St. 11. V Gorici, v cetvrtek 12. marcija 1874 „SocV« izbaja vsak cetvrtek in velju s poSto prejemana ali v Gorici na dom poSUjanas Vse leto . ..... f. 4.50 Polleta ..... „ $M Cetvrtleta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih an ravno tako pri ,$o-ankah" se placujezanavadnotristopmt vrsto: ___ ------ —8 kK, igelii tiika I Era* % „ „ „ ., 2 krat 6 „ „ „- „ 3 krat Za vece drke po prostoru in pr i oznanilih vsak pot 80 kr. za kolek. SOČA Posamezne Stevilke se doblvajo po 10 soldo v t Gorici pri Paternolliju in So harju; v Trstu v tobakarnicah „Via del Belv«*.1n* 179" in „Via dclla canenna CO" Narocnina in dopisi naj se blago voljno pofiiljajo urcdniku: ViJcforju Do* lenm v Gorki, Con. del Cristo 186 blizu zivinskega trga,kderse nahaja tudi uprav-niitvoj — Rokopisi se ne vraSajo; dopisi naj sc blagovojjno frankujojo, — Delal-cein indrugim nepremoiuira se narocmim sni&a, ako ae oglaae pri urednlStvu. Glasilo slovenskega politidnoga druSiva gori&ega za brambo narodnih pravic, La vera coscienza politica e un senso totalmente perduto in cbi non m che traficare e dividere !e amine. La coscienza politica • nna bestemraia per cbi ai storza cacciar indietro il tempo ed infUzar© i priacipj colle bajonotte. Komagnosi, Ginr. teor. p. 1. L. VI. V. III. USe pred tednom doij je na§ cesar od svojega peterburskega potovnnja sredno dosel v glavneni mestu na Dunaji; in vsako javuo glasilo je ondotne sve-danosti na tenko opisovalo, a poleg tega tudi nij po-zabilo navajati ali vsaj ugibati nasledkov, ki bodo po njegovem mnenji in njegovih 2elj»b izvirali iz obisko-vanja dveh rnogoduib vladarjev in ojih ranogo izkuSa-nih ministrov. Vse je uze svojo uineaje izreklo: govorili so ne-apreiiienljivi diplomau, kijso v tradicijah stare kabinetne pobtike osiveli, m ki se veduo aanjajo o sveti alijanci; goforili no nepobopjivi atari bojiaki, ki bodejo zopet novo vojno * pomodjo ruskega prijateljstva zadeti In napraviti „§»tami quo ante" na Jiemikem in Italijan-skeni; govorili so donajski listi, ki iz dlankov v Moskovskih Vedoniostij, Katkovskega, sklepajo, da m je Ruska od-povedala pansiaiizmu, da bi le to Slovane 6rteLe svojati no zdramila; govoiili so tudi diugi, ki slisgo §ecelo travo ' sti, in ki fto »udt*j uie piMivu uganili, da je uze zvo-za storjena za razdelitev Turikega mej Ruako io Av-strijsko vsi so svojrt mtienje izrekli, a vsi bo dez tareo merili, ker nekateri gledajo le na svoje stanov-ske in narodne interesse, drugi se le naslanjajo na svojo ataro diplomatidno solo; no ben pa ne pazi na nove faktorje, kt so daudanes v politiki tako va^oi. Res je, da §e vedno zaseboi cuti in dinasticni in-teressi diplomatiko in vojne zadeve vladajo, a izid vojne je od drturii atvanj odvisen — ker presel je <5as, ko je Sultau Suleiman (v Komerjevein Zriny) svo-jim jauicarom zaupil: „$tikrat sklaveo, atiirmt, wolit ihr ewig leben", in uie od tiidesotletue vojoe mora armado kaka ideja, naj bo Se tako obotoa, navduSe-vati, ako hoi-3 zmagati. Sploh nijso narodi ved brozcutne stvari, s katerimi se lebko igra; tudi nijso drzavc ved stroji, katere more nadzornik z eoim pritiskom v dir pi ipraviti ali vstavljati Ti stroji so ? svojem kole^jt spremenljtvi, in znali b» v LISTEK. Materinscina v IjudskhS solah. (iSp. Ivan Kunstic.) V zadojih casih se je mej slovenakimi i nemskimi uritelji hud boj vnel zaradi odnega jozika v ijud&kih Sulab. Narodom pravit5eo clovek, nij mu treba ravno pedagog biti, rekel bi: E, na Nemskem naj se nem§ki, a po Slovenskem slovensko poducuje. Nemiki uditelji uze podudujejo nemiki, tedaj v materioem jeziku; a kaj pa mi uditelji po Slovenskem, meoda slovensko mladino po nemiki, Nemcem na ljubo ? To pa vendar zahtevajo nasi nemski i nem§kutarski kolegi, ter ue vedo i ne^ejo vedeti, da se ndadioa more le v mate* rinem jeziku zdatno izobrazeva'i. Kricijo ti nemSki uditelji u2e dovelj, kako njib druitva i sole napredu-jejo, a kakor se mi zdi, dttajo pedagogidnih knjigprav malo, sicer bi ne zahtev&li od nas kaj tacega, kar so pedagogi vseh dasov i vseh narodov zavrgli. Poslusaj-ino dr. H. Kefersteina, nemSkega pedagoga, kaj on v svoji knjigi, ki nam je bila od nem§kih uditeljev tako gorko nasvetovana, pravi": ^Eine Erziehang in fremder Sprache muss die jugendbchea Gemiither nothwendig missbilden nnd irre fiibren. Eine fremde Sprache ist zur Erztehung der Jugend in ihren Kreisen nichts oder ein lrrlicht". Pri podudevauji v tujem jesiku se mla-dostni dub, aiesto da bi se ozivlja!, le terpindi i u-mori. Tuji jezik ogreje mladostno srce le za tujldino, novem st.inu mamkateremu drzavnetnu maSinistu od-redi pomod h experimentoni (poskugnjam), ki so bill pred 50 leti Se v uavadi. S tesnim srcem opazuje kmetovalee daljuo gro-menje, in za^arenje neba, ker ne vo nli bodo nebe^a poslaja nesredno todo, ali blagonosni de2, ali bode pa tudi nevihta nehala, ker je vie od tega odvisno, od katere straui bode voter pihal: has tako bode ne* pristransk politikar peterburski pohod, krasno razsvit-Ijenje, in groraovite B2elajemttklice ruskuga naroda srafttraJ za to, kar je v istini, ~ namrad wmatral bode