•.......   t     ->    142   «¦                            ._-..      |
Mladi risar.
.':.'..       v'   .     ;                               Priobčuje A. Sič
\z današnje slike lahko posnamete, kako je moči na preprost način naslikati po-krajino in kakšne barve so oddaljeni, oziroma najbližji predmeti ter različni gozdi. Izberite si tudi vi y svojem domačem kraju kak del pokrajine, narišite si jo najprej s svinčnikom,  potem jo izkušajte  še naslikati.  Pri tem pa pomnite, da se ne sme nikdar
•' •.                                                                            .-¦¦•¦.                                                                                                                                                                                                                                                                                          '                                                                                                                                                                                           ¦!
,..:¦         "•"¦  v         '    ¦•-,•¦-..•.         ^:r...., v-7r ¦ /;¦- ' ^;,,->--vv .
i                                                                                              .                       --"".'                                                           ¦  "                                         _
:                                                  ¦   .                                                         "    ¦ ¦    w-.
¦k-.»... ..     '¦ ¦' -..;. :     ¦•' : ¦ ¦
. .       ?                                                                    ^                                      <-~     >      ->¦     -y
risati vseh posameznosti, ki jih vidite, marveč le glavne stvari. Popolnoma napačno bi bilo, ko bi hotelt pri drevju narisati ali naslikati vsako posamezno vejico ali pa vsak posamezen list. Izkušati moramo le, da napravi risba ali slika, če jo opazujemo, vtisk, kakor da gledamo v resnici predmet, ki ga predstavlja.
-s*   143   hs-
-   Za kfatek čas.                            so  prirojeni.   Strah   gotove   slabeje  vrste
pred svojimi prirodnimi  sovražniki se pri-
Učitelj   je   stavil    učencu    vprašanje,     kazuje  v taki meri, da  ga   občutijo  celo
učenec pa je molčal.                                         ravnokar rojeni mladiči.  Vse goveje črede
Učitelj: ,,Ali je vprašanje tako težko?"      sovražijo pse že po prirodnem nagibu. To
Učenec:   ,,Vprašanje ni težko,  ampak      mora  izhajati   še iz   časa  pred   stotinami
odgovor je težak!"                   ,          •             let,  ko  so  bile  divje črede vedno v ne-
*                                            varnosti,   da   jih   raztrgajo    divji   psi   ali Prvi  dan  ie  imel   učiteli   v  šoli   Crez      v°"<ovi> ki so se plazili  okolo čred  ter z
bi hoteli sekaj vedeti, naj se oglase.  De-     k t   ega začetek se more še dandanes do-
+                                        brlog, in mladi naraščaj ima le malo  sov-ražnikov. Ako sta prišla medved ali mačka
»Mislim,"  reče deček,  ,,da bi bila osa     slučajno mimo tega brloga, tedaj  se  hitro
cisto   nedolžna   živalca,   ako    bi   se   ne      umikata. Dvomljivo je, da bi celo velikanska
utrudila."                                                             kala.   motila   mlade   tigrčke.   Toda   tolpe
,,Kako to?" ga vpraša oče.                        divjih psov se boje, ti bi v vsakem slučaju
,,Nekega dne mi je pribrenčala na roko      pomorili in požrli mladiče ter napadli tudi
m mi ni nič storila,  ko je lazila  po roki.      niater, ako bi se tedaj vrnila. Tigrovka vse
Ko se je pa utrudila, da je morala mirno     to  dobro  ve,  ve   tudi,  ako  bi   v  sl»ičaju
