene enakopravnosti slovenskega jezika, ki je državni jezik kakor srbo-hrvatski; zahtevajo, da se uporablja slovenski jezik v vseh tiskovinah, razglasih in drugih, slovenskemu prebivalstvu namenjenih uradnih stvareh; 7. prosijo, da se tudi županom kot važnim vršilcem državnih poslov dovoli ugodnost polovične voznine na državnih železnicah, in to vsaj za vožnje na ozemlju banovine, kateri pripadajo. Minister v p. prof. Vesenjak (župan občine 1 Košaki pri Mariboru) je nato izvajal: Naše stališče nasproti javnosti 'Mi smo na podlagi ustave, zakona o občinah in zakona o volitvah svobodno in brez vsakega pritiska v svobodni konkurenci izvoljeni. Iz demokratično samoupravnega principa nam nastajajo dolžnosti in pravice, da svoj položaj smemo in moramo uveljaviti vselej in povsod v korist svoje države in svojega ljudstva. Celo po soglasnem mnenju naših političnih nasprotnikov smo mi danes tukaj zbrani absolutno poklicani govoriti v imenu slovenskega naroda (»Jutro« 8. I. 1933, št. 7) in Županska zveza je po svojih članih županih najbolj pooblaščena predstaviteljca slovenskega prebivalstva. (»Jutro« 8. I. 1933, št. 7.) Ko smo tako ugotovili pri nas v naši javnosti res redko popolno soglasnost naziranja o naši kompetenci, moramo ugotoviti in še posebej podčrtati dejstvo, da predstavljamo danes tukaj zbrani voljo in mišljenje nad 86% vsega prebivalstva v banovini. Na podlagi teh dejstev naj vsi faktorji v državi merijo tudi tehtnost naših izjav in konstatacij in mi konstatiramo: Pozitivni zakoni se spoštujejo in uveljavljajo povsod objektivno za vsakogar, za njegovo varnost in njegovo korist. To se vrši dosledno, kakor še nikdar v naši svobodni državi. Pametni poli-tično-upravni, gospodarski in socialno važni ukrepi pa vzbujajo zadovoljnost in zaupanje med prebivalstvom, da raste s konsolidacijo tudi državljanska samozavest in se vrača prej porušena vera v pravičnost. Ob takšnem stanju in razvoju, o katerem smo kot ponosni jugoslovanski državljani in zastopniki svojih volilcev želimo, da ga sedanja vlada s svojo srečno roko pod modrim vodstvom kneza namestnika nadaljuje in spopolnjuje. Istočasno pa moramo z obžalovanjem ugotoviti, da naši nasprotniki plodonosno delo ovirajo v škodo ljudstva in škodo države v Belgradu in doma z govori in časopisi in z nedopustno tajno agitacijo. Naši nasprotniki predstavljajo v neobjektivni luči sedanje stanje, ki se ne da niti od daleč primerjati z obupnim od njih ustvarjenim stanjem. Zato smatramo za svojo dolžnost, da kot od naroda edini zakonito pooblaščeni zastopniki, soglasno in z vso jasnostjo in odločnostjo poudarimo: 1. Izrekamo zahvalo in zaupanje naši celokupni vladi, posebej še našim voditeljem dr. Korošcu in dr. Stojadinoviču in tovarišem ter jih pozivamo, da nadaljujejo delo pomirjenja. sporazuma in gospodarsko socijalne konsolidacije. 2. Obsojamo nastope in delo naših nasprotnikov, posebej še senatorjev Puclja, dr. Kramarja, dr. Sfarušiča in tovarišev ter jim kot legitimni volivci izražamo svoje nezadovoljstvo in svoje nezaupanje. Istočasno odrekamo jasno in soglasno vsako legitimacijo imenovanim gospodom govoriti v imenu nas volivcev in v imenu ljudstva. To pa tembolj, ker so bili imenovani svoječasno izvoljeni z zlorabo in z gaženjem pozitivnih zakonov in osnovnih, nam zajamčenih državljanskih pravic. Kot volivci jih pozivamo, da položijo svoje mandate. Obe resoluciji sta bili z navdušenjem in soglasjem sprejeti, vsi zbrani slovenski župani so priredili navdušene ovacije ministru dr. Korošcu in drugim slovenskim voditeljem. Izpopolnitev odbora G. Lebinger in g. Strnad sta nato predlagala, naj se odbor izpopolni tako, da bo vsak okraj zastopan po enem odborniku, v odbor pa naj se pritegnejo še zastopniki avtonomnih mest. Izvoljeni so bili nato soglasno načelniki okrajnih podružnic in sicer gg. Za okraj Brežice: Kržišnik, župan v Rajhen-burgu. — Celje: Mihelčič Alojzij, župan, Celje. — Črnomelj: Klemene Pavel, župan, Črnomelj-mesto. — Dol. Lendava: Litrop Štefan, župan, Turnišče. — Dravograd: Kugovnik Jurij, župan. Preval je. — Gornji grad: Steblovnik Jurij, župan, Šmartno ob Paki. — Kamnik: Novak Nande, župan, Nevlje pri Kamniku. — Kočevje: Strnad Jože, župan, Videm-Dobrepolje. — Konjice: Šelih Ivan, član banskega sveta in župan, Konjice-okolica. — Kranj: Umnik Anton, župan, Šenčur. — Krško: Ing. Likar .loško, župan, Kostanjevica. — Laško: Trop Ignacij, župan, Laško. — Litija: Lebinger Hinko, župan, Litija. — Ljubljana: Hren Ignacij, župan, Vrhnika. — Ljutomer: Slavič Franc, župan, Ljutomer-oko-lica. — IiOgatec: Puntar Franc, obč. odbornik, Rakek. — Maribor, desni breg: Kolinan Josip, župan v Slivnici. — Maribor, levi breg: Vesenjak Ivan, min. v pok. in žup. v Košakih. — Murska Sonoia: Hartner Ferdinand, župan, Murska Sobota. — Novo mesto: Brulc Franc, župan. Šmihel-Stopiče. — Ptuj: Dr. Remc Alojzij, odvetnik in župan, Ptuj. — Radovljica: Resnian, župan, Radovljica. — Slovenj-gradec: Dr. Picej Josip, župan v Slovenjgradcu. — Skofja Loka: Ziherl Matevž, župan, Škofja Loka. — Šmarje p. Jel.: Turk Ivan, župan, Šmarje p. Jelšah. kot zastopnika avtonomnih občin sta bila izvoljena dr. Adlešič iz Ljubljane in dr. Juvan iz Maribora. G župan Turk (Šmarje pri Jelšah) in g. podžupan Žebot iz Maribora sta utemeljevala resolucijo o preureditvi okrajnih cestnih odborov, zlasti pa naj se prizna cestnim odborom večja samostojnost in naj si cestni odbori sami volijo svoje načelnike. Podrobna razprava Razvila se je nato živahna debata, ki je obravnavala mnoga tekoča vprašanja naših občin. V debato so posegli med drugimi še g. Markež z Jesenic, g. Lebinger, g. Kuhar iz Kriz, g. Prosenc lz Zagorja, g. Kržišnik iz Rajhenburga, g. prof. Vesenjak, g. Jošt iz Mozirja, g. Deželak, g. Resman ITALIJA HOT6L CRISTPLLO PRVOVRSTEN — PREKRASNA LEGA DIREKTNO NA MORJU iz Radovljice, g. Rozman iz Radeč, g. Senica iz Domžal, g. Strgar iz Kamnika, g. Bruc in drugi. Ti naši župani so predvsem govorili o razdelitvi davščin, ker so do sedaj naše občine občutno prikrajšane, o cestnih odborih, o vprašanju deloinržneiev, o vprašanju zaposlitve brezposelnih učiteljskih kandidatov, o zidanju novih občinskih domov, o obveznosti občin, ki bi jih morale imeti banovine, država in druge ustanove. Tehten govor je imel tudi predsednik Rafaelove družbe p. Kazimir Za-krajšek, župnik iz Ljubljane, ki je prosil župane, naj pomagajo Rafaelovi družbi pri repatriaciji in kolonizaciij slovenskih izseljencev na slovenski zemlji in naj se bore za to. da bo del kolonizacij-skega fonda porabljen tudi v Sloveniji za naselitev naših ljudi. Glavarina na vsakega izseljenca, ki odhaja iz države, se je baje povišala namreč od 100 na 300 din ter se steka v državni kolonizacijski fond. Govor p. Zakrajška jo bil toplo sprejet. Pomembna je tudi naslednja: Resolucija g. Marheža, župana z Jesenic Država naj ne dela ovir razvoju slovenske industrije z najrazličnejšimi neutemeljenimi izgovori, med drugimi z onimi o bližini meje, ker je od razvoja le-te odvisen prospeh Slovenije, njenega prebivalstva, ki mora že itak nositi prevelik del dajatev za državo. V zvezi s tem naj se socialna zakonodaja razširi v dobro delavstvu, tako da delavec na starost ne bo padel v breme svoje domovne kmetske, ali pa industrijske občine, ampak da bo s starostnim zavarovanjem dovoljno preskrbljen za svojo starost. Občni zbor je nato sklenil, da bo prihodnji občni zbor v Celju. Obravnavali so še nekatere druge organizacijske zahteve, na kar je predsednik okoli 1 zaključil krasno uspeli parlament slovenskih županov. Lani pogorel, letos oropan Trgovca in gostilničarja Ivana Keržeta v Cir-kovcih na Drav. polju zasleduje zla usoda. Lansko leto mu je neznan požigalec podtaknil rdečega petelina ter so mu zgorela vsa gospodarska poslopja. Te dni so ga pa obiskali v temni noči roparji. Bili so skrajno predrzni, da so prežagali železno omrežje na oknu trgovine ter odnesli iz lokala ma-nufakture in gotovine za skupno 16.0000 Din, dasi je orožniška postaja komaj 15 korakov proč od trgovine. Z ukradenim plenom so zbežali čez polje ter na begu izgubili cele šope vezaljk za čevlje. Na cesti se ie potem za njimi izgubila sled. Sumijo, da so imeli pri tem ropu zopet svoje prste vmes cigani, ki bodo skušali blago razpečati na kmetih. Ljudje naj bi take sumljive prodajalce manufaktumega blaga takoj prijeli ter ovadili bližnjim orožnikom, pa bi ropanja po trgovinah na Dravskem polju ter f Slovenskih goricah kmalu prenehala. Ljubljani se obeta živahna stavbna sezona Ljubljana, 16. aprila. Aprilski dnevi so zaradi svojega nestalnega vremena nekako prehodni med zaključenim zimskim gradbenim delom in pa med začetkom zasebne gradbene delavnost spomladi. Gradbeno delavstvo je bilo prejšnja leta pozimi vedno brezposelno, 6aj star slovenski pregovor pravi, da pio-leti ni pečenke, ki bi bila zidarju všeč, pozimi pa je ni trde tepke, ki je ne bi zidar s 6lastjo pojedel. Razmere so 6e seveda izza časa, ko je ta pregovor nastal, močno spremenile. Tudi poleti je zidarju všeč kos kruha in je vesel, če 6i more od svojega dela vsaj nekaj prihraniti za zimo, kar 6e pa more pripetiti le najbolj štedljivim. Večina zidarjev pa je vesela, če poleti sploh dobi delo. Toda za zimo stvari ni60 tako hude, kakor so bile včasih. Sodobna stavbna tehnika namreč tedaj dopušča kolikor tolikšno zaposlitev gradbenega delavstva. Letos pa je me6tna občina ljubljanska pri raznih kanalizacijskih in regulacijskih delih zaposlila veliko število delavstva, tako da jim je bilo pomagano V6aj čez najhujšo stisko pozimi. Izgledi za letošnjo gradbeno sezono 60 ugodni. Izmed večjih javnih del bo delastvo našlo zaslužek pri gradnji vseučiliške knjižnice med Gosposko in Vegovo ulico. Možno je, da bo vseuči-liška knjižnica že letos dograjena v surovem stanju. Drugo večje javno delo je gradnja šolske poliklinike na Mirju. Ta je v surovem stanju že skoraj dograjena in bo v kratkem tudi izročena svojemu namenu. Stvarno pomenjata obe stavbi prvi večji jx«Iopji, ki ju država gradi v Ljubljani po prevratu iz lastnih sredstev. Carinarnica, Trgovska akademija, Delavski dom in druga jx>slopja so bila morda res zgrajena iz denarja, ki ga ie dal na razpiolago Belgrad in njegove ustanove, toda ta poslopja so bila zgrajena deloma s jx)slopji, ki smo jih morali Slovenci najemati, deloma pa iz fondov, v katere smo morali Slovenci žrtvovati in ki so namenjeni za taka dela. Država v vseh prejšnjih letih pa iz rednih proračunskih sredstev dosedaj ni postavila v Ljubljani niti enega novega poslopja. Letos bo najbrže regulacija Ljubljanice zaključena ter se bo nadaljevalo le utrjevanje Grubarje-vega prekopa in nekatera druga manjša dela na Ljubljanici. Prihodnje leto pa bo treba najbrže načeti vprašanje iezu na Ljubljanici pred cukrarno in obenem bo treba rešiti vprašanje, kdo naj zgradi hidrocenlralo jx>d tem jezom: banovina ali mestna občina. Hidrocentrala bo razmeroma malo veljala ter se bo v nekai letih amortizirala. Imela pa bo zmogljivost kakšnih 800 kvv. Za letos tudi zasebna gradbena akcija ne kaže slabo Na mestnem magistratu je vloženih dosti prošenj za razne adaptacije, dozidave, nadzidave, olepšave in podobno. Vloženih je tudi dosti prošenj za razne eno ali dvonadstropne vile, na robu mesta pa za razne manjše stanovanjske hiše. Hotel »Slone Kakor smo že večkrat poročati, namerava lasl-nik sedanjega hotela »Slon« podreti dosedanje ho- telsko poslopje in zgraditi moderno 5 nadstropno hotelsko palačo z nadzidkoni. Novo poslopje bo v bistvu stalo na dosedanji stavbni črti, le vogal pred pošto bo iz prometnih ozirov podprt s stebrom, tako da bo možna vogalna pasaža. Hotel »Slon« ima že gradbeno dovoljenje za novo poslopje, težko vprašanje pa je finansiranje take stavbe. Samo gradbena dela bi veljala 5 do 6 milijonov, z vsemi drugimi investicijami pa 10 milijonov dinarjev. Trgovska hiša Ivrdke Mayer. Tvrdka Mayer je odločena, da že letos zgradi na parceli kjer sedaj 6toji tiskarna »Slovenija«, zase novo moderno trgovsko jx>slopje. Za poslopje si je že pridobila načelno odobritev. Poslopje bi bilo štirinadstropno in visoko približno 19 metrov. V Wolfovi ulici bi bilo poslopje zaradi lažjega prometa pešcev podprto z arkadami. Med arhitekti pa je nastal 6por o ureditvi fasadnega poslopja. Bilo je že nekaj anket o tein poslopju, ki se pa niso mogle zediniti. V zvezi z gradnjo tega poslopja je namreč tudi arhitektonska ureditev Marijinega trga. Nova Mayerjeva stavba bi veljala kakšne 3 do 5 milijonov dinarjev ter je ta vsota odvisna od gradiva, iz katerega bo poslopje sezidano. Poslopje Bafe. Tvrdka Bafa je pred leti kupila vogalno hišo ob Aleksandrovi cesti in Šelenburgovi ulici. Tedaj je lokal v tej hiši preuredila, toda ker je hiša izven sodobne stavbne črte, je morala založiti pri mestni občini znesek 300.000 Din, ki ji bo povrnjen, če začne letos graditi svojo novo 6 nadstropno palačo na istem mestu. Podjetje Bafa mora pričeti zidati že Iet06. Kavcija 300.000 Din namreč zapade konec junija t. 1. Načelno odobritev za novo zgradbo je tvrdka Bafa že dobila. Poslopje se bo moralo umakniti v šelenburgovi ulici približno za 2 m, imelo pa bo višino Kreditne banke V jxj-slopju so projektirani med drugim moderno javno kopališče, kinematografska dvorana, ker dosedanji kino »Ideal« odpade, in razni moderni trgovski lokali. Palača banke »Sfavije«. V okviru Dukičevega bloka namerava že letos postaviti banka »Slavija« v soseščini nebotičnika na oglu 7 nadstropno stavbo, kakor smo o tem že poročali. Načelno dovoljenje je tudi banka »Slavija« že dobila za novo 6tavbo, zdi pa se da bo banka »Slavija« 6voj načrt izvajala postopoma, ker bo najbrž najprej zgradila primerne lokale za starimi hišami na Tyr.