to za dobro znaraenje miru in sprave z t seJajnost, a za bododuost le toliko dasa veljuvno, dokler se razmero in interussi (politidni veter) ne spr«meue\ Iz zgodovine vemo, da koznreo vodo more vojsko ali mir napraviti; Malboroughova im% je namred ko-zartc vode zlila, in to je pripravilo nj"i\ega mo^a v nemilost pri auglelki kra^ici Ani, tor ga tako uutavdo na nj«»govi zmagonosni poti, da je moral ravno vsled tega sramoten mir z Francosko skleniti, Nasprotno uneli smo v novejem dasu vojueiz tie doata [ametnojih razlugov, in akoravno se nadejamo. da celd na Ruskem nij ved dasa za take nepreiniSljenosti, vendar je mogo-de, da samo sodutna politika §e ketlaj vzn miri vso Evropo. Vendar pa tadh fuktorjev se ue m«re na tenko in drobno pretuhtati, odteguejo se ntisemu umu, iu praktiden drzavuik mora, de hode v bododnost gledati in ako bode trdna tla svoji politiki dobiti, z druguni elementi ra-cuniti; on ne ume gledati samo na ginotne interesse drzave, ampak tudi na politidue, verske in nurodne nazore ali predsodke vlade ali Ijudstev, s katerimi ima Oi Jjati. ue tedaj kedo misli, da mod drzave more naslanjati na lepe besede, na zveze, katere so diplomat! z veli-kim trudom in v dolgam dasu skovali, tedaj je v sh-bih dasih disto zapugdeu, de ne more svoje drzave za-dov v sogla'jje spraviti z onimi druzih dr2av. Da od druzih vzgledov molcim, naj navedem to en zgodovinsk, Prvega in vsakako vedega Napoleona je gotovo kesalo, ko je spoznal vradajod se iz ruske vojne, da od tistih vladarjev in narodov, katere je oropal in poui^al, ne more potnodi pricakovati, de so enkrat zuaanje spooe nehale. _________ Dalje prih. a za domado stvar, za domado omiko osfane mrzlo. Ljubezen do domovine i odetnjave se tudi le v donta-dem, materinem jeziku vnarae. Saj dr. Keferstein pravi: „Ja wodurch sollen wir Patriotismus und Liebe zu unserem Vaterlande etlaugen, als durch unsere Sprache." Dalje pravi: „Der Gelehrte, der fremde Spra-chen weiss, und in se:ner eigenen ein Barbar bleibt, der die veralteten Worter der Griechen uad Romer aufzahlt, und doch bei jeder Zeile eiues Briefes insei-ner Muttersprache sich lacbprlicb macht, muss dennoch nicht grosser Gelehrter sein. 0 warum hat ihn das Schieksal nicht 1000 Jahre Mher geboren werden lassen! im Chaos der Barbarei waro er ein Apostel der Beredsamkeit geworden; jetzt ist er eia laeherlicher Vielwisser. 2alibog pa, iuieli smo i §a sedaj imamo ucitelje na pripravnicah, kateri material, udni jezik prthodnjih uditeljev zanemarjajo, ter bodejo iz sloven-ski h pripravntkov nem§ke uditelje odgojiti. Ko bi se pripravniki le nekoliko v slovenSdini prenasati vadili, ne prisli bi pri prodavanju razliduih predmetov v slovenskih ljudskih solah tako lehko v zadrego. Kakor se iz tega razvidi, nernamo za sloven ske kraje se nobeno uditeljske pripravnice.*) Zdaj r.am pa §e naj kedo rede, da se Slovencem krivica ne godi.(§. 19?) Poslus>ijmo se dalje peda-goga Kefersteina, kaj pravi: Fin Labyrint vou Spra* chen (die ich erlernen muss), wo ieh rnich verirre, wenn mich nicht ein Leitfaden leitet Wohl! und dieses ist meine Muttersprache, der ich also die Erst- *) V Gorici imamo na pol slov, pripravnico. URED. Dopisi. S KaniWcegi 8. marcija. [Izv. dop.] 9, list BGlasau d. 21, lebr. prinaSa dopis s Toluiinskega, pa prav m prav skovan od mo^celjna v bclogu kanabkih bribov po nasvetu zvestega prijatelja v R, ki mu novice iz Srednjiega donasa. S tern dopisom mislita vi dva vafio lag, doknzano v „So«5iu, pokriti in dokazati, da se je na Srednjem plesalo, Revdka, misli la sta ovredi dopis 5. fit, „Sude" a tern, pa kedor le koliko pameti ima, bo priznaval, da Varna je spodletelo; zato grabita v dopisu po oso-bab, katerim iideta veljavo in dast po stari navadi vzeti, zabavljaia, kar se postonjaku in |BGlaBavouu go-tovo ne prile^e. Na vse zobe povem, pomotnjta pred svojim pragoni uesnago, ki jo dovolje im&ta in ne delajta zdraibe v ptujih obdmah z vadim zabuvljenjom, ki so po ved ur dated od vaju in za katere vas disto md nema brigati in za katere nobeuega odgovora in tudi nobene skrbi vaina nij trebi. Zopet tama povem, la-zeta in kosmato laieta po fiegi renSke babej da so na Srednjem plonali. Da je pa razlodek mej Sredujem in Pusuem, doka^em vama, ker sta po mnenju eveta^ oba babovske baze, prav prosto. Kako je to, da b1. o. kr. glavarstvo v Gorici pozna razlodek mej Sredujiui in Pusnitu, vi dva pa ne? Ko je c. kr. komisar od si. c. k. glavarstva semkej poalan bil na zbor za volitev volilcev drz. poslanca, je zapisnik sklouil — obdiua A. na PuSnem-----"; ko bi bilo PuSno to, kar Srednje, zakaj nij rekel „obdina A. na Srednjem? Dalje, ko se je obd. svet delil na Srednjem, nij dobil nobeden md na Pu§nem od tega; ravno tako od PuSnega nij nij nid doletelo za Srednje; de bi bilo vse eno; bi se ne bilo govoriio od Srednjega in PuSnega posebe; bi gotovo le Srednje se vselej imenovalo. Ko bi bili pri Strgarjih, ki spadajo pod Voidansko faro plesali, ali bi se raoglo redi, da so v Voldah plesali? Da v kratkem redem, nam je znauo Srednje in PuSno; pridi iz svo-ga brloga na nase visave iu