38. številka. Ljubljana, v petek 15. febravarja 1901 XXXIV. leto. Izhaja raak dan .veeer. iaimil nedelj, in praanika, Ur veha po poeti prejeman a. av.tro-ogr.ka delale aa tm leto 36 K, aa pol eta 13 K, aa četrt leta 8 K 80 h, a. jeden me.ec«3 K 80h. U brea poaiJjanja na dom » vee leto 23 K, aa pol leta 11 K, aa Četrt leU 6 K DO h, aa jeden m^eo 1 K 90 h. Za poiiljanje na dom računa a* am m lato % K. — Za tuje daiale tohko Ted, ko^or poMnina. - Pot.mexne številka po 10 h. Na naroCbo brea latodobna vpolUjatve naročnine aa ne oaira. - Za oananlla plačuje aa od Itiriatopne peütrvrata po 13 h, Ca aa oananilo jedenkrat Uaka, po 10 m, ee ae dvakrat, in po 8 h, če ae trikrat ali večkrat tiaka. - Dopiai naj aa iavoM frankovati. - Rokopial aa na vračajo. - Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu It 12. Uprevnletvu naj ae bla-govoüjo poaüjati naročnine, reklamacije, oananlla, t. j. vaa adminiatrativne atvari - Vhod v uredništvo je ia Vegova ulice It. 3, vhod v upravniltvo pa a Kongreanega trga II 11. „Siovenskl Narod*1 telefon it 34. — .Narodna TIskarna" telefon it 85. „Svecenik-mucenik". Afera goškega karata Ferjančiča nam je razodela moralno zavrženost kranjskega klerikalste». S cinično brezobraznostjo je to klerikalstvo pokazalo, da stoji na stališču, da za duhovnika ne smejo veljati ne moralni predpisi ne državni zakoni, in z isto cinično brez obraznostjo je začelo celo vojsko, da bi karata Ferjančiča iztrgalo iz rok pravice in ga obvarovalo obsodbe. aDahovnik mora biti vzvišen nad vsako moralo, in nad vsakim zakonom", to je vodilna misel te klerikalne vojske, in ta vodilna misel je popolnoma v soglasja s zadnjim pastirskim listom ljubljanskega škofa, v katerem je rečeno: .Res je, tudi duhovniki morejo imeti svoje slabosti, tudi oni morejo storiti pogreške, saj so ljudje; toda vsi duhovniki imajo one oblasti, brez katerih ne morete priti v nebesa in se zveličati ; oh, obžalujte pogreške takih duhov nikov, obžalujte njih strastnost, toda spoštujte jih kot dahovnike, kot namestnike Božja" Logična posledica tega škofovega stališča je stališče klerikalne armade, ki se zdaj vojskuje, da prepreči pravično sodbo nad kuratom Ferjančičem. Tacih vojska v prid kakemu posameznemu duhovniku smo doživeli že več, in vselej se je pokazalo, da klerikalizmu ni nobeno sredstvo preslabo, nobeno prenizko, ako ž njim le onemogoči obsodbo kakega duhovnika. Pomislimo samo, kako so klerikalci skrunilca in morilca Flamidiena rešili obsodbe! Podkupili so porotnike, najeli nebroj krivih prič, organizovali demonstracije, sumničili sodišče in res dosegli, da je bil menih Fiamidien oproščen. Točno tako postopajo zdaj kranjski klerikalci, da bi pravici odtegnili karata Ferjančiča „Fer-jančič ne sme biti obsojen, naj velja kar koli" — to je parola naših klerikalcev, in sedaj divjajo tako, kakor bi hoteli še peklenska vrata dvigniti iz tečaja, samo da bi dosegli svoj n^men. Ako bi bili klerikalci pošteni ljudje, ako bi ne imeli namena, preprečiti pravično sodbo, bi v tem slučaju postopali tako, kakor so postopali v slučaju tistega duhovnika tržaške okolice, ki je bil detomora obdolžen in aretiran. Takrat se je »Slovenec* vzdržal vsake kritike, takrat je mirno izjavil, dabo cerkev, dotičnega duhovnika še ostreje obsodila, kakor javnost, ako se izkaže, da je kriv. „Slovenec" se je tedaj postavil na stališče, da bodi pravici pot prosta, mej tem ko sedaj z zvijačo in s terorizmom podpira tiste, ki se očitno in brez sramu poganjajo zato, da bi Ferjančiča oprostili, tudi če je desetkrat zločinec. V to svrho zapeljujejo klerikalci s ..Slovencem" na čelu priče h krivemu pričevanju s tem, da proglašajo obdolženega Ferjančiča še pred obravnavo za nedolžnega, za muče-nika za sv. vero, za žrtev liberalcev. V to svrho se prirejajo demonstracije zoper justico. Pridiga vipavskega dekana o koratu Ferjančiča, vsled katere je versko poblaznelo ljudstvo v cerkvi kar četrt ure jokalo, je bila d e • monstracija zoper justico. In ko je bil FdijanČič iz zapora izpuščen, »t je zopet uprizorila demonstracija, ki naj na jedni strani vpliva na priče, na dragi pa terorizira sodišče. Tiste priča, ki govore zoper Ferjančiča, se hoče s tem prestrašiti, drage pa, zlasti tiste, ki so jih izvestni klerikalci nagovarjali h krivemu pričevanja, pa se hoče v tem namena potrditi. In kakšna demonstracija se je priredila v prid duhovniku, ki je obtožen hudo delstva javnega nasilatva in hudodelstva goljufije! „Nesteto ljudstvo" je bilo natančno obveščeno, kdaj zapusti Fer-jančič zapor. Š jlski otroci so ga z lučicami v rokah pozdravljali, ženice so ,iz globo kega spoštovanja" do .ljubljenega pastirja", do ,vnetega dušnega pastirja" padale na kolena, vse je bilo tako, da e .Slovenče-vemu" prišel nehote* v spo.ain Jezusov vhod v Jeruzalem! Jezusu so vpili „Hj- zana sina Davidovemu", karata Ferjsnčiču pa BŽivioa in „Slava mučeniku Ferjančiča !*' „Slovenöevo" poročilo samo priča, da je bila ta drsna demonstracija skrbno pripravljena in naročena in to v namen, ki smo ga gori označili, v namen, da se Ferjančič odtegne obsodbi. Ne dovolj tega, sam niči „SIo venec" kar naravnost c. kr. sodišče in preiskovalnega sodnika pri-stranosti, in očita justici, da je v službi liberalizma, kar je sicer že večkrat oamigaval, zlasti kadar ga je za razne njegove lopovščine zadela zasluzena kazen. Ta se je zopet jedenkrat pokazalo bistvo klerikalizma. S silo in z vso strastjo si bcče kle-rikalizem, si hcče „Slovenčeva<( klika izvoj-skovati pravico, da bi stala kot država v državi. Nobeni postavi se neče pokoriti, zase zahteva pravioo, da sme uganjati, kar hoče, da sme strahovati in uničevati vsak stan in vsak sloj, ki se jej ne pokori, da sme pleniti in ropati po celi deželi. Gorje tistemu, ki se upre' ša so-d;šču hoče ta „Slo vence va" klika stopiti na vrat, tudi meč pravice naj služi klerikalstvu. Če je Ferjančič kriv ali nekriv, to pokaže obravnava, ali vojska sama, ki so jo začeli klerikalci Ferjančiča v korist, nam je razodela pogubnost in zavrlenost klerikalizma. Ta klerikalizem odobrava hudodelstva, katerih je obtožen karat Ferjančič, ta klerikalizem slavi kot mučenika sv. vere moža, ker je obtožen hudodelstva nasilnosti in goljufije, ta klerikalizem hoče celo s terorizmom izpodnesti prvo podlago vsake človeške družbe, nepristransko pravosodje, če bi kdaj kar Bog ne zadeni, obveljalo pri nas to klerikalst vo, potem bi — to priča Ferjančičev slučaj — nastale razmere, kakoršne vladajo samo še v tisti nesrečen Španski, kjer se je vsled klerikalnih nasil-stev, vsled klerikalnega izsesovanja ob upano ljudstvo z ogajem in mečem dvignilo zoper svoje zatiralce. V LJubljani, 15 