Dopisi. Iz Hoč. (Raznoterosti.) Pri nas je vse podremano in zaspano. Pač pa je živo, kakor v mravljinjaku tam, kjer »ne bodi ga treba« svoje prijatelje in hlapce razveseljuje in navdušiije z žgano pijačo. Ko bi §e ob nedeljab in praznikih ali vsaj med božjo službo ne bilo! Vendar za Ijubim krajcarjem vse drvi. Hočane pa še tudi drugod črevelj tišči. Prostornega, primcrnega šolskega poslopja je treba. Zdajno je tako malo, da sta le prvi in drugi razred s poldnevnim podukom v njem. Kje pa je tretji, saj pač imamo tri učitelje? Predragi bralec, nikar se preveč ne čudi modrcmu vzgojevanju, s katcrim naša šolska oblast osreeuje našo mladino. Tretji razred imamo menda edini Hočani v gostilni. Pritlično gostilna, nad njo šola. Že preoej let se naši od občin v krajni šolski svet poslani očetje poganjajo za razširjenje šole. Načrtov bilo je že več. Pa vsi li načrli so se zdrobili ob trmoglavosti moža, katcrcmu prostori v stanovanje odločeni niso nikdar dovolj proslrani. Bog ve, kaj bi vse rad imel. Morebiti salon za sprejom, potein enakega s perziškimi preprogami prevlcčenega za kajenje, tretjega za igro itd., kakor jih ima velika gospoda. Naši žepi pa so zelo plitvi in povrh še malone večinoma suhi. Od kod toraj denarja za tako palačo? Toda moder mož ima vedno pri roki dober svet, posebno ako mu teče v žilah velikonemška kri in še celo ime priča, da so njegovi pradedi v velikanskih nemških gozdih na medvedovih kožah ležali in želod hrustali. Hajd toraj po denar tje, kjer je, k nemškemu šulvereinu po judeževe groše! Prodajmo slovenščino — vcro danao na vrh — in za dobljene srebrnike postavimo šolsko poslopje. Kaj ne, krasen svet! Izgled so nam dali Razvanjčani. Imajo krasno šolsko poslopje; v njegovih učilnicah prismuknjene bedako kot učence; na svojih posestvih pa vse polno dolgov. Nekdaj bili so v Razvanji najboljši kmeti, kar jih je bilo v Hočki župniji; kmalo pa bodo najslabejši, če še niao. Eden je še trden, pa Se tisti je veren Slovonec. Tako jih je osreeila šulvcreinska šola. — Zatoraj moži poStenjaki, zastopniki vrlih slovenskih občin v krajnein šolskem svetu, ne dajte so premotiti od mož, kaleri nimajo čustva ne za vaše krvavo prislužene krajcarje, ne ljubczni do vaših olrok, katcre hočejo odtujiti matornemu jeziku ter jih vreči v žrelo nemSkemu žulvpreinu. Postavite šolo, kakoršno zamorete s svojim denarjem, ne pa s peklenskimi judeževimi groši, katere bodete morali prej ali slej z velikimi obrestmi vračati. Zahtevajte pa tudi pri sejah krajnega šolskega sveta slovenski zapisnik, katercga bodete vsi dobro razumeli, da ne bo treba pri seji tolmača. Žgodilo se je namreč, da največi nemškutar ni razumel nemškega zapisuika ter je svojega soseda vedno nadlegoval, naj mu po slovensko pove. Še enkrat toraj: pozor slovenski možje, da ne smuknete v nastavljeno nemškntarsko past ter vas šulvereinski maček ne dobi. Iz Frania. Tudi mi nismo zadnji, če tudi le rerdkokedaj o nas slišite. Veselica, katero jo v nedeljo priredilo tukajšnje bralno društvo pri g. Štampflu, kazala je, da je še življenja in poguma med naini dovolj, samo v časih ga je treba nekoliko buditi, da ne zadremlje. Nismo se nadjali. da nas bode toliko, vendar pa smo še marsikaterega kmeta pogrešali, ki nas drugači ne zapuščajo, da ne govorimo o ovih, katere