52092

Narodna in univerzitetna knjižnica
v Ljubljani

I KONEC

I

SVETA


V LJUBLJANI

ANTON A. TUR n

UluKtBUb

**«NbMm* c f«0aNKMkrl»o

KONEC SVETA.

laustvena opazovanja o stvarjenju svetov, o nji-
’ eni življenju in poginu, z ozirom na dogodek
novembra letos, ter o poginu človeškega rodu,
. osebnim ozirom na socijalne razmere v človeštvu
naše zemlje.

Sestavil: Amon Zagoršek,

Drugi, predelani natis.

TRST 1899.

TISKARNA DOLENC

(FRAN POLIC)

duLfU..

Ponatis je postavno prepovedan.

Uvod

Vsikdar, kadar se pojavi na našem vsemirjn kaj
posebnega, čuti je različnih glasov o takem dogodku.
Ob takih prilikah so se govorile in pisarile že različne
stvari, o katerih se ne more naravnost reči, da so iz¬
virale vedno iz treznega razuma, marveč iz gole fantazije,
ako ne celo iz dobičkaželjnosti.

Nikdar pa še nikomur ni prišlo na um, poučiti
splošno človeško družbo o stvareh, ki so edino mogoče
in verjetne t. j. nikdo še ni spisal knjige, ki bi v splošno
umljivi obliki povedala tudi široki javnosti, kaj se godi
v prostorih svetovnega stvarjenja.

In to sem si namenil storiti jaz s to knjižico, v
živem prepričanju, kako koristno za vso človeško družbo
bi bilo, da obrne svoj pogled nekoliko proč iz tega tes¬
nega zatuhlega prostora na zemlji in od teh omejenih
razmer in se seznani z vesoljno veličastje božjega stvar¬
jenja. Kolike koristi bi to bilo za naše življenje, o tem
bi se dale napisati debele knjige.

Ni pa treba izmišljati si ali se zatekati po snov v
brezplodno fantazijo — ne! Stvarjenje samo, kakoršno
je in kakor se nam predočuje v svojih večnih zakonih
kemije in fizike, je tako fantastično in veličastno samo
na sebi, da presega vso našo tudi najbujnišo domišljijo
in ni treba drugega, nego da govorimo čisto resnico, pa
imamo pred seboj najfantastičneje pojave stvarstva visoke
poezije.

In v tem smislu sem si namenil spisati to svoje
skromno delce in izkoristiti baš trenotek letošnjega feno¬
menalnega dogodka na našem nebu. Da sem se pri tem
razmotri vanju čudovite snovi dotaknil naposled tudi v večji
meri socijalnih razmer naših na tej zemlji, mi bode upam,
vsak pritrdil, ker te razmere z nami vred spadajo istotako
v splošni svetovni red stvarjenja, kakor vsak drugi, član v
brezkonečni verigi stvarstva. Saj je baš človeštvo tisti faktor,
katerega se največ tiče »začetek in konec" vsega tega
in ako govorimo zlasti o »koncu 11  vseh stvari, je tem-
bolje, da poznamo prave uzroke istemu in se izognemo
vsaj oni prezgodnji katastrofi, katero bi lahko preprečili
mi sami. Ako sem v tem pogodil pravo, naj sodijo
cenjeni čitatelji sami.

V TRSTU, meseca oktobra 1899.

Pisatelj.

D L h.

Letošnji komet

in kometi sploh.

Komet ali »repata zvezda", katera pribeži iz brez-
konečne praznote 13, —14. dan meseca nov. t je bil
zadnjikrat na našem obzorju leta 1866. Tedaj je v noči 13.
novembra zagledal zvezdoslovee Schiaparelli v Milanu velik
roj gorečih utrinkov, ki so bežali preko tira naše zemlje
in v tisti čas je „stal" na nebu tudi komet, katerega
so imenovali .komet I 1866“. Schiaparelli je doznal, da
so utrinki v zvezi s tem kometom, da so takorekoč
trdi del repatice, katera se je prikazala v podobi ši¬
roke s vitle megle začudenim očem tedanjega človeštva.

Vender prihod tega kometa tedaj ni provzročil no¬
benega strahu na zemlji, kajti tedaj se je naši zemlji le
v toliko približal, da so videli ljudje njegovo podobo in
goreče utrinke, imenovane .Leonide", katere je komet
vlekel za seboj, komet se je to aj že nahajal zunaj tira,
po katerem hodi naša zemlja okoli solnca.

Ako pa se komet nahaja dne 13. novembra ne
zunaj in ne znotraj zemske poti, marveč ravno na njej,
tedaj je neizogibno, da mora zadeti z našo zemljo skupaj
in jo zajame v svojo meglo ali jo obsuje z svojimi go¬
rečimi utrinki.

In to se zgodi, kakor so doznali nekateri zvezdo-
slovci, prav letošnje leto v času 13.-14. novembra.

Ta izjava zvezdoslovcev je dokaj vznemirila nekatere
prebivalce te zemlje, kateri pričakujejo v omenjenem času
velike nesreče za svoj obstanek.

Tega strahu, kakor rečeno, ni mogoče pregnati iz
src človeštva z nikakimi dokazi in strokovnjaškimi računi,
kajti človeška narav je taka, da si preje želi nesreče,
nego pa dokazov o nasprotnem in potemtakem tudi noče
nič slišati o strokovnjaških računih, katerim ne verjame
in tudi noče verjeti. Uverjen sem, da ima človeštvo
mnogo rajši, da se letos v noči 13. novembra zares pri¬
peti grozna nesreča z neba doli, nego pa da bi že danes
bilo prepričano, da v tej noči ne bode doživelo drugega;
nego da vidi veliko repatico in njeno ploho gorečih
utrinkov, ki bi leteli mimo zemlje in izginili v noči, brez
da napravijo tu doli izdatno škodo in razburjenje ; kajti
človek ljubi grozo in razburjenje in nespametno bi
bilo, mu to zabavo kratiti z učenjaškimi dokazi, zlasti,
ako so taki »dokazi* plitvi in nezanesljivi.

Ker toraj prijetne bojazni ne moremo izruvati iz
src človeštva, treba, da govorimo o tem, česa se je bati
ali pričakovati hudega od letošnjega dogodka.

Da pa moremo to vsaj približno označiti, treba je
v prvi vrsti znati, kaj so kometi sploh, iz česa obstojijo
in kaj se utegne zgoditi, ko zadenejo ob našo zemljo.

Pričnimo toraj.

Vsi kometi so bili nekdaj t r d i s v e-
t o v i.

To je dokazano po .spektralni analizi. Ko se je leta
1858 prikazal naši zemlji krasen komet ,.Donati“, kateri

je bil najsvitleji od vseh kometov, kolikor jih pomni se¬
danji človeški rod, tedaj učenjaki še niso poznali spektralne
analize, sredstva, s katerem se na goreči svitlobi kakega
nebesnega trupla da spoznati, iz kake snovi obstoji.
Kajti še le eno leto pozneje, 1859, sta učenjaka Bunsen
in Kirchhoft znašla tak aparat. S tem aparatom se je
dognalo, da bela svitloba solnca ni ena sama luč, mar¬
več da je sestavljena iz raznih barvnih svitlob, kar ravno
je dokaz, da se nahaja v solncu mnogo kemičnih snovij,
katere imajo vsaka svojo barvo. Da se o tem prepričamo,
postavimo z vodo napolnjeno steklenico pred kako raz¬
poko, skozi katero sije solnce, tu zagledamo celo vrsto
barv, združenih na oni strani steklenice, ki je obrnena
proti nam, te barve so : rudeča, aranžna, rumena, zelena,
višnjeva in vijolična. Za dokaz, da te solnčne barve za¬
res prihajajo od kemičnih snovij, t. j. rudnin, nahajajo¬
čih se v solnčnem svetu, vzemimo belo žarečo kroglo
železa in postavimo pred njo steklenico polno vode tako,
kakor je gori omenjeno glede solnca, tedaj se nam pri¬
kažejo zopet one barve. Drugače pa je, ako spremenimo
kako kemično snov v žareči par, n. pr. natrium,
katerega snov je glavni del naše soli. Ta par nam
pokaže s v i 11 o rumeno črto na tamnem dnu ; ako
pa spremenimo v goreči par železno kroglo, tedaj pa se
nam prikaže okoli 600 barvastih črtic na črnem dnu
različno razdeljenih. To prikazen imenujemo špektrum
železa, kakor je špektrum natriuma r u m e n a črt a.
Kadarkoli še se je preiskovalo železo ali natrium, vsikdar
so se prikazovale imenovane črte. V solncu vidimo pa
pred vsem ono svitlo rumeno črto natriumovega para in
pa ono prikazen železnega špektruma in iz tega sledi,
da gori v solncu velik del natriuma, (soli), in železa.

Poleg teh snovij pa so se našle dozdaj v solncu še snovi,
ki se jim pravi v o d e n e c, k a 1 c i u m, c h r o m. k o-
b a 1t, n i k e 1, baker, t i t a n in cink.

Te snovi pa se nahajajo tudi v naši zemlji in je
toraj dokazano, da obstoji naša zemlja iz enake snovi,
kakor solnce. Toda ne samo naša zemlja in solnce
marveč tudi vse žareče prikazni neba, kolikor jih je
bilo mogoče dozdaj preiskati s spektralnim aparatom,
vse so prikazale enak Spektrom. Iz tega toraj sledi, da
so poleg solnca. in zemlje tudi vse zvezde neba, kar jih
vidimo bliščati v noči, iz povprečno ene in iste kemične
snovij.

Daši pa od kometa .Donati -1  v letu 1858. še ni
bilo na našem obzorju ves ta čas do danes nobenega
tako svitlega kometa, da bi ga bilo mogoče natanjčno
preiskati, se je vendar dognalo, da so kometove megle in
njihovi žareči utrinki tudi iz enake kemične snovi, kakor
solnce in naša zemlja.

Ker pa so, kakor že vsemu svetu znano, ti korne¬
tov! utrinki trdi železni, kameniti ali drugačni r u d n i n-
s k i k o sovi, kateri padajo pogostoma na našo zemljo,
je že to najboljši dokaz za resničnost trditve, da so bili
kometi nekdaj trdi, a pozneje na drobne kose razbiti
svetovi.

Opazovanja na nebu so dognala, da ne mine skoro
dneva, da bi se v brezkončni praznoti neba, po kateri se
vozi po raznih svojih potih neštete milijone svetov, ne
razbil kak svet ob drugega in se njega kosovi ne bi razpr¬
šili po brezdanji praznoti. Ti razbiti svetovi so potem
nebesna trupla, katerim pravimo meteoriti in ko¬
meti in sicer so trdi ostanki tako razbitih svetov me¬
teoriti ali „utrinki", ogneno tekoče jedro istih pa v megleno

truplo spremenjena zmes repatice, katerej pravimo komet.

Ako bi naša zemlja kedaj, kar seveda ni izklju¬
čeno, zadela v kak trdi planet tujega osolnčja, takrat bi se
razbila njena trda skorja, na katerej zdaj živimo mi, na
milijone kosov; vsa množina na zemlji nahajajoče se
vode pa bi se združila z ogljencem, izločujočem se iz
železno tekočega jedra v ogljenčev v o d e n e c, vsled
česar bi nastal iz zemlje velikanski komet. Vsa
razvalina tako porušene zemlje, komet in meteoriti, bi se
potem vlačila nekaj tisoč let po praznoti okrog, po se¬
danjem, dasi vsled razpršenja podaljšanem tiru okrog
solnca, dokler da bi se meteoriti, t. j. trdi kosovi (utrinki)
ločili od meglene snovi (kometa) in bi le še njih skupna
pot pričala poznim tisočletjem, da je bilo to en¬
krat celo, združeno nebesno truplo.

Iz tega toraj vidimo, da je bil tudi komet, kateri
se bliža letos naši zemlji, pred veliko tisoč leti cel,
združen svet, kakor je naša zemlja še danes in da je ta
komet zdaj le še žalostna razvalina takega sveta.

Kot tak beži po praznoti okrog kakor mnogo nje¬
govih bratov, prikazuje se živim svetovom kakor duh
ranjkega, kakor prikazen nekdanjega svojega bitja in ka¬
kor tak se prikaže tudi svoji sorodnici, mogoče svoji se¬
stri, naši zemlji, in rodovom, ki živijo na njej.

V njem bodemo toraj videli pokončani svet, v njem
bodemo videli pravi k o n e c s v e t a“, videli bodemo
— pošast nekdanjega sveta.

Ko pa ga bodemo gledali, ta komet in njegove
ostanke, ali nas ne bode obšla neka čudna groza že za¬
voljo tega, ker je bil enkrat, pred sto in sto tisoč letij,
celi svet kakor je naša zemlja? In kak je bil morda
ta svet ? Ali ni bil morda tako lep, tako cvetoč, kakor

je naša zemlja., tako obdan s krasnimi gorami in morji,
ali se niso pretakale med cvetočimi vrtovi in travniki po
njem lepe reke in potoki ? In dalje 1 Ali ni živelo na
njem lepo živalstvo in lep rod. človeškemu enak in morda
— še lepši, še boljši ? In kake naprave so bile na njem?
Krasna, čudovita mesta, z razkošno zidanimi, fantastič¬
nimi stavbami, podobnimi sanjam Stvarnikovim ? In bile
so morda tudi železnice, ki so prevažale ljudij od enega
kraja tega prelepega sveta v drugi, ali morda je bilo še
drugačnih pojavov duševnega razvitka onih inteligentnih
bitij na njem, pojavov, o kakoršnih se nam zemljanom
niti ne sanja in mimo katerih bode odmrl naš rod, brez
da bi kedaj dospel do njih ?

In kake so bile usode tega človeštva na tem po¬
končanem svetu ? Ali je morda tudi ta rod trpel bedo,
kakoršno trpimo mi zemljani ? Morda pa je razumel
urediti svoje življenje tako, da se je zamogel izogniti
tako žalostnim nasledkom duševno nepopolnega življe¬
nja kakor je naše?

Kdo ve, kdo ve ?

Lahko je pa mogoče, da je tudi to človeštvo samo
zakrivilo si žalostno usodo svojega obstanka, kakor si jo
zakrivljamo i mi ? Ali ni potemtakem tisto izumrlo po¬
prej raz njegovi svet, kakor mn je bilo namenjeno po
naravi, istotako, kakor utegne izumreti naš rod na zemlji
prej kakor mu je odmerjeno po volji Stvarnikovi ?

Take in enake misli nas utegnejo navdajati, ko za¬
gledamo letos v noči 13 ali 14 novembra pred seboj to
podobo umrlega, pokončanega sveta in morebitna usoda
tistega morebitnega, tako žalostno izginolega človeštva
ne bo najmanjši del čutil, ki nas bodo navdali v očigled
tej čudni prikazni.

— II —

Seveda se pečamo še več že z vprašanjem, ali
pa ne bo komet nevaren obstanku naše zemlje ? Ali je
v količkaj opravičena bojazen nekaterih ljudij, ki menijo,
da bode konec našega sveta, ako zadene vanj letošnji
komet ?

Na tako vprašanje treba točnega odgovora.

Da zamorejo zadeti kometi v našo zemljo, je res¬
nično in se je to že mnogokrat pripetilo. Celo v
tem stoletju se je pripetilo. Leta 1819 je šla naša zemlja,
skozi sredo neke repatice; leta 1823 seje pripe¬
tilo nekaj enakega. In še celo leta 1873, dne 20. julija,
je drvila zemlja tesno mimo tedanjega kometa. In v
splošnem se da reči, da je zemlja v stotisoč letih in ob
neštevilu kometov, ki prijadrajo iz večnosti v naše osoln-
čje, zadela že prav mnogokrat skupaj s kometi in da
bode zadela še tudi v prihodnosti mnogokrat vanje.

Uzroka tem slučajem je iskati edino v tem, da
kometi, toraj razprhli svetovi, vedno spreminjajo svoj
prvotni tir, ker jih radi njihove rahle vsebine in slabe
vihtilne moči vedno vlačijo sem in tija razni trdi ali
celi svetovi. Vsled tega se ne držijo pravega zakona v
vrtenju, marveč se svobodno begajo po vsemirju, kakor
pravcati cigani, brez cilja in namena in taborijo zdaj ob
tem, zdaj ob drugem svetovnem gostu, čegar moč slu¬
čajno bolje upliva na njihovo dovzetnost.

Ker pa je naša zemlja že tolikokrat zadela skupaj
s kakim kometom in je še vedno cela, toraj sklepamo
iz tega, da take katastrofe niso občutno nevarne za nje
obstanek.

Vse kaj drugega je seveda, ako pa ni nevarna
vsebina kometova nam človeškemu rodu ? In

12

pri tem se je treba ozreti najprej po tistih bežečih
utrinki h, potem pa tudi po m e g 1 i kometa.

Utrinki so, kakor rečeno, trdi deli kometa ali
razbiti deli tega sveta, so kosovi razdrobljene svetove
skorje, sestoječe iz železa ali kamnja.

Ti utrinki ali bolje: te razvaline sveta, za-
morejo, ako potegne zemlja komet dosti močno k sebi
v istem trenotku, ko se križata pota zemlje in kometa,
popadati z enim delom svojega roja na zefnljo in narediti
mnogo škode ondi, kamor bi prileteli. Usula bi se prav¬
cata toča železnih kosov, katera bi pokončala vse, kar
bi razdrobljivega prišlo ž njo v dotiko. Takih dogodkov je
bilo že več v zgodovini naše zemlje in tak dogodek bi
bil mogoč tudi letos, tembolj, ker je gotovo, da zadene
zemlja vsaj ob en del kometovega roja razvalin, četudi
bi bil komet v splošnem toliko oviran po kakem drugem
planetu, da bi ne šel ves čez obljo naše zemlje. O tem
se bodemo prepričali kakor rečeno še le v zadnjem tre¬
notku.

Nevarniša, kakor utrinki, bi pa zamogla biti za
nas ljudi meglena vsebina ali takorekoč pravcati
komet sam. Zgodovina pravi, da se je megla raznih ko¬
metov že večkrat pomešala z ozračjem naše zemlje. Ako
je bila katera megla teh kometov kakorkoli škodljiva
zdravju človeškemu, tedaj je najbrže provzročila raznih
bolezni v človeškem rodu. Bojazen, katera je prenešena
iz že pradavnih časov,, bojazen namreč, da ob približanju
repatic naši zemlji utegnejo nastati bolezni, bi potem¬
takem ne bila baš neutemeljena. Morda so se v teku pre¬
teklih stoletij pojavile na zemlji kake bolezni baš vsled
pomešanja kometovih megel z našim ozračjem ?

13

Kdo ve, ako temu ni bilo tako ? Učenost sicer o
tem ne ve ničesar, vendar je ljudska tradicija mnogo¬
krat zanesljivejša, nego vse učenjaške trditve.

