FRANQUEO A PAGAE
^ 5  _

O& 5

H«'«

SSH g
«o p
OK£
ucci

Victor Martinez 50 - Buenos

TARIFA REDUCIDA
Concesion N? 3824

- bsi -

BORBEN! NEVTRALCI

Tito je zaključil svoj obisk v Birma-
niji in pred odhodom iz Rangoona podal
izjavo, v kateri je navajal, da morajo
nevtralci iz pasivnosti preiti v borbenost.
Sicer ne gre pri tem za ustvarjanje tret¬
jega bloka, pač pa se morajo nevtralci
zbrati in povezati predvsem zato, da bo¬
do pomagali tistim, ki zagovarjajo mne¬
nje, da se naj med obema sprtima sku¬
pinama ustvari “mirno sožitje”. In glav¬
na naloga nevtralcev bi bila ta, da se ta¬
ko “mirno sožitje”, ki ga pa zlasti za¬
govarjajo v Moskvi, omogoči in nato u-
stali.

Ta skupina nevtralcev postaja v sve¬
tu vedno bolj pomembna. Koncem apri¬
la se bo v Bandungu v Indoneziji sešla
konferenca azijskih in afriških držav, ki
jo sklicuje predsednik indijske vlade
Nehru. Na konferenco je povabljenih
kar 30 držav (skoraj polovica toliko, ko¬
likor jih je vseh v OZN). Posebna no¬
vost te konference je dejstvo, da se bo
te konference udeležila tudi kom. Kitaj¬
ska. že pri tem pa je Nehru pokazal, ka¬
ko si zamišlja to “nevtralnost”. Na kon¬
ferenco ni povabil zastopnikov naciona¬
listične kit. vlade s Formoze. Po 1. 1945
bo to prva velika mednarodna konferen¬
ca, na kateri bodo kitajski komunisti za¬
stopani in ker so.v tem sklopu držav oni
najmočnejši, bo njih stališče.v veliki me¬
ri odločevalo, kakšni bodo sklepi te kon¬
ference. Daši bodo na tej konferenci še
zastopniki Japonske, Pakistana, Cejlona
in Turčije ter Egipta, ki da bodo skuša¬
li zmanjševati propagando kom. Kitaj¬
ske, vendar v 'VVashingtonu računajo, da
bodo zastopniki iz Pekinga to konferen¬
co tako izrabili zase, da bo ta konferen¬
ca dejansko velik uspeh zanje in za ko-
■iTtcKfena v tem dolu sveta.

Ali morejo potem organizatorji te
konference še trditi, da so nevtralni. Ta¬
ka njihova nevtralnost pa ni šele od da¬
nes ali od včeraj — Nehru in njegovi
varijo ta blok že nekaj let. Njihova
nevtralnost izhaja iz stališča, da je treba
Sovjetski zvezi in kom. Kitajski zaupa¬
ti— zlasti kom. Kitajski, ki da je vsa v
velikih delih obnove in zato ne more
imeti napadalnih namenov. Azijski in
afriški nevtralci naj verujejo sovjetskim
izjavam, da komunizem v Aziji in Afri¬
ki nima napadalnih namenov. Tisti, ki
izzivajo v tem delu sveta, so ZDA in nje¬
ni zavezniki, ki grade v vsem svetu o-
brambne nasipe proti komunizmu in ta¬
ko dokazujejo, da skušajo azijske in
afriške narode uporabiti za svoje baze v
vojski, ki jo pripravljajo proti Sovjetski
zvezi in kom. Kitajski. Toda zahodni
zavezniki tudi te kom. nevarnosti ne
jemljejo tako silno resno. Za njihovimi
vojaškimi in gospodarskimi ukrepi, ki
naj bi bili v prid azijskim in afriškim
narodom, si ZDA in drugi kapitalistični
imperialisti grade temelje, da bi mogli
te narode še naprej ohraniti v stanju ko-
lonijalnega izrabljanja. Daši prejema
Nehrujeva Indija ogromno podporo iz
ZDA, napada Nehru v svojih g-ovorih
evropske in ameriške “kolonijalne impe¬
rialiste”. Isto govore državniki v Indone¬
ziji, dasi žive samo od pomoči iz ZDA
in isto govore v Egiptu, Iranu — in isto
govori tudi Tito, kadar se otresa očitkov,
da se bo moral končno podrediti tistim,
od katerih dobiva denar in vojaško opre¬
mo.

Med tem ko se ves ta blok zbira, da
se zavaruje, da ne bi postal “igrača” v
rokah kapitalističnih imperialistov, pa
je silno ponižen in krotak napram komu¬
nističnemu bloku. Komunisti so sprožili
vojsko na Koreji — a je Nehru izvajal,
da jo je zakrivila ameriška kratkovid¬
nost in povdarjal, da je treba interven¬
cijo kitajskih komunistov na Koreji ra¬
zumeti in celo zagovarjati, ker so kit.
komunisti pri tem skušali z azijskega
kontinenta odstraniti tiste, ki v Aziji ni¬
majo ničesar iskati. Komunisti so sedem
let vodili vojsko v Indokini in jo zaklju¬
čili tako, da bodo verjetno v 1. 1956 lah¬
ko zasedli vso Indokino. Po mnenju Ne¬
hruja in njegovih, vojske ne bi bilo, ako
hi se “demokratski imperialisti in kolo¬
nialisti” takoj uklonili komunističnim
zahtevani. V Birmaniji in Indoneziji sta
obe vladi v bojih proti kom. guerilcem
in komuniste pobijata z ameriškim oro-

€E TRAJA MRZLA VO.

Gerhard Niemeyer, ameriški diplomat
in univerzitni profesor, je ob koncu 1.

1954 napisal razpravo, v kateri podaja
pregled položaja, ki bo v svetu, ako se¬
danja mrzla vojna med vzhodom in za¬
hodom traja še 10 let. Prof. Niemeyer
izhaja iz stališča, da so ZDA in zahodni
blok v 1. 1954. še imeli veliko premoč
v oborožitvi. Ker pa tega niso mogli ali
znali izrabiti, so v 1. 1964 mrzlo vojno
izgubili. Napovedi prof. Niemeyerja so
v ZDA, pa tudi v Evropi, izzvale veliko
pozornost in ponekod se začenjajo obšir¬
ne ankete o tem, ali so njegovi podatki
in napovedi utemeljene za tako presojo,
kakor jo on podaja.

ODLOČILNO LETO 1954.. .

Ko so v 1. 1954 zahodni zavezniki pod¬
pisali pariške in londonske dogovore o
evropski obrambni skupnosti, so v 1.

1955 sklicali konferenco štirih. To je bi¬
la zadnjh prilika,, da bi se ZDA in za¬
hodni zavezniki s sovjeti še pogajali na
podlagi svoje premoči v atomski oboro¬
žitvi. Konferenca se je razšla, ne da bi
sovjeti pristali na Zmanjšanje napetosti,
ZDA pa so se morale odločiti, da izdelo¬
vanje najmodernejših sredstev za voj¬
skovanje še povečajo, da grade oporišča
okoli sovjetskega bloka in da vojaško
ih denarno zbirajo svoje zaveznike po
vsem svetu. Toda ta naloga je bila zelo
težka, ker so zlasti evropske države sku¬
šale uveljavljati svoje interese v svetov¬
ni trgovini in terjale vedno večji obseg
izmenjave blaga s kom. blokom. Kom.
blok pa je znal to slabost izrabiti —- v
1. 1955 so kit. komunisti dosegli, da je
bila kom. Kitajska sprejeta v Organi¬
zacijo Združenih Narodov. Leto dni nato
je Japonska prešla v hlok nevtralcev v
Aziji: V glavnem pa se je zahodna ko¬
alicija ohranila enotna do 1. 1958, ko je
dne 7. novembra Malenkov v svojem go¬
voru napovedal, da je konec ameriške
premoči v atomskem oboroževanju. So¬
vjetska vojska ima tako veliko zalogo
atomskih in hidrogenskih bomb, da mo¬
re eno uro po začetku sovražnosti vsako
industrijsko in politično središče kjerko¬
li na svetu zasipati z 10 hidrogenskimi
bombami. V ZDA so pomen tega govo¬
ra takoj razumeli: obe stranki sta do¬
segli popolno enakost v modernem obo¬
roževanju in je vojska dejansko posta¬
la nesmisel, ker bi se končala s popol¬
nim razdejanjem obeh taborov. Razlika
pa je bila ta: do 1. 1958 so bila ta sred¬
stva v rokah tistih, ki so s tem krepili
svojo obrambo, poslej pa je vodstvo pre¬
šlo v roke tistih, ki so bili odločeni to
sredstvo izrabiti za svojo napadalnost in
ustrahovanje.

KRIZA L, 1961

V 1. 1954 zahodni zavezniki mrzle voj¬
ne niso znali zaključiti z izrabljanjem
premoči, ki so jo še imeli, ker se jim je
zdela prevratna misel na “preventivno
vojno”. Komunističnih ofenziv na Kore¬
ji ali v Indokini niso proglasili za vojne
operacije, ki so nevarne vsemu svobod¬
nemu svetu. Tedaj so se ustrašili voj¬
skovanja z atomskimi bombami. Toliko

žjem — toda nevaren ni komunizem,
pač pa tisti, ki hoče v njih deželah gra¬
diti postojanke za obrambo pred komu¬
nizmom, s katerim se obe vladi že sedaj
vojskujeta. Kjer so pa nevtralci kadar¬
koli ustvarili s svojo kratkovidnostjo
“praznino”, tam je kmalu prišlo do ko¬
munistične invazije, ki je mogla žeti tem
več uspehov, čim bolj so se nevtralci do¬
brikali Moskvi misleč, da si bodo s tem
izmoledovali “nedotakljivost” in “spo¬
štovanje” njih nevtralnosti. Pa so dose¬
gli samo to, da so lastne državljane u-
spavali pred nevarnostjo in jih spremi¬
njali v čim lažji plen imperializma, ki se
v imenu komunizma širi iz Moskve.

Zato v ZDA in drugod pogosto nazi-
vajo tako “nevtralnost” za pravo slepo¬
to in največjo nevarnost zlasti v Aziji
in Afriki. Tiste, ki tako politiko zago¬
varjajo, proglašajo za navadne agente
komunizma. Ko je Tito v Rangoonu te
dni izjavljal, da mora ta “nevtralnost”
postati “borbena”, je pač ponovil dokaz,
kako pomemben in borbeni agent komu¬
nizma je.

M  ŠE DESET LET.,.

bolj pa je zavladal preplah 1. 1959. V
ZDA so se pripravljali na volitve v 1.
1960 in je kandidat nastopal z gesli in
obljubami, da more samo splošna razo¬
rožitev preprečiti atomsko vojskovanje
in s tem konec sveta. Komunistični svet
je še dopustil, da so se volitve v ZDA
mirno končale in v aprilu 1961 se je v
Ne\vyorku sešla razorožitvena konferen¬
ca. Delegacija ZDA je predlagala, da naj
se vojskovanje z atomskimi in hidrogen¬
skimi bombami prepove, sovjetska dele¬
gacija pa je te ameriške predloge pro¬
glasila za navaden “propagandni ma¬
never”. O tem, kako se naj začno raz¬
prave o razorožitvi, bodo sovjetski dele¬
gati mogli resno govoriti šele tedaj, ko
se bo v Evropi razpustila koalicija NA¬
TO in ko bodo v raznih evropskih
državah odstranjene vlade, ki jih sovjeti
smatrajo za “fašistične.” V Angliji, kjer
je že vladal Aneurin Bevan, so izdelali
poseben načrt, da bi konferenco rešili;
ZDA in sovjeti se naj sporazumejo za
nekakšen zastoj v izdelovanju atomskih
bomb in ta zastoj naj traja 10 let. Fran¬
cija je predlagala posebno mednarodno
kontrolo, nemška delegacija pa je sta¬
vila radikalen predlog, da naj se sploh
vse oborožene sile zatro in izdelovanje
orožja ustavi. V juniju se je konferenca
razšla, ne da bi kaj sklenila.

VSTAJA POLJSKE 20. JULIJA 1961

Komaj so sovjetski delegati zapustili
Newycrk, že so svet presenetile novice,
da se je na Poljskem začel upor. Delavci
v Varšavi so sprožili revolucijo, vsa
poljska' vojska se je delavcem priklju¬
čila. Poljska je zagorela v velikem poža¬
ru in sovjeti so hitro začeli zbirati 40
divizij, da bi z njimi zatrli upor. V ame¬
riškem kongresu je nastalo silno navdu¬
šenje in kongres je izglasoval celo vrsto
resolucij, v katerih je pozdravljal upor
in napovedal še nove upore drugod v
sovjetskem bloku, skorašnji konec reži¬
ma v Moskvi in konec komunizma.