pokloni tvoj vrat (kar se po domade pravi krogelj) in bos vidul Srednje iu Pu§no* line vast pa se ue premeni po kraju, kder cerkev stoji, de tudi k nji spadajo. Dalje dopisnik nGlasatt pravi, da je uprasal mo2a, kaj je novega. Moz imel ti je prav povedati, ako je linge meines Fleisses opfern muss." Dalje on govori: „Und doch besteht der ganze Werth (eines Menschen, seine biirgerliche Nutzbarkeit, seine biirgerliche Ntttz-lichkeit, seine biirgerliche Gliickseligfceit darin, dass er von Jugend auf den Kreis seiner Welt, seine Geschafte und Beziehungen, die Mittel und Zwecke derselben genau und auf reinste kenoea lerne, and sich in4ihnen uugestort, unv^rriickt, oboe ein uuterlegtes, fremdes und fal$i:bes Ideal ube. Wem dies Gliick nicht zu Theil ward, dessen Denkart wird verschraubt, sein Herz bleibt kait fur die Gegenstande die ihm umge-beu; oder vielunehr von einer fremden Buhleriu wird ihm im jugendlichem Zauber auf lebenslaug sain Herz gestohlen." Tedaj se mi slovenski uditelji vendar Se sramovali ne bodemo, toliko znadaja nam uze zna vsak pripisovati. Saj Keferstein pravi: T,Ihrer Muttersprache haben sich in Griechenland und Rom die grSss-sten, die geschaftsreichsten und wichtigsten Manner hoch hinauf bis in ihr Alter uicht geschamt. Sie haben sie augepriesen, diese Schule ihrer Muttersprache und Redeiibung, Anweisungen uad Regeln io ihr go-geben; sie habeu sich wetteif^rnd um die Vervoll-kommnung der Sprache, der Stimuae, der Rede befleis-Sigt. Auf diese Weise wurden sie kultivierte Natio-nen, und schr.eben ihre Kultur der Ausbildung der Sprache und Rede zu. Wer dies uicht gethan batte, htess ein Barbar, und wir werden uns uicht befremden lassen, dass man uns, sobald wir nicht unsere Sprache und Rede ihnen gleich ausbilden,' dafiir, was selbst dem Tou und Buchstaben uach das Wort Barbar sagt, balte.* Toliko od tega pedagoga. i1 bit!, skoraj bi trdil, da je bil moz, ki r rep8tO>Da si pa uprasal, glej said m\* uze na re?> st^Ji). 7- - * . ~ -. - -"'t^MatfSfSKTCT^ kaj te CoTiko bnga » skrbi Srednje bi skoro vedel ia bi ti na uho pjvedal, da fcnaj brU da bi kaj pozvedel ia prepir napravd in tvoj oi »WeMi#z* MtiwI, vemo tadi na koo, sirokoustoez; ',.> l&itfmdMbiemxi prijatelju usluziti, ki pravi, da sem Wmtfnj&gov kos kruha iz ust vzel, ma ga wjsem ne, •«.»mpak vi ste ml ga v usta vsilili, pri miru v brlogu ostani in ne Jazi po dvakrat na teden, kakor se pri-poveduje, k tvojemu prijatelju kvantcpobirat, in.prepir, kakor ogenj v slamnato streho, vtikat. Zalostno, ce si tako kratkoviden, da doma dela ne najdeS ah drnge pomanjkljivosti; mogoce, daje pii vasvsesveto, all kali' Dalje upragas „ubi pamet\ Na to ti bo vsaka babica-s»j na Kanalskem si znan, da v vsako bxso pokukaS, (take opravljive babe delajo) - povedala, da pamet nij ne ˇ nogah, ne v*rokab, tudi ne v vratu all na »kro-gelinu*, ampak ˇ gbw, kder so moigaue, in ko bi tudi debelo otesani „kroge!j* neumno butico nosil. Dopisnik opazuje, kaj vtikum R. in nunca v St. kaj pa vtikas ti Sredoje, ki ti je toliko kot #. Ce znas ia & novice nabirati, zakaj jib pa ne nabiras po II, kder jib lehko eelo biaago odneseS. Tudi misli dopisnik sGlasaaJ da mi je bila zemlja Srednje neznana; cuda, da nij Se pristavil, da mi napredek v geograpbiji no podpiSe, dokler pred itjegavo batioo preskusfoje ne polozim. Se vec misli, da gre pri nas le za prepir? kedo je povod dal prepiru ? Ali ne ti ? Kedo te je prosil v ptoje kraje se vtikatj, ki so tako dalec od tebe, da jib se vohas ne; mari aiish§, da ne vemo, komu je tvoje laz;sjivo porocilo pod uoa Slo? Van se sirokoustnez, da ti ne ocituo pred avetom pokazeni, kaj si ti in kaj si ti zijavec. Moz je bil najdea na K. in ne na Srednijskem svetu mrtev, in ti si sklep naredil: na Sredujem, pa pravo na Pu-inem so plesali, ergo tamkaj se je moral upijaniti. To je lepa logika! nasi spricevalo nazaj, naj ti professor popravi red iz logike, ako dobrega ima§, kar pa ne vem. Tudi meni dopisnik, da je zelo goljufiveg* vina, res za te dopisnik „Gia3a" velika nesroca, mora$ zmer-no se ga nasrkati. Svetujes meni vodo, pa „medice cura te ipsum", in povej tudi tvojemu sveterau prija-telju v R.,. da naj ne bodi ve5 k lepi krcinarici pit, ako je slabo in ponarejeno vino. Ali si nas siro-koustnez uze vinjenega videl? da, ko bi tvojo kysmato pamet in hinavsko kuto imeli! Kedo si ti, da se sam castiS, kedo te pozaa babnik, in tudi mart mi nij te poznati ? Kaj se hvalis s pesnikom, ki si so za prozo preneumen. Ti menis tudi, da so me vsi ljndje siti. Blagor tebi, ki te svet livali, kar si pa revcek le do-misljujes. Popralij v K.. kako tebi in tvojega priju-tclju radi ini:tj*.>, z-ia bid bos okusilj le vasovaj v R. prides uze z .ao.:-.; ¦. v ?.i i. Da se prostim ljudem clo-veJ: iebko hilrp 2u;:ien, nij cuda, sram naj te pa bo, da so. te mes6uni k:c! iaII do glave (po besedah tvojega prijatelja) in u v \h\og kaoalskih bribov zagnali, da zdfcj prcpii-e ii*)ra.