Iz česa obstoji kometova megla, smo omenili že v
prejšnjih vrstah. Ta megla je nastala na način, da je
oglenec gorečega jedra razbitega sveta razkrojil vodovje
istega sveta in se spojil v oglenčevi vodenec. Ta zmes
pa je toliko kakor po naše petrolej in bencin.

Ako bi se vrgla kometova megla čez našo zemljo,
vlil bi se čez nas najbrže kak dež „samega petroleja".

Ako se kaj takega zares pripeti in ako bi se bilo
od tega slučaja bati resnega za naše zdravje, o tem se
bodemo, zopet prepričali zadnji trenotek. Kajti kakor ne
moremo natanjčno znati — nekateri učenjaki so pač o
tem govorili kakor o kaki gotovosti — da ide naša zem¬
lja v noči 13. novembra res skozi sredo kometove megle,
istotako ne moremo znati, ako tej megli ni slučajno pri¬
mešanih kemičnih snovij, ki bi bile nevarniše našemu
organizmu, kakor je petrolej ali bencin ? To bi pač uteg¬
nil biti dušik ali kaj takega.

Vender je moje mnenje, da se nam tudi v slučaji
največje kolizije s kometom ni bati posebne nesreče in
to že zaradi velike redkosti njegove meglene vsebine.

Vsakako pa je ta dogodek silno zanimiv in pre¬
pričan sem, da bode več ali manj razburil vsakogar, ki
ni popolnoma mrtev za dogodke v vesoljnem stvarstvu
in ki ni tako zakopan v blato zemskih razmer, da ostaje
gluh in slep za to, kar je zunaj teh razmer.

Mnogo ljudij pa bode bdelo v tej noči in bode z
svetim strahom strmelo na nočno nebo v trenotkih, ko
bode naša zemlja romala skozi meglo kometovo in bomo
dihali v svoja pljuča njeno vsebino.

14 —

V teh trenotkih bode pa tudi nehote čutilo v sebi
mogočno vprašanje : kaj pomenijo vsi ti dogodki na bo¬
žjem nebu, kaj je še skritega v brezdanji noči nad nami
in v kaki zvezi je s prikaznimi, ki s tako grozo zbuja¬
jočim nastopom prihajajo pred naše obzorje'?

In marsikdo bi si pač želel imeti pri rokah daljno¬
gled, ki bi mu odprl skrivnostna vrata v te prostore,
kjer živi neštete milijone teh krasnih čud svetovnega
stvarstva in bi se naslajal na lepotah, o kakoršnih nima
slutnje tu doli na tej žalostni puhli zemlji.

Ali ni toraj umestno, da v tem trenotku vsaj ne¬
koliko premišljujemo o teh čudih, da se vsaj v duhu
preselimo v te kraje in z našimi duševnimi očmi gledamo,
česar nam ni dano gledati s telesnimi ? Dobro, napo¬
timo se tija, vredno je ene ure dragega časa, pri tej
priliki pa vsaj tudi zadobimo mnogo več pravega pojma
o stvarjenju, njega začetku in koncu, in tudi mnogo več
spoštovanja in razuma za stvarstvo, ki je v nas in
okoli nas na tem osamljenem zemskem svetu.

Toraj — na pot !

SIM©!

Med svetovi,

katerih neštevilne družine član je tudi naša zemlja.

»Nobeno oko ni videlo, nobeno uho ni slišalo" kar
silnega hrani nebo, ki obdaja našo zemljo.

Te besede so resnične: da pa se zamoremo tej
resnici nekoliko približati, t. j. da zamoremo vsaj pri¬
bližno izvedeti, kaj se godi v brezdanjem prostoru, ki je
okoli naše zemlje, da zamoremo slutiti, kaka so stvarstva
v tem prostoru, treba je, da se najprvo vrnemo k izviru
vsega tega.

Za marsikoga mojih čitateljev bode morda pretežko,
o čemer bodemo govorili zdaj ta-le hip, toda treba je
prekoračiti to težko točko, da izpoznamo in razumemo
začetek vseh stvari, da razumemo tudi začetek naše
zemlje in spoznamo, na kateri način se enkrat izvrši nje
konec in konec vsega, kar je ustvarjenega na njej.

Podajmo se toraj k izviru vseh stvari:

A.  Kaj je bilo v začetku ?

V začetku je bila tema in v temi je bil — čas.
Kaj pa je „čas a  ? Čas je zapopadek vsega minljivega.
Toraj si moramo misliti »čas“ kakor zapopadek vsega
minljivega stvarstva, kajti kar se je v času spočelo, bode
v času končalo, z drugimi besedami: vse, kar je vstvar-
jenega, mora naravno tudi končati.

Ker pa je nastal „čas“ ali stvarstvo v večni noči,
t, j. v večnosti, moramo priznati, da stvarjenje ali „čas“
ni drugega. nego večno minljiva večnost, reč,
ki se večno pričenja in večno končava, ki zgolj začetka
in zgolj konca nikdar ne začne in nikdar ne konča, mar¬
več vedno menjajoč se — traje večno.

To bi bil tora j prvotni zapopadek o .večnem in
časn"em“, — drugega zapopadka o obojem ne poznamo.

Tedaj pa preidimo k stvarem, ki so se začele in
ki nehavajo v večnosti.

Te stvari so nekaj za naše pojme težko umljivega
v njih spočetka. Kajti mi se moramo takoj vprašati :
kako pa je mogla in iz česa je zamogla kaka stvar na¬
stati, ako je večnost sama na sebi brezbitna ? Ako bi
hoteli k stvari do skrajnega začetka nazaj, v resnici ne
pridemo do kraja mi ljudje, ki umstveno nismo toliko
razviti, da bi zamogli zapopasti uzroke izviru vseh stvari ;
morda se nahajajo na kakem drugem svetu bitja, ki so
se razvila pod bolje ugodnimi stvaritvenimi razmerami
in jim je morda igrača pojmiti to, nad čemer sl mi za¬
man ubijamo glavo. Ako pa mi vender nočemo na krat¬
ko izjaviti: „Bog je vse to ustvaril 44 , česar niti en tre-
notek tajiti ne moremo, marveč hočemo z svojim zapo-
padkom premotriti vsaj : kako in iz česa je ustvarjeno,
moramo vender priti do nekega zaključka, to pa radi tega,
da zamoremo na ta pojm umstveno graditi tudi vse na¬
daljnje pojme o stvarjenju in njega poginu.

Za to moramo iskati svoje zatočišče, svojega zavetja
v — materiji, ker z isto se nam je tudi pečati. Re¬
cimo toraj : v početku je bila materija, v početku je
bila snov, toda ta snov je bila v svojem prvem za¬
četku tako — lahka, da, skoro b r e z b i t n a, d a med

17

njo in večno nebitnostjo ni bilo mnogo
razločka!

Ta ,,začetek“ recimo je bil .vesoljni eter“, obstoječ
iz dveh snovij. iz „težke“ in .lahke". Vsled pritiska ene
snovi na drugo se je pričelo dviganje, kipenje, se je pri¬
čela ona nemirnost, ki je lastnost večno minljivega časa,
ki nima obstoja ni en trenotek, ki nima sedanjesti, mar¬
več le preteklost in prihodnost.

To pritiskanje jednega svojstva materije na drugo
je provzročilo drgnenje obeh snovij, iz katerega drgnenja
je nastala toplota, vročina, — — svetloba, t em dalje
je trajalo to drgnenje, tem večja je nastala vročina gibajoče
se materije in tem težja je postala poslednja v svojem
spojajočem se bitstvu.

Vsled tega pojava v vesoljni materiji se je moralo
dogoditi, da je to uporno gibajočo se zmes iztisnil
i z s e b e v e s o 1 j n i e t e r in je nastalo iz iste jedno
celotno samostojno truplo.

O velikosti tega trupla ni treba, da si delamo kak
pojm, kajti v brezkonečnem prostoru etra je imelo pro¬
stora truplo, o čegar obsežnosti ni človeškega pojma.
A tako truplo je bilo tu in to truplo je bilo prvi bitstveni
začetek vsega stvarjenja, — je bila ona globoko skriv¬
nostna zmes, iz katere je nastalo vse božje stvarjenje. O d
tega hipa nadalje nam je zdaj lahko razmotrivati vso
drugo, kajti s tem hipom smo prekoračili ono težko in
neumljivo točko.

Pred nami v .večnem prostoru* je truplo, iz ka¬
terega je nastalo vse 1

Ker pa se je to truplo po istih zakonih, po kate¬
rih se je izločilo iz vesoljnega etra, gibalo dalje, ker si
toraj o bitju tega trupla ne moremo misliti drugega,

2

- 18 -

nego da je tudi še nadalje bilo sestavljeno iz dveh glav¬
nih snovij, ki so se po svoji naravi natezale in odrivale
mej seboj, toraj si moramo misliti, da je to gibanje
rastlo in rastlo, da je tvorilo čedalje večjo moč in to¬
ploto, tako dolgo, da je doseglo najvišji vrhunec moči
toraj: toplote, oni vrhunec, na katerem je moralo
obrniti in pričeti se zopet ohlajati. To ohlajanj e*)
vesoljnega trupla, katerega, mimogrede rečeno, si ne mo¬
remo misliti drugačega, nego v podobi ognenega para, pa
je provzročilo čedalje hitreje vrtenje istega okoli svoje
osi in čedalje večje goščenje njegove plinovo goreče
materije.

Naravno je, o čemer bi tudi mi vsak hip lahko
prepričali se v malem poskusu, da je čedalje burnejše
vrtenje tega vesoljnega trupla okoli svoje osi moralo napo¬
sled provzročiti tudi čedalje večje stiskanje svoje materije
in to do skrajnega napeto stanje stremiti po nekaki re¬
šitvi materije iz tega stanja. Ta rešitev se je naposled
tudi izvršila na način, da so najbolj stisneni deli materije,
t. j. oni okoli o s i vesoljnega trupla združeni, s svojo
ogromno silo potisnili na skrajnem se nahajajoče in jih jeli
metati zopet nazaj v vesoljni eter, iz katerega je bilo
prej iztisneno to prvo vesoljno truplo.

To metanje je trajalo tako dolgo, da se je prvotno
truplo toliko upokojilo, da niso njegovi sestavi zahtevali
nobene osvoboditve več in so ostali v prvotnem truplu
kakor prvotna skupna zmes.

*) Ohlajenje v večnih prostorih si zamoremo misliti le v tem
načinu, da se nahaja v praznem etru, kjer ni več gibajočih se,
toraj toploto tvorečih snovij, silen mraz, kateri naravno pritiska
na vročino in se ž njo tudi spaja

— 19 —

In kako moramo potemtakem imenovati to prvotno
ostalo skupino ?

Mater vsega stvarjena!

Njo, kije rodila vse svetove.

Da pa ne prehitimo najvažnejega dela stvarjenja,
se moramo vrniti za korak nazaj.

V onem trenotku toraj, ko se je po pritisku ma¬
terine snovi svetov, izločil iz iste prvi kos, se je pričel
takoimenovani .mehanizem stvarstva 11 , t. j. zakonito gi¬
banje raznih glavnih delov stvarjenja, katere dele po¬
znamo pod imenom .svetovi".

Za prvim delom ali kosom, ki se je izločil iz ma¬
terinega trupla svetov, je sledil drugi, tretji, četrti itd.
tako dolgo, da se je izločil zadnji in izbezal v brezdanji
prostor etra.

O tem silovitem prvotnem pojavu stvarjenja si za-
moremo napraviti nekolično sliko, ako se podamo k sle
dečem računu.

Vsak teh prvih iz glavnega trupla izbeglih kosov
ali svetov je samostojno svetovno truplo ali po naše:
.solnce 11 , za sebe žareče solnce, tudi .zvezda neprimičnica"
Takih samostojnih solne je naštelo zvezdoznanstvo na
vsemirju t. j. zvezdnem nebu dozdaj okoli 1200 milijo¬
nov. Vsako tako solnce je silovito ogromno truplo, kar
poznamo že na tem, da naše solnce, ki ni eno naj¬
večjih solne, meri v svojem premerju 187.000 milj
in je toraj 323.000 krat večje nego naša zemlja. S kako
nezapopadljivo moč o je metalo prvotno truplo iz sebe
ta solnca, pa izpoznamo najložje na tem, da so ta soluca
drugo od drugega silno oddaljena Znanstveno izračunjeno
je, da je oddaljeno naše solnce od sosednega osem bi-

— 20 -

lijonov milj (en bilijon je pa 1,000,000.000,000 t. j. en
milijon milijonov) to se pravi, da je ta oddaljenost
400,000 krat večja, kakor ona naše zemlje od našega
solnca. Iz te daljave potrebuje svitloba onega sosednega
solnca 61/2 leta, da doseže našo zemljo in vender pre-
beži svitloba 40,000 milj v enem trenotku. Najboljši konj
bi toraj potreboval 100 milijonov let, da predirja to da¬
ljavo, pa bi moral dirjati neprenehoma noč in dan.

Druga solnca pa so še mnogo dalja in njih od¬
daljenosti sploh ni več mogoče izračuniti.

Vsa ta solnca pa se vrtijo neprenehoma okoli svojega
materinega sveta z neznano hitrostjo, kakor so se za¬
čela vrteti v onem trenotku, ko jih je ta silni materni
svet vrgel iz sebe.

Za resničnost trditve o tem vrtenju solne okoli nji¬
hovega materinega trupla ali solnca, veljaj samo sledeče
fizikalno pravilo, ki je veljavno sploh za vse fizikalne
zakone v materiji.

Denimo v posodo vode kapljo olja in poskusimo
le-to vrteti s kako stvarjo okoli njene osi. Vrtimo to
oljnato krogljico bolj in bolj in videli bodemo učinek
tega vrtenja : od krogljice se je odtrgal kolobarček in
vrteč se okoli svoje osi vrti se h krati okoli prvotne
kroglje. Ako vrtimo krogljo še bolje, razpade kolobar na
več delov, kateri se istotako vrte okoli prvotne kroglje.
Na ta način so se izločila solnca iz glavnega okoli svoje
osi vrtečega se trupla in se jela vrteti okoli njega in se
bodo vrtela bilijone let.

O hitrosti vrtenja teh solne imamo različnih ra¬
čunov. O našem solnca je izračunjeno, da se vrti s hi¬
trostjo 7 milj v eni sekundi ali trenotku okoli materi¬
nega solnca in z solncem vred beži i naša zemlja in

druge zvezde našega osolnčja okoli prvotnega trupla. Pa
je znan še tudi drug svet, drugo solnce, z imenom „Cam-
bridge", ki beži s tako hitrostjo po svojem tiru, da bi
v dveh minutah priletelo okoli naše zemlje : vendar pa
je to solnce tako daleč od naše zemlje, da bi vkljub
njega hitrosti preteklo milijon let. predno prileti do nas.

Od kodi pa izvira različna velikost teh solne in
tudi različna hitrost njihovega bega okoli materinega
solnca ?

Tudi to nam mora biti umljivo, ako smo na pra¬
vem sledu. Mislimo si zopet pripmsto primero.

Glejmo kolo na vozu, ki teče čez plitvo vodno
strugo, nalito z vodo. Tu vidimo, čem hitreje teče voz
t. j. čem hitreje se vrti na vozu kolo, tem dalje proč od
kolesa beže vodene kaplje, katere meče moč vrtečega se
kolesa. To moč imenujemo .tangencijalno'. Cembolj pa
bi se kolo ustavljalo, tem bliže kolesu bi bežale kaplje.
Mesto kolesa si moramo misliti prvotno materino truplo
stvarstva. V početku, ko se je to truplo najhuje vrtelo
okoli svoje osi, metalo je najbrže z najhujšo močjo iz
sebe dele svojega trupla. S tem je najbrže združena tudi
silovita v truplu zbrana m o č, ki je bila gotovo v prvih
dobah večja nego pozneje.

Solnca, ki so bila vržena v teh prvih dobah ne¬
znane moči prvotnega trupla, so bila gotovo največja in
najoddaljenejša od trupla in so se tudi podala okoli istega
z najsilnejo hitrostjo; pozneja so bila manj oddaljena,
in so tudi njihova pota počasneja itd. do zadnjega iz¬
mečka, kateri se je skrčil v toliko, da danes švigajo iz
trupla le še posamezni ognjeni žarki, ki pa padajo zopet
v truplo nazaj, neimajoči več one zmožnosti, da bi tvo¬
rili bežoče svetove.

Tu imamo zdaj prvo sliko stvarstvenega gibanja
ali mehanizma : pred saboj vidimo milijonov solne, ki so
bili vrženi na različnih krajih materinega trupla v praz¬
note in ki se v različnih velikostih in silnostih, toda vsa
po enem in istem vrtilnem zakonu, kakor
se vrti prvotno truplo, t. j. od zahoda na vzhod, vrte
okoli tega trupla. Predstavi'ajmo si to silno, sijajno
življenje nebesnih solne in obiti nas mora sveta groza!

Toda to še ni vse!

To življenje se še izpopolnjuje. Kajti ta prva ogromna
'Olnca imajo pa zopet svojih neštevilnih — otrok.

Da nam je to stvar lože razumeti, pojmiti moramo
sledeče. Dokler je bila zmes prvotnega sveta še v stanju
gorečega plina, je bilo mogoče, da se je izločil iz
istega del za delom. Solnca, katera je metal iz sebe prvotni
svet, so bila toraj vsa v onem stanju gorečega plina, da
so zamogla, vrteč se okoli svoje osi, izmetati tudi iz
sebe nekaj delov svojega trupla. Tacih trupel so iz¬
metala ta solnca po razmerju svoje zmožnosti več ali
manj, tako je izmetalo naše solnce iz sebe osem kosov
ali svetov, katerim je dalo človeštvo sledeča imena :

1. ,M e r k u r , oddaljen od solnca 0 387 od del polo¬
vice zemske oddaljenosti, pride okoli solnca v 88 dneh,
meri v prerezu 648 milj in tehta 1.14 zemske teže;

2. .Venera" z oddaljenostjo od solnca, ki znaša
0 723 del od polovice zemske oddaljenosti, pride okoli
solnca v 224 dneh, meri v prerezu 1616 milj, — teža
O 8 del zemske teže ;

3. „Gea J  t. j. naša zemlja z srednjo oddaljenostjo
od solnca okoli 20 milijonov milj, pride okoli solnca v
365 dneh, meri v prerezu 17 i 9 milj in tehta 1/323,000
del solnčne teže;

4. ,Mars“, 1.524 krat dalje od solnca nego naša
zemlja, pride okoli solnca v 687 dneh, meri v prerezu
909 milj in tehta le 0.1 del zemske teže.