Nemčija, ki je bila še vedno razdelje¬
na, pa je imela v Berlinu tri ameriške
divizije. Ves svet je zrl na te divizije,
ali bodo krenile na pomoč poljskim u-
pomikom, ali pa bodo vsaj zapustile
svoje vojašnice in odšle na postojanke,
ki jih je predvideval strateški načrt NA¬
TO. Sovjetske divizije so med tem drle
skozi Poljsko in vseh 40 divizij je bilo
v nekaj dneh okoli Berlina. Vsa zahod¬
na Evropa je bila mobilizirana, toda od¬
ločilno besedo bi moral reči predsednik
ZDA, ki je edini imel pravico dati ukaz
ameriškim 'divizijam v Berlinu, da naj
gredo na svoje borbene položaje. Brž ko
bi predsednik tak ukaz dal, bi sovjeti
smatrali to za začetek vojaških operacij
in njihovih 40 divizij bi se čez Berlin
razlilo proti zahodni Evropi. Nikdar v
ameriški zgodovini ni imel predsednik
tako hude izbire: če bi dal ukaz za po¬
hod, bi nekaj ur nato bila ameriška sre¬
dišča podrta in uničena, če pa tega uka¬
za ne bi dal, pa bi v Evropi imeli vtis,
da ZDA Evrope nočejo braniti. Ameriški
predsednik se je odločil, da ukaza za po¬
hod ni dal — dva dni nato so se ruske
divizije umaknile od Berlina in pri po¬
hodu skozi Poljsko z lahkoto zatrle polj¬
ski upor.

MOSKOVSKI ULTIMATOM

Komaj so se sovjetske divizije vrnile
domov, že je vlada v Moskvi začela po¬
šiljati ultimatume evropskim državam.
Prva je ultimatum prejela Norveška. V
nekaj dneh se je morala odločiti, da u-
godi sovjetski zahtevi, da zapusti NATO
in sklene posebno obrambno pogodbo s
sovjeti za dobo 25 let. Norveški posla¬
nik v Washingtonu je pohitel k ameriš¬
kemu predsedniku in prejel obljubo, da
bodo ZDA napad na katerokoli članico
NATO smatrale kot napad nase. Iz Mo¬
skve pa je prišel nov, rezek ultimatum
in norveška vlada se je spomnila usode
Finske iz 1. 1939 in klonila. Nekaj ur na¬
to je enak ultimatum prejela Danska in
seveda takoj ubogala.

V vsej Evropi je zavladal splošen pre¬
plah in v Italiji, Franciji ter drugod so
stranke naravnost “drvele” v ljudske
fronte, da bi se rešile in si pridobile na¬
klonjenost komunistov. V Italiji je To¬
gliatti pristal na sestavo vlade ljudske

Argentina Mene 18.742.000 sle liaMtantes

Desde 1949 hasta julio de 1954, la po-
blacion del pais crecio en mas de dos
millones de habitantes. El boletin esta-
distico de la Secretaria de Asuntos Tec-
nicos, relativo al mes de noviembre, se-
fiala que a mediados de 1954 la poblaeion
de la Republica era de 18.742.000 habi¬
tantes.

El informe contiene otros datos esta-
disticos relativos a distintas actividades
del pais. El costo de la vida en la Capi¬
tal Federal aleanzaba, al decimo mes de
1954, el nivel 596,2, observandose un al-
za de 10 puntos con respeeto a igual pe¬
riodo del ano anterior. El numero de

obreros ocupados en la industria, hasta
los primeros siete meses de 1954, indi-
caba una leve disminucion, pero, en cam-
bio, se registro un pequeno aumento en
el nivel general de las horas-obrero tra-
bajadas. El monto de los salarios subio
de 93,5 a 100,4.

En los 7 primeros meses de 1954 se
advirtio un balance favorable al pais, en
el intercambio comercial, que se tradujo
en un saldo favorable de 215.300.000 pe-
sos. La exportacion samo 3.901.500.000
pesos y la importacion 3.686.200.000 pe-
sos.

Argentina lina 111.742.®®© preM^aieev

Tajništvo za tehnične zadeve je obja¬
vilo statistične podatke za mesec no¬
vember 1554 leta. Iz njih je razvidno, da
je prebivalstvo Argentine naraslo od le¬
ta 1949 do julija 1954 za več kot dva
milijona ljudi. Argentina je po teh po¬
datkih imela sredi 1954 leta 18,742.000
prebivalcev.

Poročilo tajništva za tehnične zadeve
vsebuje tudi druge važne podatke za raz¬
lične dejavnosti v republiki. Tako so živ-
1 jenski stroški oktobra meseca lanskega
leta dosegli v Buenos Airesu višino

59S.2. V primerjavi z življenskimi stro¬
ški v istem mesecu 1. 1953 so se zvišali
za 10 točk. število zaposlenih delavcev
v prvih sedmih mesecih leta 1954 poka-
zuje lahno znižanje, v pogledu delovnih
ur pa zvišanje. Višina prejemkov se je
od 93.5 dvignila na 100.4.

V prvih sedmih mesecih je zunanja
trgovina dala Argentini ugodni saldo
215.300.000 pesov. Vrednost izvoženega
blaga je dosegla višino 3,901.500.000 pe¬
sov, vrednost uvoženega blaga je pa zna¬
šala 3,686.200.000 pesov.

IZ TE M® N A

USA: Eisenhower je pripravil mobili¬
zacijski načrt, po katerem bodo morali
služiti vojaški rok vsi Amerikanci od 17
leta naprej. Istočasno je pripravil načrt
o zvišanju plač v vseh vrstah vojske. —
Eisenhower je pozval ameriški kongres,
da zniža v prihodnjih letih carinske pri¬
stojbine na uvoz, da bo zapadni svet mo¬
gel lažje izmenjavati ameriško blago za
svoje. i— Ameriški vojak John H. Noble,
ki so ga sovjeti ob koncu vojne zajeli
v Dresdenu v Nemčiji, je bil po desetih
letih izpuščen iz ZSSR. Izjavil je, da je
Stalinov sin Vasilij zaprt v moskovski
ječi Lubjanki in da so razmere po kon¬
centracijskih taboriščih tako napete, da
bi le majhna pomoč od zunaj dvignila
na stotisoče pripornikov na upor. Pone¬
kod je do uporov prišlo ob času Berijeve
ustrelitve, ko so Berijini pristaši med
policijo NKVD sami podžgali ujetnike
na upore proti Malenkovim oblastem.
Upori so bili v krvi zadušeni.

Z. N.: Hammarskjold se je vrnil iz
Pekinga, od koder pa ni prinesel nobe¬
nih konkretnih rezultatov glede osvobo¬
ditve enajstih ameriških letalcev in dru¬
gih ujetnikov, ki so bili obtoženi kot vo¬
huni. Mnenje zapadnih klogov je, da je
njegova pot bila zaman, in da je pe¬
kinška vlada Hamarskjoldov obisk po¬
rabila za izvajanje novega pritiska za
sprejem rdeče Kitajske v jZN.

PANAMA: Preizkava v zvezi z umo¬
rom panamskega predsednika polkovni¬
ka Remona je odkrila, da je bil v pripra¬
vo za njegov umor zapleten tudi Jose
Guizado, pod Remonovim predsedstvom
I. podpredsednik republike. Po atentatu
na Remona je Guizado postal predsed¬
nik Panamske republike. Ko ga je aten¬
tator na Remona izdal, je parlament
Guizada odstavil kot predsednika, in ga
dal zapreti. Parlament bo Guizada tudi
sodil. Za novega predsednika Paname je
bil proglašen II. podpredsednik Ricardo
Arias Espinosa. Položil je že prisego in
imenoval novo vlado.

W  flfll

C. RICA: Vojna med Nicaraguo in Co¬
sta Rico se je iz velikega hrupa spre¬
menila v nesklenjeno premirje, ko je
USA na podlagi priporočila Medameri-
škega sveta poslala Costa Rici štiri re¬
akcijska lovska letala, da jih bo mogla
uporabiti proti napadalcem. Sedaj je tu¬
di Nicaragua zaprosila USA, da tudi
njej pošlje letala za borbo proti Costa
'Rieš. -Zadnjo dni .;o vladne čete na neku,
terih mestih zadele na manjše uporni¬
ške skupine. Pognale so jih v beg. V bo¬
ju je bil ubit na strani upornikov tudi
Teodor Picado, sin enega biv. predsed¬
nikov.

ANGLIJA: Britanska vlada je prepo¬
vedala vsem angleškim znanstvenikom,
ki se bavijo z vsemirskimi poleti, imeti
tozadevna predavanja brez predhodnega
dovoljenja, “ker morejo sicer objaviti
važne izsledke, ki jih vlada smatra za
tajne.” — Neznani vohuni so ukradli
najnovejše načrte o uporabljanju atom¬
ske energije v industriji. Vlada je obja¬
vila, da načrti nimajo nobene zveze s
kakršno koli vojaško tajnostjo o atom¬
ski energiji.

VATIKAN: Papež Pij XII. je začel že
z rednim vsakodnevnim delom, ker se
mu je zdravje že skoro povsem vrnilo.
Njegova Svetost upa, da bo tudi mogel
kmalu zopet maševati.

ZSSR: Moskovska vlada je v novi no¬
vi noti zapadnim velesilam predlagala
združitev Nemčije, pod njenimi pogoji,
in dobila odklonilen odgovor. Zapad
trdno stoji na stališču, da so vse toza¬
devne sovjetske note le propagandnega
značaja.

FORMOZA: Na letalski napad na
otok Tačen, ki so ga uprizorili komu¬
nisti, so kitajski nacionalisti odgovorili
s hudim letalskim bombardiranjem ko¬
munističnih vojnih ladij in položajev na
celini.

fronte in bil tako obziren, da niti ni za¬
hteval notranjega ministrstva zase.
Predsednik vlade je postal Nenni. Tudi
v Franciji je prevzela oblast ljudska
fronta in tudi tam so komunisti terjali
zase le vojno, prometno in poštno mi¬
nistrstvo ter podpredsedstvo vlade. V
Nemčiji so prevzeli vlado gospodarstve¬
niki in generali in novi predsednik vla¬
de je napovedal, da Nemčija izstopa iz
NATO. Nekaj mesecev nato je nemška
vlada podpisala s sovjeti posebno nena¬
padalno pogodbo.

AMERIKA OSAMLJENA

V 1. 1964 so sovjeti organizirali svet
že po svoje in Amerika je ostala popol¬
noma osamljena. V kongresu so še bili
v večini tisti, ki so zagovarjali radikali¬
zem proti komunizmu, toda v javnem
življenju so začeli dobivati vedno večji

odmev tisti, ki so skušali z balzamom
uspavati občinstvo. Začeli so govoriti o
tem, da med ameriškim in kom. siste¬
mom ni pravzaprav velikih razlik. Naj¬
slabše, kar bi se moglo ZDA zgoditi, bi
bilo to, da bi morale preiti pod sovjet¬
sko oblast — pa tudi to bi bilo še vedno
boljše kot pa izginiti v prahu atomske¬
ga razdejanja.

V desetih letih mrzle vojne po 1. 1964
je bil tedaj položaj tak: 300 miljonov
Evropejcev je že prešlo pod sovjetsko
nadzorstvo, ZDA pa so osamljene čaka¬
le na zadnji, milostni udarec.

In vse to, ker v 1. 1964 niso hotele u-
veljaviti premoči, ki so jo še imele.

Naročajte in širite
Svobodno Slovenijo

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 20. I. 1955

"DUHOVNIK DELAVCEV"

(Prispevek iz USA)

Pod gornjim naslovom poroča meseč¬
nik THE CATHOLIC WORKER o ne¬
kem duhovniku iz države Lousiana, ki
se piše Rev. Jerome Drolet. List izhaja
v New Yorku in je glasilo prilične sku¬
pine katoliškega delavstva, ki se potegu¬
je za uveljavljenje idealov sv. Frančiška
Asiškega v današnji človeški družbi.