febravarja. Iz državnega zbora. V debati o Baernreitherjevem predloga se je oglasil tudi msloruski poslanec Kos. Dejal je, da vlada poljsko plemstvo v Galiciji le vsled sleparstev pri volitvah. Težišče položaja ni na češkem, nego v Galiciji, v tej Polasiji. Daai hodijo Čehi e Poljaki, zato vendar ne ljubijo poljskega kluba, nego ga le tako ne sovražijo kakor Malorasi. Tadi ministrski predsednik in ministri ne ljubijo poljskega kluba, aaj vedo, da nimajo tam nič ukazovati, nego ae godi ondi vse tako kakor ukazujeta namestnik in poljski klub. V Galiciji leži nesreča Avstrije. Poljski klub je debiti za liberalne in celo za socialno-demokratične predloge, samo Galicije se ne smejo tikati. Govornik je napadel tudi Šu-steršičevega zaveznika posl. Barwinskega in dejal: Poljski klub noče pomoči poljskemu narodu, nego hoče delati samo kupčijo. (Poslanec Gniewosz: To ni res! Klici: Res je! Vi ste le kupcevalci. Posl. Gniewosz: Do-kazite! Posl. S "ein (vsenemška zveza): Res je! Še premalo je rekel. Posl. Gniewosz: Vi tega ne razumele. Posl. Stein: Vsi listi pišejo tako. Posl. Gniewosz: Papir je jako potrpežljiv. Posl. Stein: Zares, Maloruti so zatiran narod. To je vse res. Posl. Schuh-meier (socialni demokrat): Vi ste tam zgoraj gališki boksarji. (Ploskanje pri Malorusih in na galeriji) Posl. Kos nadaljuje: V Galiciji ni nobenih zakonov, poljska ž i ah t a dela celo z umorom in pobojem, (ča)te!) Neki orožnik je zabodel nekega moža od-zadaj v trenotka, ko je oddsjal svojo volil-nico. (Čajte! To je umor!) Posl. Barwinski: Ne opravljajte! Posl. Kos: Ne opravljam! Posl. Barwinski: Pokažem vam, kako ste sami postopali! Posl. Kos zakl)UČi svoj govor s pozivom, naj se v Galiciji zakoni spoštujejo. Nato se je glasovalo o predloga Baernrsitherja ter je bil sprejet. Nato se je ičvolil obrtni odsek Na predlog socialnega demokrata posl. Eilenbogena naj se izvoli tadi socialno-politični odsek ia na predlog češkega posl. Dyka odsek za ujme. Na predlog posl. Kaiserja (nem- ir TQHPTCT W Kan in njegov sin. Ruski spisal Maksim Gorkij. (Konec.) Dolgo so korakali, in že se je Culo v daljavi bučanje morja. Tedaj je dejal To l&ig, ki je šel po stezi za njima, svojemu očetu: »Pusti, da grem spred-j. ali pa pre bod.m tvoj vrat s svojim kindžalom!" »Le pojdi spredaj, Allah bo kaznoval tvojo željo ali pa ti bo odpustil; zgodi se njegova volja. Jaz sem tvoj oče, odpuščam ti. Vem, kaj je ljubezen*. In tu je bilo morje pred njimi, tam spodaj, prazno in črno in brez bregov. Otlo so peli njegovi valovi prav spodaj v pečini, in tam je bilo temno, mrzlo in strašno. „Z Bogom!" je dejal kan in poljubil dekle. „Z Bogom!" je rekel Alhalla in seji priklonil. Ona je gledala tja, kier so peli valovi in vstrepetala, pritiskajoč roke na svoje prsi. „ Vrzi ta me doli!" jima je zaklicala. Alhalla je stegnil svoje roke po njej in zaječal, in kan jo je dvignil z rokami, jo pritisnil močno na svoje prsi, jo poljubil, vzdignil nad glavo — in jo vrgel doli s pečine. Tam spodaj so se penili ter so peli valovi, in morje je bučalo tako silno, da ni nihče čnl pljuska, ko je padla v vodo Tadi nobenega krika, ničesar nista Cula. Kan je sedel na kamen ter začel molče* gledati doli v temo in v daljavo, kjer so ae družili morje in oblaki, odkoder je bučalo otlo vršenje valov, in odkoder je pihal veter ter ril po sivi kanovi bradi. Tolaik je stal za njim, zakrivajoč svoj obraz z rokami, nepremično in molče kakor kamen. čas je mineval in na nebu so se zbirali oblaki, ker j h je podil vihar. Bili so temni in teški kakor misli starega kana, ki je ležal nad morjem na visoki pečini.... ^ojdiva, oče!' je rekel Tolaik. .Počakaj...!" je šepetal kan, kakor bi nekaj slišal. In zopet je minilo mnogo časa, in vedno so se penili spodaj valovi, in veter se je lomil ob pečini in vršel po drevja. .Pojdiva, oče!" „Počakaj Se . .." In se večkrat je dejal Tolaik Alhalla: .Pojdiva, oče!" Toda kan se ni premaknil z mesta, kjer je izgubil radost svojih poslednjih dni j. Ali — vse ima svoj konec. Dvignil se je, močan in ponoswn, stal s stemaimi obrvmi in dejal otlo: ,Pojdiva!" In šla sta, ali kmalu je obstal kan. ,In zakaj in kam grem, Tolaik?" je vprašal sina. .Čemu naj živim sedaj, ko je bilo vse moje življenje samo v njej? Star aem, nihče več me ne bo ljubil, in če te na ljubi nihče, je neumno živeti na sveta". „Slava in bogastvo sta tvoja, oče..." „Jeden sam njen poljub mi daj in vzemi vse! Vse je mrtvo, le ženska ljubezen je živa. Brez te ljubezni ni življenja v človeku, ubog je, in žalostni so njegovi dnevi. Z Bogom, moj sin! Blagoslov Allaha naj bo nad tvojo glavo vse dni in vse noči tvojega življenja". In kan je obrnil svoj obraz k morja. .Oče", je govoril Tolaik, .oče ..." A več ni mogel reči, kakor se ne more reči ničesar Človeka, ki se smehlja smrti; ničesar mu ni možno reči, kar bi njegovi duši vrnilo ljubezen do življenja. .Posti me ..." „Allah .. « .On vt.. .■ S hitrimi koraki je stopil kan k prepada in ae vrgel vanj. Sin ga ni zadrževal, saj ga ni mc gel več. In sopet ae ni Salo nič ia morja, niti krika niti pljuska kanovega. Le valovi so šumeli dalje tam spodaj, in veter je tulil divje pesmi. Dolgo je zrl doli Tolaik Alhalla in dejal nato glasno: .Tudi meni daj tako močno srce, o Ailah!" In potem je odšel v temo noči. Tako je umrl kan Mozolaima el Asvab, in tako je postal Tolaik Alhalla kan na Krimu." Spomin. Spisal Kazimir Tetmajer. Umirajočemu se je močno stemnilo pred očmi in začutil je, da se mu bliža smrt. Zato je začel gledati nazaj, da pregleda še jedenkrat svoje življenje. In mimo njegovih očij so šli različni obrazi, v nemih, nepreglednih vrstah in vsak obraz je nosil spomin bolesti in razkošja. Ker pa je bilo bolestnih spominov več, je mislil umirajoči, da se ne izplača, obžalovati, da teh obrazov ne bo videl več. Tedaj se mu je zabliskal iz množice par očij, vlažnih od solza. Spoznal je te oči, pognal vse druge sence in začel gledati v oči. To so bile oči starega prosjaka, kateremu je v neki mrzli zimi podaril plašč, ki ga je nosil na svojih plečih. Tedaj se ga je lotila toga, da so se pojavile te oči pred njim zadnjikrat in da se jih po smrti ne bo spominjal več... ška narodna stranka), naj se voli poljedelski odsek. Socialni demokrat posl. Hannich je interpeliral predsednika, da se interpelantuvo vprašanje radi konfiskacije neke notice ni natisnilo v zapisniku. Predsednik je odgovoril, da ima pravico cenzurirati govore in interpelacije. Posl. Brzorad (Čeb) je predlagal, naj se začne v tem predsednikovem odgovoru v prihodnji seji debata. Poslanec Wolf (vsenemška zveza) je predlagal, naj se začne debata takoj. Pri glasovanju sta propadla oba predloga, dasi je