5. ,.Jupiter“, 5.5 krat dalje od solnca nego
zemlja meri v prerezu 11 krat več nego zemlja in je
334 krat večji od zemlje, svojo pot okoli solnca stori v
4332 dneh ali 11 naših let in 314 dni ;

6 „S a t u r n“, 9 krat dalje od solnca nego naša
zemlja, doteče svojo pot okoli solnca v 10.760 dneh,
meri v prerezu 16,675 milj, je 92 krat večji od naše
zemlje in je le 1/7 tako gost, ko naša zemlja;

7. „Uran“, 384 milijonov milj od solnca, pride
okoli solnca, v 30,686 dneh, meri o prerezu 6740 milj in
je 14 krat težji (?) od naše zemlje.

8. .Neptun. oddaljen od solnca 30 krat več
nego naša zemlja (okoli 600 milijonov milj), pride okoli -
sol.Aa v 164 letih, meri v prerezu 4 T /a krat več in je
16 krat težji (?) od naše zemlje.

Kakor omenjeno, se vsi ti kosi ali svetovi sučejo
okoli solnca in sicer v onem razmerju — „zahod-vzhod“
— kakor solnce okoli materinega solnca in svoje osi.

Ker so pa ti kosovi v času svojega izbruha iz
solčnega trupla bili še tudi v stanju gorečega plina, za-
mogla so se tudi še iz njih v razmerju njihove moči in
kemične kakovosti izločiti še nekatera manjša trupla,
katera so nastopila svojo pot o k o 1 i t e h s v e t o v,
vrtečih se zdaj ž njimi vred okoli solnca. Tem svetovom
pravimo „trabantje“, ali tudi sateliti.

Mej tem ko najmanjša in najbližja, toraj — naj-
zadnja soinčna planeta ali kosa, ,.Merkur* in .Venera'
nista mogla več izločit' iz . sebe nobenega kosa, je izločila
iz sebe t. j. — „rodila“ 1. „Gea“ ali naša zemlja en

tak kos, t. j. našo luno; 2. „Mars“ dva kosa ali luni; 3.
„Jupiter“ 5 lun, 4. „Saturn“ 8 lun in „Uran“ 4 lune,
dočim tudi „Neptun“ ni rodil nobenega novega ali svo¬
jega sveta, ker je baje (po Leverrier-u) on sam od
„Urana“ odbiti del

To so toraj svetovi izvirajoči iz našega solnca, ka¬
tero meri zdaj v prerezu 187.000 milj. Omeniti pa moram
še neke vrste tudi iz solnčnega trupla neposredno izvira¬
jočih svetov. Ti svetovi so takozvani „Asteroidi“ in so
jako majhni v svojem truplu, ker ne merijo v prerezu
več nego povprečno po 375- 25 kilometrov. Teh svetov
ali kosov so našteli zvezdoznanci dozdaj že mnogo čez
324. Njih najkrajši tek okoli solnca meri 1136, najdaljši
pa 2867 naših dni. Ti majhni svetovi se nahajajo mej
tirom planeta Marsa in Jupitra, toraj daleč zunaj tira
naše zemlje in tvorijo z gori imenovanimi svetovi vred
družino našega osolnčja, ali na kratko: naše osolnčje.'

Ker pa je število solne, izvirajočih neposredno iz
prvotnega trupla, 1200 milijonov, si moramo misliti, da
je tudi takih osolnčij ali družin ,1200 milijonov' 4  v brez-’
danjem prostoru vesoljnega etra. Vsako teh osolnčiij ima
toraj svoje število večjih in manjših svetov z večjo in
manjšo oddaljenostjo od svojega solnca, okoli katerega
krožijo po razmerju izbeglosti in oddaljenosti od istega.

Število planetov, asteroidov in trabantov je pač od¬
visno od velikosti solne in tudi njihove slučajne kemične
vsebine, v čemer nas potrjuje to, da ima planet Jupiter,
dasi je največji v našem osolnčju, vender samo pet tra¬
bantov ali mescov, dočim jih ima Saturn, dasi je
mnogo manjši od Jupitra, osem. Uzroke temu raz¬
merju natanjčno razmotriti bi bila stvar zvezdoznancev,
vender smemo i mi biti prepričanja, da je isto odvisno

— 25 —

absolutno le od kemične vsebine, oziroma kakovosti snovi
enega ali drugega solnca, o čemer bode govora v nasled¬
njem.

Pred nami toraj stoji dejstvo, da je 1200 mil. osolnčij
v brezdanjesti, katera osolnčja se po svojih planetarnih
razmerah sučejo okoli prvotnega, t. j. materinega trupla
in da vsa ta osolnčja tvorijo naše zvezdišče ali
zvezdnato nebo, katero živi in se burno giblje po
zakonih tega čudovitega nebesnega mehanizma.

Sedaj pa idimo še dalje v svojem opazovanju, da
pridemo do onega cilja, kjer nam postane samo ob sebi
umljivo vse, kakor bi bila najpriprosteja igrača.

B  Iz česa obstoje svetovi, upliv njihove kakovosti
na razdaljo in velikost istih in kako je njihovo
površje ?

Že v prvem delu sem dejal, da obstoji med vsemi
stvaritvami neba neka sorodnost glede kemične kakovosti
sjihove snovi, o tem nam govori spektralna analiza t. j.
način, kako se po barvi žarkov gorečih snovij da na-
tanjčno določiti vsebina zelo oddaljenih nebesnih trupel.

S pomočjo te naprave ali »Spektroskopa 11  je doka¬
zano, da je večina na zemlji znanih kemičnih snovij za¬
stopanih tudi v truplu solnca in tudi na drugih nebesnih
truplih Mej temi v površju solnčnega trupla nahajajo¬
čimi se snovmi so zlasti natrium, magnesium, calcium,
železo, vodenec in tudi oglenec. Vse to je tudi v naši
zemlji.

Vender se nahaja prav veliko metaličnih ali kovin¬
skih snovij v solncu, kakoršnih v naši zemlji ni, kakor
je tudi sploh vsebina solnčnega trupla bolj kovinska nego
kamenita, t. j. v solncu so še mnogo težje snovi, nego

— 26

pa v naši zemlji. Vse drugače pa je s planeti, kateri so
mnogo bolj oddaljeni od solnca nego je naša zemlja,
n. pr. Jupiter, Saturn Uranus in Neptun. Na teh
svetovih je dokazala spektralna analiza, da je zelo
malo težkih, t. i. metalu-mh snovij, marveč največ takih,
ki se dajo primerjati našim najlažjim mineralijam. Radi
tega je tudi gostost teh svetov jako rahla in njihovo
truplo v primeri mnogo lažje samo na sebi, nego naša
zemlja.

In kaj sledi iz tega ?

Tu sledi nekaj, česar učenjaki ne omenjajo, dasi
nas pouči o marsičem glede vsebine ne le svetov na¬
šega osolnčja, marveč tudi glede vseh svetov našega
zvezdišča sploh.

Da je bilo naše solnce v onem času, ko se je iz¬
trgalo iz materinega trupla, sam goreči plin, sem
že omenil. Po isti dobi pa se je gotovo, in sicer vsled
vrtenja okoli svoje osi, že ustavil velik del težkih me-
talicnih plinov v njega središču in da so lahke snov?,
odišle na njega površje Iz tega solncnega nemetaličnega,
toraj lahkega površja so se izločila ona prva trupla, ki
so vsled svoje lahkote in prvotno največje moči solnca, be¬
žale v najvecjo oddaljenost neba. Po razmerju svoje lahkote
so zamogla biti ta trupla tudi ogromna, kajti težka t. j
metalična in ob enem tako ogromna trupla bi se ne bila
mogla dvigniti v take silovite daljave, kakor se je to
zgodilo z Jupitrom in sploh s prvimi štirimi planeti na¬
šega solnca. Čembolj pa je proti svoji sredi ostajalo solnce
težke, t. j. kovinske vsebine, v tem manjše razdalje so
se mogli dvigniti pozneje izbegli svetovi, ki so: Merkur,
Venera, zemlja naša in Mars, kajti te svetove že šte¬
jemo mej bolj težke, deloma kovinaste ali težko kamenite

svetove. Najtežji, ker najbližji solncu in najzadnji
je pač Merkur, v tem planetu se nahaja največ težkih
rudnin. Za planetom Merkurjem solnce ni bilo več zmožno
vreči iz sebe kak svet, kajti bilo je že pretežko in toraj
tudi pregosto, ako pa je vrglo še kak manjši in težji
svet, kakor je Merkur, tedaj je tak planet po kratki dobi
vrtenja okoli solnca gotovo že cepnil nazaj v solnce.

Isto pa, kar velja o posameznih osolnčjih glede teže,
velikosti ter razdalje, velja tudi o vseh pravih s o 1 n c i h
in tudi o p r v o t n e m materinem solncu. Po
razmerju, kakor je postajalo prvotno ali materino solnce
v svojem bitstvu težje in gošče, zamogla so tudi njegova
solnca biti različne teže in vsebine.

Je toraj gotovo, da so bila prva izbegla solnca naj-
ogromniša, a tudi najlažja po svoji materiji, zato so tudi
mogla bežati v najširneje daljave neba ; najzadnja pa da
so bila najmanjša in najtežja, kakor je tudi nji¬
hova oddaljenost od prvotnega trupla najkrajša. Po¬
temtakem bode tudi samo ob sebi umljiva resnica, da je
ostalo osrednje naše ali materino solnce danes zmes iz same
težke, čiste kovine. Za resničnost tega velja tudi
že mnogokrat podani dokaz, da i naša zemlja v svojem
jedru obstoji iz samih čistih težkih kovin : železa, svinca,
nikla itd. ter da so lažje, t j. kamenene snovi ostale na
njenem površju. To so zakoni v naravi vesoljnega stvar¬
stva, ki so za veke in za vse stvari stalni in na katerih
se ne da premakniti ničesar.

Ostaja nam toraj samo še dognati, kako je po¬
vršje posameznih svetov in ako na katerem živi or-
ganično in živalsko življenje, da se potem ustavimo pri
usodi istih, ki jih mora zadeti in jih zadeva že danes
in katera usoda bode zadela tudi našo zemljo.

— 28 —

Glede površja svetov se ne more drugega reči, kar
že kaže narava istih sama na sebi. Večina svetov, smemo
skoro reči, se nahaja še v popolno goreče plinastem
stanju. Tudi o tem nas poučuje spektralna analiza, ki
pravi, da je velik del svetov še v silno žarečem stanju,
da pri mnogih niti še ni mogoče določiti vrst mineralij
nahajajočih se v njih, ker so še kemično nevezane toraj
v svobodnem plinovem stanju. Vsaj o večini solne se
zamore to še z gotovostjo trditi

Vender se velik del planetov in njihovih satelitov
ali trabantov že ohlaja in zadobiva polagoma drugo po¬
dobo. Štiri vrste vidnih svetov se nahaja v svojem raz-
vitku žarenja in ohlajenja.

Prva vrsta so višnevkasto beli svetovi; ti so še v
absolutno žarečem plinovem stanju, drugi so b e l’e
b a i' v e, kateri žarijo, kakor belo tekoče železo, tretji so
rumene barve, svetovi, ki so še dokaj ohlajeni in
četrti so r u d e č i, ki so v stanju tekoče žlindre ali lave
in na katerih se dela polagoma mrena in trda skorja.

Ako pogledamo tretjo in četrto vrsto in potem še
peto, si zamoremo še le prav predočiti krasoto njihovega
stvarjenja. Kajti po njega ohlajen ju postaja vsak
svet stoprav lep.

Vzemimo one svetove, ki se ohlajajo in so se že
dokaj ohladili Za to nam ni treba za vprvo hoditi v
druga osolnčja, za poskušnjo lahko ostanemo v našem.

Naše solnce samo se že močno ohlaja. Vsled tega
se njega površje stalno izpreminja Dočim se je prej
mislilo, da je solnce podoba absolutne čistote, našli so
zvezdoznanci Galilei, Fabricius, Harriot in drugi, da je
na njega površju vse polno lis in peg. Te lise so se iz¬
kazale kakor velike plošče, plavajoče po gorečem morju

29 —

solnčne materije in katere plošče so včasih tako ogrom¬
ne, da pokrijejo tretji del solnčnega površja. Te plošče
ki se prikažejo in zopet izginejo, niso drugega nego kosi
ohlajajoče se skorje. Te plošče obdajo vsakih 11 let
solnce tako močno, da pritisnejo na njega vsebino s tako
silo, da poženo ob teh ploščah visoki ognjemeti, katerih
visokost meri nemalokrat do 15,000 milj. Ti ognjemeti
se imenujejo „protuberance“ in se razdelijo v razne pri¬
kazni. Težje, t. j. kovinaste zmesi švigajo iz solnca
kakor visoki tenki ognjemeti, ki hitro padajo zopet v
solnce, lažji pa se dvigujejo v podobi mogočnega gore¬
čega valov j a, katero se ob pritisku mraza spre¬
minja v silen par, ki obda vse solnce z gorečimi oblaki.
Ker je solnčno površje že tekoče ogn-eno in vre vse
solnčno truplo kakor silovito goreče morje, tedaj
je gotovo, da se gode te spremembe tudi ob strašnem
grmenju in vršenju. Navzočnost vodenih parov pa brez-
dvomno tudi vstvarja silne vremenske pojave, grom in
tresk, z grozo, kakoršna nam je neznana tu na zemlji.

Najčudoviteja prikazen na solncu pa je takozvani
„rudeči pas“, ki obdaja solnce okrog in krog nje¬
govega trupla. Ta pas meri v svoji debelosti 1000 —
1500 milj. V ta pas izpuhtevajo vsi kovinski plini, kar
se jih nahaja v solncu, plini, katerih kakovosti še ni bilo
mogoče določiti.

Še bolj ohlajeni kakor je solnce, pa so njega po¬
samezni planeti, med katerimi je naša zemlja, in pa teh
otroci n. pr. luna naše zemlje. Planeti : Jupiter, Uranus,
Saturn in Neptun, dasi žare še dokaj, so vender že tudi
precej ohlajeni.

Na J u p i t r u je opaziti širne pasove okrog in krog
sveta, kateri pasovi'so se izkazali kakor gosti oblaki

— 30 —

♦

in tudi deloma mineralski puhteči pari. Na Veneri je
dokazano ozračje podobno našemu zraku ; na Marsu, ki
je že mnogo bolj ohlajen kakor naša zemlja, je videti
vodovje, morje, suho zemljo in — zelenje, da, celo sneg
in led. Na Merkurju, solncu najbližjem planetu, so opa¬
zili že tudi deloma suho skorjo in oblake ter ozračje.

Najmanj znanega nam je o ,asteroidihonih drob¬
nih planetih, ki se vrte okoli solnca mej Marsom in Ju¬
pitrom. O teh drobnih planetih, katere je izmetalo solnce
v neki svoji posebno viharni dobi še pred rojstvom naše
zemlje, bi se pač zamoglo reči, da so že davno popol¬
noma strjeni in najbrže nič drugega več, kakor kosovi
strjene žlindre, sestoječe iz posameznih delov in kamenja.
Le na enem teh drobnih svetov, na .Vesti - ' so opazili
tudi naši podobno atmosfero.

Kakor je s planeti našega osolnčja, tako in nič
drugače je z vsemi svetovi v nam neznanih solnčnih zi-
stemih : povsodi se vrši proces s t r j e n j a.

Toda nad vse zanimivo je, opazovati ta proces na
podlagi že omenjenih opazovanj.

Oglejmo si nekoliko dogodke na različnih svetovih
tako, kakor bi se podali za zabavo z enega sveta na
drugi, da se radujemo nad krasotami, ki so ondi nako¬
pičene in strmimo tudi nad grozotami, katere po.avlja
siloviti proces.

Tu vidimo ogromen svet, ki se polagoma ohlaja in
ki je nekako prvo dete velikanskega solnca. Ta planet
se nahaja recimo v dobi, ko se njega kemične vsebine
ločujejo iz prvotnega stanja gorečega plina in kipijo na
kraj planeta, kjer se združujejo v sorodnih masah in
tvorijo one mineralske in rudninske zaklade, kakoršne
gledamo dovršene in sirjenje v naših bogatih rudokopih.

— 31 —

Kako silovito valovenje, kuhanje in vrenje, kak šum in
dim, ves planet je tako rekoč zavit od časa do časa v
en rudečkasti dim in par, ki prekipeva v strmem oblač¬
nem gorovju, skozi katero švigajo mogočni različno bar¬
vani bliski. Od časa do časa se ta meglena zmes raz¬
trga in iz planetovega trupla vzkipi visok ognjeni steber
proti nebu in okoli njega se potegnejo najkrasneji ogneno
barvani kolobarji, elementi bodočih kovin. Ves
planet se prevleče večkrat s takimi kolobarji katerih
krasote ne bi mogel naslikati nobenega slikarja čopič. V
takem stanju puščamo ta planet, da še milijone let iz¬
vršuje na njem narava zanimivi proces. Od tu pa se
podamo na drugo nebesno truplo. Ondi je že odločno
drugače, tukaj se vrši proces nagleje, ker je to truplo
mnogo manjše od prvega in ker se vsako manjše žareče
truplo hitreje ohladi nego veliko. Tu namreč vidimo
vnanjo obliko planeta v tolikem stanju, da tvori njega
površje že goste vodene pare in je obdate ozračje, v ka¬
terem bi se za silo že dihati dalo, dasi je še čudno so¬
parno in atmosfera še prenapolnjena z metaličnimi iz-
hlapki. Toda rajsko krasna je skorja planetova !

Dasi še prevladuje površje goreče morje razstop-
Ijenih mineralij, vender obdaja isto že tako velik konti¬
nent prave zemljate skorje, da je te plošče videti, kakor
ogromne otoke sredi gorečega morja.

Toda kaki otoki so to !

Tu je pač vredno postati in si ogledati to krasoto !
Znati moramo, da se nahaja na svetovih, ki so v tem
Stadiju ohlajenia kakor predstoječi, silna toplota in ro-
dovita vodena sopara. V taki sopari raste narava uprav
vidno. Zato se kar pred našimi ormi obraste tak otok z
najbujnišo prirodo. Kakor bi trenil, poženo velikani mo-

— 32 —

gočnih rastlin, sicer mehkega, a obsežnega debla in neo-
pisno krasnega zelenja. To zelenje ni morda drobnolistno
kakor zelenje našega zemskega drevja, kjer ob tako slabi
toploti le počasi in leno poganja lističe iz olesenelih vej.
Ne ! To perje je veliko, široko kakor strehe naših hiš a
prozorno, kakor bi bilo iz najfineje svile. Kajti tako nagla
rast ne dopušča, da bi se zelenje še kakorkoli zgoščalo
in postajalo neprozorno. Kaj pa še cvetje, ki poganja iz
puhtečih tal'. To cvetje bi se moralo nahajati v naših
rastlinjakih 1 Stavim, ako bi le en sam cvet take vrste raz¬
stavili na zemlji, da vre ljudstvo iz vseh krajev zemlje,
po železnicah in parobrodih, da ga vidi enkrat v svojem
življenji, kakor si marsikdo zemljanov šteje v posebnost,
ako je videl cveteti aloo-stoletnico. In takega cvetja je ondi
toliko da pokriva vsa bujno preraščena tla, kakor mogočni
cvetlični gojzdi najdivnejših barv in oblik. A kaj še vonjave,
ki jih razširja okoli sebe tako cvetje ! To bi ne bilo za naša
trhla pljuča ! Človek v bližini takega cvetočega otoka bi
moral umreti, zadušiti se v p r e o p o j n i h vonjavah.