Father Drolet, poroča list, je izbran,
da v letošnjem letu dobi za svoje veliko
delo častno nagrado iz zapuščine neke¬
ga Davida Clendenina. To je bil delavski
prijatelj, ki je svoj čas ustanovil “Ligo
za obrambo delavskih pravic”. Njegovo
častno nagrado ima dobiti vsako leto
kak Amerikanec, ki se je odlikoval z de¬
lom za socialno pravičnost. Duhovniku
Droletu je bila izročena častna nagrada
v zvezi z banketom, ki so mu ga dali nje¬
govi častilci v velikem newyorškem ho¬
telu. List pravi:

“Fr. Drolet že 18 let dokazuje, kako se
da praktično krepko delati za pravice de¬
lavstva doli v naših južnih državah. Od¬
kar je bil v letu 1936 posvečen v mašni-
ka, je posvetil ves svoj prosti čas delav¬
stvu. Ljudje, ki prihajajo sem gor na
obisk, vedo marsikaj povedati iz njego¬
vega delovanja. Naj bo podnevi ali po¬
noči, Fr. Drolet je zmerom pripravljen
iti, kjer se pojavi nesporazum med de¬
lavci in delodajalci. In to ne pomeni sa¬
mo kašno dolgo potovanje širom države
Lousiana, kličejo ga tudi v Texas, Geor¬
gio in Alabamo. Najdete ga v sprevo¬
dih delavcev, ki korakajo po ulicah v
znak javnega protesta. Nastopa kot go¬
vornik na zborovanjih in se poteguje za
delavske unije. Sklicuje stavkarje in jim
daje javno službo božjo. Odzove se va¬
bilom, da pride na pogajanja med de¬
lavci in delodajalci. Gre v Washington
in se tam pred vladnimi komisijami po¬
teguje za delavstvo in obtožuje kapita¬
listične izkoriščevalce. Zgodilo se je, da
so organizirani delodajalci protestirali
zoper Fathra Droleta in poslali deputa-
cijo k nadškofu Rummelu. Nadškof je
poslušal, v odgovor jfm je pa bral iz pa¬
peževe enciklike in na podlagi papeže¬
vih izvajanj pokazal, da Father Drolet
ravna popolnoma prav. Ničesar niso do¬
segli.”

Banket, ki je prirejen v čast Fathru
Droletu, je na skrbi posebnega odbora.
Sestavljajo ga zelo različni prominentni
Amerikanci vseh mogočih stanov, ki
ima smisel za uveljavljenje socialne pra¬
vičnosti v Ameriki. Ta odbor se je obrnil
s prošnjo, da bi sprejeli podpredsedniška
mesta pri proslavi še posebej na tri zelo
znane osebnosti, ki so: Pomožni škof
Bernard Shiel v Chicagu, Walter Reu-
ther, predsednik velike delavske unije
CIO, in A. J. Hayes, voditelj mednarod¬
nega združenja strojnikov. Iz tega dej¬
stva lahko povzamemo, kako velike za¬
sluge ima Father Drolet za delavsko
stvar v Ameriki. Nikakor ni priznan sa¬
mo med katoličani, vsevprek ga spoštu¬
jejo in vpoštevajo.

“Ko je Father Drolet zvedel, kaj se
pripravlja zanj, zlasti, da ima on dobi¬
ti letošnjo častno nagrado, je izjavil, da
bo počastitev rad sprejel, ker je tudi do¬
voljenje njegovih cerkvenih predstojni¬
kov že izdano. Dostavil pa je, da ne
'sprejme te časti zase in za svoje “ma¬
lenkostne uspehe”, ampak v priznanje, ki
gre neštetim njegovim sodelavcem na
polju socialne pravičnosti. In teh je res
veliko število od Atlantika do Pacifika
med duhovščino in uvidevnimi laiki”.

Še več izjav je podal Fr. Drolet, pra¬
vi The Catholie Worker. Na kratko jih
resumira s temi besedami:

“Če je bilo kdaj potrebno, da Amerika
kaže pot svetu v zadevah socialne pra¬
vičnosti, je to gotovo danes. Govorimo o
ameriškem svetovnem vodstvu. Gre nam
za to, da dokažemo prednost demokraci¬
je pred komunizmom in vsakim totali¬
tarizmom. Kolektivno pogajanje v delav¬
skih zadevah je najboljši odgovor na tr¬
ditve komunistov, češ da so oni ustvari¬
li delavstvu nekaj boljšega. Od tega, ka¬
ko se bo razvilo vprašanje kolektivnega
pogajanja v Lousiani in sploh v Ame¬
riki, zavisi usoda ekonomskega sistema
'v mnogih deželah, če ne po vsem svetu.”

Tako The Catholie IVorker. Njegovo
poročilo je zanimivo z različnih vidikov.
Dokazuje, da delavsko vprašanje v Ame¬
riki še nikakor ni tako dobro “rešeno”
kot bi radi dopovedali razni proslav¬
ljal« “prosvitljenega kapitalizma” v
USA. Dalje nam je pohvala Fathra
Droleta dokaz, da se katoliška Cerkev
po svojih predstavnikih lepo udejstvuje
v delu za socialno pravičnost. Father
Drolet je namreč le eden med mnogimi,
saj je “delavskih duhovnikov” v Ameri¬
ki cela vrsta.

Glede časopisa The Catholie Worker
naj omenim, da je “radikalno” katoliški
list. Izdaja ga konvertitinja Dorothy

fLetošngi

4, DOKUMENTI

Predsednik slovenskega Narodnega
odbora dr. Miha Krek je napisal drugi
uvodnik “Od Vetrinja do Koreje”, kjer
poveličuje iz Vetrinja vrnjene sloven¬
ske mučenike v luči tedanjih in poznej¬
ših dogodkov. Vse okoliščine, ki so dove¬
dle do te narodne nesreče in trajno vred¬
nost te strahotne žrtve pa zajame v svo¬
jem res dokumentarnem članku “Ob de¬
setletnici vetrinjske tragfedije zgodovi¬
nopisec komunistične revolucije in odpo¬
ra proti njej, Janez Martinc. To sta le¬
tošnja vodilna članka, ki jih morajo vsi
izseljenci vedno znova brati, da jih ohra¬
njata v stalni zavednosti, čuječnosti in
pripravljenosti.

Reportaža je lahko povest po resnič¬
ni zgodbi, kot smo videli pri Košičku in
Mlinarjevem Jančetu. So pa še druge
reportaže, ki niso povesti, ker so doku¬
menti. Kersnik, Tavčar in Šorli so bili
umetniki in so pisali povesti o svojih
klientih. Kadar pa so jim sestavljali po¬
godbe in tožbe, to niso mogle postati u-
metnine, ker so bile dokumenti. Lepše so
jih pa le sestavili, kot navadni advoka¬
ti in notarji, ki jim je bil paragraf za¬
četek in konec veselja na tem svetu. Ta¬
ko vemo, da bi bil tudi Vojko Arko zmo¬
žen napisati novelo o Bertonclju in ro¬
man o Pangercu in o obeh mnogo mič¬
nih črtic. Toda letos je prispeval doku¬
mente, pa lepo napisane. O Pangerčevi
smrtni turi na Paine, o Pangercu kot člo¬
veku in o Dinku Bertonclju na Himala¬
ji; Dinko je dodal svoji zadnji turi s
Tončkom in izpis iz dnevnika, kako se
je umikal iz VII. dhaulagirijskega tabo¬
rišča. Vemo in pričakujemo, da se bodo o
tem pisale še dolge strani po časopisih,
revijah in knjigah.

Dr. Tine Debeljak je naslikal panora¬
mo slovenskih leposlovnih ustvarjalcev
v emigraciji, tistih, ki ustvarjajo, pa tudi
nekaj takšnih, ki molčijo. Naj bi ti po¬
slednji prekinili svoj molk in ne počiva¬
li na svojih lavorikah! Panorama je pa
od vraga obsežna! Pa res precej izčrp¬
na. Bralcem pa to-le: kupujte in berite
knjige, da bodo rajši in več pisali! Sli¬
šimo, da pridejo prihodnje leto še drugi
ustvarjalci na vrsto. Okrog teh, ki so na¬
vedeni v Debeljakovi panorami in tistih
iz prihodnjega letnika se vrši kulturno
delo v emigraciji. O tem je več prispev¬
kov. J. V. piše o slovenskih šolah na
Tržaškem, dr. Vinko Zvvitter o kultur¬
nem delu na Koroškem, dr. Valentin
Inzko o koroških študentih in njihovem
idealizmu, V. C. o teh stvareh na Goriš¬
kem, Perez o Kanadčanih, L. M. o Slo¬
vencih na Angleškem, nekdo drugi o
onih na Francoskem in neki tretji o ti¬
stih na Norveškem: priložil je mikavno
fotografsko reportažo o Fickovi družini,
posneto po norveškem časopisu. Likovno
umetnost in gledališče v Argentini bele¬
ži spet M. M., glasbo: umetnike in pev¬
ske zbore pa P. M. V teh poročilih,, v
kolikor že v naslovih niso specializirana,
je tudi dosti podatkov, ki ne zadevajo
baš kulture. Vendar bi prav v kulturnih
stvareh želeli marsikje večjo natančnost:
poročevalci naj ne pišejo po spominu,
ampak naj sproti zabeležijo vsak svoj
obisk kulturne prireditve; če pa nanjo
ne gredo, naj si sproti iz časopisov za¬
znamujejo napovedi in poročila. Bodimo
v poročanju čim natančnejši!

Posebej z verskimi razmerami med
Slovenci se ukvarjajo trije članki. Naj¬
prej dr. Kuharjev: “Molčeča cerkev v
I Jugoslaviji”, ki popisuje stanje tudi v

REV. LUSKAR — ŽRTEV AVTOMO¬
BILSKE NESREČE

Ob zaključku lista smo dobili iz Sever¬
ne Amerike sporočilo, da je tragično pre¬
minul Rev. Luskar, slov. duhovnik v Pe-
talumi v Californiji. Poročilo pravi, da
se je Rev. Luskar dne 10. januarja t. 1.
ubil v avtomobilski nesreči. V Argenti¬
ni je pokojnikov brat Dr. France Luskar
zdravnik v Malargiie, drugi brat Lojze
je pa tudi duhovnik in sicer na Kamnu
na Koroškem. Obema izrekamo iskreno
sožalje, pok. Rev. Luskar pa naj počiva
v miru v ameriški zemlji.

Day. V enem ali drugem vprašanju gre
predaleč, vsaj po mnenju mnogih. Pote¬
guje se na primer za skoraj absolutni
pacifizem. Tako daleč gre, da agitira
med svojimi privrženci za to, naj se od¬
tegujejo službi v vojski. Ko so klicani
k vojakom, naj izjavijo, da jim vest ne
pusti nositi orožja. Včasih pride radi te¬
ga v spore z vojaškimi oblastmi, po ve¬
čini pa dobijo fantje, ki tako izjavijo,
res le take službe v vojski, ki ne zahte¬
vajo uporabe orožja. O priliki kaj več
o idealih časopisa The Catholie Worker.

Oba.

Zbornih

ostalih delih države. Jože Jurak poroča
o novi ureditvi dušnega pastirstva med
slovenskimi izseljenci, anonimni poroče¬
valec iz Združenih držav pa obnavlja
spomine na lanske slavnostne dneve na
ameriških Brezjah, v Lemontu.

Posebne vrste je Pavla Ranta reporta¬
ža o slovenski vasi v Lanusu. Sestoji iz
treh intervjujev: z gg. Hladnikom, Le¬
sarjem in Glinškom pa še iz lastnih opa¬
zovanj. Zelo zanimivo branje, ki naj na¬
vdahne še druge pionirje, da bodo opisali
rast svojih naselij.

Spominskega značaja je članek “Za¬
vodi beli kot galebi”, ki ga je napisal ob
petdesetletnici škofovih zavodov Nj. Ve¬
liko delo je opisano, pa skoraj se nas
dojmi, kot bi brali nekrolog. Zato ga
omenjam pred spomini mrtvim, čeprav
upamo, da bodo škofovi zavodi prej od
mrtvih vstali kot naši prijatelji, znanci
in drugi sorojaki.

To, kar je napisal dr. Tine Debeljak
ob desetletnici smrti Narteja Velikonje,
je doslej najboljša literarna in literarno¬
zgodovinska študija o pokojnem pisatel¬
ju; razprava, ki je trajne vrednosti. N.
J. je posvetil nekrolog očaku beneških
Slovencev, msgr. Ivanu Trinku, silno le¬
po pa se je spomnil rajnega Franceta
Kremžarja J(ože) K(ošiček). Bolj nena¬
vaden je P(ater) B(ernard) A(mbrožič)
pri orisu življenja dr. p. Huga Brena,
pač pod pokojnikovim vplivom, ki mu v
svetniških življenjepisih niso bile všeč
deklamacije in alegorije. Bazovskim
žrtvam je poleg besedila posvečena tudi
reprodukcija njihovega umetniško lepe¬
ga spomenika. Pesnici . M. Elizabeti

Poročali smo o nervozi, ki sta jo ko¬
munističnim mogotcem doma povzročila
s svojimi izjavami Milovan Djilas in
Vladimir Dedijer. Djilasa sta najprej
obiskala angleški laboristični poslanec
Ernest Davies ter urednik avstrijskega
socialističnega glasila “Neuer Vor-
waerts” Karl Heinz Kaulich, za Božič pa
beograjski dopisnik newyorškega dnev¬
nika “New York Times”. V svoji izjavi
uredniku avstrijskega socialističnega
lista je Djilas naglašal, da postaja jug.
kom. partija reakcionarna, vodi pa jo
centralni odbor, ki je “konservativno-
diktatorski”. V izjavi ameriškemu čas¬
nikarju je Djilas še ostreje nastopil pro¬
ti sedanjemu vodstvu komunistične par¬
tije, naglasil, da je titoizem in stalinizem
eno in isto ter da je treba sedanji dikta¬
torski sistem zamenjati z demokratskim
po vzoru demokratskih režimov na za¬
hodu. V ta namen da je nujno treba u-
stanoviti novo socialistično stranko. Vla¬
dimir Dedijer, pisec Titovega življenje¬
pisa, ki ga je prirejal po potrebi za po-

Goriška pokrajinska svetovalca Bra¬
tuž Rudi in Viljem Nanut sta se pritoži¬
la pri goriškem prefektu zaradi krivič¬
nega ravnanja s slovenskimi otroki in
dijaki, ki jih šolska oblastva podijo iz
šol s slovenskim učnim jezikom, češ da
so otroci optantov, ki so izjavili, da so
italijansko govoreči, ker bi sicer po do¬
ločilu mirovne pogodbe (trdijo šolska
oblastva!) ne imeli pravice optirati za
ohranitev italijanskega državljanstva.