\";isV Kako je to, da ti ljubcek sveta, n'jsi pos.y.ii Tynkiija na stol poslaoca, ki si vegdar vsa.kr^fj'- »-4>^»jJii ia zile nategoval ? kaj te uijso hoteli posiu-jaii; cada, ker te svet rad ima. Ti niGuis z Hieiioj prijazen biti, misled" da sem te videl pri i;as „uas gnadenbrot* jesti; saj jetudi mar-sikak bei'ac j-sdel. K torn stejem tabe in nekoga dru-zega, ee sta se k nam brez pravice in pred casom vsi-lila. Kar prijazaosfc zadova, vedi, da ko bi te na poti srefial, bi se te ogtiii kot stekloga psa zaradi tvojega prepirljivega in laznjivega znauaja. Le nekateri ljudje tvoje baze s pomocjo kakega pijanua so me siti, kar ti pray labko dokazem; bog ne daj, da bi ti povedal, zakaj, ker marsikatero ko-smato bi na dan prinesel. Pa nijsem babjega znacaja. Znabiti, ko bi slisal v vrsto izvrstnega pndgarja iz Kostanjevice, bi me raji iweli - bogme da ntjsem! Da me pa svet povsod. je rad imel, kotbrkoli sem ho-dil in me se veduo v dobrem spommu imajo, imam dokaze, od povsod me se zdaj obisknjejo in darove do-nasajo. akoravna ste mi marsikaj zakrili in v kot po-metali: Ne domiSjuj si v svoji butici, kar se le po babovsko slisi in dela. Za dokazano resnico se besede nazaj ne jemljejo Bson passati i tempi che Bertoldo ballavatt. Tudi si ti tak nesramnez, da «!oveka zabi priliknjes in ne ves, da je tvoj obraz najbolje zabi po-doben, ki se oglasi, ce je tudi mkedo ne uprasa, ka-kor ti zaradi nasega olesa. Ali mari mislis, da bomo vama moleali roveka? 0«Se Marko je mogocnez pri tebi, kaj ne? ali pa ves, da pri nas on se odgovora nij vreden ? se ve pri njem borao pumet kupih, pri njegovem ,jobe fantje pri polidku* vri&kali; tako da-lee clovek priSelje, dajezarad svoje bistre panieti go-riskemu gimnaziju uze kot dijak BLebe wobla reei moral in drugo mestiee si iskati za svojo pamet bolje pristojuo. II koncu se mlada kremuica prntavt, da povej tvojemu prijatelja, ki ti to porocuj*, ali mu je bila dobra, kedar se je pri nji okrepeal V Kadar skupaj prideta, kovajta raji, kako se pri vas kaj goii, i» nasla bosfci, da imata najved doma postrgati. Povpjta si, kako pri tvojem prijatelju dekleta v seme gredo in inn fige pod nos molijo"; kako jib on po noui obliva ; iz tega poizvedito, kako radi ljudje pa vaju imajo, ako mene noben trpeti ne more, ko vi in vusa mem kri-vicna in sovrazna dibal mislite. PopraSaj avojega prijatelja, zakaj p tozbo pri sodniji imelV znabiti zavoljo tega, ker so ga ljudje Ijubdi? Pa vruimo se a-lrom. Plesalo se je na Pusnem in »e na Stednjem, tudi vedi lazojivec, da ne Pusno ne Srednje n;j mesto, ampak dvojne vasice, in kakor som rekel, da Pusuo ne bo nikedar zaradi cerkve se Srednje imenovalo. Ce ne verujes, pridita obana Pusno, damaseljeek popijeta, pa ne na npanje. Najbolje ti pa bo, ee v tvojem brlogu v mini ostanes in pomisliS, da je tudi za to, si-rokoustnez, sv. post eas premistjevanja in ne zabavtjanja, da bos pred svetom res to, kar si zdaj le domisljujes. Ce se pa tvoja jeza ne utolazi in tt zolfi se vol no ra-ste, posnemaj sv. FranciSka inne pesnika, od katerega le govonti si se preneumna butica; poboljSaj se. Ako si botel kaj dokazati, ui imel pri stvari .ustati. Ti si hotel dokazati, da je bil pies uzrok nesrcee, mi pa smo ti dokazali, da le strast -iijanosti „hic Rhodus — hie salta" ce se upas. To kar ti je, redeno, imej pa V3c za sveti post, ako drugega dela nijmas; in vodi, da nijsi vreden, da bi ti se kedaj odgovor dal; mesaj in oapenjaj se zaba, kar boees, pa lo v lu2i zakrita, de se ne &pece5 in se pred sodnijo ne pogledamo. En duhovnik. Ce prasamo Pestalozzija, Diesterwcga i druge slavne pedagoge, adgovorili nam bodo isto. Netnskim otrokom. se najbolje nemski, a slovenskim otrokom najbolje slovenski jeztk prdaga. Vecietna skusoja nas tudi uci, da ljudska Sola ne izuri slovenskib deckov toliko, da bi jim tujScina kaj koristila;. po novih po-8tavah pa je. se germanizovaoje raanje mogoce, ker so se v sole vneljali drugi, za obfino omiko po-trebni predmeti. Ce. je uie res mogoee, tuji jezik uze v ljudskib solah gojiti, cemune gojijo nasi nemSki so-bratje zraven drugih predpisanih predmetov ie fran-coScme ali slovenscme ? Od kohkih kmetov sem uze sfi§ati ,7ioral; „Cemu smo vendar bili v starib Solah toliko z nemsdino trpiageoi, katere se nikoli nauciti nijsmo mogli. Zdaj bi nam tadi cisto nic ne basnilo, ker se i;ukaj z ljudstvom le slovehski obfioje. Bolje bi bjlo, ko bi se bili sloveuskega branja, pisania, ste-viljenja, kmetijatva ltd. bolje izurili. Ti nauki bi nam bili ravno sedaj koristni.* Kje so fiasi, ko je veejidel vsacega inrzlica tresia, kedar jih je cakala palica, ker se „spracMehJ?e,l dobro po nem§ko naudili nijso. Le materni jezik je pravi dusni govor Qtrok, le v materiaem jezika se vzboja njegoira dusna omika in le v niaterinem jeziku se pquavljajo presladkt spomini naSega zlatega mladega casa. No jemljimo i ne kva-rimo tedaj otrocicem njib najdrazega zakiada. Qtrokijubi le eno mater i le en svoj jezik. Ke-dor vzame otroku materini jezik, mu vzamo tudi do-movipo. - V Ljubljani 9. marcija. [Izv. dop.] (Virantovih hu-moristov wGHick mid Ende. — Volitve v mestur zbof. — Dei sanitetni svet. - Plauinsko drustvo.) Kranjska dezelna vlada je sino6 Ijubljansko ka-tolisko politieno drustvo razgnala, njegovo blago zapscatila ter ob enem naznanila c. kr. mestai deleg. sodniji v Ljubljani, da naj zoper ves drustverii odbor zacne kazensko preiskavauje za to, ker je §. 