TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: lelno 180 Din, za leta 90 Din, za Vi leta 4o Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XI. Teleloa št. 2552. LJUBLJANA, v torek, dne 30. oktobra 1928. Telefon št. 2552. ŠTEV. 129. Guverner Narodne banke Ignat Bajloni med nami. Kakor je bilo napovedano, je prispel v nedeljo zvečer z brzovlakom iz Zagreba v Ljubljano guverner Narodne banke kraljevine SHS g. Ignat Bajloni. Odličnega gospodarskega vodjo spremljata na njegovem informativnem potovanju generalni direktor Narodne banke, znani naš finančni prvak g. dr. Dragoljub Novakovič in vodja novega informativnega urada pri banki, univerzitetni profesor gosp. dr. Aleksander Jovanovič. Predstavniki našega - gospodarstva, njim na čelu predsednik Zbornice TOI gosp. Ivan Jelačin, predsednik Zveze industrijcev gosp. Dragotin Hribar, upravnik tukajšnje podružnice Narodne banke gosp. Gregorič, zastopniki najvažnejših naših bančnih institucij in industrijskih podjetij, med njimi tudi predsednik mariborske skupine Zveze industrijcev gosp. Anton Krejči, so priredili na kolodvoru odličnim gostom prav prisrčen sprejem. Pri sestanku v ožjem krogu, ki se je nato vršil v restavraciji »Union", je guverner Bajloni določil program za službene obiske, ki jih bi imel napraviti tekom ponedeljka in torka. Brzojavna vest, ki jo je dobil v ponedeljek popoldne o nevarenm obolenju v svoji družini, je žal prečrtala določeni načrt in g. guverner je moral odpotovati že drugega dne s ponočnim ekspresnim vlakom, ne da bi si mogel ogledati vsaj nekatera naša industrijska podjetja. Zato pa je imel tekom celega včerajšnjega dne intenzivne razgovore s predstavniki našega gospodarstva, poslušal njih težnje in želje, dajal nasvete, stavil sam vprašanja in se vpu-ščal v podrobnosti, kakor more samo človek, ki pozna vsa naša gospodarska vprašanja do dna. Že na vse zgodaj je sprejel generalnega tajnika Zbornice TOI g. dr. F. Windischerja, dolgoletnega svojega sotrudnika v Centrali industrijskih korporacij v Beogradu, na čelu katere — kakor znano — stoji že dolgo let g. Bajloni kot predsednik, a g. dr. Windischer kot podpredsednik. Nato je gospod guverner posetil podružnico Narodne banke, kjer je prisostvoval seji es-komptnega odbora. Koj po končani seji je g. guverner posetil Zbornico TOT. Pod predsedstvom gosp. Ivana Jelačina ml. se je v zbornici nad eno uro razpravljalo z zastopniki naše trgovine, obrti in industrije o vseh najaktualnejših vprašanjih,' ki se tičejo specialno Narodne banke, odnosno tudi monopolske uprave. G. Bajloni je namreč tudi predsednik upravnega odbora monopolske uprave. Po pozdravnem govoru g. Jelačina rol- ie guverner Bajloni v izčrpnih izvajanjih pojasnil pomen svojega po-seta, pri čemer je predvsem podčrtal potrebo najožjega sodelovanja gospodarskih krogov z vodstvom Narodne banke. Predsednik mariborske skupine^ Zveze industrijcev gosp. Anton Krejči je sporočil g. Bajloniju pozdrave mariborske industrije s prošnjo, da ji Narodna banka posveča največjo pozornost, ker je ob meji izpostavljena ostri inozemski konkurenci. Obenem je prosil g. guvernerja, naj bi ob prvi priliki posetil tudi Maribor. Podpredsednik zbornice TOI g. Ivan Ogrin je sprožil vprašanje vzpostavitve kreditov za male obrtnike, ker ne more Obrtna banka kralj. SHS radi previsoke obrestne mere nuditi malim obrtnikom tako pomoč kot so jo imeli pri Narodni banki. Po izvajanjih guvernerja Bajlonija in generalnega ravnatelja dr. Novakoviča ni pričakovati, da bi Narodna banka zopet prevzela kreditiranje malega obrtništva, ker je ta naloga prešla na Obrtno banko kralj. SHS. Dovoljevanje kreditov malim obrtnikom je bilo le izjemna pomoč v najhujših časih in ne spada med redne posle Narodne banke. Podpredsednik g. Ogrin je prosil g. guvernerja da olajša dobavo živinske soli, a predsednik g. Jelačin je nato tolmačil želje in zahteve, ki jih imajo trgovci v Sloveniji glede zakupa in prodaje soli in glede dobave mineralne soli, pri čemer je z navedbo konkretnih primerov orisal težave, ki jih imajo v tem ozru zlasti podeželski trgovci. Govorilo se je tudi o davku na poslovni promet, o izenačenju oblastnih trošarin in na vsa vprašanja je dal. g. Bajloni točna, konkretna pojasnila. V imenu gostilničarstva je pozdravil g. Bajlonija predsednik Zveze gostilničarskih zadrug g. Kavčič. Iz zbornice se je podal guverner Bajloni k Zvezi trgovskih gremijev za Slovenijo, kjer ga je pozdravil v imenu ljubljanskega trgovstva gosp. Ivan Gregorc, a v imenu Zveze podpredsednik gosp. Jos. J. Kavčič. Po končanem posetu v Zvezi se je guverner podal k Ljubljanski borzi, nakar se je vršilo intimno kosilo pri zborničnem predsedniku g. Jelačinu. Popoldne je bil obisk pri Zvezi obrtnih zadrug, daljši obisk pri Zvezi industrijcev in pri Društvu denarnih zavodov, tako da je imel guverner Bajloni v razmeroma kratkem času prilike dovolj, da stopi v stik z zastopniki vseh gospodarskih strok. Zvečer sta priredila predsednik Zbornice TOI g. Ivan Jelačin ml. in predsednik Zveze industrijcev gosp. Dragotin Hribar odličnemu gostu v čast večerjo v prostorih Ljubljanskega kluba. Izrečene so bile prisrčne zdravice od gg. Ivana Jelačina ml., ministra n. r. Ivana Hribarja, ravnatelja Antona Krejčija, generalnega tajnika dr. Frana Windischerja, župana dr. D. Puca, podpredsednika Zveze trgovskih gremijev Jos. J. Kavčiča in predsednika Ljubljanske kreditne banke dr. P. Defranceskija. Guverner Bajloni je bil neposredno do odhoda vlaka v intenzivnem razgovoru s predstavniki našega gospodarstva. Želimo, da bi mu o vsem, kar je pri nas videl in slišal, ostali kar najbolj ugodni in prijetni vtisi. Važna izjava ignata Bajlonija, guvernerja Narodne banke. Guverner Narodne banke kr. SHS g. Ignat Bajloni nam je izkazal posebno naklonjenost in je dal ob priliki poseta gospodarskim organizacijam Slovenije, našemu uredniku naslednjo izjavo: Prisrčen sprejem, ki so mi ga priredili v Ljubljani, me niti ni iznena-dil, ker sem s tukajšnjimi gospodarskimi krogi že dolgo v stalnih posrednih ali neposrednih stikih. Opažam velik zmisel za