Slovenska pokrajinska svetovalca sta
gospodu prefektu prikazala vso ogorče¬
nost ne le staršev prizadetih učencev in
dijakov, ampak tudi vse zavedne sloven¬
ske javnosti, ki vidi v takem krivičnem
ravnanju s Slovenci v Italiji pravo zlo¬
hotno zoprstavljanje pred zakonom in
očitno preganjanje Slovencev, kar pred¬
stavlja rasno mržnjo in sovraštvo do
našega rodu.

Zadnje čase sta oba didaktična rav¬
natelja, gg. Višini in Lebani, na pobudo
inšpektorja g. Spazzapana, ukazala iz¬
gnati iz slovenskih šol kakih deset otrok.

Starši so se ogorčeno za stvar zavze¬
li, se zglasili pri didaktičnih ravnateljih
in pri inšpektorju in glasno protestirali
protf krivičnemu ukrepu. Prejeli pa so
odgovor, ki jih seveda ni zadovoljil.
Eden od didaktičnih ravnateljev naj bi
baje celo izjavil, da mora tudi on služi¬
ti kruh!

Otroke so zadržali doma, raje kot bi
jih poslali v tujo šolo, kjer slovenščine
ne poučujejo! Pa so jim zažugali z glo¬
bo.

Od prometa v tržaški luki leta 1953
je odpadlo na Avstrijo 1,408.631 ton,
Italijo 268.358 t, Češko-Slovaško 130.174
t, Jugoslavijo 89.527 t, Nemčijo 72.828 t
in na Švico 11.242 t. Avstrijski promet
preko Trsta, ki je leta 1951 znašal 71%,
je leta 1952 padel na 63% in leta 1953
na 55%, medtem ko je avstr, prekomor-

Krnljevska ženitev

Princesa Marija Pija, hči bivšega ita¬
lijanskega kralja Umberta, se bo 12. fe¬
bruarja poročila s princem Aleksandrom,
sinom jugoslovanskega kneza Pavla. Po¬
roka bo v cerkvi v Cascais, 32 km zu¬
naj Lizbone,

Velika skupina evropskih kraljevskih
družin bo prisostvovala v skromni župni
cerkvi Kraljice Vnebovzete združenju
Savojske in Karadžordževičeve kraljev¬
ske hiše.

Marija Pija, ki bo imela 21 let v sep¬
tembru, je srečala svojega 30 letnega
ženina princa Aleksandra preteklo po¬
letje na znamenitem krožnem potovanju
na grški ladji “Agamemnon”, ki ga je
organiziral grški kralj Pavel za evrop¬
ske kralje. Princ Aleksander je sedaj v
službi pri grški ladijski družbi Niarehos
v Londonu.

Poročni slavnosti bo prisostvovala ve¬
čina gostov, ki so se udeležili križarjenja
po Sredozemlju; večinamo so to kralji
v begunstvu ali izgnanstvu; italijanski,
romunjski, bolgarski, španski don Juan,
dalje belgijski, holandski, grški, alban¬
ski in drugi princi in princeze. Iz An¬
glije pride na slavnost vojvodinja kent¬
ska s sinom in hčerko.

Vso poročno opremo je preskrbela ne¬
vestina mati bivša italijanska kraljica
Marija Jožefa. Polno nevestino ime je
Marija Pija Elena Elizabeta Margareta
Milena Mafalda Ludovika Tekla Genera
ter je bila doslej uslužbena kot tajnica
nekega velepodjetja v Švici.

Edipa težava je bila odstranjena ko je
Vatikan dovolil Mariji Piji poročiti se s
pravoslavnim princem Aleksandrom, ki
bosta vsak od njiju ostala v svoji veri,
medtem ko bodo vsi njuni otroci vzgo¬
jeni v katoliški veri.

samezne države, samo, da je Tito stopal
pred bralca v lepših barvah in z lepšimi
lastnostmi, je pa dal izjavo beograjske¬
mu dopisniku londonskega “Timesa”. V
ujej je prav tako nastopil proti sedanjim
kom. veljakom.

Na Kardeljevo zahtevo je proti obe¬
ma državni tožilec za mesto Beograd
dvignil obtožnico zaradi “sovražne pro¬
pagande proti pridobitvam narodnoosvo¬
bodilne vojne”. Poročali smo, da sta oba
bila tudi že zaslišana, da pa ju je držav¬
ni tožilec pustil še na svobodi. Te dni pa
je časopisje objavilo poročilo, da je pro¬
ti obema upornikoma razpisana razpra¬
va za 24. januarja t. 1. Ni nobenega
dvoma, da bosta oba obsojena. Svetovna
javnost bo imela tako znova priliko u-
gotoviti, kako bo že v kali zadušen krik
po svobodi, ki prihaja tokrat celo iz vrst
komunistične stranke same in kako laž¬
no je vse čvekanje o neki socialistični
demokraciji, ki naj bi vladala v Jugo¬
slaviji.

PRIMORSKA

ski promet preko Bremena odn. Ham¬
burga od leta 1951 dalje stalno naraščal.

Dr. Metod Turnšek je objavil novo
knjigo pod naslovom “Od morja do Tri¬
glava”, v katero je povezal svoje zapi¬
ske o Beneški Sloveniji in Reziji.

Umrl je goriški prošt Evgen Pividor,
ki se je rodil leta 1895 v Ločniku. Po¬
kopali so ga v Moši ob veliki udeležbi
furlanskih in slovenskih vernikov.

Zelo važno razsodbo v vprašanju dr¬
žavljanstva optantov je pred nekaj dne¬
vi izreklo tržaško prizivno sodišče (Cor-
te d’Appello).

Znano je, da sta tako občina kot pre¬
fektura optantom doslej skušali ospora-
vati italijansko državljanstvo, da so jim
jemali tržaške osebne izkaznice in jih
črtali iz seznama volilcev.

To postopanje je bilo naperjeno v
glavnem proti Slovencem. Sedaj je pa
to sodnim potom onemogočeno, ker se je
izkazalo za nezakonito.

Gospoda S.P. in I.M. sta bila črtana
iz volilnega imenika z izgovorom, da sta
izgubila državljanstvo v kolikor bi itali¬
janska vlada utegnila osporavati njiho¬
vo opcijo.

Proti temu postopku sta se oba prito¬
žila na prizivno sodišče, ki je sedaj raz¬
sodilo, da ostanejo optanti italijanski
državljani vse dokler jim notranje mi¬
nistrstvo s posebnim dekretom ne od¬
vzame državljanstva, da torej ostanejo
italijanski državljani ne glede na to, če
bi jim italijanska vlada opcijo hotela
osporavati ali ne. To pa pomeni, da ima
vsak optant, s tem da je optiral, pravi¬
co do italijanskega državljanstva in do¬
sledno temu pravico do italijanskega
potnega lista in do volilne pravice.

Ta razsodba je torej končno vendarle
omogočila vse drugačne razlage občine
in prefekture.

Branil je dr. Branko Agneletto.

ARGENTINA

Predsednik general Peron je pred
dnevi sprejel pokrajinske delegate
ministrstva za delo in socialno zava¬
rovanje. Ob tej priliki jim je tudi go¬
voril o izvršenem delu na področju
socialnega zavarovanja. Povdarjal je,
da ni dežele na svetu, ki bi imela mir¬
nejšo socialno panoramo kot jo ima
Argentina.

Po naročilu predsednika generala
Perona so v Asuncionu popravili hi¬
šo, v kateri je stanoval Sarmiento ter
so v njej odprli muzej.

V Buenos Airesu je umrl Mario
Avelino Peron, brat predsednika re¬
publike generala Perona. Bil je rav¬
natelj živalskega vrta. V enem bue-
nosaireških sanatorjev se je podvrgel
operaciji, kateri je podlegel.

V Buenos Aires se je te dni vrnil z
obiska v Italiji in Franciji zunanji
minister dr. Remorino.

Na argentinskih visokih šolah je
po podatkih prosvetnega ministrstva
polagalo izpite meseca novembra in
decembra lanskega leta 80.637 sluša¬
teljev.

Argentinska poštna uprava je dne
12. t. m. dala v promet nove poštne
znamke po 80 ctv ter po 2,20 in 50
pesov.

Buenosireški hotelirji so te dni sla¬
vili 50 letnico obstoja svojega sta¬
novskega društva. Ob tej priliki so
ugotovili, da je danes v argentinski
hotelski službi okoli 60.000 name¬
ščencev. V nekaterih hotelih je na¬
meščencev po več sto. Tako n. pr.
jih ima v Bs. Airesu: Plaza hotel
700, Alvear hotel 500, City hotel pa
400 uslužbencev.

V Buenos Aires je prispel ravna-
ravnatelj avtomobilskih tvornic Kai¬
ser in Willys Motors v Severni Ame¬
riki Henry Kaiser jun. V Argentini
bo nadzoroval montiranje strojev v
istoimenski tovarni za izdelovanje
avtomobilov. Kaiserjev koncern v Se¬
verni Ameriki bo vložil v svoje podje¬
tje v Argentini 15 milijonov dolarjev.

Na 7.000 m visok vulkanski vrh
Lluiay Yacu na argentinsko-čilski
meji se odpravlja večja ekspedicija
argentinskih planincev. V njej je tu-,
di polkovnik Rudel, znani nemški le¬
talec iz II. svetovne vojne, ki je tudi
navdušen arheolog ter je pred leti
pod vrhom omenjenega ugaslega og¬
njenika odkril en tisoč let staro me¬
sto. To mesto je bilo najvišje ležeče
mesto na svetu.

Med predstavniki argentinske in
britanske vlade se nadaljujejo raz¬
govori za sklenitev nove trgovinske
pogodbe med obema državama, ki naj
bi nadomestila trgovinski dogovor iz
leta 1949, ki je v veljavi še sedaj. No¬
va pogodba bo podpisana še ta mesec.

Dne 14. januarja je minilo 30 let
odkar je pilot Pavel Vachet skupno
s pilotoma Etienne Lafay in Viktor¬
jem Hammom preletel razdaljo med
Rio de Janeirom in Buenos Airesom.
S tem je bila vzpostavljena letalska
zveza med obema mestoma. Pavel
Vachet je sedaj glavni predstavnik
francoske letalske družbe Air France
za Južno Ameriko ter se je 14. t. m.
inudil v Buenos Airesu in bil navzoč
pri proslavi omenjene obletnice.

Družba Condor, ki vzdržuje s svo¬
jimi velikimi omnibusi zvezo med
•prestolnico in raznimi mesti ob at¬
lantski obali, je sporočila, da so sto¬
pile v veljavo nove tarife za prevoz
potnikov. Sedaj stane vožnja za ose¬
bo iz Bs. Airesa v Mar del Plato $
70, v Miramar $ 80, v Bahio Blanco
S 90, v Azul $ 39.30 in v Tandil $
65.30.

Na povabilo Severnoameriške po¬
ljedeljske zveze je odpotoval v Sever¬
no Ameriko minister za poljedeljstvo
in živinorejo Sr. Carlos Hogan. V
USA si bo ogledal več živinorejskih
centrov in razstav plemenske živine.
Iz Severne Amerike bo odpotoval v
Anglijo in Francijo.

V Bolivijo je odpotovala argentin¬
ska trgovinska delegacija, ki bo s
predstavniki bolivijske vlade uredila
nekatera vprašanja, ki se nanašajo
na pogodbo o gospodarski zvezi med
obema državama.

PORAVNAJTE NAROČNINO
TEDNIKA “SVOBODNA SLOVENIJA”
Naročnina znaša:

Za leto 1955: Pri enkratnem plačilu
§ 80.—. Pri plačevanju v obrokih $ 43.—
za pol leta in $ 23. — za četrt leta. Pri¬
spevajte prostovoljno za tiskovni sklad.

Naročnino plačajte na Victor Martinez
50, Bs. Aires, ali pa po pošti (giro po¬
stal). Ne odlašajte s plačilom!