smo navajeni pogrešati. Mične pesnioe, domače, kakor umetne menjavale so z govori, katerih veeina je bila namenjena ustanovitelju in blagemu podporniku našega bralnega društva, g. dr. P. Turnerju na Dunaju, odboru društva in našim Ijubim gostom iz bližine in daljave. Na tem mestu še se enkrat zahvaljujemo onemu gospodu iz Gornje Polskave, ki nas je s svojim krasnim glasom in veselim srcem tako razveseljeval, da ga ne bodemo pozabili. Ko smo mislili, da smo najbolje volje, pridejo nenadoma trije Ribničani, ki so na svojem potovanju tudi v naš kraj zašli. Najbrže se jim je naše veselje še prevelo zdelo, kajti začeli so nam prepevati o istej slabej predžličnej dobi, o iznajdbi žlic in burkelj in še o marsičem drugem, da ni bilo konca smehu. Nastopil pa je tudi tukajšnji tamboraški kvartet in nas iznenadil z mnogimi narodnimi pesmami. Obljubil nam je tudi, da nas hoče v prihodnje vrlo podpirati. Vsled tega in ker se nam je ta veselica tako dobro posrečila, kakor tudi zato, da nam naša vesela žila zopet ne zaspi, priredi društvo v kratkem enak večer, h kateremu že danes sosebno tudi ove vabimo, ki za sedaj vsled prevelikega dela. kojega imajo z luščenjem bučic, niso vtegnili priti. Tedaj na veselo in srečno svidenje! I« Petreske občine. (V o 1 i t v e) spravijo navadno tudi v občini, ki je sicer mirna, kakor v postu, ljudi nekaj po konci. Tedaj se pokažejo tudi stranke, o katerih sieer ni kaj videti. Tako smo imeli tudi mi volitve v občinski zastop in potem v obč. svet. Pri zadnji ste se pokazali tudi pri nas dve stranki, ena za prejšnjega župana, druga pa za novega. V časih je pač treba tudi kaj obnoviti in kaj bi torej ne bilo tako tudi pri županstvu? Da napeljuje vsaka stranka vodo na svoj mlin, to je le naravno in to smo mi, petero nas je bilo, ali tudi naši nasprotniki so storili tako. Jaz mislim, da je to v redu, dokler se dela in govori pošteno; na naši strani se je godilo tako in ne damo' si v tem ničesar očitati. Za sedaj je zmagala sicer nasprotna stranka, ali naj zna, da ji bomo gledali na prste v vsem, tudi pri obč. gospodarjenju. Slovenci pa smo, upam, vsi iz srca. Več besedij ni treba! Iz Ljutonierske okolice. (Opozorujemo) slavne šolske oblasti, da se na šoli Sv. Petra pri Radgoni »šolska naznanila* že več kot 15 let otrokom v goli nemščini podajajo. Je-li šola nemška? Ali ne ve šolsko vodstvo, da imajo naznanila važni namen. stariše na napredek njih otrok v šoli opozorovati? Gotovo je torej, kakor mi je več starišev zagotovilo, da se za naznanila nihče ne zmeni. Je-li to tudi drugače mogoče? Ali bo deželni šolski svet kmalu iiy resnobno to nepravno vodstvo podueil, katere dolžnosti da ima in da je vodstvo slovenske šole! Mi zahtevamo, da se vsi zapisniki, »šolska naznanila«, sploh vsa javna pisma te šole v dobri, mi rečemo, v dobri slovenščini zvršuje. Bog pomozi, da bo kmalu drugače, in da bo Orehovski godbi konec. Od Sv. Lovrenca v Puščavi. (Dopisu) v tretji številki »Slov. Gosp.