12. §. 24. in §. 32. drustvene postave prestopil. Smesni matadorji Virantovih humonstov (imctm-jejo se tako, ker so imeli v Varantovi hisi svoje /.bote) so vsled tega zgubili glavo, letajo iti tarnijo po Ljubljani, kakor bi se svet podiral in pekU-nski ogonj skozi vse razpoke te gresne zemije svigal. Po ujiho-vih jeremijadah soditi je ta vladni citi tik) grozovita nesretSa in tako straina pregreha na clov<:skuni rodu, da bi se morala vsa Sloveuija crno obleei, 40 dnij i 40 nocij postiti, glavo s pepelotn tresti, bicati in po golih kolenih na svete Yisarje romati, kajti Antikri&t ne more.ve6 biti dalec od nas. Pa res! Ta preklicaua vlada t Ce je kedaj kako politieno dru§cvo po uedol^nem razpustila, po tern je gotovo krivieno ravnata, da je piibezalisee sbiridesetih Ijubljaoskih humoristov in ^bezirksbergerjev** zapeca-tila. Pa ta presneta vlada, saj nema nobenega razuma za visoko politiko I Nij pomislila, da vsak izmej sti-ridesetih neumrjocih Virantovih humorisitov" bi bil lehko Avstnjo reSil iz vseh kriz, iz vseh zadregl To so bili geniji! Namesto da bi bili vse za mini^tre ua-redili, je pa razpode in razprse. Le pomislite, kaka skoda! Dabi veliki somasterski meznar Moenik sedel na Stremeyerjevem mestu, z enim ukazom spremeni vse ljudske ucitelje v farske hlapce in — solsko uprasauje je reseno! Bivsi grajski pastir iu sedanji trafikant oce To ma 2 Pi rna t kot fiuancui minister v vsakem stolnem mestu odpre borzo za Petrov denar, ukazo dekti zeleznice n.i sv. Visarje, na Sveto in Smarno goro, k sv. Volbenku in sv. Va-lentma — in fiaaucna kriza je pd kraji. Vedni kan-didat Poto 6 n ik, c. kr. stavbni svetuik, bi kot na-slednik Banhansa najpreje zidal mi vrhu Golovca cer-kev sv. Jorefa — in vsi klerikalni elementi so poto-lazeni. Prof. Mar en, minister brez portefeuilla ia ob enem veliki ministerski govornik v drz. zboru, napove vsem liberalnim dasopisora vojskq »bis auf3 MeBser", pokliee vse iz Nemeije prognane jezuite v Avstrijo, da ustanove in uredujejo v vsakem mestu po par „Zgod-njih Danic" ia svet je obvarovan vse nesrefie. — G. Luka Jaran, vojni minister, marsira na fielu av-stnjske armade zoper kralja Postenovifia, osvobodi ve-likega vatikauskega jetnika, uniSi vse framasone, ro-varje, liberaluhe, kulturoborbarje, gaiibaldicigudigovce in pruske omnipotenclerje — pa je konec vseh vojsk, Tseh krvavih homatij in dr. Costa, veliki kancelar, je prri drzavnik cele Evrope. - Pa saj pravim, nasa vlada za te velike moze nema nobenega razuma, nego suhoparno jim pravi, da so dru§tveno po3tavo prestopil*, ker je odbor rcsolucijo sklenil zopsr konfesijonelne postave, a ne oboni zbor iu pa ker uze 2 leti nijso niti nobene odborove volitve, niti novih druzaboikov vladi naznauili. Kako malostna je ta vlada! Kaj ne, da! Cez dober mesec bomo imeli nove volitve v me-stoi zastop, iz kateiega po. mestnem statutu vsako leto izstopi 10 odbornikov. Narodua stran se vsled Costi-nih iutrigij uze vec let ne delezi mestndi vulitev, vendar se je nadejati, da bode vsaj letos svoje tigamostvo opustila, agitovala ia volila. Kajti lehko recem, da.ie nobeno Into jej agitacija nij bila tako lebka, kakor jej bode letos. Mej malimi obrtuiki je namree letos ve-lika ne/.aflovoljnosi; liudi so na mestni zastop, ker je mnogo novega davka vpwdjal (davek od klavne zivine i. dr.) po tern pa tudi za to, ker je mestni zastop, v katercm sedi vec upravnib svetnikov kranjske stavbno banke, zidanje nove mestuo Sole izrocil omenjeui banki, a ne zidarju Fa) es chiuiju, ki je za vec nego 800 gold, ceneje solo zidati obljubil. tticer se pa daues se ne more pnzitivno tcditi, kaj narodua stran o voiit-vah misli. Najbrze bodo .stari* vso vohtev s tem zmedli, da bodo tistega klerikalca za kaudidatfi posta-vili, ki je pred nekaj leti pred Dezmanovo hiSo — „kegljeu posiavljal; s tem clovekom pa, se ve, noben posten moX, ki nij ob enem Viruutov humorist v no-beni druzbi ne more skupaj sedeti. Vsa agitacij* s& bode po torn razbila iu zmagali bodo v Ljubljani jod dno do dne trdnejsi in inocnej§i nem§kutatji. V dezelni zdravstveni svet je vlada izvolila te-le doktorje nemskutarje : Eisla, Scbiffrerja, Fucbaa, Kas-bacherja', dezelni odbor pa je izvohl prof. Valento (namesto dr. Uazdota) in prof. Bieiweiasa. Do sedaj jo svetu predsedoval prof. Valenta, katerega je preje vlada v zdravstveni svet pcklicala, zdaj bode pa najbrze za predsednika izvoljen dr. Kasbacher. Povsod politicui oziri prevladuje, poviiod nemskutarji napredu-jejo, celo v sanitetnib stvareh. Siuo6 so je rpri zlati sponitt ua povabilo jirof. Valeute, dr. Moseta iu Ottomarja Bamberga seSlo vec gorskih prijateljev, ki so sklenili osnovati kranjsko planinsko drustvo, kateremu je namen skrbeti za dobre vodnike, st^ze, kazipote in premocisca pe nasih visokih gorah, spoznavati na§e planine in vabiti tuje turiste v lepo kranjsko dezelo. Prosit! Politicni pregled. Uze dolgo nij bilo v dr& zboru tako va2ae in hude debate, kakor preter-ene dni; skozi 13 dai so se z be^daiU- vojskovali leviLarji z desni&trji, klerikalci z liberalci. 