bila večina zbornice za debato o pred sednikovem odgovoru. Posl. Wolf se je nato pridružd predlogu Brzorada in predlagal, naj se glasuje vnovič. Predsednik je izjavil, da tega ne dovoli. Posl. Kramar je predlagal, naj se stavi v prihodnji seji nov predlog v tej zadevi. Podpredsednik Prade je predlagal, naj se seja prekine ter naj se prečrtajo v tajni seji konfisc:rane vrste ter dogovori, ali sodijo dotične vrste v javno sejo. Ako se to dovoli, potem se interpelacija Han-nicha prečita in zabeleži (oziroma natisne) v zapisniku. Wolf ugovarja predlogu Pra deja, Češ, da bode potem vsak predsednik opravilnik razlagal drugače, in da bo vedno polno tajnih sej. Vendar se je predlog Pra-deja sprejel in ae je vršila tajna seja. Prihodnja seja bo v sredo. Nemiri v Španiji. Pri zaprtih vratih se je morala vršiti poroka princesinje asturijske s sinom kar-li8tovskega vodje, grofa Caserte. Po uiicah so patrulirah konjeniški oddelki. Nad Madridern je proglašeno vojno stanje. Med poroko je občinstvo demonstriralo, dijaštvo s črnim florom je hodilo po ulicah, ki so bile polne vojakov. Listi ne smejo pisati ničesar proti grofa Caserti. Ljudstvo je s kamenjem napadlo vez naučnega ministra in ranilo ko čijaža. Tadi voz braziljskega poslanika je kamenalo, ker je mislilo, da se pelje kak minister. Celo ponoči so se vršili izgredi. Orožništvo je streljalo na občinstvo, ki je metalo kamenje ter streljalo. Sedem oseb je bilo ranjenih. Policijski prefekt je odstopil. Med demonstranti, na katere se je streljalo, sta bila ludi vojni komisar in neki poročnik v uniformah. Jezuitje so pobegnili iz Madrida. Tragedija .Eiektra", katero je spisal Galdo s tendenco proti jezuitom, je imela v gledališča vsak dan večji uspeh. Vlada jo je sedaj prepovedala. Tadi v Sevilli. Barceloni in Fronteri so se vršile demonstracije. V Santanderju je ljudstvo naskočilo klerikalno uredništvo lista „Atalaya". Menihi so pobegnili. Izgredniki so hoteli zažgati on-dotni samostan, a policija ga je resda. Tadi v Madrida so izgredniki napadli ondotni nuna k i samostan Policija je streljala na občinstvo, mnogo jih je bilo ranjenih. Več oseb je bilo aretiranih, med njimi neki častnik. V Valenciji so se zgrabili demonstrantje in orožniki. Jedna oseba je bila ranjena, jedna ubita. Vojna v Južni Afriki. Časopisi so zopet polni hvale Deveta. Lord Kitchener, katerega je vojna sreča, ki se mu je pač obnesla proti Mahdijstom in Sudancem, v bojevanju proti Burom zapustila docela, se je zopet jedenkrat silno bla-miral. Nič manj kot sedem kolon je spustil na Deweta, da ga ulove" ali docela potol-čejo, a žel je samo velik fiasko. Drwet, ki je stal pred štirinajstimi dnevi v Wmburgu na vsbodu Oranja, je s priroienim poveljniškim pogledom hitro preiskal položaj in se vrgel na naj bližnji koloni, kateri sta vodila Crewe in Pilcher. 31. m. m. je naskočil sovražnika na hribovju Thaba med Bloem-fonteinom in Smaldeelom, ga porazil in raz-gnal ter mu vzel celo top. Angleži so bežali pod okrilje kolone Knoxa, in Dewet je prekoračil od Angležev močno zasedeno želez niško prego med Springfonteinom in EJen-burgom docela neženiran. OJmarširal je, med tem ko so bili tepeni Angleži vsi zbe gani in zmešani, proti jugu, prekoračil reko Oranje in vdrl pri Norwals Pontu v Kap-landijo. Ta uspeh je dosegel genialni vojskovodja Dewet proti neprimerno večji sili Angležev. Listi pišejo, da je že samo radi tega čina prištevati Deweta mej najodlič-nejše vojskovodje zgodovine. Dewetove čete so se pojavile že pri Colesbergu, ki leži ob progi iz Kapstadts v Bloemfontein. Potemtakem je ta proga aa Angleže v nevarnosti in začasno skoraj nerabna. Louis Botha se je umaknil v poraslo dolino Pongolariverja na meji vshodnjega Transvaala in detel Swazi, Amatonga in Zulu. Tam ima Botha jako ugoden teren. Iz Pretorije poročajo, da so minoli teden Bori naskočili garnizijo Ly-denbnrga, a brez uspeha. V Kaplandiji je polkovnik Babington ujel pri Nauwpoorto mal oddelek Burov. Iz Kapstadta pa javljajo, da so njeli Buri 40 mož angleikih prostovoljcev, ki so spremljali vozove z živili in streljivom. Bari so vozove sežgali, ujetnike pa izpustili. V Kapstadtu imajo že več slučajev kuge. Otvorili so posebno bol nišnico za okužene. Tifus pa je med voja štvom sila razširjen. Dopisi. Iz Rudnika pri Ljubljani, 12. febru-varja. Velecenjeai gospod urednik ! Dovolite v Vašem listu malo več prostora, da i jaz nekoliko potožim o nadlogah, katere me mučijo zlast. radi tega, ker sem popustil postransko slažbo — orglanje. Našemu g župniku ni bilo dovolj, da se je ob volitvah poslužil tistega — živega svetnika in katoliškega agenta Janezi Črniča, koji je mene in nekaj boljših občanov, med temi župana gosp. K. L., razglaševal za — brezverce, ne, to še ni bilo dovolj. — Gosp. župnik je na to ,po-gruntal" še imenitne — izjave. Te .šmen-tanoa kunštne izjave je .gospod" v avoji — .sveti katoliški jezi" — sam sestavil ter jih po ključarju meni v podpis poslal. Ključar, .sicer jako pameten mož, mi je tudi pri tej priliki omenil, da g. fajmošt« vsacemu uporniku in nejeverniku grozijo s pripravljenim — hudičevem rogom. Torej — hudičev rog! — Izjavi se glasite dobesedno: Izjava I. 1. Od gosp. Janeza Petrič, tukajšuega učitelja sem naprošen vam tole oznaniti: NB; Jaz ga nisem nikdar prosil. Opomb. pis. 2. Slišal sem, da se je v zadnjem času v rudniški fari o meni sem ter tja govorilo, da sem jast brezverec. Temu govorjenju očitno oporekam ter očitno izjavljam, da verujem vse, kar je Bog razodel, in kar nam po kat. cerkvi verovati zapoveduje, ter da tudi vse spolnujem, kar ista uči. 3. Ker sem bil pa napačno poučen, obžalujem ob enem svoj sramotilni napad na Lavrci dne 12. dec. 1900 na tukajšnega župnika gosp. Gregorja Šlibar. 4. Očitno obžalujem tudi zaničevalni in neumestni napad v .Slov.Narodu" št. 287 dne 14. decembra 1900 na tukaj šne može, na pobožnost presv. K. Telesa in gosp. Gregorja Šlibar, tukajšnega župnika. Podpisani prosi, da se vse zgoraj navedeno na prižnici očitno oznani. Rudnik, dne Izjava II. V tej ostane vse zgoraj pod št. 1, 2 in 3 navedeno; št. 4 bi se pa za mogla takole spren niti : Očitno zjavljam, da z zaničevalni m in sramotilni?! napadom v .Slov. Narodu* št. 287 dne 14. decembra 1900 — kjer med napadalci tudi moje ime stoji — na tukajšne muze (farmane), na pobožnost presv. Rešojega Telesa in na g. Gregorja Šlibar, tukajšnega župnika nisem v nobeni zvezi. Podpisani prosi, da se vse zgoraj navedeno očitno na prižnici oznani. Rudnik dne Moj Bog! Na odkazani prostor se mi je torej podpisati in potem očitno moliti neke vrste — .krstno obljubo" — in to v pričo ljudi pri božji službi, kar niti ne stori — največji očitni grešnik! Ne, nikakor se ne vržem kar tako pod noge, tudi ne — najvišjemu pastirju. Ne, raji grem — Siv — k „Luciferju" in mu prav odkritosrčno povem, da jaz nisem agitiral, ne g. župnika in ne njegovih znank po svetu razupil, ter da nisem jaz niti »ene" sinil o tistih .