_S£OVESEC Kopitarjevi »L6/HI Telefoni arednUtrai dum aI«Sba 2019 — nočna Z9H. »94 In »5» ■ Uhaja wak dan ijntraj. rasen ponedeljka in dneva po prazniku IVrofaina imnCm 19 Din. (• možem* iIto 40 Din — nedeljska iadaja celoletno Din. M inozemstvo 120 Din ček ra^tin: Ljuh-l|ana »t 10.05(1 t« III.54M /u mseraie; Sarajevo *tv 7W4 Zagreb 4tv. 39.011, Pragu-Duunj i*."**' Uprava: Kopitni jeva b. telefon ifii Ve soli siv o dvomljive vrednosti Značaj vesoljmosti daje veličino in moč ideji in gibanju, ki se nanjo opira. »Delavci vsega sveta, združite se!« S tem udarnim geslom so šli marksisti v boj zoper kapitalizem in današnji družabni red, zavedajoč se, da je prav ideja, ki se je lahko oprimejo množice vseh narodov, najboljša vaba in s tem tudi jamstvo vsaj za trenuten uspeh. Da mora boj, ki ee bije pod praporom s tem geslom, nujno razklali človeštvo v dva tabora, ki si bosta stala drug proti drugemu kot smrtna nasorot-miika, ako se izvede do skrajnosti, da takšen boj, postavljen sanno za kos kruha, ne torej osvetljen z višjimi ideali, ne more zadovoljivo rešiti socialnega vprašanja in osrečiti človeštva, za to sc ideologi, ki odkrito napovedujejo diktaturo enega stanu, ne zmenijo. Zgodovina povojnih let, združena z zatonom socialne demokracije, je ovrgla odrešilno moč marksističnega recepta. Prav grožnja z diktaturo enega stanu jc sprožila nove sile, ki iščejo poti za pomladitev demokracije in zbližanja stanov v imenu vzajemnosti im podreditve interesom skupnosti. . Kljub temu enega ne zanikamo socialni demokraciji. Gotovo je, da je bila žc po svoji ideologiji naklonjena mednarodnim sporazumom in je pomirjevalno vplivala na sožitje med narodi in državami. To radi priznavamo državnikom marksističnih nazorov spričo samohvale, ki si jo pojejo druga ekstiremistdčna gibanja, katera so nastala deloma tudii kot reakcija na marksizem. Tudi fašizem si rad nadeva krinko vesoljnega zdravnika za vse človeštvo. Duceji so sicer vedno bolj previdni taktiki in uravnavajo svoje iizjave jx> trenotni mednarodni konjunkturi. Če fašistično gibanje nekje doživi poraz, potem fašizem ni izvozno blago. Ako kje za-trejo demokracijo, potem je znamenje, da bo dvajseto stoletje fašistično, kakor so v devetnajstem prevladovale ideje francoske revolu- C1Je'S[>rko talko drzne napovedi nas nikakor ne sme presenetiti vest o mednarodnem fašističnem kongresu. In prav v Švici, v demokratična Švici, ki je gostoljubno sprejela v svojo sredo Zvezo narodov, predmet zaničevanja vseh udarnikov, se jc moral sestati ta kongres. V Moni-reux-u je to bilo. Predsedoval je g. Coselscln, odposlanec očeta fašizma; tudi predstavniku avstrijskega »Hohnatschutza« so bili tam. Značilna je resolucija kongresa tudi zato, ker odkriva, kdo je dal pobudo im bržkone tudi denar za fašistično mednarodno zborovanje. Kongres ugotavlja, da sta duhovno pojmovanje in politična oblika, za uresničenje katere ee je treba zahvaliti Mussolinijevi pobudi, ter a z nove idealistične obnove našega časa. Načelo fašističnega nauka ne predstavlja nikake nevarnosti za mednarodni mir, ampak je podlaga mirnega razvoja evropskega življenja in ne ogroža ne svojstva ne življenjske oblike narodov. Vsak narod (nacija) ima priliko rešiti svoja notranja vprašanja po 6Voji tradiciji in svojem bistvu, iz svoje lastne sile. V tem smislu gleda kongres na delovno področje stalnega odbora za fašistično vesoljnost in vidi v n jem tla, na katerih naj bi se v bodoče sestali možje dela in zaupanja vseh narodov, ki hodijo odločno po poti bodočnosti in složno delajo za mir, moralo, napredek in obnovitev za blagi,njo človeštva. Kongres bo sprejel pod okrilje vesoljnega fašizma samo tista gibanja, ki so pripravljena nadaljevati revohncijonarno delo za svoje ljudstvo, in sicer na idealistični, avtoritativni im korporativni podlagi. V smislu suverenosti je vsaka država upravičena na svojem področju odločiti, kakšno stališče naj zavzame nasproti meščanom, skupinam, plemenom in veram, ki v njej nastopajo. Nasprostvo proti Židom sc ne sme spremeniti v pogroin, toda kongres napoveduje boj proti posameznim židovskim skupinam, ki tvorijo državo v državi in pripravljajo tla mednarodni revoluciji. Kongres zavrača vsako rmešarvanje kake države v notranje razmere drugega in pooblašča predsednika (Italijana Coselschega), da imenuje odbor s stalnim sedežem v Rdnin, ki naj bi skrbel za stik med včlanjenimi gibanji. Posebnega vpliva mednarodne fašistične organizacije, ki je povsem v rokah ene države, na politično obrazovanje v posameznih državah ne moremo pripisovati. Na stailmi odbor v Rimu se bodo lahko javno naslonila samo fašistična gibanja iz držav, kd so Mussoliniju naklonjena; pač pa Rim laliiko vpliva na notranje raizinere v drugih državah z realno podporo, ki ubira neznana pota. Resolucija in sklicanje kongresa samega sta bolj mična, kot znamenje težnje fašizma, da se svetu predstavi kot mednarodno, vesoljno gibanje. Že sam poudarek v resoluciji, da načelo fašističnega nauka ne predstavlja nikaike nevarnosti za mednarodni mir, je dokaj zgovoren in je v popolnem nasprotju z bistvom fašizma. Fašizem je vendar skrajni nacionalizem, politično organizirano in vojaško pripravljeno stremljenje za ekspanzijo lastnega naroda na škodo drugega. Fašizem poveličuje vojno, vzgaja mladino od 6. do 18. leta v povsem milita-rističnem duhu. Fašizem sloni na egoizmu posameznega naroda; je v polnem nasprotstvu s solidarnostjo narodov in človeštva. Med italijanskim in nemškim fašizmom bi bilo lansko leto kmalu prišlo do oboroženega obračuna radi »Anschlussa«, čeprav sta se poprej — ko Hitler šc ni zavladal — medsebojno podpirala. Vzajemnost med fašističnimi gibanji obstoji navadno samo dotlej, dokler sc ne prerinejo Ai oblasti. Nato morajo priti kot skrajni nacionalizmi v medsebojen spor! Fašizem, ki je na oblasti, podpira drugega, ki je v opoziciji samo zaito, da pobija svoje idejne nasprotnike v sosedni državi, a posredno, s pomočjo propagande na podlagi bajke o vesolj noeti fašizma, tudi nasprotnike v lastni državi. V popolnem skladu f*»»fCO t she tekov? na Pokljuki Sijajen smuk dveh Slovencev V koči Pokljuka, 25. januarja. Ob nespremenjenem lepem vremenu in pri odličnih siie/.iiih razmer,'lii .se tukaj predvaja naprej drug« kolo inkiiiovanja aa vseslovansko državno in zvi /.m smučarsko prvenstvo. Temperatura je bila ,ia, ne .oliko nižja kol po navadi, vendar to ni m-eMlo tekmovalcev in občinstva, ki so se navse nj zjutraj začeli podajati proti Lipanski planini. ia je I stala na mestu, kjer je bil določen cilj e v smuku. Kakor smo Že poročali, je bil cilj določen pod o na Lipanski planini. Tam se je začelo okrog zve/inih odbornikov zbirati ostalo občinstvo, dalje pa se je povzpelo po progi le maloštevilno občinstvo m maloštevilni smučarji, ki se niso udeleaih lo .-m ler se ustavili v koči na Lipamski planini, kjer i" bila postavljena rušilna postaja. Tam sta opravljala Svoje posle dr. Bonač in dir. Vučnik, toda lan e- brez bolnika. Na vsej, sicer izredno nevarni, progi ni namreč prišlo niti do najmanjše nezgode. Kdor je pred tekmovanjem gledal neverjetne strmine. preko katerih se je vita z sashvamd zasajena proga, ni verjel, da bo sploh kak tekmovalec prišel ce? na cilj. Od Lipanske koče do vrha, kjer je bil zalet, je približno poldrugo uro hoda po strmem vzponu z okoli 400 m višinske razlike. Radi tega je razumljivo, da so se povzpeli na vrb skoraj izključno le tekmovalci in odborniki in samo še nekaj najbolj nebrzdanih radovednežev. Proga, ki so jo zvezini odborniki raztolmačili tekmovalcem sinoči, bi se dala v celoti razdeliti na .šest delov. Takoj z zaleta se spusti po zelo hudi stripini kakih 400 m, zavije že pred iztekom strmine na levo (računano od začetka proti cilju). Tam so bili postavili prva nadzorna vratca. Ker je bil zavoj zelo oster im jc bila strmina zelo huda, je obstojala za tekmovalce tukaj velika nevarnost, da jih velika brzina, ki jo. dobijo, od zaleta do teh vratc, ne požene mimo vratc dalje v kotanjo, ki se konča šele kakšnih 100, m pod vratmi. Sneg na tej prvi strmini je bil danes izredno trd, radi česar so nekateri tekmovalci v stoji kristijanije enostavno drčali čez vso strmino in nato zavili skozi vratca na levo. DO SEDLA Od vratc se je vila nato proga preko zasneženih kotanj do sedla, kjer so biLa druga nadzorna vrajica. Ta del proge so smučarji imenovali >to-bogan-., to pa radi tega, ker vodi po zelo valovitem svetu iz-.ene kotanje'v drugo. Približno sredi tega »tobogana-•• je bil kak meter visok navpičen padec. To mesto, ki je bilo za marsikaterega smučarja usodno, so tekmovalci krstili za »skakalnico«. Od drugih nadzornih vratc, to je od sedla, se je nadaljeval najnevarnejši del proge, dolg kakih 200 m. l'a del proge je vodil preko strmega, svojih 38 stopinj nagnjenega previsa, ki ga je bilo treba prečkali. Ker je bil tukaj sneg tako trd, da se ni udal niti za centimeter, je bil smuk čez to strmino brez paslca prava umetnost. Takoj pod strmino so bila tretja kontrolna vratca in odtod je zavila proga sten raj. pravokotno na levo-v zmernejše ozemlje, ki .pa je vodilo skozi razredčene jelk i ne nasade. Ker je bil iu sneg nekoliko- boljši, je bil to še najboljši del proge. Približno na koncu tega gozdiča so bila spel' kontrolna vratca. Proga zavije nato preko malega in (e kakih 20 m dolgega sedla v zadnjo, kakih .200 m dolgo strmino! ki se končuje v ravnem, po--doigpvatem rilcu. na. katerem koncu je bil postaV-".Ijen cilj. Od izteka žadnje"strmine v rilcu so bila' pastavljeria peta in zadnja nadzorna vratca. NA VRHU PROGE je bilo že kako poldrugo uro pred začetkom tekmovanja zelo živahno.'Prvi so bili tam zvezini odborniki, počasi j>a so prihajali drug za drugim tekmovalci s smučkami na hrbtu. Zaradi prevelike strmine je večji del tekmovalcev strmo progo raje prehodil. Dasi je bil začetek tekmovanja določen /m 12. uro, so bili vsi tekmovalci zbrani na vrhu že okoli 11. Malo pozneje sta se pojavila zvezi na odbornika Peian in Beltran. Po prvi strmini se je od časa do časa spustil za poskus kak tekmovalec. Tekmovalci so kmalu namazali svoje smučke in pripravili vse ostalo. Nato pa so sedli po pobočju, v katero je precej vroče solnce upiralo svoje žarke. Tudi' zabave ni manjkalo, ter so preganjali smučarjem tlolg Čas . .oni,'kj so vedno dobro razpoloženi. Tako je Joško Janša razlagal, kako obstoja pri, smučanju čez take strmine, kakor ležijo. ; pred njimi, velika nevarnost, da se smučke vžgejo. Ko pa se je Zagrebčan Žinga povzpel preblizu nekega zasneženega previsa, ki je visel nad sira-, lov/erii na mojstra neki. strani, pa je Janša takoj' pozval Žingo, dn še ustavi, ker se mu drugače lahko pripeti, da »e brezplačno pripelje na področje mojstra tiske oK-ine Okoli pol 12 ee je spustil na progo dr.'Kmet, ki je odšel na svoje mesto k drugim vraice.m, kjer je bil sodnik. V krasnem smuku je dirjal Ves'fes oH zastavicah in izgini! na levo ter . se že. v naslediiiem trenutku pojavil nad sedlom ip. se tajn u-taboril. ZAČET F. K Par sekund pred 12 se je slišal inccan Pelanov glas- Pozor, smuk!« Takoj zatem se ie slišal še kratek češki vzklik: >Ahoj!« In že je zdrčal ob zastavicah Čeh Vaclavek. Po paš sunkovitih krist-janijah je precej previdno zvozil prvo strmino in zavil na levo skozi prva vratca. Ko je vozil mimo njih, je kazala ura štoparica okoli 25 sekund. »Tobogan je zmagal še precej dobro in še dovolj hitro zdirjal skazi druga vratca za sedlo. Ko smo sc občudovali lega Čeha, kako jo reže skozi »tobogan- in kako srečno zdirja čez »skakalnico«, je že odbi";el za njim njegov češki tovariš Skrbek. Oocim je Vaclavek prvo strmino vozil zelo previdna se je nameril Skrbek naravnost navzdol ob zastavicah. jasno je bilo takoj, da ne bo mogel pravočasno zaviti na levo skozi vratca. In res ga jc pred vratci, ko jc v sunkoviti kristjani]i hotel zaviti na levo, vrgto. Izgubi) je i»r sekund, se hitro pobral 'n srečho prevozil »tobogan« ter izginil nato skozi druga vratca za sedlo. Kot tretji se je po »ahoj!«-vzkiiku odtrgal z vrha Ceh S teh lik. Krasno jo je vil v sunkovitih kristjanijah proti vratcem, malo zavrl in srečno oduirjal v »tobogan*. Videlo pa se je, da se je po tej prvi strmini preveč ojunačil in se jc radi tega skozi >tobogan« pognal z vso močjo. Pa so se zopet [»kazale zle posledice: pri »skakalnici« jc v velikem loku švignil po zraku, nakar se je strahovito zaprašilo. Za hip je Štehlik izginil, pa se je že spet izkopal iz snega in se kmalu izgubil za sedlom. S leni pa, ko se je Stelilik pobiral v »toboganu«, je na vzklik »smuk« odrinil z vrha NAS ČARMAN (št. 5). Kratek del gornje strmine od zaleta dalje se jc spustil v ostrem smuku, nato pa preskočil v stojo kristjanije in v tem položaju dirjal obrnjen na desno stran čez vso prvo strmino. Zaradi zadostnega prvega sunka je imel dovoljno brzino, tako, da ie prevozil ta del proge do prvih vrat v 14 sekundah, l am je bliskovito preskočil za 180 stopinj iti jo i.žgal v krasnem tempa v »tobogan*. Njegova brzi- na f>a je bila le i>revelika in se ni mogel na ^skakalnici« držati na nogah. Za hip se je zaprašilo, toda že v naslednjem trenutku je dirjal proti sedlu. MUSIL PADE Medtem se je že slišal zopet »ahoj« klic in po strmini je zdrčal Čeh Musil. Rezal je po strmini prerecike kristijanije ter je dobil veliko brzino, ki jc bila zanj usodna. Sredi prve strmine ga je vrglo, ga odbilo zopet od trde snežene podloge in ga v velikem loku skoraj zakopalo v snegu. Ker pa je bila podloga preveč trda in ker si je Musil pri tem zapletel še noge, se ni mogel odkopati drugače, kakor da je snel smuči. Vse to pa je trajalo že predolgo. Mimo njega je švignil P raček, ki je v sijajnem tempu po par sunkovitih kristija-nijah zdirjal skozi prva vratca in že čez pol sekunde izginil čez -tobogan« in nato za sedlom. Zdirjal je z veliko naglico, da je gledalcem zastajal skoraj dih in jasno je bilo, da ga bo vsaj v tem delu proge razen Harrerja le težko kdo prekosil. Medtem je Musil uvidel, da je izgubil precej časa in je izstopil. Kot sedmi je zletel Z n i d a r. Spustil se je po prvi strmini skoraj naravnost in takoj se je videlo, da ne bo mogel vzdržati oviiika na levo. In res, ko je zavijal v prva vratca, ga je radi velike brzine, ki jo je imel, vrglo mimo vrat po strmini navzdol. Hitro se je sicer j>obral in se vzpel nazaj na progo, toda njegov padec je zadostoval, da ga je potisnil nazaj za lepo število mest. Ko je Znidar vozil skozi ^tobogan«, se je z vrha utrgal H e i m , poleg Pračeka naše največje upanje. Po par sunkovitih kristijanijah je s strahovito brzino švignil skozi prva vratca in že prehitel v »toboganu na »skakalnici« Žnidarja, ki ga je tam vrglo. Vrglo pa je tudi Heima; oba pa sta se hitro pobrala ter se podila proti sedlu: spredaj Heim, za njim Žnidar. Teh prvih osem tekmovalcev je predstavljalo našo in češkoslovaško državno moštvo. Že po teh zaletih je bilo jasno, da se bodo naši v primeri s Čet"' držali odlično. ADALJNJI TEKMOVALCI so vozili za zvezino prvenstvo. Prvi je za to prvenstvo nastopil Lado Golob (št. 0). Na prvi strmini je dopustil preveliko brzino in je v velikem loku padel ter drčal ležeč po strmini, dokler se ni zopet pobral in dirjal naprej. Imel pa je smolo in pred vratci ga je potegnilo pod progo ter je izgubil mnogo časa, da se je zopet povzpel na progo. Z »OJ ZDAJ GREMO* je odrinil kot deseti Janša. V krasnih sunkovitih kristijanijah je dirkal navzdol in se držal odlično. Le proti koncu strmine ga je malo pritisnilo ob sneg, pa samo za spoznanje. Izgubil je kvečjemu eno sekundo in že je dirjal skozi »tobogan« in se kmalu nato pojavil na cilju. V približno enakih presledkih so sledili nato ostali tekmovalci, njih 44 po številu. Mariborčan Stopar je imel št. 33, Letner 29, Jurič 40. Vsi so se držali odlično. Posebno Mušič in Stopar sta dala že na začetnih strminah slutiti na dobre uspehe. OD SEDLA SKOZI OSTALA VRATCA IN NA CILJ. Z neverjetno brzino, ki zahteva absolutno prisotnost duha in velik pogum, so tekmovalci dirk1''1 čez najstrmejše del proge, to jc prvih 100 m od sedla, ter se izgubljali skozi jelkino kulturo ter naprej za obronkom in po zadnji strmini na cilj. Le redki pa so bili, ki so prevozili prvi del od sedla brez padca. Že kar prvi Čeh Vaclavek, ki je priletel v ta previs z veliko hitrostjo, se je v drugi prekopicnil, pa je vkljub temu hitro odkuril naprej, zavil za obronek in se v naslednjem hipu že znašel na cilju. Njegov češki tovariš Skrbek je padel na strmem pobočju pod sedlom kar trikrat. Štehlika je vrglo že kar v začetku strmine, drčal je naravnost navzdol ter je precej izgubil, da je zopet prišel na progo. Odlično pa se ie držal na tem previsu naš Čarman. Prevozil ga je z najostrejšo hitrostjo ter v elegantnem loku odkuril skozi gozdič za obronkom in je že bil na cilju. S hudo brzino je priletel izza sedla na strmino tudi Jurič, ki ga je pa žal v zavoju proti gozdu, ko je zavijal v sunkoviti kristfaniii, vendarle vrglo, pa je zgubil komaj par sekund in že je zginil za obronkom pred zadnjo strmimo, ki je v bliskovitem