flolmmo plačana v gofovml. Leto LXXn., št. 289 LJubljana, četrtek ZL decembra 1939 Cena Din 1.— SLOTENS Izhaja vsak dan popoldne tzvzemšl nedelje ln praznike, — inseratJ do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst k Din 3. večji lnseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi ss ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CPRAVNISTVO LJUBLJANA. Knafljeva nllea štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24. 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo Strossmaverjeva ulica 1. telo fon it 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon it. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani it. 10 351. SD¥ielslia ofenziva se nadaljuje Srditi boji na Karelijski ožini — žrtve tudi med civilnim prebivalstvom — Največja letalska bitka na finskem bojišču — Zaradi silnega snega na Daljnem severu so se vojaške operacije ustavile — Umik Fincev v utrjene položaje Sovjetska letala v finski službi — Italijanski in španski prostovoljci se ude-letalskih borb na finski strani Helsinki, 21. dec s. (TJnited Press). Sovjetske čete so včeraj na Karelijski zemeljski ožini nadaljevale s srditimi napadi. Boja se je udeležilo na sovjetski trani tudi več sto tankov ln okoli 250 letal. Bombardiranje je zahtevalo žrtve tudi med civilnim prebivalstvom v bližini fronte- Toda vsi sovjetski napadi na bojišču »o bili odbltL Sovjetskim četam se nikjer ni posrečilo prodreti Mannerhelmove obrambne linije, pač pa so Imeli sovjeti sam! hude žrtve. Nad fronto na Karelijski zemeljski ožini se je vršila včeraj največja letalska bitka v sovjetsko-finski vojni. Na sovjetski strani je sodelovalo 11 bombnikov, na finski pa 6 lovskih letal. Letala na obeh straneh so Izredno spretno manevrirala, zlasti pa so se izkazali finski letalci. Finska letala razvijajo prav izredno brzino. Protiletalsko topništvo ni moglo stopiti v akcijo. Po finskih poročilih je bilo v včerajšnjih bojih sestreljenih skupno 20 sovjetskih letal. Na centralni fronti v Karelljl so dosegli Finci velike uspehe. Pri Salll so bile sovjetske čete potisnjene za 20 do 30 km nazaj. En sovjetski bataljon je bil uničen. Finci so zajeli tudi 200 konj in 30 vojaških avtomobilov. Potrjujejo, da sta bili pri Suomu-salmiju obkolejnl dve sovjetski diviziji. Na Daljnem severu zaradi bndega mraza nI bilo posebnih vojaških operacij. Z norveške meje poročajo, da je znašala temperatura tam včeraj —54 stopinj Celzija. Finci priznavajo, da so se morali na tem sektorjtr fronte umaltnitl še nadalje proti Jugu. Zavzemajo pa sedaj dobro utrjene po*»t'> janke. Finsko 1-talstvo Je tudi včeraj uspešno bombardiralo sovjetsko železniško progo v Murtnansk. Napad je izvedlo 7 najmodernejših letal sovjetske konstrukcije, Id so jih te dni prepeliall sovjetski letalci na finsko stran in Jih Izročili finski vojski. Posadka finskih letal pri včerajšnjem bombnem napada Je bila sestavljena in mednarodnih prostovoljcev. Po finskem uradnem poročilu sovjetska vojna ladja »Oktjabrska revolucija« sicer ni bila potopljena, pač pa je bila predvčerajšnjim poškodovana od strela od finske obalne baterije. 0*1o, 21. decembra. A A. (Ren ter) Po poročilih z noxve§ko-flnske meje s© so bombardiranja železniške proge, ki drži v Murtnansk udeležili italijanski ln španski prostovoljci skupaj. Italijansko poročilo o bombardiranju Helsinkov MIlan, 21. dec. z. »Corrlere deila Sera« objavlja podrobno poročilo o zadnjem letalskem napadu na Helsinke. Pri tem napadu je sodelovalo 20 najmočnejših sovjetskih bombnikov. Le štirje bombniki so mogli vreči bombe. Od skupno S2 bomb p« jih je eksplodiralo samo 12. Dvanajstdnevno zatišje je v letalskih akcijah pripisuje dopisnik odličnemu protiletalskemu topništvu. Tudi tokrat so leteli sovjetski bombniki silno visoko, kljub temu pa se je finskemu protiletalskemu topništvu posrečilo, da so sovletske bombnike razgnall že v višini 5.000 m ln jih pregnali tako, da so vrgli bombe dele 15 km izven mesta, kjer niso „€€ dobiš ukaz, ga oras Izpovedbe kapitana potopljenega nemškega pre-fc&mornika „Coltumbusa" — Ladji se nI posrečilo prebiti angleške fraucosko blokado New Vork, 21. dec. s. (Associated Press) Ameriška križarka VTuskalosa« je dospela včeraj s posadko in potniki nemškega pre-komornika »Columbus« v newyorško luko. Kapitan »Columbusa* Dehner Je izjavil novinarjem, da je predvčerajšnjem opazil v daljavi angleškega rušilca. Takoj Je poslal brezžično vsem ladjam obvestilo, da Je sovražna vojna ladja v bližini. Tedaj je angleški rušilec Bignalizlral, da bo poslal k »Columbusu^ svoje čolne. Nato Je izstrelil rušilec dva topovska strela, ki sta Sla tik preko »Columbusa«. Kapitan je potem odredil, da se vsa posadka in potniki vkrcajo v rešilne čolne, nato pa je z nekaj možmi ladjo saSgal. Iskrcavanje z ladje je bilo Izvršeno v pol ure. Na vprašanje, zakaj je svojo ladjo za-žgal, je odgovoril kapitan: »£e dobiš ukaz, ga rvnrnš Izpolniti«. Netv Yorfc, 21. dec. s. (Havas) Križarka »Tuskalusa« s posadko in potniki s >Co-lumbusa« je dospela včeraj ob 16. v New York. Ameriške oblasti so dovolile posadki in potnikom kot brodolomcem 60dnevno bivanje na Long Islandu. Neki častnik • »Columbus*« je Izjavil, da posadki ni bilo znano, kakšna navodila je imel kapitan ladje na svoji poti Verjetno Je, da je hotel kapitan izkoristiti dejstvo, da se je angleška vojna mornarica koncentrirala pri Montevideu, da bi v tem trenutku prebil angleško-francosko blokado ter m po isti poti kakor »Bremen* vrnil v Nemčijo. Ko je kapitan opazil angleški rušilec, je poskusil najprej pobegniti z ladjo proti ameriškim teritorialnim vodam. Ko pa je videl, da beg ne bo mogoč, je pustil ves j krov, kakor tudi vse notranje prostore po-t Liti s petrolejem in zažgati. Danes bo pokopan kapitan LangsdorS TrupSo poveljnika potopljene nemške krttarke !>odo danes pokopali v Buenos Airesu z vi vojaškimi častmi — Podrobnosti o njegovi sto volj ni smrti Buenos A I r e s, 21. dec. s. (Reuter). Kapitan Han s Langsdorf Je včeraj v svoji hotelski sobi, kjer Je bil interniran, prostovoljno odšel v smrt. Buenos A i r e s, 21. dec. s. (Reuter). Kapitan Langsdorf s potopljene o klopni ce »Admiral Graf Spee« bo danes pokopan v Buenos Al resu z vsemi vojaškimi častmi. Na zadnji poti ga bo spremljala častna četa argentinskih mornarjev. V Imena angleških mornarjev s potopljenih angleških trgovskih ladij, ki so bili več tednov ujetniki na »Admiralu Graf Spee«. se bo udeležil pogreba kapitan paznika »Ashlea«. Angleško poslaništvo v Montevideu je položilo na krsto kapitana Langsdorfa venec. Argentinski predsednik Ortiz Je dal Internirani nemški posadki »Admirala Graf Spee« Izrecno dovoljenje, da sme prisostvovati pogrebu. Poslovilno pismo London, 21. dec. e. Iz Buenos Ali jav-Ijajo, da ap našli v hotelski sobi, kjer je iz- vršil kapitan Langsdorf samomor, pismo, v katerem pravi kapitan, da Je Se popreje sklenil končati skupaj s svojo ladjo, toda pri tem ga je ovirala skrb glede usode njegovega moštva. Zdaj, ko so njegovi mornarji zavarovani, smatra, da Je od vezan od vseh moralnih obvez in da lahko deli usodo svoje ladje. Buenos Airea, 21. dec. s. (Reuter). Kemiki poslanik v Buenos Alresu Je izročil po-solvtlno pismo kapitana Langsdorf a, ki Je bilo naslovljeno nanj, argentinskemu mornariškemu ministrstvu. Argentinsko časopisje protestira, ker nemške oblasti ne objavljajo vzrokov aa-mora kapitana Langsdorf a. Baje je kapitan nasprotoval ukazu o potopitvi svojega pamlka. Novinarjem Je bil prepovedan ogled trupla kapitana Langsdorf a. Umrl je na nemški I napravile nobene škoda. Pri tem napadu 1 so sodelovali Izključno dvomotornl bomb-I nlkl, nazvani »Katuške«, ki so najbolj moderni ln tudi najhitrejši. Zakaj sovjeti pri tem svojem letalskem napadu niso dosegli nobenih uspehov, je zelo čudno. Splošno sklepajo, da je temu kriva ali neizvežba-nost letalskega osobja ali pa gre za očitno sabotažo. Tisoč! švedskih prostovoljcev Stockholm, 21. dec s. (Havas) Več tisoč Švedskih prostovoljcev je že na poti na Finsko, kjer bodo vstopili v finsko armado. Poveljeval jim bo Švedski polkovnik Linder. ki se je proslavil že v finskih osvobodilnih bojih ter je tedaj dobil čin finskega generala. Smrt reorganizatorja Baske vojske Caaablanca, 21. dec. AA. (Havas) Snoči je v Caaablanci umrl general Gendre, ki Je bil po svetovni vojni poveljnik odposlanstva na Finskem, tistega odposlanstva, ki je skupaj z maršalom Mannerheimom imelo nalogo reorganizirati finsko vojsko. Pozneje je genral Gendre dobil vojaško misijo v Iranu, kjer Je vodil vojaško šolo. nato ga Je pa Iranska vlada Imenovala zrn maršala. Za svoje zasluge je dobil eno izmed najvišjih stopenj legije časti m red vojnega križca. Poslanica Američankam Helsinki, 21. dec. AA. (Havas.) Žena predsednika finske republike Kalsa Kalilo je poslala Američankam poslanico. V njej pravi med drugim: Ned/omno je, da je malokatera izmed vas občutila, kaj se pravi videti v plamenih svoj dom in svoje ognjišče, videti, kako vam ogenj vse uničuje, kar vam je najdražje na svetu ln kar ste si pridobili z dolgoletnim delom. S svojo mirnostjo prispevajo finske žene k boju svojih mož, očetov ln bratov. Finci in finske žene se bore vzajemno in mimo z vero v Boga ln pravično zmago, ki so je vredni. Delovna služba na Švedskem Stockholm. 