7. t. m. jo zafiebt debata o postavi zarad uredjooja zunaiijib pravnih razmer katoliske cerkve; 35 govornikov seje oglasilo proti, 22 pa za to postavo. Porocovaleo dr. Weber pri-porocuje sprejera .te postave in konca z opombo, da postava ne zadeva notranjih. opravil kat. cerkve, ampak da se v njej nahajajo samo garancije proti seganju te cerkve v drz. oblasti. Prvi proti postavi govori grof Hobenwart in pravi, da je vlada s to postavo v nasprotji s 5lanom XV osnovnih postav; prasanje, kde je meja mej cerkveno avtono-mijo in aplivom dr^avnega zakonodajstva je eno najtezavnejih; to prasanje daje povod k diferencam mej drzavo in cerkvijo. Ta postava tedaj opra-vicuje priucip: „Mo5 je pred pravice.* Sklene govornik s zuganjem, da bi morala eventueina ddavna sodnija postopati proti uvedenju te postave (smeh na levici, ploskanje tu in tarn na desnem). Po tem govori Greuter, pravi da v Avstriji bi bilo boljSe, ko ne bi se bili zdaj zaceli taki nevarni eksperi-menti, ko ima drzava dosti vaznejsib narodno-go-spodarskib in drazih najnib zadev resiti, da je drzava nehvalezna proti zvestim §kofovstvom. Tako postopanje sega v privatno pravo in cerkev ne more mirno sprejeti brezobzirnega postopanja proti njej. Konecno §e zuga z nezadovoljnostjo ljndstva itd. Z:i Greuterjem govori Gollericb. Pravna drzava ne po-zna nobene drzavne religije; nase duhovstvo vedno pridigaje nepokornost drzavnim postavara. Ker je ; ta postava koristna proti onim, ki hocejo sami go- spodariti nad clovestvom bo za-njo glasoval. Knez Czartoryski govori proti postavi iz stalisiSa federa-lizma in pravi, da taka postava spada v podrocje dez. zborov. Dr. Durnberger spominja na nmski siilabus, kateri so obraca proti; vsaki vednosti in vsakeniu napredku. Drzavi naj drzava zapoveduje, a ne cerkev. Po tern govori Wei.ss-Starkenfels, kateri v poleniiki proti liberalizmu se Greuterja presega. Kjegovo geslo je bilo: bog;: se mora vee ubogati, kakor ljudi. Dasiravno je zuierom citiral sv. pismo, je vendar pozabili na Kristov izrek: „Mojc kraljestvo nij tega sveta". Apeliirui je koneenona cesarja, da on ne potrdi teh postav. Fuks iz Mo-ravskega obzaluje, da so Celii v taboru. ultrainon-tancev nezinenivsi se za to, da je klerifcrina oblast pred 400. leti seZgala na gromadi njih najslavnej-sega moza ter vni&la vso cesko literaturo in ccski narod. S tern se konca debata 1. dnova. Drugi dan, 8. t. m. se nadaljuje in govori prvi Lienbacker, kateri polemizuje z liberaici ter pravi, da cerkev nij nazadnjaska, da je od nekdaj g jjila vednosti in se sklicujo na najvecega astroiioma Secchija. Konca s plitvim dokazovaujem, da je kon-kordat Se veljaven, Za njim govori professor Sues najlepsi govor za postavo'; on pobija predgovomika, dokazuje da cerkev je lu tistikrat ssa vednosti delala, ce je bilo to na nje korist. Hohenwartu odgovarja, da bi bilo tudi njemu tezko vladati, ako bi mu cerkev vsilovala druge postave, nego drzavne. Nikdar nij bilo tako zalostnib casov, kakor v 17 stoletji, ko so se narodi zarad vexe 30 let mej seboj klali in ko se je rair naredil, ga je papez prekloi. Vera in politika nijmata nit?- mej seboj. Ce kedo trdi, da se je konkordat enostransko odpravil, naj so spominja na Pija VII, kateri je tudi odpravil ono-stranski konkordat z Napoleonoin. Nadalje povdarja, da so avstrijski cesarji od nekdaj papeze odbivali, ce so se hoteli mesati v avstr. drtae zadove. — Da he danes religijozui indiferentizein tako mnozi je papez kriv, ki pamet zametuje. Suesov govor jo bil z velikansko pohvalo sprejot, tako da poznejsi govorniki nijso vec mogli priti do prave veljave. IVoti postavi sta govorila so Harrant in za njim 'dr. i'razak, kateri je prav klerikalno naglasal nezmot-Ijivost papezevo in veljavnost konkordata. Tisti dan govorila sta se 2 govornika za postavo. Tretji dan debate 9. t. m. odpre Wurm, Ceski duhovnik, zagovarjaje papeza, ki ima saui pravico odlotfevati v cerkvenih zadevah in sploh je cerkev, ka-tera izreja najboljse drzavljano. Za niim govori dr. Heilsberger, omenja, da je papez lota 1848. bla-goslovil bandere avstrijskih upornikov (velik hrup mej tirolskimi klerikalci, Giovanelli Kricl, da nij res, predsednik zvoni in zopet je mir). Govomik se spominja nizjega duhovstva v dobrem zmisln in na-glasa ter s pismi dokazc, da ne papez, ampak je-zuviti nadviadajo kat cerkev. Potem govore 3 po-slanci proti postavi in nie* novega na povedo; za njimi pa nas slov. poslancc dr. liazlag. Omeni, da govori iz src svojih sorojakov, ki so ga na Du-naj poslali; ako pa bi bila stranka, ki drugace misli, upa da pride kmalo cas, ko bomo od slabo poducenega dela na bolje poduCeni del Slovencev apelirali, ko bode drzavni in cerkveni red triumfo-val. Pravi nadalje, da smo uze doziveli, da je Ijndstvo iz enega ekstreme prislo naravnost v dru-zega, mi pa bi radi obvarovali nas narod pred tern drugim ekstremom in ga sprijaznili se svobodnimi napravami. Nadalje pobija nekatere govornike desne strani in