Toda joj ! V tem, ko se naslaja naše oko na tej
krasoti, privre iz sredine planeta mogočen ogneni val,
ves otok se nagne in kakor bi trenil, zasvrči in otok iz¬
gine v gorečem morju brez sledu. Tudi z drugimi jed-
nakimi otoki širom celega planeta se godi tako, zavrelo
je v globočini, zašumelo je in v enem hipu ni več kras¬
nih otokov, vse površje preplavlja goreča zmes, iz ka¬
tere se valijo pari in trajalo bode zopet stoletja, da se
napravi nova skorja, katero z vsemi čudi te prirode z
nova pokoplje v se nova moč gorečega valovja.

Cenjeni čitatelj vidi, da sem prekoračil daleč nazor
onih tesnoprsnih učenjakov, ki hočejo najprej z mate¬
matično natanjčnostjo dognati možnost organičnega

— 33 —

življenja na drugih planetih, predno izrečejo prepričanje,
da se to življenje resnično ondi, nahaja.

Jedi tega treba ?

Jeli treba videti vse to, ko nam nedostaje še
primernih daljnogledov, potem še le izreči prepričanje,
da se na drugih svetovih istotako nahaja rastlinsko živ¬
ljenje kakor na naši zemlji, katero imamo — en meter
pred seboj? Reci moram: nepotrebno je, kajti tu nas
učijo večni zakoni stvarstva dejstev, po ka¬
terih zaman iščemo s Spektroskopi in različnimi daljno¬
gledi in računi. In ti zakoni nam razodenejo vse, samo
potrudimo se, razumeti jih.

Mi smo videli in se prepričali, da izvirajo vsi sve¬
tovi, tora j ne samo naša zemlja, iz enega pr¬
votnega solnca, ki je bilo v začetku vseh stvari. Mi
vemo nadalje, da so se vsa solnca zamogla izločevati iz
centralnega trupla še le potem, ko je vsled etrovega pri¬
tiska na maso centralnega solnca in pa vsled neopisno
burnega vrtenja istega okoli svoje osi, se združilo okoli
središča tega solnca mnogo težkih mineralskih snovij,
ki so potem silile po o s v o b o j i.

Po izločenju prvega sekundarnega solnca so je iz¬
ločilo drugo, tretje itd. in najbrže so odletela ta solnca
v neizmerno daljavo neba iz raznih krajev površja materi¬
nega solnca na blizo h kratu. Vsa ta prva solnca, bodisi, da
je bilo njihovo število malo ali veliko, so toraj bila in
so odločno p o 1 n o m a enake kemične vsebino.

Za temi solnci je izletela druga vrsta solne, katera
pa so bila že gotovo težje kemične vsebine, kajti bolj,
ko se je centralno truplo vsled vrtenja zgoščalo in oteže¬
valo proti sredi, težja in težja so postajala solnca, ki so

3

— 34 -

izletela v brezdanjost iz vedno zmanjšujočega, se central¬
nega trupla. V katero serijo solne spada naše
solnce, je pač nemogoče doznati, vender bi se lahko reklo,
da nekako k srednji seriji, kajti tako solnce naše
samo, kakor njega bližnji planeti, so že dokaj polni
kovinskih s n o v i j. V istem razmerju so bili raz¬
lični po vsebini tudi iz sekundarnih solne izleteli planeti
in njihovi trabanti. V našem osolnčju je gotovo edino
naša zemlja, ki ima take pogoje za razvoj organičnega,
življenja. Planeti, ki so izleteli iz solnca prej ali pozneje,
utegnejo imeti dokaj sorodnosti z njeno vsebino, vender
popolnoma enaki niso. Bodisi na Veneri, Marsu ali Ju¬
pitru so pogoji za rastlinstvo, toda to rastlinstvo ni e n a-
k i h oblik z rastlinstvom našega planeta, marveč vsaka
serija solne je rodila v svojih kemičnih sestavah enake
svetove z enakim površjem.

Toda ali mora za razvoj rastlinstva biti površje
planeta enake vsebine, kakor je naša zemlja ?

Ne in zopet ne !

V malih razlikah zaporednih snovij in njihovih
množin v planetih raznih solnčnih serij so se razvila raz¬
lična rastlinstva, kakor je celo na naši zemlji pod raz¬
ličnimi podnebji in različnimi mineralskimi vsebinami
skorje, različnega rastlinstva.

Tako je toraj po tem kemičnem pravilu resnično, da
imajo različna osolnčja tudi različno rastlinstvo, katero se v
lastnosti mineralskih snovij planetov razlikuje po svoji orga-
nični sestavi in obliki. Prav gotovo je, da je narava na Marsu,
ker je ta planet še enkrat dalji od solnca, kakor mi,
drugačna kakor na naši zemlji. Kajti ne samo, da je ta
svet slabeje obsevan od solnca in ima zelo slabo solnčno
toploto, marveč je tudi po svoji kemični vsebini odločno

— 35 —

drugačen, nego skorja naše zemlje in dokaj različniši od
s o Inč ne površine, nego naš svet. Rekli bi lahko po¬
temtakem, da je zelenje na Marsu mnogo drobno
1 i s t n i š e nego je naše in se najbrže nahaja ondi največ
smrekovih gozdov in kislega sadja ter malo duhtečega
cvetja. Slabejše razvita priroda prihaja na tem svetu tudi
<>d manjše množine oglenca in kovinskih parov, ki so
veliki pospešitelji rastlinstva.

Vse drugače rastlinstvo se gotovo razvije na pla¬
netu Venera, ki je bližji solncu in tudi iz močneje ko¬
vinsko vsebino, in zopet drugače na Merkurju, solncu
najbližjem planetu.

Po teh stalnih zakonih se razvija rastlinstvo tudi
na vseh drugih svetovih, kateri se že nahajajo v pri¬
merno istem stadiju staranja, kakor naša zemlja in je
polnoma izključena trditev da se nahaja med vsemi mi¬
lijoni svetov le eden svet, ki (naša zemlja) hrani na svojem
površju rastlinstvo. Kajti pogoji so za to, dasi različni, ven-
der sorodni na vseh svetovih. Da! Celo na malih aste¬
roidih, ki gomaze v gostem številu daleč zunaj med tiri
Marsa in Jupitra in ki nimajo od solnca skoro nobene
toplote in svetlobe, se je gotovo razvilo za prav kratek
čas rastlinsko življenje in je zopet izginilo pred temo in
mrazom.

V istem razmerju, kakor rastlinstvo, se nahaja
tudi rudninstvo v različni podobi na raznih sve¬
tovih vsemirja. Tudi rudninski sestav površine planetov,
oblika njihovih gor, množina njihovih voda — vse, vse
je odvisno od slučajne kemične kompozicije njihovih
trupel.

V isti stopnjatvi, kakor so se izločevali posamezni
svetovi ali njihovi trabantje iz svojih materinih solne po

težji in kakovosti svojih snovij, v isti vrsti so se raz¬
vila njihova mineralska površja. Potemtakem se brez-
dvomno nahaja svetov, čegar gorovje je n. pr, iz naj-
krasnejih, kakor biser bliščečih kristalov v najfantastič-
nejih oblikah. Prikazni, s katerimi v primeri je glaso-
vita Jozemitska dolina v Severni Ameriki pravcati igra-
cica*), so na teh svetovih gotovo prav navadne. Biser na.
biser, goreč v najčarobnejih barvah se dviguje drug nad
drugega za nebo visoko med fantastičnimi divjimi vrtovi
in okoli teli čud se razlivajo hlapeči in peneči se
vroči studenci in strmi slapovi — z eno besedo :
domišljija naša naj si — seveda na podlagi že označe¬
nih zakonov razvitka svetov — vstvarja kakoršne koli
slike na teh svetovih, prav gotovo se ne bode varala.

V kratkih potezah mi je še označiti povprečno sli¬
ko površja raznih svetov z ozirom na njih gorovje, vul-
kanizem, vremenske razmere in splošne elementarne do¬
godke.

Gorovje na strjeni površini svetov nastaja vsled.
stiskanja skorje planetove**). Čim se ob ohlajenju ma¬
terije stiska in zmanjšuje planetova obija, gručijo se gore
in s tem stiskanjem v zvezi je tudi vulkanizem ali ognje¬
meti planetov in — potresi. Čem bolj ko se stiska skorja, tem

*) Jozemitska dolina je polna mogočnih, kakor stolpi vi¬
sokih prozornih kristalov raznih baru in oblik.

**) Kakor verjetni problem mi je postaviti semkaj svoje
mnenje, da glede višine gorovja na kakem svetu odločuje isto-
tako kakovost mineralstva v njega površju. Svetovi z večjo ko¬
vinsko in težjo vsebino, toraj solncu bližji svetovi, imajo gotova
nižje gorovje, nego pa svetovi, lažje vsebine, toraj oni, ki so daleč
od solnca. Luna, ker lažje vsebine, ima višje gorovje, nego naša,
zemlja in tudi več razdrtih žlindrastih (kamenitih) mehurjev, pro¬
padov. Na Jupitru bode enkrat mogočno gorovje, ker je njega
vaebina bolj dvigljiva, lahka.

huje poganja iz ognjenikov goreča vsebina. Na neštetih
svetovih se vrši ta proces mej silnimi pojavi elementarnih
katastrof. Ondi vidimo, kako šviga divji plamen iz str
mih gor in se razliva kakor goreče morje v nižave ; iz
vročega para se delajo v družbi z vodencem siloviti
oblaki, v katerih se neprestano vnemajo grozni bliski in
neopisni grom pretresa zatulilo ozračje. Mej nevihtami
in gromom pak sc dviguje visoko v nebo planetova
skorja in ob strašnem gromu, polomu in tresku se tvo¬
rijo nova gorovja in se pogrezajo starejša v brezdno
goreče materije. Reči se mora, da vse vesoljno str r-
stvo odmeva od tega poka in poloma na milijo lih
■svetov. Ne baš malokrat so tudi dogaja, da kak svet
ko se je že popolnoma strdila njegova površina in je
pognala na istej najbujniša narava, v enem hipu zi o-
tranjega pritiska strahovitim gromom razpoči in se [ ,>-
topi v ogjenjenem osrčju vsa krasota prej videzno mir¬
nega površja. Taki svetovi, katerih ni bilo prej videti na
našem obzorju, so se h kratil prikazali, kakor t  velikanske
nove zvezde . katerih luč je v prvi hip zažarela, kakor
belo solnce, a je bolj in bolj spreminjala svojo barvo iz
rumene v rudečo in tamno rudečo, dokler ni zopet po¬
polnoma izginila, — kajti na planetu se je v teku malo
mesecev naredila nova temna skorja.

Tako smo videli zdaj pred seboj razne svetove,
kakor se razvijajo na povelje Stvarnikovo v svojem skriv¬
nostnem bitstvu. Mnogo od njih smo videli bliščati se v
nepopisnem žaru, ki je lepši od solnca. ti so še v či¬
stem plinovem stanju, drugi prebijajo krizo strjenja,
njihovo površje se od hipa do hipa spreminja ob vihar¬
nem valovenju trdeče se skorje, zdaj je tamno, zdaj
zopet žareče, tretji so zaviti v tolik dim in kovinski ter

— 88 -

vodeni par. da njihovega površja absolutno ni mogoče
videti ker je vse ena edincata zmes ogneno tekoče žlin
dre spojene s parom in oblaki; četrti imajo že rajsko
prirodno površje z najlepšo cvetočo naravo, peti so pusta
skalna puščava, na katerih je že umrla vsa narava pod
večnim mrazom ; šesti so zaviti v večni sneg in led in
sedmi niso drugega nego razdrapana črno-svitla žlindra.
Na mnogih svetovih vlada silna vročina in večna svitloba,
kajti njihovo površje ni le obsevano po svojem central¬
nem solncu, marveč tudi po mnogih lunah, ki se vrte v
razni velikosti in barvah svitlobe okoli njih ; na mnogih
je zopet komaj toliko svetlobe, kakor pri nas v mesečni
noči, kajti predaleč so od svojega solnca in zopet mnogo
je takih, kateri imajo večno noč in večni mraz, kjer bi
vladal lahko obup in smrt, kajti ti svetovi so najbolj od¬
daljeni od vseh drugih, ti svetovi so otroci ali otrokovih
otrok otroci prvih solne, ki so iz materinega solnca
vseh stvari bežali v naj večje daljave etrove praznote.
Vsa družina neštetih teh svetov tvori naše zvezdišče in
vsi ti svetovi so v svoji prikazni in bitstvu zanimivi tako,
da se jih človeštvo te zemlje ne nagleda, ako bi jih gle¬
dalo, dokler naš rod živi.

Zdaj pa prihajamo k najvažnejem vprašanju tega
oddelka, k vprašanju

C.  ali žive tudi na drugih svetovih živali in zlasti:
ali so tudi ra drugih svetovih inteligentna ali še
inteligentniša bitja, kakor smo mi ljudje te
zemlje ?

Reči moram, da odgovor na to vprašanje ni tako
težak, kakor bi se mislilo, kajti našli smo odgovor že

— 39 —

deloma v prejšnjem razpravljanju glede rastlinstva na
drugih svetovih.

Prav odločno se sme trditi, da se tudi na mnogo
drugih svetov nahajajo živeča bitja, kakor na zemlji
in na mnogih se bodo š e p o r a j a 1 a, k o n a s
ljudi na zemlji že davno več ne bo.

To stoji pribito in je že zapopadeno v večnih za¬
konih stvarstva, o katerih smo govorili v prejšnjih vrstah.

Mnogi trdijo, da zamorejo prebivati živa organska
bitja samo na naši bori zemlji; tak nazor je omejen.
Prvič moramo smatrati za veliko možnost, da se nahaja
v oni seriji solne, v kateri je naše osolnčje, več planetov,
ki so do malega popolnoma enake vsebine z našo zemljo.
Na teh planetih je toraj absolutno dognano, da živi enako
živalstvo in človeštvo, kakor je naše.

To je sicer globoka resnica, a resnica je in tudi
prav lahko umljiva.

Za življenje ljudij in živali na zemlji je bilo treba
stalnih pogojev, ki so se razvili iz kemične sestavine
zemskega trupla. Ti pogoji so neka določena zveza oglenca,
kisika, dušika itd. posebno pa so navezani na takozvane
,b e 1 j a k o v i n e - '. Razun tega morajo biti na razpolago
v zadostni množini ogljenčeva kislina, voda, kisik in du¬
šik. Brez teh pogojev je zemsko življenje nemogoče. Teh
pogojev v tej zvezi pa se brezdvomno nahaja tudi na
nekaterih drugih svetovih.

Ni pa nikjer rečeno, da je organsko t. j. telesno
življenje mogoče le na podlagi teh pogojev, marveč ni
izključeno, da se nahaja tem pogojem sorodnih ali
organičnemu življenju še ugodnejih pogojev na dru¬
gih svetovih, na drugačnih zračnih in mineralskih razmerah.

Ako so se v naših razmerah razvila taka živeča bitja,
zamogla so se razviti na dragih drugačna.

Upliv zemske ali stvaritvene materije na razvoj or¬
ganskih bitij opazujemo že na naši lastni zemlji, kjer
>o se pod raznimi klimatičnimi, a še bolj mineral-
s k i m i razmerami zemlje razvila najrazličniša človeška
in živalska trupla. Vzemimo samo razloček med črnci
Afrike in raznimi tamošnjimi narodi in med nami belo-
kožci, potem tudi med živali tamošnjih dežel z živalimi
naših krajev.

Kaj pa še razločki med raznimi svetovi raznih
osolnčij 1

Iz teh razlik moramo temveč sklepati, da se na¬
hajajo na drugih svetovih, — ne na vsili 1 — od nas
različna inteligentna umstvena bitja Tudi po svoji vnanji
obliki so ta bitja od nas zelo različna. Na mnogih sve¬
tovih so toraj bitja veličastneje stasi in divneje lepote
obličja in brezpiimerno višjega duševnega obzorja kakor
je naše, pravcati ,,bogovi* v primeri z nami.

Na drugih zopet grozne prikazni tamnobarvenega
života in lica, v primeri s katerim so prebivalci Zambezija
v Afriki pravcati angelji. Znanstveno bi se dalo skoro dognati,
da so bitja, nastala na težji mineralski t. j. kovinski
zemlji grjega lica, nego oni na rahlejih mineralskih
plasteh*). Ako je ta trditev dopustljiva, potem smemo
sklepati, da so bitja na svetovih z man šo kovinsko vsebino
lepšega života in tudi čistejega duševnega obzorja, kakor
na težkih rudnatih svetovih, kateri se nahajajo često v
večji bližini centralnih solne. Da se je mogla skorja naše

*) Znano je namreč, da se nahaja v takozvaznih „vročih
krajih* zemlje več kovin, nego v naši polovici zemske oblje.
Vzrok temu iskati ni moja stvar.

— 41 —

zemlje narediti iz težke zmesi, ki leži v zemskem osrčju,
-najgotoveje bi bil izpal naš rod vse drugače, morda grje.

Pa se vrnimo k prebivalcem drugih svetov, kateri
prebivalci so naši pravi sorodniki in si v duhu oglejmo
razne mihove naprave, s katerimi so si uredili svoje živ¬
ljenje. Naša domišljija nam dovoljuje seči v tem oziru kar
najdalje možno in vender se tudi potem ne bi mnogo
zmotili. Take naprave je le treba spraviti v zvezo primerno
visim ali nižim duševnim obzorjem teh bitij, pa si za-
inoremo misliti, ali presezajo naše zemske naprave ali so celo
.iia nižji stopinji kakor naše. Toda nam zadostuj, da se na¬
hajajo tudi na drugih svetovih, t j. tudi na drugih članovih
v like svetovne družine bitja umstveno razvita in da nismo
•osamljeni na naši samotni zemlji tu doli. Vsi ti milijoni
in milijoni, bivajoči na naših sorodnih svetovih se vese¬
lijo življenja kakor mi, morda tudi trpijo (?) podobno
nam, vsakako pa odmeva preko širne večnosti mogočna
pesem teh neštetih milijonov pesem o slavi
Stvarniku, čegar mogočnost sega tudi daleč čez meje
naše tesne zemlje in katera pesem bode odmevala,
in se razlegala še milijone in milijone let, dokler.....
in tu smo pri poslednji točki:

D.  Kakšen bode konec vsema ? Kako bodo kon¬
čali svetovi, ki so se enkrat začeli ?

Skoraj kruto je misliti, da bi moralo biti kedaj
konec vsemu silnemu, krasnemu stvarjenju, ki se na¬
haja na neštetih milijonih svetov in da bi bilo sploh
kedaj konec teh svetov samih.