21. dec. AA. (Havas) švedski parlament Je včeraj :zgiasoval zakon, po katerem se v potrebi, t. j. v vojni ali v vojni nevarnosti uvede obvezna delovna služba za vse švedske državljane od 17. do 70. leta. Zakon stopi takoj v veljavo, izvajal pa se bo tedaj, kadar bi nastopile omenjene okoli-eine. Stalin — 60 letnik Moskva, 21. decembra, e. Včerajšnji listi v sovjetski Rusiji posvečajo cele strani Stalinu, ki danes slavi 60-letnico rojstnega dne. Stalina zlasti poveličujejo kot naslednika Lenina ln njegovega najožjega so-trudnika ter mu pripisujejo uspeh oktobrske revolucije, organizacijo sovjetske vojske, vrnitev Ukrajine sovjetski Rusiji ln sklenitev pakta o nenapadanju z baltskimi državami. Pozornost vzbuja dejstvo, da noben Ust ne omenja vojne s Finsko. Buenos Alres, 21. dec 1. Čeprav oblasti niso nikogar pustile v sobo k mrtvemu_*— pitanu krlžarke »Admiral Graa Spe#c an Langsdorf u, se vendar Izvejo nekatere podrobnosti o njegovi tragični smrti. Ko je hotelsko osebje odprlo njegovo sobo, je našlo kapitana ležečega kraj postelje na nemški zastavi, ld Je bila vsa okrvavljena. Sence Je imel prestreljene. Moštvo nemške oklopni ce »Admiral Graf Spee« je Šele včeraj popoldne Izvedelo za smrt svojega poveljnika. Mornarji so bili na to že skoraj pripravljeni, ker so videli, da je kapitan popreje razdelil vse svoje vrednosti oficirjem. Tudi je dan popreje kapitan Langsdorf zbral vse svoje oficirje in moštvo k zaupnemu posvetovanju in jim dal zadnja navodila. Sodijo, da Je bila to njegova oporoka. Nemško uradno poročilo Berlin, 21. decembra, A A. (DNBj. Nemško mornariško vrhovno poveljstvo poroča: Mornariški kapitan Hans Langsdorf, poveljnik »žepne« bojne ladje vAdmlraJ Graf Spee« ni želel preživeti konca svoje ladje. Zato Je v duhu tradicije ln ko je zagotovil obstanek posadke povorjene mu ladje, izvršil samomor, češ da Je skupaj z ladjo tudi njegovo poslanstvo končano Vojna mornarica razume ln spoštuje ta njegov sklep, ki Je prišel iz srca vojaka-heroja. Sožalju In spoštovanju spominu Hansa Langsdrofa se pridružuje tudi Fiihrer in ves nemški narod. Protest 21 ameriških držav proti kršitvi ameriškega nevtralnega pasu bo Izvršen najbrie že v petek Waahrngton, 21. dec. AA. (Reuter.) Izvedelo se Je, da bodo skupno deklaracijo SI ameriških republik poslali vojskujočim se strankam najbrže v petek. Associated Press Je Izvedela, da bo deklaracija vsebovala kategorično Izjavo, da so ameriške republike prisiljene poseči tudi po dragih ukrepih, ne samo diplomatskih, da za Jamči Jo spoštovanje nevtralnega pas«. Takoj po božiču se bodo sestali zastopniki vseh ameriških republik, da prouče skupne ukrep«, ki naj Jih Izdajo spričo tega, da ao ladje bojttfočih as držav priplula v ameriške luke. Eden Izmed predlogov zahteva, da se morajo vse vojne ladje, ki se zatečejo v ameriške luke, avtomatsko internirati. Drugi predlog pa zahteva, da se vojnim ladjam, ki ol se poškodovale v kaki bitki in se zatekle v ameriško pristanišče, odkloni vsaka pomoč ln da se jih pozove, da zapuste luko, ali pa se internirajo. Pri včerajšnjem sprejemu Časnikarjev Je zunanji minister USA izjavil, da bodo vse ameriške republike prav v kratkem izdale ukrepe o zavarovanju nevtralnega pasu. Bombe in mine na morju Vsak dan nove žrtve — Uspehi pomorske blo kade — Švedi uničujejo mine London. 21. dec a (Reuter) V torek je nemško letalo z bombami napadlo in potopilo v Severnem morju estonski psrnik »Uko«, ki je bil na poti iz Danske v Anglijo. Nemško letalo je vrglo na parni k pet bomb, potem pa je še obstreljevalo rešilne čolne s strojnicami Posadka 13 oseb, med njimi ena ženska, je blodita 15 ur po morju. Sreden Jo je rešil neki norveški parnik ter > prepeljal na Norveško. Na Severnem morju se Je potopil švedski parnik »MsrU (1400 ton), ki je zadel na mino. 7 članov posadke pogrešajo, ostalih 6 Je bilo rešenih na angleško obalo. V Hoek vao Holand je bilo snoči prepeljanih 16 moi posadke švedskega pa mika »Adolf Gret«- ki je snoči pri holandskem otoku Terechelling zadel na mino m se potopil. 4 člani posadke so pri nesreči utonili, eden izmed ranjencev pa je še pozneje umrl. London, 21. dec. a (Reuter} 13.000-tonski nemški parnik »Cap Nor te«, ki gs je angle-ika mornarica ob začetku vojne laplonua ▼ Atlantskem oceanu, je bil sedaj srečno prepeljan kot vojni plen v Anglijo. Pariz, 21. dec. a (Reuter) Po uradnih francoskih podatkih je francoska mornarica do 15. decembra zasegla skupno 362.000 ton blaga, namenjenega v Nemčijo. V preteklem tednu je bilo zaseženih 74.000 ton in pregledanih 19 ladij. Skupno je bila v teku vojne doslej v francoskih kontrolnih postajah v preiskavi 201 ladja. Angleške Kontrolne postaje so v preteklem tednu zasegle 26.000 ton blaga, namenjenega v Nemčijo. S tem se poveča skupna količina od Angležev v teku vojne zaseženega blaga na 510.000 ton. Stockholm, 21. dec s. (Reuter) Švedsko mornariško ministrstvo javlja, da je bilo od začetka vojne uničenih Že 110 tujih min, ki so bile napis vi jene na švedsko obalo. V Tokiu 4,000.000 ljudi Toldo, 21. dec. AA. (DNB) Po najnovejših stat stičnih podatkih šteje To!-:'o ' HtfH|na|t jju4L Iz notranje politike BOLGARSKI GLAS O JUGOSLOVANSKEM EDINSTVTJ Sofijski Ust »Slovo« piše ob priliki sad* mjega govora dr. Mačka v Beogradu: Pe tolikih krizah ln nevarnostih je slednjič rešeno bolno hrvatsko vprašanje. Po na-šem mišljenju bo naš sosedni narod na poti k novi državni politiki naletel na velike zapreke, kar g/a pa ne bo oviralo na poti do cilja. Ideji Jugoslovenskega edlnstva se daje danes drugI duh, ki Je Jamstvo za konstruktivno delo In napredek. Značilne se zato besede, ld jih Je Izrekel podpredsednik dr. Maček pred ministrskim svetom na kosilu v patriaršljl. Dr. MaČ^k je v prisrčnem ozračju Imel v spomin Strossmaverje-vega Imena govor, ki zasluži, da se o nJem govori in da se ne pozabi. List prinaša nate dr. Mačkov govor ln pravi: Besede, ki jih Je spregovoril dr. Maček, imajo z ortront na čas, v katerem živimo ln z orirom na kraj, kjer so bile Izrečene, globok pome« za vse balkanske Slovane. O MEsTBOVItfEVEM PISMTJ Splitski »Narodni Ust« poroča Iz Zagreba: Senzacija dneva Je »pohrvatenje« -Jugoslovenske akademije znanosti ln umet-nostl. Toda še večja senzacija je, da se je g. Ivan Meštrovič pismeno Izjavil zoper spremembo Imena. On Je poznan kot človek, Id se je mnogo trudil za politični uspeh hrvatskega pokreta, ali zdi se, da si je to zamišljal vedno v stalnih mejah ne samo ene države, temveč tudi kulturnega edlnstva. Medtem so ga časi, razvoj prilik ln — ljudi nekako desavuirall. Na vsak način je to značilen pojav, kakor nI brez pomena dejstvo, da niti sami stari »obzc*-raš« g. dr. Dežman nI smatral za potrebna priti na sejo zaradi kvoruma In da s svoja navzočnostjo sankcionira akt desavulranja Strossmaverja. Ivana Mažnravlča ln svojega lastnega pokojnega očeta. . . SOCIALISTI PROTI EKSTREMISTOM Na konferenci socialistov v Sarajevu Je bilo sklenjeno, da se obnovi socialistična stranka In da se prične z delom. Glavni govornik Je bil Jovan JakSIč. tajnik Delavske zbornice. Id Je podal zgodovino stranke po šestem januarju In ostro kritiziral delo ekstremlstov na levici in desnici. Bekel Je, da izzivanje ekstremlstov slabi moč državnega organizma. Socialistična stranka zastopa stališče, da je treba ostvariti administrativna središča v krajih, kjer so za to podani potrebni pogoji. NOVI CETTNJSKI ZUPAN Namesto dosedanjega župana na Otlnja, trgovca Jevta Spaslča Je imenoval notranji minister bivšega župana in člana Državne hlpotckame banke Toma Mlloševiča. Na seji mestnega sveta, Id jo je sklical novi župan. Je podalo ostavko 24 občinskih svet* nikov z motivacijo, da Je bil novi župan Imenovan brez predhodnega zaslišanja funkcionarjev JRZ oz. ker sploh ni član Jugoslovenske radikalne zajednice. Snežne razmere Uradno poročilo Tu jskoprometnih v Ljubljani in Mariboru, JZSS ln &PD 21. XII. 1939 Rateče-Planica 870 m: —5, jasno, mirno, 40 cm snega, osrenjen, skakalnica uporabna, P hi nI ca-Sla tna (Dom Dlrija) 950 m: —6, barometer se dviga, jasno, mirno, 50 cm snega, osrenjen. drsališče uporabno, Planlca-Tamar 110« m: —6, jasno, mirno, 60 cm snega, pršič, Peč-Petelinjek 1440 m: —6. jasno, mirno, 70 cm snega, Kranjska gora 810 m: —5, barometer sa dviga, jasno, mirno, 25 cm snega, osrenjen, sankališče uporabno, Erjavčeva koča na Vršiču 1551 m: —6, jasno, 65 cm snega, osrenjen. Dovje-Mojstrana 650 m: —2, jasno, sever SO cm snega. Bled 501 m: —4, barometer se dviga, jasno, mirno, 21 cm snega, osrenjen, Pokljuka 1300 m: —5, jasno, vetrovno, SO cm snega, osrenjen, Bohinj Sv. Janez 530 ra: —2. barometer se dviga, jasno, vetrovno, 40 cm snega, osrenjen, Bohlnj-Zlatorok 530 m: —1, jasno, vetrovno, 50 cm snega, osrenjen. Dom na Komni 1520 m: —7, jasno, vetrovno, 120 cm snega, osrenjen, Skalaški dom na Voglu 1540 m: —7, jasno, vetrovno, 120 cm snega, osrenjen, Gorjuše 1000 m: —2, jasno, vetrovno. 4* cm snega. Dom na Krvavcu 1700 m: —5. 65 cm ga, osrenjen, po robovih splhan. Velika Planina 1558 m: —5, jasno. 65 snega, osrenjen, po robovih splhan. Polževo 620 m: —7, jasno, 13 cm snega, sreŽ, Rakitna 789 m: —4, jasno, severovzhodnik, 25 cm snega. Bloke 900 m: —6, barometer se dviga, delno oblačno, 15 cm snega, osrenjen, Peca 1654 m: —4, jasno, mirno, 60 cm snega, osrenjen. _ 20. XTJ. 1939 Sv. Lovrenc na Pohorju 483 m: —S, delne oblačno, mirno, 35 cm snega, prsie, Senjorjev dom 1522 m: —1, Jasno, 40 cm snega, južen. Rimski vrelec 580 m: —3, megleno, mirno, 20 cm snega, prsič, *-a pod Kopo 1377 m: 2, oblačno, 2ft cm sn «"*srenjen. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«,četrtek, 21. decembra 1939. Stev.2^9 Nova diplomatska aktivnost Anglije in Francije Zavezniki bodo določili svoje stališče do sovje-tov — Vprašanje pomošl Finski — Vrhovni vojni svet je posvetil Italiji posebno pozornost London, 21. dcc. o. Po frnncoskih informacijah piSejo angleSki listi, da jeavezniskl vrhovni vojni svet na svoji predvčerajšnji seji v Franciji ni razpravljal samo o vprašanjih, ki sc nanAšajo na vodstvo vojne, marveč tudi o stališču, ki naj fra zavzemata obe zapadni velesili do sovjetske Rusije in o načinu najuspešnejše pomoči xa Finsko. >Daily Telegraph« piše. da bosta Anglija ln Francija skuSali materialno 'n moralno vplivati na Vzhodno Evropo, da okrepita svoje pozicije. V tem trenutku nI mogoče Se ničesar izvedeti o podrobnostih teh sklepov, toda dolga, posvetovanja dajejo slutiti, da gre za daljnosežne ukrepe Anglije :n Francije. Rim, 21. dec. e. V tukajšnjih diplomatskih krogih so bc- snoči razširili I službene strani Ae ne potrjeni glasovi o možnost i. da pride v kratkem do neke akcije za mir na zapadu. S tem v zvezi je bila tudi razprava na pred«n«-»čnem sestanku vrhovnega vojnega sveta v Parizu. Rimski *Lavoro fascista« pravi, da Je po vesteh iz dobro poučenih virov vrhovni vojni svet v Parizu, ko je razpravljal o mednarodni situaciji, posebno posvečal posornost italijanskemu stališču. MIlan, 21. dec. e. »Popolo d' Italia« trdi. da obstoje neke razlike v naslranju med Londonom in Parizom. Angleški tisk, tako pravijo milanski listi, govori in piše kar najmanj o vojnih ciljih. Se manj pa o Ver-sajsklh mirovnih pogojih. V Parizu se pa mnogo govori o vojnih ciljih, se več pa o Versaliiesti. Listi prihajajo na vprašanje o vzrokih sedanje vojne in pravijo, da jc govor grofa Caina točno preciziral vzroke, zaradi katerih je nastala vojna. V Parizu pa nasprotno trdijo, da versajska mirovna pogodba ni bila tako sramotna za Nemčijo in da se bosta morali Anglija ln Francija pri sklepanju novih mirovnih pogodb Ogniti vsem pogreSkam. ki sta jih napravili poprej. Svoboda majhnih narodov General Smuts o položaju Južne Afrike — Preiskave, aretacije in zaplembe dokumentov Gepetovn, 21. dec. s. (Reuter). Policija je v južno zapadni Afriki izvršila včeraj več preiskav pri tamkajšnjih Nemcih. Izvršenih Je bilo več aretacij in zaplenjenih mnogo važnih dokumentov. Južnoafriški ministrski predsednik general Smuts je imel včeraj govor, v katerem j© poudaril, da bi bila seeeeija Južne Afrt-ke Iz angleškega imperija popolnoma nesmiselna. Kakor kažejo primeri Avstrije in baltiških držav, ne more noben majhen narod ohraniti zase svobode. Cc bi še Južna Afrika odcepila, bi morala iskati zase garancij katerekoli velesile. In edin:*, ki bi to mogla nuditi, bi bila Anglija. V Južni Afriki so bili ob priliki \čeiaj-šnjih preiskav zaplenjeni važni dokumtnti. Že \ aprilu je južnoafriška vlada pod predsedstvom generala Hertzoga sprejela soglasno važne sklepe glede okrepitve reda in miru v južnozapadni Afriki. Ce ne bi bila podvzela vlad hitrih ukrepov, bi bila mogla nastati vojna na južnoafriških mejah. Nemška propaganda kaže povsod isto tehniko podminiranja neodvisnosti malih narodov. V južnozapadni Auikl živi '0.000 Burov. Ali jih bomo izdali? Je vprašal na koncu svojega govora general Smuts. Mađž arskš-rtttmin-ski odnosi Budimpešta, 21. deeembrs e. Iz Bukarešte javljajo službeno, da je trnu!/a rak i poslanik v Kuknre^ti Himlrtti imel voeraj razgovor z ministrskim predsednikom Tatare-«x>m. Dasi nc pripisujejo posebnega po mena temu dejstvu, vendar pravijo v diplo matskih ItfOglll, tla je tn razgovor doka/ nekake ublažitve napet««ti med Bukarešto in Budimpešto. Poteg tej^a v BtKStmpčšti mislijo, da bo kljub govoru grofa Ciana. v katerem je navedel, da trenutek ni najbolj uKlen /a ustanovitev balkanskega bloka, vendar Italija sodelovala pri tem, da ho ubia/ijo napetosti, ki še <;bstojc med nekaterimi balkanskimi državami. Y tem po gledu sc pričakujejo v najbližjih dneh /nd-nji diplomatski rSSgoVOrk Proti obstreljevanju civilnega prebivalstva Wushin%ton% 21. dcc. s. (lluvus) Ameriška ▼Uda je po posvetovanju s poveljstvom vojake in mornarice odredila prepoved izvoza nekaterih letal, kakor tudi sestavnih delov letal v drinve, katerih letalu bombardirajo in obstreljujejo ciiilno prebivalstvo. Prepoved jc utemeljena s potrebo varovanja vojaških tajnosti. Mislijo, da se prepoved nanaša na sovjetsko Rusijo. .Japonsko in Nemčijo. Angleški mir London, 21. dec. i. (Reuter) Notranji minister Samuel Hoare jc imel veernj tjovor, v katerem je med druQim poudaril: Mi želimo mir, toda ne tak mir, ki bi pomenil sramoten konec vojne ali mir, ki pomeni suženjstvo. (*Tc sc pa sovražnik odloči x& skrajno borbo, potem smo pripravljeni tudi mi, boriti se do skrajnosti. Ne bomo mirovali poprej, preden ne dosežemo premoči v zraku, na morju in na kopnem. Minister je nato tjznaeil pomembnost prihoda kanadskih Čet v Evropo. Podpis nemško- romunske pogo&be Bukarešta, 21. dec. s. (Reuter) Nemško-rusnunska trgovinska dodatna pogodba je ; bila snoči podpisani Nemška delegacija i pod -vodstvom dr. Cloduisa se vrne danes ; v Herlin. Himmler v Rimu Kini. 21. dec. A A. i DNE.) V Beneflki palači je duce sprojel včernj voditelja uemsko policije Himmlerja in se z njim dolgo in prisrčno pogovarjal. Naknadni vojni kredit v Italiji Kim, 21. dec. i. Italijanskemu vojnemu ministrstvu je bii odobren naknadni kredit ene milijarde lir za vse eventualnosti, ki bi nastnle iz mednarodnega položaja. Popisovanje bakra v Italiji Rim, 21. decembra. AA. i Štefani). V Italiji so začeli popisovati baker. Vsi državljani, ki Imajo več kakor 2 kg bakra v kakršnikoli obliki, so £a dolftni prijaviti krajevnim občinskim oblastem, ki bodo baker zbirale in ga tudi plačevale dosedanjim lastnikom. Določene so stroge kazni r.a tiste, ki ne bi postopali po ladanlh določbah. Popis bo končan konec tega meseca. Sorzna poročila Curih, 21 dec. Beograd 10.-—, Pariz 9.97, l.ondon 17.60» Nsw Tork 440.875, Bruselj 74,25, MIlan 22.60, Amsterdam 286.75, Berlin 178.50, Stockholm 106.12, Oslo 101.30, Kopenhagen 86.05, Sofija 3.30. er škantar je vozil neprevidno in je po razsodbi sodnika Feltaherja zakrivil nesrečo na brojskem mostu Ljubljana 21. decembra Včeraj se je nadaljevala pred tedni prekinjena razprava pr^ti Janku Skanrarju iz Ribičevega laza. ki ga jc državni tožilec obtožil, da. je zakrivil strašno avtomobilsko nesrečo na mostu čez Savo pri Bohinjski Bistrici. Razpravo je vodil sodnik poedinec okrožnega sodišča Julii Feliaher. obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Hnko Lučov-nik, obtoženca jc branil odvetnik dr. Dinko Puc. Dne 17. septembra se je pripetila prometna nesreča ki jo lahko štejemo mod naj večje prometne nesreče v tem letu. Šofer Janko škantar je vozil svate iz vasi Brod na kolodvor v Bohinjsko Bistrico. Sestra tovarniškega delavca z Jesenic Janeza Ravnika se je omo/ila z nekim posestnikom na Brodu in vsa Rnvnikova družina jo bila povabi j ena na poroko. Mladoporočenca in nekatere goste jc Škantar prepeljal z Broda v teku popoldneva, Ravnlkovo družino pa je naložil na avto že ponoč: po 10. uri. Na mostu čez Savo med Brodom in Bohinjsko Bistrico se je pripetile nesreča. Ravnikove je šofer hotel peljati na kolodvor v Bohinjsko Bistrico, odkoder bi se t vlakom odpeljali domov na Jesenice. Leseni most med Brodom in Bohinjsko Bistrico imenujejo domačini brojskl most, drugi most na tej poti čez Savo, ki je tudi lesen, pa nazlvajo sa-vilki most, ker je v blizini vasi Savice. Vožnja čez brojski most je bila za Ravnikov« usodna. Delavec Ravnik Janez je pri nesreči izgubil ženo Angelo, svoja dva otroka Janezka in Franceka ter brata Viktorja. Iz valov deroče Save so se rešili samo delavec Ravnik, šofer Škantar in Tončka G rumova, ki je bila zaročenka Ravnikar j evega brata Viktorja. Na prvi razpravi in včeraj je šofer Škantar zanikal, da bi bil a neprevidno vožnjo zakrivil strašno nesrečo. Zagovarjal se je, da je vozil z zmerno hitrostjo in po desni strani, ko je pa avtomobil pri vozil na sredo mostu, so pod njim popustili podolžni trami. deske-mostnice so ae nagnile in avtomobil je z vsemi potniki zdrknil na desno, zadel v ograjo, jo podrl ter nato trošenji v Ssvo. kakih sest metrov globoko. Rešeni delavec Ravnik in rešena Tončka drumova sta pa trdila v svojih izpovedih, da je šofer vozil neprevidno« zadel je med vožnjo v ograjo, katero je podrl. Avtomobil je drsel še nekaj metrov po levih kolesih po robu mosta, nakar se je prevalil v Savo. Sele tik nad vodno površino se Je avto obrnil, tako da je padel v vodo s hrbtom. Ns včerajšnji razpravi je bil prvi zaslišan župan iz Bohinjske Bistrice Jakob Rozman. Pokazal je sodniku in izvedenca načelniku in! Viktorju Sksbrnetu načrt lesenega brojekega mostu in povedal, zakaj le občinski odbornik Repinc na most pritrdil tablico z opozorilom, da voinja Z vozili, ki so nad 1000 kg težki. Čez most ni dovoljena. Obtoženec se Je namreč zagovarjal, da je Repinc nabil na most tablico o dopustni obremenitvi mostu, namestu da bi, kakor mu je bilo od občinskega sveta naročeno, most popravil. Župan je izjavil, da občinski odbor nI Replncu naložil, naj most poprav i. pač pa so na neki seji občinski odborniki odobrili Rcpinčev predlog, naj se na ssvi-ški most denc tablica o dopustni teli, na naslednji seji pa Je bilo sklenjeno naj se tudi ns brojski mott namesti taka tablica. Kakor župan, tako Je tudi občinski Odbornik zanikal, da bi mu bila poverjena poprava mostu. Zupan je nadalje povedal, da je bil most zgrajen L \"24 ter pred tremi leti zadnjič popravljen. Deske-mostniee so bile samo položene na rrsmovje ln nc pritrjene. Izvedenca jc zanimalo, v kakšnem položaju sta bili dve tako zvani mostn: supejl po nesreči. Zupan je pojasnil, da sta bili lupeji nagnjeni in sta viseli navzdol. Kolar Rozman Franc pa je županu takoj po nesreči povedal, da je bita ena izmed supej kriva in se jc zaradi tegs laže okrenila pod težo avtomobila, ki jc sam tehtal nad 1000 ktf. s potniki pa je bil še mnogo težji, saj jc i avtu sedelo pet odrsslih ljudi v dvema otrokoma. Mesarski mojster Alojz Stušek. ki je bil na kraju nesreče in jc dobro poznal most, saj je večkrst vozil čezenj, Je izjavil, da je bil most trhel in bi bilo bo'je. ako bi ga zaprli in podrli, namestu da so nanj pritrdili tablico o dopustni obremenitvi. Deske na mostu so odskakovalc, če je po njem vo zit »smo kolesar. Izvedence načelnik inž. Viktor Skabrnc jc izjavil v bistvu, ds se nesreča nI zgodila zaradi tega, ker je bil most slab, temveč Jc domnevati, ds se je *ofer zaletel z vozilom v ograjo ln so Se sele nato vdale pod njim mastn.ee. Brani lcc dr. Puc jc niediral is oprostitev, čel da v nobenem primeru, pa nsj upoštevamo ka tcrokoli okolnost ne more zadeti krivda šoferja nesreča