« imamo drugi farmani tudi nekaj dostaviti, in sicer to-le: Kar zadeva omenjene pretepe, obžal.iujenio jib mi z dopisnikom vred. Kaj lnoremo farmani zato, če se ptuji petelini tukaj praskajo!, Kar pa zadeva prenovljenje naše farne cerkve, smo ga vsi veseli. Hvaležni smo, in bodemo ostali veleč. gosp. župniku Toporišiču. Ali dopisnik je pozabil omeniti, kdo se je zato reč najbolj trudil. To so bili naš tačasni gosp. kaplan Vračun. Od hiše do hiše so po naših gorah hodili in denarje zbirali. Gast toraj, komur čast, pa tudi hvala, komur hvala! Sitnosti s cerkvonimi stoli, kakor jih dopis omenja, se nam kaj čudne zdijo, ker jih mi nimamo; akoravno smo nekateri prav daleč od cerkve doma, pa najdemo svoje plačane sedeže vedno prazne t. j. za nas piipravljene, kedar v cerkev pridemo. Če pa jih on ali kdo drug ne najde, tiči pač uzrok v čem drugem. v Iz Čadrama. (Konec.) Po svoji dolžnosti v smislu navdušenega opomina višipastirskega je odbor delal za dosego svojega namena, in si jo 40 novih udov pridobil, ter šteje zdaj 1077 dobrotnikov, ki so le enkrat ali večkrat samo po 52 kr. za novo eerkev vložili. Društvo prejelo je z vplačanimi obrestmi vred lani 2300 gld. novih dohodkov in je že za 100 štrtinjakov apna, za lamanje kamenja in za opeko izdalo 1700 gld. Ne tako zdatno, kakor druga leta, so nas tuji dobrotniki podpirali. vendar smo, hvala Bogu, od njih dobili 344 gld. Ako bi nemški liberalni krivec se pri nekaterih ogrel za božjo čast in pravo omiko Ijudstva, moglo bi se pri nas kaj več storiti. Za nas se spodobi lepa in prostorna cerkev, a za takošnjo imamo še res veliko premalo denarja, zato smo pač vnovič prisiljeni tudi na vrata za čast božjo vnetih domačih in tujih katoličanov trkati, da nas zdatno podpirajo in pomagajo kamen do kamena podlagati, dokler ne pozidamo lepe nove hiše božje, kajti z 20.000 gld. se da le tam še kaj čednega napraviti, kjer vsi farani skupno radi vse gradivo zastonj dajo, vožnje in ročna dela Bogu v čast opravijo in na druga ne mislijo, kakor da bi hitro lepo cerkev pred seboj videli. Takšnih dobrotnikov nam je treba, in tistih si bomo tudi prosili v novem letu. Od Sv. Lovrenca ob kor žel. (Spomirr) Dne 5. januvarija smo izročili hladni zemlji truplo pokojnega tovarnarja in veleposestnika Jož. Kasal, rodom Geba. Po silno mučni bolezni je izdihnil svoje dušo previden s svetimi zakramenti za umirajoee, in udan v božjo voljo. Bajni gospod bil je dober prijatelj pokojnega gospoda župnika, in sploh vseh duhovnikov. Zatoraj pa tudi zdaj počivata z gospodom župnikom na pokopališei blizo skupaj. Bog daj, da bi bila tudi v večnosti blizo, kakor sta tukaj bila rada skupaj. Da je pokojni bil obče ljubljen od vseli, to je pokazal njegov sijajni pogreb. katerega se je botel udeležiti, skoraj vsakdo. Bil je nadalje tudi zvest sodržavl.jan, in ob enem tudi Slovan, On je rad zahajal v naše narodno sbajališče. S tem je pokazal, da se ni sramoval svojega rodu slovanskega. Naj počiva v miru! Od Sv. Andraža v Slov. gor. (Naše bralno društvo) je imelo v nedeljo 7. t. m. v gostilni gosp. Rola svoj IV. občni zbor, pri katerem so se volili v odbor sledeči; Jakob Klinar, posestnik v Smolincih in ud okr. šol. sveta svetlenarčkega, predsednik; gosp. Ivan Strelec, nadučitelj, podpredsednik: gosp. Josip Ceh, učitelj, tajnik in blagajnik; č. g. Jakob Očgerl, župnik, Gregor Druzovič, posestnik v Drbetincih, Jurij Petok, gostilničar na Gibini, odborniki. Odbor bode z veseljeni in lehko deloval, ker društvo ni zaspano. Ljudstvo rado čita in mnogo čita. Ves zimski čas krožijo društvene knjige in časopisi po fari od uda do uda. To redno izposojevanje