organizacijsko delo in to pri majhnih ljudeh, kakor tudi pri velikih. Smatram, da je to edina pot in način, da je to najboljša šola za vzgojo posameznikov in celote, da se naše gospodarstvo povzpne do dovršenosti. Moj prihod v Ljubljano ima namen, da proučim na licu mesta gospodarske zahteve in potrebe. Sedaj sem se seznanil z željami in potrebami slovenskega gospodarstva in to tako pri cenzorskem odboru, kakor tudi pri gospodarskih predstavnikih, ki sem jih že, odnosno, ki jih bom še zaslišal. Vse iznešene želje se bodo proučile in izvršili se bodo potrebni ukrepi, v kolikor bo to mogoče. Kar se tiče stabilizacije dinarja je Narodna banka izvršila svoje delo že pred meseci ob priliki sprememb svojih statutov. Pred skupščino bo prišel v kratkem tudi od finančnega ministra tozadeven zakon, ker je treba začeto delo na stabilizaciji dovršiti, da bi se dokazalo inozemstvu, da se dela na stabilizaciji dinarja. V zvezi s tem je tudi zaklju-čitev velikega investicijskega posojila in se v tem cilju nadaljuje delo. Dinar je že tri leta stabilen in se more z vso gotovostjo trditi, da bo tako tudi ostal. Vsi ugovori, ki so največ neobjektivne' prirode, morajo odpasti. Kdor bo poskušal izpodbijati dinar, se bo kmalu prepričal, da je vsak trud v tej smeri zaman. Pri tem moram kot predsednik monopolske uprave posebno podčrtati važnost zadnjih posojil monopolske uprave. Prvo kratkoročno posojilo smo sklenili v Londonu v iznosu 300 milijonov dinarjev. O tem posojilu smem trditi, da smo je dobili pod boljšimi pogoji kot so se nam stavili pred dvema letoma. Drugo posojilo smo ravnokar sklenili s švedskim vžigaličnim trustom v iznosu 22 milijonov dolarjev po emisijskem tečaju 90% in obrstni meri 6Va%). Iz sredstev, ki jih dobi od tega posojila, bo uprava monopolov vrnila finančnemu ministrstvu posojila, ki so bila svoječasno dana monopolni upravi za dobavo blaga in siro-vin. Pri tem obstoji obvezen pogoj, da mora fininčni minister cel iznos vporabiti za plačanje vseh visečih dolgov v državi. Da bi se nudilo čimvečje jamstvo za to, da se bo viseče dolgove stvarno tudi poravnalo, je finančni minister sklenil, da se naprosi Narodno banko, da sama vrši plačanje teh dolgov. S tem se bo prav gotovo omilila gospodarska kriza in bo imelo to najboljše posledice za vse sloje našega naroda. Zelo sem srečen in zadovoljen, da morem sodelovati z gospodarji, da mi nudijo preko svojih korporacij pomoč pri delu, da me informirajo o vseh potrebah in da so mi obljubili vsestransko pomoč pri zbiranju podatkov za gospodarske študije. Sodelovanje bo velike koristi tako za celoto kakor tudi za posamezne pokrajine naše države posebej. DENARNI PROMET Z MADŽARSKO. Poštna hranilnica je uvedla v denarnem prometu z Madjarsko poleg virmanskega prometa še izplačevanje v gotovini pod istimi pogoji, ki veljajo za izplačila v gotovini v druge države. Vsa pojasnila daje brezplačno poštna hranilnica v Beogradu in nje podružnice v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Skoplju. Verski zaklad in patronatna bremena Stroški za popravila župnih cerkva in župnišč se pokrivajo s posebnimi prispevki, ako nima župna cerkev lastnega premoženja. K stroškom, ki jih ugotovi cerkveno-konkurenčni odbor, mora po bivših deželnih zakonih prispevati patron na ozemlju bivše Štajerske eno tretjino, na ozemlju bivše Kranjske pa eno petino. Ostanek morajo kriti davkoplačevalci župnije z dokladami na direktne davke. V Sloveniji je patron večjega števila cerkva vladar, odnosno verski zaklad. Vsled tega bi moralo pri vseh teh cerkvah prispevati k poravnalnim stroškom ministrstvo za vere patro-natno tangento. V prvih povojnih letih je ministrstvo to svojo dolžnost točno izpolnjevalo, v zadnjem času pa se je postavilo na stališče, da ni dolžno prispevati patronatne tangente, češ, da »patronat verozakonske zaklade nije bio u stvari patronat nego naročita lična povlastica cara — pa je kao ta-kova detronizacijom Habsburgovca i ena utrnula i ustupila mesto opštemu crkvenom pravu. Nekateri konkurenčni odbori so molče priznali v tem zmislu izdane odločbe političnih oblastev, drugi zopet pa so se postavili na stališče zakona, ki se z navadno ministrsko odločbo ne more razveljaviti. S tem vprašanjem se je pečalo tudi Upravno sodišče v Celju in razsodilo, da je verski zaklad tudi sedaj dolžan še plačevati patronatno tangento. Ministrstvo ver razsodbe upravnega sodišča ne upošteva in vztraja na svojem napačnem stališču. Radi tega bo o tem vprašanju razsojal še Državni svet. Seveda bo razsodba veljala samo za dotični slučaj, ker ni pričakovati, da bi ministrstvo tudi ako bo razsodba izpadla v njegov neprilog, iz-premenilo svoje naziranje, ki je za politična oblastva kot upravna obla-stva obvezno. S tem zanimivim vprašanjem se peča razprava vseučiliškega profesorja dr. Kušeja v Ljubljani, katero je pod naslovom: »Verski zaklad in patronatna bremena« priobčil v zadnji številki Ljubljanskega Škofijskega lista. Gospod profesor prihaja na koncu razprave med drugimi do sledečih zaključkov: a) »Pojem patron v konkurenčnih zakonih je istoveten s »patronatnim obremenjencem«. Kdo izvaja patronatne pravice in ali se le-te sploh izvajajo ali ne, je za patronatne dolžnosti neupoštevno. b) Odlok ministrstva ver, ki ukazuje, da se verski zaklad iz vrst konkurenčnih obveznosti izloči, ker nikoli ni bil in tudi danes ni kanonični patron, je nezakonit, ker bremena niso nikoli izvirala iz kanoničnega svojstva patronata, ampak jih je nosil verski zaklad ex lege. c) Ministrstvo ver bi moralo izdane nezakonite odloke preklicati in dolžne patronatne tangente verskega zaklada iz javnih sredstev brez odlašanja nakazati, da popravi župljanom po krivici prizadejano škodo in iz-begne nezaupanju, ki bi bilo pri eventualnih konkordatnih pogajanjih morda močna ovira za sporazum.