ševi cesti, nakar bo le hiše podrla, nato pa pričela zidati svojo impozantno palačo. Obrtniki se bodo preselili naj|>rej v nove lokale, nekaj metrov zadaj za sedanjimi. Izmed večjih javnih hiš bo zgradil letos stavbenik Slokan ob oglu Bleivveisove ceste in Dvorša-kove ulice veliko trinadstropno hišo. Gradbena sezona za letos obljublja lorej, da bo prav živahna in da bo Ljubljana obogatela za nekaj novih iepih posiopij ter za več novih družinskih hiš. Kaj pravite? Da so Kamničani pametni in preudarni ljudje, o tem menda niliče ne dvomi. Nikoli se ne zmotijo, oedno zadenejo pravo. Zato pa tudi vsako zadevo dobro premislijo in se nikoli ne pustijo zapeljati od trenutnega navdušenja ali vneme, da jim ne bi pozneje kdo očital površnosti in naglice. Tega načela se posebno vestno držijo občinski mo/.je. Tako je \red dvema letoma nekdo na občinski seji predlagal, naj bi se na Malem gradu postavil visok drog. na katerem bi ob radostnih dogodkih in velikih praznikih plapolala zastava, ki bo vidna daleč naokrog. Soglasno sprejeto. Ampak, kdo bo zdaj drog postavili' Obe mogočni kamniški velesili: korporacija in občina sta se naenkrat potegnili v.a to čast. Kako tudi ne? V prav po robu razvalin gre meja med korporacijsko in občinsko posest jo. uKorporacija mora postavili drog, ker bo stal na njeni posesti,c so odločno vztrajali kor-poracijski upraoičenci. rObčina naj ga postavi,t so se dostojanstveno potegnili za časi občine občinski možje, iker bo zastava plapolala nad občinskim svetom, saj je vendar ves zrak nad občinsko zemljo do neba in vsa zemlja do pekla lasi občinet. Pa niso hoteli ne eni ne drugi odnehali in so sklenili, da bodo to vprašanje temeljito proučili, ker nočejo, da bi zaradi napačnega sklepa trpelo dostojanstvo kakšne slovesnosti, za katero bi plapolala zastava. Kaj pravile, g. urednik, kako so se pogodili in kdo je potem postavil drog? Nobeden, ker še odloki no niti ena niti druga slran ni hotela odreči časti. Zalo torej ni bil postavljen drog na Malem gradu. Ej, ti naši Kamničani! Koledar Sobota, 17. aprila-. Rudolf, mučenec; Anicet, papež. Prvi krajec ob 21.34. Herschel napoveduje spremenljivo. !\lovi grobovi + V Biški vasi pri Mirni peči je mirno v Gospodu zaspal g. Anton Špendal, posestnik in gostilničar ter dolgoletni bivši župan občine Mirna peč. Nai v miru počiva! Družini iskreno sožalje! "f" V splošni bolnišnici v Mariboru je včeraj umrl gospod Radovan Cvetko, učitelj v Cezanjevcih. Mladi mož še ni dopolnil 30 let in je bil zlasti pri otrocih zelo priljubljen. Naj počiva v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne ve sil Sodniški izpit sta opravila pred komisijo apelacijskega sodišča v Ljubljani sodna pripravnika: dr. Dušan Kraigher, pri okrožnem sodišču v Ljubljani, in dr. Franjo Omladič, pri okrožnem sodišču v Mariboru. Za promenado in športi Največja in najlepša izbira in najsolidnejše cene! •v A. Zlender Kamgarn in ševijot Vas postreže najbolje! LJUBLJANA Mestni trg 22 — Pri Sv. Marjeti nad Medvodami bo jutri v nedeljo popoldne ob treh popoldansko opravilo: kratek nagovor in pete litanije M. božje. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 14. t. m. je objavljen »Razglas o prenosu voditve matičnih knjig za slaro-katoliško župnijo v Ljubljani dalje »Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937.-38. in sicer za občine Blanca v Brežiškem okr., Bled, Brusnice v novomeškem okr., Guštanj, Ježica v ljubljanskem okr., Ljutomer okolica, Loški potok v kočevskem okr., Mala nedelja, Mar-tjanci v murskosobiškem okr., Mežica v Dravograjskem okr., Mošnje v radovljiškem okr., Muta, Polhov Gradec, Radvanje v okraju Maribor desni breg, Rogatec, Sorica v škofjeloškem okr., Sp. Pol-skava, Stična v litijskem okr., Sv. Križ v okraju Maribor desni breg, Št. Jernez v krškem okr., Tabor v celjskem okr., Vel. Gaber v litijskem okr., Velka v okraju Maribor levi breg, Vuzenica, Zgornja Polskava in Žetale v šmarskem okraju«, .»Razglas o proračunu mestne občine mariborske za leto 1937.-38. — Naredba o proračunu in Mestne do-klade, pristojbine in samoetojne davščine in »Razglas o proračunu mestne občine ptujske za proračunsko leto 1987.-38. — Nesreča izseljenca v Franciji. — D e 1 a c J oso, rojen 18. marca 1905 v Glavici, sin Jove in Zaje Rožučič, ki je bil od leta 1930 v Franciji, se je dne 12, novembra 1936 v bližini Sennecey le Grand, Lyon, na biciklju zaletel v avto ter se je pri tem smrtno ponesrečil. Sorodniki naj javijo svoje naslove izseljeniškemu referentu kr. banske uprave v Ljubljani. Dober faboKnik Franc Zangger, Celje pri — Lokomotiva mu odrezala oho nogi. V Sisku je predsnočnjim padel na železniških tračnicah 41 letni delavec Pero Marjanovič, kateremu ie lokomotiva odrezala obe nogi. Marjanovič je bil prepeljan v bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl. — Cenena »Putnikova« potovanja na pariško razstavo. Zelo cenena in inteTesantna potovanja priredi »Putnik« na pariško razstavo od meseca junija pa do septembra, Prvi specialni vlak iz Belgrada za Pariz odpelje 4. junija. Ogled Pariza in vseh njegovih znamenitosti, v ceni je vračunan tudi poset Versajskega dvorca, kakor tudi Benetk. Cena vožnji, popolna oskrba v Parizu za šest dni. kakor poset vseh znamenitosti in izleti uvrščeni na programu, znese za one, ki potujejo v tretjem razredu 2490, v drugem 3260 din. — Isti aranžman od Zagreba stane 2350, oziroma 3050 din. Poleg vlakov za Pariz, organizira Putnik tudi skupinska potovanja do Niče in Azurske obale. Oni, ki se bodo udeležili teh potovanj, bodo videli poleg Pariza in Benetk še Nico, Monle Carlo, Kan. Cel aranžman ca drugo potovanje, v katerem se razume tudi petdnevno bivanje v Parizu, znaša od Belgrada do Pariza, Niče in nazaj 3040, oziroma 3870 din za one, ki potujejo v drugem razredu. Prijave sprejemajo že sedaj vse Putnikove biljelarnice, kjer se dobe tudi podrobnejša pojasnila za vsa interesantna in cenena potovanja. Kdor se obrne na »Putnika« v Belgradu, dobi brezplačen prospekt teh potovanj, ki bo gotov koncem marca. —Prepovedan tisk. Službene novine št. 84 objavljajo, da je drž. pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 2 mesečnika »PFranz-Josel grenčice«. Gledališče Ljubljana Sobota, dne 17. aprila Drama. Sobota, 17. aprila: »Matura«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Nedelja, 18. aprila: »Simfonija 1937«. Izven. Cene od 20 din navzdol. Opera. Sobota, 17. aprila: »Traviata«. Cene od 30 din navzdol. — Nedelja, 18. aprila ob 15: »Na-vihanka«. Izven. Cene od 30 din navzdol. Ob 20: »Ero z onega sveta«. Izven. Gostovanje g, Marija Šimenca. Cene od 30 din navzdol. Predavanja Filozofsko društvo v Ljubljani bo imelo danes 17, aprila 1937 ob 18 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi svoje sedmo predavanje. Predaval bo g. Milan Rakočevič o cilju in smislu živ-ljenjo po Njegušu. Vstop prost. Klub koroških Slovencev prosi svoje člane, da se udeleže predavanja g. Franceta Marolta o »Ziljskih obredih«, ki bo drevi ob 20 v mali filhar-monični dvorani. Prireditve in zabave Ljubljanski kongreganisti ponove danes ob 8 in jutri ob 5 čarobno igro s petjem »Ribič Marko«. Predstavi bosta obakrat v frančiškanski dvorani. Cene znižane. JutriSnji pevski nastop ljubljanskih srednjih Sol se bo pričel točno ob 10,30 v opernem gledališču. Vstopnice se dobe danes od 10—12,30 in od 15— 17.30 ter jutri eno uro pred nastopom pri blagajni v opernem gledališču. Pevski zbori I., II., III. državne, nove državne realne, mestne ženske realne, zasebne realne gimnazije in učiteljske šole pri Uršulinkah ter državne učiteljske šole vabijo: »Pridite nas poslušat!« Vseh vrst vstopnic je obilo na razpolago. Ljubiteljem naše narodne in ljudske pesmi priporočamo, da v ponedeljek, dne 19. aprila t. 1. obiščejo v filharmonični dvorani koncert pevskega društvo Krakovo-Trnovo, ki ga bo vodil gosn. zborovodja R. Simoniti. Agilni društveni moški zbor (30 pevcev) bo izvajal skladbe Z. Prelovca (dve še doslej neizvajani) ter narodne pesmi v priredbah O. Deva, F. Marolta, M. Hubada in dr. V. Žganca. Obeta se poljuden in raznolik pevski večeri V Narodni galeriji bo imel vodstvo v nedeljo, 18. aprila ob enajstih g. I. Zorman z obravnavo klasicizma; Kavčič, Langus, Tominc, Stroj. Sestanki Dramat. odsek prosvetnega društva Trnovo obvešča vse 6voje člane in članice, da bo v nedeljo, 18 t. m ob 10 dopoldan dramatski sestanek. Za fantovski in dekliški odsek je udeležba strogo obvezna. Vabljeni pa so tudi vsi bivši člani-igralci in pevci. Naše diiaštvo Drevi ob 6 in jutri dopoldne ob 10 pevska vaja za akademsko službo božjo pri oo. frančiškanih v nedeljo ob 11. Vabljeni vsi pevci in pevke, ki žele sodelovati. Kino Kino Viž predvaja drevi ob pol 9 film »Vse za Veroniko.. (Greti Thcimer, Theo Lingen). Kino Kodeljevo 31-62. Danes ob 8 dva sporeda. Češki film »Mariša« in »Mala mamica« (Frančiška Gaal). Lekarne Nočno službo Imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrš«va cesta 41; mr. Trnkoyzc ded., Mestni trg 4, in mr. ' Ustar, Šelenburgova ulica 7. * 1 Masa za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih. I Pastoralna konferenca duhovnikov mesta Ljubljane bo v sredo, 21. aprila ob pol 4 popoldne v duhovskem semenišču. 1 Frančiškanska dvorana danes ob 8 in jutri ob 5 čarobna igra s petjem »Ribič Marko«. Sodeluje godalni orkester s klavirjem in harmonijem, Cene od 8 din navzdol. 1 Predavanje o Ameriki. V obliki duhovite kozerije je predaval v torek zvečer v Ljubljanskem klubu delegat delodajalcev naše države pri Mednarodnem uradu deia in čian njegovega sveta g. dr. Č u rč i n , o svojem potovanju po Ameriki, ko se je leta 1935 tam mudil ob priliki kongresa MUD v St. Jagu de Čile in si ogledal tudi ljudi in razmere v Severnih zedinjenih državah. Znana osebnost predavatelja, ki • širokostj« obzorja in ostrostjo opazovanja združuje pravi svetski esprit, je privabila v klub veliko število poslušalstva, med njimi mnogo dam. Predavatelj je v gladko-tekočem stilu, osvetljujoč najmarkantnejše točke, podal tipiko severoameriškega mišljenja in življenja z izredno točnostjo in deloma s humorjem, ki bit stvari zadene najgloblje. Po sijajni karakteristiki Newyorka, Chicaga in Washingtona, je g. Čurčin označil Amerikanca: veder, enostaven in dobrodušen; otrok, ki reagira naravno, je radoveden, se ne povzdiguje do arogantnosti kakor Anglež in je v nasprotju z njim napredno-dina-mičen, zelo prilagodljiv in samokritičen, pač pa 6e kaže njegov anglosaški izvor v tem, da zameta abstrakcijo čistega duha-intelekta; v tem oziru je nagonsko mlad. Odlikuje in loči ga tako od Angleža kakor od vseh drugih ras sveta silno nagnjenje do superlatizmov v dojemanju in izražanju. Zelo zanimava je bila tudi predavateljeva slika Američanke, ki ee je ko krizi naglo padajoče prosperity naglo preusmerila v najboljšem smislu. Nato je g, dr. Čurčin označil Rooseveltov New Deal in njegove izglede; razumljivo je, da prezidentove tako globoko segajoče gospodarsko-socialne reforme niso brez negativne strani, vendar pa jih je treba gledati z optimizmom, ker v glavnem so borba med statiko konservativnega duha in dinamiko severoameriške rase. Predavatelj je žel za svoja izvajanja, ki so po svojem živem sugestivmem podajanju vsakega takoj zanesla v čas in prostor dogajanja ter duševni milje opisane družbe, navdušeno aplavz in priznanje, ki mu ga je v imenu kluba in vseh navzočih toplo izrazil predsednik gč dr. Windischer. 1 Pošta Viž se bo preselila iz hiše štev. 42 na Tržaški cesti (Glince) v hišo štev. 6 (pri Tribuču). V novem prostoru bo poslovala od nedelje, dne 18. aprila. 