Ta misel je tako težka, dajo skoro neradi mislimo.

In vender — in vender bode moralo vse enkrat
končati, kakor se je začelo: — večno minljivi čas,

— 42 —

gospodar vsega minljivega v svoji neizprosni strogosti
tako zahteva !

Da zamore biti „konec' vsega, toraj konec tudi
svetov, v tem nas poduči že silna resnica, da je v s e
pokončljivo, kar se nahaja v stvarjenju. Ali ni vse
ukončljivo na naši zemlji, ki je eden nepopisno majhni
d e 1 vsega stvarjenja ?

Ali ni že davno na zemlji znano, da se da vse,
vsaka stvarica pokončati in spremeniti v nič? Najtrši
kamen se da spremeniti v nekaterih trenotkih v nevidni
par — v nič ! In človek! Ta trenotek še zdrav in vesel,
zamore postati v malo hipih lahka meglica, nevidni par,
toraj — nič, nič, nič !

To vse je mogoče potom fizike in kemije, onih dveh
mogočnih činiteljev, ki sta glavni moči vsega stvarstva I

Zdaj je le treba poznati pota, po katerih ta dva
činitelja zopet ugonobita svoje začeto in završeno delo.

Ta pota so zopet le ona, po katerih je nastalo
vse stvarjenje.

V razumevanje tega nam služi zopet priprosta pri¬
mera od prej.

Ono vozno kolo, oziroma ono kolo, katero smo
vrtili obešeno na enem klinu, da so letele od njega
kaplje, ni vrglo teh kapelj tako daleč od sebe, da bi se
ne mogle vrniti več k kolesu, marveč popadale so
zopet nazaj na to kolo. Druga primera, še boljša
za naš sluča ; , je sledeča: vrzimo kamen še tako
visoko v zrak, vrnil se bode zopet na zemljo, ali
kroglja, izstreljena iz topa v še take višine, vrniti se
mora zopet k zemlji nazaj, kajti privlačna moč zemlje
jo je potegnila na se, »privlačna sila' je toraj ona moč,
katera združi zopet razpršene dele v prvotno truplo.

— 43 —

Mi smo videli, da izvirajo vsi svetovi raznih osoln-
čij, planeti in njihove lune, iz enega t. j. njihovega
centralnega solnca, vsa ta solnca s planeti vred pa
da izvirajo iz enega prvotnega materinega trupla, iz
katerega so izleteli ob pritisku osrednje materije na razne
prostore vesoljnega etra, v oni davni 'preteklosti „ viharne
dobe“ tega solnca.

To materino solnce se nahaja v središču vsega
svetovnega stvarjenja*).

Čisto naravno je toraj, da morajo vsi svetovi en¬
krat popadati nazaj v svoja solnca in ta solnca nazaj
v materino solnce. Mi ne moremo določiti, v ko¬
liki meri se to povračanje posameznih svetovnih trupel
v svoja materina solnca že vrši, to pa je gotovo, da so
se taki dogodki že pripetili in najbrže tudi že na našem
solncu. Kajti nekako preračunjeno je, da se solnčno
truplo ohladi vsako leto za 1,8° (stopinj), da bi toraj
že v dobi človeške zgodovine moralo solnce iz¬
gubiti najmanj 10,000“ vročine in da bi v neštetih mi¬
lijonih let, kolikor časa že gori naše solnce na nebu,
moralo biti isto že popolnoma tamno in ohlajeno. Ker
pa to ni, marveč je še vedno silno goreče in svetlo, sc
je moralo nekaj zgoditi, kar je njega vročino in svetlobo
obnovilo. Učenjaki so doznali, da se solnčna vročina
in svetloba obnavlja vsled stiskanja solnčne skorje in da
že ta silen dogodek zadostuje, obnoviti vročino in svetlobo
solnca za več milijonov let. Tudi padanje meteo -
ritov (t. j. kosov od razbitih svetov) ki so vrši v ve¬
liki meri ven in ven na truplo solnca, obnovi dokaj njega

*) Čudno se mi zdi, da nčenjaki zvezdoslovja tako malo
ali celo nič ne omenjajo tega centralnega trupla in prostora v
etru, kjer se nahaja.

44 —

moč. Vender še vse to ni zadostovalo, da bi bilo vrnilo
solncu ono moč, ki jo danes še ima, marveč zgoditi se
je moralo še nekaj prav izvenrednega. Ta dogodek je
utegnil biti, da je že padel v solnce planet, ki je bil
še bližji njega truplu, nego pa je Merk u r in ta padec
je obnovil solnčno moč do sedanje sile. Prav dokazano
je, da se tiri trabantov okoli planetov in tiri planetov
okoli solnca krčijo in krajšajo (luna se približa naši
zemlji vsakih sto let za devet čevljev). Posledica
(emu mora biti da pade v solnce zdaj najprej M e r k u r,
za njim Venera, za Venero pride na vrsto naša zemlja
in potem ^zaporedoma vsi planeti z asteroidi vred, koli¬
kor jih je vrglo nekdaj solnce iz sebe.

Isto se bode godilo z drugimi osolnčji*).

Tak konec svetov v bodočih bilijonih let je n e-

I z o g i b e n. Mogoč pa je konec svetov iz raznih osoln-
čij tudi že prej, mnogo, mnogo prej in t a konec je
mnogo usodepolniši za bitja na teh svetovih.

Omenil sem že. da se naše osolnčje t. j. naše solnce,
naša zemlja in vsi planeti našega solnca porniče okoli
materinega centralnega solnca s hitrostjo 7 milj v eni
sekundi in da potemtakem drvimo mi z zemljo na¬
prej po praznoti z večjo hitrostjo, nego iz topa izstreljena
kroglja.

Vsa osolnčja se pomičejo z isto ali drugačno hitrostjo
okoli prvotnega trupla. Ker je v vsakem osolnčju večje
ali manjše število svetov, ki se vrtijo okoli teh solne

~) To povračanje planetov v solnca označajo učenjaki na

I1 način, da bode padajoči planet, vlečen od solnca pri svojem
padcu izšel iz sedanjega podolgastega (eliptičnega) tira in opisal
bolj in bolj okro lo špiralasto črto, dokler se naposled s strašno
močjo vrže v solnce. Ta padec nam najbolj predočuje vračanje
ptiča Škorjanca iz nebne višine k zemlji.

— 45 —

zopet po svojih tirih — je toraj neizogibno, da bi v tem
blodenju tolikih milijonov svetov ne zadela po dva sku¬
paj in bi se ne pripetila grozna nesreča, da se razbije
drug ob drugega. Ta dogodek sc najraje pripeti, ako se
slučajno sreča dvoje solne, ki se potegneta drug dru¬
gemu v obližje, kar se na vsemirju prav večkrat dogodi
in se taka solnca sukata potem drugo okoli drugega. Z solnci
vred se približajo drug drugemu tudi planeti teh solne,
ki se med seboj pritegujejo z svojo viharno privlačno
močjo. Vsled tega približavanja se zmedejo tiri planetov
in njihovih lun in nesreča je neizogibna. Tako razbiti
svetovi letajo potem po praznoti okrog, kakor kometi
in meteoriti, napolnjujejo tire drugih svetov z svojo
meglo in utrinki, dokler da jih privlačna sila teh svetov
ne razkropi in potegne k sebi, da se izgubijo popol¬
noma.

Naši zemlji no preti še v daljni bodočnosti nobena
taka nesreča, ker zvezdogledi še niso zapazili nobenega
tujega solnca, da bi se blfžalo našemu.

Toda vrnimo se k stvari.

Po zrušenju solnčnih zistemov ali osolnčij bodo po¬
padala posamezna solnca nazaj v prvotno truplo, mnogo
od njih prileti najbrže že združenih na svojih tirih v
materino centralno solnce, ki bode vsled tega padanja
zažarelo v novi moči. Ko pade zadnje solnce nazaj v
osrednje truplo, tedaj bode tega trupla materija v to¬
likem stanu požara, da se ?opet razidejo vse kemične
spojine in postane zopet ona prvotna plinova snov, iz
katere so se izločila vsa osolnčja.

V tej zmesi vesoljnega kaosa bodo gorela zopet
vsa ta prekrasna svetovna trup'a in ž njimi vse, kar je
živelo lepega na njih.

- 46 -

In potem ? Kaj bode potem iz tega vesoljnega
trupla ? Ali se v sili njegove moči prične novo življenje,
— ali se izločijo z nova svetovi, kakor so se izločili pred
bilijoni in bilijoni let ? Morda res ! In kdo ve, ako se
tak dogodek že ni ponovil večkrat v brezkonečni večnosti ?

Tu obstanejo naše misli.

Naša tolažba je, da še minejo milijoni let v ka¬
terih bodo krasni svetovi na vsemirju živeli in da bode
človeški rod imel morda še dolga, dolga tisočletja pri¬
liko uživati krasoto njihovega stvarjenja — s e b i v ko¬
rist in srečo.

Na zemlji.

O poginu stvarjenja na našem svetu in o poginu človeš¬
kega rodu, s posebnim ozirom na naše socijalne razmere.

Na svojem potovanju med svetovi smo videli, kako
so nastala vsa svetovna, trupla, kako se gibljejo, gnani
po večnem povelju in smo tudi natanjčno videli začrtano
pot, katero gredo nasproti svoji usodi, kadar se jim pri¬
bliža zadnja ura.

Pot nas je peljala v največje daljave neba, notri
do poslednjega sveta vsevesoljnega osolnčja, kamor ne
prodere nikdar človeško oko in katerih svetov svetloba
že bi potrebovala st »tisoče let, da doseže naše obzorje.
Na vseh teh svetovni pa smo opazili eden in isti razvi-
tek> eno in isto približevanje vrhuncu stvarjenja in isto
hitenje h koncu in poginu, z eno besedo : videli smo sve¬
tove v raznih dobah njihovega življenja ; od prve otročje
dobe plinovega stanja, do mladeniškega valovanja njiho¬
vega ognjenega trupla, na katerem se je jela ustvarjati
divna priroda, potem pa dalje do njihovega staranja in
gori do visoke starosti, ko jih obdaja smrt in mraz. Vi¬
deli smo tudi razne mrtvece stvarjenja, razbite svetove
(komete), ki se vlačijo kakor žalostne megle po praznoti
okrog in spominjajo z svojimi razvalinami, daje m i n-
Ijivovse, vse, kar je bilo ustvarjenega
in neminljiva da je le — brezbitnost.

— 48 —

Na tem svojem opazovanju smo tora j našli prepri¬
čanje, da se bode zgodilo isto kakor z drugimi svetovi*
nekdaj tudi z našo zemljo in z vsem, kar je ustvarjenega,
na njej.

To pa nas mora najživejc zanimati. Kajti, da po¬
ginjajo drugi neštevilni svetovi, kateri se nam prikazujejo-
v jasnih nočeh kakor drobne zvezdice in katerih največ
niti ne vidimo ne — to nas niti ne vznemirja dokaj, ko.
pa se gre za našo drago zemljo, to nam gre do živega.

Kakor razvidno že iz prejšnjih odstavkov, čaka,
naše zemlje troje možnosti pogina.

1. zemlja se zamore potopiti zopet v solncu in
zgoreti,

2. zemlja zamore zadeti z svetom kakega tujega
osolnčja in se razbiti (postati komet) in

3. zemlja se zamore na isti način razbiti, a! i>
bi vsled ohlajenja solnčnega trupla padla iz svo¬
jega tira in bi zadela kje ob kak tuj trdi
svet.

Eden teh treh poginov je za našo zemljo neizogiben
tako, kakor je neizogibna za nas naša smrt. Le določiti
se ne da, kateri način pogina je bližji zemlji, ker je to
že izven vseh računov in odvisno mnogo od samega,
slučaja.

Najbližji mogoč pogin naše zemlje bi bil le oni*
ako bi slučajno iz kakega tujega osolnčja izbegli svet,
pribežal v tir naše zemlje in bi tukaj treščil ob njo.

Da se take nesreče dogajajo v stvarjenju, je go¬
tovo, ker je nedvomno, da so v dobi stvarjenja že neka-.
tera solnca se toliko ohladila in izgubila svojo moč na.
nje obdajajoče planete, da so le-ti zamogli pasti iz svo¬
jega tira in bežati daleč iz svojega osolnčja.

- 49 -

Takih svetov, ker so že davno postarani, tudi ni
lahko zagledati na obzorju, ker nimajo nobene lastne
svetlobe. Vender bi se njihovo bližanje že občutilo več
sto let poprej ha onem svetu, kateremu bi se bližali. Se¬
veda nas mora navdajati groza, ako le mislimo, kaj bi
bilo z nami, ako bi se eden ali drug navedenih slučajev
pripetil že zdaj. Ako bi padla zemlja iz tira, bežala bi s
tako hitrostjo po praznoti, da bi od samega piša vzelo
konec, kar je živega na njej. Kaj pa še le, ko bi zadela
ob kak svet!

Tu bi gledali, kako jadra proti nam strašna prika¬
zen tujega sveta in predno bi se zavedli, udarila bi z
zemljo skupaj s tako s lo, da bi bilo v hipu po¬
končano vse. Pa tudi druge nezgode bi se godile na
zemlji ob tem približevanju. Ognjeniki bi se odprli
in bljuvali z mogočno silo ogenj in žveplo na zemljo,
strahoviti viharji pa bi že v naprej pokončali vse, kar bi
še količkaj živega ostalo — z eno besedo : to bi bil do¬
godek, kakoršnega opisati ni mogoče 1

Toda take nesreče, se za našo zemljo pač še stoti-
sočletja ni bati, to pa že radi tega, ker se baš. naše
osolnčje ne nahaja v posebno številni bližini svetov, kjer
so take katastrofe mogoče in morda tudi kaj navadnega.

Še manj se je bati, da bi celo naše osolnčje že
kmalo zabredlo v kako tuje osolnčje, kajti vkljub temu,
da jadramo z solncem vred s hitrostjo 7 milj v eni
sekundi okoli centralnega solnca preko raznih svetov,
vender se še ni prikazalo nobeno tuje solnce ha tiru, po
katerem se vozimo mi; najmanj pa se je bati, da že v
najbližjih stotišočletjih izgubi solnce svojo moč,
ali da pade zemlja v taki dobi nazaj v solnce.

4

— 50 -

S tega stališča se za našo drago zemljo toraj ni
bati nobenega pogina, kajti, kadar se to zgodi, najbrže
na zemlji ne bode več človeškega rodu.

So pa nadalje nevarnosti pogina za stvarjenje, ki
se nahaja na površju naše zemlje. To stvarjenje za-
more poginiti, brez da bi se razbila na kose zemlja.

Teh nevarnosti je več in so nekako sledeče :

1. nov ..vesoljni potop'.

2. vsled solnčnega ohlajenja in

3. vsled izmanjkanja vode.

Vsi ti trije slučaji so seveda tudi usodepolni za
obstanek človeškega rodu, kateri spada med ,.prirodno
stvarstvo" zemlje.

1. Zemsko stvarjenje zamore enkrat poginiti po
vesoljnem potopu.

Kakor je že oblil vesoljni potop enkrat vso našo
zemljo, kar se je godilo v oni mlajši dobi zemskega po¬
vršja radi obileje mokrote in njenih parov, tako zamore
obliti tak potop zemljo zopet.

Ta potop pa utegne provzročiti približanje
lune našej zemlji. Tu moramo najprej omeniti
česar sem se dotaknil že v odstavku glede porušenja
osolnčij, da kakor popadajo enkrat v poznih milijonih
let vsa planetna trupla v svoja solnca in ta z vsemi
svojimi svetovi združena zopet v prvo centralno truplo
tako popadajo i najprej k truplom planetov njihove lune.
Naša luna pade k zemlji in se bode potem združena
ž njo vrtela dalje okoli solnca, dokler ali treščite obe
skupaj v solnce, ali pa jih morda tudi dohiti nesreča,
da se razbijeta ob kak drug svet in se kot razvaline
poizgubita po osolnčjih.

Luna se približa zemlji vsakih sto let za celih
devet čevljev. Ako bi se tir lune od časa do časa,
t. j. od tisočletja do tisočletja ne spreminjal, lahko bi
izračunali, v kolikem času prileti luna, ki je oddaljena
od nas 50,000 milj, na zemljo.

Kadar se približa zemlji ta čas, nastopiti utegne
nova vesoljna poplava v s le d d vi gn en j a morja
i z n j e g o v i h g 1 o b o č in. To dvignenje se bode vr¬
šilo polagoma po privlačni sili bližajoče se
lune. Vode morja bode prestopile svoje bregove in se
vrgle s strašnim gromom in viharjem na suho zemljo.
Lahko si je misliti, kaka groza bi obšla takrat človeški
rod, ako bi se še nahajal tu na zemlji. Ljudstva bi be¬
žala pred prodirajočo vodo, zapuščala bi svoja bivališča
v mestih in vaseh in se jela seliti v gore. Vse bi se
spraznilo, ves promet bi obstal, zapustivši žalostne sle¬
dove življenja. Voda pa bi drla više in više, zalivala
mesto za mestom, preplavila vse nižave in jela hiteti tudi
proti bregovom. Kajti bližajoča se luna bode z svojo
močjo vlekla silovito vse vodovje oceana k višku. Obupno
bi zrli ljudje z višav doli na svoja draga poplavljena
bivališča, dokler bi dohitela voda tudi nje in ž njimi
vred zalila vse zemsko površje.

V poslednjem trenotku pa bi zagrmelo lunino
truplo z strašno hitrostjo na zemljo in konec bi bil vsega.

Seveda bi se v tem času pojavljale na zemlji še
druge grozne reči. Kajti znati je treba, da ima tudi na
notranje" zemsko jedro luna velik privlačni upliv. Ta
upliv bi provzročil, da bi se z nova odpirali ognjeniki
in bljuvali žveplo v zemsko ozračje, ki bi bilo potem¬
takem v kratkem vse okuženo, v tem zraku ne bi mogla
živeti nobena stvar. Poleg vulkanov bi silovito delovale

— 52 —

moči viharjev, ki bi razdejali najbrže vse, kar stoji in
leži. Vsega tega bi bila zmožna naša »mila lunica“, ki
danes tako nedolžno gleda doli na nas v lepih ..meseč¬
nih nočeh”.

Seveda ne moremo govoriti kakor o kaki gotovosti,
da bas naša luna provzroči na zemlji vesoljni pogin,
kajti ne ve se, ako ne nastopi prej oni usodepolni tre-
notek, katerega se nam je, oziroma našim poznim po
tomcem, resneje bati, namreč :

2. Stvarjenje na zemlji pogine vsled primanjkovanja
vode.

Za to možnost govori že zgodovina postanka naše
zemlje. V početku en del vrtečega se ognjenega para iz¬
ločila se je ob vedno hujem stiskanju in ohlajenju od
osrednjega solnca in je pričela potem svojo pot okoli
tega solnca in okoli svoje osi. Prebila je potem v svojem
razvitku dobe, kakoršne se vršijo na vseh osolnčjih, in
svetovih, seveda v primeri z njeno velikostjo tudi v
manjši ali večji meri t. j. najprej bela, pozneja rumena
in še pozneje rudeča ognjena kroglja, prikazala je tekom
tisočletij več in več peg, t. j. plošč strjene skorje, dokler
da se je njena masa strdila v nekako goreče „testo”,
kakor ta dogodek sploh opazujemo pri ohlajajočih se
raztopljenih kovinah. Naposled se je vse zemsko površje
v toliko strdilo, da ni imela zemlja več lastne svetlobe in
se je pričelo na njej razvijati rastlinsko življenje pod
pritiskom mraza in mokrote. Bolj ko se je zemska skorja
ohlajala, več je vlekla v se mokrote. To se vrši še
vedno in v teku bodočih stoletji bode ta naravni do¬
godek dovršil oni proces, katerega učenjaki prorokujejo,
namreč zemska skorja bode popila vso na površju

— 53 —
nahajajočo se vodo, toraj tudi vsa morja, in vode bode
zmanjkalo rastlinstvu.

Za resničnost te trditve velja dokaz, da so se že
do današnjega časa skrčile vse vode našega zemskega
površja, kar vidimo na vseh rekah in potokih. Reke, ki

50 prelivale v širokih strugah naše doline, skrčile so se
v neznatne potoke in le veliki nasipi še pričajo, kodi so
tekle v onih pradavnih časih.

Ako pa zmanjka na svetu vode, potem bode tudi
težka za obstanek.

Doznalo se je, da popija vodovje zemlje goreče
zemsko jedro, ki se bolj in bolj hladi in rdi pod
sedanjo trdo skorjo. Daši je skorja naše zemlje debela
že blizo 20—30 milj, vender še vsa zemlja ni obdana
z debelejšo skorjo, kakor v primeri jajčna lup na nad
tekočo jajčno vsebino. Ako se že v globočini 66 kilo¬
metrov nahaja v skorji 2000° vročine, in je v jedru zemlje
take vročine, da bi se v njej raztopil tudi najtrši kamen
iz vrha zemlje, tedaj je pač verjetno, da ne zadostujejo
vsa morja, da ugasijo tako vročino.

Izračunjeno je, da se morja znižajo proti jedru
zemlje vsakih tisoč let za 20 metrov; koliko izgine pa
v tisoč letih potem plitvih rek in potokov? Skoro

51 smemo misliti, da bi utegnile v tisoč letih'že blizo
izginiti vse naše manjše reke s površja in da bodo oni
pozni rodovi v tem oziru manj srečni nego smo mi, ki
se še lahko radujemo na naših lepih šumečih vodah. -

Ako čez kakih deset do dvajset tisoč let izgi¬
nejo vse vode z zemskega površja, tedaj si zamoremo
misliti, da bodo tedanji človeški rodovi že blizo na kraju
z svojim obstankom kajti ob zmanjkanju vode bode

54 —

trpelo tudi rastlinstvo in to je vender eden glavnih po¬
gojev našega življenja.

3. Zemsko stvarjenje utegne poginiti vsled solnč-
nega ohlajenja in v tega nasledkih.

Kakor že znano, solnce, ki je „oče“ te zemlje, se
že izdatno stara. Kakor sem že omenil, se dela na
površju solnca že prav močna skorja. Nemalokrat se pri¬
kažejo na solncu plošče, ki merijo do 9000 geografskih
milj, ki so toraj večje, kakor vse zemsko površje ; opa¬
zovalo se je tudi že plošč, ki so merile do 30.000 geo¬
grafskih milj in ki so pokrile do 716 milijonov štirjaških
milj solnčnega površja. Mnogokrat se je že pripetilo, da
so se te plošče tako združile in pokrile solnce, da je
bilo njih upliv na njega svetlobo in toploto opaziti brez
posebnih priprav. Priti pa mora čas, ko bode solnčno
površje tako zakrito s skorjo, da bodo isto le težko pro¬
dirali ognjemeti in se bode vsled tega popolnoma strdilo.
Otemnenje solnca pa bi imelo sledeče nasledke ; po ohla-
jenju solnčnega trupla se napravi na njem voda, kakor
se je napravila na zeml i ; že danes se nahajata na
solncu plina, ki se imenujeta vodenec in kislec, katera se
pa radi presilne vročine v solncu še ne moreta združiti.
Ko pa se solnce ohladi, se bodeta ta dva plina združila
in združena napravita vodo. Ob tem združenju vodenca
in kisleca pa nastane tudi razstreljivi plin. Ta plin v ta¬
kih silnih množinah na solncu pa mora provzročiti hipno
razstreljenje solnčne skorje in na novo vzplamtenje soln-
čne svetlobe in toplote v nekdanjo.

Ta dogodek pa bi pomenil smrt vsemu življenju
na zemlji, ako bi se tedaj še tu nahajalo. Kajti tako
rastlinstvo, kakor i ljudje, navajeni morda na razmere

ob ohlajenem solncu, bi pod pritiskom silne vročine in
svetlobe morali brez dvoma poginiti.

To bi bili torej trije slučaji nevarnosti za obstanek
zemskega rastlinstva, katera nevarnost se utegne pojaviti
v bodočih tisoč in tisočletjih.

Vprašanje pa je, ali se bode še nahajal na zemlji
človeški rod v onih davnih, davnih dobah ? Ali bode
doživel naš rod dobe, v katerih se utegnejo z našo zem¬
ljo goditi vse te reči ? Ali ni temveč mogoče, da zadene
naš rod prej kako druga nesreča, da izgine raz zemljo,
še predno bi nastopile zanj omenjene nevarnosti ?

Tu smo zdaj ob oni glavni točki, katera bi pome¬
nila za človeški rod katastrofo, ki bi pometla človeštvo raz
površje zemlje in katero katastrofo bi si zakrivilo člo¬
veštvo po lastni neprevidnosti, po samo¬
svoji krivdi?

In tu si moramo res staviti vprašanje: ali je raz¬
umno, da iščemo nevarnosti za človeški rod — v kome¬
tih in drugih elementarnih dogodkih, ko pa je ta nevar¬
nost mnogo bližja, mnogo gotove j a?

Na na širnem prostoru neba, dragi čitatelj, se na¬
haja oni nevarni „komet ‘, ki s svojim strupom razjeda
obstanek člo\eške družbe, marveč — ta ,,komet' 1  je v
nas ljudeh samih, je v naši naravi, je v naši slabotni
trohneči materiji! V nas samih je oni »konec sveta*,
katerega se moramo v resnici bati, pred katerem »kon¬
cem* nas mora biti groza in strah !

Ali se hočemo v resnici teh besedij prepričati prav
na verjetni, da, bi rekli, znanstveni podlagi ?

Da bodemo stvar bolje razumeli, podajmo se zopet
nazaj k izvoru vseh stvari.

Od kod izvira človeški rod?

— 56 —

Mi. ne moremo baš trditi, kedaj in kako je nastal
človek, zadostovati nam mora, daje ustvaril člo¬
veka Bog, kakor je ustvaril tudi vse
drugo, k a r j e minljivega. Toda iz česa je ustvar¬
jen človek, to zamoremo vedeti, o tem zamoremo in
smemo govoriti.

Da je bil v oni prvotni vrveči, plinovo goreči ma¬
teriji, iz katere so se porodili vsi nešteti svetovi in v
katero se bodo zopet povrnili, ko dotečejo svoj naravni
tek, — da je bil v oni materiji že tudi človeški rod, to
je gotovo. Ta materija je hranila že v sebi vse one po¬
goje, ki so omogočili vstvarjenje človeškega trupla.

Kakor omenjeno, so ti naravni pogoji: vodik, kisik,
•dušik itd. glavno truplo pa sestavina beljakovin.
Razun tega morajo sodelovati na tvorbi človeške materije
tudi oglenčeva kislina, voda, kisik, dušik v zadostni mno¬
žini in v gotovih razmerah. Ako je le eden teh pogo¬
jev nedostaten, je nedostatek škodljiv obstanku človeš¬
kega života. Vse te snovi pa so tako nežne, da se raz¬
topijo že ob toploti 70 stopinj celzija, torej mnogo manj
nego ob vročini vrele vode.

Te snovi so se zamogle združiti le ob posebnih razr
merah toplote na našem planetu v dobah njegovega raz-
vitka, k o n j e g a I a s t n a v r o č i n a ni več zna¬
šala mnogo čez 70 Celzijevih stopinj.

Toda te, snovi so bile v onem početku tako za¬
dostno zastopane na našem planetu, da se je iz njih za-
mogel v onih dobah razviti krepek človeški život. Da je
bil prvi človek in za njim prvi človeški rod krepak,, or-
jašk, o tem ni da bi še dvomili. Ves naš rod, kar gaje
privrelo iz prvotnih tal našega planeta, je bil orjaški,
planetarno jak in močan.

— 57

In tak bi moral tudi ostati, ako hrani zemlja in
njeno ozračje še vseh pogojev za krepek in naravni raz
voj in obstanek človeškega rodu.

Kolikor nam je znano, hrani naš planet še vseh teh
pogojev v zadostni množini. Oglenec in kisik, ta dva
glavna pogoja za naš obstanek, dasi jih porabi prav
ogromne množine zemsko rastlinstvo in mineralski sestav
zemske skorje, vrača se našemu ozračju zopet iz osrčja
naše zemlje potom vulkanskih izbruhov, vrelih studencev
itd. ki dajo nepretržno silnih množin teh snovij, preha-
jajožih v naš život. Ako pa je teh in tudi drugih narav¬
nih pogojev še za tisočletja dovolj, da se od njih vshrani
krepek človeški naraščaj, kako pa je mogoče, da člove¬
štvo že v naši dobi tako silno hira in slabi ?

Odgovor na to ni baš težak.

To prihaja od hitre porabe teh snovij v človeških
truplih, za katere snovi človeštvo ne mara skrbeti, da
bi jih nadomestilo ali prehitro in potratno porabljenje
istih zaprečilo,

In to bi človek lahko storil!

Doznali smo toraj, da človeštvo hira in zamore
poginiti :

A) Vsled oslabelosti.

Resnico tega opazujemo vsak hip in najboljši dokaz
za to nam je dejstvo, da človek v teh časih ne doživlja
več onih visokih starosti, kakor jih je doživljal pred več
sto leti, marveč da povprečna človeška starost, danes
znaša le še 30 let.

Ta številka bi nas morala prav resno vznemiriti in
nas prisliti. da pričnemo razmišljati o pravih uzrokih te
prikazni v našem rodu in o sredstvih za odstranjenje

— 58 -

istih, kajti baš ta številka nam razločno pove, da
človeški rod ni tako trden, kakor bi se mislilo in da,
kakor zadostuje najmanjša stvarica, da ukonča posa¬
meznega človeka, ravnotako se utegne kaj dogoditi,
ali se že dogaja, kar zamore ugonobiti pred časom ves
vesoljni človeški rod.

In to je ono, o čemer bode govora v naslednjih od¬
stavkih in prosim cenjenega čittatelja, da mi sledi z naj¬
večjo pozornostjo na poti tega opazovanja.

Kateri so toraj pravi uzroki slabljenja in hi¬
ranja človeške materije in v koliki meri se to hiranje
širi med vse prebivalstvo naše zemlje ?

Ako obrnemo svoj pogled širom vse zemlje in po¬
gledamo v vse sloje človeške družbe in sicer od naj viš¬
jega olikanca doli do zadnjega idijota, od največjega bo¬
gataša in veljaka do najnezatnejega prosjaka ; — dalje
od zavednega kulturnega človeka Evrope in Amerike pa
do živinodivjega Samojeda skrajnega Severa ali skrajnega
Juga — — povsodi, povsodi gloje na človeštvu eden in
isti črv preranega pogina, črv oslabelosti člo¬
veške materije.

In še enkrat : kateri je glavni uzrok temu oslab-
Ijenju ?

Glavni uzrok temu pojavu je: — egoizem člove¬
ške naravi!

Težko bi bilo najti v sestavi človeške materije
temelj tej lastnosti, nje pravi izvor in radi tega
se moramo zadovoljiti z izrekom : da je človeški p r i r o-
j e n i nagon po ohranitvi samega sebe in po uži¬
vanju tega, kar mu nudi užitnega planet, iz katerega se
je rodil, — ta nagon da je zapopadek človeškega
egoizma ali samoljubja.

— 59 —

Iz te lastnosti se je v človeku razvila strast, ki
zdaj ukončuje ono, za čegar obstoj hoče skrbeti,
človek z svojim egoizmom toraj u g o n o h 1 j a materijo
svojega života, za čegar obstanek in užitek se bori
na življenje in smrt!!

Ta strast se je pojavila iz človeka že takoj, ko se
je porodil na zemlji njegov rod in toraj smemo reči, da
čleveški rod že dela na svojem uničenju, od¬
kar obstoji.

Egoizem je prirojen tudi vsaki drugi živi stvari
na zemlji, da, celo vsaki rastlini : vse hoče od zemlje to,
kar ga hrani, pa če bi bilo tudi v škodo in pogin dru¬
gega individuva.

Toda dočim divja žival in rastlinstvo ne terja od
zemlje več, kar potrebuje za hranitev svojega života,
si je uredil človek svoje življenje tako, da zahteva in
tudi vzame od zemlje več, kakor potrebuje za hranjenje
svojega života in če je to tudi v neizmerno škodo svojemu
bližnjemu, ki je tudi otrok planeta, z enako pravica
do obstanka. Kajti človek je dobil iz tega planeta zmož¬
nosti za taka pridobivanja in ta zmožnost je ono, kar ga
dela nevarnega ne le obstanku svojega bližnjega
marveč tudi svojemu lastnemu obstanku.

Iz te zmožnosti, tirati moč egoizma do
skrajnega, so se potem razvile vse človeške na¬
prave, vse one socijalne razmere, v katerih tiči kal pre¬
zgodnjega pogina človeškega rodu.

V teh socijalnih razmerah so se potem razvili uzroki
oslabljenja človeške materije, ki so :

a)  krvna strast;

&) duševni napori, skrb za obstanek, skrbi sploh,,
žalost, jeza in splošni dušni boji ;

— 60 —

c) prenaporno telesno delo ;

d) slaba hrana :

e)  škodljivi zrak itd. itd.

O vseh teh uzrokih je treba dosledno razpravljati
in s tega stališča prerešetati vse naše življenje in raz¬
mere, ki prouzročujejo prenaglo porabljenje najvažnejših
delov življenjskega soka. Da pričnemo ;

«) krvna strast.

Strast je podlaga boleznim, nemški pregovor pravi:
Leidenschaft (strast) ist. was Leiden s c h a f f t, (strast
je to, kar provzroča trpljenje ali na kratko : strast prov-
zroča trpljenje).

Vzemimo samo eno strast, katere nočem izreči z
imenom na tem kraji in katera strast pomori velik od¬
stotek človeštva, — ali je še potrebno, da omenjam po¬
sebej vsih silnih posledic te strasti za človeško dru¬
žbo ? Ni mi tega treba, ker me večina mojih čitateljev
dobro razume. Ta strast vprvič čezmerno pospešuje v
človeškem životu tok krvi in provzroča naglo izločitev
onih snovij, ki so podlaga krvni dejavnosti. Tako raz-
burjana kri se skoro utrudi in oslabi tako, da postane
lena, nedelavna, bolna. In vcnder znamo, da kri omogo-
čuje v človeku zdravo prebavljanje hrane in nareja v
njem neobhodno potrebni krvni ali životni sok. Akp pa
človeški želodec ne more prebavati, ustavi se vse delo¬
vanje telesa in kaj je posledica ? Gotove in mnogo¬
vrstne bolezni želodca, krvi in dragih delov telesa. Kaj
pa še pride ob izmanjkanju krvnega soku ! Tu je prvi
nasledek o s 1 a b 1 j e n j e ž i v č j a in oslabljenje vsega
telesnega organizma sploh. Ta strast pa nemalokrat ne¬
posredno zastrupi vso kri in posledice takega

— KI

zastrupljenja so tako grozne, da nas mora biti strah o
tem govoriti.

O tej strasti se pravi, da je navadno p o d e d o-
v a n a, ker ni lastna vsem ljudem v enaki meri, oziroma
so nekateri ljudje popolnoma brez te strasti. Vender pa
je istina, da izvira ta strast iz e g o i z m a. Človek hrepeni
po uživanju in da doseže cilj take m u užitku, ne
pozna dostikrat nobene ovire, prodrl bi najmočneji zid,
prebredel najglobočjp vodo, žrtvoval življenje svojega
bližnjega in kdo ve kaj še, da doseže to, k čemur ga
vleče ta silna strast. In ko je to dosegel, ko je nasitil
svojo strast, kaj potem ? Navadno se je prepričal, da je
postal pomilovanja vredna žrtva onega strašnega duha
svoje krvi, ki ruje v njem in mu pokončuje mlado živ-
vljenje. Le. poglejmo v one vrste ljudi — povprečno so
to več možke nego ženske osebe — v katerih je zav¬
zela gospodstvo ta strast, ka j vidimo na teh ? Ne zdra¬
vih in krepkih trupelj, marveč le bedne žalostne
sence istih, na teh prikaznih vidimo, kaj napravi krvna
strast iz človeka.

Krvna strast je toraj oni .podedovani greh 1 , ka¬
terega je človek prejel neposredno iz prvotnega
stvarjenja: kakor je sila prvotnega gibanja stvarit-
venih snovij, ki je svetove same tirala do nji¬
hovega o s 1 a b I j e n j a in staranja, tako je tudi ta
elementarna sila v č 1 o v e k u, ki se pojavlja prva in
najhuje kakor življenje (pomnoževanje) in njega — ukon-
če vanje.

Tega elementarnega pojava v človeštvu zatreti ni
mogoče, ker bi s tem zatreti morali človeštvo samo, toda
pokazati bi se moral človeštvu način, kako da hranjuje

- 62 —

•s tem n a j d r a g o c e n e j i m žarom, ki je ob enem
žar njegovega življenja.

Nekateri modri ljudje nava ajo človeštvo k delu in
raznim duševnim vajam, da ga odvrnejo od te zaprav¬
ljivosti z najdražjim, toda to se mi ne zdi prava pot za
odvrnitev zla, kakor se bode pokazalo v sledečem, mar¬
več treba bode najti novih sredstev in potov, toda — o
tem pozneje. V tem zadostuj, da posledice krvnega greha
zanašajo oslabelost in razpad človeške materije potom
boleznij itd. v vse kroge človeške družbe in postajajo
usodepolne za človeštvo še poznih časov.