je bila pač nesreča« za ka tero šofer ne more odgovarjati. Sodnik Je razsodil, ds je Šofer Skantar kriv po obtožnici, ds je torej / neprevidne voinjo jtakrlvil stresno nesrečo. Krlvdorek jc sodnik oprt na izvedenčevo izjavo in na izjavo delavca Ravnika in Tončke Grumo-vc, ki je šoferja opozorila na to, preden so se odpeljali z Broda, da n. dopustna večja obremenitev kot 1000 kg. izvedenec pa jc dognal, da konstrukciia mostu ni bila v vzročni zvezi z neSTečo. Sodnik je Šoferju Skantarju prisodil 5 mesecev rspora ^kantar si je pridrzal rok za vložitev pri živa ali revizije, državni tožilce pa jc takoj prijavil priziv zaradi prenizke kazni. Težave z izvozom čipk Ogle)te si krasne izdelke na ]ubile|isi razstavi ob 20 letnici Državnega osrednjega zavoda za Žensko domačo obrt Ljubljana, 21. decembra, Poročaii smo, da je te dni prirejena krasna jubilejna razstava izdelkov ženskih domačih obrti ob priliki 201etnice Državnega osrednjega zavoda v Ljubljani. Med našimi ženskimi domačimi obrtmi je najpomembnejše cipkarstvo, ki preživlja več tisoč prebivalcev v Sloveniji (vsi domači obrti zaposlujejo okrog 25.000 prebivalcev). Daše čipke slove v širnem svetu, kar je predvsem zasluga propagandnega dela osrednjega zavoda, pa tudi solidnosti in lepote izdelkov 5?amih. Zdaj je pa nase čipka rs t vo zelo prizadeto po mednarodnih spremembah septembra, ko so bile uvedene razne devizne odredbe. Po prevratu slovenske čipke BttO šle več toliko na svetovna tržišča kakor pod Avstrijo, to pa ni toliko škodovalo, ker je pstnla blvsa Srbija in alastl BeogTađ velik odjemalec našega blaga. Trgovina s Čipkami se je zelo razmahnila, vendar preveC svobodno. Razvilo se je namreč kroSnjar-stvo na Škodo legalne trgovine s čipkami. Trgovci so s časom začeli opuščati prodajo čipk, ker je zelo škodovalo čipkarstvu že zato, ker je blago izgubilo svojo ceno. Krošnja i jj so zelo podjetni zlasti v letoviških krajih, kjer gredo Čipke najbolj v denar. Fozneje so začeli v krajih, kjer je razvito člpkarstvo, ustanavljati čipkarske zadruge, ki naj bi regulirale kupčijo, skrbele za propagando ln nabavljale material za svoje članstvo (Čipkarice). Toda zadruge so ial kmalu saspale, najbrfi zaradi po- ] manjkanja kapitala ln premajhnega smisla za isdruenlštvo med Članstvom. Med gospodarsko krizo je bilo v začetku tudi precej prizadeto nase Čipkarstvo. ker doma ni Wlo več odjemalcev za čipke. Ven- dar ae je zdelo, da je prav kriza pripomogla, da so sačell Izvažati čipke. Začeli so namreč iskati Odjemalce za čipke na inozemskih trgih, ko jih ni bilo več doma. Vendar bo si octtsvoza obetali preveč. Tudi v drugih državah jo bilr\ rrdotjs občutnojaa kriza in ko so se pojavilo na evropskih tržiččih kitajske ln severnonfi iške čipke, so izpodrinile naše, čeprav se po kvaliteti nikakor niso mogle koaati z naiimi. Bile so samo cenejše, a alabo izdelane in iz alabegn materiala. Zato tudi niso mogle dolgo izpodrivati solidnejšega blaga. Za izdelovanje čipk moramo še uvnznti Bukfir.oc. Prav zaradi tega so zdaj tudi hude težave z izvozom čipk. Pri prošnji »a dovoljenje, naslovljeni na Narodno banko v Beogradu, je treba priložiti tudi potrdilo, da je blago domačega izvora. Razen tega »o tudi zelo visoke takse, kar izredno podraži blago, saj je treba plačati že pri vrednosti 250 din takso v znesku 60 din. S tem je ubita konkurenčna *«posubnost našega blaga. Na to je treba vsnkn^ar opozoriti ob priliki iubilejne razstave Osrednjega zavoda, da bi posvetili pomembni domaČi obrti primerno noROinoit na pristojnem mestu in s tem priznali zavodu vsaj tnko. kako upravičeno in potrebno je njegovo propagandno ln šolrko delo. Na "aaatavo pa moramo ponovno opozoriti zlasti nas žrnski svet, dA si ogledR krasne, a kljub temu crnrne l2delke, ki lahko najbolje okrase stanovanje in iluzijo kot najboljši okras oblek. Potrebno bi pn bilo. da bi al raastavo o$rledil! tudi trgovci, zlasti tisti, ki pogosto prodajajo manj vredno, a dražje tuje h!ncro Na rt>**tavi bi se morala maisik'.? 1 . ,; -t Dvorec »Suvobor« porušen Bled, 21. decembra Lepega kraljevskega dvorca »Suvobofa« na Bledu ni več. 2e več tednov je tega, ko so gs porušili. Zgrajen je bil v letih 1882 do 1885 in zgraditi ga je dal znani avstrijski knes Ernst Windisch^rstt. Po žedinje-nju je bil dvorec poklonjen blagopokojne-mu kralju Aleksandru I., ko je prvič prispel na Bled. Pokojni krni i je vsako leto preživel nekaj časa na Bledu v svojem dvorcu. Dvorec so porušili zato. ker je ime! velike tehnične nedostatke. Spomladi bo zgrajen na tetem kraju nov impozanten dvorec in sicer v alpskem slogu. V bližini kraljevskega dvorca že grade velike moderne gara "j, ker so bile stare kot zastarele tudi po-rumene. Predpraznična LJubljana Ljubljana, 21. oVoambra Fredpraenitoo rajpoioAsnje v Ljubljani ae je latos načelo nekoliko prej. msnda sata, ker smo imeli nudi tako »veno ala-to nedeljo prej. Začete so m pa tudi prej skrbi s prazniki. V skrbeh smo val tisto, Id kupujemo, pa tudi oni, ki prodajajo. Zato pao trgovci tožijo nad prattfco, ker je letošnja alata nedelja padda ne tako neroden dan. Raaprave. kdaj bo alata nedelja, dan pred božičem ali 8 dni prej, je sl-oor 1—»*n**a, nekateri trgovci pa vendar niso ae zadovoljni z leskom po sili pozlačene nedelje in si baje tele, naj bi bile trgovat ae v nedeljo pred ootloem vsaj do-pcedns odprte. Pravijo, da t* btlo to predvsem v interesu konaimentov, ki se vendar ne more je tal n ni ti a —cm za tri dni "^Ktrtii so res hude, potetno ia, kar se tiče zalaganja. Mnogi ljudje ae v resnici ne morejo msitflll a vtem m tn dni na- Kj, vendar a tem nI rečeno, da bi se ne-art ne mogli celo srn nekaj maeacev ali let. Uedov jt bilo v tej joaeffi dovolj. ia-rtiii srna da ae ljudje prtprtMjajo na torto ae septembra, Pripravljali ee se ves meeee, nieo se bili pripravljeni tudi oktobra m novembra. Bdaj pa ao menda pripravljeni vanj na sOo, Kajti nekaterih m bik> na spregled na prejšnjo alato nedeljo. Od ton ljudi si edavj trgovci ne morejo ved mnogo obetati, čeprav proglase mm detet nedelj srn ste te. Končno je prav, da anteno vet skrbi, kajti brea njm bi ne bilo božičnega čara kl predpraaničnega razpoloženje. Sadnje čase je v Ljubljeni vee v slogu tega ran-poooaenja. Najprej amo dobili sneg, potem it smrečje na Kongresnem trgu, vee Jakobe to odete v premično glarljo » te poezije letos ne motijo niti listki s cenami; prejšnja leta namreč teb listkov ni bilo, adaj to pa poseben okras *elouo. nekakšne botttne lvenfe, ki nam avotijo vat Uko milo da nam je "!k< tli bi'dko pri srcu. Toda kaj vse to I Tudi nebo se nae je usmililo. Cei noč je burja posušila brozgo ln danes se nam smeje solnee skozi veliko okno. Smučarji so že začeli mazati smuči za božič, kar pa naj nikakor ne bo slabo znamenje, da se bo vreme do praznikov zopet pokvarilo. Upamo, da bo lepo vreme vsaj še v nex!eljo, kajti tri dni bi sicer preveč težko prespali. Lep vzgojni uspeh Ljubljana. 21. decembi. Letošnjo Jesen je bil v Ljubljani otvorjen dekliški penziona! »Nadja«, ki je prvi zavod te vrste v Ljubljani. Njegov namen ni tamo, da bi dajal dekletom, ki obiskujejo srednje ali višje tole, prijetno stanovanje ln brano. Daje jim nekaj već: konverzacijo V tujih jesi ki h, predvsem v angleščini, francoščini in nemščini. Nekateri so ob ustanovitvi majali a glavami. Bili to pač prepričani, da taksni vzgojni dekliški zavodi lahko obstoje samo v inozemstvu, ne pa tudi pri nas. Trije mesci obstoja dekliškega penziona ta »Nad je t pa so pokazali, da zasluzi ta zavod največjo pozornost ln da čisto nič ne aaostaja sa podobnimi inozemskimi dekliškimi penaionati. Včeraj zvečer so gojenke pokazale, česa so te dotlej naučile. Uspeh je presenetljiv. Igrale so daljšo igrico v francoščini in več krajših prizorov v angleščini. IgTalska stran pri tej intimni prireditvi našega novega dekliškega penzionata >Nadje« ni važna, čeprav moramo poudariti, da so ae go-jenke tudi v tem pogledu iskazale prav dobro. Važnejša je jezikovna stran in ga to je treba priznati, da je bila na višku. Ta uspeh je tem pomembnejši, ker je plod komaj trimesečne konverzacije v angleščini in francoščini, ki jo je za svoje gojenke ne samo v Ljubljani, ampak sploh v nseih krajih prvi vpeljal prav penzionat »Nadjac Pri Igri ln prizorih so gojenke pokazale taktno jezikovno uglajenost v sicer težavni angleščini in francoščini, da je res prišel do veljave Izrek: ne na mrtvi šolski, ampak na živahni konverzacija ki način se moramo učiti tujih Jezikov. Vsa sicer mlada dekleta, m imajo dovolj skrbi le a rednimi eolskimi predmeti, to iegovarjalt fran-eoačlno in angleščino Cisto pravilno ln tako, da je človek čutil ia njihovega govora resnično razumevanje Jezika, ne pa tamo po sili na pamet priučenega deklamiranje. Intimni prireditvi v dekliškem penzioneru »Nadja« so prisostvovali staral gojen k m nekaj povabljenih, med njimi seveda tudi zastopniki tlaka. Vsi to se lahko prepričali, da je penzionat »Nadjac dosegel svoj namen ln Izpolnil tvojo nalogo, hkrati pa odstranil veliko vrzel v našem divljenju. Odtlej bomo na najsodobnejši način tudi pri nas lahko vzgajali mlsda dekleta za prav« dame ln tudi aa dobre mamice tn skrbne gospodinje, saj te gojenke penzionata »NadJe« uče tudi — kuhe. Tako je združeno koristno s prijetnim in je odpadla potreba, da pošiljajo starši svoja dekleta v inozemske vzgojne zavode. 4#/#2 niča K O L E D A K Banani Četrtek. 21. decembra: Tomi« D A N A * N J K PRIREDITVI Kino Matica: Misterljozni Mr Croy in Ledja smrti Kino aio«;a: Grešniki v raju Kino Union: Zloulijem cvet Umetnostna razstave »Lade« v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 18. II K / i It >. K LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Kesljeva centa 1, Banovce, Kongresni trg 12 ln Natis Ko-motnr, Vič TržoSka trsta. Naše gledališče DRAM A Začetek ob 20. uri C-etrtok. 