škandalih" iz rudniškega farovža, za katere vedo gotovo že na Turškem. Ne, podpisal se nisem, kakor vidite gosp. urednik, ampak poslal sem kmalu na to vsa pisma in juxkarte, katere sem prejel od slavnega agenta — Venokovega Janeza g. župniku v pregled znamenom, da bi ga prepričal v .pristni" pobožnosti agentovi, ter da mu dokažem .črno na belem", da je katoliški agent sam prav — razločno — povedal v pismo, da so mu g. župnik dali — vas pogum — za agitiranje. Za odgovor prejel sem pa sledeče pismo in izjavo: Gospod učitelj.' Prebravši Vaše pismo, Vam meni poslane pisma vse neprebrane vračam nazaj. Pristavljam pa, jast nisem v zvezi z nobenim agentom in tudi ne z črničem. Izjavljam pa tudi: Črniča za agitiranje nisem jest ne najel, ne plačal, in mu tudi kozarca vina ne dal; in toraj tudi nisem odgovoren, če je isti komu kako krivico storil. In trdim še, da kar sem jest agitiral nisem s svojimi besedami nobenemu — ne Vam ne gospod Lenčetu kako krivico naredil. S spoštovanjem ! Gregor Šlibar. Kaj g. urednik! Ali ni naš .gospod" .velik ženijo v kovanju izjav?! Sicer se navidezno sramuje umazane zveze z agentom — a agent, ki je pred nekaj leti kuhal — živega mačka in ki je živemu petelinu iztaknil oči ter ga potem učil „kolc" , ta agent je na vse to še 6. januvarja 1901 pred razpostavljenim sv. Reš. Telesom očitno in na glas v pričo župnika molil .OčenaŠe" za — nejevernike in sovražnike iz tukajšne fare. Le malo je manjkalo, da nas ni naštel kar po imenu Gospod urednik! Ali Vi kaj verjamete župnikovim izjavam? Jaz nikakor ne! Zdravi! Ivan Petrič, učitelj. Iz Vinice, 12. februvarja. Naša narodna čitalnica je proslavila dne 10 febr. t. 1. desetletnico svojega obstanka s tem, da je slavila, akoravno malo pozno — 100 letnico rojstva Fr. Prešerna. Či3ti dohodek je namenjen za spomenik pesnika-prvaka. Vspored je bil dostojen tega slavlja: Živo-topis Prešerna, petje igra in ples. Vse točke so se prav povoljno zvrfiile. K slavnosti s'e prihiteli tudi sosednji čitalnici in to mati-čitalnica iz Črnomlja in hčerka čitalnica iz Bosiljeva v obilem številu, ter so njiju člani pri veselici tudi sodelovali, za kar jim bodi srčna hvala. Veselica je bila izvanredno dobro obiskana, tako, da so bili prostrani prostori natlačeno polni. Mestna godba iz Črnomlja nam je prav všečno igrala in ob 4. uri zjutraj rajalo je še vedno 15 parov belokranjsko kolo. Domače ljudstvo ne more prahvaliti tega večera užitek. Saj pa si tu videl tudi zraven katolika sedeti pra voslavno obitelj, zraven lajika miroljubnega duhovnika in zraven liberalca tudi klerikalca. A vzlic tej različni družbi se zabava ni kalila. Prešernov duh — poln ljubezni je s; ajal naša srca v veselo harmonijo, ter nas navdal z veselim upom, da se bode tudi v Belokrajini kmalo pokazalo solnce napredka in slobode. V to pomozi Bog in sreča junaška! Iz Gradca, 11 februvarja. Po izven-akademični podružnici sv. Cirila in Metoda v Gradcu dne 7. t. m. prirejeni zabavni večer se je vkljub silno slabemu vremenu izvrstno in na splošno zadovoljnest izbranega občinstva obnesel. K temu uspehu so največ pripomogli vseučeliščaiki in tukaj živeči bratje Čehi. Udje so se, izvzemši nekaterih zavednih narodnjakov po svoji odsotnosti odlikovali. Tamburaški zbor akad. društva „Sloboda* pod vodstvom g. mud. stud. Gjuro Frankovic» je vse točke jako fino izvajal in žel burno zahvalo. Največja zahvala gre požrtvovalnosti in spretnosti voditelja. Pevski zbor akademičnega društva .Triglav" pod voditeljem jur. Fran Ratajem, kateremu se je iz Maribora za podporo sezval gosp. Ašec, je splošno zado voljil in na občno zahtevanje več točk dodal. Po igri se je vnel živahen ples, kateri je trajal do ranega jutra na veliko veselje mladine. Dnevne vesti. V Ljubljani, 15. februvarja. — Naia cerkve in politikujoöi duhovniki. Na prijaznem griču ob cesti, ki pelje iz Ljubljane proti Kranju, prav tam, kjer se okrajna cesta v Škofjo Loko odcepi, stoji pod faro Sorsko spadajoča podružna cerkev posvečena sv. Miklavžu. Ni dolgo tega, kar je neki potnik, hoteč spraviti molitev, obljubljeno sv. Miklavžu, prestopil prag tega božjega hrama, ki je tem bolj posvečen, ker hrani Se kost svetnika. A čudom se je čudil. Sv. Miklavž bil je z vrvmi zvezan k oltarja, na vrveh visele so stare strgan« srajce, ženski ušpeteljni, spodnja krila i grenerami, zamazane po- steljne rjuhe, sploh umazano mežnarjevo perilo. Golobje, kokoši, race, petelini ia druga kuretnina imela je tam svoje torišče tla so zamazana in polna odpadkov teb živali. Cerkev s svetinjo sv. Miklavža po. stala je sušilnica mežnarjevega perila, torišče kuretnine, a nihč tega ne vidi. Kje je žnpnik iz Sore, da tako oskrunjenjo hiše božje dopusti, kje je škcf, da tega na vidi? No, ti gospodje imajo druzega opravila dovolj. V cerkvi jih ne najdeš, pač pa na voliščih, kjer se pehajo, agitirajo in sovraštvo netijo. Pa naj vera ne peša, če so cerkve, znamenja pobožnosti našega ljudstva, zanemarjene, če jih že vsak mežnar porabi za svojo kasto, duhoven se pa povsod drugod, pravi nebodigatreba* najde, le tam ne kjer bi mora! biti Sv.' Miklavža seveda to ne bo jezilo. Naprotn ' Še vesel bo, saj ga je obiskal in opravil, molitev v njemu posvečeni cerkvi liberalec; brezverec, hudiču prodana duša, kateri sa je zgražal nad takim oskrunjenjem, ki g£ je storil pobožen, vsak dan rožni ven« moleč ju v milosti naših gospodov živeč' — klerikalec. — Slovensko gledališča. Jutri, v. soboto 16 t m. igra se prvikrat v sezoni, velepriljubijena čarobna burka s petjem v treh dejanjih .Hudobni duh L u m p cij Vagabund" ali .zanikrna trojica". „Lumpacija Vagabunda" igra g. Dubrovoloy, mizarja Lima, g. Deyl, krojača Klopčiča g. BoleSka. čevljarja Knef g. Perdan, sicer nastopi vse dramsko osebje. — Slovensko gledališče. Na višino Tannfcäuserjeve reprodukcije se .Lobecgnn" pri nad ni povzdignil. Vzrot je deloma v polifoniji, oziroma razdeljenosti zborov, ki zahtevajo v .Lohbugrinu" nastop ,en masse", nekaj pa, in morda dobršen del, v manj skrbni pripravi in izvršitvi. V zboru ne sinoči zopet nekaterim nič ljubilo ni; nekai nepriciznosti gre morda na rovaš štndiranju po notah: pevec, ki ima te veliko v rokah, je na odru rad nesiguren. Tu ne pomag. nego memoriranje. Divno je zopet pel gosp. Olszewski, ki je tudi po postavi in nastopu krasen Lohengrin. Vredna partneric-* mu je gdč. Carneri, g. Vašiček vzdržal se je popolnoma