1 Trije mladi Slovenci iz Nemčije v Ljubljani. Včeraj so se v našem uredništvu zglasili trije mladi fantje, ki so govorili gladko slovensko, dasi z malo trdim naglasom. So to 32 letni France Flerič, 36 letni Anton Kurnik in 25 letni Alojzij Jazbinšek. Prva dva sta še kot otroka izselila v Nemčijo ter sta pozneje našla tudi delo v znanem Aachenskem rudniku, kjer se je 1. 1933 pripetila strašna rudarska nesreča, ki je zahtevala 275 žrtev. Jazbinšek pa je potujoči mesar in obenem šofer. Jazbinšek še najboljše govori slovensko ter je hodil v Sloveniji še v slovenske šole in se je izselil v Nemčijo šele pred 16 leti. Fantje so bili veseli, ko so zopet videli domovino, o kateri so jim pripovedovali starši. Ko so obiskali svoje rojstne vasi pri Laškem in Celju, so se jim udrle solze. Obiskali so tudi domove in grobove svojih sorodnikov. Dela v naših rudnikih seveda nis odobili, zato se bodo vrnili v Nemčijo, kakor so prišli iz Nemčije, s kolesi — denarja za železnico namreč nimajo. Potovali bodo tja 14 dni. 1 Bufet »Rio« postreže z najokusnejšo črno in belo kavo, Skodelica 2 din. 1 Ribji tre. Na včerajšnjem ribjem trgu je bilo precej morskih rib. Prodaja je bila srednje živahna. Lepi tuni v teži 8 do 10 kg so bili na prodaj po 28 Din kg, poprej po 36 Din. Do 50 kg prav velikih sardel je bilo po 20 Din kg, sardoni 18, sar-delice 18, skuše 24 in oblice po 14. Od sladkovodnih rib je bila večja množina domačih postrvi iz Dragomlja pri Domžalah in Krke po 40 Din kg. donavske postrvi (smuči) iz Apatina 28 in ščuke 20 Din kg. Prav mnogo je bilo žabjih krakov po 0.50 do 0.75 Din komad. Cerkvena glasba Cerkev sr. Jožefa. Jutri slovesno praznovanje praznika varstva sv. Jožefa. Ob 8 slovesna sv. maša. Izvaja se: Pred mašo: Blagor tebi, sv. Jožef, zložil dr Fr. Kimovec. Pri maši: Missa solemnis v H molu, zložil M. Brosig, z orkestrom. Graduale: De quacumque tribulatione, zložil A. Foerster. Ofert.: Lauda Jeruzalem, zl. J. Guttler. K blagoslovu: Tantum ergo in po maši: O sveti Jožef, v tvoj čast, zložil oboje St. Premrl. Ceiie Karijera kanclista Vinciga. Danes zvečer v Mestnem gledališču prijeten zabavni večer, ki ga priredi Gledališka družina 6 gledališko predstavo »Karijera kanclista Vinciga«. c Novi grobovi. V petek je umrl 81-Ietni hišni posestnik in uradnik Celjske mestne hranilnice v pokoju g. ložef Sucher. Pogreb bo v nedeljo ob 16 iz hiše žalosti Cesta na grad na mestno pokopališče. V bolnišnici je umrla 47-letna žena železničarja Marija Golob iz Spodnje Hudinje. Pokopana bo v nedeljo popoldne ob pol petih. V četrtek je umrl v Tremerjih Cehovin Florjan, 64-letni posestnik iz Tremerij pri Laškem. c Celjskim revnim učencem je darovala mešč. šol. učiteljica g. Zadndk Nežka 50 Din mesto cvetja na grob blagopokojni materi Janšovca Franca, učitelja na mešč. šoli. . c Trgovsko društvo v Celju. V četrtek zvečer ie bil 28. občni zbor Trgovskega društva v Celju. Društvo je gmotno dobro sifuirano in ima čistega premoženja 69.000 Din v gotovini. Kljub skromni članarini se je premoženje društva v letu 1936 pomnožilo za 3400 Din, dokaz, da društvo dobro gospodari, kljub temu, da podpira brezposelne trgovce in trgovske nameščence z izdatnimi podporami. V delovnem načrtn 60 predvideni razni jezikovni tečaji ter predavanja o blagoznanstvu in še druga znanstvena predavanja. Na občnem zboru so se zopet odobrile razne podpore siromašnim in brezposelnim nameščencem. Odbor je ostal po večini 6tari z predsednikom g. Fazarincetn in podpredsednikom g. Pibrovcem. c Štiri žrtve avtomobilske nesreče. V sredo, 15. aprila zvečer sta se pogovarjali na mostu blizu Štor Marija Perper, 24-letna žena delavca iz štor, in Vilma Oračner, 25-Ietna žena delavca iz Kresni-ka pri Teharjih. Perperjeva je imela s seboj tudi svoja dva mala otročička. Ko 6fa videli, da se iima bliža tovorni avto, sta se izognili na desno. Avto je privozil s precejšnjo brzino in ker je cesta tam precej ozka, je prednji del avtomobila pograbil predpasnik Gračnerjeve, obenem pa vrgel na tla obe ženski in otroka. Zadnje kolo je povozilo noge obeh žensk, otrok pa kolo ni zadelo. Perperjeva se je v prvem frenotku zavedla nesreče, se ozrla po svojih otrokih, zatem pa je omedlela od bolečin. Ljudje so takoj poklicali na kraj nesreče orožnike in zdravnika, ki je nudil prvo poinoč, nato pa odredil, da so obe ženi prepeljali v celjsko bolnišnico. Obe ponesrečenki imata močno poškodovani nogi. Perperjeva ima poškodovano tudi roko, otroka pa sta dobila pri padcu Ie lažje poškodbe na nogi in glavi. c Nedeljske tekme, V nedeljo, 18, aprila bo ob 9 dopoldne na igrišču pri Skalni kleti prvenstvena fekma med mladino SK Atletiki in SK Olimpa. Popoldne ob 16 pa bo na Glaziji finalna prvenstvena tekma med SK Celjem in SK Železničarjem iz Maribora. c Kino Metropoi. Danes ob 16.15, 20.30 »Po ročnik Bobby«, ob 18.15 »Moja pesem, moje življenje« (Benjamino Gigli). lene nag fi>i ©sfale mlade Moški hočejo imeti mlade žene. Delo hoče mlade moči Otroci potrebujejo mlade matere. Mladost je lepša kot lepota Težki časi 7 Kdor se stara, najprej pade I Mnogo tisoč priznanj za mladostno svežostpo BI0MALZ Poskusna doza Din 12.50 v lekarnah. Maribor »Šorlijev večer« v proslavo 60 letnice tega zaslužnega pisatelja bo v ponedeljek, 19. t. m. Na sporedu je uvodna beseda dr. M. Šnuderla, slavnostni govor ljubljanskega kritika prof. Fr. Koblarja, recitacije E. Kraljeve in P. Malca, operne arije, ki jih pojeta I. Igličeva in B. Sancin, zbori. V režiji P. Malca 6e bosta izvajala dva skeča »2enitni posredovalec«, ki ga igrajo Ras-bergerjeva, Gorinšek, Crnobori ter »Tableau«, ki v njem nastopijo Starčeva, Tovornikova, Križa-jeva, Košič in mali Mohor. m Sezona mariborskega gledališča bo trajala letos dalje kakor lani, ko se je zaključila že koncem aprila. Letos bo gledališče zaključilo sezono koncem maja. m Mariborski poštarji imajo jutri, v nedeljo popoldne na Trgu Svobode svojo tombolo. Občinstvo ima še priložnost, da kupi tombolske karte ter tako podpre naše vrle poštarje, ki to podporo v polni meri zaslužijo. m Zdravniki v mornariški službi. Razpisan je sprejem treh zdravnikov v aktivno službo kr. mornarice. Natančnejši pogoji so razvidni na uradni deski mestnega vojaškega urada na Slomškovem trgu 11. m O srednješolskih učnih knjigah predava danes v okrilju VI. pedagoškega tedna znani slo-venist prof. g. J. Šolar. Za to predavanje vlada med starši, ki so bili doslej v tej zadevi najbolj občutno prizadeti, zelo veliko zanimanje. Predavanje je ob 20. v Ljudski univerzi. Vstop je prost. Starši in vzgojitelji iskreno vabljeni. m Smrtna kosa. V Mlinski ulici 24. je umrl v starosti 77 let posestnik in bivši tajnik krčevin-eke občine g. Josip Šnuderl. Pokojnik je bil znana in ugledna osebnost. Pogreb bo jutri v nedeljo ob 15 iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Naj počiva v miru, žalujočim naše iskreno sožalje. m Pri rokoborbi polomljena rebra. Hudo se je ponesrečil pri rokoborbi 25 letni klepar Vladimir Kozič iz Kejžarjeve ulice. Na treningu ga je vrgel njegov nasprotnik tako, da si je polomil tri rebra. m Velikim tatvinam so prišli na 6led v Na-bavljalni zadrugi želez, nameščencev na Franko-pan-ski ulici. Dogajale so se od poletja lanskega leta do sedaj. Dva pomožna delavca eta našla pota, da sta odnašala iz skladišča raznovrstno blago, največ špecerijo, katero sta porabila deloma za 6ebe, deloma pa razprodajala svojim znancem. Na njunem domu je policija našla znatno zalogo blaga. Zadruga trpi po dosedanjih ugotovitvah okrog 25.000 din škode, ki pa bo deloma povrnjena. 0 gorostasnih tatvinah in škodi, ki gre v stotisoče, kakor piše »Jutro«, ni tedaj nobenega sledu. Pač pa je povzročilo omenjeno poročilo med članstvom zadruge nepotrebno razburjenje. m V prazgodovinskem gradišču na Ceršaku pri Št. Ilju so se zopet pričela izkopavanja. Zaenkrat se vršijo na avstrijski strani meje, vodi jih pa znani naš rojak univ. prof. dr, Valter Šmid iz Gradca. Dosedaj je izkopal temelje treh hiš, med njimi en klasičen primer, pri katerem je ohranjena celo stranska stena. Na naši strani bo začel izkopavanja ravnatelj ban. arhiva v Mariboru prof, Franjo Baš, čim se bo vreme ustalilo. Motibcesko gteitailžfe Sobota, 17. aprila ob 20: Rdeti nageljni. Znižano cene. Nedelja, IS, aprila ob Id: Sveta Ivana. Znižano cene. Ob 20: Na ledeni plošči. Ponedeljek, 19. aprila ob 20: Sorlijev večer. Domžale Predstava kat. izobraževalnega in podpornega društva v Domžalah, pri kateri se ponovno vpri-zori prelepa Mlakarjeva igra »Izgubljena Marta«, bo v društvenem domu v Domžalah v nedeljo, 18. aprila, ob 7 zvečer in ne ob 3 popoldne, kakor je bilo napovedano. Pridite! Domžalska godba priredi jutri, v nedeljo ob 4 popoldne, če bo ugodno vreme, promenadni koncert. Kranj Drevi ob 8 priredi pevski zbor akademikov »Naša pesem« v Ljudskem domu koncert slovenskih narodnih pesmi. Jesenice Stanovanjska hiša zasebnih nameščencev. Gradbeni odbor društva nameščencev Kranjske industrijske družbe je vsled velikega pomanjkanja uradniških stanovanj v mestu začel akcijo za zgraditev stanovanjske hiše na Jesenicah. Prizadevanje odbora je podprla tovarna, ki je Pokojninskemu zavodu odstopila zemljišče in se obvezala za plačevanje najemnine. Pod takimi pogoji, ki jih Pokojninski zavod redko dobi, je dovršitev stanovanjske hiše določena že za letošnje leto. Hiša bo imela 14 stanovanj, tako da bo stanovanjsko vprašanje delno rešeno Ker so akcijo začeli nameščenci, člani Pokojninskega zavoda, so oskrbeli tudi, da je njihova lastnina varno naložena. Gradbeni odbor tvorijo nameščenci ing. Rudež, ing. Baltič, D. Cerar in A. Kuhar. Sprejem končan. Ker je letos Slo k vojakom posebno veliko tovarniških delavcev, je tovarna začasno sprejela več novih ljudi. Pri trenutnem sprejemu sc je videlo, kako velika je v tem kraju brezposelnost. Ni menda organizacije in osebe, ki bi ne bila vpletena v priporočila in prošnje, četudi je K1D pri sprejemu gledala, da ustreže kraju v vseh pogledih. Izgledalo je, da v našem kotu ni več drugega posla, kakor sprejem pri jeseniški železarni. Sedaj bo ostalo delo zopet teklo dalje, sprejem je namreč končan. Marijin vrtec in prosvetno drultvo ponovita v nedeljo, dne 18. aprila »Materinsko proslavo« na splošno željo občinstva. Ker je spored res bogat, so vljudno vabljeni prav vsi. Konjunktura v svet. gospodarstvu vrsti se je tempo oboroževanja tako v Evropi kot povsod drugod ponovno poostril. Posebno je značilen angleški oboroževalni program, ki določa za naslednjih 5 let izdatek poldruge milijarde funtov. Ta.načrt menda obsega tudi zbiranje znatnih zalog surovin. Vse to je imelo svoje posledice tudi za gospodarstvo izven angleških mej. Z devalvacijo treh vodilnih zlatih veljav je bila odstranjena bistvena ovira za oživljenje v zapadnoevropskem industrijskem bloku. V Ameriki so novemherske predsedniške volitve pojasnile politični položaj. Tu kakor v ostalih državah se vedno bolj javljajo posledice investicijske konjunkture: z naraščanjem dohodkov se je tudi povečalo povpraševanje za konzunino blago, približevanje na optimalno izrabo kapacitete je povzročilo tudi v drugih »starih« industrijskih državah nove investicije. Te so bile potrebne tudi za okrepitev občutka gospodarske varnosti, posebno Vf A »M A l»llri r» n r«sv iM\iirr m I I n I.. JI _ _ _._ : __ ! » ,1 n n a Nemški zavod za proučevanje konjunkture je pravkar izdal svoje čelrtletno poročilo o položaju narodnega gospodarstva tako v Nemičji kot v svetu. O svetovnem gospodarstvu pravi, da se nahaja v mrzličnem vzgonu. Podrobno je poročilo naslednje: Mednarodni razvoj konjukture je pozimi stopil v novo fazo. Vzgon gospodarstva je sedaj obsegal vse države. Tudi v državah nekdanjega zlatega bloka, ki so tvorile zadnje ognjišče krize, je od iz-premembe njih valutne politike sem v jeseni lanskega lota nastopilo oživljenje. Celo v Franciji, ki je trpela v nasprotju z drugimi dgržavami nekdanjega zlatega bloka zaradi trajnih kredilnih težkoč iu katere konjunktura je bila ovirana trajno po političnih in sopijalnih bojih, sta tako produkcija kakor zaposlenost od jeseni sem nekoliko narasli. V celi vrsti držav se je vzgon razvil vedno bolj do izrazite visoke konjunkture. Industrijska produkcija je splošno zopet dosegla višino iz leta 1929 ali celo prekoračila. Investicije zelo hitro naraščajo. Na denarni strani se javlja visoka konjunktura v naraščajočih emisijah, višjih tečajih delnic in naraščajoče porabe bančnega kredita in v povečanem naraščanju obtoka denarja. Sem in tja se pojavljajo celo znaki, ki označujejo navadno največjo napetost. Nazadovanje obrestne mere se je umaknilo, vsaj v Angliji in USA, lahno naraščajoči tendenci. Renditi državnih papirjev so se v obeh državah v teku leta celo znatno povečali. V naraščajočem številu industrijskih in surovinskih držav se pojavlja v važnih panogah naraščajoče pomanjkanje delavstva. Dobavni roki se splošno podaljšujejo in povpraševanja notranjega trga se pojavlja v več proizvodov v vedno ostrejši konkurenci za izvoz. Nasprotno prvim fazam vzgona je nastopil jasen prelom. Ce je bilo tedaj za razširjenje gospodarskega krogotoka na razpolago dovolj veliko zalog in številne mirujoče produkcijske sile, je začelo sedaj naraščanje povpraševanja polagoma pritiskati na produkcijsko kaipaciteto. Najvažnejša posledica tega je presenetljivo naraščanje cen. Na mednarodnih trgih surovin vlada že od srede preteklega leta dvig, ki je povzročil zvišanje cen za surovine in hranila do konca marca za 25%. Tudi cene fabrikatov so v večini držav v preteklih mesecih narasle bolj kot v katerikoli razvojni dobi vzgona, ravno tako 60 se začele tudi dvigati mezde v velikem številu držav. Spekulativni vplivi 60 posamič močno doprinesli k okrepitvi vzgona konjunkture v zadnjih mesecih. Prave gonilne sile pa so bolj vidne. V prvi Drž. finance v februarju Kakor smo že poročali, je bil dotok državnih dohodkov v februarju letos prav znaten. Znašal je 829.17 milij Din ali 96.38% proračunske svote, izdatki pa so znašali 851.73 milij. Din. Skupno so v 11 mesecih proračunskega leta 1936-1937 znašali državni dohodki 9309.4 milij. (98.37% proračuna), izdatki 8357.3 milij,, poleg tega pa je bilo še na koncu februarja 157.4 milij. Din. neizplačanih obveznosti. Slika drž. financ za 11 mesecev 1936-1937 je naslednja (v milij. Din); 1935—1936 proračun efekt. 