„Številka 30" (današnja povprečna starost!) govori
skrivnosten, a grozen govor o t e m kapitlu našega živ¬
ljenja !

Strast pijančevanja zamori v truplu ži¬
vahnost delovanja krvnih sokov, ki vsled tega izgube
svojo moč, nadalje oslabi živčje, v poglavitnem pa upliva
pijančevanje na želodec. Pri vsakem pijancu opazujemo,
da malo je, zakaj ? Ker nima veselja do jedi, ker mu
želodec, v katerem je pijača zamorila prebavne
sokove, ne prebava. Ako pijanec uživa še zdrave in
naravne pijače, a dela to nezmerno in trajno, mu te
pijače z svojo vsebino alkohola in kisline že zamore
prebavni sok, kaj pa še, ako uživa pijače, kakoršne se
prodaja v naših časih? Tu so umetna kemična
vina, v katera brezvestni špekulantje nemalokrat na-
mešajo strupenih, zdravje razjedajočih snovij, na¬
dalje je vsakovrstno žganje, zvarjeno po istotako brez-
zvestnih, denarja lačnih ljudeh, kar silno škoduje člo¬
veškemu zdravju, kajti trajno uživanje žganja ne zamori
le v želodcu prebavnih sokov, marveč pokonča v člo¬
veku vse d r o b j e, ves telesni sestav!

63

Ni treba še mnogo govoriti o nasledkih žganjepitja,
saj se nam najžalostneje kažejo, kamor skoro pogledamo
v teh časih. Oglejmo si pa tudi nasledke te strasti za člo¬
veško potomstvo. Kakor i krvna strast onemogočuje
krepko potomstvo, ako dospe na skrajni vrhunec, isto
je pri žganj epitj u : po tej strasti oslabljeni, izžgani
človek ne more računiti na zdravo potomstvo. — in kak
mora biti konec, ako se to ukončevanje človeške ma¬
terije vrši ven in ven, desetletja in še dalje ?

Oni, ki se ni zaklel proti človeškemu obstanku in
ki ima le iskrico zdravega še čuta v sebi — oni naj o
tem premišljuje, kajti ti nasledki postajajo usodepolni že
za vso človeško družbo.

b)  duševni napori, skrb za obstanek, skrb sploh, razbur¬
jenje, žalost jeza in splošni dušni boji.

Že kakor nekaka posledica v prejšnem odstavku
omenjenih strastij in njihovih nasledkov bi se smelo
imenovati to, o čemer nam je razpravljati v tem članku,
kajti v stvarjenju izvira eno iz drugega, eno je dru¬
gemu podlaga.

Tako zamoremo reči, da je po strasteh oslabljeni
človek mnogo pristopnici tu omenjenim borbam, kakor
pa bi bil popolnoma zdravi. Pri tem je le treba vprašati:
koliko pa je ljudi danes še na svetu, ki bi ne nosili že
v svoji krvi kali nasledkov strastem svojih prednikov?
Iščimo !

Duševni napori vsake vrste, ako so isti težki, upli-
vajo škodljivo tako na možgane kakor i na živčje in že¬
lodec ; ako je le eno teh organizmov moteno, čuti to ta¬
koj vse truplo, katero je potem dovzetno tudi za druge
bolesti.

- 64 —

Težkih duševnih del, vztrajnega duševnega dela bi
si ne smel nalagati nikdo, komur je ljubo zdravje in
dolgo življenje. Toda, ali je to mogoče v naših časih?

Najhujši vseh duševnih naporov pa je skrb za ob¬
stanek života. Marsikdo mojih čitateljev je gotovo že
skušal, kaj je ta skrb, ki gloje na srcu in duši noč in
dan in izpodkopava zdravje in življenje na kruti način.
V skrbi za obstanek, zlasti ako traja ta skrb predolgo,
morda leta dolgo, trpi ves človeški život, v prvi vrsti pa
želodec, potem možgani in srce.

Vsak duševni napor provzroči hi trej i tok krvi
kar čutimo v tem, da je truplo človeka v trenotkih, ko
ga muči skrb, mnogo bolj vroče, nego v normalnem stanju ;
srce bije hitreje, v možganih vtripa burno žila, vse truplo
je, kakor bi gorelo-in v resnici tudi gori!

Kajti v krvi gorita najvažneje življenjske snovi, o g 1 i k
in ki s i k in teh snovij v takem stanju duše pogori ogromne
množine. Ker pa je v takih slučajih zelo težko nadomeščati
v primerni množini te izgorele snovi, zlasti oglik, kateri
tvori zadostno množino potrebne h r a n e, mora nastopiti
reakcija: truplo jame slabeti, želodec je v neredu, mož¬
gani otrpnejo in srca se je lotilo nevarno stanje, ki po¬
staje nevarniše, čem dalje traja skrb, ali včasih tudi čez
tako dobo. Mogoče si je toraj misliti posledice takega
položaja človekovega za vse njegovo zdravje : možgani, t. j.
njegova .glava 4 , ki morajo misliti na pridobitev življenj¬
skih sredstev za se in svoje drage, so oslabeli v skrbeh
in ne morejo več zdravo misliti in nasledek tega zopet ne
more biti koristen obstanku. In srce! Srce, katero je iz¬
mučila borba in skrb, je postalo jako občutljivo, da ne¬
malokrat zadostuje najmanjši telesni napor, da obnemore.

— .6.5 —

Pa ako bi tako zadeti človek mogel v enem hipu
umreti, bi še bilo včasih dobro. A največkrat prenese
strup svoje nesreče na svoje potomstvo, ki mora potem
nadalje nositi nasledke njegovih dušnih in telesnih muk,
izvirajočih iz skrbij za obstanek. Le natanjčneje si oglej¬
mo to stvar, pa bodemo videli resnico teh besedij.

V isti meri, kakor skrb, upliva tudi splošno duševno
razburjenje, jeza, žalost itd. škodljivo na zdravje
človekovo. Razburjenje v srdu, ako živi človek v razme¬
rah, v katerih se to vse ponavlja od dne do dne, kar je
v nižjih slojih človeške družbe po mestih že nekaj na¬
vadnega, pa upliva pogubljivo tudi v drugem oziru. Ker
je človeško lice zrcalo njegove duše, zadoniva to. lice v
stalnem dušnem razburjenju izraz surovosti in posledica
temu je — n e 1 e p o t a 1 i c a. To opazujemo pogosto.

c) prenaporno telesno delo.

Skoro tako, kakor duševno trpljenje, upliva škod¬
ljivo na zdravje in razvoj trupla pretežko telesno .delo.
Čembolj se preoblaga organizem telesa s težo mehanič¬
nega opravila, t. j. čem več ko mora človek vztrajno težko
delati, temveč porabi življenjskih snovij, ki izgorevajo v
burno mej delom pretakajoči se krvi. Zato treba delavni
človek mnogo večje množine tečne hrane, nego pa oni,
ki malo ali nič ne dela. Gorje mu, ako bi te hrane ne
imel, njegovo truplo bi ob trpljenju naglo hiralo in umrlo.
To se pa žal dogaja stotisočerokrat v današnji dobi. Na¬
sledki tega pojava pa tudi neizostajajo. Truplo ob na¬
pornem delu hira, kajti pretežko delo prenapenja živčje,
razdevlje želodec in utruja pljuča in drobje. z eno be¬
sedo : ves telesni sestav trpi in postaja več in več dov¬
zeten za raznovrstne bolezni, katerim se tako oslabljeno

5

— 66

truplo ne more ustavljati, marveč jim le premnogokrat
podleže.

Vsakdo si zamore sam delati primero, v koliko je
škodljivo zdravju prenaporno telesno opravilo, s katerem
v zvezi je neštevilnih drugih nevarnosti za zdravje in
življenje, namen moj je bil, pokazati tudi na ta uzrok
oslabljenja človeške materije, ki skupno z drugimi de¬
luje na prezgodnjem poginu človeškega rodu. Toda dalje !

d)  slaba hrana.

Človeška hrana mora biti taka, da obstoji iz toli¬
kih delov redilnih snovij, kolikor jih povprečno potrebuje
človeško truplo, da se ohrani. Glavna dela hrane sta
oglenec in beljakovina. Take hrane treba vsako človeško'
truplo, ker je odvisen od teh snovij njega obstanek. Ako
človeško truplo ne dobi v se onih redilnih snovij, katerih
potrebuje, da se po zakonih narave razvija, raste in
ohrani, tedaj mora to truplo — tudi, ako bi je v tem
ne ukončevale še druge prej omenjene stvari — pola¬
goma oslabeti in poginiti, ob enem pa prenesti kal svoje
oslabelosti tudi na druga trupla. Kajti ob slabi in ne->
zadostni hrani se pokvarijo krvni sokovi in s takimi so¬
kovi pokvarjeno truplo je le v nesrečo onim, ki so ž
njim v najožji dotiki. Vse take stvari lahko vidimo v
življenju po mestih.. Ondi, v ubožnih krogih, kjer povr
prečno ljudstvo nima,, s čemer bi se hranilo in preživ*
Ijalo in se dostikrat hrani od odpadkov, za kakoršne bi
niti ne marala žival, — ondi, kjer.gloda skrb za ob¬
stanek noč in dan na ubogih srcih človeških, ondi imajo,
svoj izvor vse možne človeške bolezni od jetike povprek
do raznih nalezljivih boleznij, katere po imenu izreči ‘ se
človeku gabi in studi, ’ >. . . .t:

— 67 —

Kajti ob nezadostni in nezdravi hrani in o slabem
gnjilem zraku, izgubeva to ljudstvo vse svoje moči, ka¬
terih po naravi potrebuje za svoje ohranjenje in naravna
posledica je: prezgodnja smrt. In kako žanje
zgodnja smrt v teh vrstah prebivalstva po mestih, o
tem je bolje, da ne govorim, ker je prežalostno, pre-
strašno.

Seveda ne samo v mestih, tudi na kmetih naha¬
jamo nasledke slabega hranjenja v raznih boleznih in
slabljenju človeškega trupla. Kmet, ki ve da potrebuje
njegova njiva primernega gnojila, ako hoče da raste na
njej žito in sočivje, ta kmet pa ne privošči, ali tudi pri¬
voščiti ne more svojemu telesu potrebne hrane !
Le grozno je, ako pogledamo v nekatere kmetske koče,
kako tukaj ljudstvo živi! Ali more iz ta k e hrane pri¬
rasti zdrav in trden človeški rod ? Gorje, n ko bi kmet
ob taki hrani ne imel vsaj zdravega zraka, še huje bi
se mu godilo, kakor mestnemu revežu!

e) škodljivi zrak.

Zrak, katerega dihamo v svoja pljuča, mora, da
ni škodljiv zdravju, biti popolnoma prost primesnin, ki
po naravi ne spadajo vanj. O g 1 e n e c, v o d i k, kisik
in dušik so snovi, iz katerih obstoji naš zrak. Ker pa
je zmožen naš zrak sprejemati v se tudi vse druge pare
in pline, pomešajo se z njim lahko najškodljiveje pli¬
naste sestavine in istotako tudi različne glive, t. j. žive
stvari, živali, ki se dvigajo v zrak in ki so tako majhne,
da jih s prostim očesom niti ne zagledamo. Škodljivi
plini vstajajo iz raznih mineralskih,' t. j. kovinskih in
kamnatih snovij, ki ali izhlapevajo, kakor ‘strupeni plini
ali ki vstajajo v zrak v podobi prahu, take stvari opa¬
zujemo lahko po različnih, rudukopih in tovarnah, kodei'

— 68 -

sope na tisoče delavnih ljudi v se tak s strupenimi plini
in prahi napolnjen zrak; glive, ali okužljive živali pa
vstajajo iz gnijočih trupel ali drugačnih organičnih snovij.
Take stvari se največ pojavljajo v mestih, koder ljudje
živijo po zatuhlih bivališčih, kamor ne prisije solnce, če-
gar svitloba, kakor znano, pomori škodljive gljivice,
in kamor ne more imeti pristopa zdravi zrak; dalje
po kleteh in celo v podzemskih kanalih, koder gnijejo
razni odpadki in mrtve živali. Tu je vir neštevilnim bo¬
leznim po okuženju č 1 o v e š k e k r v i, boleznim,
ki razširjajo svoj strup daleč, daleč okrog. —

*

* *

Pred seboj imamo toraj človeško družbo zemlje,
družbo, ki je na potu razpadanja svoje materije. In ko
pogledamo to po strastih, duševnem razburjenju, skrbeh
za obstanek, žalosti, jezi, prenapornem delu, slabi hrani,
slabem zraku in še po nekaterih drugih uzrokih na pol
uničeno človeštvo, tedaj se zares ne moremo čuditi, da,
je povprečna starost današnjega človeka samo še —
30 let.

Pa ako bi samo to bilo !

Pa poglejmo, kaj so še naredili omenjeni uzroki iz
človeka že danes. Človeštvo naše zemlje že povprečno ne
more biti baš ponosno na posebno lepoto svojega te¬
lesa, marveč videti mora, da je truplo naše malo pri¬
jetne prstene barve in da se v splošnem ne razlikuje v
barvi dosti od puste prstene grude. Kako pa je
še z onimi vrstami, v katerih najhuje razjeda strup zgoraj
naštetih nezgod! Tu je vse le še sama razvalina!

Tu vidimo, da je vse pohabljeno, vse potrto, vse
obdano od najrazličnejih bolesti; na vseh teh obrazih
se či.ta bolna, obnemogla strast in težko prikrita zloba,

6« -

izvirajoča iz nizkotnih duševnih bojev, — z eno besedo :
vse prikrojeno za hitri razpad in pogin.

Zelo motili bi se pa, ako bi menili, da je samo en
del človeške družbe, takozvani .trpeči del“, namenjen
za zgodnji pogin in da se samo na ta del nanaša ona
usodna številka 30. Ne!

Vsa človeška družba, vse splošno človeštvo je da¬
nes že v tem stadiju pogina! Ako pogledamo v tako-
zvane .boljše kroge 1 *, ondi, kjer žive ljudje v tako-
imenovanem ,,razkošju*, bi menili, da je ondi doma
zdravje in blagostanje, zadovoljnost, sreča, — one!

Kake starosti pa dosezajo ljudje v teh krogih ? Niti
en odstotek ne doživlja 80 let starosti več! Iz česa iz-,
vira to? — Zastrupljenost nižjih in najnižjih krogov :
človeških je zašla tudi v nje in razširja tu z r a p i d n o
hitrostjo strup slabljenja materije, strup otrpnelosti
življenskega soku. Ako bi ti krogi obzidali sebe in svojo
s . tisoč metrov visokim zidom, ne odišli bi strašni so-,
cijalni kugi, ki razsaja po vesoljni človeški družbi, —
da! Morda, ako bi se mogli izseliti z naše zemlje na
kak drug srečneji svet, ubežali bi tej zemski kugi, a kaj
bi bilo ondi na drugem planetu? Tija bi zanesli s v o j o,
kugo oni! Kajti baš v teh navidezno zdravih krogih opažu-,
jemo, da nastopajo v njih nenadoma pojavi bolezni in nesreč,
katerih ne bi nikdo slutil. Zakaj ? Zato. ker.tiči v njih že
dolgo kal okuženja in privre na dan ob najmanjši priliki.

Česa pa je potemtakem pričakovati na svetu, ako
je povprečno človeštvo že tako oslabljeno ? Tu se stvar¬
ne' ustavi, marveč gre še en korak naprej.

B) Človeški rod utegne poginiti v velikih boleznih.

Ko je človeška materija tako oslabljena, nastopi
za njo možnost, da se je lotijo razne, bolezni, katerih

— 70 —

bitstva še prav za prav ne poznamo, ki pa bi zamogle
postati tem usodepolniše za človeški obstanek. Že zdaj
se prikazujejo tu pa tam ,nove bolezni', katerih narave
niti veščaki ne poznajo, še manj da bi znali za njih iz¬
vor, — jaz pravim, da nastopajo take prikazni na oslab¬
ljeni človeški materiji, ki daje več in več snovij za nove
vrste bolezni. Ako pa se bode to slabljenje še nadalje¬
valo, t. j. ako se bode materija človeškega trupla se¬
sedala v trhlosti, tedaj utegnejo nastopiti na svetu vrst
epidemije, proti katerim ne bode nobenega sredstva
več. Zdravniki bodo stali pred temi groznimi uganjkami
z sklenjenimi rokami, brez soveta, brez uma, brez moči,
ker ne bodo poznali več pravega uzroka epidemijam,
ki bodo neusmiljeno kosile s smrtno koso v vrstah ne¬
srečnega človeštva.

To pa bodo spoznavali zdravniki, da se je uzrok
tem epidemijam pripravljal v navidezno zdravem člo¬
veštvu že sto in stoletja dolgo in sestavljal polagoma iz
tisoč in tisoč uzrokov, izvirajočih iz človeških strasti in
njegovih socijalnih naprav.

Tedaj pa bode tudi človeštvo prišlo do spoznanja,
kako silno so grešili na človeški družbi njihovi predniki,
ko so malomarno prezirali nevarnost, ki se je polagoma
pripravljala v človeški materiji in vender pojavljala v to¬
liki meri, da bi bili zamogli preprečiti pravočasno silne
nasledke. Nadaljno sliko takega položaja na zemlji naj
si blagovolijo narediti moji čitatelji sami. —

C) Človeštvo pa utegne poginiti tudi v vesoljni vojni
in njenih nasledkih.

Rod naš je bil sicer že prav mnogokrat do malega
pokončan v krvavih vojnah in klanjih ter v nasledkih

— 71

tega. To je bilo v časih, ko je bil naš rod še mnogo
bolj surov, kakor je danes. Uzroki tem vojnam so bili
cesto človeški egoizem, lakomnost, poželjivost po zem-
skem blagu. V dobi, ko bi postalo človeštvo popolnoma
prosto strasti egoizma, bi gotovo ne bilo več krvavih vojn.

V minolih stoletjih so se vršilo širom zemlje tako
hude morije, da smemo skoro reči, da ga ni kraja, kjer
živimo zdaj mi, da bi ne bil napojen s krvijo teh divjih
in poludivjih naših prednikov. Od takih silnih vojn in
pobojev ter njihovih nasledkov (kuga, lakota itd. itd ) je
ostajalo dostikrat tako malo čoveštva, da je trebalo sto¬
letij — predno se je zeplodilo. Vendar pa je po teh
vojnah v preteklih stoletjih ostalo še dokaj zdravo člo¬
veštvo, česar pa ni pričakovati po vesoljnem klanju, in
iz uzrokov ki bi porodili ta klanja zdaj.