21. decembra: Tri komedlte. Red Četrtek iv-tek, 22. decembra: zaprto Sobota, 23. decembra: Velika .skušnjava I:■■. < ■ Zniž-me t ene Ljudeka prcdttsvs Nmleija. 24. deconmit: ob 15. url: Pster- dkove poAlednje sanje. Izven. Znižane cene ronedeljok. 2fl. decembra: ob lft\ uri: Kozarec vode. Izven. Znižane cene. Ob 20 url: 9trlčok Vanja. Izv.m. Znižane cene k. 26. decembra: ob 15. url: Sne^ul-člca. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Tri komedije. Izven. Znižane cene OPERA Začetek ob 20 uri Četrtek, 21. decembra: Nižava. Premiera Premi r»kl abonma Tetek, 22. decembra: zaprto 3obota, 23. decembra: Nižava. Red B General Skekić v L]ub!]ani Ljubljana. 21. decembra Drcvi ob 20. bodo nafii rezervni oficirji wpi-eje!i in ponvi i u vil i v Delavski rbor-nici načela odličnega vOju*kega atro£ncc;a odposlanca, da h poroci slovenskim rezervnim oficirjom vaane informacije. Njesrov prihod v Ljuoljano in njegovo pietlaviLnJ« v dvotani Delavske zbornice bo uvod v celo vrelo itrokrAnh predavanj in drugih prireditev v zvezi s šii<>ke8Q »SLOVENSKI NARO D«, četrte! •. it. đeeembre lttt. Stran S DNEVNE VESTI "— Cene ne drobno »o znova p°»kocU«. Oddelek za gospodarska proučevanja pri Narodni banki objavlja poročila o cenah na drobno in na debelo. Poročila o cenah na drobno obsegajo vse sedeže banovin n mesto Beograd. Po zadnjem poročilu kaže povp-ečni indeks cen na drobno za vse sedeže banovin tole sliko: skupina hrane 103.3 (lani 99.61), skupina obleke 81.1 (lani 76.7). skupina kurjave in razsvetljave 105.7 (lan 95 4), razno 97.6 (lani 88.6). a?l08nj indeks 98.7 (lani 92.5). — Uredb* o reorganizaciji finančne nprave. Finančni minister dr. šutej Je B svojim pomo.'n kom dr. Fllipančlćem kon caJ delo na uredbi o reorganizaciji finan čne uprave. Nova uredba bo v marsikaterem pogledu olaJ5ala službo finančne uprave in odstranila iz nje mnoge nedostatke. — Pereča vpmfta-ija delavskega zeva^ rovanja. V min stratvu socialne politike ir. narodnega zdravja je bila včei-a,l konferenca o perečih vp* spanjih SUZORa. Vodstvo SUZORa je Obravnavalo vprašanje pro:*e.čuna za prihodnje loto. dalje zelo važno vprašanje reorganizacije zdravniške službe in zdravniške pragmatike n droga pereča vprašanja delavskega zavarovanja. — Zastopniki av* otakni fev in tovornih avtomobilov pri pristojnih ministrstvih Včeraj dopoldne so se Bglattti zastopnik! Zd:uženja avtotaks jov iz Beograda z zastopniki prevozn kov Iz LJubljane. Maribora, Celja in Sarajeva pri vojnem, finančnem in trgovinskem ministru. Polasn'li so ;im škodljive posledice omejitve uporabe tekočih goriv in prometa z motornimi vozili ter j m Izročili tudi pismeno resolucijo. Ministri so obljubili po možnosti ustreči nj hovim željam. — Namera ponovne podražitve papirja. V Jugoslaviji so tvornice papirja združene v kartelu pod imenom »Centropapir«. Ta kartel je vložil na ministrstvo za trgovino tn industrijo pređ'.ogr, da odobri povišanje cen papirja. Opozarjamo, da je Centropapir letos že dvakrat podražil papir ln prihaja sedaj ponovno s podražitvijo, za katero ni prav nobene stvarne potrebe. S podražitvijo bodo prizadete najširše plasti naroda, posebno pa kulturna in strokovne organizacijo, konzorciji raznih listov ln revij, starši šolske dece ter trgovina, obrt ln grafična industrija kakor tudi vse druge ustanove in uradi. Po izjavnh inozemskih zastopnikov papirnih tvornlc so že dosedanje cene papirja v Jugoslaviji previsoke. Zaradi česar bi bilo treba nastopiti z vso odločnostjo proti nameri novega zvišanja cen kartela Centropapir, ki hoče na vsak način neutemeljeno podražiti papir. — organizacija vremenske poročevalke »lužbe. Tujskop'-omo:rrartboru sta tudi letos skupno s Slovenskim pi.inlnek m društvom ln Jugoslo-vensklm zimrko-sportnim savezom organizirali vremensko poročevalno službo. Vsem zimrkosportrdm postojankam, planinskim hotelom domovom in kočam so b la razposlana toxna navodila. Direkcija poste telegrafa in telefona je tudi letos Uvidevno odobrila brezplačno po*i'janje brzojavk, enako tudi direkcija državnih železnic brezplačno uporabo žel. kabla za vremenska poročila. Nedvomno bo tudi letos vremenska poročevalna služba, ki je izredne važnosti za zimski tujski promet, po zeetUgl meroda;nih faktorjev, predvsem Slovenskega planinskega društva, ki upravlja večino planinskih domov brezhibno poslovala. Vremenska poročila vse Slovenije se dnevno zbirajo pri Tujsko-prometni zvezi v Ljubljani (Tujskopro-metna zveza, Maribor bo vsak torek, četrtek in petek zbrala poročila s svojega področja in J h oddala v LjubViano), ki jih oddaja dnevnemu časopisju vse države, potovalnim birojem in ostalim v pofttev pr hajajocim faktorjem, ter tudi v inozemstvo. V intereeu poročevalcev pa je. da so poročila dostavljena pravočasno po izda-nh navodilih ter točna in vestna. — Na Dolenjskem Je ^nega za smuko dovolj In ker je pritisnil mraz, se ni treba več bati, da bi južno vreme sneg po dolenjskih gričih pobralo. Za bož čne praznike se obeta torej prijetna smuka tudi na Dolenjskem in po zasavskih hribih. Včeraj srmo v vremenskem poročilu še čitali, da je postal sneg po Dolenjskem južen, čez noč se je pa vreme temeljito izpremenHo in vse kaže. da bodo Imeli smučarji za praznike idealno S7nuko, saj bo najbrž na trdi podlagi s rež To bo zopet veselo zlasti po prijaznih gričih okrog Polževega, kler zadržuje za muko, da sneg le zakrije zemljo. — Izenačenje cen petroleja za vso državo. Uprava državnih monopolov objavlja daljno Izjavo glede ureditve cen petroleja, v kateri je med drugim rečeno: Da bi se onemogočila špekulacija, je vlada naročila upravi državn h monopolov, da prodajo petroleja v vsej državi organizira na ta način, da se cene znižajo in izenačijo. V smislu te pobude je uprava državnih monopolov odredila, da se cene petroleja urede in Izenačijo 7 din za liter Prodaja petroleja po vi£ji Ceni se bo najstrožje kaznovala po | 102 zakona o državnih monopolih. Prodajalci so dolžni predajati petrolej od 22. t. m. po enakih cenah v vsej drŽavi. Za svoj trud bodo imeli 0.85 din pr; kg petroleja, — Novi vlftki na gorenjskih progah z včerejSnjIm dnem *o bili do nadaljnjega zopet u postavljeni na progi Jesenice— Rateče-Planlca in Jesen ce—Bistrica Boh jezero. Vlak št. 8618 z odhodom z Jesenic ob 22.22. prihod v Rat.-Plan. 23.05 Ima zvezo z brzo vin kom Beograd, Zagreb Jesenice: vlak št. 8613, odhod iz Ra-Pla ob 9.28. prihod na Jesenice ob 10.15. zveza z opold. pošt. vlakom v Ljubljano. Vlak št. 916 odhod iz Jesen c ob 18.15, prihod v Bistrico-Boh. jezero ob 18.54; vlak št. 913 odhod Iz BLstrice-Boh. jezero ob 9.20. prihod na Jesenice ob 10.10. Vlak št. 916 ne bo čakal na brzovlak iz Nemčije za Trst. ker bo vozil vlak št. 916 v dveh delih da loči lokaln promet od mednarodnega, in da prepreči zamude lokalnih vlakov. — Nova turistična zveza. V glben'k je bil v ponedeljek ustanovni občni zbe ftuie+fdne zvez« za področje severne Da.-maci je s sedežem v Šibeniku. Za predsednika je bil -zvoljen odvetnik Juro Dominis — V Zagrebu So maksimirali cene božičnim drevescem. Da bi zaščitile firS sloje pred špekulse jo in izkoriščanjem, fe nagTebeko mestno pogOavaretv maks ni-rak) cene bož čnim drevescem tn sicer nt strnejo prodajati do 1 m visoke amrc i po 5 dn. jelke po S din, i do 2 m v: ke smrečice po ~ 'tn v pa po 20 Za božična -., 2 m cene maksimirane — Omejitev avtOmobilaitejra promet povzroča državi veh* o »Kodo. Današnji zc. greb&ki »Jutamii Ust« priotcuje članek i -.kocUjivih posledicah omejitve porabe beu čina Ln premeta z motornimi vozil.. Raz ni ukrepi in omejitve so poUebne in razumljive v državah, zapleten h v vojno, nevtralnih drža vab. bi pa take omejitve najvažnejaUi 9 rOvineh ne bile potrebru ->okler je mogoća nemotena preskrba i inozemstva in dokler imajo v svojih skia liscih dovolj rezerv za vsak slučaj, če b pri nas povsem prepovedali porabo vseh oaebn h avtomotiiov, vseh mctoclk'ov te: ane tretjine avtobusov in tovom h avto rraobilov, bi prištecull okrog 24.034 ter uenctnske meianice, vendar bi pa mora uvoziti Se najmanj 152.000 ton raznJi te kočih gonv. Prhianek hi znašal v na; ooljšem primeru 19.131 ton čistega bene. aa ali 11 odstotkov vsoga uvoza. Vrcdnos -ega prihranka bi znašala po doevanji .enah v Rumunj ji okrog 41 milijonov d -larjev. Efokuvna izguba na ctrž-vn/. tio iarni caiinl, bane vinski troflarin!, eelez niake mpievozu n pristojbinah bi pa zna jala 102.085 000 (aa. Ce odo j j m o more o.ten pnhianek v devizah v približnem znesku 41 milijone v. dobimo čisto izgube ..zave in banovine (to valja ta Hrvatske) tli.085.000 izguba, ki jo utrpi nase gospo varstva, je pa se večja. TisoO. šoferjev monterjev, delavcev ln nameščencev bi izgubili sluz.be in bi zašli s svojimi rodbina ;ni v največjo bedo. — Nepričakovano krasno vreme je na stopilo danes po pustem južnem vremenu ki je nam obetalo dolgočasne boi čne pra znike. Snočl je še prsilo in vmes aa p-da ie mokre snežinke, čez noč je pa pritisni sever m davi je bilo nebo skoraj 2e brei oblakov. Dopoldne je sijalo soince, hudega mraza zaenkrat ie nimamo, verjetno ;e pa. da bo prit sn 1 če ostane vreme lepo Tako bi se izpolnila vroča želja Smučarjev, ki bi imeli za božične praznike prijetno smuko. Če bi namreč pritisnil mraz b. se napravu na trdi podlagi erež ln smuka bi bila ugodna. Do bo£i:a imrmo £c trl dni in kdo ve, kako se bo V: ome Ac spremenilo« — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, vedro m maio hladneje vreme. Včeraj je nekoliko sne±do v Ljubljani in Mariboru, po drugih krajih pa deževalo. Najvišja temperatura Je znašala v K u m boru 17, v Dubrovniku 15, v Splitu 14, na Visu in Rabu 11, v Sarajevu 9. v Beogradu 7, v Ljubljani 3, v Za* grebu 2. v Mariboru —0.6. Davi je kezal barometer v Ljubljani 767.4, temperatura Je znašala 0.2. — Darila za božič In novo leto Izberite v knj garnah Tiskovne zadruge v LJubljani in Mariboru. 638—n — Tudi po dežel! kradejo Kolr*a. V ftt Vidu je b-lo ukradeno 1000 tim vredno kolo znamke »Diirkcipp« Antonu Setnikorju iz žleb pri Medvodah. Setnikarjevo kolo je Črno pleskano ter ima tov. št. 709921. ima pa tudi evidenčno Številko. — Nesreče Kleparski vajenec Viktor Sever Iz Ljubljane je včeraj v delavnici topil železo, pa mu je Sinil plamen v obraz in ga hudo osmodil. Delavec Anton Truden tz ttega trga na Notranjskem je Šel v goz b rat mah za jaslice, pa je padel in si . ul levo roko. — Šestletna poseetnikova tfc&ft Frančiška Jereb iz Radomelj je ala po lestvi na svisll, pa JI je spodrsnilo, da je padla in s: zlomila desno roko. Eno leto stara posestnikova hči Štefka Slabe iz D ragom era pri Brezovici je anočl potegnila s štedl bilka lonec vrele kave ter se oparila po vsem životu in po rokah. — V bolnico so davi prepeljali delavca Miho Orhiniia, ki je na Ižanski cesti padel s kolesa in obležal nezavesten. — Pet žrtev viharja na morju. V noči od sobote na nedeljo se je pripetila pri rtiču Vr v Severni Dalmaciji težka nesreča. Med viharjem se je prevrnila ribiška ladja in utonilo je pet mornarjev iz vasi Kali na otoku Ugljanu. Dele razbite r biške ladje so našli pozneje blizu Ista. V valovih so našli smrt SOletni ribič Josip Kolega, njegov 22letni sin širne, oče šestih otrok 321etn. Ivo RusoviČ, oče treh otrok 381etni Sime Gobin. tudi oče treh otrok in 32 letni Jožo IvoŠ. Vihar Je polomil jadra in ladja se je prevrn la. Ribiči so plavali dokler niso onemogli. Njihovih trupel še nisc na3H. — Zagoneten ub«j. V vasi PeŠčanci pri Virgth moet'i je umrl v torek ponoči nenadne smrti kmet Rado TrplČ. NaSli so ga blizu sosedove hiše. TrplČ je iste noči doma pil s tremi sosedi. Med njimi je nastal prepir. Pozneje je odfiel Trpič 2 dvema sosedoma iz hise ,kjer Je dobil s kolom udarec po gla\,l. da se Je onesvesti. Tako je obležal zunaj In ponoči je še zmrznil. Ni Izključeno, da ga je ubil nekdo lz osvete, ker je bil znan v vasi ln okol'cl kot premožen mož. Bil je pa tudi precej nasilen. Iz Lfubljane —Ij Zanemarjene cesto in p°ta v trn«v->Kem okraju. V trnovakem okraju »o ceste Ln pota skrajno slaba, kar se najbolj pozna ob dežju ali snegu. Povsod stoje velike luže in ker so tudi hodn ki zelo zanemarjeni, so ljuaje prisiljeni mešati blato, kakor hitro stopijo iz hiše. še bolj kakor v Trnovem samem pa so san^marisne ceste, ki vodijo v Mestni log. Cesta dveh cesarjev je b.la te dni podobna &%m\ dolgi luži, pa tudi Cesto v Mestni log bi bilo treba pošteno nasuti. —Ij O zvišanju najemnin v Ljubljani je izšlo v dnevnikih nelcaj pritožb, zato pa opozarjamo javnost, da člen 11 uredbe za pobijanje draginje ln brezvestne spekulacije govori tudi o najemn ni. Neupravičeno in neosnovano zvijanje najemnin ie torej prepovedano in zato naj prizadeti javijo take primere policijski upravi ali mestnemu poglavarstvu. —Ij Veli«* »krb za ptičke. Da imajo Ljubljančani dobro srce in da so veliki prijatelji pKrode, alaati pa ptičjega rodu. ne dokazuje samo Tivoli, kjer je mestna oprava postavila številne krmllnice, marec tudi krmilne hišice po vrtovih zaseb-'h hiš. Na Mirju, na Pr>lah, za Beftigra-u-tyi, pa tudi drugod menda nI vrta, kjer k ne bilo ptičje krmilnice.Drobni krilat-za katere skrbimo poznal, se nam ie-ejo hvaležni, ko uničujejo na sadnem ju škodljivi mrčee. iersey obleke KARNIĆNIK Ne i '.cnlk. -Ij Stavka krojaških pomočnikov. Ker 5s ndi nastale stavke pomočnikov, kroja-am mojstri ne bodo mogli izvršiti naroČil m praznike, p. os jo oenjene naroenike na k Na Želje občinstva ponavljamo film, ki smo ga morali iz tehničnih razlogov stavit! predčasno s sporeda! Z» g* Jk£ m W *? 1kf 1* O %f M? 1* Ta prekrasni film z lepo Dunajčanko LOU1SO RAINEK-Jevo amo morah Lš V It JLitJaLPI* L T £ 1 nenadno, dan po premieri, odstopiti drugemu kinematografu tn ga sedaj ponavljamo, kar smo prejeli iz kroga naših obiskovalcev mnogo prošenj, naj ga za par dni ponovno stavimo na spored! (SPOKORNICA FROU FROU) Izkoristite priliko in oglejte si ta film! KINO UNION, tel. 22-21. Ob 16., 19. in 21. uri. ividevnost in nekoliko potrpljenja aisde iS nastali položaj. V informacijo Javnosti poročamo, da mojstri zahteve po 25*5 kj>visku mezd niso mogli sprejeti, ker matrajo, da no morejo d v gniti cen evo-m Izdelkom pre/.en se a« povišajo plače iržavnim in pnvatnim uradnikom oziro-na nameščencem. Omenjamo se, da je tavka nezakonita, ker je se v veljavi ko->ktivna pogodba z obojestransko obvoz-ostjo ter so pomočnik, brez vsakega ».edhodnega obvestila izostali od dela. — i druženje kroječe v, krojačlc in sorodnih brti v Ljubljani. —lj Ptičji koncert v radiu . •. Na božač-11 dan ob 17. bo prenos petja najboreih anarčkov vrvivce\* z razstave, ki bo pri-sjena na vse tri bož ene praznike na Ženki učiteljski soli na Resltevi e. 10. Raz-tavo kanarčkov žlahtnih vrvi v cev prire-11 Društvo za varstvo ln vzgojo pevk. či-ar tajnik bo rnel na Štefanovo popoldne b S. predavanj« o prehrani ptic na pro-•tem ln o prehrani, petju in Življenju ka-larčka vrvivca. MHAR SI NE UBIJAJTE M02GANOV ZA DARILA \OlIM DRAGIM! Porodili ooste pravo v Drogerija Gregori2 dr. z o. z. ' .fin! ' \N i P!? K«=CRNOV A UL. 5 —lj ftentjakobčeni pripravljajo za praa- 'liite uprizoritev izvrstne Nusčevs vesolo-gre »UJBž«. Igra, folna zdravega hu- •n-orja. komičnih situacij ln duhovitih do-mlefekov. žanje povsod velike uspehe ln nudi gledalcem mnogo zabave ln veselega rrseha. V glavnih vlogah sodelujejo: 3u-Parjcrt.-a, Grgnji'evičeva, Oorjupova. Sanoi-nor.a Subičeva, LavriČ. Flrvelj ln Viziak; v ostalih vlogah aorTe^uje sikoro vee an-••■i/rribel olra. Ob *koft"«lci MM ta-kcftvOtega ^■ledal'iča bodo Imeli špet priliko, da (Xxlo od srca nasmejal. — Za mestne reveže Je darovalo Italijansko podporne društvo v Ljubi lani 1.500 din, a za staro cukrarno so poslali: veletrgovina GregOrc ® Comp. v Vo*n1a-kovl u:ici 50 kg jeSpicna 50 kg kaše. 50 kg koruznega zdrY>ba. 50 ker riža in 30 kg testen n: pravlnica ln kemična čistilnica •toRJpa R«*icha r»a Poljar«kem nasipu je 'orova'a 170 kg moke ln 35 kg testenin Avgii^t Vo!kt trgovec z deželnimi pridelki na Rnttjevl eeiđ je pa snet poslal 50 kg moke, a Centralna vinarna Je poslala za pmzn ke vina. pekovski mojfrter pr. Karel Vidmar pa pošlje za božičnieo otrokom v stari er.krarn! 40 štrukl.'ev. Kakor vidimo je stara cukrama postala skupna zadeva vse ljubljanske dobrodelne javnosti brez razlike državne pripadnosti, saj vid mo med dobrotniki mestnih reve že v tudi Italijansko poc.porno dru^lvo, kakor smo o Vseh svetih videli itab'jansko vojaško pokopališče razsvetljeno s svečami vsesveU ske akcije in večkrat čitamo med darovalci tudi imena zastopstev tujih držav. Zato mestno poglavarstvo pr. veseli ujro-tovitvi sodelovanja vsega ljubljanskega prebivalstva izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo in iskrena voflčila za božične praznike. — pokret Čevljarskih pomočnikov. Včeraj smo objavili vest, da zahtevajo zvišanje mezd za krojaškimi tudi čevljarski pomočniki. Notico je nam poslala Splošna delavSka strok ovna zveza, sekcija čevljarjev, Ljubljana. Toliko v pojasnilo javno- in dopolnilo — film aamih »en rac i j Ladja smrti il. Kino Matica, tel. 11*24, ob 16 ,19.. 21. CHs«nHMHn«BHH j GREŠNIKI V RAJU 1 MADOE EVANS — JOHN BOLES P KINO SLOGA, tel. Ž7-90. etl. da ne bo kdo mislil, da rm uredn/štvo strinja z vsebino notice. —Ij Združenje mesarjev ln klobasdoar-jev v Ljubljani naznanja cen j. občinstvu, da bodo msd to* čnim: prazniki mesarski lokali in stojnice vas tri dni zaprt«. Zato naj se vsakdo pravočasno preslo-bi z mesom. 637—n —lj RazMava ženskih ročnih del potfalj-šana. Na splošno željo občinstva bo odp: -ta razstava ženskih ročnih del na Državnem o« red nje m zavodu aa ženski dom n čl obrt. Novi trg 4-1 Se v nedeljo dne 24. decembra od S. zjutraj do 17. zvečer. Se imate prti.ko za ugoden nakup lepih daril. Iz Brežic — Ptmfivš 20!e1nice itacostovnni*. Ns*e sokolsko društvo je ob pri'iki M leva-nja 7 t. m. proslavilo 20 !ct ilsioetovinjs br. dr Josipa Zdollka. Bf. Ctjnko Anton je za ta redki jubilej naslovil na br. staro sto, ki nam je vsem zelo ljub in drag, nekaj zelo toplih besed m čestitk in očrta) njegovo neumorno in uspešno delo v vsej dolgi dobi njegovega itaro«tovanja. V imenu eokolske zupe celjke mu je Čestital br. dr Klosr, v imenu snk. druMva Sv. Peter pod Sv. gorami tsmonji starosta, v Imenu brežiškega ckroijs pa br. okrožni nsčelnik. Našemu vzornemu priljubljenemu starosti želimo, da bi nam še do'go •taro^tovs* in nas vodil kakor doslej po poti navzgor v dosego TvrAevih ciljev. — Spremembe v driavnih uredih. Pri tuk. Sfeskem sodUču Je podala ostavko na svoje mesto marljiva in nadebudna dnev-ničarka-zvan. gdč. Ana Jerko ln to že 3. t. m. OdSla je na novo a'uibeno mesto k OUZD v Ljubljano in ns njeno mesto ie nismo dobili nove moči. Poleg tega je dobil pred dnevi enomesečni bolezenski dopust bivši vodja zemljiške knjige in ostalo urad-ništvo se trudi včasih pozno v noč, ds opravi ogromno delo in nadomesti dve moči. S tuk. sreskega načetftva je bila premeščena k banski uprav) v Ljubljani dnevničarka-zvan. gdč. Nada. Želimo ji na novem službenem mestu polno uspeha in zadovoljstva. V zameno je bila imenovana kot volonterka domačinka gdć. Slavka Potisk. Čestitamo! Pri nali žel. postaji sta bila razrešena službe in premeščena jfg. Hazim Hadji-halilovič in Franjo Vujasin, oba uradn. pripravnika. V pomoč in zameno pa so bili prideljeni semkaj uradn. pripravniki Josip Predikaks, Jovo Bojović in Hazim Fe-tahsgić. — Avtobusne zveza. "Ze\c\ priporočljivo in skrajno nujno bi bilo posebno v sedanjem neznosnem vremenu in blatu, pri ne-razsvetljeni bsnov cesti, ds bi vozil postni avtobus od večernega vlaka ob 21.30 s postaje v mesto. Ce drugače ne, vsej ob nedeljah, ko je vedno dosti ljudi, bi se naj vzpostavila ta zveza In ev. ukinila ena vožnja k brzo v laku. Romantična zgodba mladih ljudi, zapuščenih na oaainV'. nem Otoku v filmu izrednih tropakln uaravnlh krasot in velikih lj w»vnih doživetij! _Dancu ob 16.. 