« Na to razpravo opozarjamo gospodarske kroge v Sloveniji, da v svojem področju vplivajo na cerkveno-konkurenčne odbore, (la izrabijo vsa pravna sredstva, predno se odrečejo patronatni tangenti verskega zaklada, kjer je ta patron župnije. V Slo- veniji plačujemo tako visoke davke, da smemo upravičeno zahtevati, da država respektira zakon iz izpolnjuje svoje zakonite obveze tako, kakor jih mora izpolnjevati napram njej prebivalstvo. Fr. Zelenik: Način izplačevanja mezd. Zaračunavanje in izplačevanje mezd delavstvu je sestavni del obratne organizacije. Izplačevanje se mora tako urediti, da se porabi za to kolikor mogoče malo časa. Najenostavnejša oblika mezde je časovna mezda. Delavcu se plača čas, katerega je prebil na delu, neglede na količino izvršenega dela. Ako ni nadzorstvo pravilno, se vsled tega načina plačevanja najmanje naredi. Drugi način zaračunanja in izplačevanja mezde je mezda v akord ali od kosa. Za podlago služi določena enota cene, katera se plača za izvršeno količino dela. Ta enota se določi naprej in se more izpremeniti le, če se izpremeni način dela. Akordna ali časovna mezda vspodbuja delavca, da hiti z delom in skuša povečati zaslužek. Delavcu se mora vedno izplačati na ta način zaslužena mezda. Večkrat se da kako delo celi skupini delavcev v akord. Delavci si potem razdelijo zaslužek med seboj. Včasih se izroči delo v akord, toda delodajalec zajamči delavcu določeno mezdo na uro. Delo se pa mora napraviti v dogovorjenem času. Ako delavec prekorači ta čas, dobi zaslužek le za dogovorjeni čas. Da dvignejo v delavcu veselje do dela, izplačujejo nekatera podjetja nagrade. Delavec izvrši kako delo s posebno pazljivostjo, ali izvrši jako lepo kako kakovostno delo, ali porabi za izvršitev krajši čas, kot je bil določen, za to dobi kot priznanje in odškodnino nagrado. V nekaterih podjetjih so poskusili dvigniti količino dela in zanimanje delavstva na podjetje z vdeležbo delavstva r.a dobičku podjetja. V vsakem podjetju se pa dobijo hujskači in taki so s svojim rovarenjem in sejanjem nezaupanja delavstva v računske zaključke podjetja dosegli, da se ta način nagrade delavstva ni obnesel. Drugje zopet so poskusili privezati delavstvo na podjetje in dvigniti zanimanje delavstva na uspehih obrata s tem, da so dali delavstvu delnice podjetja. Obstoja pa ta omejitev, da delavstvo svojih delnic ne sme prodati, da se tako prepreči špekulacija z delnicami od strani delavstva. Podjetje jamči delavstvu tudi neko dividendo oziroma določene obresti od delnic, ako bi podjetje zaključilo poslovno leto s slabim uspehom. Ako plačuje podjetje časovno mezdo, tedaj se vzame za računsko dobo navadno teden dni in se izplačuje ob sobotah. Vedno več je pa podjetij, ki ne izplačujejo po sobotah, ampak kaki drugi dan v tednu, s čim hočejo preprečiti, da bi delavec v soboto svoj zaslužek ne zapil, družino pa pustil stradati. Z izplačevanjem na kaki drugi dan v tednu je taka zapravljivost kolikor toliko omejena, ker se delavec več ali manje le 4boji, da bi vsled zavživanja opojne pijače drugi dan ne mogel na delo. Omenim na tem mestu, da se mora vsako do-našanje opojne pijače v delovne prostore najstrožje zabraniti. Ne samo, da za-vživanje tudi neznatnih količin opojnih pijač med delom znatno zmanjšuje delovno sposobnost delavca, ampak povzroča poškodbe in nesreče med delom. V pravilno organiziranih in nadzorovanih podjetjih je tudi kajenje med delom strogo zabranjeno. Ako dela delavec v akord, dobi ob pričetku dela akordni list ali knjižico, kjer je natančno zapisano vse glede dela, predmeta, komadov, dogovorjene mezde in delovnega časa. Na listič ali v knjigo se zapiše kedaj je delavec delo oddal in kako je bilo narejeno. Tam mora delovodja ali mojster tudi potrditi pravilnost vpisa s svojim podpisom. Za vsako izplačilo mezde mora dobiti delavec obračun, iz katerega je razvidno, za kateri čas je dobil mezdo, kolika je ta skupaj, koliko se mu je odbilo in zakaj se mu je odbilo in koliko znaša čisto izplačilo. Večinoma porabljajo podjetja papirnate vrečice, na katerih je že vse potrebno tiskano in se z svinčnikom ali s črnilom primerno izpolni ali zapiše. Znesek se vloži v vrečico, ta zapre in ob izplačevanju izroči delavcu. Voditi se mora mezdna knjiga, v kateri mora biti razvidno za vsakega delavca, za kateri čas se mu izplača mezda, koliko časa je delal, koliko je zaslužil, koliko se mu je odbilo in koliko je bilo čisto izplačilo. Vsako bolje organizirano podjetje ima takozvano matično knjigo, to je knjiga, v kateri je za vsakega delavca določena stran, kjer se zapišejo vsi osebni podatki delavca kakor tudi glede njegovega družinskega razmerja, ime žene, otrok, število in starost teli itd., kar vse služi v presojo kakovosti delavca. . Tu podajam obrazec natiskan na taki vrečici. Firma ................... Lista št. : ... od . Štev................. Ime dne . . . del. ura Din . . . Din . . . . nadur a „ . . . „ . . . akord o skupaj Din ... p Odbitki: Boln. blag. za mesec . . Din ... p Blago........................ „ Predujem .................... „ . . . „ Davek ....................... „ Odbitki skupaj Din . Čisto izplačilo Din . Preste j takoj! Vsak mora osebno prevzeti denar. Morebitni primanjkljaj ali pomoto takoj ob prejemu javiti. Poznejša pritožba se ne vpošteva. Dobava in graviranje poštnih pečatov. Po naredbi poštnega ministrstva štev. 43.309 od 9. oktobra t. 1. razpisuje poštna direkcija v Ljubljani večjo dobavo in graviranje pečatnikov in štampiljk. Ponudbe se bodo odprle 10. novembra t. 1. ob 11. uri dopoldne. Pogoji so na vpogled pri pomožnem uradu poštne direkcije, kjer se morejo tudi kupiti. Slovenija in Iberska Amerika v splošnem, a Argentina posebej. Izseljeniško vprašanje je prevažno za nas, saj je en milijon naših državljanov v izseljeništvu. Zato je potreba, da se vsi zavzamemo za izseljence. Naši izseljenci v Buenos Airesu so letos na sestanku društva »Slavija« razmotrivali važnost in potrebo, da se vsi zanimamo za izseljeniško vprašanje in da po možnosti vsi sodelujemo. Povdarjalo se je, da je izseljeniško vprašanje veda in da je zato treba to vprašanje bolj znanstveno proučevati. Po daljšem razmotrivanju se je sklenilo sporočiti slovenski javnosti sledeče: »Ker je radi raznih znanih okoliščin postala Iberska Amerika, posebno Argentina, najvažnejša zemlja za vseljevanje naših ljudi, nastaja Sloveniji dolžnost, da spozna novo torišče, kjer bo živel, uspeval in propadal oziroma životaril znaten del soroja-kov. Le temeljito spoznanje bo omogočilo čim bolj obvladati novo torišče, da ne ostanemo Slovenci v njem samo »materia primat, temveč čini-telj, ki bo obvladal razmere z zavestno voljo na podlagi dobrega poznavanja in z jasnim pojmom o danih težavah in možnostih. Zaradi tega mora Slovenija kot taka prevzeti na sebe kolektivni' del tega pokreta, in sicer njegovo znanstveno stran in določanje glavnih smernic pri apliciranju znanstvene spoznaje. Zaradi tega je potrebno, da se pred vsem v Ljubljani kot središču ustvarijo organi, ki bodo nosilci tega temeljnega znanstvenega delovanja. Taki organi morajo odgovarjati značaju danega predmeta. 