obstati, me je neusmiljeno  pičila,"   je od-     uničila   10  do   13   psov,   da   bi   jo   drugi
govonl deček.                                                    vendarle  zgrabili   in   strgali   z  nje   meso,
*                                            četudi    bi   sami   poginili.     Taka  tigrovka Tat je ukradel kravo in je bil zaprt.      opazuje v jetništvu volka, ne da bi kazala
Ko se je vrnil iz zapora, ga je vprašal pri-     nevolje, toda gorje psu, ako  bi se ji pri-
jatelj:   ,,Zakaj   pa   so   te   zaprli?   Kaj   si      bližal,   in če  ga  tudi   ne   more   zgrabiti,
storil?"                                                               vendar kaže svoj srd s tulenjem, oziroma
nNič takega,"   odgovori tat.   nNa tleh     z   divjim   stresanjem   kletke.   Leopard,  ki
sem videl ležati kos stare vrvi. Pobral sem      živi mnogo na drevesih ter lahko beži pred
jo, in potem so me zaprli."                              napadi divjih   psov,   nima tega sovraštva,
,,Zaradi kosa stare vrvi!" se začudi oni.      četudi bi bil pes zanj  dober grižljaj.   To
,,Slučajno   je   bila   na  vrvi   privezana     zopet dobro vedo psi ter  se boje mačk,
krava," pravi tat.                                               živečih na drevesih, dočim napadajo  tigre
in  druge  mačke,   živeče na zemlji.   Opice
n                   .,                «.i<,.           i" tudi druge živali sovražijo črnce. Pripo-
Deset zapovedl za one, ki se kopljejo.        vedujejo, da so črni Somali prišli v London
...      . ,    .                 .     .... o   ..         v živalski vrt. Tam so se pokazali v zgradbi
1. Ako si truden   se ne koplji! 2. Ako      ,          Rj so b       H ,   t^Hi_   0 icegso se
se  ti  vrt.  v  glavi  ah  ako  cut.s,  da   msi      prestr'ašjle ter  se jezile,   antilope  so  po-
zdrav  se ne koplji! 3. Ako si noc prebdel      ^ ,           f       in š^     ,0    rf   ^       *di
in si truden, se ne kop ].   ce msi prej ne-     ge .        .    n   neka razdrafenost. JTakoj so
kohko ur prespal!   4. Ne koplji se, ako si     s   JznaV SVoje  sovražnike, te črnokožnate
mnogo¦ jedel ter pil mocne pijace!   5. Do       *      kj          jh    ,        stotine let preganjali
kopahsca  hod>  pocas.!   6  Ko   pndes  do     ^ lo'viIi       gJozdovih.  Ptič pogine večkrat
kopahsca, pozvedi, kako globoka .n mrzla                    ^   «      ai      jn   L*   se fi   t
je voda! 7. Sleci se pocasi, a potem pojd.     k   t Snesvestijo  Nahaja se več slučajev na-
precej v vodo! 8. Ne hod. pocas. v vodo,     klonjenosti, oziroma mržnje  med  živalmi,
ampak  kar precej  se  vrz.   vanjo!   9.   Ne     kj    Jo   nan;  neumljivi    kakJor  kažejo   tudi'
ostamdolgo y vodi   zlasti ako nisimocan!      ,. dj     nespametne,    'toda    nepremagljive
10. Pokopanju si telo dobro oten, datako     pJrejsodke Hproti  mačkam,   mišim,  goseni-
pospes.s  pretakanje  krvi,  hitro  se   obleci      ^am   kačam^ M    Zakaj 'se na '  » konjj
in pojd. polagoma domov!                               tako' boje kan?d?   Za  medvede yin   drugJe
živali so konji večinoma ne brigajo,   toda
Sovnaštvo med živalmi.                     že vonj ene kamele, ki je šla  pred  neko-
liko časom mimo,  zadostuje, da postanejo
Domače  in divje živali  ne kažejo   le     konji trmasti in nepokorni.    Konji se lažje
odločne naklonjenosti do gotovih  oseb   in     privadijo slonov nego kamel.    Celo živali,
močne   mržnje   nasproti   drugim    osebam,     ki   so  sicer v   sorodu,   se   večkrat   sov-
ampak se nahaja večkrat  pri  gotovih ple-     ražijo med seboj. Psi preganjajo silno radi
menih  sovraštvo  proti  drugemu  plemenu.      lisice in volkove ter jih more s silno raz-
Najznamenitejši slučaji so pri  tem  oni,  ki     kačenostjo.