(Nadaljevanje na 4. strani)

l__

I®r«si>ees preti Djilasu Ir®  Dedijerju

i ---

GORIŠKA EN

Buenos Aires, 20. I. 1955

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

'Tirnice vt Mobmijk 2 -

Titovci doma so svoj čas delali silno
propagandno s tem, da so vsemu svetu
oznanjali ustanovitev tkzv. delavskih
svetov, ki naj bi bili nekaki lastniki in¬
dustrijskih podjetij. Na vso moč so pov-
darjali, da delavstva, sedaj ne bodo več
izkoriščali nikaki “kapitalisti”, ker bo¬
do sami svoji gospodarji in si bodo do¬
biček delili. Sedaj pa beremo v titov¬
skem tisku sporočilo, da je komunistič¬
na vlada z nepričakovanim odlokom blo¬
kirala okrog 25 milijard dinarjev raz¬
nim podjetjem v Jugoslaviji. Tako so
ta podjetja kar čez noč ostala brez. le¬
pih dobičkov. Sedanji komunistični go¬
spodarji v Jugoslaviji so ta ukrep upra¬
vičevali s tem, da so podjetja prišla do
blokiranega dobička samo s povečanjem
cen in ne z izpolnjevanjem proizvodne¬
ga procesa ali pa varčevanja. Tako se
je ob tem ukrepu delavstvo lahko zno¬
va prepričalo koliko sme verjeti seda¬
njim komunističnim gospodarjem, da mu
bodo ustvarili lepše življenske in delov¬
ne pogoje, kakor so jih pa imeli poprej.

Blagovni promet v Jugoslaviji je v
prvih desetih mesecih 1954 znašal 344
milijard din. Od tega odpade na gostin¬
stvo 34 milijard, ostalo pa predstavlja
blagovni promet v trgovini. Oktobra me¬
seca lanskega leta so pa v Jugoslaviji
imeli največji denarni obtok in sicer 82
milijard in 700 milijonov din. Iz poroči¬
la “Slov. Poročevalca”, je razvidno, da
se plače nameščencem v tem času niso
zvišale, znatno so se pa dvignile cene
industrijskim izdelkom in poljedeljskim
pridelkom. To pa potrjuje, da so se živ-
Ijenski pogoji občutno poslabšali.

železarne v Sloveniji so do konca ok¬
tobra 1954 izdelale 249.000 ton jekla.
Na mesec poprečno 25.000 ton.

V Mariboru so v začetku novembra
1954 pred Narodnim muzejem odkrili
spomenik Josipu Jurčiču. Napravil ga je
akad. kipar Lojze Kogovšek.

Hranilne vloge v Ljubljanski hranilni¬
ci so se v oktobru lanskega leta dvigni¬
le od 378,800.000 din. na 409,400.000 din.

Slovenijo je v letu 1954 obiskalo 1250
izseljencev iz raznih evropskih držav,
Severne ter Južne Amerike. Največ jih
je bilo na obisku iz Francije.

Po vsej Sloveniji so neprestano se¬
stanki za ustanavljanje komun, t. j. no¬
vih teritorialnih upravnih enot. Bo to
sedaj že tretja upravna razdelitev Slo¬
venije, kakor tudi ostalih republik pod
komunisti. Sestanek za ustanovitev ko¬
mune so imeli nedavno tudi v Litiji. Li¬
tijska komuna naj bi obsegala občine
Litijo, Šmartno, Gabrovko, Kresnice, Va¬
če in severni del občine Prežganje.
Imela bo približno 31.000 prebivalcev,
21.595 hektarjev površine, od katere je
njiv 4.300 hektarjev, 12.000 hektarjev je
pa gozdov.

Antona Češornjo, župnika v Drežnici,
ki je bil po 4 letnem zaporu — obsojen
je bil na 13 let — izpuščen, nato pa po¬

leti lani zopet en mesec zaprt, je na
praznik Brezmadežnega spočetja med
mašo zadela kap po levi strani.

Umrli so. V Ljubljani: Dr. Vladimir
Ravnihar, odvetnik in biv. slov. politik,
Ana Malerič, roj. Senica, Jože Lenarčič,
Matilda Rohrman, vdova po kmet. svet¬
niku, Anton Kovač, uslužbenec Lesno-
konstrukcijskega podjetja “Tesar”, Tila
Jurič, Josip Butinar, dr. Maks Robič, in¬
valid, prof. dr. Jože Jakša, predstojnik
dermatovenerološke klinike, in Franči¬
ška Pirnat, roj. Gnezda na Viču, Janez
Lukan, pos. iz' Dragomelj, Padvi Somer,
roj. Drašler v Brežicah, dr. Alojz Zorko,
uslužbenec MLO v Mariboru, Ivan Smo¬
le, kroj. mojster v Št. Vidu, Andrej
Štancer iz Loke pri žusmu, Marija
Mravljak, roj. Pokržnik, pos. pri Sv.
Antonu na Pohorju, Ignac Koren v Met¬
liki, Jakob Gorup, upok. v Slov. Bistri¬
ci, Mihaela Kos, roj. Zajc v Polju, Jo¬
žefa Stanič v Podbočju, Andrej Belšak,
upok. v Celju, Josipina Resnik, gostilni¬
čarka v Kozjem, Jože Hudohmet, pos.
in biv. lesni trgovec v Rečici ob Savinji,
Fani Tominc v Celju, Pavla Sever, roj.
Nastran v černučah, Jernej Černivce,
mesarski mojster v p. iz škofje Loke,
Karel Končar v Tržiču in Jože Hočevar,
uslužbenec Narodne banke v Kočevju.

Poročali smo, da so v Ljubljani zdru¬
žili visoke šole z univerzo. Po tem od¬
loku so v univerzo vključili Tehniško
visoko šolo, Medicinsko visoko šolo in
samostojno fakulteto za agronomijo,
gozdarstvo in veterinarstvo, združili so
pa prirodoslovno-matematično in filo¬
zofsko fakulteto v eno prirodoslovno-
matematično filozofsko fakulteto, prav¬
no in ekonomsko fakulteto v eno prav-
no-ekonomsko fakulteto, vseh šest fa¬
kultet Tehniške visoke šole v eno tehni¬
ško fakulteto ter medicinsko in stoma-
loško fakulteto v eno medicinsko fakul¬
teto. Odlok o združitvi sorodnih fakul¬
tet je začasen in prehoden, t. j. do iz-
danja republiškega zakona o univerzah
in statuta univerze in fakultet.

Na Bledu so imeli nedavno sestanek,
na katerem so sklenili, naj bi bile v ra¬
dovljiškem okraju štiri komune in to na
Jesenicah, v Radovljici, na Bledu in v
Bohinju.

V dosedanjem sežanskem okraju na¬
meravajo Titovci ustanoviti dve komu¬
ni: ena naj bi bila v Sežani za področ¬
je Krasa, druga pa v Kozini, ki naj bi
obsegala brkinske vasi.

Na okrajni konferenci ZKS in SZDL
v Celju je razlagal nove komunistične
upravne enote komune, ki jih bodo u-
stanovili v Sloveniji in po drugih repu¬
blikah, kom. funkcionar Simonič. V svo¬
jem govoru je povedal, da je dosedanja
razprava o ustanavljanju komun v po¬
sameznih občinah “odkrila tudi biro¬
kratske in reakcionarne tendence.” De¬
jal je, “da ni naključje, da so se za za¬
govornike takih teženj pojavljale tudi

osnovne organizacije Zveze komunistov
in Socialistične Zveze ter v večini teh
primerov njihovi funkcionarji. V raz¬
pravi se je pokazalo, da so se mnogi po¬
litični in oblastni funkcionarji v občinah
postavili na stališče slabih občinskih
tajnikov, ki imajo občutek, da se jim
sedaj stolčki majejo. Nekateri funkcio¬
narji občinskih komitejev Zveze komu¬
nistov ter občinskih odborov Socialistič¬
ne zveze v Šmarju pri Jelšah, na Vran¬
skem in deloma tudi v Šempetru sku¬
šajo v tej razpravi braniti osebne inte¬
rese pred potrebami skupnosti. V dokaj
čudnem in nenavadnem nastopu naspro¬
ti tovarišu, ki je prišel iz Celja, so v
Šmarju pri Jelšah javno postavili vpra¬
šanje, ali je pri nas še demokracija, ali
pa je tu nekdo, ki nastopa kot zapove-
dovalec”.

Slovenska Matica v Ljubljani bo svo¬
jim rednim članom dala to leto tri knji¬
ge. Literarno delo J. J. Rousseauja “Iz-

Mmem&s Aire s

Vse naročnike Svobodne Slovenije, ki
nimajo še plačane naročnine za leto 1954,
prav lepo prosimo, da nam jo takoj pla¬
čajo.

Naročnina za leto 1954 je znašala:
Pri enkratnem plačilu $ 70.—. Pri plače¬
vanju v obrokih $ 38.— za pol leta in
$ 20.— za četrt leta. Vsak naj prispeva
vsaj 10.— pesov za tiskovni sklad zara¬
di zvišanja tiskarskih stroškov.

Naročnino plačajte na Victor Martinez
50, Bs. Aires, ali pa po poštoi (giro po¬
stal). Ne odlašajte s plačilom!

Prihod novih Slovencev. V nedeljo 16.
januarja 1955 ob sedmih zjutraj se je z
ladjo ANNA C pripeljalo lepo število
rojakov iz domovine, ki so se po dolgih
letih zopet sešli s svojimi očeti, z otroki
in z brati ter sestrami. Prispeli so na¬
slednji rojaki:

Družina g. Pavla Božnarja iz Mendo-
ze in sicer; Josipina, roj. Rihar s hčer¬
kami Emilijo, Gabrijelo, Josipino, Mag¬
daleno in Pavlino. Prišli so iz Pristave
pri Polhovem Gradcu in odpotujejo v
Mendozo, kjer jim je g. Pavel Božnar s
hčerko Marijo že pripravil prijeten in
udoben domek. G. Jože Korošec in nje¬
gova gospa Fanika iz Villa Adelina sta
sprejela v svoj pravkar zgrajeni dom
svoje starše gg. Jožeta Korošca in nje¬
govo ženo Jožefo. Prišla sta iz Bočkove-
ga na Blokah. — G. Jože Cestnik iz Ra-
mos Mejia je dobil svojo sestro gdč.
Ljudmilo Cestnik, ki je prišla iz šent-
lovrenca pri šentpavlu pri Preboldu.
Naselila se je pri bratu, ki si je v Ra-
,mos Mejia poleg Don Bosca postavil li¬
čen domek. — V Argentino je dopoto¬
vala tudi gdč. Almira šurla.

Mi se z vsemi veselimo srečnega svi¬
denja, vsem novodošlim rojakom izreka¬
mo prisrčno dobrodošlico in jim v novi
domovini želimo vso srečo!

Pri loteriji v korist Slovenske hiše,
vezani na žrebanje loterije dne 6. odn.
7. januarja t. 1. so bile izžrebane za pr¬
ve tri premije: za 1. premijo dobitek

povedi”, delo ruskega realista Saltikova-
Ščedrina “Zgodovina mesta Glupova”
ter Zgodovino Slovencev zgodovinarja
Milka Kosa. Kosova zgodovina Sloven¬
cev bo predstavljala jedro dosedanjega
znanja od dobe pred prihodom Sloven¬
cev v sedanje kraje pa do prvih kmeč¬
kih puntov. Tiskana bo na velikem for¬
matu, na brezlesnem klejnem papirju in
bo bogato opremljena s slikami in zem¬
ljevidi. Poleg teh treh knjig bodo redni
naročniki Slov. Matice dobivali. brez¬
plačno tudi dvomesečnik “Glasnik Slo¬
venske Matice”. Cena vseh treh knjig
je 1.300 dinarjev.

Turistična zveza Slovenije je izdala
brošuro z naslovom “Kulturni spomeni¬
ki Slovenije”. Napisal, uredil in opremil
jo je Lojze Gostiša.

“In minila so leta” je naslov knjigi
novel Roka Ariha, Janeza Gradišnika,
Vlada Habjana, Cvetka Zagorskega in
Rada Zakonjška.

štev. 1 5.077, za 2. premijo dobitek
štev. 2  6.623 in za 3. premijo dobitek
štev. 3 2.474. Prva srečka je bila pro¬
dana v tovarni Moron, druga v okrožju
Florida, tretja v fari Santa Julia.