n& prejšnji višini. Gospod Nolli, ki je bil v prvem nastopu posebno dober, posvetil je sinoči fraiiranju več pozornosti, na to stran je bila v prvi polovici dragega dejanja tudi gdč. Radkiewicz kaj dobra, in zopet moramo obžalovati, da nam ni sojeno, slišati njen alt v kaki iz ključno altovski partiji. Drugo se je obdržalo na prejšnji stopnji, zbor je priše! po mestih bolj dc veljave. — Ekonomija bi za htevala, da se stare igre niinnciozno študirajo; tega mnenja je bilo tudi občinstvo, ki sa sinočnje predstave ni nič kaj preobilno udeležilo. A. — Sokolova maskarada. Le še malo dni in odprla se bo Sokolova dvorana zadnjikrat v kratkem letošnjem predpastu, da se zaključi Kurentovo kralje vanje z res najfinejšo in najelegantnejšo, najbolje renomirano Sokolovo maska-r a d o. Brez hrupne reklame dela se neumorno na to, da tudi letošnja maskarada ostane na višini dqsedanjib, in jih celo prekosi bodi si glede finosti in elegance mask, bodisi glede dokorativnega dela, \> katerem hočemo spregovoriti kaj več jutri. Tudi naše ljubeznjive dame iz najboljš h slovenskih krogov delajo na tihem, da presenetijo obiskovalce maskarade kar naj prijetnejše, saj so ravno one tisti ma-gnetični faktor, ki daje Sokolovim maske-radam poseben sijaj in so vsako leto naj-krasnejši nakit v okviru Kurentovega kraljevskega dvorca. — Od Sv. Vida nad Cerknico se nam poročajo vedno zanimivejše stvari. Fanatizem ondotnih klerikalcev raste od dne do dne. Ker se jim je, na njih veliko žalost in jezo, 9. t. m. pri občinski seji prvi poskus glede izvršitve .blagega" pro grama, katerega smo zadnjič pojasnili, ponesrečil in jih tako vstrašil znan rek, ki pravi: .Kakoršen začetek, tak konec", zato so prevzele nekatere ženičice ta velevažen posel ter sestavile nov načrt. Govorijo namreč: .Ko bi me zvedle za tistega .zlodja", ki našega predobrega .gaspuda" po tistih .umazanih cajtengah" dajejo,' bi ga takoj z motikami napadle ter tako naredile jedenkrat za vselej mir, potem pa če smo Se tako dolgo zaprte.* Gospod Lovšin! čestitamo Vam, da imate tako ■vrlo — junaške pristale, in še celo med genskim spolom. Prav dobro jim morate svati na srček pihati, da so tako vnete za Vas. Kdor zna, pa zna! V kratkem se zopet vidimo, če nas do takrat ne izvoha kaka premetena teničica in nas ne pošljejo prezgodaj v krtovo deželo. Ej ,gaspud, gaspud", zopet Vam bo morebiti tisti Vaš prijatelj pisal, kaj počenjate, da ste zopet na „prangerju" v „Slov. Naroda; in tedaj mu prav odkritosrčno odpišite : „Mea calpa, mea culpa". —X— — Ustanovni shod društva „Ljub-ijanska meščanska godba", o katerem smo že omenjali, vrši se v četrtek dne 21. februvarja t. 1. ob pol 8. uri zvečer v areni „Narodnega doma". Dnevni red obseza: a) Nagovor predsednika pripravljalnega odbora; b) posvetovanje in potrditev načrta za društvena pravila; c) volitev predsednika, podpredsednika in 8 odbornikov; d) raznoterosti. Po zborovanju je na čast ustanoviteljem promenadni koncert cele godbe ter prosta zabava. — Ljubljanska meščanska godba se je z dosedanjimi nastopi občinstvu tako prikupila, da bi je ne mogli več pogrešati. V letošnji predpustni sezoni je svirala pri 35 plesih v Ljubljani in zunaj Ljubljane, a povsod v občo zadovoljnost Da se godbi osigura obstoj in popolnitev, je pa treba, da jo sleherni po svoji moči pudpira. Čim večja bo podpora, tem krepkejše se bo godba razvijala. Na ustanovnem zboru se poleži temelj godbi, zategadelj je pričakovati mnogobrojne udeležbe. — Pristop na zborovanje je dovoljen vsakteremu. — Opravilni načrt nabornih komisij na Kranjskem za leto 1901. je naslednji: A. Naborna komisija ein kr. d o pol nitvenega okr. poveljstva št. 17 v Ljubljani. Naborna komisija štev. I. Dne 18., 20, 21. in 22. marca: Nabor v Ljubljani za sodni okraj ljubljanske okolice; dne 23. in 26 marca: Nabor na Vrhniki za istoimenski sodni okraj; dne 28. in 29. marca: Nabor v L j u b 1 j a ni za mesto Ljubljano. Naborna komisija št. II. Dne 18 in 20. marca: Nabor v Kamniku za istoimenski sodni okraj; dne 22. in 23 marca: Nabor na Prevojah za sodni okraj Brdo; dne 26. in 27. marca: Nabor v Višnji gori za istoimenski sodni okraj; dne 28, 29. in 30 marca: Nabor v Litiji za istoimenski sodni okraj; dne 1. aprila: Nabor v Radečah za istoimenski sodni okraj; dne 2. in 3. aprila: Nabor na Krškem za istoimenski sodni okraj; dne 9 in 10. aprila: Nabor v Kostanjevici za istoimenski sodni okraj; dne 12. in 13. aprila: Nabor v Mokronogu za istoimenski sodni okraj; dne 15. aprila: Nabor v Trebnjem za istoimenski sodni okraj; dne 16 aprila: Nabor v Žužemberku za istoimenski sodni okraj; dne 18., 19. in 20. aprila: Nabor v R u d o 1-fovem za istoimenski sodni okraj; dne 22. aprila: Nabor v Metliki za istoimenski «odni ekraj; dne 24 aprila: Nabor v Črnomlju za istoimenski aodni okraj; dne 26. in 27. aprila: Nabor v Kočevju za istoimenski sodni okraj; dne 29. in 30. aprila: Nabor v Ribnici za istoimenski sodni okraj; Dne l.maja: Nabor v Velikih La šičah za istoimenski sodni okraj; dne 2., 3. in 4. maja: Nabor v Radovlj ici zaves politični okraj Radovljica; dne 6., 7. in 8. maja: Nabor v Kranju za sodna okraja Kranj in Tržič, dne 9, 10. in 11. maja: Nabor v Škof j i Loki za istoimenski sodni okraj. — B. Naborna komisija ces. in kr. dopolnitvenega okrajnega poveljstva št. 97 v Trstu. Dne 12 in 13 aprila: Nabor v Vipavi za istoimenski sodni okraj; dne 15, 16. in 17. aprila: Na bor v Postojini za sodna okraja Pošto-jina in Senožeče; dne 19. in 20. aprila: Na bor v Ilirski Bistrici za istoimenski sodni okraj; dne 22. aprila: Nabor v Logatcu za istoimenski sodni okraj; dne 24. aprila: Nabor v Ložu za istoimenski sodni okraj; dne 26. aprila: Nabor v Cerknici za istoimenski sodni okraj; dne 29. in 30. aprila: Nabor v I d r i j i za istoimenski sodni okraj. — Narodne čitalnica v Kranju priredi v soboto dne 16. februvarja veselico 8 plesom v svojih prostorih. Pri plesu s vira oddelek a Ljubljanske meščanske godbe". Začetek ob pol 9. uri zvečer. Ustopnina: Za člane 60 vin., za nečlane 1 krono. — Strelski klub v Zagorji ob Savi Priredi na pustni ponedeljek dne 18. t. m. v prostorih g. Miillerja maskarado. Ker bode v Zagorji to prva maskarada, je zanimanje veliko. Napovedale so se že različne maske, užitka utegne biti torej dovolj. — Mestna kopel. Od 3. do 9 svečana oddalo se je v mestni ljudski kopelji vsega skupaj 270 ko pel i j in sicer za možke 239 (prsnih 150, kadnih 89) za ženske 31, prsnih 5, kadnih 26). — Zdravstveno stanja v LJubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 2. do 9. Jfebr. kaže, da je bilo novorojencev 19, umrlih 18, mej njimi jih je umrlo za äkariatico 1, za jetiko 3, za vnetjem sopilnih organov 3, vsled mrtvouda 3, za različnimi boleznimi 8. Mej njimi so bili tujci 4, iz zavo-vodov 11. Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škarlatico 4, za vratico 1, za ušenom 1, za rudečicami 2 osebi. * šola dramatikov. V Newyorku so ustanovili Šolo dramatikov. Kursa trajata dve leti. Učenci se pouie o teoriji dramatične umetnosti, potem študirajo najimenit nejše in najpopolnejše igre in končno se vadijo pisati igre, najprej enodejanjke in končno petdejanjke. Najboljše igra sa vpri-zori v gledališču. .Ganlois", ki je objavil to novico, spominja pri tej priliki na anek doto, katere junak je bil Labiche. Tega je nekdaj nekdo vprašal, kako prav za prav nastanejo gledališke igre. ,To je čisto pri prosto", je odgovoril Labiche. »Jaz vzamem par knjig popirj8, pero, ter sedem za mizo" In smeje je dostavil: .Drugih težav sicer pri tem ni nobenih." Ali seveda — samo znati je treba! * Lex Heinze v Rimu. Krasni vodo met pred termami Dioklecijana v Rimu je te dni rimsko ljudstvo samo odkrilo, ker so delali pri obč. svetu ondotni klerikalci radi „nenravnosti" skupin velike sitnosti. Klerikalci so hoteli vodnjak dicela odpraviti, Češ, da so kipi Rutellija nesramni. Obč. svetniki so zaman ugovarjali, da so c*to v cerkvi sv. Petra goli kipi in gole slike žensk in moških, klerikalci niso odnehali in skušali obč. svet ustrahovati. Te dni pa se je zbrala velika množica, podrla ograjo ter z največjim krikom razkrila vodomet in vodnjak. Policija ni mogla tega zabraniti, zato pa je danes umetniško delo Rutellija na ogled vsemu svetu. * Brlog nenravnosti. Z Danaja poročajo, da so ondi zaprli löletno dekle, Rezi ko Friedl radi vagabundaže. Ta je povedala, da se bavi maseza Anastazija Brabetz s tem, da lovi jedva malo odrasle deklice in jih izroča gospodom v zabavo. Njeno stanovanje je bilo ostuden brlog nenrav nosti. Razen Brabetz je policija zaprla še dve njeni pomočnici. * Lev v garderobi. Gospdč. Lucija Medlon, varietč pevka, je doživela v mann heimskem gledališču te dni prav neprijeten dogodek. Po predstavi je šla v svojo gar derobo, da bi se preoblekla. Ali tu je sre čala velike_a leva, ki je ušel dompterju Princu in se klatil po gledaliških hodnikih. Pevka je zakričala in omedlela. K sreči je prišel Princ in odvedel leva v kletko. Pevka pa je obolela. * Kače napadle hišo. Neko hišo v Llanellyju v južnem Walezu so — tako poroča list „Zoologist* — pred kratkim posetile kače v celih trumah. Lezle so po stopnjicab, legle na pohištvo ter se udomačile po sobah in spalnicah. Prebivalci so jih pobijali, in našli v zidu 40 gnezd kač, ki sicer niso bile na varne. V zidu so našli še 1200 nerazvitih kač. Koliko bi jih bilo prišlo na dan čres šest tednov' * §§ za zakonske kandidate. Iz New-Yorks poročajo: Zakonodajski odsek države Minnesota je dobil predlog, glasom katerega naj bi bila sklenitev zakona prepovedana ljudem, ki so podvrženi blaznosti, jetiki ali drugim dedičnim boleznim in nad 45 let starim ženskam. Vsak zakonski kandidat se mora izkazati z zdravniškim spričevalom, da je zdrav, sicer bo ostro kaznovan. Ta zakon naj izboljša ondotno ljudstvo, ki je menda jako bolno in sani-kerno. Tudi v drugih američanskih državah imajo take zakone. * Umorjen zapel ji veo?„ New york Herald" poroča, da se je pripetila v malem mestu Arlington v nedeljo zjutraj izredna tragedija. Višji uradnik Thomas G. Barker je opažal že dolgo časa, da ima njegova žena nekaj na vesti, kar jo teži. V soboto zvečer pa mu je povedala, ds jo je župnik John A. Keller pred letem nosilno onečastil. Barker, 39 let star mož je sel v nedeljo zjutraj k župniku ter ga petkrat obstrelil. Župnik, 38 let star mož je zatrjeval, da je ne dolžen. Ranjen je bil smrtno. Barker se je izročil policiji sam. Književnost. — Slovanska knjižnica. Urejuje in izdaja A. Oabršček. .Vstajenje". Roman v treh delih. Napisal grof Lev Ntk. Tolstoj. IV. zvezek. C*na 40 vin. — Franjo baron Trenk i njegovi panduri. Istorička razprava. Napisao dr. Ferdo Šišič. C ena postom 1 K 60 vin. U Zagreba Naklada in tisak Dioničke Tiakare 1900. Str 795. — Život. Knjiga III. sv. II. Slike: Giorgione: Venu*. R. Valdec; Biskup J. J. Strossmajer R Valdec; Franjo Rački. R. Valdec: M. Dimitrije vid R. Valdec: Grtfica M Khuen-Hedervary. R Valdec: Kiparstvo. R. Valdec: Shkikarstvo. Sa držaj: Srgjan Tue i d: Preludij. Oton Zupan eis: Deviza. Branimir Li vadi c: Mah probici. Drag. M. DomJanic: Moja ljuba v. G d' Annunzio; Raskošnik i Lazar. Sergij P.: Iz dubrovačkih soneta. Milan Marjanovid: Gabiiele D' Annunzio. A. G. Matoš: Miltta Jakšid I« knjže/nog i umjetničkcg svijeta: Glavna skupština društva hrvatskih umjetnika. Proslava Četiristogodišnjice hrvatske književnosti. Kazalište: Narodni divadlo. Tehnika moderne drame. Književnost: Dubrovačka književnost kanosika Stojanovida. Iz kra-jiškog poaijela V. Gudel: Kajkavske drame Umjetnoat: Treda izložba društva .Manes". Izložba plakata u Pragu. Smotra. .Život" iznova toplo priporočamo. — „Slovanski Prehled". 5 štev. III. letnike te izborne slovanske revije, katero priporočamo najtopleje vsakomur, ki se zanima za slovansko kulturno gibanje in napredovanje, ima tole vsebino: Fr. Kva pil: Z bäsni Bronislawa Grabowskebo. (Sliko) Ad Cerny: Bronislaw Grabowski, Dr. 0. Wagner: Dva moderni dramaticke obräzky. J Hudec: Dr. France PreŠern. (1800—1849) Jeho život, doba z basnicke dilo. Dopisy: Iz Petrograda, iz Varšave, s Poznanja, iz Hrvatske in iz dežele Slovencev. Slovinft Slovane severezä padnf: Slovane vychodni: Jihoslovand: Po-sudky a oznamy: Slike Bron. Grabowski. Henryk Sienkevicz. A. M i c b a j 1 o v. — P regršt šuštnja. Sknpio Neura-s te niču s. Ciena 3 K. Donička tiskara u Zagrebu. Tako je naslov elegantni, ilustro-vani zbirki satiričnih in humorističnih pesmij na hrvatske politične, socialne in literarne razmere. „Neurastenicus" dr. Vicko Mihajlevid odvetnik v Spletu. To lepo in duhovito knjigo toplo priporočamo. Telefonska in brzojavna poročila, Dunaj 15. februvarja. Vprašanje glede nenemških interpelacij še vedno ni rešeno. Prezident grof Vetter je danes konferiral v tej zadevi z raznimi parlamentarci. Načelnik hrvatsko - slovenskega kluba dr. Ivčevič je grofu Vetterju rekel, da bi njegov klub smatral odklanjanje nenemških interpelacij za kršenje ravnopravnosti in zaprovo-kacijo Slovencev in Hrvatov. Nemške stranke so se postavile na stališče Bärn-reitherjevo, da smejo v protokol priti samo nemške interpelacije. Sodi se, da bo Vetter sedaj ali poskusil kot predsednik stvar dognati ali pa bo odločitev prepustil zbornici. Dunaj 15. februvarja. V tukajšnjih političnih krogih se govori, da odstopi Körberjevo ministrstvo