pravi da veljavni teologi trdijo, da ima drzava prijoriteto posestva zase. Apostoljni nijso bili razposlani, da bi drzave ustanovljali, nogo da bi v uze obstojecih drzavah krsfianstvo in ljubezen oznan-jali in u&li. Zatorej se ne da govoriti o drzavni sovreniteti, ker drzava sama priznava cerkvi svojo visoko nalogo. Ker je cerkev v marsikateri zunanji zadevi zvezana z drzavo, ba5 za to mora drzava pravico imeti take zadeve po okoljnostih uravnati. Cudi se, da so se nekateri gospodje nad to postavo t&ko razjarili, ker vendar nij huda in nekriviena proti cerkvi. Drzava ima pravico mesati se v cer-kvene zadeve, kolikor se nje ticejo. Konkordat je omajal, kakor hitro je Avstrija ustavna postala, po-godbe in postave se dajo in morajo spreminjati, ker drugace je nemogoC vsak napredek. Predlozene Ipo-stave so klerusu ugodne, in lehko ,bi se bilo pora-zumljenje doseglo mej cerkyijo in drzavo. Glede tega kar je rekol knez Czartoryski, da ta postava spada v podrocje dez. zborov, odgovarja R. da ve-lika avtonomija. je dobro za volike dezele, da pa manjse dezele ne bi mogle prenasati predalee sega-joce avtononijje, ker tem manjka za to dusevnih in materijalnih moeij. Jaz, pravi nadalje, nato?to(v:ko za to opomiujam, ker sem prijatelj avtonomije, a zdi se mi, da je mogoce pravo: avtonomijo pripra-viti ad absurdum, ako bi se.ne* oziralo na one a-. gend»>, za katere so moct manjsih dezel zadostivne. (Kaj bo rekel k temu goriSki politikar: „z basago za krulioiii", ki je tako ^iiiojstursko" govoril proti zdruzenji obcia). Kone^nb dr. Razlag naznanja, da bo on s tovarsi vred glasoval za postavo. Mojsterski govor je liazlagu prinesei cestitanjo od ogromne vefiine in sme se reel, da je bil njegov govor edeu prvih v drz. zboru. Za njim je govoril Graf s Tirolskega proti postavi, dokazovaje da drzava ny-ma pravico mesati, se v cerkveno zadeve, po tern se Wildauer tudi iz Tirolskega proti Grafu inGreu-terju, 6eS, da vsi Tirolci tako no mislijo, kakor ona dva. Ker je bil cctrti dan nasvetovan in sprejet konec debate, so izvolili oni, ki So nijso govorili od vsake stranko enega generalnega govornika in sicer je govoril dr. Kopp za in Giovanelli proti konfe-sijonalniin postavam. Za nijma je se onkrat govoril porocevalec in yo tem prime bescdo minister Stremayer in pravi, da s toini postavami drzava uofio cerkvi krivico delati, a nobena d^ava ne suie pustiti, da so vera upotrebljiije Zk ^avi nevavno agitacijo, drzava se-noco s cerkvijo vojskovati, a v drzavno pravico ne smo cerkev segati, Po tem govoril jo Se ministerski predsednik, oiSteva prav uedeli-katno govornike oppozicijo in jiin zuga, da sevlada ne boji uporov iu da bo zuala varovati svojo sta-lii5(5o, katero jo ustava. Tudi polomizujo s Hohon-wartom, rekof.: wmoni nij potreba svotovalcev iz tujino importirati". (Scliili'lle) Lopo jo Co drzavnik zavra&i oj)])ozicijo z kropko in odloono besodo, da se pa HpnSea v nizko polemiko, je nekako nodo-stojno. Hohomvart je vso drugace zavracal svojo nasprotnike. S tem je bila koiu^ana 4dnevna debata in pri glasovanji jo bila spi'ejeta osnova kon-fesijonalnih postav z 224 proti 71 glasovi. Od niisih so za njo glasovali dr. Voi5njak, dr. liazlag, Pfeifer, Nabrigoj, po tem Coronini, Winkler, Tacc6. Vceraj se je zacela specijalua debata o tej postavi. Na Ogrskem jo odstopiio celo ministerstvo. Cesar se zdaj posvetuje so strankami, kateremumo-zu bi izrocil nalogo novo ministerstvo nstvariti, nai-brze bode konservativec Senyey dobil to nalogo. Na zuuanjem nifi kaj posebnega, bomo prill, kaj ve6 govorili. _________ Razne vesti. (.maiKtcr. marcija 1874. ___________»tTb.'gi Andnjdek.a Ker sem bil jaz po dopisu piiobcenem v „Soc;ia 11. decembia pt-e.|§in 1. v puitaO'Slu^bentb zalcvuh od cloveka v poStnem nrndovanji ma!o umnega, kateri itak prazno glavo pj konci nas;, sovrazno napaden, in kateri dopis je tudi »Slov. Narod" ponatisnil, tedaj sem bil kot c. kr. poStar v Divaci prjsiljen pri slavni poStni direkciji v Trstu se oprav»6iti in pok izati, kedo | je napilmjenec in prazna glava. Na mojo vlogo sem dobil od postne direkcije sle- I decii dekret: i BNa vlogo od 11. dec. pr. 1. §t. 128. se ces. kr. po§tnemu vradu naznauja, da taista 25. nov. 1873. pri postnem vradu v Dutovljah ua Krasu oddana, na vec obcinskih staresinstev adrassirana pisrna nijso bila za- ] radi svojega zapopadka prosta davsfiine, ceravuoje bilo j na vrhu „vradnou zapieano, ampak imeti so odpo§i- j ljalci na ista po§tni kolek prilepiti, ali pa bi se mo-ralo ja pri kartiranju. s prepisano taxo obloziti. Zaradi tega je bila pri postuem vradu v Dutov- j Ijah vradua preiskava, in s tem je zadeva poravnana. ! Lama mp. Prijatelji, ki ste mojo cast oskrnnili, ojavite se se enkrat. M. Loschdorfer, c. k. postar. EiIeiMittA ¦rednljiiva. Kedo je to presneta ren§ka baba, je dozdaj raarsikateri nas citatelj prasal. Kedor je dital poslana predastitega gospoda Mark* Vales-avcniStev. Slovenea, je izvedel, kedo dabi, gotovo ne boste zame-rili, da smo postavili Vas dopis v listnieo, kder mi navadno od-pravljamo enako vrsto ljadij. Lvo Vam dopis: Iz vipavske