Izleta Slovenske kulturne akcije v ne¬
deljo v Lujan in Jauregui, se je udele¬
žilo 43 ljudi. Po sv. maši v lujanski ba¬
ziliki se je vršil sestanek v eni lujanskih
kavarn. Dr. Tine Debeljak je predstavil
Slovence v Lujanu živečemu slovaškemu
pisatelju Josefu Cigerju Hronskemu,
Slovencem pa podal lepo sliko o Hron-
skega pisateljskem ustvarjanju in njego¬
vem delu za slovensko-slovaško kultur¬
no zbližanje. Potem so si udeleženci o-
gledali enega lujanskih muzejev in šli
na stolp bazilike. Opoldne so se odpelja¬
li v Jauregui na asado, kopanje in ve¬
slanje, kluba El Timon, kjer jim je pri¬
pravil g. Marinič prijetno okrepčilo in
razvedrilo. Poleg rodbin g. Hronskega
in njegovega sina so se Slovencem pri¬
družili tudi lujanski in jaureguijski Slo¬
venci in ž njimi preživeli lep popoldan.
OSEBNE NOVICE

Premestitev. G. Jože škerbec, dose¬
danji kaplan v Dolores v prov. Buenos
Aires je prestavljen za kaplana v me¬
sto Remedio de Escalada v isti provinci.

Družinska sreča. V družini g. Franca
štrubelj in njegove žene ge Ivanke, roj.
Krajnik, se je 12. januarja t. 1. rodil sin.
Čestitamo!

t Marija Luin. Dne 8. jan. t. 1. je
umrla v starosti skoraj 90 let ga Mari¬
ja Luin, roj. Ostrouška. Pok. je bila do¬
ma iz Gabrovice pri Komnu ter je bila
zavedna narodnjakinja. Zelo rada je
brala slovenske knjige. To je delala še
brez očal. Pokopali so jo 10. t. m. na
Chacariti. V Argentini zapušča 60 let
starega sina Jožeta ter snaho Pavlo,
roj. Štok, vnukinji Mileno in Emo ter
štiri pravnuke. Naj ji bo lahka argen¬
tinska zemlja, preostalima naše sožalje!

t Anton Šoštarič, V polikliniki Sala-
berry na Avdi Alberdi v B. Airesu je
umrl dne 16. januarja 1955 štajerski ro¬
jak Anton Šoštarič. Buenosaireški listi

Slovenci v Argentini

MED DVEMA OGNJEMA

Ko je prišel na Brnkovi Pustoti iz
gozda, mu je bilo že kar zelo gorko.
Slekel je suknjič in ga vrgel čez roko.
Zadnje pozne češnje so zorele in vabile
od kozolca in hiš, raztresenih po poboč¬
ju. Po hribu so lezli ljudje proti vrhu
od vseh strani. Hrib je bil strm in Fran¬
cetu je začelo teči od čela. Tesno mu je
postajalo ob misli, kako bo, ko sreča
Franco, kako bi ji povedal, da ne bi bil
preveč neroden. Bog ve, če se mu bo po¬
srečilo? Kaj, če nima že kje drugod kaj
izbranega.

Z vsemi je pritrkavalo, ko je šel pro¬
ti cerkvi. Ljudem se je vsem brala raz¬
igranost z obraza, vedrost lepega julij¬
skega dopoldneva.

France je poznal dodobra vse hribov¬
ske kmete, saj je že skoraj od vsakega
vozil les; kmalu je dobil polno znancev,
ki so ga vsi po maši vabili k sebi v se¬
menj. Vsakemu posebej se je moral iz¬
govarjati, da ne more, ker je sam in je
hišo in živino kar pustil doma brez va¬
ruha.

Blizu na deset je že šlo, ko jo je ugle¬
dal. Izza Rožnikove hiše je prišla z ne¬
katerimi drugimi ženskami in otroki.
France za čas ni mogel obrniti oči od
nje. Ruto je spustila na vrat, z' belim
robčkom si je brisala pot s čela.

“čedna je kar se da, da bi mi le ne
spodletelo”, je mislil in se obrnil v dru¬
ščino pri cerkvi.

Potrkavanje je ponehalo. Z velikim je
zazvonilo, ko je Franca prišla mimo
družbe in zavila naravnost v cerkev. Sa¬
mo z bežnim “Bog daj” in kratkim na¬

smehom so se pozdravili. V cerkvi se je
začelo. France se je zrinil na kor.

Nič pametnega mu ni prišlo na misel,
ko je razmišljal, kako bi samo dobil da
bi govoril z njo.

“No. če že ne bo drugače, bom pa po
ločniški strani šel domov, čeprav bo ma¬
lo dalje”, se je končno le umiril in sku¬
šal moliti rožni venec.

Vendar dosti truda ga ni stalo. Po
maši jo je videl, kako se je na hitro po¬
slovila od družbe in se spustila po hri¬
bu doli; videlo se je, da se ji mudi.

' France je zavil po drugi stezi tudi na
ločniško stran. Vedel je, da stezi pride¬
ta skupaj kmalu, ko se začne gozd. Na¬
pel je vse sile, da bi jo prehitel. Srce
mu je tolklo, da je čutil udarjanje v
sencih.

Ob studencu doli v gozdu sta prišli
stezi skupaj. France se je pri studencu
vsedel in počakal. Ni mu bilo treba dol¬
go čakati, da jo je ugledal. Lahno je ho¬
dila kot bi plavala; v obraz je bila za¬
mišljena. Opazila ga je, ko je bila le še
par korakov od njega.

“Glej ga, ali si zašel, da greš po tej
plati, ali imaš kakšno pot?”

“Ne boj se, da bi zašel, Francka”, pot
pa imam. Prav tebe sem čakal, da bi
govoril s teboj, če ne' boš huda.”

“Pa skupaj stopiva, da se pogovoriva,
da mi čas ne uide.”

“To si gotovo že slišala, da sem se
oženil in sem že vdovec.” Preneha! je
za čas. Kot svinec težka se mu je zdela
vsaka beseda.

“Veš, sam ne morem več, pa sem mi-

__ r — ---——■————--—-

slil, da bi tebe prosil, če bi me ti hote¬
la vzeti, saj si bila zmeraj prijazna z
menoj; saj hudega bi ti pri meni ne bi¬
lo. Na lepem, mirnem kraju imam hišo.
Gotovo bi ti bilo všeč.”

Francki je udarila kri v glavo, pa ni
spregovorila.

“Zakaj nič ne rečeš? Ali me res ne
bi mogla rada imeti? Ali sem prestar,
pregrd ali preneroden?”

“Ne, France! Veš, še od daleč nisem
že več mislila, da bi se možila, zato se
mi tako čudno zdi. Ne vem, kaj bi do¬
ma rekli, pa sama tudi moram še dobro
premisliti. Ne rečem pa ne, da bi mi ti
ne bil všeč, kakor tudi ne, da se mi¬
slim možiti. Malo boš potrpel, da pre¬
mislim. pa potem še z očetom govo¬
rim, Se bi se odločila; potem ti bom že
pošto dala.”

“Bom pa potrpel, saj sem že dosti,
Francka, samo lepo te prosim, da mi
ustrežeš, saj veš, da sem hudega že do¬
sti užil.”

Glas mu je postal otožen. Francka
mu je dala roko, ki je kar ni mogel pu¬
stiti. Narahlo jo je božal po roki in ji
gledal v oči, dokler mu ni roke izvila.
“Moram domov, France, dobro se imej!”

“Tudi ti, Francka, pa ne pozabi, kar
sem te prosil”. Komaj jo je še došel
glas. Na ovinku se je obrnila in mu po¬
mahala z roko, potem je izginila v go¬
zdu.

Za trenutek je še obstal, potem pa
stopil nazaj v hrib do steze, ki je pe¬
ljala proti Močeradniku na loško stran.
Hotel je naravnost mimo hiše, pa so ga
ustavili in moral je na kozarček žganja
in na bob. Za nekaj minut se je vsedel,

potem pa se izgovoril, da je doma vse
pustil brez varuha in se poslovil.

Skoro ni vedel kdaj je prišel v Hrast-
nico. Misli so se mu vse sukale okrog
France. Njen obraz je imel ves čas pred
očmi, čutil je v dlani njeno roko, čutil
njen dobri, pohlevni pogled.

Na sv. Ane dan je France pri kapu¬
cinih v cerkvi opazil Zaplazarja. Strah
ga je preletel in veselo upanje “morda
je zato prišel sem gori, da bi pogledal;
všeč mu bo gotovo, da je le ona priprav¬
ljena”, je mislil med mašo.

Počakal ga je pred cerkvijo in ogo¬
voril.

“No, srečo imam, da te ni treba iska¬
ti. K tebi sem namenjen, Fi’ance, boš že
vedel zakaj”.

“Pa malo k Belantu stopiva, da se
podpreva in da se odpočijeva. Dolgo pot
ste imeli.”

“Mi je pravila dekle”, je začel Zapla-
zec, ko sta pojedla, “da si jo vprašal,
če bi te vzela. Tako ti rečem, da bi bilo
meni prav, če je njej tudi, ker te vsak
pohvali, da si delaven, pa dober človek.
Samo malo bi pa le rad pogledal, kaj
imaš, saj veš, da kar tja v tri dni tudi
ne morem dati dekleta od hiše.”

“Imate prav oča, kar domov k meni
jo zavijva, saj ni daleč. Pol ure nimava
,kaj hoditi, boste videli, da vam bo všeč.”

Zaplazar je obgledal vse; pogledal v
hlev, se zanimal koliko je gozda in dru¬
gega sveta; videlo se mu je, da mu je
všeč.

“Ko bi bil moj svet ve s  na takem kra¬
ju, koliko bi bilo manj trpljenja” je pov-
daril, ko sta stopila v hišo. Pri moštu
in suhem mesu sta se razgovorila.

NAŠ POINLMSTEK

Zadnjič smo naznanili, da bomo
začeli priobčevati v našem tedniku
kot celoletno branje

VIŠ A R s K A POLENA

najboljšo povest pred desetimi
leti usmrčenega pisatelja
NARTEJA VELIKONJE.

Radi bi ugodili našim naročni¬
kom, ki pogrešajo lahkega branja
v tedniku s tem, da bi jim poleg
izčrpnih političnih in kulturnih in¬
formacij nudili tudi razvedrilo po
težkem delu v obliki dobrega lepo¬
slovnega dela domačega pisatelja.
In to pisatelja našega duha, ki mu
ni bilo usojeno biti med nami v e-
migraciji, temveč je padel kot ena
prvih povojnih in naj večjih žrtev
“malikovanja zločina” v naši do¬
movini.

Velikonjevo povest Višarska po¬
lena bomo začeli objavljati v Svo¬
bodni Sloveniji kot podlistek s pr¬
vo februarsko številko, t. j. dne S.
februarja.

Naročnike Svobodne Slovenije
prosimo, da na to opozore svoje
znance in prijatelje. Naj postane¬
jo naročniki Svobodne Slovenije,
če še niso, da bodo lahko vsak "te¬
den redno dobivali list ter v njej
brali lepo Velikonjevo povest.

Beroč njegovo povest, se spomi¬
njajmo vse leto njegovega svetle¬
ga zgleda.

navajajo, da je Šoštarič umrl na posle¬
dici rane, ki mu jo je zadal Slovenec An¬
ton Dolinšek. Zakaj je med obema prišlo
do spora, listi ne poročajo.

Emmms

Rojstva. Rodili so se: V družini g.
Franca Jemca in ge Eve, roj. Weinzagen,
hčerka Elizabeta, v družini g. Jožeta
Paskvaliča in ge Ivane, roj. Benigar,
hčerka Ana in v družini g. Jerneja Ka¬
lana in ge Terezije, roj. Jenko sin Bogo¬
mir. Srečnim staršem naše čestitke. —
Sušnikovi družini v Lanusu je umrl
šestmesečni sinček Ivan. Pokopali so ga
na pokopališču v Lomas de Zamora. Hu¬
do prizadeti družini naše sožalje.

Me zamudi ugodne
prilike!

Naloži sedaj svoj denar na tak
način, da ga vedno lahko dobiš
nazaj, kadar ga potrebuješ, in da
Ti obenem prinaša lep dobiček!

Kako to lahko storiš Ti povesta
brata

FRANCE in JANEZ KRIŠTOF

Brandsen 858,

Ramos Mejia, FCNDFS

od 9. do 11,30 ure

in po telefonu 658-0827
od 19. do 21. ure.

■ -- - -

“Gospodinjo pa res rabiš, France, saj
ni po človeško takole živeti čisto sam
kot kakšen puščavnik. Hišo pa le malo
popravi, stara je.”

“Seveda je stara, saj ima številko
ena. Mora biti najstarejša v vasi. Mislil
sem že na to, pa me je rajnica prosila,
naj to pustim, ker bi se nove težko na¬
vadila. Les že imam, strešno opeko tu¬
di, potem bom pa še lesene stene ven
zmetal in podzidal.”

Zaplazar je bobnal s prsti po mizi. Vi¬
delo se je, da ga še nekaj skrbi.

“Hm, France, če bi se dogovoril za¬
res, mislim, da morava udariti kar na¬
ravnost, da potem ne bo kake zamere in
krega; koliko boš pa hotel dote imeti?”

“Veste, oča, na to pa res nisem nič
mislil. Jaz bom zadovoljen, če me vza¬
me, dali ji boste, kolikor boste hoteli.
Vi jih boste morali še dosti preskrbeti,
jaz pa za zdaj res ne bom v nobeni sti¬
ski. Saj pozimi, ko ni pri hiši dela. še
zmeraj nekaj zaslužim.”