1936—1937 proračun efekt. Ž dohodki 9323.6 8692.6 9463.2 9309.4 izdatki 9455.2 8274.7 9463.2 8357.3 „Stavita" jugoslov. zavarovalna banka v Ljubljani e imela dne 15. aprila svoj XIV. redni občni zbor. Naključni računi za poslovno leto 1936. so zadovoljili, posebno še, če se upošteva, da splošna gospodarska kriza proti lanskemu letu ni popustila, ampak pri nekaterih slojih se celo poostrila. Skupna premija v poslovnem letu 1936. znaša 24,709.480.60 Din, leta 1935. pa je znašala 23,102.374.73 Din. Rezerve zavoda so narasle na 68,593.707.24 Din, od lanskih 63,811.828.96 Din. Na škodah, ki jih je likvidirala s priznano kulanco, je izplačala banka »Slavija« med svoje zavarovance tekom poslovnega leta 1936. Din 10,284.432.26. Glavnica njenih življenjskih zavarovanj znaša na koncu poslovnega leta 226,388.353 Din. Radi odpisa akvizičnih stroškov in po dotaciji vseh rezerv se izkazani čisti dobiček 96,898.66 Din prideli splošnemu rezervnemu fondu. * Stanje naiih kliringov. Po poročilu Narodne banke smo bili dne 15. aprila v trgovini z Nemčijo aktivni za 29.2 milij. mark, zadnja izplačna aviza ima št. 10.297 z dne 3. avgusta 1935. V italijanskem kliringu znaša naš aktivni saldo 47.3 milij. lir. v Ameriki pa so povzročile tudi nagnjenje, da se zopet mobilizira kredit ne samo za produktivne, ampak tudi v konzumtivne svrbe. Tudi v bližnji bodočnosti ni dvomiti na nadaljevanju konjunkturnega vzgona v mednarodnem obsegu. V celi vrsti držav še ni bilo doseženo stanje konjunkture v zadnjem času pred krizo; predvsem v državah nekdanjega zlatega bloka n. pr. pa se je vzgon šele začel. Surovinski kraji so zaradi dviga oen v zadnjem času ponovno imeli veliko korist. To pomeni, da je njih nakupna možnost za izvoz industrijskih držav zelo narasla. Valutni položaj nekaterih najbolj ugodnih področij se je tako izboljšal, da so lahko svoje vezano devizno gosipodarstvo zelo razrahljale. Tudi sicer so se ovire mednarodne izmenjave dobrin zelo zmanjšale, ker se je zopet pokazalo, da je interes na protekcijonizmu pri visokih cenah in naraščajoči izrabi kapacitete zelo pade]. K temu prihaja še dejstvo, da oboroževalni val še ni dosegel viška v nekaterih državah. Prav tako še ni izčrpana zasebna investicijska konjunktura, razen v Angliji, kjer je najbrž že prekoračila višek, čeprav ni računati s kakšnim večjim padcem. Tudi zvišanje obrestne mere, ki se opaža v Angliji in zadnje čase tudi v Ameriki, ne izpreminja dosti nn položaju v svetovnem gospodarstvu. V primeri s prejšnjimi konjunkturnimi periodami je obrestna mera v teh državah še vedno neobičajno nizka. Poleg tega lahko centralne banke vedno varujejo likvidnost na kreditnih tržiščih. Tudi večje zvišanje obrestne mere ne bo imelo večjega vpliva, ker so v velikem številu držav, posebno pa v Ameriki, izginili zadnji ostanki krize zaupanja in pred letom dni napravili konec izrazitemu mrzličnemu vzgonu. Plenarna seja Zbornice TOI V torek, dne 20. aprila 1937 ob pol 9 dop. bo v zbornični sejni dvorani plenarna seja zbornice TOI z naslednjim dnevnim redom: 1. naznanila predsedstva; 2. poslovno poročilo; 3. računski zaključek; 4. Sprememba zborničnih pravil; 5. Sprememba poslovnika zborničnega razsodišča; 6. poslovnik Zavoda PO Zbornice TOI in volitev uprave; 7. dopolnilo pristoj-benika zborničnih taks; 8. Minimalne mezde; 9. pavšaliranje trošarine na vino in žganje; 10. uvedba zavarovanja za starost in onemoglost; 11, razdelitev dohodkov iz skupnih banovinskih trošarin in davka na poslovni promet; 12. Ureditev elektrotehničnega gospodarstva; 13. Predlogi odsekov in zborničnih svetnikov. * Rekordni pridelek koruze leta 1936. Po uradnih podatkih je bila lani s koruzo posajena povsšina 2,737.677 ha, od tega je dala pridelek površina 2,604.580 ha, in sicer na 1 ha 19.2 stota (12.2 st., v letu 1935.) skupno 51.82 milij. met. stotov (1935: 30.28). Skoro polovico pridelka je dala donavska banovina, in sicer 24.6 milij. stotov, na 1 ha 26.1 st., savska banovina ie dala 8.24 milij. st., na 1 ha 18.2 st. V Sloveniji je znašal pridelek na 42.928 ha 3,286.176 st. ali na 1 ha 13.t stota, torej daleč pod vsedržavnim povprečjem, Likvidacija zaščite kmeta. V nedeljo pride v Ljubljano podpredsednik upravnega odbora Priv. agrarne banke g. Andrija Radovič, ler glavni ravnatelj te banke g. Milorad Jefremovič. V nedeljo ob 11 dopoldne bo v dvorani okrož. urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani predaval g. Radič o Privilegirani agrarni banki v zvezi z uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov. Te konference 6e udeleže zastopniki denarnih zavodov. Zasebne kompenzacije s Češkoslovaško. Pri pogajanjih med našo in češkoslovaško delegacijo je bilo doseženo, da bodo Čehi odobravali za nekaj časa zasebne kompenzacije med našo državo in češkoslovaško. Tvornica radijskih aparatov. Iz Belgrada poroča agencija »Jugoslovanski kurir«, da je trgovinsko ministrstvo odobrilo holandski tvrdki Philips zgradbo tovarne za izdelovanje radijskih aparatov. Tovarna bo zgrajena v Pančevu. En smehljaj - in ves čar je izginil Nikoli ne bosti slišali za svojim hrbtom takih besed, če boste imeli doma Chlorodont. Chlorodont je zobna pasta, kakor si jo človek želi; čisti temeljito, ne da bi škodovala zobni sklenini; zoprna zobna prevlaka izgine že po kratki uporabi in njen prijetno osvežujoči okus cenijo vsi, ki uporabljajo Chlorodont. Peneči ali ne peneči se Chlorodont, obe kvaliteti sta enako dobri. Domači proizvod C hIorodi Bilance Jugoslovanska banka v Zagrebu. Računski zaključek za 1936 izkazuje po odpisih potrebnega dela kmetskih terjatev in po dotaciji 0.6 milij. pok. skladu čistega dobička obenem s prenosom 2.03 (1.47) milij. Din. Od tega naj ie dodeli 0.5 milij. rednim rezervam, ostalo pa prenese na nov račun. Nove vloge so lani narasle za 42.55 milij. Stare terjatve do 10.000 Din so popolnoma proste, ravno tako tudi prometni trgovski računi. Starim upnikom je banka odplačala lani 26,9 milij, Din. Srbska gospodarska banka ▼ Zagrebu. Vloge so se povečale od 1.9 na 2.0 milij., upniki pa o-d 0.85 na 0.9t mili)., med aktivi so se menice zmanjšale od 2.93 na 2.83, lombardna posojila pa od 2.96 na 2.93 milij. Čisti dobiček znaša 12.995 (8.950) Din pri glavnici 3.5 milij. Din. Zagrebški Merkur. Iz računskega zaključka za-sebnodruštvene blagajne »Merkur« v Zagrebu je razvidno, da je imela blagajna lani 14.715 Din poslovnega primanjkljaja. Zaostanek na nepobranih prispevkih je znašal 1936 2.8 milij. Din ali 12.89% predpisa (1935 11.07%). Iz statističnega poročila je razvidno, da je imel povprečno Merkur 18.773 članov, od tega v Zagrebu 8362, v Belgradu 2906 itd. Nadalje je imel v Sloveniji: Maribor 359 članov, Ljubljana 75, Celje 238 in Sevnica 12 članov. Ogromni dobički bakrene industrije v Ameriki. Čisti dobiček dveh največjih ameriških bakrenih industrij je znatno narastel. Tako je narastel čisti dobiček družbe Anaconda Copper Mining od 5.72 milij. dol. leta 1934., na 13.16 milij. leta 1935. in lani na 25.49 milij, dol. Pri družbi Kennecott Copper je narastel čisti dobiček od 1.% milij. dol. leta 1935. na 11.31 milij., leta 1935. in lani na 15.88 milij. dol. Dividenda prve družbe je narasla od 1935 do 1936 od 7 na 18,36%, pri družbi pa od 0.25 na 1.25%. * Nov pravilnik o kontroli izvoza živine. Po ve- steh iz Belgrada se izdelujejo tako v Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine kakor tudi v ministrstvu trgovine in industrije pravilniki, ki so potrebni v zvezi z reorganizacijo zavoda. Tako je v delu tudi pravilnik o kontroli izvoza živine. Konec poravnave. Pernuš Ivan, trgovec v Kranju. Jezerska cesta 22. Potrjena poravnava: Franz Drago, trgovec v Ljubljani. Potrjeni poravnavi. Okrožno sodišče v Ljubljani je polrdilo poravnavo, sklenjeno v zadevi dolžnika Ivana Pernuša, trgovca v Kranju, Jezerska cesta 2. — Potrjena je bila dalje poravnava izven konkurza, sklenjena med dolžnikom Dragom Franzem, trgovcem v Ljubljani in njegovimi upniki. Društvo industrijrev in veletrgovcev v Ljubljani ima občni zbor dne 19. aprila ob pol 10 dopoldne v svojih prostorih v Ljubljanski kreditni banki, II. nadstropje. Združenje bančnih in zavarovalnih podjetij za področje trgovinekoindustrijske zbornice v Splitu ima občni zbor 2. maja v zbornični sejni dvorani. Jugoslovansko društvo ca zaščito upnikov v Zagrebn ima občni zbor 28. aprila v društvenih prostorih. Razstava tehničnokomuoalne službe v Pragi. Od 2. 6. junija bo v Pragi razstava vodovodne, pii-narske in tehnično sanitarne stroke na prostoru cca 6000m!. Organizacijo obiska je prevzelo Združenje za plinsko, vodno in sanitarno tehniko v Zagrebu, ki daje informacije. Cene v Italiji naraščajo. Po podatkih Osrednje statistike ,io indeks cen na debelo v Italiji narastel od februarja na marec od 80.9 na 81.6 točk (1928 do 100), v primeri z lanskim marcem pa so ceno povišale za 8.2%. Indeks življenjskih stroškov je od februarja na marec narastel od 86.9 na 87.17%. Svetovno ladjedelstvo napreduje. Na koncu marca 1937 so gradili na vsem svetu 703 ladje z 2,452.000 tonami (na koncu decembra 1936 618 z 2,251.000 tonami). Poljski izvoz lesa je znašal lani 4.5 milij. kub. metrov, t. j. 40% domače produkcije. Od skupnega izvoza so državni gozdovi dali 1 milij. kub. m. Železnice v Rusiji. Po uradnih ruskih poročilih računajo, da bo v letu 1937 dano v promet 1167 km novih prog in da bo na že obstoječih progah položenih za 1104 km drugega tira. Na koncu leta 1937 bo tako imela Rusija 87.000 km železnic, od tega 1600 km elektrificiranib. Borza Denar Dne 16. aprila 1937. V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen 237.20—238.80. Tudi avstrijski šiling je ostal neizpremenjen na 7.95—8.05. Grški boni so beležili v Zagrebu 30.90—31.60, v Belgradu 31.25—81.95 Italijanske lire so nudili v Zagrebu in Belgradu po 2.25. Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 12.08 do 12.28, v Zagrebu na 11.9850—120850, za konec aprila so beležili 11.95—12.15, zu konec maja 12.0350—12.2350, za konec junija 12.00—12.20, za sredo julija, konec, julija in sredo avgusta 12.1250 do 12.3250, za konec avgusta pa 12.20 denar. V Belgrad so beležili 11.9650—12.1650. Devizni promot je znašal v Zagrebu 2.283.198 din, v Belgradu 5.668.000 din. Efektni promet jo bil v Zagrebu slab, v Belgradu je dosegel 1,086.000 dinarjev. Ljubljana Amsterdam 100 hol. Berlin 108 mark Bruselj 100 belg . Curih 100 frankov I/ondon t funt . . Newyork 100 dolarjev Pariz 100 frankov . , Praga 100 kron . . Trst 100 lir . . . te č a j i gold. . . p r I in o in : . 2393.65—2408.25 1755.52—1/68.40 . 736.20- 741.26 996 45—1003.52 214.15— 216.21 4338.50_437t.82 194.87— 190.30 152.64- 153.75 229.46— 232.53 Curih: Belgrad 10, Pariz 19.555, London 21.5125, New York 438.25, Bruselj 73.875, Milan 23.10, Amsterdam 240.05, Berlin 176.25, Dunaj 80.80 (81.80), Stockholm 110.95, Oslo 108.15, Kopenhagcn 96.07, Praga 15.28, Varšava 83.15, Budimpešta 86, Atene 3 90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.50, Buenos-Aires 133.5. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% invest. pos. 87.25—88.25, agr. 52—53, vojna škoda promptna 407.50—409, begi. obvez. 76—77, 4% sev. agr. 51.50—58, 8% Bler. pos. 95—96, 7% Bler. pos. 86—86.50, 7% pos. DIHI 99 do 100, Trboveljska 265—286. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. pos. 87.50 do 88.50, agrarji 52—-52.75, vojna škoda promptna 408—408.50 (408), begi. obv. 75.25—76.50, dalm. agrarji 73.50 den., 4% sev. agr. 51.50—52.50, 8','p Bler. pos. 95.25 den., 7% bler. pos. 86.12—86.25 (86, 86.25), 7% pos. Drž. hip. banke 99—100, T/p stab. pos. 87.50 bi. Delnice: Nar. banka 7200 den., Priv. agr, banka 195—196, Trboveljska 260—280, Nar. šum. 10 bi., Gutmann 58—60 (58, 60), Isis 18 den., Osj. sladk. tov. 205—210/205), Dubrovačka 335—370, Jadr. plov. 400 den., Oceania 280—300. Belgrad. Državni papirji: 7% invest. pos. (87.50 mali komadi), agrarji 52.25—52.50, vojna škoda promptna 408—408.50 (408), 5. 6. 407 den., 7. 407 do 408 (407.50), begi. obv. 76.25—76.50, dalm agrarji 74.25—74.50, 4% sev. agr. 51.75 dni., 8% bler. pos. 95.25—96, 7% Bler. pos. 86—87, 7"'c pos. drž. hip. banke 99.25—100, 7% stab. pos. (87.50). Delnice: NB 7210—7275, Priv, agr. banka 196.50 den (195) Žitni trg Soinbor. Pšenira: bc. okolica Sombor, gornja bač., srem., slav. in gornja banaška 170—172, ban. 169—171, bč. ladja Begej 175—177, bč., ban. potiska šlep 175—177. — Ječmen: bč., srem. 6^—64 kg 120-122.50, bč. spomlad 67—68 kg 127.50—130, bar. sporni. 67—68 kg 1:50—132.50. — Koruza: bi-., srem. gar. kval. 93—94, bč. bela 2% 96—98. — Moka: bč. og, ogg 250—265, 230—245, 210—230, 190—200, 160—170. 112.50—115. — Otrobi: bc., srem. 90—92. — Vse ostalo neizpremenjeno. ■ — Tendenca lahka. — Promet 54 vag. Novi Sad. Pšenica: bč. potiska 175—177, bč, sreni., slavou. 168—170, ban. 166—170. — Koruze: bč., srem. nova 93—94, ban. nova 91—92. — Mokai bč., ban. og ogg 250—260, 230—240, 210—320, 180 do 190, 150-160, 110—115. srem. slav. 345—255, 225-285, 205—215, 175-185, 145- 155, 110—115. — Vse ostalo neizpremenjeno — Tendenca lahka. — Promet srednji. Kulturni obzornik Ivo Sorli — šestdesettelnik Maribor bo v ponedeljek svečano proslavil v gledališču šestdesetletnico pisatelja Iva Sorlija, rojenega v Podmelcu na Goriškem 1. 1877. in zdaj notarja v Mariboru. S tem dejanjem hoče Maribor potrditi pomen provincionalnih književnih središč še posebej pa dati spoštovanje ustvarjajočim kulturnim delavcem, živečim na meji naše domovine, kar ima svoj veliki narodnostni pomen. In Ivo Sorli je danes med najvidnejšimi književniki severne prestolnice, saj izdaja prav sedaj že svoje »Izbrane spise«, kar ni dano vsakemu in pričajo glasno o niegovi veliki delavnosti in vdanosti leposlovni umetnosti. Z Ivom Sorlijem se je prav za prav začelo ^tolininstvo« v naši literaturi, ki je potem tako izrazit in klasičen poudarek dotilo v novelah Ivana Preglja, deloma v Bevku ter sedaj pri naimljašem pisatelju iz teh markantnih krajev Cirilu Kosmaču. Šorli je med početnlki tega naturalizma, ki je začelo poudarjati 6vojsko6ti posameznih krajevnih tipov, in priznati moramo, da so Sorlijevi kmeti bolj plastični kakor pa njegovi inalomestni ljudje, ki so včasih precej šablonski in brezkrvni. Sorli kot pisatelj je nastopil skupno z našo moderno, saj je sodeloval že pri prvem osmošolskem almanahu »Na razstanku« z Murnom, Prijeteliem itd., ter pozneje I. 1002 v modernističnem zborniku »Na novih polih*'. Toda če je bila osnova naše moderne že romantično subjektivistična in dekadentna, je bil v Šorliju še vedno živ realističen čut ter je zato za njega značilna naturalistična osnova, prepojena z moderno miselnostjo. V umetniškem ustvarjanju je zato bolj podoben Mešku, zlasti še Mešku iz časov »Kani plovemo?«. to je njegovemu značilnemu snovnemu naturalizmu in sentimcriiskissnu lirizmu, kar je končno značilno za vse pisatelje, vmesne člene med naturalističnimi in modernističnimi vrhovi. Naravnost programen pa je postal naslov Sorlijevega romana »Človek in pol», s katerim je tako lepo poslovenil Nietzschejevo idejo »Cbermenscha«, navdihujoča tedanje pokolenje. Odslej je pisal Sorli roman za romanom, ki so vsi našli hvaležnih bralcev tako: Pot za razpotjem, Golobovi, Zadnji val, kriminalni roman Pasti in zanke, mohorsko povest Sorodstvo v prvem členu, itd. ter kopico novel in črtic, ki jih je izdal tudi v posebni zbirki že I 1007, ter zdaj tvorijo glavno vsebino Zbranih spisov (že štirje zvezki). Med njimi bi poudaril vrednost in svežost lepe novele v pismih »Di6onance«. Zadnja leta je Sorli napisal tudi več iger (Rdeči plamen) in enodejank, ki so našle svojo uprizoritev tudi na osrednjem slovenskem gledališkem odru v Ljubljani. Ko bo v ponedeljek slavil svoj življenjski jubilej v lepem Mariboru, ki mu je postal druga domovina, v neumornem delu in snovanju, mu želimo v imenu vseh bralcev njegovih del, ki so izhajala v v6eh naših revijah in časopisih ter v najrazličnejših založbah, med katerimi je bila tudi Mohorjeva družba, še obilo uspeha na tudi priznanja, ki ga je s svojim delom zaslužil. Obenem pa želimo, da bi bila ta slavnost slavnost Maribora, ki naj se zave in se tudi zaveda, kaj pomeni zanj slovenski pisatelj in kulturni delavec sploh, ki tvori iz Maribora drugo slovensko kulturno središče. V umetnosti je dano stopiti vsakemu iz provincializ-ma ter zavzeti vodilno vlogo v narodnem duhovnem razvoju. In mariborski proslavi njihovega pisatelja se pridružujemo vsi brez izjeme z iskrenim čestitkami. td Anforrn Stanislav Magr petdesetletnih Te dni je praznoval svofo 50 letnici v Pragi svetovno znani kullum: urednik dnevnika »Priger Presse« A. St. Magr, velik prijatelj Siovjneev in Jugoslovanov sploh, ter poznavalec vseh slovan- < skih kultur. A. S. Magr je danes predstavnik najboljših kulturnih referentov, ki se zaveda, da i dnevno časopisje mora budno paziti na vsak kul-! »urni dokument ter posredovati med znanostjo in 1 občinstvom. V svoji osebnosti združuje znanstvenika, slavista dobre šole, ter spretnega poročevalca in odličnega organizatorja poročevalske službe s celega, zlasti slovanskega sveta, te- je kulturno poročevalska stran »Prager Presse« gotovo idealen zgled vsem podobnim kulturnim rubrikam v Srednji Evropi. Da pa uživa tak sloves, je zasluga ured-nika-slavista A. S. Magra, za katerega življenjsko petdesetletnico so slavisti izdali poseben zbornik, ki ga je uredil vseuč. prof. Jifi Horšk v znak, kako plodno je delo časopisnega kulturnega poročevalca za znanost. Ob tej priliki bodo izšli pri .Orbisu«, tudi trije zvezki govorov iz Izjav predsednika dr. Beneša, ki jih je zbral in uredil A. S. Magr. Mi Slovenci moramo biti g. Magru še posebej hvaležni, kajti on spada ne samo med najboljše poznavalce naših kulturnih razmer, temveč tudi med l|ubitel|e naše kulture ter se imamo prav njemJ zihvaliti, da je slovenska kulturna produkcija tako vestno in s tako ljubeznijo ocenjevana v njegovi rubriki, od koder gre glas o njej po vsem kulturnem »vetu. Magr nam v nemajhni meri odpira okno v svet, za kar mu moramo biti neizmerno hvaležni. Od petdesetletnici tega odličnega našega prijatelja in posredovalca naše kulture med svetom mu želimo Slovenci, njegovi čestilci, prijatelji in znanci, ki jih ima pri nas veliko, pa še posebej — največ blagoslova na njegovi plodni poti, da bi tvoje delovanje še dolgo vršil v neizmerno dobro vsega slovanskega sveta, v svetel zgled oam vsem. k: z začetniškimi koraki stopamo na isto življenjsko pot. * Obisk odposlanstev jugoslov.-SeŠkoslov, lig In njenih zvez. ki so ga napravila na Češkoslovaškem in v Pragi v času od 29. novembra do 4. decembra 1___, ^ T----:.. —i f___ _ n__—: lauonCK** Jc n^a v na^' obranila v sliki in besedi. Spominska broSura obsega poleg fotografij pozdravili govor dr. Petra Zenkla ter sprejemne pozdrave na poti do Prago. Nadalje so opisani vsi obiski, ki so jih odposlanstva izvršila v Pragi pri najvišjih predstavnikih države in ostalih oblasti ter poti k znamenitim ustanovam in češkoslovaškim spomenikom. Nu koncu je popis vseh članov naših lig, ki 60 se tega obiska udeležili Tako je ta češkoslovaška brošura lep spomin in pričevanje prisrčnih odnošajev med nami in čehoslovaki, kakor so prišli do izraza tudi ob tej priliki. * Pred nekaj dnevi je izšla v Belgradu pomembna knjiga našega trgovinskega atašeja v Ankari dr. Dragoslava Mihnjloviča z naslovom »Privreda savremene Turške«. Delo je napisano v zelo dostopni obliki in je posebej aktualno sedaj, ko sta vodilna turška politika obiskala za nekaj dni našo pre-stolico. Predgovor je delu napisal turški gospodarski minister Dželal Bajar, knjiga pa je izšla v založništvu »Balkanskega instituta« v Belgradu. Stane 40 Din. V založništvu v>Narodne štamparijec v Belgradu so izšle »Narodne pesmet, skladatelja Josifa Ma-rinkoviča za glas in klavir v posebni izdaji. Zadnjo nedeljo jo v Umetniškem paviljonu odprta razstava članov najstarejšega belgrajskeea umetniškega društva »I^nda«. Razstavlja vsega skupaj enajst umetnikov. Savrcmenik (april), mesečnik društva hrvatskih književnikov, ima sledečo vsebino; Vladimir Vukovič, Smisel evropskih naciogenez. — Antou Ntzetoo, Dvo nesmi. — Stjepko Trontl, Zvišek ▼ l*>lnižnici. — Stanislav Sinile, Kandadat za samomor (pesem). — Vinko Cecič, Zamotani ritmi o pogrebu (pesem). — Dinko Tomašič, Rasa in kultura. — Takeo Arišima, Izbrane misli. — Ivan Softa, Na razrvanem ognjiSču. — Novak Simič, Radost žuželk (neseni). — čedomil Veljačič, Deček (pesem). — Vladimir Jurčič, Pogledi na hrvatsko kritiko (poffiavje iz knjige > Kit ko nn Hrvatskem pišejo kritiko«), — Sledi leljton, obsožou in poučen. Grozote iz rdeče Španije Na križ pribit bogoslovec Norčevanje iz Kristusove sodne obravnave Časopis »Le Nouvelliste« iz Lyona poroča iz španske Leride: »Španski anarhisti 60 se grozovito norčevali iz Boga, ko so nekega 18-letnega seme-niščnika obsodili na smrt prav tako, kakor so to storili judje pred 20C0 leti z našim Gospodom. Vse mesto je zadelo to 6mešenje kot 6ilen udarec, ko grom iz neba. Na velikem trgu so rdeči španski anarhisti vprizorili sodišče 6 Poncijem Pilatom, ki obsodi Odrešenika. Privlekli so mladega semeniščnika, sodnik, ki je igral Poncija Pilata, ga je izpraševal in 6e slednjič umil roke in ga obsodil na smrt na križu. Množica je rjovela in kričala in zahtevala smrt. Nato 60 mladeniča iz Barabastre pribili na križ. Njegove poslednje besede so bile: »Iz ljubezni do Tebe, o Jezus in za odrešenje Španije!« Zverinska množica pa je začela lučati kamenje v mrtvo truplo mladega mu-čenika. L'066ervatore Romano« dostavlja: »Tolpa anarhističnih sodnikov ni pomislila, da je s svojo brezbožno parodijo trpljenja in smrti Jezusove dala povod za zvesto izraženje globoke vere mladega semeniščnika in za dokaz, da je Oolgota še zmeraj živa. Španski inkvizitorji ni60 mogli s krvjo tega mladeniča zapisati lepše 6trani v slavo svete Cerkve ko z zvestobo, ki jo je ta mladenič izrazil za svojega Odrešenika, ki mu je ostal zvest do smrti. Še po 20 stoletjih 60 tako ostale žive besede Jezusove, ki je govoril, da bodo vsi Njegovi preganjani kot je bil On. a da bodo tudi zmagali z Njim. Ime tega mladeniča, ki se je sredi neskončnih muk na križu spomnil španskega naroda, ki trpi v teh dneh take muke za vero in domovino, ne bo nikoli umrlo v tem narodu in vsem katoliškem svetu in bo vedno živ dokaz resničnosti evangelija, ki edino iz njega izhaja blagoslov in odrešenje za človeštvo.