1. Prva vez s tujino je točno znanje jezika. Središče širjenja znanja ka-steljanskega jezika more biti »Kaste-ljanski seminar« ali »Ibero-amerikau-ski seminar« na našem vseučilišču. Njegova naloga mora biti: predavanje kasteljanske slovnice in širjenje jezikovnega znanja med onimi, ki se izselijo v Ibero-amerikanske dežele. Nadalje poznavanje književnosti mladih ibero-amerikanskih narodov ter znanstvenega dela sploh, s primernim objavljanjem, da ne ostane vse omejeno na štiri stene predavalnice, temveč da se popularizira. Iz toga seminarja se ima razviti kulturna izmenjava med Slovenijo in Ibersko Ameriko: naši imajo priti semkaj (namreč v Ameriko) na znanstvena proučevanja in poživljati tukajšnje znastvenike in publiciste itd., da na svojih mnogobrojnih znanstvenih potovanjih po Evropi začno prihajati tudi med nas Slovence, čemur bo ustvarjena podlaga, kadar bo pri nas par strokovnjakov, ki bodo poznali jezik in se bavili z ibro-ameri-kanskimi vprašanji znanstvenega značaja. 2. Drugi predmet je naš izseljenec. V to svrho je treba ustanoviti Izseljeniški muzej, kjer se bo zbiral ves materija! o izseljeništvu, da bo na razpolago onim, ki se bodo bavili teoretično ali praktično s tem vprašanjem. 3. Sloveusko-argentinski klub naj bi se ustanovil v Ljubljani. Ta ima vzeti v roke praktično stran dela, ki dobi v seminarju znanstveno podlago glede delovanja, v muzeju glede zbranega materijala. Klub naj bi skrbel za društveno stran, pri obiskih posameznih inozemcev, za prirejanje predavanj, slavnostnih večerov, n. pr. na dan argentinskega narodnega praznika 25. maja itd. Ena prireditev bi se n. pr. mogla napraviti v počast argentinskega generalnega konzula g. Celea B. de Barrios-a v Beogradu, ki je velik prijatelj Slovencev. Ko je prišel koncem leta 1926 v Buenos Aires, je objavil v največjem buenosajreškem dnevniku celo stran slik o Sloveniji, a ko je odpotoval, zopet v drugem obširen članek s slikami o Bledu. Klub bi mogel poskrbeti, da bi naši mlajši časnikarji, politiki, trgovci, industrijalci itd. prišli v Ameriko pogledat, ker nihče, ki pride enkrat vsaj sem pogledat, se ne vrne nazaj v Evropo tak, kot je prišel semkaj, temveč si vsak razširi obzorje.« Slovenski javnosti se s tem daje'ta sklep naše mlade argentinske kolonije na znanje s pozivom na vse merodajne faktorje, da ga skušajo uresničiti. JEČMEN. Produkcija ječmena je v zadnjih letih zelo narasla, zlasti še produkcija prekomorskih dežel. Kanada n. pr. je imela v letu 1912/13 653.000 ha z ječmenom posejane zemlje, 1. 1913/14 605 tisoč, v povprečnosti let 1922—1926 vidimo že 1,292.000 ha, 1. 1927 1,419.000 ha, letos pa 1,975.000 ha, že skoraj dva milijona, trikrat toliko kot pred vojsko. Velik je napredek pri U. S. A. Leta 1912/13 je znašal z ječmenom obdelani Evropa brez Rusije (20 držav) . Sovjetska Rusija.................. svet 3,005.000 ha, leto nalo 3,046.500, v povprečnosti let 1922—1926 3,087.000, I. 1927 3,826.000, 1. 1918 pa 4,955.000 ha. V Evropi lakih velikih sprememb ni. Kanada in U. S. A. sla pridelali letos ne dosti manj ječmena kot 20 evropskih držav skupaj. Mednarodni poljedelski zavod v Rimu je priobčil v septemberski številki svojih poročil sledečo produkcijsko statistiko o ječmenu; vse v milijonih meter-skih stotov: Pomnožena produkcija letošnjega leta je prišla zelo jasno do izraza zlasti na ameriških borzah; v Winnipegu (Kanada) je notiral ječmen 4. maja 897/», 7. sept. 63'A, v Chicago 96 in 59. Zlasti velik je povsod napredek od I. 1927 na I. 1928, posebno še, kot zgoraj omenjeno, v Kanadi in v Zedinjenih državah. Tudi Rusija hiti proti svojemu mak-simu iz leta 1925. URADNI TEČAJI ZA NOVEMBER. Finančni minister je za november določil naslednje uradne tečaje: 1 na-poleondor 219 Din, 1 zlata turška lira 247‘40, 1 angleški funt 276, 1 dolar f>6-90, 1 kanadski dolar 56-60, 1 nemška marka 13'55, 1 poljski zlat 6-38, 1 avstrijski šiling 8, 1 belga 7*91, 1 madžarska pen-ga 9‘92, 100 francoskih frankov 222-20, 100 švic. frankov 1095’1, 100 italijanskih lir 298, 100 holand. goldinarjev 2281 '30, 100 rumunskih lejev 34-40, 100 bolgarskih levov 41, 100 danskih kron 1517-20, 100 švedskih kron 1521, 100 norveških kron 1*517*20, 100 španskih pezet 918-75, 100 grških drahem 73-70, 100 češkoslovaških kron 168.65 Din. TRG .TAJEC. V zadnjem času se je pojavila na trgu jajec vsled pomanjkanja blaga v vseh produkcijskih deželah močna liausse; zato so se podražila tudi jajca na našem domačem trgu. Vendar pa opozarjajo k previdnosti, ker se dviganje lahko vsak trenotek ustavi in ker nastopi lahko tudi nazadovanje cen. V deželah konsuma so pričeli že jemati jajca iz hladilnic, kar pomeni za sveža jajca veliko konkurenco, ne glede na sedanjo visoko ceno za sveže blago. Prorokovanje za bodočnost je nehvaležna naloga, ker so cene jajec za kolebanje izredno občutljive. Nakupne cene v Hrvaški in Slavoniji se gibljejo okoli 1800 dinarjev za zaboj, v Zagorju in na Štajerskem pa znaša cena l-65 Din za kos. Iz naših organizacij. Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Gremij trgovcev Celje naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in daljši okolici, da uraduje referent Zbornice v torek dne 6. novembra t. 1. od 8. do 12. ure predpoldne v ravnateljski sobi Prevozne družbe d. d. v Celju, Savinjsko nabrežje št. 7. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa Zbornica, se uljudno vabijo, da se pri njem v določenem času zglase.. Ljubljanska borza. Tečaj 29. oktobra 1928. Povpra- ševanje Din Ponudba Din DIVHl: Amsterdam 1 h. gold. ■ < 22*8325 Berlin 1 M i 13-5575 13-5875 Bruselj 1 belga —•— 7-9145 Budim pe&ta 1 pengB > • —*— 9-9286 Curih 100 tt 1094-10 1097-10 Dunaj 1 iiliag 7-9957 8-0257 London 1 funt 275-78 276-68 Newyork 1 dolar 56-855 57-055 Pute 100 fr > > —•— 222-50 Praga 100 kron . . . . • TnttMUf 168-37 169-17 298-30 Azija (2 deželi) Skupaj ... — 105-8 120-5 99-6 121-9 124-9 121-9 132-1 — 39-3 60-8 551 469 570 55-8 599 58-9 66-1 620 78-6 106-9 26-6 22-8 244 28-7 27-1 25-6 25-6 10-9 19-9 16-4 19-8 13-4 15-8 20-0 . , , 2386 297-3 282-5 2888 341-6 prvovrstnih svetovnih znamk prodaja na veliko JOSIP MORAVEC MARIBOR, Slovenska ulica 12 .Zahtevajte ponudbo. — - Dolžnost vsakega zavednega trgovca Jej da pridobi vsaj enega naročnika na »Trgovski list«! Priporočajte, prosim, svojim odjemalcem priljubljene MAGGI >e#e izdelke za juho. ^ prodaia! Razpečuje v kraljevini SHJ Fran Ksav. Leinik, Maribor, Cankarjeva 26 Dober zasluiekt PO SVETU. Amerika in sindikat cinka. Ta teden pridejo v Newyork odposlanci mednarodnega kartela cinka, da se pogajajo tani z ameriškimi interesenti. Kakor smo že pisali, je bil pred kratkim ustanovljen evropski kontinentalni sindikat cinka, s sedežem v Bruslju. Gre sedaj za to, da se tudi Amerika pridruži temu sindikatu. Amerika je najvažnejši svetovni producent cinka, in je zato njen pristop seveda posebnega pomena. Strokovni krogi presojajo ustanovitev svetovnega cinkovega kartela kar najbolj optimistično. Kakor v cinku se pripravljajo karteli tudi v drugih rudarskih panogah. Kartel železa zaenkrat še ni na vidiku, pač pa mislijo, da bo sporazum glede produkcije petroleja in premoga kmalu dosežen. Tri velika poljaka železna podjetja ua-znanjajo fuzijo. Vodstvo je prevzelo podjetje v Hosnovicah, za katerim stoji močna skupina belgijskih kapitalistov. Alpine Montan je dvignila z razširjenjem obratovanja v Koflachu produkcijo suhega rjavega premoga od dnevnih 50 vagonov na 70 vagonov. Ves premog najde takoj odjemalce. Astrijske zvezne železnice so iz bodočega investicijskega posojila naročile že sedaj več tisoč vagonov in 50 lokomotiv. Trgovska pogajanja Poljske z Nemči-jo so prišla na mrtvo točko in označajo .njih izglede za kritične, pogajanja s .Francijo so pa pred revizijo. Novo angleško tekstilno podjetje z glavnico 1 milijona funtov snuje H. Garle, ki je bil pred tremi leti pustil svojo veliko službo v angleškem zakladnem uradu (finančno ministrstvo). Delnice bosta izdali banki I,loyd in Midland. Ncwyor5ko podjetje Woolwortli bo imelo po izjavi predsednika Parsona letos za 20 odstotkov večji dobiček kot lani. Lanski dobiček je znašal 35,300.000 dolarjev, od kojega zneska so razdelili 9.060.000 dolarjev. Duiilop Rubber Co je svoje naprave v Kanadi in Japonski, ki so delale pod njenim imenom, a samostojno, prevzela pod svojo kontolo in je s tem svojo svetovno organizacijo nadalje razširila. Skupna glavnica družbe se zviša z novo transakcijo na 200 milijonov dolarjev. Češkoslovaška sladkorna industrija je odklonila Tarafovo akcijo, o kateri smo že pisali. Pripravljena je pa, da se pogaja na novem temelju o eventualnem skupnem delovanju. Argentinsko poročilo o pridelku ozna-ča stanje pšenice v splošnem kot ugodno, prav tako stanje lanu in ovsa. Na polju gramofonske industrije se pojavlja izredno živahno ustanovitveno gibanje na Angleškem. Poleg številnih drugih letošnjih ustanovitev javljajo sedaj že zopet tri nove, z glavnico 200.000, 75.000 in 160.000 angleških funtov. Philipps Gliihlampen A. G. bo zvišala glavnico od 40 na 100 milijonov holandskih goldinarjev. Od novih delnic bodo izdali 45.000 kosov kot prednostne delnice, 75.000 kosov pa kot osnovne delnice. Pogodba Harrimanova z lastniki večkrat imenovanih štirih velikih gornje-sleških kovinskih podjetij je tik pred zaključkom. Tudi s poljsko vlado je poravnal Harriman vsa sporna vprašanja. Premogovnik v sredi mesta so odkrili v Lodžu na Poljskem. Posebna komisija bo preiskala, ali se bo splačalo izkoriščati sklade, ležeče pod zemljo. Treba bi bilo tudi odkupiti hiše itd. švicarska banka Escher, Freifi in Co. je bankrotirala. Vzrok je špekulacija s pesetami, ki jih je banka v višini 40 milijonov frankov nakupila po tečaju 92, dočim notirajo sedaj 83 do 84. Londonsko cestno železnico hoče prodati občina, .sedanja lastnica, londonskemu prometnemu koncernu. To bi bilo nekaj podobnega kakor pred kratkim v Berlinu, s to razliko, da pripada berlinski prometni trust mestu, londonski pa zasebnemu kapitalu, Štiri velike angleške električne družbe so se fuzionirale; skupna glavnica znaša 10 milijonov funtov. Severonemški Llovd je izdal 5 milijonov osnovnih delnic; beremo, da je tečaj najbrž 140-odstoten. Pogajanja za sporazum z družbo Hapag s tem ne bodo ravno pridobila. Delniško glavnico so zvišali od 35 na 160 milijonov mark. Vodilni nemški tovarni lokomotiv, Ilenschel v Casselu in Maffei v Miinche-nu, sta sklenili personalno unijo v svrho racijonalizacijskih odredb makupne skupnosti, skupnega zastopstva v inozemstvu itd. To je najbrž predstopnja za poznejšo popolno spojitev. Pasivnost italijanske trgovske bilance je bila v prvih letošnjih devetih mesecih večja kot v istih mesecih lanskega leta; dvignila se je od 4304 na 5746 milijonov lir. Mednarodni bakreni kartel je ceno za elektrolitni baker na evropskem kontinentu zvišal od 15K- na 15% centov. Kar naprej gredo cene gor. Nemški kulturni svet v Češkoslovaški bo pričel z veliko akcijo za pomnožitev z lanom obdelanega sveta, za nabavo dobrih semen, za gnojitev itd. Francoski koncern umetne svile Tu-bize je nedavno zvišal glavnico od 115 na 165 milijonov frankov in javlja sedaj, da jo mora zopet zvišati. Uprava pravi, da ne more izvršiti vseh naročil ter da mora svoje naprave brezpogojno razširiti. Prav tako bo Lyonska družba umetne svile zvišala glavnico od 40 na 50 mi), frankov. Trgovina. Skupna prodaja