druStvenih knjig in časopisov pa vzbuja pri ljudstvu vedno bolj veselje do čitanja in pridobi vedno več prijateljev bralneinu drušlvu. ZaLo se nam je pa tudi letos pri občncm zboru pridružilo 25 novih udov, kar je za našo majhno faro gotovo najboljše znamenje napredka. Gotovo pa tudi v dolgih ziinskih večerih ni boljše in lepše zabave za priprosto ljudstvo, kakor čitanje lepih knjig in dobrih časopisov. Veselo je pa tudi videti, kako pridno se naročujejo farani na dobre domače liste. Priklati se sicer že nekoliko časa med dobrhni listi tudi neki leni »Delavec«, ki svojim naročnikom vedno pridiga, kako veselo bi bilo samo osem ur na den delati. Pridni slovenski delavec se pa vendar še zmiraj drži lepih besed »Moli in delaj!«, ker ve, da bi mu šlo kmalu rakovo pot, ako bi samo osem ur delal, potem se pa na trebuh vlegel ter »Delavca« čital in premišljeval. Slovenski kmetje in delavci, vi se pa rajši pridružite bralnim društvom, ki vam gotovo rada postrežejo z najboljšim branjem. Iz Središča. (Gasilno društvo) naše je imelo dne 7. januvarija t. 1. občni zbor, pri katerem je bilo voljeno to-le načelništvo; g. Jakob Klemenčič načelnik, Franc Horvat podnačelnik, Ivan Kolarič tajnik in blagajnik Jožef Ploli vodja in Ivan Ploh podvodja plezalcev. Jakob Škorjanec vodja. Kon. Venigerholz in Martin Vrabel podvodja brizgalničarjev, Jožef Zidarič orodni oskrbnik. Preden se je volitev. pričela, se mnogo zasluženi naeelnik g. Ivan Kočevar zahvali za dosedaj skazano mu zaupanje kot načelniku, ter naznani, da mu ni mogoče več biti na čelu temu človekoljubnemu društvu radi premnogih opravkov, ki jih ima ali njegova ljubezen, katero goji v svojem srcu do gasilnega društva, gnala ga je, akoravno se je načelništvu odpovedal, da še ostane ud tega društva s tem, da pristopi k varuhom, katero nalogo prevzame, da ustanovi oddelek varuhov. Udje gasilnega druStva, dobro vedoč, da' so zasluge, katere si je bivši gospod uačelnik pridobil za društvo že pri ustanovljenju, kakor tudi pozneje, ko mu je bil podnačelnik in načelnik reš velike, ga občni zbor imenuje za častnega naeelnika gasilnega društva, Mi pa želimo, naj bi se te, po vsej pravici zaslužene časti dolga leta veselil, in naj bi v naSem trgu bilo mnogo prijateljev, kateri bi bili gasilnemu društvu naklonjeni, kakor je bil on. V to »pomozi Bog!« IzKozjanske okolice. (Pojasnjenje.) Gospod urednik! Mojega dopisa iz Kozjanske okoliee v 2 štev. »Slov. Gosp.« nekaj ljudij mogoče nalašč ni zapopadlo. Trdijo, da dolži dopisnik novega Šentpeterskega župana krivice pri denarji. To mi še ni na misel prišlo, ker ne vem nobene od njega, ampak, kakor ste me, gospod urednik gotovo razumeli, jaz sem hotel semo proti liberalnemu »Tagespoštinemu» prijatelju pokazati, da se sploh nikjer ni na liberalnega župana prav zanesti, da bo za občinsko korist skrbel, ampak zanesti se smeš edino le na trdno katoliškega vestnega župana. Iz Kostrivnice. (Lovske reči.) Poln sladkega veselja je za posvetne Ijudi predpustni čas; zato je pač škoda, da je letos tako kratek. Toda naš Karžupnik si je bitro vedel in znal pomagati. Kako pa? bote radovedno popraševali vsi, ki si želite prav dolg predpusten čas. No, pomagal si je s tem, da je ta čas nekoliko nategnil, v resnici! »Slov. Gospodar« ima le prav, ko ga imenuje