« Boji med delavci dveh strokovnih organizacij v Ameriki. Voditelj indijske kongresne stranke je na velikem zborovanju v Bombaju dne 1. aprila govoril zoper novo usta vo Indije. Kdo je potegnil Nobelovo mirovno nagrado? Zanimivi podatki iz Norveške in Švedske Pri japonskih letalskih junakih Oba japonska letalska junaka Masaki Jinuma in Cukagoši prebivata sedaj v Londonu ter sta bila takoj po svojem prihodu v London oblegana od radovednih ljudi, zlasti pa od časnikarjev. Oba mlada letalca pa sta tega mnenja, da je za nju letalo nekaj tako vsakdanjega, kakor za koga drugega avtomobil. Sploh pravita, da bodo na Japonskem ljudje kmalu rajši in več letali kakor pa se z avtomobili vozili. Časnikar, ki ju je obiskal, takole popisuje oba mlada japonska fanta: Oba sta nenavadno majhna, skromna, redkobesedna. Prav nobenih drugih zahtev nimata, kakor le to, da bi se enkrat mogla pošteno naspati. Ker ju povsod tako navdušeno in prisrčno sprejemajo ter pozdravljajo, se skoro čutita v zadregi. Nobeden izmed njiju ne zna niti besedice angleško govoriti, zato pa ee v zadregi prijazno režita vsakomur, ki jima pride čestitat k uspehu. Ameriška igrača za otroke — policijski avtomobilček z majhno strojno puško. Tako orožje policija porablja zoper tolovaje. In s takim orožjem se igračka mali Amerikanček. Brada, ki vidno raste V mestu Houston v ameriški državi Texae živi odvetnik CNeil, kateremu brada tako naglo raste, da bi skoro samo v ogledalu lahko gledal, kako 6e kocine na obrazu daljšajo. Temu možu je britev prav tako potrebna in jo mora vedno imeti pri roki, kakor svinčnik in polnilno ipero. Vendar pa se mu večkrat dogaja, da ne more dovolj urno obriti svoje brade. Večkrat se dogaja, da mora kot odvetnik po štiri ali še več ur prebiti pri kaki sodni obravnavi. Med sodno obravnavo briti se pa seveda ni spodobno. Kadar odvetnik ob osmih zjutraj lepo obrit pride v svojo pisarno, je čisto drugačen, kakor pa čez kake tri ure. Takrat je že bolj podoben kakemu potepuhu, ki je prišel iz grmovja, ker je med tem njegova brada tako porasla njegovo obličje, da ga ni več spoznati. Kdor pride k njemu v pisarno, si lahko misli, kako zanikern mož mora to biti, da se zjutraj niti obril ni. Paradi svoje nesrečne brade je moral odvetnik O^eil začeti čisto drugače živeti. Svoj dnevni čas si je tako uredil, da mu nikdar ni treba pri istem opravilu biti več kakor dve uri. Kadar pa se mora udeležiti kakih slovesnosti, ki trajajo tja do polnoči ali pa še čez, mora med tem vsaj trikrat zapustiti svojo mizo, se kje skriti ter naglo obriti. Pravijo pa, da se sedaj mož že tako urno brije, da porabi za to le majhen drobec tistega časa kakor drugi moški. Posebno 6trašen je ta mož takrat, kadar osem ali deset ur 6pi. Ko zjutraj vstane, je tak, kakor najgrši tolovaj. Zato pa mora potem, ko se zjutraj prvič tistega dne brije, imeti posebno britev, ki postrga vso brado. Gospod Jinuma je čeden fant, ki 6e na pogled človeku zdi še mlajši kakor 27 let. Na licih se mu delata dve srčkani jamici, kadar se zasmeje. In on se kar vedno 6meje Tudi večina Japoncev okoli njega se vedno smeje. V6i so ponosni na svojega rojaka, on pa je ponosen na nje, kakor sam izjavlja tolmaču. »Japonska mi je izkazala veliko čast,« začenja j e svojo vzhodnjaško uljudnostjo. »Saj sem med najmlajšimi piloti svoje domovine. Moji starejši tovariši bi bili prav gotovo bolj poklicani in sposobni, da | bi bili prinesli pozdrave japonskega naroda k kra-| ljevskim slavnostim v London. Ves let je bil ne-i beška zabava. Kar je bilo neprijetnega, sva že davno pozabila. Spominjava se samo še prekrasnih uric, ko sva kakor puščica švigala skozi zrak .. .< Mladi letalec to počasi pripoveduje in tolmač nam besedo za besedo prevaja. Jinumove oči se svetijo, njegovi beli zobje se leskečejo kakor biseri. Skoro se mu ne pozna, da se je v družbi svojega tovariša tri dni boril s smrtjo, da je prvih 24 ur leta po lastnem priznanju bilo že skoro vse izgubljeno, da so viharji in nalivi popolnoma zapirali vsak pogled, da je bilo vse črno okoli njiju in da sta komaj še vozila. Toda o teh bojih ta dva ne govorita. Za nju je nepopisna senzacija samo zadnji del pota, let nad Evropo in prihod v London. Cukagoši pa pripoveduje: »Na Japonskem bo v kratkem času toliko letal kakor je avtomobilov, že danes je letalski šport na Japonskem vsak dan vidno bolj priljubljen. Prepričan 6em, da bo marsikak letalec najin polet posnemal. Vem, da se marsikaka letalska družba za-nim aza uspeh najinega pota, da bi upeljala reden promet med Tokijem in Londonom. Letalska služba, v kateri bi bilo več letal in letalcev, ki bi se izmenjavali, bi lahko to progo med Tokijom in Londonom redno preletela v 100 urah. Vprašanje pa je, ali bi popotniki bili zadovoljni s tako malo 6panja.< Na koncu se je Jinuma nasmehnil in dejal: »V 10 letih bomo vsi imeli peruti, takrat bomo potrebovali več prometnih letalskih policistov v zraku kakor pa jih je danes treba v kakem velikem mestu. — Če pa 6e kemikom posreči iznajti pogonsko snov, ki bi bila lažja kakor je bencin in bi potrebovala manj prostora, takrat let okoli sveta ne bo nobena težava več.< Od povsod 4 nove podmornice je naročila holandska vlada, katera je doslej imela 6amo eno podmornico. Tista edina holandska podmornica je lani popotovala po svetu ter dosegla velike uspehe. Nemška država je vzela državljanstvo 41 svojim državljanom, kateri so se pregrešili zoper načela narodnega socializma. Pariški ka>rdinal Verdier je 14. t. m. obhajal svojo zlato mašo. Za 19. t. m. pripravljajo pariški katoličani veliko slavnost na čast svojemu nadškofu in kardinalu. Velike povodnji so na južnem Slovaškem napravile milijonsko škodo. Z jadralnim letalom je preletel 160 kilometrov dolgo progo Avstrijec Kahlbacher, ki se je spustil v zrak z višine 1500 metrov. Imel pa je ugoden veter. Zoper žide so se 14. aprila vršile velike demonstracije tudi v Londonu, kjer doslej nikdar niso nastopali zoper jude. Demon6trantje so priredili ob 10 zvečer obhod z gorečimi bakljami skozi judovske dele mesta ter nato goreče baklje metali v judovske hiše. Judje so morali iz svojih hiš polivati vodo, da so preprečili požare. Cerkvena tla so se udrla v katedrali v mestu Mehiko, ko so ravno instalirali novega nadškofa. Pri tem je bilo 70 ljudi poškodovanih. Veliko brezžično oddajno postajo delajo v Vatikanu. Ta postaja bo najbrže najmočnejša na svetu. Na vrhovih vatikanskega griča že 6tojita dve veliki anteni. »Sedaj pa res ne vem, ali sem jaz neumen ali si ti!« »Poglej no, saj ti si vendar mnogo prepameten, da bi govoril z menoj, če bi bil jaz neumen.« ZA LEDVIČNE BOLNIKE Ješprenjček. V kožico daš 30 g presnega masla, da se segreje. Nato dodaš 5(V-80g drobnega ješprenjčka in naj se 5 minut poti. Doliješ 1 liter vrele juhe ali vode in naj se 30 minut počasi kuha. Potem juho precediš in dodaš 3 rumenjake, 30 g presnega masla in 2 žlici sladke smetane. Kolerabice. Kolerabice olupiš, umiješ, razrežeš na rezine in 6kuhai do mehkega in ocediš. — 50 g presnega masla in 50 g moke zmešaš, dodaš kolerabe, napolniš z juho, 15 minut kuhaš in dodaš še 2—3 rumenjake. — Zelenjavo kolerabi? skuhaš v slani vodi, ocediš, pretlačiš, zabeliš s presnim maslom in dodaš prejšnji gošči, Kakor je znano, je lansko leto dobil Nobelovo mirovno nagrado Nemec Ossietzky, ki pa je bil takrat od nemške državne vlade zaprt v koncentracijskem taborišču kot režimu sovražni pisatelj. Norveški parlament pa mu je nalašč zato poklonil Nobelovo nagrado, zaradi česar je bila Nemčija silno razburjena. Odtod izvira tudi sklep nemške vlade, da poslej noben Nemec ne bo smel sprejeti več Nobelove nagrade, pač pa je nemška vlada sama razpisala za Nemce posebne nagrade, ki naj bi bile nekako nadomestilo za prepovedane Nobelove. Ko se je po svetu razvedelo, kako je z Ossietz-kym, ki je bil dotlej zaprt, eo ga iz koncentracijskega taborišča odpeljali v bolnišnico, ker je bil precej bolan. Mnogo norveških nepolitičnih organizacij se je takoj obrnilo na nemško vlado s prošnjo, naj dovoli bolnemu pisatelju, da bi se smel izseliti na norveško, kjer bi se zdravil. Na Švedskem študira tudi njegova 17-letna hčerka. Toda pruski ministrski predsednik Goring je sam odločil, da je Os-sietzky politično preveč nezanesljiv, da bi ga mogli izpustiti v inozemstvo, vsled česar mora ostati v Nemčiji. Norveška društva, ki so pisatelja povabila na Norveško, so se nemški vladi zavezala, da mu ne bodo dala prilike za politično delovanje in da bodo poskrbela, da se bo ipisatelj takoj, ko se pozdravi, vrnil v Nemči jo. Kakor sedaj poročajo norveški listi, je Ossietzky sedaj pod tako strogim policijskim nadzorstvom v Berlinu, da je z njim vsaka zveza nemogoča. Pisatelj je ležal bolan v berlinski bolnišnici Nordend. Njegova hčerka, ki na Švedskem hodi v šolo, mu je samo dvakrat mogla telefonirati. Ko je tretjič klicala tisto bolnišnico, so ji odgovorili, da njenega očeta ni več tam ter naj se obrne na nemško tajno policijo, če hoče izvedeti, kje je 6edaj njen oče. Prvi kovanj denar c glavo novega angleškega Kovanci ao po 1 peni. Nobelovo nagrado za mir je sicer sklenil norveški državni zbor, izplačuje pa jo švedska uprava. Ta je mirovno nagrado res izplačala, zraven pa prosila nemško državno upravo, naj ji iz te nagrade odtegne toliko denarja, kolikor ga je potreba za šolnino pisateljevi hčeri, ki se na Švedskem šola. Toda Nemčija na to švedsko prošnjo sploh še ni odgovorila. Sploh švedska uprava Nobelove nagrade nič ne ve, ali je Ossietzlcy dobil kak vinar od njemu priso-jene nagrade. Ko je mesca januarja bila nagrada izplačana, so nemške državne ustanove dale zagoto- Telefonska napoljava v letalih ameriške letalske družbe. Tako se .popotniki v teb letalih lahko menijo med seboj ter naročajo iz kuhinje potrebna okrepčila. vila, da bo ve6 denar prejel Ossietzky 6am, ki bo z njim razpolagal, kakor bo sam hotel. Tem zagotovilom je verjela banka, ki je nagrado izplačala. Sedaj pa ee je izkazalo, da se je banka v svojem zaupanju vendar le morda motila. O izplačilu tiste nagrade namreč poročajo listi te-le podrobnosti: Na mestu Ossietzkega, ki so ga pričakovali na podlagi zagotovil na Norveškem, je prišla po denar neka tuja ženska, gospa Kreutzberg. Seboj je prinesla pooblastilo dr. Ossietzkega, naslovljeno na nekega dr. Wannowa. Niti gospe niti tega doktorja pa prijatelji Ossietzkega na Norveškem ne poznajo. Ko eo prijatelji pregledali podpisa pisateljev na pooblastilu, so dejali, da je podpis ponarejen. Banka je zahtevala še en podpi6, nakar je šele izplačala Berlinu 90.000 švedskih kron. Za hčerko pisatelja ni gospa velela nič odtegniti, niti ni hčerke obiskala, pač pa je tista gospa občevala le z nemškim poslaništvom v Oslu. Sedaj banka že tri mesece zahteva, naj ji Os-sietzky poš>lje prejemno potrdilo, pa nič ne dobi. Hčerka prosi očeta, naj ji kaj piše, pa vse zaman. Zato nihče ne ve, ali je Ossietzky ki mu je bila lan-prisojena mirovna nagrada, dobil svoj denar ali ne. Kdo ga ima? Ivan Brezovšek prvi dirigent belgrarshe opere Ljubljana, 16. aprila. Včeraj je prišel v Ljubljano g. Ivan BrezovSek, eden najbolj pomembnih slovenskih dirigentov sedanjosti, ki že 16 let sodeluje na belgrajski operi. G. Ivan Brezovšek je star znanec uredništva »Slovenca«, Saj se (e pred dolgimi leti, kd si je poslavljal iz Ljubljane, zglasil tudi v našem uredništvu. Ljubljana ga ima kot bivšega dirigenta ljubljanske opere v najboljšem spominu. Že poprej i« užival velik sloves, ki si ga je Se bolj utrdil kot tako rekoč vodilni dirigent naše države. V Ljubljano je prišel, da tu vodi orkester, ki bo izvajal skladbe prveija slovenskega simfonika Blaža Arniča v ponedeljek t9. t. m. v unionski dvorani, Ivan Brezovšek se je rodil v Trbovljah leta 1888. Njegov oče je bil rudar, pa je kmalu po rojstvu Ivana odpotoval v Nemčijo. Oče je sčasoma postal uradnik, vedno pa je bil zaveden Slovenec. V družinskem krogu je Ivan vzgojen v slovenskem duhu in je ostal zvest slovenskemu taaternemu jeziku. Ivan Brezovšek se je zgodaj posvetil glasbi ter je študiral konservatorij v Dortmundu, tri leta pa je obiskoval specialno šolo za orkester. Že z 18, letom je pričel svojo dirigentsko karijero. Dirigent je bil najprej v Dortmundu, nato v Me'eue Zeit und alter Glaube. 206 str., nevez 34 din. — Huller, Maria zu lieben. Marien-predigten. 213 str., vez. 62 din. — Noppel, Aedificatio Corporis Ohristi. 210 str., nevez. 32 din. — Schniirer, Katholisehe Kirche und Kultur in der Barockzeit. 804 str., vez. 150 din. — Schtitz, Gott in der Gesrhiehte. 292 str., vez. 120 din. — Slriiter. Die Seele der Gottesmntter. Ein Blick in das Ge-dankengut der Marienverehtung. 204 sir., vezana 44 din. — Vorspel, Das Geheimnis der Mutter. Ma-rienpredigten. 104 sir., nevez. 22 din. Rečica ob Savinji Občni zbor Kmetijskega društva ie bil zanimiv tembolj, ker so hoteli nekateri na lahek način priti do odborniških mest. Ko bi enkrat to dosegli, potem bi že nekako zlezli na mesta, ki so jim dišala, Z obžalovanjem pa moramo konstatirati, da se je peščiča ljudi poslužila letakov, na katerih je bil natisnjen celoten odbor, ki bi se naj po želji onih, ki so letake izdali, izvolil. Toda smola se drži teh ljudi. Menda ne poznajo pravil, sicer bi odbor boljše sestavili. Na letakih so bila natisnjena imena mož, ki o tem sploh obveščeni niso bili in tudi niso dali svojega pristanka za to. Nekateri od teh sploh člani niso, torej niti voljeni ne morejo biti. Ko so prizadeti na občnem zboru pozvali tiste, ki so letake preskrbeli, naj se javno pokažejo, se seveda tega niso upali storiti in so tako zatajili svoje umazano delo. One, ki so letake izdali, bomo že dognali. Opozarjamo jih samo, da bi tiskovni in taksni zakon lahko boljše poznali, da v prihodnje ne bo neprijetnih posledic. V enem pa te ljudi lahko pohvalimo. Dober spomin imajo, da še niso pozabili raznih volitev pod slavno JNS. Tedaj so se enake stvari dognale. Poslužili so se pač metod svojih učiteljem in so zato tako sijajno propadli. Čestitamo! Natečaj Strkovno propagandni pododbor ZSZ razpisuje natečaj za pot najboljših radio predavanj v katerih se mora obdelati ena od naslednjih leinft: 1. Država In šport. i. Vpliv športa na narodno zdravje. :i. Zcnn in Iport. 