tempu prevozil in se že znašel na cilju. Krasno je zvozil strmino tudi Stepar, ki je na sedlu bolj zaviral. Krasno se je držal'Celjan M"ejovšek, ki pa je pri prehodu v gozd padel ter s tem zgubil precej časa. Tudi Ilir.jan Čop te-r Robič in Zore iz Kranjske gore ter -Cizelj in Letriar so vozili zelo lepo. Zelo zanimivo sliko ie nudila zadnja strmina. Kakor smo navajeni gledati v zimskosportnih filmih, tako so se pojavljali za obronkom na vrhu zadnje strmine posamezni tekmovalci ter kakor blisk takorekoč frčali po zadnjem pobočju na cilj. Splošno sočutje jepa vzbudil Jože černič, ki se je sicer odlično držal, pa je imel fant smolo in se mu je na zadnji strmini zlomilo okovje. Korajžno pa je kljub temu primahal z eno smučko, seveda z zakasnitvijo, na ciliu. AVSTRIJEC HARRER NA PROGI Bilo je točno 12.58, ko se je na vrhu utrgala št. 59: Avstrijec Franc Harrer, trener naših alpsk:h smučarjev. Kakor blisk je v elegantnih sunkovitih kristjaniiah drvel tik ob zastavicah po prvi strmini, da je dih zastajal gledalcem. Čeprav je imel visoko starino številko! je krasno pasiral vse luknje, ki so jih napravili njegovi predniki. Toda luknja, ki jo je napravil Čeh Musil, ie bila vendarle prevelika, da bi jo mogel Harrer ob bliskovitem smuku zmagati. Zaprašilo se je in Harrer ie napravil par saltov. pa jc že bil avtomatično zopet na nogah in div. jal naprej, kakor da bi jiadal. Že se je pojavil na sedlu pri drugih vratcih. Kdor ga je na tem mestu videl, se tnu je zdelo nemogoče, da bi zdržal v tem tempu čez nevarne strmine. Pa ni bilo niti trenutka časa za premišljevanje, kajti istočasno je Harrer vozil /e čez pobočje in izginil v gozdiču. Se niso se gledalci oddahnili, ko se je pojavil nad prvo strmino in obenem že tudi na cilju. Štoparica je kazala 12.13.52. Biio je takoj vsem jasno, da je to najboljši čas dneva. Radi padca na prvi strmini sicer na progi ni dosegel tistega časa, kakor pri treningu, povprečno pa je vozil neprimerno boljše. Po lekmi so se valile cele trume smučarjev proti domu na Pokljuki, ki se je počasi zojKt začel polniti. Z nestrpnostjo so pričakovali tekmovalci rezultatov. Neprestano ho nadlegovali funkcionarje, naj vendar razglasijo iizid tekem. Imeli pa so topot smolo. Radi sprejema ministra dr. Auerja se je lista o izidu zakasnila in razglasila šele v večernih urah. Glasila se je takole: 1. Harrer Franc 2 min. 54 sek. 2. PraČek Ciril 3 min. 15 seik. 3. Heim 3 min. 22 sek. 4. Vaclavek 3 min. 25 sek. 5 Stopar 3 min. 31 sek. 6. a) Mušič 3 min. 37 sek. '5. b) Robič 3 min. 37. *ek. 7. Cizelj 3 min. 39 sek. 8. Kovacič 3 min. 50 Rooseveltova dvajsettetka 100 miljard dolarjev zla ljudstvo Newyorlc, 25. jan. c. Predsednik Roosevelt je danes predložil zveznemu kongresu posebno spomenico, v kateri razvija orjaški gospodarski načrt za obnovo Amerike. Roosevelt predlaga, da je treba najti 100 miljard dolarjev (1 miljarda dolarjev je 45 miljard Din, torej...),. ki jih hoče ameriška država v prihodnjih 20 letih uporabiti za izvršitev velikanskih javnih del, ki bodo dvignila vsa bogastva države. Predvsem želi on »odpreti vse vire narodnega blagostanja, ki so jih prejšnji rodovi zanemarjali ali zapravili.« Poleg zgradb cest, kanalov V znamenju časa in železnic namerava Roosevelt v svoji dvajsel-letki dvigniti bogastva, ki so zakopana v lesu, v rudnikih, v vodopadih in v »neizčrpni rodovitni zemlji Amerike«. Snoči je poslanska zbornica s 328 proti 76 glasovom »prejela zakonski predlog o posebnem kreditu v znesku 4880 milijonov dolarjev za pobijanje brezposelnosti. Predlog so takoj nato izročili senatu. Kakor je znano, namerava vlada s krediti tega zakona zaposliti 3'/» milijona brezposelnih. Avstrija ho zadrgnila odvetnike? Nov zakon, ki bo omejil naval v odvetniške poklice Dunaj, 25. jan. TG. Zvezna vlada pripravlja zakon, ki naj do 1. marca 1937 prepove vsako novo podeljevanje advokatskih pravic. Zakon je sprožila zahteva tirolske advokatske zbornice, ki navaja, da je naval v odvetniški stan že tolik, da grozi prole-tariziranje. Mladini je Ireba odpreti druga pota.' Zakon bo tudi v mnogem otežkočil vstop v advokaturo, ker bo zahteval od odvetniških kandidatov dveletno službovanje na sodniji in sicer tako, da bo pripuščen k prvemu »sodnemu letu« vsakdo, medtem ko bo pripustitev v drugo leto odvisna od odločitve predsednika višjega deželnega sodišča, ki bi imel tudi pravico, da nastavlja nove odvetnike na izpraznjena mesta. Za vsako sodišče pa bi po tem zakonu bilo dovoljeno le zelo omejeno število odvetnikov. Odvetniška zbornica bi postala samo posvetovalna oblast, ki se je predsednik višjega deželnega sodišča lahko posluži pri nastavljanju odvetnikov ali odvetniških kandidatov. V mreži paktov Tihi dvoboj Anglije s Francijo London, 26. jan. c. Angleško časopisje še zmeraj slepomiši o lem, kakšen je namen potovanja francoskih državnikov v London in kakšna bo vsebina teh razgovorov. Iz francoskih krogov se doznava, da bo Francija slavila Angliji predvsem te.le predloge: 1. Vzhodni pakt se mora skleniti in Anglija mora stopiti v ta pakt. 3. Skleniti sc mora mednarodna pogodba o zagotovitvi avstrijske neodvisnosti. 3. Mtd Francijo in Anglijo se sklene posebna pogodba, s katero se Anglija obvezuje, da bo okrepila neka- tera določila locarnske pogodbe. 4. Skleniti se mora mednarodna razorbžitvena pogodba z obvezno kontrolo in sankcijami. Vsekakor prihaja zmeraj 'bolj na dari, da sc bije že nekaj časa tih dvoboj med Anglijo in Francijo. Anglija nikakor ne inara, da bi se položaj Francije z vzhodnim paktom preveč ojačil. Zato bo Anglija storila vse, da preskrbi Netnčiji zadoščenje in s tem reši se.bi ugledni in visoki položaj razsodnika v Evropi, Nesreče na vseh morjih Newyork, 25. jan. AA. Parnik »Mohavvk«, ki ga je najela družba »Nord Line« in ki je bil na poti v Mehiko s 53 potniki in 107 člani jxisadke, je trčil v norveški parnik »Talisman«. Sprva sta obe 1 ladji oddali znake za nujno pomoč. Kasneje pa je j »Talisman« javil, da je poškodovan, da pa bo lahko sam nadaljeval vožnjo. »Talisman« je prevzel jx)tnike in velik del jx>sadke. Medlem so prihiteli na j>omoč tudi drugi parniki, ki so ponesrečeno ladjo spravili k obali. Mislijo, da ni bilo nobenih žrlev. Parnik »Mohawk«, ki se je jx>nesrečil na višini pred Newjerseyem, je veljal 2 milijona dolarjev. Bil je na svojem prvem potovanju v Vera Crttz. Potnike in posadko so rešili. Po najnovejših vesteh se ladja »Mohawk« m potopila, temveč se je samo nagnila na stran. Družba »Ward Line« je izdala poročilo, da še ne ve usode 15 potnikov in 42 mož posadke. Zanimivo je, da se je nesreča pripetila blizu kraja, kjer je pred nekaj meseci zgorel parnik »Morrocastle«. Tudi ta ladja je lasi družbe, ki jo je pred kratkim zadela izguba parnika »Havana«. Tokio, 25. jan. A A. Zaradi hude nevihte na morju so se včeraj in predvčerajšnjim potopili štirje parniki. Okoli 30 ljudi je prišlo ob življenje. Kcdanj, 25. jan. AA. V islandskih vodah se je potopil angleški parnik "»Dzeria«, Kaže, da se je tudi vsa posadka ponesrečila. Centralizacija Nemčije Berlin, 25. jan. c. Včerajšnja seja vlade je sprejela v glavnem zaključke, ki srno vam jiih sporočili že včeraj. Vlada je sklenila, da bp začela pospešeno izvajati centralizacijo nemške države. Posamezne avtonomne dežele bodo počasi izginjale in vse vodstvo uprave bo prešlo v Berlin. Posameznim novim pokrajinam bo načeloval državni namestnik in pa guverner v imenu narodne socialistične stranke. Najprej bo izvedena centralizacija vsega sodstva. To bo izvedeno že do 1. aprila in 1. aprilu stopi v veljavo zakon o enotnem sodstvu s sedežem v Bcr linu. Zelo važni sklepi so bili tudi sprejeti z o žirom na zboljšanje gospodarstva.. Vlada je sprejela sklep, da se obrestna m^ra zniža na 4 odstotke in sicer za državne papirje, ki znašajo višino osmih milijard. Na ta način bo vlada prihranila skoraj dve in pol milijardi dinarjev letno. Vscsot>f'e(sfii kongres Moskva, 25. jan. e. Danes ob 18 se je začel, v Moskvi pansovjelski kongres, ki je sedmi po vrstnem redu. Udeleže se ga zastopniki iz vseli sovjetskih republik. Glavno poročijo ibo podal predsednik sveta komisarjev Mojotov. ki bo imel zelo dolg govor o sovjetski notranji in zunanji politiki. Posebno onii del o zunanji politiki se pričakuje z veliko pozornostjo, ker bo Molotov ob tej priliki govoril o vseli trenutnih problemih mednarodne politike. Schttschnigg v Celovcu Celovec, 25. jan. c. Iz Dunaja javljajo, da pride zvezni kancler Schuschnigg 2. februarja v Celovec, kjer namerava govoriti na velikem zborovanju koroških »Sturmscharen«, V zvezi s tem pričakujejo tukaj, da sc bo kancler izjavil tudi k manjšinskemu vprašanju, ki ga njegova vlada po kanclerjevih besedah želi urediti »vzgledno za vso Evropo«. Podžupan Jarc, član volivnega odbora za senatorske volitve Belgrad. 26 .januarja, ni. Danes dopoldne je zopet bila seja državnega odbora, jia j višjega organa za dopoln-ibie senaiorske volitve, ki bodo 3. •februarja. Seji je predsedoval predsednik narodne skupščine dr. Kumanudi. Na seji je bilo odbranih nekoliko članov volilnih odborov, ki so bili od teli odborov postavljeni na ta mesta. Tako je državni odbor namesto ljubljanskega župana dr. Dinka Pitca, ki ga je vodstvo JNS postavilo za namestnika na kandidatni listi te stranke za dopolnilne .sena-torske volitve, imenoval za člana volilnega odbora za dravsko banovino ljubljanskega podžupana prof. Evgena Jarca. ,.. Osebne vesti Belgrad, 26. januarja, m. 'Vpokojen Je pri 'ravnateljstvu državnih železnic V Ljubljani Karel Las-baeher, kontrolor -Vil. pol. skup. Ž- odtokom ministra za trgovino in industTijo je' napredoval za uradnika VIII. skup. glavne' podružnice Državne toipotekarne banke v Ljubljani Avgust Žigoti. Drobne vesti Belgrad, 26. januarja, -m. Prometni minister,ing Vu.jič je postavil za predsednika tarifnega odbora v prometnem ministrstvu ravnatelja ljubi,j&teke*g? železniškega ,ravnateljstva Josipa. ' Cugthfea. Belgrad; 26. januar ja, m. Dne 1. marca bo pričel tukaj izhajati, nOv tednik, ki bo obravnaval vsa aktualna politična iu kulturna vprašanja. List bodo izdajali predvsem razni levičarji. Naslov mu bo verjetno »Evo... J985« ali pa »Falda«. List be urejeval posebni uredniš/kl odbor. Belgrad. 26. januarja, -'.ni. Občinski odibor v Novem Beče.ju je imenoval na svoji seji prometnega ministra ing. Vujiča za častnega mehčana tega mesta. Rini, 25. januarja, b. Papež Pij XI. je -sprejel v avdijenoo zagrebškega nadškofa 'koadjutor.jn dr. Stepinca. • 0. Čok 3 mili. 52 sek. 10. a) čarman 3 min. 54 sek. 10. b) Zore 3 min. 54 sek. 11. Ankele 4 min. 1 sek. 12. Mejovšek 4 min. 2 sek. 13. Moder 4 min. 13 sek. 14. Žvan 4 min. 15 sek. 15. Letner 4 min. 20 sek. 16. Novak 4 min. 23 sek. 17. Stehlik 4 min. 24 sek. 18. Podkubovšek 4 min. 27 sek. 19. Schwab 4 min. 28 sek. 20. Žnidar 4 min. 31 sek. 21. Jurič 4 min. 43 seik. 2. Benedičič 4 min. 52 sek. 23. Katnik 4 min. 55 sek. 'M. Markelj 5 min. 6 sek. Od prijavljenih 62 tekmovalcev se je udeležilo tekem 44. 3 so bili izključeni, in sicer dva radi tega, ker nista pasiral« vseh prepisanih v>ral. eden, pa, ker je na progi menjal palice. Zvezni prvak v smuku je postal Praček Ciril, član turističnega kluba lAkala«, Jesenice. Po objavi rezultatov je Kila v smučarskem domu razglasitev proge za slalom tekmo in eo bile med drugimi izžrebane sledeče številke: zn državno alpsko kombinacijo vseslovenskega prvenstva veljajo iste številke, kakor za današnji smuk. Čeh Musil ne starta, ker ni dokončal smuka. Od ostalih tekmovalcev so dobili Janša št. 15. Smolei 18. .lakot v č Albin 21. čt-rnič Jože 34, Stopar '25, Bervar 28, Harrer 33, Kovačič 44, Letn&r 39. Mušič 47. Zore 54 in Pri-veršek 57. Prihod ministra Auerja . Pokljuka, 25. jan. Danes je prišel v Ljubljano minister dr: Auer, ki se udeleži smučBrških tekem na Pokljuki. Na kolodvoru gd je pozdravil podban dr. Pirkmajer in ga spremljal na nadaljni poti. V Lescah je dr. Auer stopil iz vlaka. Tam ga je pozdravil podpredsednik Jugoslovanske zimskosportne zve/.e dr. Pavlin, pozdravila pa sta ga tudi župan Vovk in v imenu planinskega polka podpolkovnik Popovič. Dr. Aufer je prišel s svojo ženo in hčerko. Z njim je prišel tudi narodni poslanec Nikolaj Sokolovič z ženo. — Dr. A.uer stanuje v hotelu Toplice« na Bledu. Časnikarjem, ki so ga spremljali, je izjavil, da je zelo vesel, da je lahko prvič po mesecu oktobru zopet obiskal Slovenijo. Dr. Auer je počastil tudi spomin pokojnega viteškega kralja Aleksandra, ki je tako ljubil Slovenijo in Bled. Dr. Pirkmajer je nato priredil časnikarjem obed, okoli 3 popoldne pa so s« vsi skupaj podali na Pokljuko. Takoj po prihodu jih je pozdravilo zvezino vodstvo, nakar seje dr. Auer podal takoj na kraj kjer so se vršil« tekme. Časnikarjem je izjavil, da je že star smučat in da ga izredno veseli, da se bo lahko naužll tega lepega zimskega športa baš tukaj. Smučarji so pa pozdravili dr. Auerja po prihodu pred domom » trikratnim: ^Smuk«. Smučarji, poskusile na Dolenjsko! Idealna smuka v velikolaški in ribniški okolici Volitve v senat Nevtralna lista za senalne volitve, ki jo je ape. lacijsko sodišče potrdilo, je vzbudila veliko zanimanje, zlasti po deželi, kjer 90 bili zelo nezadovoljni s samo eno strankarsko listo. Posebno je med volivci, ki so po večini kmečki župani, vplivata dejstvo, da so na nevtralni kandidatni listi sami možje iz ljudstva, medtem ko lista JNS nosi samo imena visokih gospodov. Pri senatnih volitvah imajo pravico voliti vsi narodni poslanci, od bana imenovani banovinski svetniki in vsi župani. V dravski banovini je 25 narodnih poslancev, 43 imenovanih članov banskega sveta ter 377 žu. panov, torej skupaj 445 volivcev. Ker pa je med člani banskega sveta tudi 14 županov, ki ne morejo dvakrat voliti, se število volivcev zmanjša na 437, od tega je treba odšteti še poslanca Ureka, ki je obenem tudi župan. Volivcev v senat je tedaj 430. Kolodvorske restavracije in tujski promet Da je Slovenija navezana na tujski promet, to je dejstvo, s katerim mora računati danes vsaka ustanova, zlasti pa še vsaka javna ustanova v Sloveniji. Mnogo je tujcev, ki prihajajo k nam pes, se več jih prihaja z avtomobili, največ pa jih pride z železnico. Prvi vtis — dober ali slab — dobi tako večina tujcev že na kolodvorih, v kolodvorskih restavracijah. Te bi morale biti urejene tako, da bi nudile potnikom čim več udobnosti, čim so-lidnejšo postrežbo, cene pa naj bi bile primerne. To vpliva ugodno na domačine, še bolj pa na tujce, ki so navajeni v tem oziru na prvovrstnost v inozemstvu. .. Da so danes cene v kolodvorskih restavracijah prjcej visoke, temu bo gotovo pritrdil vsak. Seveda ne moremo reči, da so temu krivi najemniki restavracij, kriva je temu predvsem izredno visoka režija, krive tudi posebne okolnosti, s katerimi morajo računati restavraterji na kolodvorih. Zato bi morala že železniška uprava sama gledati na to, da ne zahteva pretiranih najemnin. Kakor je mogoče to včasih težko spraviti v sklad s proračunskimi za: htevami, vendar pa vpliva to znatno na tujski promet. Glavne kolodvorske restavracije v Sloveniji so: Jesenice, Ljubljana, Zidani most, Pragersko in Maribor. Promet na teh železniških križiščih je izredno velik. Bilo je že izraženo mnenje, naj bi vse te glavne restavracije dobil en sam najemnik. Vendar pa se včasih zgodi, da so restavracije dolgo časa brez najemnika. Tako je bila zaprta velik del tujske sezone restavracija na kolodvoru v Mariboru, vprašanje restavracije na Grosupljem tudi še ni rešeno. Gornje stališče samo enega najemnika se da sicer zagovarjati, saj govori več razlogov za to, vendar pa se nam zdi to stališče na prav H no « socialnega, splošno obrtnega in tudi — to pa je za nas glavno — s tujsko prometnega stališča. Jasno je, da so v konkurenci cene redno zmer. nejše, postrežba pa je bolj premišljena. Kaor je potoval po sosednjem inozemstvu, Eredvsem jx> Švici, in je videl tamošnjo ureditev olodvorskih restavracij, bo moral priznati, da je naše stališče glede izboljšanja kolodvorskih restavracij pravilno ter upamo zato, da bo železniška uprava naše predloge poizkušala upoštevati. Strelska družina v Mekinjah Kamnik, 25. januarja. Ker smo v Kamniku s spretnimi manevri in blagohotno pomčjo vendarle uspeli, da z ogromno večino izvoljeni odbor Strelske družine m prišel do besede in da se ie tudi Strelska družina razšla, so se kamniški strelci, ki jim je zgolj do strel, skega športa, priključili Mekiniski strelski družini. Ta družina zdaj prav lepo deluje, kar je pokazal tudi zadnji občni zbor. Odbor je imel 29 sej, blagajna izkazuje 23.000 Din dohodkov in izdatkov, zgradilo se ie strelišče in postavila strelna lopa. Dve prireditvi sta prinesli družini precej dohodkov, pri sobnem streljanju je bilo oddanih 50C0 strelov, pav toliko pa tudi na strelišču, čeprav je družina pričela z ostrim streljanjem šele v juniju. Družina je darovala okrožni zastavi srebrn žebelj, in se je s svojo ekipo udeležila okrožnega nagradnega streljanja. Dosegla je četrto inesto, kar je pač za prvo leto obstoja dovolj častno. Nagrado dobrega strelca so prejeli Avgust Ogrinc iz Mekinj in Kamničana France Vidmar in Ivan Regali. Kljub temu pa je čudno, da mekinjska strelska družina ni prejela nobene nagrade, čeprav ji pripada. Na občnem zboru je bil sprejet sklep, da se inekinjski strelski družini priključi tudi stranjska. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen stari odbor s predsednikom šol. upraviteljem g. Primožičem na čelu. Sprejetih je bilo več umestnih predlogov, ki jih je i družina stavila strelskemu okrožju. Vel. Lašče. 25. januarja, i Zadnjo nedeljo je prišlo v naš kraj precej j smučarjev iz Ljubljane. Snega imatno do\olj, če- I prav ga ni toliko, kakor ga je bilo druga leta. Ne- i sreča pa je v tem, da je Kraj vsem popolnoma neznan. Ker je pričakovati, da pride to nedeljo zopet več smučarjev, zato podajamo v naslednjem opis ' okolice Velikih Lašč, kolikor jo pride v poštev za smuko. Izhodišče je postaja Velike Lašče, kjer se takoj ; odpre valovita [»krajina skoraj na vse strani brez drevja. Poti v trg ni težko najti. V trgu je več gostiln, kjer si smučar lahko založi želodec s toplo | in mrzlo jedjo in pijačo, ako ie je potreben in že. : ljan. Priporočamo gostilno »Vatikan« sredi trga, ki ima dve posebni sobi, ki sta obe kurjeni. Na razpolago pa ima tudi sobe za prenočevanje. V gostilni dobite tudi nasvet za teren in vse potrebne podatke o kraju. Najlepši izlet s smučmi se nudi smučarju iz I Vel. Lašč na Sv. Gregor. Pot zavije proti jugo- : vzhodu do podznožja Sv. Roka, nato po precej strmem pobočju na hribček Sv. Roka, od koder se odpre lep razgled proti severu do planin ter na okoliško hribovje. Pot pelje potem proti jugu po valovitem gladkem svetu v Dvorsko vas, od tam pa po deloma poraščenem terenu dalje proti vasi Junce, od koder se kmalu vidi cerkev pri Sv. Gregorju. Teren se po tej p>oti vedno polagoma dviga. Z vrha Sv. Gregorja se odpre zelo lep razgled v isti smeri kot od Sv. Roka, samo da je večji in deloma odprt tudi proti jugu. Tereni so v okolici zelo lepi in vseh mogočih strmin. Pot je dolga približno 7 km. Pri Sv. Gregorju se nahaja tudi dobro založena gostilna, tako da smučarju ni treba skrbeti za telesne ptolrebe. Tudi cena je prav zmerna in nič letoviška, čeprav je kraj prav primeren za letovišče. Poti oziroma smeri za sestop je polno. Lahko se smučar odloči, da gre nazaj v Vel. Lašče, kamor ga bodo smuči same v diru nesle po bregovih, lahko jo krene mak) bolj zapadno in pride na Kar-lovico, odkoder se povzpne na Veliko Slevioo ter jo potem po poraščeni višini mahne v Vel. Lašče. Z mak) muje je orijentacijo prav lahko najti. Smu. čar pa jo lahko ubere tudi proti Sodražici, ali pa proti žel. postaji Ortnek oanosno Žlebič. To pa je šele ena stran okolice. Smučar jo lahko ureže tudi na težje terene proti Grmadi. Je to del tako zvane Male gore, ki mej i na Dobre-poljsko dolino. Tu se razprositrajo v bregu obširne senožeti in pašniki tako, da je hribovje skoro do vrha popolnoma gladko. Iz Vel. Lašč krene smučar po cesti, ki vodi proti Ribnici. Ko pride do podznožja Sv. Roka, vidi naravnost j)red seboj bolj na levi strani nad vasjo Retje (Levstik) nekaj golega hriba, kamor naj usmeri svoje smuči. Ko pride na tisto veliko jaso, se mu bo odprl jpogled proti jugu, kjer štrli Grmada, ki je najvišji hrib v tem delu Male gore, iz lepega smučarskega terena. Tu se nahajajo tri manjše vasi, jx>d hribom Ca se nahajajo Velike Poljane, odkoder je zelo ihko priti na kolodvor v Ortnek. Za »težje« smučarje pa se nahajajo lepi tereni tudi takoj poleg našega trga, katere mu bo vsak tržan radevolje pokazal. Za začetnike se dobe tereni kot nalašč. Pri vsem tem pa ni treba hoditi smučarju na gotovo mesto in se spuščati po klancu, ampak jo kar maha naprej in naprej, sedaj gori, sedaj doli, kakor je teren, in napravi lahko večji ali manjši ovinek, ne da bi mu bilo treba tako rekoč stati na mestu. Sicer pa vas vabimo, pridite in fioglejte — in sodite sami. Ribnica, dne 25. januarja. Le malokdaj beremo kako vest iz našega kraja v »Slovencu«. Iz tega bi se moglo sklepati, da spimo, vendar temu ni tako. Vabimo Vas, gosf>od urednik in vse čitatelje »Slovenca«, da se pridete prepričat ravno sedaj na naše holme, pa boste vi. 1Močni požar v škocjan, 24. januarja. | V noči od srede na četrtek, dne 24. januarja ob %2 zjutraj nas je zopet zbudil plat zvona. Go. j reti ej namreč začelo sredi vasi Škocjan pri jx>-sestniku Fr. Moletu. Hiša je bila že zelo stara, krita povečini s slamo, jx>leg tega pa še združena s hlevom za živino in shrambo za seno in slamo. Vse to je pripomoclo, da je bilo kmalu, kljub hudemu mrazu in debelemu snegu na strehi, vse poslopje v ognju. Vaščani in domači gasilci so hitro pričeli reševati, kar se je rešiti dalo: živino in perutnino, pohištvo in drugo hišno opremo, živila itd. V sušilnici za meso se je sušilo meso in klo- deli, da je vse živo: veliko in malo, staro in mlado, vse je na smučeh, le s to razliko, da večji delajo več »pik« kakor manjši. Pri smučanju je pač tako, da ne drži pregovor, ki pravi, da mora kura učiti pišče, amjKik je danes žal precej obratno res. Snega, prav pravega pršiča, nam je lelos Bog dal precej in zato nas inrzli Gorenjci lahko prav zavidajo. Zlasti izborila smuka je v I ravni gori in kdor želi priti k nam se smučat ter rabi vodnika, naj le povpraša za odbornike novo snujoče se podružnice SPD v Ribnici, pa bo takoj dobil vodnike in vse drugo na razpolago. Naših krajev tu. risti in smučarji ne puznajo veliko več kot nič. Z;/o damo popolnoma prav oni;m gospodom v Ribnici, ki so dali pobudo za ustanovitev podružnice SPD. Ni še bilo občnega zbora, toda agilni člani pripravljalnega odbora in markacij skega odseka so že markirati več potov, n. pr. na sv. Ano, k Novi Štifti, v Travno goro, iz Travne gore v So-dražico, iz Zlebiča na Sv. Gregor, iz Ortneka na Sv. Gregor in na eno najlepših smučarskih postojank, to je na Grmado nad Vel. Poljanami. Le žal, da nekateri ljudje ne vedo ali nočejo vedeti po. ERASMIK TOALETNA MILA IN PREPARATI 'Vase zobe ugodno boste obvarovali z britje uporabljajte ERASMIK ERASMIK MILOM IN PASTO MILO ZA ZA ZOBE BRITJE mena markacijskih znakov in jih uničujejo; pri tem se niti ne zavedajo, da ie uničevanje markacijskih znakov celo kaznivo. — ker so pravila podružnice že odobrena, bo 31. t. m. ob 6 popoldne v znan; Cenetovi gostilni v Ribnici ustanovni občni zbor nove podružnice SPD v Ribnici, kateri želimo vso srečo in prosimo novi odbor, da napravi za naše kraje toliko dobrega, kot so storite to že druge podružnice SPD, potem bodo izletniki prihajaj' tudi v naše kraje in spoznavali njih lepoto, ki ne zaostaja za drugimi. Dragulji grofic Oškodovana Maribor, 25. januarja. Šele sedaj se zvedelo za velike tatvine, s katerimi je bila oškodovana grofica Ernestina Bathyani v Pristavi-i'olani v murskosoboškem okraju. Dva velika vloma sta bila izvršena v njeno domovanje, prvi preteklega leta, drugi pa v tekočem mesecu. Prvič so odnesli vlomilci po večini perilo in jedilno orodje ter nekaj dragocenosti, pri drugem obisku pa jim je šlo za dragovenosti, obložene z dragulji, ki jih je hranila grofica v železni kaseti. Plen, ki so ga obakrat napravili vlomilci, je znaten ter se ceni nad 100.000 Din. Grofica sama ni vedela navesti vseh dragocenosti, ki so ji Brezposelnost Brezposelnost ni zadela menda nobenega stanu tako močno kakor obrtnike, ki so izučeni in vajeni večinoma le enega dela, tako da tudi v hudi sili le težko presedlajo. Obrtniške strokovne organizacije se res pošteno trudijo, da bi temu zlu odpo-mogle, toda vprašanje je, če so sredstva za pobijanje brezposelnosti tudi vedno primerna in dobro izbrana. Obrtniki se navadno najbolj pritožujejo nad »šuštnarji« ali »fušarji«. S to besedo pa dandanes ne označujejo tistih ljudi, kot so jih nekdaj. Nekdaj je bil »šušmar« ali »fušar« človek, ki ni nič znal, pa se je kljub svojemu neznanju lotil tega ali onega obrtnega dela. Ce obrtniki takih ljudi ne vidijo radi okoli sebe ali pa celo med seooj, je to razumljivo, kajti obrtniška čast zahteva, naj bo delo dobro in solidno, ne pa skaženo. Danes pa prištevajo med »šušmarje« tudi ljudi, ki so se svoje obrti pošteno izučili, a imajo smolo, da ne morejo pričeti obratovati na svojo roko, ker nimajo denarja za predpisane taikse, ali pa delo nikjer ne dobe niti kot pomočniki. Kaj naj počno ti ljudje? Živi v zemljo ne morejo, in pravico oziroma dolžnost živeti imajo tudi, posebno če imajo že rodbine, ki so si jih ustanovili v boljših časih. Dokler je bilo dela in zaslužka dovolj, je šlo vse v redu: plačevali so svoje davke, zadružne obvez. r.osti, bolniško blagajno, svoje stroške in še jim je ostajalo za življenje; ne mnogo, ampak šlo je. Lef>ega dne pa so se pričele razmere izpreminjati, a ne po krivdi teh žrtev: dela je bila vedno manj in s tem tudi zaslužka, za davke ni bilo več, za sirovine tudi ne in še manj za kakšno novo orodje, Skocjanu base od 10 prašičev, last raznih škocjancev. To so sicer tudi rešiti, vendar se je vse zmešalo in umazalo ter najbrž tudi marsikaj zgubilo. Gorelo je skozi do jutra. Domači gasilci niso mogli z motorko kmalu stopiti v akcijo, ker je voda zmrzovala; šele ko so brizgalno ogreli, so pričeli gasiti; vendar ie že bilo prepozno. V resni nevarnosti so bila blizu stoječa poslopja, Zupetova in Komljančeva, vendar se ni nič užgalo. Posestnik F. Mole tipi veliko škodo. Osemčlanska družina je na cesti. Zavarovan je bil. Požar je bil podtaknjen, sicer si ni mogoče razlagati ognja sredi zimske noči! jc Bathiany je za 100.000 dinarjev i zmanjkale. Bilo je to prstanov, zapestnic, broš in : verižic, okrašenih z dragulji, po večini same rod-j binske dragocenosti, ki imajo poleg stvarne še zgodovinsko vrednost. Orožniki so začeli z energično preiskavo, ki je prinesla lep uspeh. Doznali so, da imata dva graničarja z bližnje obmejne postaje neke dragocenosti. Preiskava, ki se je nato izvršila, je potrdila sum, da sta omenjena mejaša izvršila vlom pri grofici Bathyani. Našli so pri njima še več predmetov, izvirajočih iz grofičnega zaklada. Poveljstvo obmejne čete je dalo nemudoma oba osumljenca aretirati ter prepeljati v zapor v Mursko Soboto. in šušmarstvo | dolgovi so rastli in nekega dne je mojster rad ali nerad povedal svojim vajencem in pomočnikom, da jih ne rabi več! Ne more! S težkim srcem so se poslavljali drug od drugega — toda kar je moralo biti, je moralo biti: mojster je ostal sam in poskušal sam svojo srečo... A tudi to ni šlo vedno. Sila kola lomi — pravi pregovor, in marsikak mojster je s stisnjenimi zobmi odšel na obrtno oblast, da prijavi odpoved svojega obrta. Ce ni dela in denarja, kaj pa naj stori? Živeti ie bik) pa le treba! Kdor pa hoče živeti, mora ali delati, z dovoljenjem ali pa brez dovoljenja, ali f>a — krasti! Tatvina je pa težko kazniv zločin in mojstri, ki so celo življenje delali pošteno, niso rojeni zločinci. Torej delali. Ker dru. gače ni šlo, so začeli eni in dnigi delati brez oblastnega dovoljenja, s tem pa so že tudi postali — »šušmarji«!! Razlika tned »šušmarji« in »šušmarji« je torej jako velika in človeku, ki to stvar natančno premisli, je res težko razumljivo, zakaj srečnejši obrtniki, ki imajo še nekaj dela, svoje bolj nesrečne stanovske tovariše obkladajo s tem sramotilnim pridevkom! Danes meni — jutri tebi! še bolj neverjetno, če ne žalostno, pa je to, da je na tako tolmačenje tega izraza pristala tudi oblast, ki vsakemu »šušmarju« brez milosti odvzame orodje, ga kaznuje in mu tako vsako pošteno preživljanje popolnoma onemogoča! Ce ljudje žive nepošteno, so kaznovani, če pa hočejo živeti pošteno, pa tudi: To je nevzdržno prilislovje, katero je treba popraviti in se tudi da popraviti, če ne drugače, pa tako, da oblast ne bi kazensko preganjala za to ali ono obrt usposobljenih »šušmar-jev«, ki niso drugega zakrivili kot to, da imajo premalo dela za plačevanje davkov in drugih pristojbin, ampak naj bi jih pustila vsaj životariti, ker živeti itak ne morejo, dokler se komu sreča zopet ne nasmehlja. Kdor ne more plačevati davkov, ta še vendar ni »šušmar« v svoji, stroki! Razumljivo je sicer, zlasti v današnjih časih, da se vsakdo veseli, če se more kako odkrižati neljube mu konkurence, toda pri tem je treba vendar pomisliti, da revščina ali nesreča vendar še ni zločin, ki naj ga revež plača s svojim popolnim gospodarskim polomom! Zato smo mnenja, da je današnja obrtna zakonodaja v tem oziru pretrda in da bi jo bilo treba vsekakor omiliti, da bodo mogli živeti tudi oni obrtniki, ki so voljni delati in ki se branijo iz opravičenega ponosa apelirati na javne podpore ali pa na usmiljena srca dobrih ljudi. Gvido Fontgallandshi t 84- januarja 1925 Veliki papež Pij X. je takrat, ko je dovolil »godnje prejemanje sv. obhajila otrok, izgovoril pomenljive besede: ^Otroci bodo svetniki.« Sveta Evharistija pa je tista moč, ki deluje v dušah otrok, da niso več nevedni otroci »kakor drugi«! Pred desetimi leti, dne 24. januarja 1905, jc umrl v Parizu dvanajstletni Gvido Fontgallandski. Nič posebnega, otrok, ki je 6končal komaj svoje enajsto leto! Kdo ga bo še pomnil, razen njegovih najožjih domačih? Olovek bi mislil, deset let je že preteklo, kdo se bo pa še zanimal za umrlega fantka? Dokler je živel, 6e je pač malokdo brigal zanj. In vendar je kratko življenje tega otroka bilo nekaj posebnega. To nam dovolj jasno dokazuje potek dogodkov teh deset let po njegovi smrti. 0 nobenem Človeku menda, najmanj pa o kakem otroku se še nikofli v enem desetletju ni toliko pisalo kakor o tem malem Gvidonu. V 35 jezikih je doslej izšlo že 88 raznih celotnih knjig, knjižic in fcrošur. Kaj pa je vendar toliko posebnosti v življenju tega malega Gvidona iz Pariza? V življenju ni vzbujal nobene pozornosti. Šele po tako zgodnji smrti se je pokazalo, da je bil mali Gvido izreden otrok, ljubljenček evharističnega Jezusa, izvoljenček Marijin, veliki ljubitelj papeža, ki pač najbrže ni smel več ostati dalje časa na svetu. Ze pri prvem sv. obhajilu (22. maja 1921) je zvedel, da ne bo dolgo živel. Četudi otrok grofovske rodovime, gotovo bolj ali manj razvajen, je vendar želel, da bd enkrat postal duhovnik. Kakor toliko drugih otrok! In pri prvem sv. Obhajilu je slišal glas Jezusov, da ne bo postal duhovnik, temveč angel! Da bo kmalu umrl! »Kmalu« je pri otroku treba kar hitro! Ze je mislil Gvido, da ne bo nič Se s smrtjo. — Ko pa je s svojimi starši in bratcem Markom v juliju 1»24 romal v Lurd. ie tam zopet slišal nadnaravni gla6, tokrat besede njegove »nebeške Mamice«, kakor jo je v otroški pri prostost i i imenoval, da bo kmalu umrl, da bo umrl podnevi, v soboto, ki je dan Marijin, da ga bo vzela iz naročja zemske mamice in ga odvedla naravnost v nebesa. — Kako le more otrok s tako gotovostjo govoriti o svoji skorajšnji smrti? Da je imel prav, • bomo takoj videli. Gvido je bil vedno zdrav. Njegov 12. rojstni ! dan so v družini praznovali prav slovesno; f>ač zad- : njič na tem svetu. Ravno na predvečer praznika j Brezmadežne, zadnji dan devetdnevnice, k,i so jo ' opravljali Njej v čast, 7. decembra 192-1, je Gvidonu ponoči postalo slabo. Vsak dan so potem zdravniki prihajali, postajalo mu je boljše, vsi so mislili, da bo zopet kmaLu ozdravel, najbolj pa je še I upala njegova mama. On sam edini pa je vedel, da ne bo več ozdravel, in to je tudi drugim povedal. V soboto opoldne, 24. januarja 1925 je umrl. Prav kakor je prej povedal: v soboto, Marijin dan, podnevi. Kolikokrat se je pri hujšem napadu bolezni — imel je davioo — kar pač ni bila nevarna bolezen, ko se je dovolj zdravnikov-specialistov brigalo zanj celih sedem tednov, njegova inama prestrašila, da ne bi prišlo do najhujšega! On pa jo je tolažil in prosil, naj gre spat, saj ne bo še umrl, saj bo Marija prišla ponj, v soboto, podnevi! Kratko življenje njegovo pa je bilo osredotočeno v presv. Evharisliji. »Jezušček in jaz se imava tako rada!« — je dejal večkrat. ^Skrivnosti so samo za dva,« je rekel svoji materi, ko ga je vprašala na poti iz Lurda, kaj mu je prebl. Devica zaupala. Štiri leta je znal molčati in nikomur jx>ve-dati svoje skrivnosti, da bo umrl mlad, kar je pri otroku res čudno! Res je bil Gvido skrivnost! Pa prav.im, dokler je bil na svetu, se je malokdo zanj zanimal! — Vsak odrasel človek je že po naravi tak, da si ne bo pustil zapovedovati od otroka. In vendar, kako prav je Pij X. rekel: Med otroci se bodo našli svetniki! Dn. svetniki, ker jih bo napravila svete ravno sv. Evharistija! Ko je umrl dne 17. decembra 19(23 Gvidonov star,i. oče, grof Anatole Fontgallandski, je Gvido izrekel besede, ki so se pač vse uresničile: »Tudi jaz bom šel kmalu za njim, v grobu bom počival zraven njega. Časopisi mnogo pišejo o njem; po moji smrti se bo tudi o meni mnogo tiskalo.