britanskih petrolejskih družb. Anglo Persian Oil in Asiatic Oil Co (ta pripada skupiui Shell) sta , ustanovili trgovsko družin) Consolidated Petroleum Co, na kateri sta enakomerno udeleženi. Nova družba bo prevzela prodajno organizacijo in vse ostale naprave obeh ustanoviteljskih družb v Južni in Vzhodni Afriki, Egiptu, Sudanu, v Palestini in Siriji, ob Kdečem morju in na Ceylonu. Dobavljeni petrolej in njegove stranske produkte po spravila nova družba na trg na račun obeh ustanovnih družb. MEDNARODNI SLADKORNI TRG. Svetovna produkcija slakdorja raste še nadalje in je znašala v kampanji 1927/28 že 503 milijone met. stotov, dočim sta izkazali prejšnji dve leta 474 in 492 mil. stotov, to je J. 1926/27 in 1925/26. Stremljenje držav po omejitvi uvoza se nadaljuje, zlasti na Angleškem. Zato se je pomnožila v nekaterih državah produkcija sladkorne pese ali pa produkcija trstnega sladkorja; v drugih deželah pa, ki morejo kriti lastno porabo, a ki hkrati ne morejo izvažati, se produkcija manjša. V prvo kategorijo spada poleg Ogrske Jugoslavija, kjer kaže razvoj izredno ostro krivuljo. Produkcija je znašala v kampanji 1918/19 277 tisoč met. stotov, 1922/23 že 337.000, 1924/25 570.000 in 1925/26 702.000 q. Tudi v kampanji 1928/29 bo imela Jugoslavija večji pridelek kot letos, dočim bo n. pr. Češkoslovaška nazadovala. Češkoslovaška je v veliki meri zgubila angleški trg in forcira sedaj z dumpingom svoj izvoz drugam, n. pr. v Avstrijo, ki se uvoza seveda z vsemi sredstvi brani. V letu 1925/26 je eksportirala Češkoslovaška v Anglijo še 285.000 ton, v letu 1926/27 je padel izvoz ua 191.000 ton in v 1. 1927/28 na 149.000 ton. Češkoslovaška se hoče v veliki meri preseliti v Avstrijo, ki je krila lani kljub ugod-. nemu pridelku samo 70 odstotkov porabe z lastno produkcijo. Konferenca v Berlinu se je končala, kakor vemo, z neuspehom in je zato sladkorna industrija brez orientacije, kar je seveda konsumentom v prid. Evropa bo dala letos kot lani 8 milijonov ton, Java 3 milijone (lani 2), Kuba pa kljub nasadni omejitvi zopet 4,700.000 ton. RAZNO. Kmetijsko štetje. Pretekli teden se je vršil v Mednarodnem poljedelskem zavodu v Rimu kongres predsednikov poljedelskih statističnih uradov iz 57 dežel. Sklenili so, da bodo priredili leta 1930 veliko poljedelsko ali kmetijsko štetje v vseh državah, ki pripadajo zavodu in ki obsegajo 95-2% vse zemeljske površine in 97'9% vsega ze m sitega prebivalstva. Štetje se bo izvršilo po enotnem vzorcu v vseh državah! V vzorcu so podatki o obdelanem svetu, o njegovi rentabilnosti in o vrednosti poljedelskih pridelkov in inventarja, o številu v poljedelstvu zaposlenih družin, o stanju živine, o mlekarski produkciji, o volni, prašičih, žitu, zelenjavi, krmilnih rastlinah, vinogradih itd. Formularji bodo vsebovali tudi vprašanja 0 uporabi poljedelskih strojev in transportnih voz v poljedelstvu (tu mislijo v prvi vrsti na traktorje, kakor imenujemo danes v poljedelstvu uporabljene motorje ali avtomobile). Pri nas v Jugoslaviji hočejo napraviti za to štetje do bodočega leta poseben zakon. Poljedelska štetja v največjem obsegu so običajna zlasti v Ameriki in v Indiji. V Indiji imaš prav natančne sezname, koliko sveta je obdelanega s to ali ono žitno vrsto, koliko je na kmetijah goveda, konj, prašičev, koliko je gozda, koliko džungle, ali džungla kaj nese ali ne, koliko so ugotovili škodljivih živali itd. Imajo prav zares vzorno statistiko, ki se tudi gospodarsko splača. Borza dela v Mariboru. Od 21. do 27. oktobra je dela iskalo 112 moških in 61 ženskih, t. j. 173 oseb, prostih službenih mest je bilo 101; delo je dobilo 82 oseb, odpotovalo jih je 42, odpadlo pa 46. Koncem tedna je ostalo v evidenci še 587 oseb. Od 1. januarja do 27. oktobra pa je dela iskalo 7402 osebi, 3893 službenih mest je bilo prostih, 2952 oseb je dobilo delo, 1639 je odpotovalo, 2524 pa odpadlo. Pri borzi dela v Mariboru dobijo delo: 14 viničarjev, 10 majarjev, 16 hlapcev, 1 pečar, 1 mizar, 1 krojač, 1 sodar, 1 kolar, 4 čevljarji, 1 tesar, 1 slaščičar, 1 žagar, 1 strojnik, 1 cirkularist, 4 zidarji, 20 pomožnih delavcev, več vajencev (mizarske, čevljarske, mlinarske, kolar-ske in pekovske obrti) kakor tudi 9 kmečkih dekel, 2 kmečki gospodinji, 7 kuharic, 10 služkinj, 3 sobarice, 6 šivilj za perilo, 7 tovarniških delavk, 2 natakarici, 2 likarici, 1 kuharica v gostilno, 1 delavka, 2 pletilki, 2 šiviljski vajenki. Mariborska Borza dela išče nujno 2 elektrikarja in 4 dobro kvalificirane ključavničarje, katerim bo vožnja do službenega mesta povrnjena. Prijave naj se pošljejo na Borzo dela v Maribor z opombo »Za tovarno v Sloveniji«. Argentinska trgovina v eksportu mesa je bila v letih 1926 in 1927 pasivna; sedaj so konflikt v tej trgovini poravnali, .rentabilitetne razmere so se zboljšale, in delajo sedaj zopet z dobičkom. Novoustanovljena električna družba Trufina zvišuje svojo delniško glavnico od 100 najprvo na 200 milijonov frankov; za pozneje je določeno zvišanje na 300 mil. frankov. VINSKI PRIDELEK V ŠAMPANJI. Ta pridelek je merodajen za oblikovanje cen vina v Severni Franciji in s tem posredno tudi za oblikovanje cen vina v Franciji sploh. In ker je zopet Francija prva vinorodna dežela, zlasti še, če ji prištejemo njena afriška posestva Tunezijo, Algerijo in Maroko, je pridelek v vsaki francoski pokrajini kolikor toliko vpliven na splošne svetov-notržne cene. Letošnje zadnje poročilo iz Šampanje se glasi: Trgatev je končana. Kvalitativno in kvantitativno je izborna in znaša 300.000 hektolitrov proti lanskim 87.000 hektolitrom. Sladkorna vsebina je 11 do 12 odstotna. Fi-nost okusa tako dobra kot malokdaj doslej. — Spričo pričakovanih enakih ugodnih poročil iz drugih francoskih okrajev bo letošnja vinska letina splošno dobra. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Mašinsko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 1500 kg loja; do 6. novembra t. 1. glede dobave raznega stenja, livarskega in kovaškega koksa ter žičnikov; do 7. novembra t. 1. glede dobave 600 komadov toporišč za kladiva. — Saobračajno-komeroijelno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 16. novembra t. I. ponudbe glede tiskanja raznih voznorednih pripomočkov. (Predmetni pogoji so na vpogled pri posameznih odelenjih.) — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 2. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 5000 kg firneža in 800 kg terpentina. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 6. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 500 kg dinamo clja: 10.000 kg ovsa in 500 kg olja za kompresorje; do 7. novembra t. 1. glede dobave 40.000 kg sena, kotnega železa in pločevine. — Direkcija državnega rudnika Bukinje sprejema do 17. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 215 komadov električnih žarnic in 40.000 kg portland-cementa. — Dne 9. novembra t. 1. se bo vršila pri Upravi državnih monopolov, ekonomsko odelenje, v Beogradu ofer-talna licitacija glede dobave papirja za markarnico. (Predmetni oglas; z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Šmol -ova „Gumitran“ j \ i > : mast za usnje i! ( > , , < ► - » !j edino pravo sredstvo i i za konzerviranje usnja : n i > štrapacnih čevljev ;: „UNIO“, družba z o. z. j; j; — Maribor ===== :j ] «> TRŽNA POROČILA. Mariborski trg, dne 27. oktobra 1928. — Špeharji so pripeljali uu 42 vozeh 145 za-■kJan.iih svinj 'ter so prodajali meso in slanino po 15 do 30 Din na drobuo in po 16 do 18 na debelo; domači mesarji so ostali pri »volih dosedanjih cenah. — 'Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 600 kom. Cene so bile piščancem 80 do 60 Din za par, kokošim 40 do 60, racam, gosem An puran »m 40 do 100 Din komad. (Popoldne je bilo iz Hrvaške prignanih 60 puranov, ki so se prodajali po Din 35 do 80 Din za komad.) Domačim zajcem 10 do 25, grlicaon 35 Don za komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Kmetje so pripeljali na trg 32 s krompirjem, 12 s čebulo in 34 z zeljnatimi glavami naloženih voz in so prodajali krompir po 1‘25 do 1'50 Din, čebulo 4 do 5, zeljnate glave 1 do 1-50 Din za kg, kislo zelje 5, kisla repa 8, kartijol 5 do 15, zelena 1 do 1’25 Din za kom., jajca 1'75 do 2 Din komad, maslo 40 do 65 Din kg, sir 26 do 80 Din za kg. Sadje: Grozdje 8 do 12, jabolka 4 do 6, 'hruške 8 do 12 Din za kg. Cvetice 0'50 do 6, z lonci v.red 10 do 50 Dim za komad. — Lončarska in ledena rol« 1 do 100 Din komad, brezove metle 2 do 5 Diin komad, koruzna slama 25 do 30 Din vreča. Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 24. oktobra so kmetje pripeljali 11 voz sena in 2 slame, v soboto 27. oktobra pa 12 voz sena in 4 slame na trg. Cene so bile senu 120 do 160, slami pa 60 do 75 Din za 100 kg. Prenos, dm, kilti Hi im in ti® »ILIRIJA« -* , Vilharjeva cesta (za Glavnim kol.)* Kralja Fetra trg 8, Miklošičeva c. 4 Telefon Ster. 2820. f. * Ivan Hribar: 137 Moji spomini. Če gospod dekan iz Kamnika res ni hotel desetaka sprejeti, ne vem. Gotovo pa je, da sem ga jaz takoj v petek po pokopu nesla župniku Simo n u Ž u '/. k u ter inu izročila v župniš6ni veži, v kateri mi je nasproti prišel. Dejal mi je sicer: >Saj ni nič potreba,< a jaz eem mu odgovorila, naj desetak le vzame, ker ga je brat poslal in naj dekanu v imenu bratovem in vse rodbine izreče zahvalo za tolažilne besede, ki jih je bil v cerkvi govoril. Simon Žužek je na to desetak vzel. Kakšen prijatelj nam je ta župnik bil, vidi se najbolj iz tega, ker za pokojnega brata F r a n a ni dal mašnega plašča in je moral zato na odru ležati v cerkveni košulji (koretlu). Ko je to videl komenski kaplan, ki je prišel k pogrebu, šel je zaradi tega k župniku Žužku, ki mu je pa odgovoril, da mašnega plašča nima. Še tisto leto, ne dolgo po smrti mojega brata Frana, pa je umrl v župniji nek upokojeni duhovnik in je bil položen v mašnem plašču na oder. Sicer pa to prijateljstvo prav na poseben način osvetljuje dejstvo, da si je župnik Z u ž e k po bratovi smrti prisvojil več njegovih slik, cvetlično mizico in nekaj knjig, o katerih je dejal, da so samo za duhovne. V 72. letu sem in bolehna. Večkrat me obidejo slabosti. Zavedam se torej, da mi bo morebiti že kmalu "treba stopiti pred večnega sodnika, ki je župnika Simona Žužka pred svoj sodni stol poklical že pred mano. Da sem na zadnjo uro pripravljena, opravila sem pred kakimi štirinajstimi dnevi v Ljubljani v cerkvi presvetega Srca Jezusovega veliko izpoved. — Po vsem tem pa izjavljam ob polni zavesti, da je pokojni župnik Simon Žužek, kolikor je o vsem tem, kar sem v p r e d i d o č e m ugotovila, k o -mursikoli bodi govoril drugače, namenoma zavestno lagal. Prisegam pri Bogu vsega mogočne m in vsevedo-č e ni in pri i zveličanju svoje duše sveto in čisto prisego, da je vse tako, kakor je tu zapisano in nič drugače, tako gotovo, kakor mi Bog pomagaj.« Izjava Marije Hribar, kakor je tu pisana, je bila prebrana v pričo podpisanega in potrjena s prisego imenovane Marije Hribar. Župni urad Mar. Ozn. v Ljubljani. 3. februarja 1928. Dr. P. Gvido Rant, 1. r., župnik.« Temu jasnemu dokazu, na kako brezvesten način se mi je jemalo dobro ime, imam dodati, da je župnik Žužek samega sebe bil po zobeh, ker je župniku Golobiču pripovedoval, da sem se izrazil »wozu denn diese Fresserek, kuratu Tomažiču pa — ker je bil menda že pozabil na one izmišljene besede — >wozu diese Fressage«. Med duhovniki, ki so mislili, da morajo moje javno delovanje kritikovati, je bilo pa, hvala Bogu! tudi poštenih. Eden leteh je bil župnik Berce pri sv. Gregorju nad Sodražico. Le ta je iskal neposrednega stika i mano in mi je parkrat pisal. Vabil me je, naj ga obiščem, da se porazgovoriva. Ker mi je bilo preveč od rok, nisem se mogel k temu odločiti in sem ostal le v pismeni zvezi z njim. Mislim, da ne bo odveč, ako priobčim eno njegovih pisem in moj odgovor nanje. Evo ju. >Sv. Gregor, dne 28. januarja 1895. Blagorodni gospod! Precej nisem mogel odgovoriti, torej oprostite! Pisal sem enkrat že gospodu dr. Tavčarju, da so slo- venski liberalci na napčnem potu! Moj brat Matej mi je dostikrat pravil, da slovenski liberalci le samo sebe iščejo i. t. d. Ker mi dr. Tavčar ni ničesar odgovoril, sem se obrnil na