4. Problem amaterizma In profesijonnlizma v na Sem športu. 5. »Valr pl*y- kol vzgojno načelo športa. ()bi«m 6 slrani pisanih nn slrnjii z dvema vrstama razmaha. Vsa natečajnn deln je Irelm poslati v 4 Izvodih, priporočeno na naslov: Zveza športnih zvez kraljevine Jugoslavije (strokovni propagandni pododbor) Zagreb, Uniiduličrva ulica 22. \apraria: Najboljša predavanja hndo nagrajena s .KM fllii, Rok natečaja je 15. junij« t. 1. SK Grafika. Jutri ob Mfl pozivam na igrišče ANK -Primorje« prvo garnltnro. Pipan. Oentrln sigurno. Načelnik. Zbor lahlioallftuKili sodniltnv Ljubljana. \'n luhkoatleUkl miting \SK Prlmorja v soboto •( I, m. ob 17 In v nedeljo 2.1. I. m. ob n se delegira tale sodniški »bor: vrhovni sodnik: Orlinfold, voditelj tekmovanja: Sancin Savo, starter: ing. Ccrni, sodniki in eanomerlleli Oorjane Pevalek. Kermavocr Km, Cek. Službeni odbornik. Kc-inavner. Iim-ninimi mi. menijo biti nu igrišču ASR Primerja vsakokrat pol ure pred nričetkom tekmovanja, prifetek v soboto ob 17, v nc deljo dopoldne ob 9. Spod Pravila nogometne igre (Nadaljevanje.) n Mariborski športni pregled NOGOMET Vsled zaključenega prvenstva I. razreda bo Maribor najbrž nekaj časa brez zanimivega nogometnega sporeda. Prihodnjo nedeljo igra Železničar v Celju važno kvalifikacijsko tekmo z SK Celje, ki jo bo po zadnjem neuspehu Celja v Trbovljah (3:0 za Amater) najbrž odločil v svojo korist in se na ta način približal kontnemu cilju: prvaka Slovenije. LAHKA ATLETIKA Te dni je bil zaključen enotedenski tečaj trenerja O. Kleina, ki je bil prav dobro obiskan. Želeti pa bi bilo v interesu lahke atletike, da se v bodoče prirejajo daljši tečaji, ker v enem tednu trener tudi pri najboljši volji ne more narediti veliko. Zanimanje za to najlepšo panogo je sicer precejšnje, vendar bi morala posebno srednješolska mladina V večji meri sodelovati. Radi ukinitve po-verjeništva so klubi prepuščeni samim sebi, ker prihaja zelo malo iniciativnosti od zveze. TENIS Vsa igrišča so že urejena in vlada, kadar je vreme naklonjeno, že živahno vrvenje na prostorih. Klubom bi priporočali, da za mladino in začetnike prirejajo tečaje, za vodjo katerih bi se sigurno našli sposobni starejši rutinh-ani turnirski igralci. Pravilen pričetek igranja bi nedvomno pozneje v veliki meri koristil klubom, ki bi si na ta način vzgojili dober naraščaj. Tekmovanja za klubsko prvenstvo se pričnejo v kratkem. Prvi par tvorita Železničar in Rapid, zmagovalec pa igra v drugem kolu proti ISSK Maribor. Upamo, da bo v letošnji sezoni več dobrih turnirjev in da sc bo posebno v medklub-skih tekmovanjih z zunanjimi klubi (Ljubljana, Celje, Čakovec, Zagreb itd.) nudila turnirskim igralcem prilika agilnega udejstvovanja. Drugorazredni nogomet Mladika : Moste >moščanski derby« ob 10 Mladika : Slovan juniorji ob 9 V vzhodnem delu našega mesta bo dosegla v nedeljo nogometna 6ezona svoj vjšek. saj se srečata moštvi Mladike iz Most, ki sla pritegnili nase vse občinstvo naše vzhodne periferije. Ker spadajo njuna srečanja med najbolj borbene prireditve, ki jih vidi občinstvo v tem delu mcsla, zato je razumljivo zanimanje, ki vlada že ves teden za sestavo obeh enajstoric. Mladika gre v boj precej oslabljena, saj je |>osla!a dva svoja najboljša napadalca Vebra in Verbka k vojakom. Njen napad bo rezerven, ker je suspendiran tudi Zelenko. Brez dvoma je to za Mo-šance velik plus, saj so si oni ravno za to nedeljo onsolidirali enajstorico z dvema noVima akvizici-jama. Moste si bo z eventuelno zmago osvojilo pelo me6lo. dočim ulegne neuspeh [X>riniti Mladiko nazaj na četrto. Če pa se posreči temu moštvu, da si izvojuje zmago, mu drugo mesto ne Odide. Ker igrajo Mladikarji na lastnem terenu, kjer jih njihovo občinstvo živahno bodri, je s tem jiodan predpogoj za živahen potek igre. V predtekmi nastopijo v borbi za točke odlični Slovanovi juniorji proti mladi gardi Mladike, ki nastopi to pot kompletna. Pričetek programa jc ob 0. Vstopnina propagandno nizka! SK Grafika : SK Mars SK Svoboda : SK Korotan Jutri bo na igriščn ASK Prlmorja lep športni program. Nastopijo imenovani klubi v borbi za točke. Protivnik Grafike je odlični Mars,, ki spomladi še ni izgubil točke. Pa tudi Grafika je uredila svoje vrste, tako da jc pričakovati ostre in zanimive borbe. Kot drugi par nastopi Svoboda proti Korotaflu. V kolikor ima Svoboda plus kot odločno In solidno moštvo, bo skušal Korotan, da odnese iz bitke čim boljši rezultat ali celo zmago. Ker je vstopnina nizka, vabimo prijatelje in športnike. 10. občni zbor kolesarske podzveze V nedeljo se je vršil redni letni občni zbor odzve/.e ob rekordni udeležbi članstva. Občni zbor je vodil predsednik g. Batjel, ki jo v uvodnem govoru na kratko orisal delovanje podzveze v minulem letu. Ir. tajniškega poročila je razvidno, da le podzveza imela 10 rednih in 4 izredne seje. Poleg t<'!J.1 Obdržala sestanke v Mariboru in Celju, kateri so prinesli polno uspehov za skupno delovanje v kolesarskem športu in so delegati posameznih klubov na glavni skupščini Zveze nastopili prvikrat kompaktni in eo ne oziraje se na levo in desno uvrgli UO ter izvolili novega a predsednikom g. Rosenbergom. Koliko gorja je napravil bivši UO Zveze nam Slovencem, je javnost gotovo znano. Koliko dopisov je bilo prejetih in odposlainh se ni navajalo, temvei je bila vsa korespondenca delegatom na vpogled. Iz tehničnega poročila naj omenimo samo jugosl. državno prvenstvo >A< skupine na progi Ljubljana—Zagreb, na kateri je član SK Vrhnika, Janko Oblak, dosegel II. meslo, ter Garl-narja, člana kol. društva »Ljubljanica« in Valanta, člana ŽSK Hermes, ki sta častno zastopala naše barve na olimpijskih treniugih v Zagrebu in na Olimpijadi v Berlinu. Blagajuiško stanje prikazuje 218 Din čistega denarja, kljub temu, da je imela podzveza ogromne stroške z raznimi prireditvami in olimpijskimi treningi, kamor je bila primorana zaradi nerednosti pošiljati svojega odposlanca zaradi kontrole svojega odposlanca. Po soglasno s|>re-jeti razrešnici so sledile volitvo, pri katerih je bil soglasno izvoljen novi odbor: predsednik G rom Jože. SK Ilirija, i. podpredsednik Plankar Ivan, Kol. društvo »Ljubljanica«, II. podpredsednik ing. Jax Karol, ŽSK Hermes, tajnik Gregorc Metod, ŽSK Hermes, blagajnik Frkol Matija, Kol. društvo »Ljubljanica«, tehn. referent Pleško Stanko, Kol. društvo »Ljubljanica«, revizorja: Rozina Ivan in Mojškric Ivan; odbor: Fiihr Adolf, Bezlaj Nace, Mi-lavec Jernej, Pogačar Franc, Požar Ciril, Zaje Alojzij in Oblak Janko; tehn. odl>or: Plankar Ivan, Pleško S lan ko. Bezlaj, Rozina, Oblak; kazenski odbor: Rozina Ivan, Frkol Matija, Hočevar Jože, Kuder Ivan, Gregorc Melod; zbor kolesarskih sodnikov: Gregorc Metod, Schvveitzer Rudi, Pogačar Franc. Pri slučajnostih so se obravnavali razni predlogi delgatov glede letošnjih prireditev, posebno pa še o veliki mednarodni dirki Belgrad—Sofija in jugoel. drž. prvenstva :B< skupine ter dirka-liščriega prvenstva, ki se v letošnjem letu vozijo v Sloveniji. Na predlog delegata >Ljublanice< je bil izvoljen za častnega predsednika zaslužni šjiorlnik-kolesar in dolgoletni predsednik podzveze g. Franc Batjel. Planica — smučarji! Po dolinah je topli pomladanski veter stopil ves sneg ter priklical pomladanske cvetlice. V planinah šončni žarki niso bili kos obilici snega, ki se je sesedel ter tvori za smučarja najugodnejše poprišče. Za velikonočne praznike je zapadla ogromna količina snega in Ie oni, ki v ajni-lu poseča naše planine ve, kako izborne so snežne razmere sedaj. Na Komni je zrnatega snega preko 3 m. Smučar lahko napravi izlete na Lanševico, na Govnjač, proti Voglu ter v dolino Triglavskih jezer, kjer je koča SPD stalno oskrbovana — vsaj do 1. maja t. 1. Hribarice so globoko zasnežene, prvovrstno smuko nudi Triglavski ledenik tja do Stani-čeve koče, ki je odpria do nadaljnjega. Tudi iz Kranjske gore se lahko smučarji povzpnejo na Vršič ter preko Slemena v Rateče, Beli vršaci Kamniških planin oznanjajo v Ljubljano, da je na Krvavcu in na Veliki Planini dovolj snega za onega, ki hoče uživati pomladansko smuko visoko nad dolinami, ki dobivajo prvo zeleno obleko. Planinci, izrabite ugodne snežne razmere, posebno letos, ko je bila smuka pozimi tako pičla v dolinah. Vse podrobne informacije daje pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova 4-1. Izlet planincev v Grčijo. Slovensko planinsko društvo v Ljubljani pripravlja izlet planincev v Grčijo v času med 30, junijem in cca. 15. julijem. Izletniki si bodo ogledali Solun, se povzpeli na vrhove Olimpa ler na Parnas, bivali nekaj dni v Atenah ter so bržčas po morju vrnili nazaj domov. Grško planinsko društvo v Atenah ie sedaj pripravlja vse potrebno za prihod slovenskih planincev, Člani LPD itak uživajo ugodnost polovične vozne cene na jugoslovanskih državnih železnicah, enake ugodnosti je odobrila tudi direkcija grških železnic. Pri zadostni udeležbi bodo cene na pamiku izdatno znižan«. Izletnike bo vodil član SPD, ki ie že prehodil te kraje. Stroški za celo potovanje bodo znašali okrog 1600 din. Kolektivni vizum bo preskrbelo društvo. Planince že danes opozarjamo na ta izlet, da si pravočasno rezervirajo dopuste. Prijave sprejema in vse podrobne informacije daje pisarna SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4-1. Smuk na Vozlu. T. K. Skala priredi v nedelj« 18. aprila svojo tradicijonalno 'tekmo v smukV Tekmovalo sc bo iz Sije na Spodnji Vogel. Vabljeni vsi skalaši in prijatelji smučanja. Josip Lavtizan Šmarnice, Marijina božja pola v Evropi Četrta (zadnja) knjiga. 1937. Samozaložba. Spet se bliža majnik, mesec Marijin. Po dolgi zimi ga prisrčno pozdravljamo. Že premišljujemo, kako bi ga dobro, v dušno korist izrabili. V veliko dušno korist nam bodo šmarnice (govori ali branja). Kaj se bo ves mesec v cerkvah bralo (ali govorilo), je najbrž že odločeno. Tistim pa, ki bodo doma, sami zase vsak dan kot šmarnično berilo kaj brali, lahko priporočamo Lavtižarjeve šmarnice. Za vsak dan je branja 4—5 strani. Branje je vedno razdeljeno v dva dela: prvi je teoretičen, drugi praktičen, ali drugače povedano: v prvem delu izkušeni pisatelj budi v nas zaupanje v Marijo, v pomoč njeno; v drugem pa nas vodi — kakor že prejšnja tri leta 1—: v kako Marijino božjepotno cerkev, kjer zvemo, kako je cerkev nastala (navadno po kakem čudežnem dogodku!) in kakšna je. Letos opisuju g. pis. šest takih cerkva na Kranjskem (Križanke v Lj., Lesce, Kredarica, Sveta planina nad Zagorjem, Vi-nja vas, Fara pri Kastelu), eno na Tolminskem (Mdngore), tri na Koroškem (Žihpolje, Krka, Žel. Kapla), pet na Štajerskem (D. M. v Puščavi, D. M. na Gori pri Mariboru, Kokarje, Kalobje, Tinska gora), eno v Dalmaciji (Sin), dve na Hrvaškem (Re-meta, Gospa Ilačka v Sremu), dve v Avstriji (Strass-engel, Weissenstein na Tirolskem), tri v Nemčiji (Aachen, Amberg, Marija Dorfen), slovečo katedralo Chartres na Francoskem, tri v Italiji (pri Bologni, Ankona, Foggia), eno na Portugalskem (Villa viciosa, ki pa prav za prav ni več b. pot!) ter dve na Španskem (Madrid, Granada). O zadnjih dveh pa niti ne vemo, če nista medtem že postali plen plamenov. G. pis. je vse te kraje sam videl; zato nam jih opisuje živahno, nazorno. Če moramo med prvim delom vsakodnevnega branja nekoliko bolj misliti, se pa v drugem delu kar odpočijemo ob lepi zgodbi. Vselej pa na koncu branja nehote vzkliknemo: Da, Marija, naša Mati, pomagaj! Nemka o naši deželi in narodu Politische Reise durch Slowenien je naslov dvema člankoma v uglednem nemškem dnevniku »Berliner Borsenzeitungc (št. 118 od 11. marca 1937), ki ju je napisala E. v. R-n. Njena izvajanja razodevajo zelo solidne informacije in lasten dar ostrega opazovanja ter izredne zmožnosti vpogleda v bistvo stvari. Prvi, politični del nam podaja jedro vprašanja naše državne in nacionalne skupnosti, ki išče ravnovesja med nujno enotnostjo na eni ter čim večjo svobodo sestavnih delov na drugi strani, bolj jasno nego celi kupi razprav, člankov in govorov, s katerimi si sami 6kušamo ta problem razjasniti in rešiti; nemška publici-stka seveda močno podčrtuje državotvorno vlogo in potence srbskega naroda, zavzema pa čisto pravično in obenem zelo trezno stališče napram upravičenim samoupravnim težnjam Slovencev in Hrvatov. »Krvni sorodnosti in skupnemu političnemu idealu Srbov, Hrvatov in Slovencev (jugoslovan-stvo) stoji nasproti različna mentaliteta in zgodovinski razvoj,< točno pravi nemška pisateljica. Zlasti