« — In l>o Gvidonovi smrti je izšlo po raznih francoskih listih mnogo člankov o njem. Svet se je začel zanimati zanj. In vedno bolj, vedno bolj. Prva francoska knjižica o Gvidonu nosi naslov: Otroška duša. Napisala jo je Gvidonova mama sama. Malo jx>-zneje pa je izšla še ena njena knjižica: Zadnji spomini o Gvidonu. Knjige, brošure in razni članki po mnogih listih, ne 6amo francoskih, temveč tudi že v drugih jezikih, so rasli kakor gobe po dežju. Zakaj pa vse to? Ljudje 60 se začeli prijx>ročati malemu Gvidonu. In res, ne zaman. Koliko uslišani! — Sveta Cerkev je v takih zadevah nadvse prevM-na. Čaka in čaka ... Gvido zaenkrat še ni od Cerkve proglašen svetnik; zato ga ne smemo imenovati svetnika. Nikjer pa ni pisano, da se mu ne bi smeli priporočati, prositi ga pomoči v svojih potrebah. In ko pride njen čas, bo tudi Cerkev spregovorila. V slovenščini je izšel prvi daljši članek o Gvi-dončku v »Bogoljubu« leta 1930, v junijski številki, pod naslovom »Prvoobhajancem«, ki je napovedal tudi, da se pripravlja obširnejša knjižica. Knjižica je leta 1931 res izšla; »Zgodbe malega Gvidona« 60 kaj hitro osvojile slovenska srca. Posebno otroci so našli v njem svojega prijateljčka; da pa so tudi izven knjige same mogli spoznati tega malega angelčka, jim je naš slovenski najstarejši mladinski list »Angelček« prinašal kar dve leti zaporedoma zanimivosti njegovega kratkega življenja. »Naš prijateljček«, to je bil naslov v »Angelčku«, je marsikaterega otroka vzpodbujal k pridnosti in po-božnosti. Mnogo se danes govori in čita o Gvidonu. Po raznih krajih (v Jugoslaviji še ne) so ustanovili tudi razna tajništva, kamor lahko vsak piše ali sporoča svoje želje glede kjijig. podobic, kijx»v ali svetinjic malega Gvidona. Škofiisko vodstvo Mari- jinih družb v Ljubljani, ki je založilo tudi knjižico »Zgodbe malega Gvidona«, bo prav gotovo vsakemu rado ustreglo, kdor bi želel pojasnil, ali bi želel še razne knjige v drugih jezikih. Pomembna je knjiga: La 6urvie de Guy de F., kjer je popisano vse obširno slovstvo o Gvidonu. Naj tudi omenim, da izhaja v Lyonu na Francoskem (Librairie Emmanuel Vitte, 2, Plače BeMecourl tromesečnik >Les annales de Guy de Sontgalland«, ki prinaša obilno pošto iz vseh krajev 6veta, kjer je zanimanje za malega Gvidona že zelo razširjeno. Marsikdo bo rekel, da pač vsak narod ljubi svoje znamenite ljudi. Res je to; in zdi se mi, da to velja še prav posebej za Francoze. Vendar pa je, kar se tiče Gvidona Fontgallandskega, vsaj po mojem mnenju, ista privlačna sila, kakor francoski Lourdes in pa sv. Terezija Deteta Jezusa. — Boc se poslužuje neznatnih stvari na svetu, da pride do svojih vzvišenih namenov pri ljudeh. Čudno res, otrok, enajst let star, nepoznan, umrje. Takoj po snvrti pa postane taisti otrok apostol, vodnik duš. da, mnogi ga imenujejo čudodelnika! Kako prav pride tu beseda Jezusova: »Slavim Te, Oče, Gospod nebes in zemlje, da si prikril to modrim in razumnim in razodel malim« (Lk 10, 21). Današnji svet potrebuje tako lepih, čistih nedolžnih duš! Po otrocih bo tudi Evharistični Jezni1 osvojil srca odraslih. Vsa naša domovina se pripravlja za dostojji. proslavo velikega našega Evharističnega koncrres.i v Ljubljani meseca junija. Do takrat bo izšla ob širnejša knjiga o malem Gvidonu. IJpaimo, da bo marsikoga tudi med nami ganil ta nedolžni Gvido. ki je v svojih par letih zemskega življenja |>os1nl tako velik ljubljenec Jezusov. Naj bi sveta Hostija tudi med našo mladino našla junakov za 6veto vero, naj bi se tudi men slovenskimi otroci našli mali angeli, ki bi s po gostim prejemanjem sv. obhajila zajezili naval pe klenskih moči. razlivali blagoslov božji na naš« žejne duše in zadrževali jezo božjo nad pregreham človeštva. Fd. Kk Ljubljanske vest! t Tuberkuloza na naših šolah V sredo, dne 23. t. m. zvečer je predaval gosp. dr. Josip Prodan, šef-zdravnik Protituberkuloznega dispanzerja, na vabilo društva »Šola in dom« na državnem učiteljišču, o jetiki na naših šolah. Kot specialist za tuberkulozo je sodeloval pri preiskavi naše šolske mladine, ki se je izvršila v tem šolskem letu na vseh osnovnih, meščanskih, srednjih in srednjih strokovnih šolah ter deloma tudi na vseučilišču. Enako je bilo učiteljstvo vseh šol pri pregledu radi tuberkuloze, ker po zakonu ne sme ostati v šoli ne učenec ne učitelj, ki ima odprto tuberkulozo in bi lahko okužil svojo okolico. Predavatelj je v svojem temeljitem predavanju pokazal jasno sliko o postanku in razvoju te ljudske morilke. V drugem delu svojega predavanja je podal važnejše izsledke zdravniških preiskav na naših šolah ter ugotovil, da se približno krijejo s podobnimi preiskavami v tujih državah. Predvsem je važna ugotovitev, da okužitev sama še ni bolezen, ker zdrav in odporen organizem sam premaga bolezenske klice; nevarna pa lahko postane najmanjša okužitev osebe, ki je slabotna in neodporna. Tako je razumljivo, da je primeroma malo bolnih na jetiki, ako vemo, da je pri 7_8 letu, t. j. ob vstopu v šolo 72% okuženih z bacili jetike, pri desetem letu že 90%, ko vstopijo otroci v srednje šole, in pri štirinajstem letu, ob prehodu v višjo srednjo šolo, jih je že 100% pokazalo, da imajo v telesu kali te bolezni. Med približno 12.000 učenci (učenkami) na vseh šolah v Ljubljani in bližnji okolici je bilo v zadnjih štirih letih nekako 100 otrok z odprto jetiko ali s takšnim stanjem, da se od časa do časa odpre. Štiri sto do pet sto otrok boleha na zaprti tuberkulozi, ki niso nevarni, da bi okužili svojo okolico. Pri preiskavi so ugotovili, da so nekateri otroci obiskovali šolo z odprto tuberkulozo, ne da bi biil sami vedli za to. Vse, ki so bili kakorkoli nevarni za okolico, so takoj odstranili iz šole in jih prevzeli v zdravniško oskrbo, da se jih je že ena tretjina lahko vrnila v šolo, druga tretjina se še zdravi in je za šolo še nesposobna, tretja tretjina pa je bila že v takem stanju, da ji vsa nega ni več pomagala in je bolezni podlegla. Važno je to, da je otrokom najbolj nevarna ta bolezen v dobi od 10. do 18. leta, to je v času pohajanja v srednjo šolo, in da je zu to dobo 75% vseh smrtnih primerov vzrok jetika. Število primerov obolelosti in smrti Tadi jetike med mladino, ki obiskuje šolo, in tisto, ki ne obiskuje šol v tej življenjski dobi, je približno enako; tako da ne moremo govoriti o posebni šolski tuberkulozi. Ako pa primerjamo življenjske razmere tiste mladine, ki ne obiskuje srednjih šol, s tistimi, v katerih živi naša srednješolska mladina, moramo ugotoviti, da bi moralo biti pri srednjih boljše zdravstveno stanje, ker živi po večini v ugodnejših socialnih stanovanjskih, prehranitvenih in delovnih razmerah, ter bi moralii v higienskem oziru šola prednjačiti. Vzroke, da so kljub temu tako neugodne razmere, je iskati v stanovanju, domu, izven doma, načinu učenja in končno v šoli, ker ni nikjer še mladina dovolj zavarovana pred okužitvijo od strani sorodnikov, prijateljev in v šoli od strani součencev. Da so naša šolska poslopja nezadostna, pomanjkljiva in prenapolnjena, je splošno znano ter bi morala šola in starši skupno delovati pri zatiranju tuberkuloze. Za slabotne otroke bi bile nujno potrebne šole zunaj; gozdne šole, kakor jih imajo v Švici, Nemčiji in drugod ter tudi pri nas v Zagrebu, ker so bolehni dijaki sicer sposobni za pouk, a ne v zaprtih prostorih. Gospod predavatelj jc za svoja izčrpna izvajanja prejel splošno priznanje navzočnih. V razgovoru, ki se je na to razvil, je pojasnil gospod predavatelj še nekatera važna vprašanja, kakor to, da zdravniška veda sedaj ne razlikuje pljučnih katarjev, temveč stanje večje ali manjše tuberkulozne obolelosti, prav tako je s pljučnimi žlezami, dalje da je vsakomur omogočeno v tuberkuloznem dispanzerju brezplačno zdravljenje in oskrba, ki je za vse enako, siromašne ali bogate; dalje, kako naj se vede tisti, ki ima 257. popusta 25 7„ od cerkvenih govorov dr. fl. Opeka dobi kdor kupi celo zbirko dn 15. 111. 1935 Cela zbirka obsega 24 zvezkov ter stane nevezana Din 466"— s popustom pa samo Din 349*50. 11. NiCman, Ljubljana, Kopitarjeva 2 odprto tuberkulozo, da se lahko imenuje kulturen človek in bolnik. Posebno je poudariti važnost utrjevanja in krepitev celotnega organizma proti tej bolzeni, kar bi morala vršiti v večji meri dom in šola. V razgovoru se je ugotovilo, da je potrebno, da se starši oglasijo na šolski polikliniki, kjer dobe poročilo o uspehu zdravniške preiskave svojih otrok. Starši so se oglašali, da se na mnogih šolah premalo zračijo učne sobe in popoldne celo nič ne kurijo, ako je tudi pouk dopoldne in popoldne. Predsednik društva gosp. dr. Lončar je končno združil vse izražene nazore v tri skupine in sicer higiensko, kulturno-šolsko in sociatno-gospo-darsko. O prvih dveh lahko trdimo, da so rešljive samo toliko, kolikor so neodvisne od tretje, ki je splošno narodna in splošno človeška ter ozko povezana z našimi osnovnimi življenjskimi vprašanji. Polna dvorana poslušalcev je pokazala, koliko zanimanja je med našim ljudstvom za taka. predavanja, ki bi si jih želeli še več. Občni zbor urarshe zadruge Ljubljana, 25. januar ja. Ena naših najstarejših obrtniških zadrug, »Združenje urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pastirjev«, ki ee je razvila iz nekdanje urareko-optiške zadruge, je imela snoči v restavraciji »Zvezda* lepo obiskan redni občni zbor. Ob otvoritvi se je predsednik spominjal žalo-igre v Marseju, nakar eo zborovalci počastili spomin kralja Aleksandra, prav tako pa vzkliknili novemu kralju Petru II. Predsednik je dalje omenjal, da so v preteklem letu slavile razne (vrdke pomembne jubileje, tako Smolej 35 letnico, Ludo-vik Čeme 45 letnico, Janko v Kamniku 45 letnico in Mayer 25 letnico. Znana ljubljanska tvrdka Gohl-stein pa slavi danes, v petek. 50 letnico svojega obstoja. Navzočni so g. Goldsteinu priredili živahne ovacije. Dalje je predsednik opisal delo v davčnem reklamacijskem odboru, kjer so rešili, kar se je pač rešiti dalo; obravnaval je dalje vprašanje socialnih dajatev in vprašanje naraščaja, za katerega je treba skrbeli. Poudarjal je slogo v zadrugi, saj je on sam od ustanovitve zadruge, to je od leta 1888, šele tretji predsednik za Rudliolzerjeni in Smnnitze-ni. Posebna zahvala za složno delo gre članstvu in odboru, zlasti tajniku. Obširno poročilo je podal tajnik g. Krama,ršič. Zadruga šteje 102 člana ter se članstvo od lani ni spremenilo. Vsi ti člani imajo le sto pomožnih moči, in sicer 74 pomočnikov ter 28 vajencev. Število pomožnih moči stalno padn, kar je najbolj zanesljiv znak krize. Životari nekoliko le še opiična obrt, medtem ko so druge v občutnem zaostanku. Vzrok je predvsem v veliki razliki valut, ker so urarji navezani le na import ur, zlata in drugih surovin ter izdelkov. Sprejeta je bila na predlog g. Grudna soglasno razrešnica s pohvalo, nakar je bil odobren tudi obračun, nato pa še proračun. Zastopstvo v okrožnem odboru in mojstrska komisija ostane ista kakor lani. Govorila sta nato še dr. Pretnar, ki je naglašal vzorno delovanje zadruge, ki ne naseda demagogiji, in g. Iglič. V odsotnosti predsednika g. Krapeža je bilo nato sklenjeno, da 6e predsedniku za 25 letnico neumornega načelnikovanja nakloni diploma častnega članstva s primerno pismeno čestitko. Bilo je soglasno sprejeto. Nato je I občni zbor še sklenil, da ostane stari cenik za urarska popravila, da pa se uvede enoletni garancijski rok za vse ure. Članarina ostane 12 Din mesečno. Nato je bil občni zbor zaključen. O Sv. maša za smučarje in turiste bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih. 0 Ustanovni občni zbor »Filozofskega društva«, strokovno znanstvenega društva v Ljubljani, bo jutri, dne 27. t. m. ob pol 11 dopoldne na moškem učiteljišču (Resljeva cesta). — Pripravljalni odbor. 0 Gašperčck pride v nedeljo v Vzajemno zavarovalnico ob 3 in 5. Nastopi v igri »Čudodelno krepelce«, spisal Mirko Kunčič. Vstopnice se dobijo v predprodaji v trafiki Union in eno uro pred vsako predstavo. Prijatelji Gašperčka so prijazno vabljeni. © Predlog mestnega proračuna za leto 1935 je mestno knjigovodstvo že izdelalo ter ga dobe člani finančnega odseka že prihodnje dni. Finančni odisek bo nato pretresal na svojih sejah ta predlog ter vstavil spremembe, ki jih bo smatral za potrebne. Novo proračunsko leto se prične s 1. aprilom, dotedaj pa izhaja mestna občina z dvanajsli-uami lanskega proračuna, ki veljajo za prve tri I mesece letošnjega leta. 0 Zanimiva obravnava bo v torek, dne 29. ja-, nuarja ob 9 na okrajnem sodišču štev. 54. Toži tvrdka Bata čevljarskega mojstra Frana Kristana v Siški zaradi nelojalne konkurence in klevete. 0 Kino Kodeljevo igra drevi ob 8 češki film »Ti, moj sveti Anton iček« in »Demonski otok«. © Skromen trg. Odkar vlada v Ljubljani hud mraz, jc ljubljanski živilski trg bolj skromen, ni pa s tem rečeno, da bi primanjkovalo kakšnih živil. Gospodinje se morejo v zadostni meri založiti z vsakim živilom, celo s solato. Skromen je bil ludi včerajšnji ribji trg, zakaj zaradi burje na Jadranu je bil ribji trg bolj slab, cene pa seveda temu primerne. © Za tatovi ui sledi... Kakor smo poročali že včeraj, je policija takoj po odkritju velike tatvine pri Češnovarju napela vse sile, da po možnosti takoj izsledi predrzna tatova, ki sta izginila s tako velikim plenom čez celovški hrib. V dobri uri je bil obkoljen ves Golovec od policistov in agentov, obveščene pa so bile tudi vse bližnje orož-inške postaje. Toda tatova se nista prikazala pri Štepan]i vasi, kakor je pričakovala policija, temveč najbrž kje nižje doli, kjer sta se izmuznila očem policije- in orožnišlva. Morda sta jo mahnila čez Orle, inorda sta stopila z golovškega hriba kar pri Sostrem, ni izključeno, da sta si pot še okrajšala, namreč, da sta stopila kje na Dolenjski cesti Mariborske vesiit s hriba, na hribu razbila m izpraznila blagajno ter se nato izmuznila v mesto. Tudi včeraj je policija mrzlično izvedla več preiskav, napravila med raznimi temnimi elementi obširno racijo, toda za enkrat brez stvarnega uspeha. Preiskava se kajpak nadaljuje in policija upa, da ji bo le mogoče doseči uspeh. © Stara »Zvezda« počasi izginja. Hud mraz zadnjih dni je zopet škodoval nekaterim starim kostanjem v »Zvezdi«:, ki so jih morali te dni podreti, oziroma obžagati. Počasi se urnika eno častitljivo drevo za drugim iu ne bo dolgo trajalo, ko od nekdanjo košate »Zvezde«, ki je starini ljudem poleli nudila toliko ljubljene sence, kmalu ne bo nobene sledi več ter bo izginila, kakor je že izginil nekdanji kostanjev drevored sredi Tivolija in kakor izginja tudi Latterinannov drevored. Mestna vrtnarija je moderna in ne zasaja nobenih mladih kostanjev več, češ, da niso več .primerni ter navaja za to več razlogov: veliko število ogrcev spomladi, pretemnj drevoredi, medtem ko morajo biti eodobni drevoredi kolikor toliko 6velli, dasi tudi senčni. Kostanji se povsod umikajo brestom, ameriški jagnedi, lipam, akacijam in podobnim I drevesom. Tudi »Zvezda? ho imela čez nekaj let j vse drugo lice. Trgovci pri delu za napredek Maribor, 25. januarja. Slovensko trgovsko društvo v Mariboru obstoja in dela že 30 let. Dočim je v predvojnem Mariboru delovalo na narodnem polju, je zadnja .leta usmerilo svoja prizadevanja v praven dviga strokovne izobrazbe mariborskega trgov-stva. Ta prizadevanja so rodila že lepe uspehe. Tako si je enoletni trgovski tečaj »Hermes«, ki ga prireja društvo pod vodstvom profesorjev trgovske akademije, pridobil splošno priznanje, strokovna in poljudna predavanja, organizirani ogledi raznih industrijskih podjetij in drugih gospodarskih ustanov pa dvigajo splošno naobrazbo članstva. Izredne zasluge pa si jo pridobilo društvo za zunanjost in opremo mariborskih izložb. Leta 1933 je priredilo prvi tečaj za aranžirnnje izložbenih oken. V najkrajšem času se je pokazal uspeh tega tečaja. Mariborske izložbe so dobile povsem drug, modernejši izgled. Te dni pa se je zaključil drugi □ Razveljavljen občili zbor. Minulo nedeljo se je vršil občni zbor motosekcije kolesarskega kluba Peruna, ki ga je pa nadzorno oblast vo razveljavilo. □ Enodnevni tečaj o rezi v vinogradu se vrši v ponedeljek, dne 11. februarja na bano-vinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je praktičen in teoretičen ter trnja od 8 do 12 in od 14 do 18. □ Izpit za poveljniku pravosodne straže je napravil s prav dobrim uspehom poveljnik jet-niških paznikov pri mariborskem okrožnem sodišču g. Vnlter Sami. Iskreno čestitamo! □ Smrt kosi. V cvetu 24 let je umrla v mariborski bolnišnici učitelzica Manica Šegula. Truplo prepeljejo danes v Ptuj, kjer ga položijo k večnemu počitku. — V porodnišnici je umrla 49-letna Antonija Babič. Svetila pokojnicama večna luč! I Zobozdravnica dr. med. dent. BOSILJKA KRAJNOVIČ zopet redno ordinira od 9—12 in 15—18 _Glavni trg 22-11. Hiša Oset I □ Tudi rekord. Postavili so ga nesrečniki, ki so si na ledenih poteh polomili ali izvinili ude. V bolnišnici jih imajo sedaj že dober ducat, po večini samo iz mesta in bližnje okolice. Toliko nezgod radi poledice je bilo malokdaj, kakor letos. □ Osebni in tovorni avto. Na ostrem ovinku v Novinah med št. lijem in Mariborom se je pripetila huda nezgoda. Trčila sta skupaj osebni avto šentiljskega zdravnika dr. Bačarja in tovorni avto, ki ga je šofiral Josip Režonja. Pri trčenju se je Bačarjev avto znatno poškodoval, večjo nesrečo pa je preprečil zdravnik, ki je duhaprisotnostno za-vozil v jarek ob cesti. V zdravnikovem avtomobilu je bilo več oseb, med njimi neka hudo bolna po-sestnica, ki jo je zdravnik vozil v mariborsko bolnišnico. □ Poziv! Vsi člani Združenja jugoslovanskih narodnih železničarjev, ki so člani Kreditne zadruge uslužbencev drž. železnice v Mariboru, se pozivajo, da se polnoštevilno udeleže izrednega občnega zbora Kreditne zadruge, ki se vrši v nedeljo, dne 27. t. in. ob 9 dopoldne v Zadružni gospodarski banki, Aleksandrova cesta 6 v Mariboru. — Odbor. I □ Smrtne posledice nupada. V Čagoni se je I pripetil tajansbven napad, ki je povzročil smrt tečaj z« aranžiran je izložbenih oken, ki je trajal (> tednov. Tečaj so vodili priznani strokovnjaki, učno gradivo |>a je obsegalo tehniko kreppapirja, dekorativno in plakatno pisavo, reklu-mni pome« besede v izložbi (slogan), pravilno vporabo pomožnega materijala, kašira-nje, leplenje in klejanje, razne papirje, lake in barve, učinkovito v porabo škopilae tehnike s posebnim ozirorn na izdelovanje modernih opozoril, potem izdelovanje podestov in drugih pripomočkov iz desk in starih zabojev, navajanje k cenenemu io učinkovitemu dekorativnemu ozadju, demonstriranje pravilnega ravnanja z blagom v dekorativne svrhe in tehniko spete obleke. Zanimanje za tečaj je bilo izredno. Poleg trgovcev, trg. pomočnikov in vajencev so ga obiskovali tudi nekateri dijaki trgovske akademije. Tudi uspeli tega tečaja je že viden v zunanjosti in opremi najnovejših mariborskih izložb. Konrada Ljubca. Našli so ga ljudje na cesti, oblitega s krvjo. Ljubca so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer nnu pa niso mogli več: pomagati. Ljubeč jc včeraj umrl, ne da bi se zavedel ter dal kake podatke o napadalcih. Mariborsko državno pravd ništvo je odredilo raiztelesenje pokojniku, napadalce pa sedaj iščejo orožniki. □ Poselska zveza ima redni letni občni zbor jutri, v nedeljo ob 4 popoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke. Nove članice vabljene in dobrodošle. □ Ribe na trgu. Po daljšem presledku so se pojavile na trgu zopet morske ribe. Prispela jc velika pošiljatev najraznovrstnejših dobrot našega Jadrana. Moli so se prodajali po 22 Din kg, girice po 10, raki po 30, sv. Petra riba po 24, jegulje po 22, kabljo po 18, filet po 26 Din kg. Karpi so bili po 10—14, ščuke po 14 Din kg. □ Lekarniško nočno službo vršita v prihodnjem tednu: Konigova lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Aleksandrovi cesti in Savostova > Magda-lenska lekarna« na Kralja Petra trgu. □ Požarna nevarnost pri Doctor in drugu. V tkaninski tovarni Doctor in drug je grozila včeraj zjutraj zopet požarna nevarnost. V sušilnici se je vnela preja. Domači delavci so takoj sami začeli z gašenjem, obveščeni pa so bili tudi mariborski gasilci, ki so prišli na lice mesta, vendar pa jim ni bilo treba stopiti v akcijo. □ V drevo se je zasankal. V Logu se je ponesrečil 21 letni viničarski sin Ivan Kopič. Zasankal se je v drevo ter se nevarno poškodoval. Odpravili so ga v mariborsko bolnišnico. □ Mačka med električnimi žicami. V Mlinski ulici se je včeraj zjutraj pripetil slučaj, ki je spravil ulico pokonci. S Staudingerjeve hiše sa je pognala mačka na streho sosednjega poslopja pa je pri tem zgrešila in obvisela na žicah električne napeljave. tok je ubogo muco zgrabil in jo zvil, da se ni mogla ganiti, šele opoldne so opazili njeno trpljenje ljudje, pomagati pa niso mogli, dokler mestno električno podjetje ni odklopilo toka. Čudno trdoživa je mačka, ki je vzdržala več ur trajajoče elektriziranje, ki bi odraslega človeka zdavnaj usmrtilo. □ V Racah je gorelo. Požar je vpopelil v Brezoli pri llačah opuščeno gospodarsko poslopje in hleve veleposestnice like Buliler. Ogenj jc napravil 50.000 Din škode. Kulturni obzornik Jubilejne izdaje za 700 letnico smrti sv. Save Danes ves srbski narod svečano slavi sedemsto-letnioo smrti svojega največjega svetnika, prvega prosvetnega delavca in človeka z velikimi državniškimi sposobnostmi, sv. Save. Temu spominu bo posvečena cela vrsta monografij, knjig in drugih publikacij. Društvo sv. Save v Belgradu je pred kratkim izdalo svojo prvo in zelo tehtno jubilejno knjigo z naslovom: »Sveti Sava u narodnim i umetniškim peemama«, ki jo je ureredeljujejo, Lisica kuje ukano, agitatonska Sraka podpihuje; Oslu pa so všeč le Kalini. Razkošno lejii in vedno izpremenljivi Pa-vici, v katere zrcalu je spoznanje, je všeč Lev radi grive, Osel radi trdoži vesti, Jastreb radi pohlepa. — V razsodišču je predsednik Medved, porotniki Kalini in Jerebice; obtožene — Osla, Jastreba, Slavca in Sioico — loži Sraka, zagovarja pa jih Lisica, ki v svojem govoru prepriča Leva, da v znamenje pravice položi pred razsodišče svojo veličastno grivo. Lev se da pregovoriti, Kalini ga ostrižejo In obrijejo; toda Lev brez grive je smešen in Lisičina^ ukana pride na dnn. Ko se Lev zave svoje smešnosti, se umakne, Osel pa zmagoslavno stopi na plan. — Zmagal je Osel, zmagala Sraka s svojim agitatorsko razklanim glasom, zmagala premetena Lisica, zmagali Kalini in brbljave Jerebice. Slavec utihne, Siniea odide v samostan. Vse živali 6e poklonijo novemu gospodarju — Oslu in mu nadene-jo Levovo grivo ter prižgo pred njim kadilo. Osel zariga v svet in Pavica zapleše pred njim slovesen ples. Misel te satire je: V času, ko so se vsa lepa pričakovanja tega stoletja izprevrglu, zmagujejo osli s pomočjo kalinov, jerebic, premetenih lisic in laž-nomornlnih srak. V zrcalu večno izpremenljivih pavje, se zrcalijo človeške slabosti iti nadutosti, vse pa, kur je idealnega, kar je le količku,j zvezano s kulturo, lejioto in resnico — utihne. Po zmagi Kalinov in po Oslovem riganju ni za Slavca in njegovo pesem, za Sinico in njeno ljubezen več prostora. Od zore do mraka: z zoro se je pričelo, mrak je zagrnil to romantiko, mladost, lepoto, umetnost in kulturo. Zmagala je umazana realnost. Satira izzveni pesimistično, toda v Levovih besedah, ko ee odmika svetu, v Slavčevem slovesu od Sincie — le zažari uoanje v bodočnost — na novo zoro. Rudolf Golouh je razniišljujoč duh, z velikim obzorjem, analitik dogajanj in družbe, poln domi-slekov in satire, česar tako pogrešamo v sodobni slovenski literaturi. Ideja je tako lepa, da je vredna drame. Gre le za to, ali je bil pisatelj tej ideji kos ali ne. Ideja sama v Golouhovi komediji ni tako otipljiva, da bi jo mogel gledavec takoj razbrati iz vseh teh pisanih in živih prizorov in dogajanj nn odru. Dramatičnosti ni. Prav v takih primerih se pokaže slabost vseh poskusov, da bi ee zgradba drame razbila in pustila v nemar, zgradba namreč, ki so jo ustvarili geniji in ki je zakon za vse čase: Svetovno dogajanje stoletja, zajeto v ta mikrokosmos komedije, bi moralo biti oblikovno dramatično tako strnjeno, stopnjevano in poudarjeno, da bi ta svet že sam zase moral i>otegniti gledavca za seboj. To se ni zgodilo. Duhovite misli in eodobni aforizmi, ki jih govore te živali, ee porazgube v ohlapni tehniki. Tudi jezik bi moral biti klen in jedrnat, zdrav in krepak, močan io izrazit — tu pa jc kar vaakdanje-casopisen. Kako si je pisatelj prizadeval, da bi svojo duhovito, lepo zamisel dvignil, je priča ponavljanje istih besed in misli, s čimer je hotel poudariti to, česar /. zgradbo komedije same ni mogel. V taki zgradbi, kot je, je komedijo rešilo mariborsko gledališče. Uprava je namreč storila vse, režiser Joško Kovič pa, ki je govoril ludi (malo prehitro) prolog in bil pisateljev tolmač v odmorih med posameznimi scenami, je naravnost sijajno pokazal svoje znanje. Vloge je bil porazdelil zelo dobro, zamisel soe-nerije v celoti in v posameznikih je bila lako originalna, da je postavila Ia svet v neko lepo, daljno pravljično«!, čeprav je zvenel gozd od sodobnih problemov. Z veli,kini občudovanjem pa je človek moral slediti igravcem, ki eo se v svoje vloge tako vživeli, jih .podajali prirodno in resnično, du videz živalskega sveta jirav nikjer ni bil kaljen. Igrali so z umeviinjeni, strnjeno, enotno. Pisatelj naj ve, da gre hvala le režiji in tem igravcem, da njegovi komediji v tej agradbi. kot je. ni spodrsnilo. Velika škoda za to izvirno, lepo zamišljeno delo ntniss^ čokolada kakao 2Sz^ bonboni Zahteve Delavskih zbornic j v korist delavstva | Koledar anuarja: Polil Osebne vesli Sobota, 26. januarja: Polikarp, škof; Pavla, vdova. Ljubljana, 25. januarja. Iz več naših zaporednih poročil so naši bravci mogli razbrati mnogo važnih sklepov in zahtev Delavskih zbornic iz vse države, ki so zborovale 19. januarja 1935 v Belgradu. Iz končnih resolucij posnemamo najglavnejše zahteve Delavskih zbornic v olajšanje položaja delavskega stanu. Resolucija davčne ankete Delavskih žbornic ugotavlja predvsem, da je davčna obremenitev delavcev in nameščencev prevelika in da je zlasti težka obremenitev najnižjih delavskih dohodkov. Zato zahteva resolucija, da se ukine vsako obdavčenje delavcev po § 37 zakona o samoupravnih cestah, da se ukinejo nekateri drugi členi, ki so pretežki za delavstvo, oziroma, da se zakon striktno izvaja Prispveki, ki so bili nabrani na podlagi protizakonitega tolmačenja, naj se vrnejo plačni-ikom. Pri socialnih dajatvah naj se uveljavi načelo, da morajo biti obremenjeni vsi družabni sloji, ne pa samo delavci in drugi nameščenci. Dohodki za razne fonde naj se prepustijo izključno javnim borzam dela in bratovskim skladnicam. Druga resolucija navaja predlog o uvedbi zakona za vpostavo odbora za pobijanje nelojalne konkurence in zlorabe z določanjem delavskih minimalnih mezd v nekaterih gospodarskih panogah. Predlog poudarja, da so delavske mezde padle tako nizko, da pomenjajo osebno in družinsko nesrečo za delavstvo ter veliko nevarnost za gospodarsko in narodno skupnost. Z zniževanjem kon-sumine sposobnosti širokih delavskih množic se slabša gospodarska kriza in onemogoča ozdravljenje. Zato je potrebno, da se uvede poseben zakon, ki naj pobija nelojalno konkurenco na račun delavskih mezd. Ta zakon naj vsebuje tudi sankcije. Posebno važna pa je tretja resolucija, ki govori o brezposelnosti. Anketa v prvi vrsti ugotavlja, da se je položaj glede brezposelnosti v letu 19&1 v primeru z letom 1933 znatno poslabšal in da je število brezposelnih delavcev celo za nekaj odstotkov višje. Glavni vzrok je v tem, da se je poslabšala gradbena delavnost. Prav tako ugotavlja anketa, da delavstvo ni imelo od raznih javnih del, ki jih je predpisovala uredba o izvedbi javnih del, prav nobene koristi. Razna mala dela so izvršili okoliški kmel- je, od nabranih sredstev iz bednostnih fondov pa borze dela niso dobile niti pare, tako, da država dosedaj glede pobijanja brezposelnosti in pomoči brezposelnim ni storila prav ničesar. Tudi sprememba uredbe ne obljublja ničesar, ker se omejuje na ista sredstva, za borze dela pa je določenih samo 50%. Anketa izraža začudenje, zakaj se ni rok podpor podaljšal na 20 tednov in zakaj se hranijo denarne rezerve borz dela in to v času največje bede in pomanjkanja. Anketa zahteva, da se redne podpore podaljšajo na 20 tednov in da se od vseh sredstev, nabranih po uredbi o javnih delih, daje borzam dela 50%. Anketa zahteva poseben davek na vse sloje, iz katerega naj bi se pobila brezposelnost in dajala brezposelnim podpora. Pri vseh socialnih fondih naj ee osnuje samoupravna kontrola interesentov. Nujno potrebno je najetje velikega notranjega posojila, da se izvedejo velika javna dela. To bi bil yrvi korak. (Anketa ne predvideva tega posojila izključno v denarju, temveč tudi v stvarnih sredstvih, kako bi razne industrije dajale cement, gradivo, železo itd.) Javna dela bi bila najbolj koristna, ako bi se izvedla na ta način, da bi se gradile ceste, mostovi in že'eznice v sedaj gospodarsko še vedno pasivnih krajih. Osnovala naj bi se težka kovinska industrija ler naj bi se gradila mala stanovanja v večjih mestih. Pri javnih delih naj bi se spoštovali pogoji vsai minimalne mezde in zakonitega delovnega urnika. Za pomoč brezposelnih po vaseh in za izvedbo javnih del na vaseli je nujno, da se v vsaki občini osnujejo žilni fondi, v katere naj bogatejši dajejo gotove količine hrane. S pomočjo sredstev v naravi, /lasti s strani kine tov, bi se mogla izvesti mnoga javna dela. kar je pokazala že Izkušnja v naši državi. V tem namenu naj bi se gotovim skupinam kmetov dopustilo, da bi plačevali svoje davke s svojimi pridelki. Nabrani pridelki bi potem služili delavstvu, ki bi bilo zaposleno z javnimi deli. Anketa opozarja vse čin i tel je, da je vprašanje brezposelnosti v naši državi postalo najbolj važen socialni problem in da je zadnji čas, da pričnemo z reševanjem tega vprašanja. To vprašanje se ne da rešiti s policijskimi sredstvi. Brezpogojno je treba prenehati z odgoni brezposelnih delavcev iz mest v rojstne kraje, ki so j.ili nedavno zapustili. Kaj pravite? V zadnjem *Gledališkem listu« (št. 'J) piše Pr. L. ,Razgovore', katerih prvi jc zelo zanimiv. Na trditev od nekod, da je naše gledališče samo za gospodo, odgovarja dobesedno: »To pa ne. Za srednje sloje, predvsem uradnišlvo in inteligenco. Gospoda in bogatejši narodni krogi, posebno pa listi, ki ob vsaki priliki javkajo, kaj bo z ubogim narodom, tisti — hodijo samo v k i n o.« — »Naj-brie je tem narodnjakom še vedno ia1 za nemščino. Zadnjič sem čilal v tujini, da je na javnem shodu trdil odličen slovenski kulturni delavec in obenem visok državni uradnik, da ima naše mestece tri nemška gledališča. V svobodni narodni državi! Zdaj, ko vidim, da se vsak dan igrajo pri vas po trije nemški filmi, ga razumem, zakaj se je razburjal. Gotovo ima ta kina v rokah kaka nemška denarna družba?« — »To pa ne. Sami naši odličnjaki in vzorni narodnjaki.« — »To bi ne bilo mogoče nikjer drugje na svetu.« — »Seveda ne, kaj hočemo!... Saj je vseeno.« — Poznam to besedo. Toda tako ne govori noben narod na svetu. — Nekaj pa le ne razumem. Vaša narodna lelovadno-kullurna društva, ki so bila nekoč zibelka slovenske dramatike, igrajo zadnji čas prav malo. Tista, ki so igrala največ, so bila razpuščena. Pač pa predvajajo (a narodna telo-vadno-kulturna društva zgolj le nemški film. Vam... se to ne zdi nič čudnega. Toda meni se je zagabilo, ko sem se pripeljal iz tujine in sem čital lepak na nekem gorenjskem kolodvoru: ,Danes zvočni film v nemškem jeziku.' Kaj bi rekla k temu Tyrš in Fiigner?« — »Človeka je strah pri misli, d,a se zadnjih petnajst let nismo nikamor dvignili.« Kaj pravite? Poglobitev ljubljanskega kolodvora Ljubljana, 26. januarja. Noco) ob 8 je imel v prostorih »Sloge« svetnik gradbenega oddelka ljubljanske železniške direkcije ing. LeskovSek zelo zanimivo predavanje o ureditvi ljubljanskega kolodvora. Predavanja se je udeležilo lepo število občinstva, med temi mnogo strokovnjakov. Predavatelj je obravnaval vse različne projekte za razširjenje in ured tev ljubljanskega kolodvora. Tako je obravnaval predvojni načrt za dvig proge, dalje načrt, ki je bil sprejet na anketi 1. 1929 in načrt o poglobitvi proge (Predavatelj bo imel v kratkem še postbno predavanje o poglobitvi proge.) Predavatelj je primerjal rešitve, ki so bile izvršene v nekaterih drugih mestih, kakor Belgradu in Zagrebu, ter omenial Niš, Sarajevo in Skoplje, ki se bore s podobnimi železniškimi in kolodvorskimi težkočami kakor Ljubljana Pri vseh varijantah preureditve ljubljanskega kolodvora je povdarjal ugodnosti in nanašal neugodnosti varijant ter se končno izrekel za poglobitev proge. Ta rešitev je najbolj praktična in bi pomenila končno rešitev za razvoj mesta Ljubljane ter bi bila tudi najcenejša. Predavatelj je kot strokovnjak že pred 4 leti proučeval vprašanje poglobitve skupno z inž. Dimnikom. Stroški te poglobitve bi znašali apromaksimativno cenjeno kakšnih 85 milijonov dinarjev. Toliko bi znašali namreč samo izdatki, niso pa všteti v ta znesek dohodki od proge. Predavanje je občinstvo sprejelo s toplim aplavzom. Predavanje so spremljale zanimive ski optične slike. — Ko se začno cevi poapnjevati. deluje upo raba naravne »Franz Josefove« grenčice na redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. bi bila, če bi ostala komedija oblikovno in jezikovno neizdelana; lahko bi ostala namreč na naših odrih, ker je vredna tega. lahko bi šla na oder tudi čez naše ozemlje. Terja pa od režije in lgravcev mnogo, kar je avtor, ki je bil navzoč in ie žel mnogo pohvale in priznanja, videl sam. Dr. Ivan Dornik. Letošnje češke nagrade za umetnost lz nekdanjega precej visokega števila nagrad (mislim 20), je bilo letos razdeljenih le 7. Tudi letos — kakor vsa leta, odkar se delijo državne nagrade — ni bila slovaška javnost zadovoljna z razdelitvijo. Med tem, ko jih je druga leta razburjalo premalo število (dobivali so navadno le po eno nagrado; še Nemci so jih kdaj dobili več), niso bili letos zadovoljni, da češka javnost tako koler-garno prezira n. pr. slovaško gledališko umetnost in da se še ni zgodilo, da bi bila kaka slovaška igralka odnosno igralec nagrajen. Pri tem so predvsem mislili na slovaško gledališko umetnico O. B. Arszagovo, ki je kljub vabilu v Prago, ostala v Bratislavi, da tu pomaga gradili osnove slovaške gledališke kulture. — Letošnje nagrade so dobili: Jožef Gregor — Tajovsk? za dramo »Bltiznivci« (je Slovak), Vit, Nezval -za knjigo pesmi: Sbohem a šateček« (Nezval je dal svojo nagrado 5000 Kč za emigrante iz Nemčije in Avstrije), Karel Čapek za novi roman »Povelrou (meteor), E. Konrad za dramo »Edison«, V. Zitek za naslovno ulogo v Mozartovi operi »Don Juan«, Jožef Stik za skladbo »Epilog« a L, Wlnder za roman: »Familie Dorre Uberwindet die Krise«. Trezno, kdo ima smisel za lepoto, za umetnost, in njen — danes povsod potreben praktičen pomen. — Mislim, da bo kmalu izsledke današnje gled. kulture sprejela Evropa in da bo prenehala govoriti 0 krizi gledališča, ki danes nesporno povsod dospodulc. r 81 ii- ___________J-i T n i |lc. lunu^iaa »< "O = Duhovniške izpremembe v lavnntinski škofiji. V našem včerajšnjem tozadevnem sporočilu je bila pomota. Za soprovizorja župnije Galicija jc bil postavljen g. Franc Ozvatic, kn. šk. svetovalec in župnik v Šmartno,m v Rožni dolini. tpjiik Ostale vesti — Za spomenik blagopokojnemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju nabirajo učenci po naših šolah prav pridno prispevke, da bi pokazali s tem svojo hvaležnost za veliko delo usvobojenja in ze-dinjenja. Tako na pr. so prispevali učenci državne klasične gimnazije v Ljubljani za omenjeni spomenik že Din 1739.50. Prepričani smo, da bodo tudi prispevki drugih šol znatni. — Poklouitev Narodne odbrane Drarske banovine na Oplencu. Oblastni odbor NO v Ljubljani organizira skupno s Središnjim odborom NO v Belgradu v dneh 4, do 6, maja 1935 poseben vlak, da se poklonimo 5. maja t. 1. na grobu blagopokoj-nega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja. Poleg članstva NO se lahko priključijo našemu romanju tudi drugi narodni krogi in organizacije. Vsa nadaljna navodili bomo objavljali v »Pohodu« in dnevnem časopisju. Prijave sprejema Oblastni odbor NO. Železničarjem vrnjene ugodnosti. /. odlokom prometnega ministra je vrnjena ugodnost, ki so jo imeli železniški nameščenci po prejšnjem pravilniku. Med drugim imajo spet pravico do brezplačnega prevoza živeža, za režijsko vožnjo bodo pa plačali ne več 20% temveč satno 10%. Naši listi »Bogoljub« za februar 1935 je izšel in ima tole vsebino: Ob svitu večne luči. 2. Svečnica. (S. S.) — Članki: Naša svečnica. (Vital Vodušek). Luč jim je v temo zasvetila: Konvertit Emil Usteri. (Dr. Fr. Jaklič.) — Bratje in sestre iz kongregacij — sestram na pomoč. (A. L.) — Nagrobnica za fan te kongreganiste. (Mali Gr.) — Izpod večne luči 2. Iz spoštovanja in ljubezni. (J. Langerholz.) — Evharistični kongres. Povest: Janez Ovsenik. — Iz življenja C c r k ve : po svete po domovini, po kongregacijah. — Iz kraljestva svete ljubezni. — Pogled na misijonsko polje. — Opazovanja. — Razno. — Odgovori. — Dobre knjige. — Leta Petrova. — Leta Kristusova. — Odpustki za februar. 8 ilustracij v bakrotisku. — Naslovna slika: 12 letni Jezus. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA - Začetek ob 20 Solmi«, 20. januarja: Vihar r kozarcu tzven Znlimic cene otl 24 Din navzdol. Nedelja, 27. Janmirj« nI) 15: Matiček se leni. Izven. Znižane eene od 21 Din navzdol. Ob 20- \Vaterloo. Izven. Znižano cene od 24 Din navzdol. Ponedeljek, 28. januarja: Praznik cvetočih češenj. A. OPERA - Začetek ol) 20 Sobota, 20. januarja: ilanon. Drugo in zadnje gostovanje komornega pevca Alfreda Plceaverjn. Izven. Nedelja, 27. januarja: Trubadur. Gostuje Članica bcl-grajske opore gdčnn Oldokop. laven. Zmižimc eene od !t(i Din navzdol. Ponedeljek. 28. januarja: Zaprto. MARIBORSKO GLEDA LI«čF Sobota, JO Januarja ob 20: Stambuhkn rolo. Globoko znižane cene. Nedelja, 27. Januarja ob 15: Jurčck. Globoko znižane eene. Zadnjič. — Ob "O: Carjevič. Globoke CClll). — Bolečine in tiščanje v želodcu, zaprtje, gnilobo v črevesu, okus po žolču, slabo prebavo, glavobol, belino na jeziku, bledico odpravi, kdor češče pije naravno »Franz-Josef« grenčico. poln kozarec zvečer. preden gre spat Zdravniki-specialisti za bolezni v prebavilih pravijo, da je treba »Franz-Josef« vodo toplo priporočati kot zelo smotreno, domače zdravilno sredstvo — Izletniški vlak Ljubljana—Stična. Dodatno k poročilu, da vozi v nedeljo, dne 27. jan. 1935 poseben vlak Ljubljana—Stična in nazaj, se obvešča zainteresirano občinstvo, da velja za ta vlak 50''' popust od normalne vozne cene. Potniki kupijo pri nastopu izletniško povratno karto, ki velja samo za vožnjo z izletniškim vlakom za tja in nazaj. Vlak odhaja v nedeljo, dne 27. jan. 1935 iz Ljubljane gl. kol. ob 7.55 zjutraj do Stične in prispe ob povratku v Ljubiiano gl. kol. ob 18.40 zvečer. — Ravnateljstvo baoovinske kmetijske Sole na Grmu p,Ti Novem mestu priredi 3. februarja 1935 ob 9 v veliki učilnici strokovno predavanje »Trsni izbor za Dolenjsko ter obnova vinogradov«. Pri migreni neuraluiji. niensfruMn'h težko-čah in vseh vrstah bolečin deluje hitro in zanesljivo ALG OCR ATI NE, Proizvaja E. LANCOS.HE. I AIUS. Dobiva sc v vseh lekarnah. Oo-l. r0oicg »Rokovnjačev« za na jbolj uspelo vprizoritev v zadnjih letih. Navzočega avtorja je občinstvo toplo pozdravilo in mu poklonilo šopek nageljnov. Pri igri so sodelovali tudi starejši igralci: ga. Bečova, organist g. Loboda in drugi. Občinstvo se jo izborno zabavalo. »Vodo« bodo ponovili še enkrat \ nedeljo. Kdo bo novi občinski odbornik? Po smrti člana občinske uprave g. Vinka Možine pride zda.' v občinsko upravo g. Fran Stare, na izpraznjeno odborniško mesto pn naslednji odbornik z večinske liste. To meslo bi pripadlo g. lUtdolfu De-I bevcu, ki pa je umrl že v oktobru, zato bo nje-i gov naslednik g. Fiorijau Šunkar z 2ai. Skrivnosti vohunov V zadnjih dveh letih so v raznih evropskih državah prijeli kakih 600 vohunov. Javna tajnost je, da se še danes mnogo ljudi peča s špionažo, katera je poprej v mirnih časih bila le malo znana. Tajni agent, ki se peča z zalezovanjem vojnih vohunov, popisuje nekaj vohunsikih zvijač. Pred kratkim so v Nemčiji ugotovili, da sovjetski vohuni pošiljajo svoja poročila v Rusijo v trdokuhanih jajcih. Ta jajca pomešajo med sveža jajca, katera so namenjena za trg. Ko so preiskali lupine teh jajc in jih olupili, so na kuhanem beljaku pod lupino zapazili razločno temno pisanje. Natančnejša preiskava je potem ugotovila tole: Ako zmešaš sladkor in galun, dobiš iz tega tekočino, s katero lahko pišeš po jajcu. Ta pisava se na jajčni lupini nič ne pozna. Ko pa je jajce skuhano, je pisava vidna na kuhanem beljaku v notranjosti. Brez posebnih težav se skrivajo stenogralirana poročila v šivih oblek in perila. Šiv je enkrat lahko dolg, enkrat pa kratek, prav tako, kakor so Mor-sejevi znaki. Tako sestavljeni šivi lahko pomenijo toliko, kakor brzojavljeme vesti. Nemogoče pa je nadzorovati vezenine. Tu lahko vsaka vez pomeni svojo črko. Fino šivano perilo neke vohunke je dalo več sto besed dolgo poročilo. Vohunko so prijeli le zaradi tega, ker se je žensiki detektivki, katera jo je preiskala, zdelo sumljivo, da line vezenine in čipke ter natančni šivi na perilu niso v skladu z razmeroma slabim blagom njenega perila. Svetlobne signale lahko danes pošilja vohun že pri polni dnevni svetlobi več kilometrov daleč. To stori lahko s tako zvanim »infra rdečimi« svetilkami. Te signale pa bo podnevi opazil samo tisti, kateri nosi nalašč za to napravljena očala. Vohun, ki sedi v hiši kakega sovražnega mesta, ponoči lahko daje signale skozi dimnik, in sicer s tako svetilko, ki ima infra-rdeče žarke. Te signale morejo opaziti samo letala, ki lete visoko v zraku. Ko se je v Ženevi Zveza narodov posvetovala o mandžurskem vprašanju, so japonski agentje hotelskim slugam in sobaricam dajali imenitne napitnine samo zato, da so jim ti oddajali papirne odpadke iz papirnih košev vseh ženevskih hotelov, Ponesrečena rešiteljica V Varšavi se je 19. t. m. na cesti hudo ponesrečila 20 letna žena tajnika v naučnem ministrstvu gospa Vera Stanislavska. Srečno je prešla prometni Briiklov trg, ko je opazila, da se je sredi trga na tračnicah spodrsnilo vojnemu invalidu Karentalu, ki je tam obležal. Mož, ki si je v vojni nakopal neozdravljivo živčno bolezen, je bil v nevarnosti, da ga povozi težak tovorni avto, ki je dirjal proti njemu. Gospa, ki je dobra športnica in lahkoatletka, je planila nazaj, zgrabila ležečega invalida ter ga potegnila izpred avtomobila. Že se je zdelo, da se je mladi in elegantni gospe posrečila plemenita rešitev, ko je mimo drveči avto od strani zgrabil gospo za njen kožuh ter jo potegnil za seboj. Ker je gospa držala v rokah dežnik, je pri tem tako nesrečno zakrilila ž njim, da se ji je dežnikov ročaj zadri v usta. Nezavestno rešiteljico so takoj dvignili, jo za silo obvezali ter jo prepeljali v sanatorij. Tu so zdravniki ugotovili, da se je dežnikov ročaj v ustih odlomil in v njih obtičal. Kos lesa je tičal v zdrobljenem nebu do ličnih kosti. Potrebna je bila naporna operacija, ki je trajala tri ure, preden so odstranili ročaj; morali so ji prežagati gornjo čeljust. Sedaj je njeno stanje hudo nevarno, med tem, ko je invalid Karental, ki se je gospa zanj žrtvovala, ostal docela nepoškodovan. Prva lokomotiva Na Angleškem sedaj grade novo lokomotivo, ki bo na las podobna prvi lokomotivi! katero je leta 1829 zgradil inž. Robert Stephenson v Darling-tonu. Ta novi posnetk prve lokomotive pojde v znanstveni muzej v South-Kensingtonu. Postavili jo bodo zraven ostankov prvega stroja, ki počiva tam že od leta 1862. Neki angleški inženjer je časopisju tole javil: »Natančno bomo posneli prvi stroj, da bo sedanji rod bolje vedel, kakšna je bila prva lokomotiva. Original je ščasom bil hudo poškodovan. Ko so lokomotivo leta 1844 nehali uporabljati, je celih 8 do 10 let stala v neki lopi. Vse količkaj vredne dele so s stroja pobrali; skoraj vsa medenina je izginila. Ko so leta 1862 stari stroj prepeljali v London, so poskusili dati mu prvotno zunanjost, foda pogrešane dele so slabo ponaredili. Pač pa •edaj lepo gre izpod rok sestavljanje novega po-»netka starega stroja. Vse bo točno tako narejeno, kakor je naredil Stephenson.« Pri tej priliki opozarjajo listi, kako škoda je, če se stare stvari tako zavržejo. Kako redkokdaj vidite v muzejih kak voz iz Napoleonskih vojska. Se celo h svetovne vojske je ohranjenih le malo vozil. In vendar bi bik) to tako zanimivo za zanamce! To je znamenje, da ljudje ne gledajo naprej, ampak mislijo, da bo to, kar je danes, kar ,.1.. — rf\ 1.,____,___, t • ,. . ,- imu uoiaiu. vjc*. jv iti k uuuu tjnuje smejau marsičemu, čemur se mi danes čudimo! v katerih so stanovali diplomati. Japonska delegacija pa je v hotelu »National« imela poseben urad, v katerem je cela vrsta jezikovnih strokovnjakov študirala posamezne besede v 40 jezikih popisanih in načečkanih lističev. V rusko-japonski vojski so Rusi izgubljali zaradi tega, ker je rusko uradništvo bilo tako podkupljivo. Japonci so za večji ali manjši denar lahko kupili vsako rusko vojaško skrivnost. Čimbolj tajen in čim važnejši je bil kak dokument, tem več so Japonci zanj plačali. Napisano je bilo na aktu: »Zaupno!« Japonci so kmalu zvedeli za vsebino. Zapisali so: »Strogo tajno!« Japonci so vse zvedeli. Naposled so ruske oblasti začele označevati za »zaupne«, »tajne« in »zelo tajne« le take akte, ki so bili brez pomena. Prav važne so pa pošiljali brez označbe, kakor bi nič ne bilo. To je pa pomagalo. Vohunka, preoblečena v poslrežnico, je snažila okna nekega evropskega poslaništva v sovražnem mestu. Natančno so jo opazovali, ko je odhajala z dela domov in vedno so jo preiskali, preden je odšla. Nikdar pa niso nič našli. Toda kaj je pomagala \sa preiskava, ko pa je ženska z belo cunjo, s katero je brisala okna poslaništva, dajala signale človeku, ki je sedel v sobi nasprotne hiše in zapisoval njene signale. Znaki so bili dogovorjeni: Kadar je z belo cunjo šla po oknu od zgoraj navzdol, je to pomenilo nekaj drugega, kakor če je šla s cunjo po oiknu od leve na desno itd. Vohuni so kmalu iznašli, da je mogoče nevidno pisavo ustvariti na ta način, da tablete aspirina raztope v vodi. S lo tekočino so pisali in nihče ni videl pisave, dokler papirja ni razsvetlila ullra-violefna svetilka. Večkrat se zgodi, da vohuni svoja poročila zavijejo v male pločevinaste stročnice, ki so tako majhne, da jih lahko vtaknejo v nosnico, ali pa jih privežejo na koncu trakov za čevlje. Včasih imajo svoje zapiske spravljene tudi med tobakom v pipi, kar je zelo ugodno, ker lahko pipo prižgo in tako s tobakom zgori tudi nevarni papir, če grozi nevarnost. Vse to sii izmišljajo ljudje in se podajajo v smrtno nevarnost zaradi zlatega mamona. Vlak, ki je vozil petrolej, eksplodiral V mestu Baku, kjer je redišče ruske petrolejske industrije, je pred kral-iim eksplodiral vlak; ki je vozil petrolej. Eksplozija je poškodovala vrtalne stroje in užgala vrelce. Sodijo, da je eksplozija delo sabotaže. Predzgodovinske slike v afriških jamah Ogrskemu znanstveniku grofu Almasyju 6e je posrečilo, da je v granitnem skalovju Ovenata v Libiji v orjaških jamah odkril 800 slikarij iz predzgodovinske dobe. Te slikarije, ki 60 slikane na 6kalo, so še čisto sveže in 6vetle ter dobro označujejo življenje starih jamskih prebivalcev. To ljudstvo je moralo biti že stalno naseljeno in miroljubno. Naslikane živali predstavljajo po večini govedo, ovce in koze. V jam,i so našli tudi kamenito orodje, kakor kresila, ročne mline, s katerimi so mleli žito, kladiva in kamnite nože. To odkritje bi dokazovalo, da je imel grški zgodovinar Herodot prav, ko je pisal, da v Etiopiji prebivajo ljudje v jamah. Zaradi pijanosti na smrt obsojena Iz ruske gubernije Ufa poročajo, da je najvišje sodišče baškirsike republike dva delavca obsodilo na snurt, dva pa v dosmrtno ječo, ker so se v pijanosti hudo pregrešili zoper postave. Vsi štirje obsojenci so bili delavci, kateri so na rečno ladjo nalagali opojne pijače, pred vsem špirit. Med delom so se jim z«ičele cediti sline po žganju. Res eo odprli sodček in začeli pokušati. Toda čimbolj so poskušali, boljše je bilo. Nazadnje so se čisto opijanili. V pijanosti so sklenili, da bodo ves tovor ukradli. To so tndi storili. Ukradeno blago so poskrili, nato pa zažgali ročno ladjo, na katero bi bili morali blago naložiti. Tatvino so seveda kmalu uipaizili. Krivce so prijeli, ko so bili še vsi pijani od žganju. Stroga obsodba je vse začudila. Demonstracije proti znižanju prejemkov so se vršile v Bruslju. Policija je pa skrbela, da ee ni kalij mir in red. Zelo posnemanja vreden angleški bogataš Dediči angleškega milijonarja Angleški milijonar je vse nekaj drugega, ka- t kor pa kak drugi. Angleški funt šterling je vreden kakih 250 naših dinarjev. Angleški milijonar, ki bi imel štiri milijone funtov, bi bil pri nas že milijarder. Anglija ima mnogo imenitnega bogastva in tudi nekaj imenitnih ljudi. To nam spričuje oporoka pred kratkim umrlega lorda Riddella. Oporoko so te dni odprli. Lord Riddell je bil lastnik nedeljskega lista »Neoos of the World«, ki je najbolj razširjen angleški list. Poleg tega je imel tudi več drugih časopisov. Riddell je bil spočetka odvetnik. Še ko je živel, je 6toril mnogo dobrega za ljudi, ki delajo pri tisku, ter za odvetniški 6tan. Podpiral pa je tudi športno igro golf, v kateri je sam večkrat iskal razvedrila. Zapustil je 1,838.901 funt šterlingov premoženja. Svojo ženo je dobro oskrbel. Zapustil ji je čistih 100.000 funtov premoženja, davke za to gre-moženje je že sam poravnal. Poleg tega ji je določil 8000 funtov letne rente, več hiš ter vse, kar je sam rabil. Ona se torej ne more pritoževati. Mnogo sreče pa je s svojo oporoko povzročil pri drugih, ki bodo deležni precejšnjih neobdavčenih volil. Prva tajnica in knjigovodja sta dobila vsak po 2000 funtov (pol milijona Din), kuharica in prvi sluga vsak po 3000 funtov, raznašalec 1000 funtov, drugi tajnik 5000 funtov, poleg tega pa še rento 800 funtov. Šofer je dobil 500 funtov in poleg tega rento 300 funtov. Vsak izmed njegove služin- čad i, ki je pri njem služil vsaj zadnje leto, je dobil po 200 funtov. Dragocenih volil so bili deležni tudi ljudje, ki so bili v življenju kakorkoli v stiku s pokojnikom. Tako je Lloydu Georgeu zapustil 1000 funtov, ker je med vojno deloval pod njegovim uradovanjem. Lloydu Georgeu 6e je imel zahvaliti, da je dobil plemstvo. Obdaril je z volili tudi Winstona Churchilla ter tajnika društev časopisnih založnikov in lastnikov — vsak je dobil po 1000 funtov. Zelo lepo se je spomnil svojih časnikarskih na-stavljencev. Devet urednikov njegovega tednika »News of the VVorld« je dobilo vsak po 2000 funtov. Poleg tega je še vsakteri uslužbenec njegovih podjetij dobil posebno nagrado v velikosti šestte-denske plače. Ta volila so v njegovi oporoki najbolj zanimiva. Precej je odščipnil od svojega premoženja. Premoženje pa je takole razdelil: Eno tretjino dobi časopisni sklad, drugo tretjino bolnišnica Roy-al Free, eno šestino pokojninski sklad tiskarjev, da bo izplačeval potrebnim članom pokojnine, eno šestino pa dobrodelna organizacija odvetnikov. Posebna volila je zapustil za bolnišnice in knjižnice, 5000 funtov za podporni fond časopisnih prodajalcev in 5000 funtov bolniški sestri, ki anu je nazadnje stregla. Največ pa bo dobil finančni minister, ki inu bo davek na to dediščino vrgel 784.021 funtov. Roman za stare in mlade 22 Pikica in Tonček Za 25 letni vladarski jubilej angleške kraljevske dvojice so Angleži dali kovati srebrne spominske kolajne. Učitelj: ;>Torej ljudi, ki brez miru potujejo iz kraja v kraj, imenujemo nomade. Kdo zna pove-dali kak zgled?« 1'avelček: »Služkinje, gospod učitelj!« Pred domačo hišo ga je spet poipadel hud strah. Kakor Indijanec na bojni poti se je neslišno splazil do četrtega nadstropja navzgor. Po prstih je stopal do vrat. Dvignil je zalklo-pec pisemskega nabiralnika in vrgel darilo vanj. Močno je zaropotajo. Tončku je začelo divje utripati srce. V stanovanju sc ni ganilo ničesar. Prav za prav bi bil moiral takoj spet zibe-žati in nekje prav hitro umreti. A tega ne more storiti kar tako... Neodločno, plaho jc potegnil za zvonec. Potem jc stekel k prvemu stoipničnemu presledku navzdol in ves zasopel čakal. 1 V stanovanju se ni ganilo ničesar. Še enkrat se je ojunačil im se splazil k vratom. In spet je pozvonil, lil spet je stekel po stopnicah navzdol. In .spet ni bilo slišati ničesar! Le kaj je z njegovo mamo? Ali se ji je kaj pripetilo? Morila je spet zbolela, ker se je morala talko jeziti zaradi njega? Morda leži v postelji in se nc more ganiti? Morda pa je zavrtela plinsko pipo, da bi se otl žalosti in obupa zastrupila? Planil je navzgor k VTatom in udaril po pisemskem nabiralniku, da je glasno zaropotalo. Potem je z obema rokatna začel tolči po vratih. Zaklical je skozi ki jučavnično luknjico: »Mama! Mama! Jaz 6em! Odpri vendar!« V slano vam ju se ni ganilo ničesar. Tedaj jc padel na kolena ob slamnatem odrgaču, zakopal obraz v dlani in bridko za-plakal. Zdaj jc vse izgubljeno. Zdaj je vse končano. ★ Tončkova mati in Pikica sta poizvedovali za Tončikomi v vseh trgovinah, kjer 60 dečka j poznali. Mlekairnar, pek, mesar, trgovec z ze-j lenjavo, čevljar, ključavničar — nobeden ni nič vedel o njem. Pikica je stakla k stražniku, ki jc stal na cestnem križišču in vprašala še n joga. Stražnik pa jc samo odkimal z glavo. Niti za trenutek ni nehal mahati z rokami in urejevati ulični promet. Pikico je to mahanje tako razjezilo, da je kar zacvilila. Gospa Gost je medtem čakala na hodniku in zrla s plašnimi, nemirno blodečiimi očmi okoli sobe. »Vse je zastonj,« je razočarano dejala Pikica. »Veste kaj? Najbolje bo, da odideva domov.« Gospa Gost pa se ni ganila. »Morda jc v kleti?« se je domislila Pikica. »V kleti?« je vprašujoče ponovila Tončkova mati. »Da, ali pa na podstrešju,« jc izjavila Pikica. Stekli sta, kolikor so jima dale noge, čez cesto v hišo. V hipu, ko je gospa Gost hotela odklenit vrata od kleti, sta zaslišali zigoraj dhtenje. »To je on!« je vzkliknila Pikica Tončkova mati se je zasmejala in zajokala obenem. Na vso sapo je stekla po stopnicah navzgor. Pikica jo je komaj dohajala. »Tonček!« je zaklicala mati. In od zgoraj se je oglasilo kakor odmev: »Mama! Mama!« Tn se jc zgoraj in spodaj začela tekmovalna dirka. Pikica je ostala v prvem nadstropju. Ni ju hotela motiti. Držala je Dudka za gobček, da ne bi lajal. Na sredi poti sta se mati in sin srečala im se vrgla drug dirugemu okoli vratu. Božala sta se neutrudno, kaikor da ne moreta verjeti, da sta se zopet našla. Sedela sta na stopnicah, držala sta se za roke in se smehljala. Oba sta bila zelo utrujeno, a samo to sta vedela v tej minuti: da sta srečna, zelo srečna. Slednjič je mati dejala: »Pridi, fant moj! Večno ne moreva tu sedeti. Če naju kdo vidi!« »Da, prav imaš,« je pritrdil. »Ne bi naju mogel razumeti.« In sta skupaj, tesno držeč se za roke, šla po stopnicah navzgor. Ko je mati odprla duri in stopila z njim v stanovanje, ji je šepnil v uho: »Pokukaj v pisemski nabiralnik.« Ubogala ga je, plosknila v roke im vzkliknila: »Aj nekdo mi je žc poslal voščilo!« »Tako?« je vprašal, kakor da o vsem tem "JC..ne !®-„Potem Pa i° je znova goreče objel m ji voscul mnogo, strašno mnogo sreče im vse. vse najboljše. Zadnjo stran razglednice je mati prečita!* nasiknvaj sele pozmeje, ko je kuhala kavo. ."»pet je malo jokala. A jok jj je bil tapot naravnost v zabavo. ★ Kmalu nato jc pozvonilo. Gospa Gost jc odprla vrata in vzkliknila: »Joj, nate sem pa čisto pozabila!« »Se enkrat sem vam prišla voščit za roj- bl/že?« ^ deJa'n PilkiCn' >AH snncm et<>l>Wi • i!?®1 jc Tonček in veselo pozdravil njo in Dudka. ' »Sive lase bi bila kmalu dobila zaradi jeibc,« ga jc očitajoče pogledala. »Iskali sva te kot sivanko.« Nevšečno je zavihala nos. Mati je prinesla kavino ročko in vsi trije so pili praznično osladkano kavo. Pogače niso prigrizavali zraven, pn «o bili kl;ui> teimi za dovoljni. Dudek jc slavTjenki zabevskai"'i>£b (Nadaljevanje sledi) Gospodarstvo Kmečki dolgovi SizJSS^ minls"a (i. kmetijski minister je izjavil, da jo vlada rr.ela v pretres vprašanje kmečkih dolgov in bo v najkrajšem času prišla na dan z reformami v tem oziru. Toda rekel je obenem kmetom: »Bral.ie, nikar se ne nadejajte črtanja vaših dolgov. To ni niti naš cilj niti naš interes. Vprašanje tudi ni v te.ni. Glavno je, da se sklene sklep, ki bo dvignil cene kmetijskim proizvodom in vam omogočil, da morete plačati dolgove in da se vam stvori možnost živeti zuosljivejše in boljše življenje. Kajti pri se- danjih razmerah črtati dolgove bi pomenilo, da bosle čez dve Ieli v istem položaju in to hI ubilo še ono malo kredita, knterega sedaj uživate.: Med drugimi ukrepi je navedel minister g. dr. Jaukovič, da bo rešeno vprašanje carinske politike, tako. da naša donavska pšenica na obalah Jadranskega morja ne bo dražja kol argentinska moka, niti da ne bo prevoz 2(10 kg koruze od Ralje do ! Skopi ja stat 175 Din, sama koruza pa 12«» Din. Ruska produkcija I. 1934 V naslednjem prinašamo statističen pregled o ruski produkciji v lanskem letu, nadalje pa v svrho primerjave že podatke za 1933 in 1934. Produkcija je znašala 1932 1933 1934 clek. energ. milj. kilov. ur 9.220 10.200 13.500 premog milj. ton 64.3 75.8 92.2 petrolej mil . ton 21.4 21.4 25.5 boks milj. ton 8.2 10.2 14.2 železna nida milj. ton 12.2 14.0 21.7 surovo železo milj. ton 6.2 7.1 10.4 jeklo milj. ton 5.9 6.9 9.6 baker tisoč ton 32.0 37.5 53.6 aluminij tisoč ton 1.0 4.4 14.4 cement milj. ton 3.5 2.7 3.6 avtomibili tisoč voz 30 39 55 Seveda so to še nepreverjene številke, kažejo iKi na povečauje produkcije v lanskem letu. Gospodarska literatura Tehnika in gospodarstvo. Zadnja povečana izdaja — vsebuje 5.-7. štev. «— te naše tehnično-gospodarske revije prinaša zanimive in nadvse aktualne članke. Univ. prof. ing. Fehani Igo prinaša v svojem članku »Rudarsko gospodarslvo in naša zakonodaja« poleg principielmh pogledov na našo rudarsko zakonodajo in rudarstvo sploh, tudi lepo zbrano statistiko naše rudarske produkcije za celo državo. .. ,, , „ Dr. loža Lavrič nam s svojim člankom »Decentralizacija i njavne finance« pokaže, kako se morajo in kako lepo se dajo ta vprašanja, ki so pod vplivom politike postala odijozna, znanstveno raz-motrivati in reševati »sine ira et studio«. Članek ima tudi zanimive številčne podatke. Dr. Črtomir Nagode nadaljuje v članku »Naši izhodi na jadrali« interesautna razmotrivanja o geopolitiki naše države. Sledijo nato dve beležki o gradbeno-vredno-stnih in rentabilnostnih podatkih neke stanovanjske zgradbe v Ljubljani in pa pripombe k organizaciji naše industrije. Uprava revije: Ljubljana, Beethov- ! nova ulica 10. Načrtno gospodarstvo. Vedno večje število držav vpeljuje načrtno gospodarstvo kot najbolj sodobno smer v gospodarski politiki. Načrtno gospodarstvo je plod sedanjih anarhičnih načinov v kapitalistični, produkcij i in se zelo razlikuje od dr- . žave do države, ki ga je vpeljala. Belgrajska gospodarska revija »Narodno blagostanje« hoče s temi načrti seznaniti našo javnost. Ker je do sedaj na tem polju najdalj šla Nemčija, namerava revija izdati v posebni knjigi, ki bo izšla čez mesec dni, študijo o gospodarski organizaciji v Nemčiji. To knjigo dobe naročniki revije, ki izhaja tedensko in stane 200 Din. z dodatkom »Analiza bilanc« pa 280 Din, brezplačno. * Maša trgovina s f'»SR. Po češkoslovaških uradnih podatkih je znašal leta 19;>3 uvoz iz Jugoslavije v ČSB 231 milij. Kč, lani pa je padel na 200 milij. Kč. Istočasno pa je češkoslovaški izvoz k nam na-rastel od 197 milij. Kč leta 1933 na 259 milij. Kč lani. Tako se je za nas za 35 milij. Kč aktivna bilanca za 1933 izpreinenila v pasivno bilanco za .59 milij- Kč, Iz te pasivne bilance izvirajo tudi vse težk-oče kliringa med obema državami, ki so se zmanjšale šele v zadnjem času radi velikega uv../,a pšenico v ČSR iz naše države. j Rudniška nesreča v Srbiji. Pred dnevi smo či- i tali v listih o veliki rudniški nesreči, pri kateri je bilo toliko mrtvih. Sedaj prinaša »Politika« podrobno poročilo in navaja, koliko jc baš uprava rudnika Srbski Balkan dolgovala rudarjem na pla- j čali. Tako dolguje rudnik rudarjem okoli 70.000 dinarjev za plače še iz leta 1932. Nadalje letos uprava rudnika še ni izplačala delavcem plač ; december lani iii prvih 20 dni januarja. Skupno znašajo ob- j veznesti rudnika do rudarjev na fačun plač nad pol milijona Din S tem se ponovno opozarja na veliki problem, ki ga tvorijo baš v teh in bližnjih rudnikih delavske mezda, za katere so podjetniki v za- j ostanku.za ogromne vsote, ki gredo v milijone di- I narjev. Nova delniška ilrnžba. Z ozirom na dovoljenje p ministra za trgovino in industrijo v Belgradu je bila osnovana v Belgradu delniška družba Jhinav-sko trgovačko društvo« z glavnico pol milijona Din, ki je razdeljena na 500 delnic po minimalno 1000 Din. Vpis delnic je 9. marca, plača se pa GOO Din. za ustanovne stroške pa zaenkrat BO Din ua delnico (10%). Predhodni zbor delničarjev bo 17. marca 1935. Naš izvoz lesa v Francijo. Vprašanje našega kliringa s Francijo je že delj časa nerešeno in saldo je izredno velik v korist Francije. Preti nedavnim smo poročali, da je začela Francija v prometu z državami, ki imajo z njo velik klirinški saldo, uvajati dodatne kontingente za uvoz iz do-tlčne države, da se na ta načm zniža aktivni saldo Francije. Pri izvozu iz naše države pride v prvi vrsti v poštev les. Francija nam je sicer dovolila uvozne kontingente, ki pa deloma ne zadostujejo. Zato bo potrebno te kontingente zvišati. Poleg dovoljnih kontingentov pa ima n. pr. naša soseda Avstrija, katere ne vežejo take vezi kot nas s Francijo, še preferenčne carine. Tako ne preostaja Franciji ničesar drugega, kol da tudi za naš les dovoil gotove ugodnosti. Po poročilih iz Belgrada je pričakovati v kratkem že tozadevnih pogajanj ali pa bo Francija še prej uvedla razne ugodnosti za naš les. Vpis v trgovinski register, žaga iu elektrarna na Mirni, d. z o. z. v BoStanju ob Savi. Glavnica 240.000 Din, poslovodji: Jaki! Niko. induistrijcc v Sevnici, in Carnelutti Mihaela \ Zagrebu, proikimst Pavletič Danilo, uradnik v Boštanjti ob Savi. Družba j(. bila ustanovljeno r. namenom, prevzeti žago in elektrarno na Mirni. — J ugo-Pelinu, Ltd.. trgovina z uuftini mi derivati v Ljubljani, 1'ra nkopanska 21 (glavnica 200.000 Din. poslovodja Karlo Žnidur-5ič. trgovski |>olniik v Ljubljani). Italijanska trgovinska bilanca. Leta 1934 je znašal uvoz v Italijo 7.664.7 milj. lir. leta 1933 pa 7.431.7 milj. lir. Nadalje iu zaašal izvoz iz Italije leta 1934 5.231.5, leta 1933 pa 5.990.6 milj. lir. Povečanju uvoza stoji torej nasproti zmanjšanje izvoza, kar je imela za posledico povečanje posiv-noiti italijanske zunanje trgovine, od 1.441.2 milj. lir v letu 1933 na 2.433.2 milj. lir v preteklem letu. Ta razvoj trgovinske bilance jc neugodno vplival na razvoj plačilne bilance in tu zopet na razvoj vrednosti lire, ker je morala Italija naraščajoče deficite trgovinske in plačilne bilance kriti z oddajami zlata iz svojih zakladov. Obnova bankarstva v Ameriki. Iz Ncwyorka je prišlo tole zanimivo poročilo: V" preteklem letu je bilo v severno-ameriških Zedinjenin državah zopet odprtih 1314 zaprtih bank po izvršeni sanaciji. Tako v Ameriki zopet normalno posluje vse de-narslvo. Skupno je bilo konec leta 1934. v USA 15.986 bank, ki so poslovale brez omejitev. Marca 1933 je poslovalo normalno 13.100 bank. Iz tega se vidi, da ie uspelo Rooseveltu sanirati ameriško de-narstvo. v teku let se opaža, da polagoma izginjajo male banke, saj jc bilo leta 1921. v USA 30.800 bank, pred petimi leti 24.600 in še pred dvemi Ieli 18.400 bank. Izkazi emisijskih bank. Dodatno k našim izkazom emisijskih bank objavljamo še izkaze tehle bank: Švedska banka: z'ato 395.8 (370), devize 546.1 (475), bankovci 636.4 (648) milj. šv. kron. — Danska narodna banka: zlato 133.1 (133.2), devize 3.4 (3.5), bankovci 386.2 (374.2) milj. dan. kron. Španska banka: zlato 2267.6 (2261.4), bankovci v obtoku 4695.7 (4824.6) milj. pezet. — Madjarska narodna banka: zlato 78.9 (78.8), devize in valute 20.3 (12.1), bankovci v obtoku 361.4 (368.6) milj. pengov. -— Turška osrednja banka: zlato 19.6 (17.2) milj., bankovci 164.6 (160.7) milj. turških lir. — Odanska banka: zlato 23.6. devize in valute 3.0 (3.55), bankovci v obtoku 38.9 (40.25) milj. gdan-skih goldinarjev. Borza Dne 25. januarja 1935. De n a r Neizprenienjeni so ostali tečaji Amsterdama, Berlina, Curiha in Prage, narasla sla London in Ne\vyork, dočim so popustili tečaji Bruslja, Pariza in Trsta. V zasebnem kliringu je ostal avstrijski šiling na naših borzah nespremenjen: 8.10—8.20 Grški boni so notirali v Zagrebu 'SO. 15- 30.85, v Belgradu pa 29.65—30.35. Španska pezeta je notirala v Ljubljani 5.45—5.55, v Zagrebu in Belgradu 5.50 blago. Angleški funt je popustil na zagrebški borzi na 221.20—222.80, na belgrajski pa na 222.45 do 224.05. Ljubljana. Amsterdam 2967.15—2981.75, Berlin 1756 08-1769.95, Bruselj 1023.84—102S.91, Curih 1421.01 — 1423.08, London 215.-19-217.55, New-york 4383.91—4420.23, Pariz 289.45—290.89, Praga 183.42—184.52, Trst 374.32—377.40. Promet na zagrebški borzi 31.560 Din. Curih. Belgrad 7.02, Pariz 20.375, London 15.205, Newyork 311.625, Bru-clj 72.05, Milan 26.39, Madrid 42.225, Amsterdam 208.85. Berlin 123.95, Dunaj 73.33 (57.30), Stockholm 78.35, Oslo 76.35. Kopenhagen 67.85, Praga 12.915, Varšava 58.325. Atene 2.9275, Carigrad 2.485, Bukarešta 3.05, Hel-singfors 6.70, Buenos-Aires 0.785. Vrednostni papirji Tendenca je bila tudi danes nekoliko slabejša in so tečaji ponovno nazadovali pri skoro vseh papirjih. V splošnem so tečaji nižji, kot so bili v ponedeljek, presegajo pa tečaje od preteklega petka. Tudi promet je še vedno znaten, saj je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 1000 kom., agrarji 100.000, begi. obveznice 2"0.000. 8% Bler. pos. 3000 dol., 1% Bler. pos. 8000 dol. in 7% pos. DHB 2000 dol. Ljubljana. 7% inv pos. 73—75. agrarji 47—48, vojna škoda 383 - 385. 0% begi. obv. 65—67. 8"„ Bler. pos. 75—77, 7% Bler. pos. 64—65, 7% pos. DHB 76—77. Zagreb. Drž. papirji: 1% invest. pos. 73—75, agrarji 4849.50, vojna škoda .383 -384 (381, 384). 2. 384—385. 3. 383-385 (380), 4., 5., 6. 383—385. 6% begi. obv. 64 - 66 (64, 69), 8% Bler. pos. 76—77 (77), 7c/< Bler. pos. 64.50 65 (63.50, 65). 7f>. po*. DHB 69—70 (69). — Delnice: Priv. agr. banka 265 —273 (267), Trboveljska 127. 128 (70 po 127). Belgrad. Drž. papirji: 1% invest. pos. 75.50 76.25 (76), agrarji 46—46.75 (47), vojna škoda 385.5 —386 (384), 2. 386--387 ( 387, 386.50), 3. 386.75-387 (387). 4. (387). 6. (390). b% begi. obv. 66.50— 67 (67, 65), 3. 66.50-67 (67), T/i l1 ler. pos. 64.75 65 (65.50, 64). Delnice: Narodna banka 5300 5500, Priv. agr. banka 262—265 (266, 263). Žitni trg Čvrsta tendenca na žitnem trgu traja dalje in so danes tečaji ponovno narasli. Posebno je izrazit dvig cen pri krmilih. Tu se pozna, da ni nobeneg; blaga več. Predvsem je tu treba vpoštevati. da .i'1 imela naša soseda Madjarska za krmila lani izredno slabo letino, ki je povzročila celo pomanjkanje krme. Zaradi lega se je na našem trgu pojavila Nemčija v veliko večji meri kol kupec, kot bi bilo pričakovati. Tako je po naših poročilih Nemčija kupila zadnje dni okoli 100 vagonov krmil in je r tem absorbirala vso jmnudbo. Posebno ji je ta poteza uspela radi tega, ker je plačala zn K) Din pri 100 kg višjo ceno kot običajno. Za pšenico so se izgledi zelo izboljšali. Pogajanju z Avstrijo so potekla ugodno in tako jc pričakovati, da bomo v celoti izvozili v Avstrijo naš preferenčni kontingent 5000 vagonov, deloma že sedaj, deloma pa spomladi, ko se plovba odpre. Da lje gre naša pšenica sedaj tudi v ČSR. Zato eo tud; cene pšenice narasle na 132—135 pri slabi ponudbi. Za koruzo je položaj prilično stabiliziran, večja živahnost pu bo zavladala na tržišču, ko se odpre plovba. Tudi za izvoz kaže boljše, ker se bodo z akcijo Narodne banke za odkupovanje dobroinie tij v kliringu razmere izboljšale in bo tudi lo delovalo dobro na razvoj trgovine t. Nemčijo. Tudi cene moke sledijo čvrsti tendenci za pšenico in gredo polagoma navzgor. Mlini vedno težje spravljajo skupaj pšenico, ker se kmet drži zelo rezervirano. Ljubljana. (Franko nakladalna postaja, plačilo proti duplikatu.) Pšenica bač. 70 kg 2% 132.50 135, oves bes. 80 -04, koruza času primerno suhu s kvalitetno garancijo bač. 68—70, ban. 66—68, moka brez prometnega davka ničla bač. in ban. 210 230, št. 2 bač 195 -215, št. 5 bač. 175 195, otrobi bač. debeli 100—105, drobni 85- 90. Scntbor. Pšenica bač. okol. Sombor, gorbač. in ban. 122.50-125, srem., slav. in potiska 125- 127.5, koruza bač. 65 67, bač. in srem. sušena 60—71, moka št. 6 137.50 147.50, otrobi kič. 80 82.50. Vse ostalo neizpremeitjeno. Tedenca inirna. Promet 54 y~ vagona. Novi Sad. Vse ncizpreinenjeno. Tendenca neiz-premenjeua. Promet srednji. Budimpešta. Tendenca slaba. Promet slab. Pšenica marec 16.70 16.82, zaklj. 