doline; 8. marcija. [Izv. dop.j Renika baba uze 15. mesecev raglja, I kakor pomlaaanska Saba za Panjevcem v kronberikiU mlakab in Wepefie kakor klepetec na vrha starega tolminskega ore^a, a iaba I utibne, Le kamen v luio zazenea in tadi klepetec na vrha oreba s | cason* strobni in-, ebmolkne, renska baba pa raglja in klepeee kar E naprej in naprej tako, da bi na svoj proini jezik lebko svoboiiino [privilegiiam] vzela ter ga celemu svefca kot pravi pravcati perpe-tuuia mobile kazati za^ela. Mnogo let nfe aitam slovenske daso pise, pa take babje polemikt ie nljsem do2ivel, kakorSno piSe renika baba. Po Tonklijevem „Brencelii", po Jaranoveru „Klade-radael" in zadnje ease po Ktunovem Kikorikiji — povsod se iaz-lega uze 15 mesecev njeni enoglasni po n§esih vsacega xnoia neusmiljeno trgajodi: Bekkerekeks! kvaka, kvaks, kVaksl Le gal.le ga*! le ga!. ZnaCajno je za babji spol, da nam luozem nobettt stvari hoje ne zameri, nego ce ga zanemarjamo. Z babo se moras pecati, nordevati, pogovarjati, za njo se zaniinati, le zanemar-jati je ne sraea! pa je vse dobro. In kakor babe sploh, taka je tadi rea§ka baba alias pater Markazen. Nobena red je huje ne pece in ne boli, nego ce o njej inolcis, ve jo pofttis pri mira, precej se boji, da hi je ne pozabili in takoj .nam naznanja, da imft grlo se mokro, jezik Se prozen . in nabrusen. iCer je tedaj pattr Markazen baba v pravein pomenu, zatorej nij iuda, ce od leta 1867. po razlicnih slovenskih casopisih neusmi jeno raglja. V JSlov. Naroda" je nekaj let ragljala samojisto, karjo je prof. ^tftm — bQg^mw&tete odpnsti J — na Reci naucil, Po tem je v „Soci" ragljala nekoliko ^asa, pa videlo se jejjo, de> jej uiezmanj-kajo Trdmovega zdravega soka, ki jej je s casom res posel. Set pa svoiega ragljanja vendar nij mogla opustiti, pa.) nobeni stvari nij vedela in znala ragljati in posebno ker ga je Bclada kurija pri skofa prititnila, je pa kar o sami sebi, o svoji osobi ragljati za-€ela. Vie od novega leta 1873, tedaj uie 15 me^cev se pater Markazen, alias ren§ka baba, po vseh slovenskih klerikalnih „Ki-kerikijih"iu,,Brenc*ljih": n koufuznhni clanki, kot naorska kacadol-gimi inkotblodna Strenaz zmedeuimi dopiai, z neslaoirai in nepre-bavljivimi poslanicami opraviauje in razfaga, zakaj je iz- brezver-ske garibaldicigodigovske, kultaroborbabke ppmpe:':evske ^Soee" izstopila, akoiavno ga noben iiv krst za te uzroke niti ne popra-ioje. A baba je baba in nij se cuditi, da v svoji lastnosti vse ovaja, kar je kedaj cula pri kozarcii, vina, ali ji ;je kaka droga baba navozala in se se celo s tem baha, ie je kedo pri dobri ka* piid napil in je rekel, da dobro piie, kakor se to tudi vcasih ka-cema tepen re<5e. Uboga reuska baba, edino origiaalno misel v zadnjib klepetanjih je morala iz Soce vzeti; .,Ata ie bak** je &sz leto in dan iz Soce ponavljala in tako prav po babje zmerora eno Modi, klepeta, da sama ve6 ne ve, kaj, A Baba je baba, posebno pa renaka, ki si dcmislja, da ua svojih ramflnih slone trije ogli slovenske doraovine, ki hi domiSlja da mora „Soco" kar vra^ vzeti, ce nje nij zraven; ki se domiSlja, kakor vredni nje brat, piviki konfazni mnogopisec, da se mora vca aboga alovenska poiitika sukati okrog tiste o«i, katero ta dva borna kaplanska Atlanta v svojih rokab driita, ki si doniislja, da v njej tidi kakov velik slovanski apostolj in evropskipolitikon, ka- tereraa Deak, Bivmark, Palacky, Thiers in Gordakov niti jermenov i cdvezati ne bi bili vredni. 0 ti renska baba, ti nedolzna, kaj bi I ti doraiiljai^ Pojdi, pojdi! Ce bodes tako napredovala, stavim wojo brado in ie vetf, da v kratkem svojo nevaiuo mo6, svoje skromno ime, svojo Valesnost in vaznost prccen;ajoca zacnes v I svojem babjem raglanji rabiti phiralis inajestatis ter pisati: | Mi Maika Vales-Bramarbas, po bozji in skoiovski milosti renika baba, ho^emo, zapovedujemo, izrekujemo in ukazujemo v farovSkem lista Golosu itd., da ltd. naj vrag pobere kosti in obisti ,^ocanov". konkordatopompe^ev, tropinarjev in druzih rovarjevitd 0 velikih in slavnih mulch, navadno drugi piiejo. Neinci imajo o G5the-ji, Italijani o Dante-^i veS knjig in episov, nego »ta jih ta dva velikana napiaala; tudi mi smo o nasvvn Vodniku nie vec napitiali. nego on sam za nof* Le babe, possbno uboge dubovne renske babe, se nece nihde usrniliti! Jaz imam v svoji sobici I uie debel fascikelj pisem in castpisov z nadpisom .* Renska baba. Pa ce te spi»e ogiedujem in premetavam, vidim, da je renika baba I vecjidel samo o sebi popisala. Da se bode pa moj fascikelj z nad- I pbom „Kcii8ka baba"spet zdatno pomnozil, zatorej Bern spisal ta-le I dopi3, o katerem bode renska baba vsaj en eel mesec ragliala, | nekaj easa v JCljunoveta Kikerikiji, nekaj 6asa »a v Tonklijevem j Brencelji. S tem ne bode pomagano sarao reu§ki babi, nego tudi I omenjenima listoraa, ki trpita velikokrat prav dusevno afrlkansko [ suso. Tedaj z bogom Markazen, renika baba. Lc pit ga in ra- [ gljaj, da boi ie bolje kafrasta. Bekkerekeks! kvaks, kvaks! Le [ ga! Le gaf Le ga! Dr. Cudez, Izdavatelj in odgovorni urednik*- YLKTOR DOLENEO. — Tiskar: FATEBNOIiLI v 037