pa se je vglobila v slovenski problem in je o nas napisala celih šest stolpov — nenavadno veliko za rajhovski list. Ne more prehvaliti lepote Slovenije, ki je žal po mirovnih pogodbah okrnjena za več ko eno tretjino, in podaja pregled o njenih gospodarskih in industrijskih zakladih in možnostih, ki po svoji točnosti naravnost preseneča. Poudarja veliko važnost tujskega prometa za našo deželo in omenja Planico kot največjo skakalnico na svetu. Menda vprvič bodo berlinski oziroma nemški krogi izvedeli o razpredenosti in intenzivni delavnosti slovenske prosvete med ljudstvom, ki ima toliko prosvetnih domov na deželi kakor morebiti niti veliki nemški narod ne. Delj časa se pomudi pri komunizmu, o katerem pravi, da njegove korenine ne poganjajo iz našega ljudstva, ampak da je importiran k nam čez Prago in Dunaj. Komunizem v Sloveniji ima značaj salonskega "boljševizma, ki ima svoje propagandne v gotovem krogu inteligence. Omenja tudi restavracijske poskuse v Avstriji, ki jih Slovenija odločno odklanja. E. v. R-n se je v naše razmere pa v značaj našega naroda in dežele včutila z vso ljubeznijo. Dolnja Lendava Tukajšnja siromašna kuhinja, ki jo oskrbujejo šolske sestre pod vodstvom g. je uspehe. Vodilni avstrijski listi so priobčili zelo laskave izjave o umetniško muzikalični dovršenosti te jugoslovanske umetnice, lendavske rojakinje. Metlika Praktično-teoretičen vinarski tečaj. Letos imamo prvič v Metliki tovrsten tečaj, v katerega je bilo sprejetih 14 kmetiških fantov iz V6eh občin v okraju. Na prakso hodijo v banovinsko drevesnico, kjer je letos posajenih nad 6000 podlag za jablane, hruške, višnje, češnje, breskve in marelice. Tečaj bo trajaj do 30. aprila. Velik napredek na polju sadjarstva in vinarstva. Kr. banska uprava je letos ogromno žrtvovala za gosjx)darski napredek Belokrajine. Nova drevesnica s cirka 110.000 nasajenimi drevesci in nov matič-njak na Veselici z Novo Kobberjevo 5BB in Teleki VIII. podlago, ki bo v ugodnem slučaju dala 40.000 ključev, živo pričata, da kr. banska uprava in krajevni činitelji želijo in hočejo, da postane Belokra-jina del aktivne slovenske zemlje. Za skrčenje šmarnice je kr. banska uprava razdelila 15.000 cepljenih trt. Radio Programi Radio Ljublfanat Sobota, 17. aprili: 12 Plošča za ploščo, pisana zmes godba vsela in pesmice vmes — 12.45 Vreme, poročila — 1,1 čas, spored, obvestila — 13.15 1'loSča za ploščo, pisana zmes godba vesela in pesmice vmes — 14 Vreme — 18 Za delopust (igra Kadijski orkester) 18.40 Pogovori s poslušalci — 1!) Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nae. ura: Filozofija Pavla Petriča (dr. Ksenija Atonasijevič, Belgrad) — 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Trobenta in goRli ln flavta in bas, za vsakega nokaj, da krajši bo čas. Pisana inuziknlna revija, pri kateri sodelujejo člani radijske igralske družine, Radijski orkester in njegovi solisti. Sestnva in vodstvo: Jožek in Ježek — 22 Cas, vreme, poročila, Bpored — 22.15 Lahkih nog naokrog (plošče). Dragi programit Sobota. 17. aprila: Belgrad: 20 Srbski v«5er — Zagreb: 20 Pester koncert — 21 Ruske romance — Dunaj: 20 Potpuri — 21.35 O filmu — 21.55 Plesna glasba — Trst-Milan: 17.16 Plesna glasba — 21 Opera — Rim-Bari: 21 Igra — 22.15 Komorna glasba — Praga: 20.30 Opereta »Fatinica« — Varšava: 10.30 Opereta — 21 Orkestralni koncert — Hamburg.- 20.10 Opereta — Vra-tislava: 20.10 Plesni večer — Liptko: 20.10 Tragedija ♦Elektrai — Bcromunster: 19.40 Jodlerji in harmonika — Bukarešta: 20.15 Jazz. Dotrpel je bogu vdano naš ljubljeni in nepozabni soprog, očka, sin, brat, stric in svak, gospod Radovan Cvetko učitelj v Cezanjevcih K večnemu počitku ga spremimo v nedeljo, 18. aprila 1937 ob tričetrt na štiri popoldne iz mrtvašnice na Pobrežje. Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 19. aprila 1937 ob 7 zjutraj v farni cerkvi sv. Magdalene v Mariboru. Cezanjcvci, Maribor, dne 16. aprila 1937. Globoko žalujoči C t e t k o v i in ostalo sorodstvo. Kupujte pri naših inserentih MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženi-tovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega snataja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. * KIN O * UNION Veliko (Umsko delo po noveli Leva Tolstoja Kreufzerjeva sonata Lil Dagover Peter Petersen Glasba L. van Beethoven, flajkovskl ln Chopin MATINEJA danes ob 14-15. jutri ob 11. url Taho se le honCala ljubezen, katero le zmožna po atl edino le velika umetnica Paula WeBseiy, njen partner Wllly Fritsch BBiŽBMfel Premtera vesele filmske komedije, polne pristnega humorja Junak dneva V gl. vlogi Heinz Kulimaiin, Gina FalUenberg 2i-M MATICA Blavospev najlepšemu človeškemu čustvovanju materinski ijuDeznl Materinstvo Thereae Kelgner Benrl Presles Službodobe Dva dobra pomočnika vajena slikanja ln pleskanja, sprejmem takoj. Ponudbe podružnici »Slov.« na Jcsenlcah pod 6066. b Pletilje in prešivalke pletenin sprejmemo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 5920. (b) Zastopnike za prodajo koles, motornih koles in šivalnih strojev sprejmemo po vseh krajih. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Tovarna« 5646. (b) IEHffl Posojila dajemo državnim ln privatnim nameščencem v Ljubljani v gotovini In blagovnih bonih Hermes. Informacije: Tavčarjeva 2. (d) Al. Planinšek Ljubljana, Beethovnova 14/1, telefon 35-10 v n o v f i vloge vseh denarnih zavodov najkulantneje takoj v gotovini in daje informacije brezplačno. IU Drobljeni marmor (terrazzo pesek) v vseh dimenzijah in barvah, ter najboljše brusilne kamne proda Jos. Ciglar, tvornl-ca cementnih Izdelkov — Ljubljana, Tyrševa c. 69. Kolesa najboljših nemških znamk - z večletno garancijo, po neverjetno nizkih cenah: Nova trgovina, Tyrševa cesta 36. (1) Trenchcoate vetrne suknjiče, novosti za športne obleke - nudi ceneno Presker, Sv. Petra cesta 14. (1) Najboljši trboveljski premog brez prahu koks, suha drva I. Pogačnik lihitltni S T«l«fon 20-99 II 1 Kolesa skoraj nova, prvovrstnih znamk, ln več starih — poceni naprodaj pri »PROMET« nasproti krlžanske cerkve Pohištvo Zastonj ne, ampak po najnižjih brezkonkurenčnih cenah dobite kvalitetno pohištvo le tz najboljše opremljenega mizarstva Malenšek, Dravlje, 11 k pri tramvajski postaji »Slepi Janez«. Najnovejši ln najlepši modeli na ogled v lastni razstavi. Uradnikom na obroke I Posestva Parcele blizu kolodvora, sončna lega - so naprodaj. Vodovod ln elektrika zraven. Poizve se: Vižmarje 69. Istotam se sprejme mizarski strojnik. (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec, Cesta 29. oktobra 6, telefon 37-88 • Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov^ trgovskih ln stanovanjskih hiš tn vil. Pooblaščen graditelj In sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago. (p)! Razno Krzno sprejemamo čez poletje v shrambo. — Popravila in moderniziranje Izvršujemo po najnižjih cenah. -J. W a n e k , Ljubljana, Sv. Petra cesta 9. (r) Kožuhovino v shrambo čez poletje ln ob tej priliki se na željo temeljito popravi pri: Josip Dolenc, krznarstvo. Sv. Petra cesta 19, Ljubljana. Telef. 22-62. (r)' Zahtevajte povsod naš list! KROJAČI! Strobel ^jj-- p*™* KRZNARJI! Strobel ai^-iriaršivanle ^ BERKEL avtomatske in industrijske tehtnice ter stroji za narezek in šunko pri glavnem zastopniku B. MAGDlt, Zagreb, Radišina ul. 11. - Tel. 54-34 Za časa pomladanskega zagrebškega sejma: Paviljon B — 122/124 FRIZERJI! Danes Je IzSel iz tiska novi LOREAL SVETOVALEC « Vsebuje veliko zanimivih stvari ter ga vsak lrizer latmo od nas « » DOBI BREZPLAČNOI Ako ga Se niste prejeli, sporočite nam Se danes svo) naslov po doplBnlcl. ZAGR EB L'0REAL SMIČIKIASOVA23 Sorodnikom in prijateljem naznanjamo, da je danes umrl, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, naš blagi Josip Šnuderl posestnik Pogreb blagopokojnika bo v nedeljo, dne 18. aprila 1937 ob 3 popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, 19. aprila ob pol 9 v frančiškanski župni cerkvi. Maribor, dne 16. aprila 1937. Žalujoči: soproga, otroci, vnuki, brat, nečaki, zet in snahi, svak in svakinje. Brez posebnega obvestila. Rudolf Timmermans: 24 Junaki iz Alcazarja Srečen in zaeno ganljiv je trenutek, ko otroka krstijo. V kapeli, ki ima svoj prostor v varnih obokanih kleteh severnega pročelja, gorijo plapolajoče, majhne luči na olje, ki je izcejeno iz masti poklanih konj in oslov. V sredi je {»doba presvete Device z božjim Detetom v naročju. Medtem ko se granate s truščem razletavajo in ko žvižgajo letalske bombe, izliva Sanz de Diego, stotnik, krstno vodo na čelo otročiča in v zamolklo, hrumeče prihajajoče grmenje zadetkov zveni njegov glas v svečanem ganotju čisto in jasno: >Jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in svetega Duha.« PLIN ZA SOLZEN JE. Dnevi potekajo za dnevi. — Jahalnica gori od strelov in lahko, suho tramov je planiti ko slama. Le še zidovje, ki je vse predrto z granatami, stoji. Zdaj gledajo sonce, luna in zvezde nizdol na vedno več grobov umrlih — in dež in sapa jim prinašata poslednji pozdrav. Severovzhodni stolp se je porušil radi napada granat, daleč naokrog ležijo raztresene ruševine in vzhodno krilo, ki je oropano svojega konca in varstva, je zdaj odprto vsem vetrovom in vihram, vsem granatam in kroglam. Spet in spet se rjoveče zaletavajo granate v severno pročelje, ki si ga je sovražnik še posebej izbral %a tarčo in ga žilavo obdelava. Dozdeva se, ko da hočejo rdeči oblegovalci ondi doseči tako odprtino, da bi mogli z naskokom v notrino Alcazarja in da bi imeli prosto pot za streljanje na dvorišče. Strelia je razcefrana in sestreljena. Zidovi se nuijejo in razpadajo. Z žilavo vztrajnostjo in enakomernostjo obstreljuje sovražnik oblegano trdnjavo Medtem pa so še dnevi in ure, ko naraste obstreljevanje v pravi pravcati orkan, ko se vse razdiralne in smrtne sile združijo v eno samo celoto: da uničijo Alcazar in njegovo posadko. Takšen dan je osmi avgust. Le nekaj več ko uro traja razbesnelo divjanje, a ta ura je grozna. Nenehoma grmijo štirje manjši in štirje večji topovi. Spet in spet in spet: strel — grom! Strel— grom! Strel — grom! Ko divje regljajo vmes mrtvaške raglje zadevajo v okna, v obzidja. Stropi in zadešuje stene so v tisoči zadetki preluknjani, prevrstane. prebodenfi; na zunanji steni je krog slehernega okna venec lukenj. Težka bojna letala prihrumevajo, lučajo bombe nizdol in mečejo posode bencina, ki se s posebno pripravo vnamejo, ko treščijo na t!a. In še nekaj mečejo na Alcazar, spočetka je neopazno, nato pa nenadoma učinkuje: plin za solzenje! Nekaj plinskih mask je tu in jih koj porazdelijo. Vendar jih ni zadosti. Vse dvorišče je okuženo s plinom. Ce bi zdaj rdeči oblegovalci naskočili Alcazar! Mogoče bi se jim posrečilo okoristiti se z oslabelostjo branilcev radi plina in bi prodrli v trdnjavo. Obupna zadeva! A že je tu sredstvo, ki z njim očistijo dvorišče nevarnega plina. Andrčs Marin, civilist in znani kemik, si da brž nanositi drv na kup in zaneti velik ogenj. S tem nastane topel zrak in močan pogon navzgor in vstajajoči in dvigajoči se zrak pograbi plin s seboj. Kar kmalu je odpravljena najhujša nevarnost. Ko umolkne bombardiranje rdečih baterij, pričakujejo vsi naskoka. Strojne puške so namerjene,. vse je pripravljeno za sprejem. A ničesar se ne zgane ondi v postojankah sovražnikov. >Je že prav, da tako ravnajo. Saj še nismo zreli za juriš, «pravi mrko stotnik Frejo. »... in upam, da nikoli ne bomo, gospod stotnik!« »Mi že ne. A tistele tam bomo nekega dne ven vrgli!« »Junaški vojaki, vdajte se!< Še zmeraj ni nobene vesti o bližanju osvoboditeljev! Kje bi naj bili? Ali so pozabili na oblegance v Alcazarju? Mučna, razjedajoča skrb in nemir. Vojaki stražijo v gobieru militar. Na vsakih štiri in dvajset ur se izmenjajo in pridejo na njih mesto tisti, ki imajo v poveljniškem poslopju mirno postojanko. ki jo morejo nato uživati štiri in dvajset ur. Potem pa spet nazaj na mesto same morije. Na oni strani preži sovražnik v hospitalu Santa Cruz, ki stoji malo više in nekoliko v stran ceste. Kleti hospitala segajo do ceste, kjer imajo izhod in zadaj za njim se je utaboril sovražnik, ki je dobro zavarovan in krit le deset metrov oddaljen od vojaškega poveljništva. Gorje pa onim vojakom, ee kdo z neprevidno kretnjo odide izpod kritja in ga je videti iz line kleti! mm NNr ® er cr « ff srepo 3 sts oi ig-g S |b° e S 2" H' 2 '•oCC1 ,5'g 3 •s " i: S" gSrf g * 3 K- S: S C s 0 O s O 2 5 < « s O n u » S- B D o » » čr (flS.H.sr B B i « n> 2 " <" tS o, r>. S BO? O O ° (D H O DD9 jp 5 5° S z * • • » >111 Za jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cei iždajaieij: ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenčii