51 Člani SHS na 2. Balkanskem herpetološkem sim- poziju. Zmagovalci posameznih kategorij so poleg pla- kete in simbolične nagrade prejeli tudi unikatno medaljo. Slovenska odonatološka dirka 2018 Letos je v SOD prvič potekalo tekmovanje Slovenska odonatološka dirka. Udeleženci so lahko tekmovali v petih kategorijah, in sicer v številu zabeleženih vrst, fotografiranih vrst, pridobljenih podatkov in vrst levov ter v izrednih najdbah. Tekmovanja se je udeležilo šest tekmovalcev, ki so v letošnjem letu skupaj zbrali več kot 1.100 podatkov o pojavljanju kačjih pastirjev v Sloveniji. Maja Bahor je popisala največ vrst, nagrado za leve je prejela Alja Pirnat, prvo mesto v kategoriji število fotografiranih vrst je zasedla Ana Tratnik, Nina Erbida pa je zbrala največ podatkov. Zmagovalca v kategoriji izrednih najdb ni bilo. Za- ključki komisije, ki so jo sestavljali Damjan Vinko, Mladen Kotarac in Matjaž Bedjanič, so še bili, da se je za marsikatero najdbo vrste treba tarčno odpraviti na teren. Opozorili so tudi na nujnost bolj dosledne fotodokumentacije mnogih najdb kačjih pastirjev. Podelitev, ki je potekala 6. oktobra 2018, smo zaključili z najavo SODirke 2019. Zapisala in fotografirala: Nina Erbida Jesensko popisovanje flore 2018 Prvo soboto v oktobru se člani botaničnega društva vsako leto zberemo na jesenskem popisovanju flore. Letos smo se odpravili na zahodne obronke Suhe krajine, v kvadrant 0254/2. V suhem in prijetno toplem vremenu smo popisali skoraj 300 vrst, med njimi tudi nekaj manj pogostih vlagoljubnih vrst (kljub imenu obiskane (po)krajine): močvir- sko ludvigijo (Ludwigia palustris), alpsko ločje (Juncus alpino-articulatus) in močvirsko nokoto (Lotus uliginosus) Proti koncu popisovanja smo ob cesti opazili še dve redkeje zabeleženi vrsti trav: stoletja prisotno tujerodno malo srakonjo (Digitaria ischaemum) in nedavnega prišleka vitkoplodnega plodometa (Sporobolus vaginiflorus). Že nas sko- mina, kam gremo prihodnje leto … Zapisal in fotografiral: Filip Küzmič Mednarodna konferenca o raziskavah in upravljanju z medvedom Ljubljana je med 16. in 21. septembrom 2018 gostila svetovno medvedarsko konferenco oz. »26th International Conference on Bear Research and Management«. S tem se je po- stavila ob bok mestom, kot so Nagano, New Delhi in San Diego, ki so omenjeno konferen- co gostila v preteklosti. Ob dejstvu, da je gostota rjavega medveda v Sloveniji med naj- višjimi nasploh, se zdi organizacija tovrstnega dogodka v naših koncih smiselna poteza, ki lepo sovpada tudi s projektom LIFE DINALP BEAR. V dvorani hotela Union so se zbrali tako uveljavljeni strokovnjaki, ki imajo z raziskovanjem medvedov večdesetletne izku- šnje, kot tudi študenti, ki z raziskovanjem teh karizmatičnih vrst šele dobro začenjajo. 266 udeležencev iz 42 držav je lahko uživalo ob zgodbah z vseh koncev sveta, v katerih so nastopale prav vse vrste medvedov. Svoje je dodalo tudi več kot 90 predstavljenih posterjev. Pika na »i« pa je bila gala večerja, ki jo je dodatno popestril nastop ŽPZ Kom- binat in 3 Violin Trio. Skratka, dogodek je ponudil ogromno, tako s strokovnega kot tudi družabnega vidika. Pa še ena zanimivost: udeleženci so med konferenco spili več kot 300 litrov kave in pojedli več kot 2.500 rogljičkov. Se vidimo leta 2021 v Montani (ZDA)? Zapisal in fotografiral: Žan Kuralt 2. Balkanski herpetološki simpozij Nekaj članov SHS se je med 21. in 23. septembrom 2018 udeležilo drugega Balkanskega herpetološkega simpozija, ki je tokrat potekal v okviru 13. Hrvaškega biološkega kongresa v Poreču. Nekateri smo na kongresu tudi aktivno sodelovali: Ajša Alagič je predavala o vplivih biotskih in abiotskih dejavnikov na asimetrije teles pozidne in velebitske kuščarice, drugi smo predstavili posterje o novih metodah iskanja progastega goža in o herpetofavni Kosova. Herpetološki del je bil zgoščen v en dan predavanj, v okviru katerih smo se balkanski herpe- tologi med seboj izobrazili o lokalnih raziskovalnih vprašanjih ter bolje spoznali in tako kre- pili strokovne odnose v regiji. Simpozij za herpetologe predstavlja pomembno možnost za razprave o varovanju balkanskih dvoživk in plazilcev ter izmenjavo mnenj o upravljanju s temi živalmi. Lokacija ob morju pa je pripomogla k sproščenemu vzdušju. Zapisala: Urban Dajčman in Anamarija Žagar