Vas; kajti mislil sem si, ako g. dr. Tavčar ni odgovoril, odgovorili bote Vi. Obrnil sem se do Vas, ker pričakujem in upam, da bote še enkrat iskren zagovornik katoliških resnic. Ce bodo pa slovenski liberalci zametovali sv. vero in zabavljali Prevzvišenemu knezoškofu in duhovnom, potem pridejo pa časi, kteri bodo tudi sedajne slovenske liberalce potisnili v kot. Vi blagorodni gospod in pa g. dr. Tavčar sta uplivna moža; vidva lahko koristita mnogo sv. stvari. Poslušajte moj nasvet. Pustite Prevzvišenega kne-zoskofa; Vi in tudi slovenski liberalci ga ne poznajo, on je p r a vi vzor katoliškega škofa! Hvala Bogu, da nam ga je poslal. Le prav mirno in nepre-stransko opazujte Njegovo delovanje in prepričali se boste o tem, da je resnica, kar sem pisal. Gotovo bote potem šli sami k Prevzvišenemu in ga prosili odpuščanja! — Dosti dela imamo! Delajmo v blagor sv. vere in naše mile domovine. Iz vsega srca želim, da bi se moje upanje uresničilo in da bi Vas, blagorodni gospod, videl prav kmalo med odličnimi katoliškimi borilci. Bog daj! Se priporočam z odličnim spoštovanjem udani J. Brence.« V Ljubljani, 1. februarja 189-5. Velečastiti gospod! Evo Vam odgovora na prijazno Vaše pismo. Očitate nam, da zametujemo sv. vero. Za tako očitanje treba je tudi dokazov in jaz Vas prosim, da mi jih podaste. Se ve, da mi tu ne zadostujejo citati iz Rimskega Katolika« ali »Slovenca«, temveč pozitivnih dokazov je treba. — Očitate nam dalje, da ne delujemo za katoliško stvar. Za kakošno pa? Pri nas gospoduje vendar katolicizem tako neomejeno, da se na njega podlagi razvija vse javno življenje. Tudi mi, katere nazivljete Vi liberalce, nismo nič slabši katoliki, ko so Vaši pristaši; gotovo pa smo odločnejši protivniki semitstva, od katerega edinega v našej domovini more priti nevarnost za katoliško stvar. Menim, da bi za duhovščino bilo najpametneje in za katoliško stvar najkoristneje, ko bi delovala složno s posvetno inteligencijo. Mesto tega šla je — vsaj na Kranjskem — za onimi, ki so za vsako ceno hoteli imeti slovenske liberalce, samo da bi njihova osobna veljava bila večja. Se ve da ti ljudje v svojej zaslepljenosti ne vidijo več ne nemškega la/.iliberalstva ne laškega framazonstva; boj proti svojim bratom po krvi jim je glavna naslada. In kakošne bodo posledice tega? Vi pravite, da bode ta boj pomel slovenske liberalca s površine zemlje. Meni se zdi, da se motite. Po one j: »ne slikaj vraga na steno, ako nočeš, da se res prikaže«, bode ta boj najbrže zares ustvaril libe-ralstvo, namreč laziliberalstvo slovensko. Da to ne bode na korist veri in cerkvi, priznali boste sami. Očitate nam, da se nam dobro godi, v tem ko kmet strada. Svojim sorojakom torej ne privoščite boljšega koščka kruha. Kakošna zaslepljenost! Slovenci naj bi ostali torej vedno berači; le Nemcem in narodnim odpadnikom naj bi se dobro godilo v našej domovini! In če se nam res nekoliko bolje godi, ali si morebiti svojega položaja nismo ustvarili z izredno marljivostjo in neutrudljivo delavnostjo? Vi mislite pred vsem dr. Tavčarja in mene. Oba sva iz revnih hiš. Dr. Tavčarja podpirala sta v študijah njegova dva strica; jaz sem si moral denar služiti sam. Ako se nama sedaj bolje godi, ali ni to dokaz, da božji blagoslov spremlja najino delo in da zato vendar-le ne moreva biti tako zaničevana brezverca, kakor naji opisujejo? Sicer pa Vas vprašam, ali se Vašim tukajšnjim pristašem neduhovnikom godi slabo? Oglejte si jih nekoliko natančneje. Pri tem pa smelo trdim, da se ti gospodje glede požrtvovalnosti ni od dalječ meriti ne morejo z nami »liberalci«. In ker Vaše očitanje doni kakor grožnja, da utegnete zanesti agitacijo proti nam ravno s lega stališča med kmete, vprašam Vas, ali se Vam duhovnim gospodom res tako slabo godi? Saj že pregovor pravi, da »dominus vobiscum« ni še nikoli kruha stradal. Ce torej Vaša agitacija rodi proti-agitacijo, zakrivili jo boste sami. Bode-li na korist duhovščini in v povzdigo njenega ugleda, odgovorite si lahko sami. Da je dr. Jakob Misija vzoren škof, ne zanikujem; toda jaz poznam vzornejše škofe, ker so ob jednem tudi rodoljubje. To namreč škof M i s s i a ni. Njegovo svojedobno zaničljivo govorjenje o slovenščini pri ministru Sch5nbornu in pa okolnost, da ima v svojej službi le nemško uradništvo in služinčad, dokazuje to dovoljno. Škof Strossmayr — katerega gotovo tudi Vi priznavate za vzornega katoliškega škofa — ima vsaj desetkrat tako velik personal v službi, ko škof Missia; a vse same domačine-Hrvate. Ali bi ljubljanski škof ne mogel škofijskega kruha privoščiti Slovencem? Kakor vidite, ne nasprotujemo dr. Misiji kot katoliškemu škofu, ampak kot politiku. Naše geslo je: »Slovenija Slovencem!«, škofovo se pa ne glasi tako. Ako pripomorejo te vrstice, da o stvari malo razmišljate — seveda: sine ira — ne bode mi žal, da ste se s svojim pismom obrnili do mene. Z odličnim spoštovanjem vdani Iv. Hribar.« Prav ostro začel je »Slovenec« pisati proti meni takrat, ko sem, izvršujoč sklep kluba občinskih svetnikov, odrekel njega sotrudniku Ivanu Š t e f e t u Ivan štefe. pravico sedeti pri poročevalski mizi v mestni dvorani. Ti napadi so se potencovali, ko sem izvršil klubov sklep občinskega sveta glede na udeležbo pri procesijah. Prvokrat je odstranitev Štefetovo zahteval občinski svetnik Plantan, drugokrat je dotični predlog stavil dr. Triller z namenom, da občinski svet na ta način reaguje na »Slovenčeve« napade na narodnonapredno ženstvo. Bil sem le izvrševalec do-tičnih sklepov; a vendar je vsa jeza padala name. — Dobro vem, da je večina vseh napadov name in na moje javno delovanje izviralo od Štefeta, ki je svojega stanovskega tovariša Malovrha, za katerim je v nadarjenosti zaostajal, v tem oziru prekašal; toda ker je stranka te napade trpela, naravno je, da sem njo delal zanje odgovorno. (Dalje prihodnjič.) ta pnri KSVtiiM i> pr»*i Rastlinski želodčni liker Matu I« prolzkuSan kol zanesljiv« tfnnski zdravilo že nad 20 let« Izdeluje In dobavlja edinole: RMtllntka dMtllaelJ« »FLORIAH« (Izdelovale« Edmund Kaiiii) aruib* i o. i. » L|ubl|anl TUrr -*•- n,u **• 11