Zaplazar je zadovoljen vstal. “Fran¬
ce, nič mi ni žal, da sem prišel. Midva
sva zmenjena. Zdaj pa enkrat doli pridi,
da se še z dekletom pomeniš in da se
pogovorimo kdaj bomo naredili.”

Pospremil ga je do klanca nad žago.
“Pozdravljeni bodite, pa doma pozdra¬
vite!”

“Tudi ti, France. Le kmalu se oglasi.”

France se je veselo oddahnil. “Zdaj bo
steklo”, mu je šlo po glavi,” zdaj bom
šele začel živeti. Kdo bi si mislil, da.
bom kdaj imel tako vedro življenje, ko
je toliko hudega že šlo mimo mene.”

(Konec v prihodnji številki)

Sircm 4,

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 20. I. 1955

SLOVENCI

USA

Na jezuitski univerzi v Clevelandu je
diplomiral za strojnega inžinerja g. Edi
Jordan, doma iz Št. Jerneja na Dolenj¬
skem. čestitamo!

V Chicagu je umrl policijski polkovnik
Stanko Palčič, biv. poveljnik policijske¬
ga varnostnega zbora v Ljubljani. Pok.
Palčič je begunska leta preživel v Itali¬
ji in Nemčiji, odkoder je emigriral v
Severno Ameriko. Naselil se je pred tre¬
mi leti v Chicagu, kjer ga je tudi dole¬
tela smrt. V Chicagu je bil nekaj časa tu¬
di urednik Žebotovega lista “Slovenska
država”. N.p.v.m., preostalim naše soža¬
lje.

AVSTRIJA

Na univerzi v Gradcu je diplomiral za
strojnega inžinerja g. Stanko Vrečar,
doma iz Moravč, čestitamo!

ANGLIJA

V Rristolu sta se poročila g. Svetozar
Potokar in gdč. Sarah Rosemary Pollin-
ger, v Bedfordu pa g. Ivan Klemenčič in
gdč. Marcela Kragelj, čestitamo! —
Na prosvetnem večeru, ki so ga imeli

NAŠ ZBORNIK

(Nadaljevanje z 2. strani) :
Kremžar se je oddolžil J. N. Iz naše sre¬
de so odšli v večnost sodnik Stanko Čer¬
nič, ki še s slike kaže svoj prijazni na¬
smeh, bivši črnovrški župan, vedno po¬
žrtvovalni Franc Košir, Alojzij Vuga, s
katerim sva skupaj delala na obri — jaz
pod drugim šefom •— in je zelo grdo po¬
gledal, kadar smo v naši ekipi kaj grde¬
ga govorili, orodje nam pa vseeno rad
posojal, in Nace Jeriha, ki je zbornik ta¬
ko cenil, da ga je še domov vtihotapljal.
Spominska plošča je posvečena tudi po¬
kojniku pod Slovenskim stolpom pri Ba-
riločah: dr. Stanko Jug je vzornik na¬
ših gorskih junakov.

Med dokumente spada tudi spis o slo¬
venski narodni zastavi, ki ga je prispe¬
val dr. Roman Pavlovčič. Potrebno bi bi¬
lo spregovoriti zadnjo besedo tudi. o slo¬
venski himni. . M. M.

P O SVETU

(londonski Slovenci prvo nedeljo v no¬
vembru je bilo na sporedu predavanje o
življenju Slovencev v Argentini. — čla¬
ni igralske družine v Bedfordu so 20.
nov. 1954 postavili na oder Jalenovo
“Srenjo”.

SLOVENSKI TISK V ARGENTINI

Slovenska beseda, Oktober — novem¬
ber — december 1954. Vsebina: Sveto-
nočno Dete (K. Škulj); Sveti večer
(Jošt); Nochebuena; Božična idila (I.
C); Sveta noč, Detece spi (Mirko Ge-
ratič); Hudičev brlog” (M. Radoš);
Naravoslovje in svetovni nazor (Dr.
Fran Mihelčič); O vračanju ujetnikov
v komunistične domovine (Janez Mar¬
tinc) ; Slovenskim Dachavskim žrtvam
(Pistivšek); Izgubljeni Trst (R. S.)
Najpomembnejše osebnosti celjske zgo¬
dovine (Branimir Pistivšek); Vrhnika
(Marijan Marolt); Prekmurje (Branko
Pistivšek); O raku (Dr. V. Meršol, po¬
natis), Roparski napad na Suhorju (M.
Radoš); Ameriška (Mirko Geratič);
Dve žrtvi (Sepčev); Slovenski značaj
(Branko Pistivšek); f Fran Kremžar
(K. Škulj); Kulturni pregled.

Meddobje. Štev. 3. Vsebina: Makova
sinfonija (Vladimir Kos); S tokovi in
proti tokovom (zaključek Milan Ko¬
mar) ; Majhne stvari (Vladimir Kos);
Ab urbe condita (Tine Debeljak); Lju¬
bezenske pesmi (Pavel Silenciarij —
Anton Brezovnik); Slovo. Naš kraj
(Vladimir Polant); Srečko Kosovel (Ti¬
ne Debeljak); V novembru (Branko
Rozman); Via dolorosa, Veronika, Si-

“KRIVDA RDEČE FRONTE” je knji¬
ga, v kateri msgr. Škerbec Matija pri¬
kazuje F. Sajetu, avtorju Belogardizma,
kaj je resnica in kje v dogodkih za ča¬
sa revolucije. Med drugim sta objavlje¬
na notarska zapisnika Jožeta Jakoša iz
Št. Ruperta in Ivana Riglerja od Sv.
Gregorja. Knjigo dobite v Dušnopastir-
ski pisarni. Cena 17.— pesov. Pohitite
z nakupom!

"ČASA II © Y IJ 95  - urama ta aelatarna

OLAZABAL 2330 Tel. 76 - 91S0

pol kvadre od Cabilda 2300

Zapestnice Douglas v pravem jeklu za damske in moške ure 45.—•

moški manšetni gumbi v masivnem srebru . 45 —

moški manšetni gumbi v masivnem zlatu 18 kit. 250.—

ovratne damske verižice v 12 kit. zlatu. 60.—

ovratne damske verižice v 18 kit. zlatu. 82.^—

uhani v 18 zlatu par od . 48.—

EOT IZREDNA PONUDBA:

zlata damska zap. ura Anker s 15 rub. 320.—-

Moške zapestne in žepne ure znamke; Zenith, Doxa, Election, Record,
Unver, avtomatične Olma Pacar.

PREDELAVA IN POPRAVILO NAKITA. VESTNO POPRAVILO UR.

Slovenske stranke, ki so med tednom zaposlene, lahko pridejo tudi v soboto
popoldne. Prijavijo se lahko telefonsko.

Vpliv gospodarstva na raftanj® politiko v U.S.A.

Po drugi svetovni vojni je Severno- i
ameriška Unija politična sila prvega re¬
da; je voditeljica zapadnih sil in hkra¬
ti daje smer svetovni politiki. Da mo¬
re zavzemati ta svoj najvišji politični
položaj, opira svoje politično delo pred¬
vsem na gospodarske stebre, to je na
svoje temeljne industrije, ki takorekoč
diktirajo njeno zunanjo politiko. Kdor
ne pozna važnosti tega ekonomskega
faktorja, zagreši velike zmote v ocenje¬
vanju orientacije ameriške diplomacije
in njenih vojaških pogodb z drugimi
državami. Industrija je namreč pogoj,
na katerega U.S.A. opira vso svojo di¬
plomatsko velesilo.

Podati popolno sliko vsega gospodar¬
stva V U.S.A. v kratki sintetični raz¬
pravici seveda ni mogoče. Zaradi tega
bomo konkretizirali le najznačilnejše po¬
sameznosti temeljne proizvodnje te dr¬
žave; sem spada predvsem produkcija:
energije, jekla in aluminija ter agrar¬
nih proizvodov. Eno je splošno znano in
popolnoma jasno: v svetovnem gospo¬
darstvu je U.S.A. prva in največja in¬
dustrijska sila sveta. Ona namreč razpo¬
laga z več kot 50% svetovne energije
in je hkrati skoraj za enak odstotek
odjemalec vseh surovin, določenih za
bazične industrije.

ENERGIJA: Viri za pridobivanje e-
nergije so predvsem trije: premog, pe¬
trolej in elektrika. V zadnjih časih se
jim pridružuje še četrti, namreč: atom¬
ska energija, ki pa danes še ne more na¬
domestiti nobenega od prvih treh.

Ameriški gospodarstveniki in ljudje
trgovine smatrajo, da pomenja barome¬
ter in ritem, razvoja ameriškega gospo¬
darstva predvsem produkcija PREMO¬
GA. Popolnoma točno to ni, ker gibljejo
ameriško industrijo tudi drugi viri e-
nergije, res pa je, da' so ameriški pre¬
mogovniki najbolj bogati od vseh na

I svetu; delujočih premogovnikov je nam¬
reč izredno mnogo in premogovna leži¬
šča v U.S.A. so takorekoč neizčrpna.
Premog se pridobiva ob najbolj ugodnih
pogojih. Zato nakoplje ameriški premo-
gar dnevno po 6 in pol tone premoga,
dočim ga nakoplje njegov tovariš v Za-
padni Evropi povprečno na dan le po
1 in pol tone. Severnoameriška produk¬
cija premoga je od leta 1910 dalje re¬
lativno zelo stalna razen v dobah go¬
spodarskih kriz. Nakopali so ga: v le¬
tu 1929 kakih 600 milijonov ton, v le¬
tih med 1943 do 1947 letnih 650 milijo¬
nov ton. V letih krize 1930 do 1933 je
padla produkcija na povprečnih letnih
350 milijonov ton. V letu 1953 pa so na¬
kopali kakih 450 milijonov ton premo¬
ga. V sedanjosti se ameriški premog
deloma spreminja v kaloričnih centralah
V elektriko, deloma v kemične produkte,
deloma v sintetični kavčuk in v surovi¬
ne za industrijo plastičnega materijala.
Na ta način premog ni več “kruh indu¬
strije”, kakor je bil v preteklem stoletju,
kajti drugi viri mu delajo resno kon¬
kurenco. Učeni ljudje napovedujejo, da
bo po preteku neke ne prav dolge do¬
be premog služil le še za kemično upo¬
rabo, ker da ga bo kot vir energije po¬
polnoma izpodrinil PETROLEJ, razen
njega pa tudi ELEKTRIKA ter ATOM¬
SKA ENERGIJA, ki je začela nastopati
svojo dobo tudi v civilni uporabi.

Medtem ko se premogovna proizvod¬
nja v U.S.A. polagoma zmanjšuje, tam
stalno narašča produkcija petroleja. Ob
pričetku prve svetovne vojne so ga pri¬
dobili okrog 360 milijonov sodov, v le¬
tu 1953 pa so ga načrpali za več kot
6-krat več, to je nad 2.300 milijonov
sodov, kar odgovarja kakim 280 mili¬
jonom meterskih ton. Pred prvo vojno
je znašala letna produkcija petroleja v
U.S.A. kakih 65% svetovne proizvodnje,

mon iz Cirenije (Anton Novačan); Ne¬
kaj misli ob sodobni književnosti (Zor¬
ko Simčič); črke, besede, misli (Ruda
Jurčec); Nova slovenska cerkev v To¬
rontu (Fr. Gorše); France Gorše o u-
metnosti in o svojem življenju; Razsta¬
va slovenske pokrajine — Bs. As. (M.
M.); Meštrovičeva razstava — Bs. As.
(M. Marolt); Mušičeva razstava v Rimu
(Rafko Vodeb); Slovenci na Bienali v
Benetkah (Rafko Vodeb); Azazel v Bs.
Airesu (Alojzij Geržinič); Glasbeno živ¬
ljenje v Buenos Airesu (M. K.); Vinko
Beličič: Pot iz doline (Branko Rozman);
Dore Ogrizek: Pariš — Tel Qu’on Lo-
aime (B. L.); Ivan Potrč: Na kmetih
(Vinko Beličič); Martin Jevnikar: Vse¬
bine slovenskih leposlovnih del (A. G.);
Kronika; Priloge: Kipar Fr. Gorše:

Abraham — Slovenija — Harmonikar
— Jesen. — Kristus — Marija z Jezu¬
som — žalostna Mati božja — Brezma¬
dežna — Sveti Jožef in Sveta Terezi-
ka D. J.