16.70—16.71, maj 17.04—17.15. zaklj. 17.C6 17.08. rž marec 13.58— 13/75, zaklj. 13.58 -13.59. inaj 14.03, zaklj. 13.85— 13.87, koruza maj 12.02—12.20, zaklj. 12.02 12.04, julij 12.45. Živina Mariborski svinjski sejem dne 25. januarja. Na današnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 65 komadov. Cene so bile sled-eče: mladi prašiči 3—4 me. sece stari 140-160 Din, 5—7 mesecev 220- 250, 8 do II mesecev 300 -360, 1 leto 500- 650. Kilogram žive teže 4—5 Din, mrtve 6—8.50. Prodanih je bik) 36 svinj. k. V A k^Odl«. ta r.(. poj S. 11». 1)761 od 19. XI. Danes nočna hokej-tekma Prvak Graza KSK s Ilirija Pričetek ob 20 V v;* I i odličnih gostujočih hodkey moštev, ki bodo izpolnila letošnji hockeyski program v Ljubljani, nastopi danes zvečer in jutri dopoldne na drsališču SK Ilirije pod Cekinov i in gradom jvrvo-razredno moštvo graškega Kiirpersportkluba. KSK je vreden predstavnik avstrijskega provincialnega hockey «po.rta, ki velja za najboljšega v Avstriji, in katerega slava je prodrla z uspelimi gostovanji njegovih zastopnikov, v največja zimskosporlna središča Evrope, v Švico, Italijo, Češkoslovaško in Nemčijo. Pred in po končanem državnem prvenstvu v Avstriji so najboljša moštva na velikih turnejah po imenovanih državah, kjer osvajajo občinstvo s svojo odlično igro. Sedaj, ko prvenstvo v Avstriji še ni končano, se je posrečilo pridobiti Iliriji na-! sprotnika, ki po svojem znanju ne zaostaja za vo-i dilniimi klubi, prvakom KAC-om, Leobnom. Ins-i bruckoni in dr. Nocojšnji gost Ilirije je prvak (iraza, ! ki predstavlja obenem kompletno g ras k o reprezentanco. V lokalnem prvenstvu je KSK gladko odpravil svoje nasprotnike in prihaja v Ljubljano v najboljši kondicijl. Ilirija se zaveda, da je pot do najhitrejšega napredka uspešen le v borbah z močno konkurenco. Kot edini hockeyklub v Jugoslaviji je v kratkem času svojega delovanja vzgojila precejšen kader zanesljivih in mnogo obetajočih igralcev. Njena ekipa je solidna, polna elana in vztrajnosti ter je posebno na domačih tleh nevarna najbolj rutiniranim nasprotnikom. Moštvo Ilirije bo po.iiprto z zadnjim uspehom napram Villacher SC, skušalo izvojevati ludi v teh dveh tekmah nadvse ; zadovoljiv rezultat, radi česar smemo pričakovati izredno zanimivo borbo. Na željo občinstva se bo današnja tekma pričela že ob 20, jutri, v nedeljo, pa šele ob 11. Drsališče se za druge drsalce zapre danes ob 1830 ler se ponovno odpre ob 19.30. Na ta način bo omogočeno drsalcem da bodo prisostvovali tekmi na drsalkah in uporabljali ostali dve tretjini za drsanje in to do 22. Ves ta čas bo odprta tudi garderoba tako. da bo občinstvu na razpolago tudi buffet. Drsališče ho tudi v nedeljo dopoldne odprto za drsalce. — Vstopnina je 10 Din, za člane in diiake 8 Din. za posetnike sezonskih kari pa samo 5 Din. , Štehlik o smuškem teku S sekiro v roki je treba delati progo v gozdu Na strani 203. knjige o športu piše Drago Ulaga sledeče: Smuški lok združuje prvine smuka in slaloma, zahteva pa istočasno največjo izvežbanost in vztrajnost v teku in vzponu. Smuški tek je univerzalna panoga smučanja in kot tak klasična pa-n o g a smuškega tekmovanja.: In kaj pravi priznani češki športni učitelj Leoš štehlik o smuškem teku? V času, ko se svet navdušuje zn rekordne skoke, za bajne brzine v smuku in za mojstrske demonstracije v slalomu, bo vsekakor zanimivo slišati besedo strokovnjaka o klasični panogi smučanja: Moderni vztrajnostni tek je univerzalna panoga stnnške tehnike. Nekdaj so izpeljali tekmovalne proge po cestah in po ravnih poljih in je bil smuški tek v resnici le preizkušnja vztrajnosti. Danes je to drugače. Smuški tek zahteva od tekmovalca mojstrske sposobnosti v vzponu in smuku, v zavijanju v gošči in po gozdu ler v obvladanju najhujše strmine. Vse, kar nudi narava, ravnino iu strmino, gladko in zaprek polno progo, vse mora tekmova-vee obvladati. Tekntovavec v smuškem teku mora biti človek reda, pridnosti in discipline. Tu tiči velika moralna in vzgojna vrednost le klasične panoge tekmovanja. Smučar se mora vestno pripravljati, mnogo in naporno mora delali poleg svojih poklicnih dolžnosti. Zmaguje volja, združena z zdravjem in s čednostjo neizprosne vztrajnosti. Za ljudsko in pravo športno vzgojo se mi zde vse te stvari zelo važne. Tudi slalom in smuk zahtevata mnogo vaje, vendar v teh panogah tekmovanja se razvije sicer hrabrost, ne pa karakter. Smuk je prerad zapeljiv, lo je včasih hazardna stvar... Smuk, slalom in skoki, lo so panoge za gledav-ce, imajo pa svoje slabe strani: najboljšega športnika lahko zavest primadone, združena z nečlmer-nostjo občinstva — pokvaTi. Kje je tu ona veličina vztrajnosti in dela, ki ustvari iz tekača zmagovavca? Ljudje mislijo, da je v Alpah smuški vztraj- , noslni tek spričo promentih sredstev — železnic, j avtomobilov in aeroplanov — odvišen; vendar: če- j mu metanje kopja in suvanje krogle, ko imamo vendar tonove in puške!? Saj ne gre v 6porlu le za praktično vrednost, temveč zlasti za moralno, za vzgojno! Da je smuški lek duha moren? Soj so vendar stalna presenečenja, na katera morate instinktivno reagirali kakor zajec, ki beži pred lovcem. S koliko vestnostjo i.n borbenostjo morate zbirati sto-tinke sekunde, ki pomenijo združene v nekaj sekund zrnato! S sekiro v roki morate po gozdu iskati progo, katera bo pomenila za tekmovavce univerzalno snuiško preizkušnjo. Ne le v tehniki teka in v tehniki snutka. tudi v tehniki vzpona in — vztrajnosti. Še o opremi lekmovavca v smuškem teku. Smuči ne smejo bili predolge; 2.15 do 2.20 m je popolnoma dovolj; v sredini naj bodo debele 2K do 30 mm; lopatica, to je sprednji del smuči, nai bo 79. mm široka, širina pod stopalom (5 cm. zadnji del smuči pa 6.5 cm. Lopatica mora biti prožna, zadnji del pn manj. še nedavno so bile tekmovavne smuči preozke in so se preveč zarezale v sneg. Razume se, da je za tek edino hikori uporaben les, vendar mora biti tako pripravljen, da tehtajo 3.20 m dolge smuči le 2 80 do 3.20 kg. Uporabne vezi so: Kottefelle, BroT-Withs, Du-raluniinium in še nekatere druge znamko. Palice naj bodo odporne, vendar lahko; iz bambusa, popra ali tonkina. Krpljice morajo biti gibljive in popolnoma enostavne: obroč iz Irsja s premerom 15 do 16cui, prepleten, oziroma povezan z usnjatim križem — in nič več. Jermenček za zapestje naj bo širok in kratek, da držite palico prav pri vrhu. Slika, ki jo nudijo tekmovavci vsako jutro nu Pokljuki, mora vsakogar navdušiti za beli šport Štehlik, močan, plavolas mož, oblečen navadno v svetlo tekntovavno obleko s kapuco, razlaga podrobnosti tehnike tako nazorno, da mu mora vsakdo slediti. Samo malo se prikažejo pred domom, gostje bi jih še gledali, že izginejo v dolgi poravnani vrsti — saj jih je nad 2« — proti Mesnovcu ali Podjelami. To so tekmovavci Smučarskega kluba Ljubljane, ki se bodo borili za čast svojega mesta in naroda, v vesel ie «ebi in požrlvovalnemu klubskemu odboru. Želimo jim mnogo sreče in uspeha! Kektor univerze za akadeinike-sniučarj« Itektor imivorze jr. dr. Samec j« naklonil ju«<»do vanski akademski smučarski organizaciji imdiiioro lXn 1(100 kot prispevtik k udeležbi uaSIli akademikov v Sani. Moritzu. Naklonjeno«! g. rektorja je izzvalu mod alio ilrinikii-slKirtuiki veliko nnvdugiMije. JASO. v nedeljo Izlet na Kocelj pri Viftnjj gori. Vožnja 1)0 četrtinskn. Pravico dd n eležbe imajo 1« to-vaivlfil, ki so poravnati leioSnjo članarino. Z bi raj: Me bo ob sedmih zjutraj na glavnem kolodvoru. Kolesarska podiveia Ljubljana. Po sklepu seje upravnega odbora kolesarsko zveze kraljevine Jugoslavije bo redni občni a bor zveze 17. februarja ob R v Mariboru v prostorih kluba Kdohrei« v restavraciji Halb. vviedl. Dnevni red jc to. no |>o zveznih pravilih. — Opozarjamo vse klube, da pla.ajo članarino za loto l!kV> pri blagajniku podzveze g. Gregorčiču najkasneje do 5. februarja, dn se odpošlje članarina zvezi, ker klubi, ki članarine ne bi ptmati, ne bodo imeli glaao . abie pravieu. — Klubi, ki imajo kake samostojne predloge, naj jili požljejo na naslov jkmIzvozc najikasncje do dne 5. februarja, dn jih pravočasno dostavimo zve/i. Prašno poverilnice bodo dobili vsi klubi v teku prihodnjih dni. STA' Moste. 1. rodni oljčni ziior U> nocoj ob JU v gostilni g. llujcu. Oluni se opoza.tjajo, da sc ga »igurno udeleže. Kdor je v zaostanku s članarino,naj jo poravna drevi pred občnim zbnroin. SK Dobrna-Trbovlje. Kelnj letni občni zbor bo v nedeljo, '.'7. januarja ob !i v salonu g. Kukenbcrga. Vab ljeni so člani ta prijatelji kluba! VREMENSKO POROČILO JZSZ Dne 31. januarja; Po kljuka: temp. —7, snegn 3J cm, srci. Smnkfi prav dobra, snnkaliCe uporabno. Sv. Krii: temp. —1, snega do 30 cm. Smuku dobra. Hakek, temp. —2, snega do 10 em. Sanuka manj u-god na. Sndrailca: temp. —M, JO cm pršiča. Sin tik a dobru. \'a Travni gori deloma prSič, deloma poledenel. Kofa na Sr. Planini: temp. —S, snega fitl cm. Smuka idealna. Izgledi za nedeljo dobri. Šmarje nad Ljubljano: Snega % em, smuka iigod na, sankati,:če uporabno. Mozlrsba planina: lemp. —S, 40 cm pršiča. Srn« kit sreinje dobra. Izgledi 7,Poslušajte, Gordon, tovariš Mitohell in jaz sva vse natanko premislila. Zdaj morate nemudoma potovati dalje v Los Angeles. Vlak odide ob petih dvajset. Prav pred kratkim so odprli mešano brzo-vozno in zračno službo med Los Angeleeotn in New Yorkom. Podnevi letite, noč pa prevozite v eks-presu do naslednje etape. Za primerne zveze je vse preskrbljeno. Jutri zjutraj odrinete z letalom iz Los Angelesa v Albuquerque v New-Mexiku. Tam boste jutri zvečer imeli zvezo z nočnim eks-presom do VViohite v Cansasu. Od tam imate spet letalo do Columbusa v Ohiju, kjer dobite zvezo z nočnim ekspresom do New Vorka. — Navzilic temu boste morda prišli prepozno, zakaj Clark je dospel danes opoldne z nekim avstralskim parnikom v Los Angele« in ima že noooj zvezo z ekspresom v Albuquer(iue. On namreč potuje v obratnih etapah! leti po progah, ki jih boste vi prevozili z vlakom, in se vozi ondod, kjer boste vi leteli. Tako ima dvanajsturni prehitek pred vami, ker do Los Angelesa ne pridete danes več pravočasno za nočni ekspres. Radi tega sva najela prostore za miss Hurst in za vas v letalu, ki odrine julri zjutraj iz Los Angelesa. S tovariši v New Yorku sva se po telefonu sporazumela; oni bodo oskrbeli ladijske listke za vožnjo na Angleško. Tja pridete v 6oboto *»ulraj.< Ko je v soboto, dne desetega marca, ob desetih zjutraj pri vozil čikaški ekspres v New York, sta Ethel in Gordon dobila na kolodvoru dopisnika svojih založb, ki sta čakala na njun prihod. Vsak izmed njiju je vihtel nad glavo svoj časopis, da bi ga bilo lažje prepoznati. »Ste kaj slišali o Clarku?« je vprašal Gordon takoj po prvih pozdravnih besedah. »Celo govorila sva ž njim. Prispel je sinoči v mesto in odrinil davi na .Ausoniji' proti Ply-mouthu.« »Torej je .naju premagal,« je menil Gordon, ki je bil postal siv v obraz, proti Etheli. »To nikakor še ni gotovo,« je dejal poročevalec. »V vašem primeru ni tako važno, kdaj odhaja ladja od tukaj, marveč to, kdaj prispe na Angleško. In v tem pogledu imate srečo. S precejšnjo težavo nama je uspelo, zagotoviti vama prostora na ladji ^otumbus'.« »,Oolumbus"? To je vendar veliki parnik Severnega nemškega Lloyda?c »Da. Govorila sva s kapitanom Johaiinsenom. Kabin seveda ni bilo več na razpolago, pač pa je višja strežnica odstopila svojo za miss Hurst, višji strežaj pa svojo za Gordona. Preveč udobno se torej ne bosta imela. V ostalem potujeta seveda kot popotnika prvega razreda. Clark je po mojem mnenju pogrešil, da se je vkrcal na .Avsoniji'. Dober parnik je, brzoparnik najnovejše konstrukcije, toda s ,Colunibusom' se ne more meriti. Čez eno uro bo odplul. Torej ne smeta zapravljati časa. Prepričan sem, da bo ,Avsoniji' še daleč pred Ply-mouthom odjedel njen prehitek. Na Clarka ne bi stavil niti pennyja več. Kaj pa bosta vidva napravila? Saj bosta prišla ob istem času v London k »Ladies first, Sir, je smehljaje ee dejala Ethel. XXIII. ZMAGA »Najprej izračunajva, koliko dni sva potrebovala za to potovanje,« je ogovoril Gordon Ethelo, ko sla sedela na krovu ,Columbije' proti poldnevu šestega dne. Tisto leto se je bil napravil marec nenavadno poletno in kljub pišu, ki ga je povzročala hitra vožnja, je bilo v kotičku, ki eta si ga izbrala, topilo in prijazno. »Od, Londona do Pekinga sva potovala deset dni,« je nadaljeval. »Od Pekinga, z najinim tamoš-njim postankom, do Yokoham-e, pet dni. To je petnajst dni. Od Yokohanie do San Frančiška deset dni, in dva dni karantene, je vsega dvajset sedem dni. Potem potovanje skozi Zedinjene države dva dni, je dvajset devet dni, zdaj pa še pot do Ply-moutha. Jutri zgodaj popoldne bova prispela tja in od tam potrebujeva še štiri ure do Londona. Vsega skupaj je to trideset šest dni. Potemtakem sva postavila nov rekord.« »Prav za prav morava prišteti še en dan,« je pripomnila Ethel, »ker se spominjam, da je mister Phileas Fogg dobil svojo stavo samo na tak način, da je pridobil radi časovnih razlik po svetu štiri in dvajset ur. Matematično in po urah računano, je potreboval za svoje potovanje okrog sveta ena in osemdeset dni, kar pa je v Londonu zneslo samo osemdeset koledarskih dni.« »Preudariva stvar še enkrat, ker ne sineva napraviti kakšne napake. Ob prekoračenju vsake dolžinske stopinje nastane razlika štirih minut; proti vzhodu gre ura naprej, proti zapadli zastaja. Na 360 stopinj, znaša razlika štiri in dvajset ur. Midva sva potovala proti vzhodu, torej sva morala po vsaki dolžinski stopinji preživeti po štiri minute po dvakrat. Z a naju potemtakem jutrišnji dan ni 17., marveč prav za prav že 18. marec. Prav imate. Ethel, v resnici sva porabila vsega trideset sedem dni, ki predstavljajo i>a v Londonu samo trideset šest koledarskih dni. Rekord sva pa na vsak način dosegla.« »Pa Clark ...?« Zakaj? dobe inserenli pri „SLOVENCU' izredno veliko ponudb? Zakaj? so vsi inserenti zelo zadovoljni z uspehom oglaševanja v SLOVENCU? Zakaj? se trgovci in obrtniki ob vsaki priliki tako radi poslužujejo Slovenca za svojo reklamo? Zaio ker je dnevnik „SLOVENEC" razširjen po vse/ Sloveniji; Zato ker ga redno in z velikim zanimanjem čita meščan in dezelan; Zalo ker se vsled tega oglaševanje v Slovencu bogato izplača vsakemu inserentu. Zelo ugoden nakup hotela Proda se iz proste roke enonadstropen hotel »Vila Lucija« v Aleksandrovem na otoku Krku, ležeč ob morju, in obstoječ iz 24 popolnoma opremljenih sob ter z restavracijskim paviljonom. Hotel je povsem na novo preurejen in opremljen z vsem inventarjem in priborom, tako da kupec lahko lakoj prične z obratovanjem Eventue!no se hotel da tudi v nujen). Pojasnila pri Hranilnici kmečkih obrin v Ljub-ijani, Miklošičeva cesta 19, poštni predal 297. Pridobivajte novih naročnikovi »Je premagan. Govoril sem s prvim častnikom. Še nocoj, preden bomo imeli Scillyj"ske otoke za seboj, bomo dohiteli ,Avsonijo' in dosegli Plymouth vsaj z dvema urama prebitka.« »Torej nama ne preostaja nič drugega, ko da 6e domeniva, kje in kdaj bova drug drugemu ušla.« Gordon je pogledal Etheli naravnost v obraz. »Mar je vaša želja, Ethel, da bi drug drugemu ušla, ko sva vendar imela toliko težav, preden 6va se našla?« je tiho vprašal. »Ali 9e ne spominjate, da eem vam nekoč dejal, da je nevarnost izgube en razlog več, da se držimo tega, kar je posesti vredno? Jaz bi vas rad ohranil zase, Elhel — za vedno!« Ni odmaknil svojega pogleda od nje in je videl, kako je zalila temna rdečica njena lica in kako so se njene prsi kljub naporu, da bi obvladala svoja čuvstva, nemirno dvigale in padale. Toda ni se umaknila njegovemu pogleda. Odgovor na svoje vprašanje je čital v izrazu vdanosti, ki je bil v njenih očeh. To mu je vlilo toliko poguma, da je vzel njeno roko in jo obdržal v svoji. Ni mu braniJa. »In najino tekmovanje?« je vprašala. »Saj ne moreva zmagati obal« »Pač! Pot sem že našel. Vi boste dobili tekmo, jaz bom dobil vas. Tako dobim dvojno nagrado!« Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca« »Domoljuba« in »Bogoljuba« naročate inserate to dobite razne informaciie — Poslovne ure od ool 8 eiu-trai do ool I Dopoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska številka 3030 Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cefc. Izdajatelj: Ivan Rakoveo Uredniki Viktor Cenžič.