19. in 21. url — Prcpicffknnje mostn. Mo*t preko Save In Krke, kl diči na*r mesto, je okusno prr pleskan z zeleno barvo in bo tako odpravljeno močnn oksidiranje železnih konstrukcij, ki je tadnji leta grozilo uničiti most. — Silvestm\anje. fianstvd naiega Sokola «e kaj pridno pripravlja, da uprizori za SifvcKtrovo, ki bo kot po navadi v Vat. domu 31« t. m. ob 20., tako veseloigro in -ickaj komičnih nastopov Kar radovedni smn, s Čim bomo zopet letos presenećeni. — Pasfieeta^e/ Nekatera podjetja po dru$*h krajih so uvidela težak položaj uslul b-n c- g'cdc na podražitev življenjskih po-treb v.n in so svojim u«lu7bencem plače ZvtieU aH jim vsaj izplačala božični pr, beljSek. Pri na«= pa o tem ni duha ne tluha. Kaj rc<> v Brežicah ne bo nobene tvrdke. ki bi Hi 7. li-pim zgledom naprej? 0UZD v novembru Liv*>'»ana, 21. decembra OUZD v Ljubljani objavlja ttatistiČne podatke 0 stanju zavarovanja v novembru. Povprečno število zavarovancev je znašalo 100.740 fn v primeri t novembrom lanskega leta je bilo zavarovsncev 1084 manj. Od povprečni* »tevlls odpade na m^Jce 64 734, na ženske pa 36.006. Bolnikov je bilo povprečno 2896 sli 246 več kakor lam v novembru. Povprečna dnevna zevarovana mezda Je znašala 25.26 in je bila v primeri z novembrom lanskega leta zs 2 pari manj ša. celokupna dnevna zavarovani mezda pa je znašali 2,544.40760 din ln ji bila v primeri z novembrom lanskega leta manjša za 20 990 din. Povprečno Članstvo OUZD se je v no vembru 1°3Q ie vedno gibalo v vilini nad 100.000 in doaeglo Itevilo 100.740. Letni padec, ki Je bvl v predhodnih dveh mescih izredno rapiden In visok, se Je v novembru precej omilil. Število bolnih, za delo nesposobnih zavarovancev se je dvignilo za +/46 oseb Dvignil se je tudi odstotek bolnikov ln alcer za + 0.27%. Povprečna dnevna ssvsrovana mezda moških zavarovancev Je napredovala za +0.23 din medtem ko je pri ženskih zavarovancih nazadovala za —0.52 din. Skupna zavarovana mezda molkih in ženskih zavarovancev se pa v primeri z lanakim letom nI skoraj nič spremenila. Tudi celokupna dnevna zavarovan* mezda ne kaže kakšnih prav posebnih sprememb napram lanskemu lotu. dasiravno je nazadovala za približno 30.000 din in sicer pretežno pri Ženskih delavcih. PRED SODIŠČEM VaAa žena v ločitveni tožbi trdi. da jo neprestano ignor.rate. — Gospod sodnik, to ni rea V s« l*to ss niti ne zmenim ea njo, ona pa trdi, da jo ignoriram. ALI OGLASI Jeseda 60 par, davek posebej Preklici isjave oeseda Din 1.—, davek posebej, £a pismene odgovore e;lede malih oajlaaoe )e treba priiotltJ znamko. — Popustov za male oglase oe priznamo. Beseda 60 par, davek posebej Najmanjši znesek ir— Oux Pt-Aćn.NO NATAKARICO sprejme boljša restavracija. — Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod značko > Perfektna«. 3481 Male oglase za bazično številko sprejema uprava do petka ZZ. t« fn« do 6. ure zvečer RAzno. Beseda 50 par. 1aveK posebe] Najmanj zne^PK 8.— Din VSAKOVRSTNO POHIŠTVO Se vedno po starih cennh dobavlja v moierni in ?o!klni Izdelavi tvrdka ^Oprava«. Celovška 50 Sprejemajo ?e naror«!« 50 T 30 P A It EMI.A.NJE ^žwi;ranj», verenje zaves, pe rila monojrramov ^umbnJc Vehka ?n!o?« perja po 7 — din •Julijana<, Gosposvetska c 12 3 t TRAJNO ONDt-LAC IJO > o-mesečno garancijo, v mo cit*rnth frizurah Vam napravi z n^iInov^iS!pi ,ipflffiinT>i rji f^nc din 60.— -Salon Merlak«, Sv. -'etra c /b ^511) CES-TRS TM D \ >I AH TS se priporoča fri^^rrki salon »Jurman« v pasaži ob Gn;evi ulici. 3490 FRIZEKSKO VAJEN KO epreimom. Salon Nada, Novi trg št. 1. 3492 "mali oglasi" e •Slovenskem Narodu« imajo siguren uspebl UČENCA za trgovino z železnino in me-aanim blagom, močnega in la dobre hlfeo. sprejmem 1. januarja 1040 Fux Gustav, trgovina Metlika. 3482 M Jeeeoa 60 par davek posebej Najmnr. is«' /nesek •< Din KUPUJEM IN PRODAJAM rabljene čevlje, moSke obleke tn perilo. Klavžer, Vošnjakovr. ul. e, 3472 Rpseda 50 par. davek posebej Nrtiman;Sl zneaek 8 — Din. OREHOVAJtORCA nova. sortiran cvetlični med le medico dobite najceneje e MKDARNl ufneHafii fc devaka »i • 4S.T 1 AJDOVEOA MEDU i prodam 50 kjr. — Stropnik H., ' Slovejgradec, Slomikov trg 5. 6491 1 i JABOLKA I moSanČki, bobovec ln druga — prodaja po 1.50 do 2 din. — Pačnik, LaSl:o. Železničarji 5% i popusta. 6407 Kako sem odstranila svoje km m »drekU ko-»metjčni apeoiaUatl in takozvani »od-■traajevalcj gub«. ENOSTAVNA DOMAČA N£GA USiVARJA C UDA Za noč sem uporabljala kremo, po. mešano z Biocelom, ki ga pridobivajo is Jedra globokih kožnih celic mladih živali. Ta la kakor Biocel v Van lastni koti. Ts v resnici magična substanca ohranja Vašo kolo čvrsto. svežo ln mlado. Odkril jo je slaven profesor dunajskega vseučilišča. Zdaj Je pomešana s rožnato kremo Tok al on. Uporabljajte to hrano sa koso a Biocelom zvečer. 2 J utrl] uporabljajte belo krstno T o k a 1 o n. Ons hrani kožo. sožuj« razširjene nore ln Je ob enem najboljša podlaga zs puder in šminko. V vsakem primeru Je zajamčen uspeh, če uporabljate d dva kremi. aU pa Vam povrnemo dvzkrstao kupno ceno. Inseiirajte v »Slov. Narodu«! Stran 4 »SLOVENSKI NA ROD«, četrtek, »• decembra 10» »•e.2*Q Vitamin C proti želodčnim boleznim Pri proučevanju tega, za človeško telo tako zelo važnega vitamina se odpira učenjakom novo polje V svoji zamrrrlvi knjigi -Eliksiri življe-zrja* omenja dr. Heinz Graupner nove izglede, ki se odpirajo medicini pri proučevanju vitamina C- Mod njimi vzbuja največjo pozornost zveza med želodcniimi bo-lezn mi in potreba telesa po vitaminu C. Treba je vnaprej omeniti, da so se pri povprečnem proučevanju vitaminov ozirali v prvi vrsti na motnje, ki nastanejo, če tega ali onega vitamina telo sploh ne dobiva. O vitaminu C so takrat dognal', da se pojavi brez njega skorbut m da ta' bolezen izgine, če dobiva telo hrano, v kateri je vitamin C, torej v prvi vrsti sveže sadje in sveže sočivje. ki je raslo na solncu. šele pozneje so jeK. spoznavati vsakodnevno naiogo te anovi v normaJnem življenju ČioveSkega telesa. Prišli so do spoznanja da podpira vitamin C procesa zgorevanja v telesu. Zato se pojavi pomanjkanje viti mina. C zlasti pri boleznih združenih z vi3cko temperaturo, pri vel'kem naporu misc, pri rasti in nosečnosti. Potem se je učenjakom posrečilo spraviti v zvezo s perr.an jfca njem vitamina C močno krvavitev zlasti krvav te v iz čeljusti. Vse to se da preprečiti, če človek pazi, da ima čez vse leto dovolj svežega softlvja m sadja, pa tudi limon in pomaranč in črnega rfbezna, če pa vsega tega ni, pa vsaj dovolj krompirja. Na vitam nu C bogato hrano moramo dajati telesu redno, kajti vitamin C 3e v telesu ne nabira in ne hrani temveč samo prehaja skozenj. Ce , se ga pojavi prehodno v izobilju, se takoj * izloči v odvisni vitamin z močo in telo si j ga pridrži samo toliko, kolikor ga potre-j buje za vsakdanje življenje. V normalnih razme padlo pod žagano drevo nanj ter mu zlomilo desno roko in mu tudi poškodovalo rebra na desni strani. V &martnem pri Rožni dolini je padel 451etni delavec Ivan Brecl pri delu in a. dvakrat zlomil desno roko v komolcu. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. Pereča Seja glavnega Celje. 20. decembra Pretekli petek je bdla v Celju seja glavnega odbora Zveze trgovskih združenj dravske banovine. Zastopana so bila skoro vsa trgovska združenja v Sloveniji. Predsednik Stane Vidmar je poročal o seji ožjega odbora in njenih sklopih. V svojem poslovnem poročilu je najprej razpravljal o pomanjkanju surovin in v tej zvezi o težkočah pomorskega prometa ki se je znatno podražil in o težkočah Železniškega in motornega prometa. Vse to je pripomoglo, da so se pričele cene posameznim proizvodom dvigati in da se je nekaterih strokah pojavio tudi pomanjkanje blaga. Položaj se je še poostrilo, je prebivalstvo zašlo v vojno ps hozo in je začelo v velikem nakupovati vse mogoče potrebščine. Naval na trgovine je imel za posledico, da so pošle zaloge, pomanjkanje pa je vzbudilo zopet sum. da trgovci skrivajo blago. Pr mnogih predmetih, ki so monopol kartelov so se deloma cene dvignile neupravičeno. Podražitev žita in moke pa je povzrccila nesrečna politika Prizr/la, ki bi moral nastopati kot regulator žitnih cen. Spremenjen položaj je vplival tudi na kreditne razmere v trgovini. Trgovec deta Ji ist je bil na mah postavljen pred nove pogoje: takojšnje plačilo, odpoved kreditov ukinjenje popustov, pospešeno izterjevanje star h terjatev Itd. Vse to se je zvalilo na trgovca. Sklepi zagrebške konference tekstilne stroke naj bi položaj ublažili, vendar se ti sklepi slabo Izvajajo. Za pobijanje draginje je izšla posebna uredba. Vse kaže, da nameravalo oVastva preprečiti draginjo z enostavnimi ukrepi p oti trgovcu-detaJHstu in mislijo, da se že povzroča draginja, če ni prav vsak predmet opremljen z listkom in ceno. To je bl-rokratično pojmovanje dn-ginje. Uredba ne velja za banov no Hrvatsko. Karteli in velike židovske veletrgovine dnevno pošiljajo trgovcem cenike s povišanimi cenami. Nihče ne ovira teh kartelov pri njihovem neprestanem d v sranju cen in trgovec Je primoran dražje kupovati blago za nove zalogo. Po predsednikovem poročilu je podal tajnik dr. Pustišek poročilo o akciji slovenskega trgovstva za obmejno Šolstvo, ki je dala 81.244 din. V nadalinem poteku seje je glavni odbor razpravljal o sklepih ankete za zboljšanje plač nsapetm h nameščencev. Obsodil je prenizko plačevanje vprašanja trgovskega stanu odbora Zveze trgovskih združenj — Iz predsednika Staneta Vidmarja trgovskih pomočnikov ln je odobril sklep ankete, da se odobrijo minimalne mezde za trgovske pomočnike. Predlog proračuna je bil soglasno odobren, živahna je bila debata o novoletn h darilih, mesečnih nagradah odjemalcem in ristorni, ki pri nekaterih tovarniških konzumih dosegajo 6% prometa in so v nasprotju z do bruni trgovskim, običaji. Glavna točka dnevnega reda pa je balo vprašanje draginje in vse