že leta 1877 v svoji 18. številki »neizgruntano pametno glavo«. Začel pa je obhajati svoj pust ali »fašenk« v sredi meseca grudna ravnokar preteklega leta. Zdaj pa poslušajte, na kakšen način! Poličanjski najemnik bočkega lova povabil je našega Karžupnika na lov. Na povabilu, katero je dobil, je zapisano: »Kdor ne odpove, ta pride«. Seveda je to povabilo našega junaka zelo razveselilo, pa kaj ampak radoval se je zato, da je izvodel dan, katerega bo lov na Boču. On je namreč strasten lovec: v največji burji, ko se na Boču np vidi pet korakov daleč, zbere svoje ljudi in bote ali nehote raorajo na megleni Boč, kjer jim potem zve- rinjad baje kar živa v torbe poskače. Ne da bi naznani v Poličane, da ga ne bode na lov, hitel je z nekimi ljudmi na Boč ter se postavil na oni kraj, kjer mejita poličanski' in kostrivniški lov. Tam je prežal, kakor maček na miši ter čakal zajcev in srnjakov, ki bi pribpžali iz sosednega revirja, kjer so jih preganjali poličanski lovei. No sreča mu je bila nekaj časa Se precej mila, toda kaj je to? Po bliskovo se mu približuje grozna pošast črna, kakor bi jo bil kdo ravnokar iz dhnnika potegnil, nima ne ušes, ne repa, dolgo, dolgo dlako! Ko našega prežarja zagleda, naenkrat postoji ter mu gleda nepremk-no v prestrašene oči. S klicem: >Divji kozel je!« poči dvakrat po njem, za njim pa še dva Karžupnikova tovariša, pa glej, o čudo! Nobena kroglja se ga ne prime, ampak pošast dirja naprej naš junak pa vrže puško čez ramo z besedami: »Hostni vrag je!« urno odmaha s tovariši na svoj dom. Drugi dan se je po vsej Kostrivnici raznesla novica, da je Karžupnik na Boču streljal bostnega vraga, ta pa ni bil nihče drugi, kakor \\*allandov — lovski pes, ki je moral na tako žalostni način izdihniti svojo pasjo dušo! 0 Karžupnik, ti si v resnici »neizgruntano pametna glava!« Iz Ptuja. (Slov. petje.) Vnovič vzhaja zvezda na jasnem obnebji mile nam slovenske domovine. Ona zvezda, koja je bodrila pred 10. leti, rekli bi, skoraj takrat tii še osamela, ona je vstala vnovič z večjo radostjo, da praznuje svojo velieastno lOletnico. In ta zvezda je naše »Hlovensko pevsko društvo« v Ptuji. Zato ozira se ona na Vas, častite pevke in častiti pevci, s prošnjo za vašo pripomoč, da pokažemo, kaj zamore slovenka pesen. Odbor »Sloven. pevska društva« sklenil je v svoji zadnji seji sledeče: 1. Desetletnica se bode letos vršila dne 5. avgusta v Ptuji. 2. Pele se bodo pa sledeče pesmi in sicer mešani zbori: Dr. Gust. Ipavec: »Pod prozorom«, za kor in čveterospev; Volarič: »Slovenskim mladenkam«, za ženski zbor s spremljevanjem orkestra; Foerster: ^Venec Vodnikovih pesnij«, s spremljevanjem orkostra. Moški zbori: Dav. Jenko: »Na moru«; Foerster: »Slamo« in Nedved: »Vojaci na poti«. Note novih pesnij se že tiskajo ter se bodo kmalu razpošiljale. Če bi se pa utegnilo pripetiti, da bi kje glasov znanili, zgoraj navedenib pesnij pomanjkova/o, prosimo p. n. gosp. povrjenike, naj se v lem oziru nemudoma obrnejo na odbor »Slovensk. pevsk. društva« v Ptuji, da se zamorejo pesni vežbati prej, ko mogoče, posebno sedaj po zimskih večerih. Najbolj častno pa bode, kakor za pevce, tako za društvo, če se nam posreči, da se lOletnica izborno obnese. Vsa slavna drudruštva uljudno opozarjamo na lOletnico »Slovenskega pevskega društva« v Ptuji."