Kajti ta klanja bi imela prav čudni, strašni značaj,
ta klanja ne bi se porodila morda iz same lakomnosti
marveč in temveč v duševni razdraženosti narodov, oslab¬
ljenih do skrajnega po socijalnih razmerah modernih
časov.

Že je dovolj, da opazujemo gospodarsko bedo raz¬
nih narodov, pa nam mora biti takoj jasno, kake vrste
boji bi utegnili biti to, katere bi porodil v bodočnosti
socijalni razpad.

Le poglejmo v vrste onih ljudij, kjer stalno pre¬
biva nesreča, skrb, glad in bolest, koliko groznih, p o
šastnih hudodelstev se dogaja že danes med temi
ljudmi — večina, da ne rečem vsa ta hudodelstva so
storjena iz bolehne duševne razdraženosti. Kaj pa, ako
se bode ta razdraženost, ta nervoznost, recimo tako
širila na zemlji, da polagoma objame vso človeško
družbo in širiti se mora, ako naše socijalne naprave ne

72 —

pridejo hipoma v drugačen tir!? Dragi čitatelj, mi zem¬
ljani nimamo prav nikakih jamstev za to. da taka vesoljna
in splošna nervoznost ne porodi na tem svetu prikazni,
<1 kakoršnih še nam še ne sanja. Soditi pa zamoremo iz
malega na splošnost. iz posameznih slučajev na vesolj-
nost. In ako danes še more zabranjevati zakon take po¬
jave, zgodilo bi se tedaj, da vseobčega viharja ne bodo
zaustaviti mogli nobeni zakoni.

In to bi bil potem boj in klanje med oslabelim
nervoznim človeštvom, bolj podoben boju med — po¬
šastmi in duhovj, kakor pa med krepkim človeštvom.

Na tu označene načine: n) v splošni oslabelosti,
b) v boleznih in ct v vesoljni vojni — hi utegnil izu¬
mreti človeški rod, še predno mu je to namenila volja
Onega, ki ga je vzbudil k življenju na tem planetu. Čas
ko se to zgodi ni več tako daleč, ako nadaljujejo uzroki
pogina v tej meri, kakor se dogaja to še v naših časih.
Ako pomislimo, da je bila povprečna starost ljudi pred
sto leti — 50 let, a je danes samo še 30 let. tedaj
prihajamo do zaključka, da utegne priti v sto letih
do povprečne starosti — 10 let t. ’. večina prebi¬
valstva bodo že oslabljena in izhirana čez sto let tako,
da pomrje že v svojem desetem letu. Kake, katastrofe
pa utegnejo priti čez človeštvo že prej, o tem smo go¬
vorili v prejšnjih odstavkih.

Naš rod toraj, kateri bi po naravi in ob razum¬
nih socijalnih razmerah lahko doživljal povprečno starost
100-150 let v zdravju, zadovoljnosti in sreči, mora hirati v
bedi in trpljenju in izginjati s površja lepe zemlje prej,
ko mu je odmerjeno po Stvarniku! To je kruto, čez
vse kruto !

- 73 -

Ker vidimo toraj, da Si to nesrečo zakrivljamo
ljudje sami, moramo nevoljno vprašati :

Kdo je temu kriv ?

Kdo je temu kriv ? Saj sem že dejal: človeški
c g o iz e m je temu kriv, to je oni grozni smrtni
a n g e Ij, ki žanje in kosi v človeških vrstah, ki se maščuje
nad človeško požrešnostjo z bedo in smrtjo !

V naravi stvarstva je že urejeno tako, da ob ra¬
zumnih razmerah zamore živeti neko gotovo šte¬
vilo ljudi v'blagostanju in sreči: ako pa se
prekorači ono število in se p r i t i r a j o razmere
do neverjetne predrznoti, kar se dogaja v naših
časih, tedaj mora biti naravna posledica, prezgodnji pogin !

V nhših časih se je dotiral egoizem, človeška p o-
žrešnost že do nekega vrhunca, da skoro ne more
više — pač! More više, a da se za tem takoj pogrezne
v nič! V teh časih dovoljuje človeška zakonodaja po¬
samezniku, da si nagrabi od zemskih dobrot, kar naj¬
več more, stotisočkrat, — milijonkrat več nego po¬
trebuje za ohranjenje sebe in svojih ! In kaj je posledica
temu? V njegovih omarah leži preostanek/
mesto bi prišel v korist tisočim drugih prebivalcev,
katerih moč je izkoristil v kupičenje nepotrebnih bogastev,
dočim oni tisoči prebivalcev trpe baš toliko primanj¬
kljaja, kolikor je v omarah egoista preostanka.

V naših časih se ustanovljajo različna ogromna podjetja
na vseh panogah življenja ; silni rudokopi, tovarne, mlini
itd. itd., v katerih se izdeijuje tolike množine blaga, da
bi ga zadostovalo za prebivalstvo dveh takih svetov, ka¬
kor je naša zemlja, da, tudi več !

Vprašajmo : zakaj to ?

74 —

Zato, da posameznik zamore živeti in uživati da¬
rove stvarjenja nezmerno in kakor bi skušati hotel,
kako daleč seže zmožnost človekova za uživanje.

Ali je to potrebno ?

Nepotrebno je, ker je — p o g u b I j i v o za
vesoljnost! Kajti čem prej se izvleče in izkoristi
stvarstvo zemlje, tem preje mora naravno izmanjkati!

Način, kako burno in naglo se izkorišča bogastvo
te zemlje, kaže, kakor bi že v naslednjem stoletju mo¬
ralo biti konec našega sveta, kakor bi že v naslednjem
stoletju morala zadeti naša zemlja ob kak svet in se
razbiti ali pa pasti v solnce in zgoreti z vsem, kar na
njej leze in gre.

Ako bi te egoiste karali radi takega obnašanja, bi
nam surovo odgovorili : kaj vas briga to ? In kaj briga
nas, kaj bode za nami, samo, da razkošno živimo mi!

Te vrste ljudi je veliko na svetu zdaj in ti ljudje
v svoji predrznosti kriče : za n a m i p r i d i p o t o p
mi se hočemo veseliti!

Ali je ta klic znamenje človeške izomike ? Ne! Ti
ljudje so marveč podobni nevarnim deročim zverinam,
katere bi se moralo prikleniti, da se jim zabrani delati
take grozne škode vseobčemu človeštvu. Se več ! Nastop
teh ljudi pomeni, da vse to delajo z namenom, da
zares uničijo človeški rod ali da si ga podjarmijo za
pokorno žival Da se nahajajo ljudje s takim na¬
menom na zemlji, to nam je znano.

Toda ti ljudje se zelo motijo, ako menijo s tem
svojim nastopanjem doseči nameravani cilj ! Resnica je,
da v načinu svojega pridobivanja, ki je podobno obnaša¬
nju tatu na njegovem pregrešnem delu, hlastno uživajo
pridobljeno, toda s tem svojim nastopom omog očujejo

- 75 —

in pospešijo vesoljni pogin človeškega rodu. Na njihovih
silnih podjetjih zares služi »kruh - * tisoče delavnih ljudi.
— toda ali je to zares — kruh?

Kako pa trpijo ti delavni ljudje ? Ali ne omagujejo
v delu in ne zapadajo raznim boleznim in splošni osla¬
belosti ? Ali ni baš v t e h vrstah ognjišče raznim poja¬
vom razpadanja človeške materije ? Ti stotisoči zares
producirajo ogromnih izdelkov, donašajočih špekulantom
silovitih koristij, toda ta armada se tudi krčevito in ner¬
vozno pomnožuje sama ter porabi za svoje hranjenje
istotako velikanskih množin hrane, katero treba izvleči
iz zemskega površja. To zemsko površje skoro ne bode
moglo več toliko producirati, kolikor porabi lačni člove¬
ški želodec, kajti to površje bi moralo tudi naposled osla¬
beti. Ali ne čuti deloma kmetovalec danes že vsega tega?
V čem pa obstoji na splošno gospodarska beda na kme¬
tih ? Menda dokaj v slabeči produktivnosti zemskih tal in
v drugih okolnostih izvirajočih iz današnjih razmer. Od
kodi pa prihaja to, da gre na stotisoče kmetij na boben in
da nekdaj zadovoljni kmetje lazijo brez doma in strehe
po svetu, kruha išoč ? O tem naj mi dajo odgovor oni egoisti,
ki menijo, da mora vse človeštvo poginjati njim na korist.

Iz takih poginolih ekzistenc se poraja ona gospo¬
darska in socijalna beda, ki je vir razpadanju človeške
družbe. Ni mi treba podrobno razpravljati o vsem tem,
oni, katerim je mar, razumejo dobro to pesem, dasi si
radi mašijo ušesa pred njenimi glasovi. Na tem kraju
zadostuje samo konštatirati, kar nam pove ona grozna
številka 30, katera je sad teh razmer.

In kaj bode konec?

Konec vsemu temu vidimo že danes prav razločno
pred seboj. Strupeni kal oslabljenja materije ni ostal le

— 76 -

v trpečih krogih človeštva, marveč — kar je popolnoma'
naravno — zanesel se je tudi v one iinovite kroge, ki :
menijo z svojim ,.blagostanjem “ stati visoko nad na¬
sledki svojega samoljubnega nastopanja. Umrljivost na¬
rašča povprek in iz tega se porajajo nove nevarnosti 'za'
splošni obstanek. :

Ako bi tudi ne zadele človeštva že omenjene kata- ■
strofe, kakor : nervozne vojne, epidemije itd. je popol¬
noma naravno, da ob rastoči oslabelosti človeštva otrpne
naposled ves svetovni organizem. Človek sam pa bode ■
lazil kakor grobna senca med razvalinami svojih del in
naposled se zgrudil med istimi kakor žalosten ostanek
svoje strasti.

In kaj bode naposled ?

Mesta in gradovi se bodo podirali, njihove razva-'
line pa bode preraščala visoka trava in nepredirni gozd'
— da. vse zemsko površje bode zopet prerastel vesoljni.,
gozd, v tem gozdu pa se bode zopet silno zaplodilo obče-
živalstvo. V tem času se bode razlegal ptr
svetu samo še glas živalski. Tisoče in tisoče
lot še bode bujna rastla in cvetela na zemlji božja na-,
rava — a č 1 o v e k a n e b o več nikjer! Globoko I
pod koreninjami vesoljnega pragozda bodo trohnele nje¬
gove kosti med žalostnimi ostanki njegovih del na:
zemlji: — ves svet bode le še vesoljno pokopališče, en
vesoljni preraščeni grob č 1 o v e š k c g a r o d u 1:

Tako se bode zemlja vrtila okoli svojega s Inča še'
milijone let in prebivalci bližnjih svetov, ki morda že.;
danes skozi svoje izvrstne daljnoglede opazujejo življenje ■
na naši zemlji, — teh prebivalcev potomci bodo neki čas
zagledali, da našo zemljo obdaja le še ve s o 1 j n a ze¬
lena plesnob a : , a da.človeštva' ni na njej nikjer..

77 —

Ali bodo ti prebivalci potem dvomili, da je tudi na na¬
šem planetu r mogoče organično življenje 41  ? — Morda t
— Morda bodo pa imeli že prepričanje, da je pač bilo
na tem svetu enkrat tako življenje, toda izginilo je, po
kratki dobi nekaj tisoč let, izginilo kakor prazne sanje.

In prav naposled vsemu temu? No, naposled se
(utegne pripetiti v poznih milijonih let, da zadene naša
zemlja na tiru svojega obsolnčja kje ob trdi svet in se
razbije na drobne kose. Njena ostalina pa bode bežala
v podobi zgubljene megle in utrinkov po praznoti kakor
pošast-komet in se prikazovala prebivalcem tujih svetov,
kakor se prikaže nam ljudem letos velikanski komet. Ali
bodo prebivalci onih svetov mogli misliti, da se je v tej
razvalini naše zemlje nahajal človeški rod, ki je toliko
trpel in poginil toliko prezgodaj??

Ali je še pomoč mogoča ‘?

Ako mislimo, kako daleč proti svojemu ranemu
poginu že je zabredlo človeštvo našega planeta, moral bi
nas obiti skoro dvom, da je še mogoča rešitev — -—
pregloboka že je rana, katero je zadal človeštvu egoizem
onih ljudij, ki hočejo za svoj osebni užitek v naj večji
hitrosti izkoristiti vse darove zemskega stvarstva in prav
nič pustiti poznejim rodovom.

V tem izpoznanju živi že danes veliko število pre¬
bivalstva, ki je inenenja, da bi bilo najbolje, ako se člo¬
veštvo porazi v kruti vojni, ker ni vredno več, da živi...
No, teh ljudi nazori so napačni, kajti reči moram : — še
je mogoča pomoč, toda ta pomoč mora priti na izvenre-
den način, kakor ga večina človeštva slutiti ne more —
zakaj ? ker globoko ne misli..

Kako pa je mogoče rešiti človeštvo preranega pogina ?

— 78 —

To je lahek odgovor: z odvračanjem od
egoizma, ki je vir in uzrok vse nesreče na zemlji.
Napačno pa bi bilo misliti, da je mogoče odvrniti člove¬
štvo od njegovega egoizma s posilnimi sredstvi, z oro¬
žjem ali s strogimi zakoni—■ vse to ne bi hasnilo, zakaj?
Zato, ker si človek, četudi 'v zavesti krivičnosti, ne pusti
obešati na roke spon, in ker krutost in sila rodita še več,o
krutost, še večjo silo ; o tem imamo že svoje stare izkušnje.

Človeštvo mora temveč rade volje pop u.s t i t i
s voj egoizem.

Kako pa naj to stori sedaj, ko za svoje zemske
užitke nima nobenega nadomestila, ko se vsa pozornost
človekova suče okoli te trhle zemske grude, — ako se
naj večji človeški idejali sučejo na tesnem prostoru zem-
skega nizkotnega življenja ? Na drugih svetovih so v tem
oziru prebivalci morda srečneji; kajti ti prebivalci imajo
morda tako dovršene daljnoglede, da jim je skozi iste omo¬
gočeno natanjčno opazovanje dogodkov na bližnjih svetovih.
Kako krasno zabavo imajo pač ti prebivalci! Vzemimo, da
eden teh trpi kakoršno koli bol, ali da se čuti za hip ne¬
zadovoljnega, — kaj stori? Brzo se poda na daljnogledno
postajo, kakoršnih so ustanovile tamošnje države po vsem
planetu okrog, pa gleda k svojim sosedom na bližnjem
svetu, kaj oni počnejo, v tem ga mine bol, in zabava se
na henadomesten način. Kako pa' je v splošnem ondi?
V splošnem opazujejo prebivalci svoje sosede, na delu in
početju in primerjajo svoje naprave z njihovimi: ali da se
od njih učijo, ali da Se ponosni radostijo, ako se njihove
naprave v čem izvrstniše od onih, ali čelo, da so ti
prebivalci, v čem lepši in krepkejši od onih na bližnjem
svetu. Kako srečni se morajo čutiti ti ljudje v takem
svojem' življenju !

— 79 —

Kako pa naj kaj takega stori prebivalec naše zem¬
lje, kateremu niti ni dovoljeno verjeti, da se nahajajo
zunaj zemlje tudi krasni svetovi, krasneji in še večji
kakor je zemlja in da na teh svetovih živijo rodovi tako
lepi in še lepši, kakor je naš rod ? Ako človek zemlje
niti ne sme verjeti, da je Stvarnik tako mogočen, da je
ustvaril del, ki so še vredniša Njegove visokosti in veli¬
čanstva, kakor je to zemsko stvarjenje, marveč je vcep¬
ljena zemljanom priprosta misel, da je edino visdko
stvarstvo božje naša zemlja, vse zvezde neba pa da so
medle grobne lučike, ki gorijo nad gomilo našega borega
poginjajočega življenja — ako je tako, tedaj seveda ni
čudo, da se človek obupno pogreza v svojo materijo, kakor
črv v cestno blato in išče v blatu zadostila za svoje
hrepenenje, — tešila v svojem trpljenju.

Ali pa zares mora ostati pri tem ? Ne! Marveč
kvišku pogled ! V nebesnih višavah iščimo tolažila, ker
ga na zemlji iščemo zaman !

Proč od zemlje
Pozabiš vsaj
Sveta gorje!

Ondi gori je neizčrpen zaklad za naše želje in hre¬
penenje, ondi je naše zdravje, življenje, naša bodočnost!

Kaj pravim! Milijone in milijone potrosijo države te
zemlje, da kupujejo dragega merilnega orožja, topov,
pušk in mečev — Bog moj! mOrilno orožje za človeštvo,
ki se že itak hitrimi koraki bliža svojemu razpadu —
je-li treba tako človeštvo celo streljati? Ali so te. vojne,
naprave zemlje dokaz, da vlada na zemlji sreča in izomika ?

Ali v tem krutem dejstvu ne zavidajmo, prebivalcev,
onih svetov, ki so vzvišeni nad take barbarske naprave?
Ali si moremo potemtakem misliti, da je naša zemlja

- 80 —

najpopolniše delo Stvarnikovo? Ali si — in sicer na
čast Stvarniku ! — ne želimo temveč, da je v stvarjenju še
svetov z boljšim, vrednišim prebivalstvom ? Ali se nimamo
sramovati svojih barbarskih naprav pred prebivalci onih
svetov ?.

Proč toraj s temi napravami! Države te zemlje naj
— ako jim- preostaje sredstev — trosijo temveč, mesto
za topove, za izvrstne daljnoglede, kateri pri¬
peljejo človeštvu v bližino krasoto nebesnega stvarstva !
Po vsem zemskem svetu naj se ustanovljajo svetogledne
postaje, na katerih naj se naslaja človeštvo ob sijaju ne¬
besnega stvarjenja ! Na teh svetoglednih postajah bi se po-
vračalo človeštvo na vir svoje sreče in ob krasotah stvarstva
pozabljalo na svojo zemsko tesno sebičnost, poza!
greh in sovraštvo, a polagoma zadobivalo naz
svojega zdravja, katero izgublja zdaj v blatu zemskih

Pred temi daljnogledi pa bi se človek stop
spoštovati svojega Boga : Stvarnika, na katerega t
pozablja na tej pusti zemlji, katere se je nav
katera mu prinaša le nesreče in gorja; pogled
gočna dela božja v nebesnem prostoru bi ga na
svetim strahom in nehotčbi vzkliknil: zares, velik si

Na zemljo pa bi se povrnil oni blagi p<
katerem bi se človek smatral za srečni del one
družine, ki živi po drugih svetovih okrog in
družino je bil pred davnimi bilijoni let eno trup
tem Bogu, — potem bi se zadovoljeval na zem:
manjšim, samo da se sme naslajati na tem čas
voru — proč bi bilo z egoizmom, proč z nesreč
z bojaznijo pred — »koncem sveta'. ■