Vrednote — druga knjiga znanstve¬
nih razprav, esejev in študij. Vsebina:
Iz etike narodnosti (univ. prof. dr.
Ignacij Lenček); Slovenski narodni zna¬
čaj (prof. Alojzij Geržinič); Misli o
slovenski kulturni zgodovini (Marijan
Marolt); Idejni temelji medsebojne
strpnosti (dr. Vinko Brumen); Obliko¬
vanje slovenske državne misli (Ruda
Jurčec); Ob Petrovem grobu (univ.
prof. dr. Janez Vodopivec); Beseda o
Novačanu (dr. Tine Debeljak); Janez
Goligleb — nadaljevanje dramskega de¬
la Antona Novačana, vzeto iz pisatelje¬
ve zapuščine; Meštrovič in Slovenci
(Marijan Marolt); Pogled na povojno
slovensko leposlovje (prof. Vinko Beli¬
čič); O Cankarju na Dunaju (prof.
Martin Jevnikar); Verovanje Indijancev
Lengua (dr. Branka Sušnik); Poskusi
reform pri angleških laboristih (Av¬
gust Horvat).

ZVESTO V SLUŽBI KOMUNIZMA

Rdeči diktator Tito se kot pravoverni
komunist norčuje iz vsega. Zahodnemu
svetu zatrjuje, da mu je potreben v ob¬
rambi pred komunistično nevarnostjo,
zato pa dobiva od zahodnih demokrat¬
skih držav hrano, orožje in drug mate¬
rial, da lahko z njim še naprej vzdržu¬
je komunistično diktaturo v Jugoslaviji.

Ko se je mudil v Indiji je Tito s svo¬
jim obiskom podpiral samo tiste, ki va¬
re v tem delu sveta blok proti zahodnim

lEMJf W

II. A M © S M S  I A

Nahajajoče se 100 metrov od
Avenide San Martin
PRODA PO IZREDNO NIZKI
CENI IN UGODNIMI POGOJI
STANISLAV ZUPANČIČ
Martillero Publico
Almirante Solier 1136, Capital

v povojnem času je padel ta odstotek na
55%. Ob proizvodnji petroleja v U.S.A.
pa je važno dodati še številke proizvod¬
nje zemeljskega plina. V letu 1935 je ta
znašala kakih 55 tisoč milijonov, v le¬
tu 1953 pa kakih 240 tisoč milijonov
kubičnih metrov.

Petrolej je v sedanjem času kri se¬
vernoameriškega gospodarstva. Ta kri
kroži po več kot 50 milijonih avtomotor-
jev, po tisočih Diesel-električnih loko¬
motivah in po neštevilnih strojih mor¬
skega in rečnega ladjevja. Kljub veli¬
kanski domači proizvodnji petroleja pa
mora U.S.A. segati po uvozu tega gori¬
va. Domača produkcija namreč krije le
kakih 65% domače potrošnje; ostalih
nad 30% morajo uvažati deloma iz La¬
tinske Amerike deloma pa iz Bližnjega
Vzhoda, kamor je globoko prodrlo pet
ameriških velikih petrolejskih tvrdk:
Standard Oil of California, Standard
Oil of New Jersey, Texas Oil Co., So-
cony Vaeuum Co. in Gulf Oil. Co.
Izvoz severnoameriških kapitalov v po¬
vojni dobi je najtesneje povezan na po¬
litiko petroleja, ki je njen plašč tako v
Latinski Ameriki kakor tudi na Sred¬
njem Vzhodu. Pri tem spominjamo na
perzijsko petrolejsko in državno krizo
v zadnjih par letih in na investicije ka¬
pitala iz USA v Argentini v letošnjem
letu.

Produkcija ELEKTRIKE iz kalorič¬
nih central v USA je znašala: v letu
1932 kakih 100 tisoč milijonov kilovat¬
nih ur, v letu 1946 kakih 260 tisoč mili¬
jonov, v letu 1950 kakih 400 tisoč mili¬
jonov in v letu 1953 kakih 513 tisoč mi¬
lijonov KWh. Pri motrenju teh številk
moremo samo strmeti nad ameriško
ogromnostjo. Dve tretjini te energije da-
rles proizvajajo kalorične centrale, iz
česar sklepamo, da se velik del premo¬
ga pretvarja v elektriko, ki na ta način
postaja v sedanjosti “kruh industrije”,
ki se naseljuje v sodobnih velemestih,
ki pa ne nastajajo več na obrežjih ve-


Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da je dne 18.
januarja 1955 ob 1S.47 uri zvečer po skoro tri letni hudi bolezni, kateri
sta se zadnji teden pridružila še močna gripa in pljučnica, v 76 letu starosti
umrl naš dobri mož, oče in stari oče

I IGNACIS POŠTAJNAU

K zadnjemu počitku smo ga položili v sredo dne 19. januarja 1955 ob
treh popoldne na buenosaireškem pokopališču Chacarita.

Dragega pokojnika priporočamo vsem v blag spomin.

Žalujoči:

žena Frančiška, hčerka Adela, vdova Šabič,

sin Marjan ter

vnuki Marjetica, Branko, Božo, Matjaž in Janezek

Buenos Aires, 19. januarja 1955

zaveznikom in so na strani Moskve. Da
bi se indijskim množicam še bolj pri¬
kupil, je brezverec Tito šel tako daleč,
da se je izdajal za vernega človeka. Sto¬
pil je v “sveto” reko Ganges, kjer so
nad njim pred veliko množico Indijcev
indijski svečeniki opravljali razne cere¬
monije in ga blagoslavljali. Nato se je
podal še v Sranath in se poklonil na gro¬
bu Bude. časnikarjem tokrat ni govoril,
da je vera “opij za varanje ljudstva”,
ampak je ponovil samo tisto stalno kri¬
latico, ki jo v zadnjem času neprestano
pošiljajo v svet iz Moskve o “mirnem
sožitju” držav 'z različnimi polit, gospod,
in soc. sistemi. Dejal je, da je “trdno
prepričan, da majhna država z enim si¬
stemom in velika država z drugačnim
sistemom moreta vzpostaviti dobre in'
prisrčne odnose in sodelovati kot ena¬
kopravni edinici.”

Isto je ponovil ob zaključku svojega
obiska v Burmi dne 17. t. m., ko je |
skupno z burmanskim predsednikom U |
Nujem naglašal, “da se mir pod sedanji- j
mi okolnostmi lahko utrdi samo na na¬
čelu “koeksistence”.

Komunističnemu veličanstvu Titu je
burmanska vojska podarila ob slovesu
dva velika slona, ki so ju vkrcali na Ti¬
tovo ladjo “Galeb”.

Mtarsihdo še m,-e

. . .da je v USA med 62.000.000
zaposlenih samo 6.970.000 farmer-
jev, in da je žensk zaposlednih od
tega 19.353.000;

Wr»  UMZB BERCE

kirurg in zdravnik Instituta za
prebavne organe in jetrci, ordini-
ra vsak torek in četrtek od pol
šestih do osmih in ob sobotah od
treh do šestih popoldne
v kliniki Once,

RIVADAVJA 3434, CAPITAL

Roengten in laboratorij

Telefon ordinacije 62-5004,

Telefon za nujne slučaje 71-0171

OBVESTILA

Izlet SFZ. V nedeljo dne 30. jan. bo
fantovski izlet v Tigre. Ob sedmih zju¬
traj bo v farni cerkvi v San Fernandu
skupna maša, ob osmih odhod iz Tigre
po Rio Carapachay do otoka Real (t. j.
ena postaja pred hotelom Evropa). Kdor
se ne bi mogel pridružiti skupini, lahko
potuje zasebno. Za udeležbo na izletu
niso potrebne posebne prijave. Hrano
pa prinesite s  seboj. Fantje, pridite!

Odbor SFZ.

CERKVENI OGLASNIK

Salezijanski sotrudniki in sotrudnice
imajo svoj letni shod v nedeljo 30. ja¬
nuarja ob 5 pop. v svetišču Marije Po¬
močnice kristjanov v Don Boskovem za¬
vodu v Ramos Mejia.

Mr* Seže Er mene

Billimghurst 97/1, Dpto D, Capital
Tel. 62-7213

Ordinira vsak torek, četrtek in sobo¬
to od 4. do 6. ure pop. za ženske bo¬
lezni in kirurgijo, druge dneve pa po
predhodnem telefonskem sporazuma.

NAZNANILO!

Frizersssl&n
V m  M A 99

vljudno obvešča vse svoje spo¬
štovane stranke, da smo se pre¬
selili v novi moderni in večji
frizerski salon, malo pred Primero
Junto, Caballito.

Naslov našega frizerskega
salona je

PEDRG GOYENA 1702
esq. Curapaiigue - Capital Fed.

■k * *

Do nas lahko pridete z vsemi
omnibusi, kolektivi in tramvaji, ki
vozijo po Rivadaviji do višine
6200, t. j. do Calle Curapaiigue,
nato po tej ulici 3 kvadre do esq.

P<0>4©Ct®ftIfe -VISI

lerek kot v 16. in v 17. stoletju in ne
več ob robu premogovnikov kot v 18. in
v 19. stoletju. Hidravlična proizvodnja
električne energije se vrši v velikanskih
zajezenih dolinah držav Tennesee, Co-
lorado in Columbia.

USA proizvaja skoraj dvakrat toliko
električne energije kot Sovjetska Unija.
Severnoamerikanec razpolaga s trikrat
tolikšno količino električne energije kot
Francoz, čeprav je Francija ena od naj¬
bolj elektrificiranih držav Evrope. Po¬
leg tega pa je kilovatna ura električne
energije v USA mnogo cenejša kakor
kjerkoli v Evropi.

Ako in kadar bo atomska energija za¬
res stopila v civilno akcijo, je prav
verjetno, da bodo Amerikanci izgubili
svoje gospodarstvo nad energijo. Sov¬
jetski blok se je namreč z vso silo vrgel
v borbo za premoč na tem polju pridobi¬
vanja energije. V teku prihodnjih ne¬
kaj let so v tem pogledu možna velikan¬
ska presenečenja. Amerikanci bi mogli
borbo vzdržati in eventuelno obdržati
premoč samo na ta način, da bi žrtvo¬
vali velikanske investicije v starih —
klasičnih virih energije, kar pa pred¬
stavlja pustiti izven rabe neizmerne
množine vloženih kapitalov.

JEKLO je podlaga kovinske civiliza¬
cije naše dobe in s tem tudi vojaške si¬
le narodov. USA predstavlja na tem
polju prvaka svetovne produkcije meta-
lurgičnega koksa in jekla. Ameriška
produkcija železa je znašala v letu 1953
kakih 120 milijonov ton, teoretična
proizvodnja jekla pa je znašala kakih
100 milijonov ton, čeprav danes jeklena
industrija dela le s kakimi 68% svoje
resnične zmogljivosti. V tej industriji je
v zadnjem času prav zaznatno čutiti na¬
zadovanje.

Jekleno industrijo imajo v  pretežni
večini v svojih rokah trije veliki trusti:
U. S. Steel Co, Betleheem Steel Co. in
Republic Steel Co. To kaže, da je pro¬
izvodnja jekla izredno koncentrirana.

Ta industrija dela skoraj izključno le
za notranji trg, ki pa postaja iz leta v
leto vse šibkejši odjemalec. Zaradi te¬
ga bodo morali Amerikanci, kadar bo¬
do končani programi za oboroževanje,
izvažati stroje in jeklo v neobdelanem
stanju, ker jih bo sicer v tej industriji
zajela gospodarska kriza ali celo kata¬
strofa.

ALUMINIJ je v naših časih kovina
bodočnosti, ker zavzema najvažnejše
mesto v izdelovanju lahkih kovin, v o-
boroževanju in predvsem v zrakoplovni
industriji. V letu 1953 so producirali v
USA skoraj do 1.250.000 ton aluminija.
Monopol nad tem strateško najvažnej¬
šim materijalom imajo trije veliki tru¬
sti: Grupa Mellon (Alcoa), Grupa Rey-
nolds in Grupa Kayser. (Slednje ime
nam je znano iz nedavne dobe ob inve¬
sticijah tujega kapitala v argent. avto¬
mobilski industriji!)

Severnoameriška industrija alumini¬
ja je industrija, ki dela skoraj izključno
le za državo. Na dan, ko se bodo Za¬
vrli programi za oboroževanje in voj¬
no aviacijo, bo industrija aluminija pa¬
dla v še večjo krizo in katastrofo kot
jeklena.

AGRIKULTURA je najbolj kritičen
sektor ameriškega gospodarstva. Od le¬
ta 1934 so namreč poljedeljski proizvo¬
di narasli skoraj na dvojno množino.
Predlanskim (1953) se je nakopčila v
državnih skladiščih neizmerna količina
presežkov zlasti pšenice in lanu. Za te
produkte USA ne dobi pravih trgov in
odjemalcev na svetu. Ako jih vrže pod
ceno na svetovne trge, utegne porušiti
gospodarsko ravnotežje med svojimi za¬
vezniki; dalje kopičiti v skladišča jih
ne more. Zdi se, da na tem gospodar¬
skem sektorju Ameriki že grozi resna
kriza.

Ako vnovič premotrimo naštete eko¬
nomske faktorje, nam postane bolj ra¬
zumljiva zunanja politika USA.

o