kar je z njo v zvezi. O tem je bila debata prav obsežna ter Je ugotovila, da so cene zvišali po vrsti vsi producenti. Mnogi predmet ao se podražili s pristankom državnih oblastev (bencin, špirit L t. d.). Podražili so ss tud, tekstilni proizvodi m blago, ki se uvaža. Doslej niso poklicali na odgovornost kartelov in veleproducentov, skratka draginja se ne zatira na viru, temveč le prt trgovcu, ki je sam najbolj tnteresiran. da se ne bi blago podraž lo. Vse dosedanje obsodbe, k; so bile izrečene proti trgovcem so biVe izrečene zgolj zaradi tega ker ta ali oni predmet ni bil označen s ceno Nihče pa ne po m o ga trgovcu, ki mu je bil hipoma odpovedan kredit, ki so mu dobavitelj poostrili dobavne in plačilne pogojt ter mu onemogočili, da s Izpopolni zaloge. Za omiljenje draginje je važno, da trt prenehala vznemirjenost prebivalstva, ki je dovedla do večjega povpraševanja in je s tem šopov zročila dvig cen. Glavni odbor Je nato odobril načrt slo-vensk h gospodarskih zahtev. Izjavil se je> proti uklnjenju začasnih skladišč sladkorja pri finančnih kontrolah ter za ohranitev solnih knjižic Sklenil je nadalje protestirat: pri upravi državnih monopolov, ki dobavlja v zadnjem času samo se debelo sol. Posamezni delegati so navedli Se drastične primere o postopanju krošnar-jev, ki prodajajo ljudem manjvredno blago po visokih cenah Z ogorčen Vn je bilo ugotovljeno, da se nad krošnjarji protl-drag njska uredba ne izvaja. Zato je bil s seje naslovljen ponovni apel na obla-stva naj napravijo krosnjarstvu konec in izvajajo vsaj sedaj veljavne zakonske predpise. Vedno bolj nujna pa postaja uredba o krosnjarstvu Končno je bil sklenjen protest proti škodljivim ln nesocial-nim nakaznicam za moko n koruzo za ta-kolmenovane pasivne kraje, ki so J!h letos zopet začeli izdajati. Končno je glavni odbor sklenil, da bo prihodnja glavna skupščina zveze v Novem mestu Obsodba razbsjaika Grsbenška in njegovih pajdašev Dvojna roparska napada v SeSčah in Medlogu sta ostala nepojasnjena Celje, 20. decembra Tajna razprava pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju proti razbojniku Alojzu Grebenšku in tovarišem Je trajala v torek od 8. do 13. in od 15.30 do 19., v sredo pa od 8. do 12. ln od 15.30 do 20. Zaslišanih Je bilo nad 50 prič. V torek popoldne so govorili državni tožilec dr. Rus ter zagovorniki dr. Rajh, ki je zagovarjal Grebenska, dr. Riebi, ki je zagovarjal Andreja Zganka In Pavla Arh a, dr. Rakun, ki je zagovarjal Avgusta Zganka, ter dr. Semec, ki jc zagovarjal Julljano Terčičevo, Ob 18. se je umaknil senat k posvetovanju, ki je trajalo uro in tru*;?trt. Ob 19.45 jc predsednik senata s. o. s. dr. Far-kaš ob prisotnosti številnih poslušalcev razglasil sodbo. Alojz GrobenSok je zaradi številnih po §§ 317.. 318., 328. in 370 k. z. obsojen na dosmrtno rob jo in trajno izgubo častnih pravic ter na plačilo odškodnine svoj'm žrtvam v skupa em znesku 25.050 din. Avgust Zgank je zaradi zločinov po H 31fl. In 328. obsoien na 10 let rob>je in trajno Izgubo častnih pravic ter na plačilo odškodnine v znesku 6.660 din. Andrej 2^ank je zaradi zločinov po $328. obsojen na 2 leti in ped robije ter na izgubo častnih pravic za dobo dveh let. Pavel Arh je zaradi zločinov po § 328. obsojen na 2 leti roblje ln izgubo častnih pravic za dobo dveh let. Andrej žgank, Arh in Oreb^nšelc morajo solidarno plačati oxiskcjdnino v znesku 3.500 din. Grebenšek, Avgust Zgank tn Arh so oproščeni obtožbe, da so umorili ln oropali Franca Janše ta in njegovo Ženo J u 11-jamo v ftesčah pri St_ Pavlu pri Preboldu. Nadalje so Greoensek, Avgust Zgank, Arh ln Julijana Terčičeva oproščeni od obtožbe, da so umor li in oropali gostilničarja Antona Ocvirka ln njegovo ženo Ro-zalijo v Medlogu pri Celju. Greben?ek in Avgust žgan k sta tudi oproščena Ob obtožbe, da sta izvršila roparski napad v Gorenjem in poskusila vlomiti v trgovino Marka Vran'Sča v Gornjih Grušovijah pri g t. Petru v Savinjski d o t: ni. Dvojna roparska umora v fieščah in Medlogu sta torej ostala nepojasnjena. V AMERIKI Grozna nesreča! Roparji ao tj ugrabili ženo. — Bedaki, to bodo »teli lepe denaroe, preden jo vzamem nazaj. MODERNI LJUDJE — Ali boste imeli za božične praznike goste? — Ne, zberemo se samo rodbinski člani — moji dve hčeri, moj ločeni mož s svojo zaročenko in jaz s svojim bodoč m možem E. C. Benr1ey: 8 .Skok {koz! okno* ROMAN — Dragi prijatelj, — je dejal Trent v duhu, ko si je bil nekaj zabeležil. — Ali ste preiskali gospo Man-dersonovo? Pa vendar se vam ne zdi sumljiva? Saj vendar poznam ta brezbarvni ton vašega glasu. Rad bi jo videl. Bodisi, da imate nekaj proti nji, pa bi mi radi preprečili, da bi to odkril, ali pa ste prepričani o njeni nedolžnosti. Toda ne imel bi nič proti temu, če bi z njo tratil čas. Igra postaja zariimiva. — Na glas je pa dejal Murchu: — Spalnico si ogledam pozneje. Kako je pa s tole sobo? — Pravijo ji knjižnica. Manderson je tu pisal in preživljal večino časa. Odkar je bila nastala napetost med njim in njegovo ženo, je preživel tu večino večerov. Tu so ga zadnjikrat videli živega, v kolikor ga je seveda videla služinčad. Trent je vstal in se znova ozrl na razložene papirje. — Večinoma trgovski papirji in trgovski dokumenti, — je pripomnil Murch. — Poročila, prospekti in tako dalje. Nekaj je privatnih pisem, toda v njih ne morem ničesar odkriti. Ameriški tajnik ... Bun-ner, čuden dečko ... je davi z menoj preiskal pisalno mizo. Vtepel si je v glavo, da je dobil Manderson nekakšna grozilna pi3ma in da je umor v zvezi z njimi. Toda tu manjka vsak dokaz. Pregledala sva vsak listek. Edina Čudna stvar je bilo več svežnjev bankovcev, bilo je precej denarja, in nekaj vrečic nevdelanih demantov. Prosil sem Bunnerja, da bi jih odnesel kam na varno. Manderson je najbrž zadnje čase špekuliral z demanti. ___To je bilo zanj nekaj novega, pravi tajnik, zdelo se je, da ga to ranima. — Kako je pa s tema tajnikoma? — je vprašal Trent. Eenega izmed njih, Marlovva, sem pravkar videl zunaj. Lep dečko čudnih oči, najbrž Anglež. Oni drugi je menda Američan. Kaj je delal Manderson z angleškim tajnikom? — Marlovve mi je to pojasnil. Američan je bil njegova desna roka, ena izmed njegovih pisarniških moči, ki je bil neprestano pri njem. Marlovve pa ni imel nič skupnega z Mandersonovimi kupčijami. Njegova naloga je bila skrbeti za Mandersonove konje, avtomobile, jahto in športne stvari. On naj bi bil splošno uporaben, da se tako izrazim. Mislim, da je imel na razpolago mnogo denarja. Oni drugi tajnik je bil pa izključno za trgovske posle in imel je polne roke dela, Kar se tiče angleškega tajnika, je bil to Mandersonov konjiček, da je hotel imeti za tajnika Angleža. Pred Marlovvom jih je imel že več. — S tem je dokazoval svoj okus, — je pripomnil Trent. — Gotovo je bilo zelo zanimivo igrati vlogo ceremonijarja modernega Plutokrata. Toda slišal sem samo, da so bile Mandersonove zabave zelo nedolžne. Zdi se mi, da je Marlovve v primeri s Petro-nijem zelo slab. — Toda, da se zopet vrnem h glavni stvari, — in pogledal je v svoje beležke, pravkar ste dejali, da so videli Mandersona zadnjikrat živega tu, — >v kolikor ga je seveda videla služinčadc. To pomeni... — Govoril je s svojo ženo, preden je šel spat. Upravitelj doma Martin ga je videl zadnjikrat v tej sobi. Snoči mi je povedal vse, kar je vedel in bil je vesel, da se je tega odkrižal. Taka zgodba, kakor se je odigrala tu, je prava poslastica za služinčad. Trent je zrl nekaj časa skozi okno na krajino, zalito s solnčnimi žarki. — Ali bi vas dolgočasilo, da bi mi še enkrat pripovedovali to? Namestu odgovora je Murch pozvonil. Vstopil je slok, gladko obrit mož srednjih let s tipičnimi kretnjami upravitelja doma. — Gospod Trent, ki je dobil dovoljenje gospe Mandersonove, da začne tu preiskavo, — ga je predstavil uradnik. — Rad bi slišal, kaj se je vam pripetilo. Martin se je strogo po predpisih priklonil. Imel je vtis, da je Trent gentleman. Toda pokazalo se bo šele, če je gentleman v vsakem pogledu, — kakor je govoril v takih primerih Martin. — Videl sem vas, ko ste vstopili v hišo, -— je dejal Martin vljudno. Govoril je počasi in odmerjeno. — Rečeno mi je bilo, naj vas po možnosti podpiram. Ali hočete slišati o dogodkih v nedeljski noči? — Prosim, —- je odgovoril Trent resno. Način, kako je Martin govoril z njim, je vzbujal v njem veselje do komedije, Moral si je nekoliko prizade- vati, da bi se mu posrečilo prikriti oživljeni izraz na obrazu. — Videl sem gospoda Mandersona zadnjič ... ne, počakajte, — ga je prekinil Trent mirno. — Pripovedujte mi, kaj vse ste videli tistega večera. Po večerji. Poskusite priklicati si v spomin vse podrobnosti. — Po večerji? Spominjam se, da se je po večerji izprehajal gospod Manderson z gospodom Marlovvom po sadnem vrtu. Ko me vprašujete o podrobnostih, se spominjam, da sta menda govorila o nečem važnem, kajti slišal sem, kako je Manderson nekaj dejal, ko je vstopil skozi zadnja vrata. Kolikor se morem spomniti, je dejal: Če je res, da je Harris tu, potem je vsaka minuta draga. Takoj morate odpotovati in nikomur ne smete črhniti o tem niti besedice. — Marlovve mu je pa odgovoril: Prosim! Samo preoblečeni se, potem pa takoj — ali nekaj podobnega, Slišal sem to jasno, ko sta stopala mimo moje sobice. Potem je odšel Marlovve v svojo spalnico v prvo nadstropje. Manderson je pa odšel v knjižnico in mi pozvonil. Dal mi je več pisem, da bi jih odnesel zjutraj na pošto in mi naročil, naj še ne ležem k počitku, češ da ga je gospod Marlovve pregovoril, da se odpeljeta skupaj pri mesečini z avtom-bilom na izprehod. — To je čudno, — je dejal Trent — Tudi jaz mislim tako. Toda spominjam se, da sem slišal besede »nikomur niti besedice« — in iz tega sem sklepal, da sta me hotela s tem izprehodom pri mesečini samo preslepiti. Uiemjt Josip Zugančič // Za „Narodno tiskarno* fran Jaran U Za upravo in inseratni dol lista Oton Christof U Vsi v Ljubljani