še pred Veliko nočjo ali pa mej velikonočnimi prazniki in sicer vsled tega, ker ni prav nobenega upanja, da bi to ministrstvo zamoglo doseči kak pozitiven uspeh. Koliko je na teh govoricah resnice, se seveda še ne da presoditi V zvezi s tem je naznanilo „N. Fr. Pr.a, da bo vlada prosila Čehe, naj umaknejo svojo zahtevo, da se mora o vseh vladnih predlogah vršiti prvo branja Čehi tej prošnji nočejo ustreči nego zahtevajo, da morejo vse predloge priti na prvo branje. Dunaj 15. febravarja. V včerajšnji tajni seji poslanske zbornice je predsedništvo pozabilo poskrbeti, da bi se bil napravil zapisnik, in da bi se isti verificiral. Da se to popravi, imela bo zbornica v sredo zopet tajno sejo. Dunaj 15. februvarja. Poljski klub je imel danes sejo, v kateri je izrekel svojo ogorčenje radi govorov narodnih maloruskih poslancev Kosa in Vassilka ter sklenil, reagirati na te govore pri prvi priliki. Krakov 15. februvarja Iz Kijeva se poroča, da je ondotno sodišče sedem visokošolcev obsodilo na smrt. Beligrad 15 februvarja. V vladnih krogih kakor tudi mej občinstvom je nastalo veliko ogorčenje zoper avstrijske vladne kroge, ker niso pustili prepeljati Milana v Srbijo. Rim 15 februvarja. Z an ar deli i je prevzel misijo, sestaviti novo ministrstvo Madrid 15. februvarja. Zdaj je vlada tudi v Madridu samem prokla-mirala obsedno stanje. Tudi je danes prepovedala rabo interurbanega telefona. Vse javne funkcije v stolnem mestu je vlada poverila vojaštvu. Tudi včeraj so se primerile krvave rabuke. Ljudstvo je naskočilo več samostanov in jih bombardiralo. Orožniki in vojaki so streljali na ljudstvo. Aretovanih je bilo kakih 600 oseb. Ponoči je ljudstvo zopet naskočilo dva samostana. Menihi so zvonili in s tem priklicali vojaško pomoč. Prišlo je do boja, v katerem je bilo več oseb ranjenih, mej njimi tudi neki višji častnik. Ravno taki boji so bili v Valenciji, kjer je bilo nekaj oseb v boju z vojaštvom ustreljenih in mnogo ranjenih. Vlada je tudi tukaj razglasila obsedno stanje. Danes je grof Caserta odpotoval na Francosko. V nedeljo je shod zastopnikov liberalne, republičanske in na-rodnomonarhistične stranke, ki naj pro-vzroči zvezo vseh teh strank za boj zoper klerikalizem. London 15 februvarja Parlament je bil včeraj otvorjen s prestolnim ogo-vorora, v katerem je rečeno, da bo Angleška vojno v Južni Afriki nadaljevala, dokler Burov popolnoma ne podvrže. Narodno gospodarstvo. Nov dalmatinski železniški projekt. Spisal dalmatinski drž. poslanec, dvomi svetnik Vitez Vukovič". Kaže se skoro, kakor bi ne imeli še projektov za dalmatinske železnice, ki naj bi vzdrževale zvezo z monarhijo. Kakor čujem iz merodajnega vira, se bavijo na poklicanem mestu celo z idejo dal m tinske otočne železnice od Istre s pomočjo trajektov preko otokov Čres in Pag na dalmatinsko kopno. Ideja gradnje železnic po trajektih pač ni nova; taki železniški trajekti so se ob težavnih okolnostih napravili, preko velikih morskih ožin na Švedskem, na Norveškem in na Danskem, a slednjič se je izvršil tak trajekt pri veliki sibirski železnici. Mislim tu na trajekt na Bajkalskem jezeru, ki dokazuje, da so taka podjetja v gotovih okolnostih možna, ako je le resne volje in energije. Kazalo se je. da bo Bajkalsko jezero delalo nepremagljive težave nadalje-vanjnu sibirske železnice od Irkutska do Sretenska. To jezero je jed no najglobokej-Ših kotlin sladke vode na zemlji (do 1500 metrov globočine) in plovstvo po njem je bilo med naj teža vnejimi zaradi tam vladajočih viharjev. Po dolgoletnih študijah in hidrografiškem proučevanju je odbor sibirske železnice sklenil, da se bo prevoz preko bajkalskega jezera vršil na parniku, prirejenem za lomljenje ledu in ki bo jemal na-se ves železniški vlak. Prevozna črta je dolga 64 kilometrov in se prevoz vrši s trajektno ladijo, zgrajeno od gra ditelja trajektov, Armstronga v Newvastle. S tem je pač podan dokaz, da je možen prehod preko jezer in zalivov, na katerih so razmere veliko težavneje, nego na našem Kvarnem. Omenjeni projekt otočne železnice v Dalmacijo je prav za prav že šesti resni projekt za zgradnjo železniške zveze srednje Dalmacije a monarhijo in a železniško mrežo v okupiranih deželah Bosna in Hercegovina, kar jih j« prišlo na tapet t zadnjih tridesetih letin, ne da bi bilo kaj nastalo is njih. (Dalje prih.) Proti zobolohi in gnjiloti zob dera> taborno Melnsina nstna in zobna voda otrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo ia nat. Cena 1 steklenici a rabilnim navodom 60 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po poŠti raapoiilja ae vsak dan dvakrat. Jedina maloga. (88—7) dež. lekarna M. Leustek, LJubljana Realjeva cesta fitev. 1, araven mesarskega mostu. Dež. gledališče v Ljubljani. Stev. 73. Dr. pr. 1092. V soboto, dno 16. februvarja 1901. Prvikrat v sezoni: Hudobni duhLumpacij Vagabund ali zanikrna trojica. Čarobna borka a petjem v treh dejanjih. Spisal J. Nestroy. Poslovenil J. Ale&ovec. Godba Müller-jeva. Režiser A. VerovSek. Kapelnik Hil. Beniaek. Ibgqs« Misjn vloge do dne dvl*-«, S*/0 rentnl davek od teh hranilnih vlog plača banka sama. Ljubljanska kreditna banka l-eplar* tudi veeje evote brez odpovedi. (11—38) Zunanjim vlagateljem so na željo poStno hranilnične položnice na razpolago v svrho poatnlne proste vpošiljatve zneskov. VABILO na plesno veselico katera bode v soboto, dne 16. februvarja ob 4. uri popoludne v Šarabonovi gostilni -aasa Zaloški eeatl Štev. 1. -> Sodba na lok. Vstopnina za osebo SO kr. = Ples se vrši v novosezidani veliki dvorani. = K mnogobrojni udeležbi uljadno vabi 361-1) gostilničar. Zahvala. Podpisanei pogoreli smo dne 2. ja-nuvarja t. 1., katerih poslopja so bila zavarovana pri vsajam no zavarovalni banki „Slavtjl" t Pragi. Ta je po svojem generalnem zaatopu v Ljubljani škodo takoj cenila in jo nam tako točno in povoljno izplačala, da si štejemo v prijetno dolžnost, javno jo zahvaliti in vsakomur najtopleje priporočiti. V Smerjah okr. II. Bistrica 10. februvarja 1901. Jsnez Mersnik. Anton Maslo. Jožef Am-brožic. + Anton Kovaciö, p. m. Ivan Ranko. Jsnez Kovaöiö. Jožef Kovaöiö. Helena Nemo. Cts. fcr. aftlrijtfct f& itiim žttoilct. Izvod iz voznega reda veljaven od da« 1. februvarja 1901. leta. Odhod li Ljubljane jut. kol. Proga (os Trhli. Ob 13. uri W m po noci osobni vlak v Trbii, Beljak, Celove«, Fransenafeste, Ljubno; £m Selsthal v Anssc«, Solnograd; čez Klein-Rcifling v Steyr, v Lin«; fies Am-Btetten na Dunaj. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak ▼ Trbii, Pontabal, Beljak, Celove«, Fransenafeste, Ljubno, Dunaj; ftei Selzthal v Sjloograd, Ino-most; cei Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoludne osobni vlak v Trbii, Pontabel. Beljak, Celovec, Franeensfeste, Ljubno, Selzthal. Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Franiensfeste, Ljnbno; cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezera, Inomost, Bregen«, Cnrih, Geiievo, Pariz; čet Klein-Reifling v Steyr, Lin«, Budejevice, Piten Marijine vare. Heb, Franzove vare, Karlov« vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbii, Beljak, Fran-sensfeste. — Proga v Novo mesto ln Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straia-Toplice, Kočevje. — Ob 1. uri 5 m popoludne osobni vlak v Novo mesto, Straia-Toplice, Kočevje. — Ob 6. uri 55 m zvečer otobni vlak v Novo mesto, Kočevje. — Prihod v Ljabljano jnž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Badejevic, Sol-nograda, Linea, Steyr», Ausseea, Ljnbna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopolu-dne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Bndejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Coriha, Bre-genca, Inomosta, Zella ob jezera, Lend-Oasteina, Ljabna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri HH m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak t Dunaja, Ljnbna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta in Kočevja Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob 2. nri 32 m pop< ludne osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta in Kočevja. — Ob 8. uri 48 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. ▼ *?»""^ Mešani vlaki: Ob 7. nri 28 m zjntraj, ob 2 nri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zvečer, ob 11. uri 6 m dopoludne. ob 6. uri 10 m zjutraj. Böttger-ja podganska smrt za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta za ljudi in domače živali, ä 40 kr. in 60 kr., se dobiva samo v deželni lekarni ,,prl VI«rlJI poma-sratj" JLeustek-ra v LJubljani. Z uspehom podganste smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem našel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo. Schweinfurt, dne" 11. februvarja 1899. (269-2) Krrn, mlekarija. Nikdar več v življenju!! 355 važnih komadov za samo 3 K GO h. 1 krasna pozlačena ura s lepo verižico, z jednoletno pismeno garancijo, 6 finih žepnih robcev, belih ali barvastih, ovratnica z orijentalskimi biseri, najlepši ženski nakit, 1 lep moški prstan z imitiranim žlahtnim kamenom, tudi za dame, 1 garnitura m anketnih in srajčnih gumbov iz double-zlata, vsi 8 patentnim zaklopom, 1 krasen smodkin nastavek z jantarjem, 1 ff. žepni nož, 1 komad dišečega toaletnega mila, 1 nsnjat port-mone, 1 toaletno zrcalo z etuijem, 1 par bouto-nov z imit. briljantom, prav dobro ponarejenim, 1 večna beležnica, 20 predmetov za dopisne potrebe in Se 255 raznih stvari, neobhodno potrebnih V hiši. gratis. Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, velja le S K SO Ia. Razpošilja proti povzetju nova krakovska razposiljalna tvrdka (346) JPS Wlndiseh w Mo. b/X. Za neugajajoce ae vrne denar. L. Lttserj6T o Miž za mriste. Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-= aom, žuljem Itd. itd. == Glavna zaloga: L« Schwenk-ova lekarna Dunaj -Meldung. 3? Lnser-jeY-°Ä| Dobiva aa v vseh lekarnah. V L j u b 1 j an i: M. Mardetschllger, J. Mayr, O. Plccoll. V Kranju: K. Savnlk. (485—30) (ü-87) Hajd' na beli -vrh planine. Kjer Bolnca žarek sneg topil Tu gor* mi vsaka bol premine, Veselja srce prekipi. In vriskam, da od skal odmeva: »Pozdravljena, prelepa zemlja I Pozdravljen, krog sneženih glavi Napijam Vam, kar najbolj pravo Za grlo, tek in za prebavo Odeta lLlauerJa „Vm-lfjrlaavr** S Najlepši posiransti zaslužet. (200 do 600 kron mesečno) " se doseže s prodajo zakonito dovoljenih srečk na mesečne obroke mej prijatelji in znanci. — Povpraša naj se pri bančni tvrdki Kronfeld & Co. v Zagrebu. Varuj a vaj o seno! ' Z» ti« k o rodbino u«jT»4ne)*ül F knjigo t orraikih ndavah s žm ' tisoč uhTiluiDii piMni poiilj. | ldi.kr.tno M 00 Tin. » »Ti'.r. ■nimkth (odprto 20 ris.) goapt A. Um up«. Berlin S.W. 22 u Lin-deniir >••• 08. J (300-3) Hötel-restavrant v Ljubljani na dobro obiskanem prostoru, z lepo opremljenimi sobami za tujce, se radi rodbinskih razmer da takoj v najem. Več pove upravništvo „Sloven- (335-2) skega Naroda". ■1 L- •„ 'j*ic.i> 'iv_- Trgovski učenec ae takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom. (342-i> Kje? pove npravnistvo ,Slov. Nar.". I.rpa nrmrblovana ~^ mesečna soba na Poljanski cesti št. «I se odda takoj. Razgled na ulico. (311-3;. priletna blagajnioarica zmožna slovenskega in nemSkega jezika v govoru in pisavi. Med sluibo jej preostaja mnogo Caaa aa Šivanje ali pletenje. — Prednost imajo revne vdove. — Ista dobi prosto stanovanje in primerne odstotke. (348—1) Več s« izve v upravniätvu „Slov. Naroda" Sprejme se takoj (320-2) ■ačenec pri Ormoški graščini. Ker je gospod Anton Kos, posestnik v Novem mestu, umrl, proda se po nje govita ded'öih v Trški gori pri Novem mestu v dobrem stanu nahajajoč se vinograd s hišico in vso upravo vred. Natančnejši pogoji izvedo se pri gosp. L. Ropas-u, tajniku mestne hranilnioe v Novem mestu. (33i-i; Fran Varlec, trgovec v Brežicah lire za svojo trgovino z meSanim blagom pod ugodnimi pogoji trgovskega pomočnika. Prednost imajo oni, kateri so vešči kon p&ndence v obeh deželnih jezikih ter knjigovodstva, in so vojaščine prosti. (347—1; Ob enem se sprejme spreten prodajalec. Ponudbe naj vlože" le zanesljivo dobre moči. plesni venček priredi se v nedeljo 17. februvarja v gostilni ,pri znamenju' na Sv. Petra predmestju. Začetek ob 5. uri popoludne. Za dobro postrežbo je skrbljeno. K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno 1349-1) gostilničar. !Za gostilničarje, trgovce ali kapitaliste! Lepo posestvo obstoječe iz velike novejše hiše in obsežnega sadnega vrta, je na proilaj Hiša stoi v živahnem trgu na Kranjskem, v lepi legi tik kolodvora, ter ima reno mirano restavracijo s sobami za tujce; zaradi velikega prometa bi bila pnseboo pri pravna sa trgovino z deželnimi pridelki. — Najemnina vseh vedno oddanih, pro štorov obrestuje po odbitku davkov in popravil čisto glavnico 70.000 E, neračuLš. gostilniškega dobk-ka. Posestvo se proda zaradi zasebnih razmer dosti pod izkazljivo rentabili-teto. Knpec bi moral plačati na račun 14—16.000 E, ostala kupnina lahko ostane zavarovana. Pojasnila daje dr. H. Trce, odvetnik v Gorici. "(350—1 Ustrezajoč splošni želji, prodajamo odslej razun pasteriziranega piva v steklenicah tudi nepasterizirano pivo v steklenicah v zabojih po 25 steklenic po primernih cenah. Zaloga piva bratov ReiniBghaus Ljubljana (Šiška). fsdaistalj in odgovorni urednik: Josip NollL T.ast.riiDa in tisk .Narodna Tiskarna". 20772275^5^^598071