Poglejte na itevilke poleg naslova za dan, ko Vaaa naročnina poteče. Sku-iajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLA List slovenskih delavcev v Ameriki 'elephoue: CHclsea 3-1242 clan Matter September 25tta, 1940 at Um Post Office at New York, N. Y., under Act of Conptw of March 3rd, 187». Mo. 55. — Stev. 55. NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 19, 1941— SREDA, 19. MARCA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. UGOSLAVIJA ZAVLAČUJE PODPIS Kaj obljublja Nemčija Jugoslaviji za podpis Hitlerjevo letalo že vedno čaka na jugoslovanskega ministra v Zemunu. Jugoslavija in Nemčija se še Vtnhio pogajate in četudi je bilo sporočeno, da bo pogodba jutri podpisana, vendar pravi neko poročilo, ki prihaja iz vladnih krogov, da bo podpi* zopet odložen do konca tega tedna ali pa še dalje. Politični in diplomatski viri pravijo, da, je bil poragišc Ovetko-viča. Nemčija stavi večje zahteve Kake zahteve je stavili Nemčija Jugoslaviji, ni znano, toda iz zanesljivih diplomat škili krogov se je veudarle nekaj izvedelo, da je Nemčija zahtevala od Jiigoslavije vedno več, da pa je sem in tam z zahtevami .ponehala, ravnajoč se po alb»toječem politic nem položaju ter tudi kaj več obljubila za plačilo.Pred win ps ieli Nemčija od Jugoslavije dobiti dovoljenje, da bi mogle njene armade prodirati po in Yard arja ter skozi Macedanijo na Grško in v Albanijo. Nemčija tudi želi dobiti na razpolago več jugoslovanskih vlakov za prevoz : rožja in miinicije na Bolgar •ko in v Albanijo. Želi tudi U biti letališča, o čemur pa ni govora. So pa še druge zahteve, ki jih je stavila Nemčija Jugoslaviji in med njimi je tudi zahteva, da sme Nemčija poslati v Jugoslavijo svoje izve-denoe za večje pridobivanje surovin in za povečanje poljskih pridelkov. Jugoslavija j«-vse te zahteve odločno zavrnila, pač pa je dovolila prehod nemškim bolniškim vlakom, to pa vslcd tega. ker je že prej dovolila Grčiji in Italiji, da njuni bolniški vlaki vodijo skozi Jugoslavijo. k V ATHEH^. TURKEY Co««** -^Vo^cttci Mecfrt, V ATHENS v „ \ ® Tripoli Vesti iz delavske fronte Zemljevid nam kaže kraje oi> vzliod. Sredozemskem morju, kjer S) v teku priprav« za razširjenje vojne. Po zadnjih vesteh so Angleži na Grškem izkrcali 1*00,000 svojih vojakov, ki se bodo spopadli z Nemci, kakorliitro bodo pričeli iz Bolgarske prodirati na Grško. Kaj obljublja Nemčija l)a bi Nemčija pridobila Jugoslavijo za tesnejše sodelovanje, ji je obljubila in "absolutno za jamčila", da *>o po vojni Jugoslaviji zajamčene njene meje in da 1k> polegtejra še dobila severni del Albanije severno od Drina ter koridor do Soluna in mogoče celo tudi Solun in da l>o premenjena meja na Primorskem. dal 5TRAJKARJEM PRETE Z VOJAŠTVOM Poslaniki zbornici je bila predložena nadvse ostra predloga. — Protest delavcev Cambria tovarne v Johnstownu, Pa. Republikanski kongresnik ~ Hoffman rz Micli i ga na j e| vojaški ]*>veljnik dotičnega o-pretlložil i>oslanski Zbornici zelo drastično predlogo, naperjeno proti štrajkarjem. Po njegovem priporočili! naj bi vojaštvo prevzelo kontrolo nad tovarno, v kateri je proglasila manjšina delav c c v štrajk. To naj bi se tikalo seveda le tovarn, ki izdelujejo vojni materija!. Hoffman pravi: — Kakor-hitro bi bila vsled štrajka o-virana produkcija vojnega ' kraja prevzel kontrolo nad tovarno ter skrbel, da bi delavcev, ki so voljni delati, nihče ne oviral. Registracija delavstva Prejšnji teden je pozval P. V. MeNutt, federal security administrator nezaposlene po vsej deželi, naj se registrirajo ter naj pri tej priliki pojasnijo, kakšnega dela so vešči, Registrirajo naj se tudi tisti delavci, ki ne vise deia, v katerem sr> iavežbani. N;l ta način ;bo ■skušala vlada dobiti natančen seznani oseb, ki jih bo mogoče porabiti pri delih za narodno obrambni program. Registrirati se je tre»ha v katerikoli državni delavski posredovalnici, katerih je v deže » nad 4500. Produkcijska uprava je ugo-I lovila v v tridesetih panogah i nekakšno pomanjkanje delavstva. 1'pati je. da se bo v teku enega meseca registriralo nad poldrugi milijon moških in žensk, porabnih za najrazličnejša dela v vojnih industriji. iMcNuttov poziv velja i>ose-bno strokovnjakom v zrako-plovni industriji. Prekinjeno delo pri Fordu so Iz teh vesti je razvidno, .. . ... . • . . . , . materijala, naj bi justicm de se vedno v teku pogajanja1 J * . , , .. n partment razpisal nekakšno volitve, pri katerih bi morali delavci odgovoriti na sledeče vprašanje: — Ali naj se vrnemo na delo in »predložimo sporno zadevo postavnim j»o- nrcdovalcem? C c bi večina delavcev pritrdila temu vprašanju, naj bi med Jugoslavijo in Nemčijo, toda Jugoslavija se obotavlja podpisati jiogodbo z Nemčijo, dasi na letališču v Zemunu šo v edino čaka nemški aeroplan, ki je vsak čajs pripravljen, da l>opeljc jugoslovanskega vna njega ministra v Nemčijo, d'i (Kxipise pogo«tbo. — Oni, ki bi se temu proti-vil, naj bi bil kaznovan z letom dni zapora ali z izgubo ti*cč dolarjev. Iz Johnstowna, Pa., poroča jo, da je v Cambria tovarni, ki je last Bethlehem Steel Company, nehalo delati več sto de- Položaj glede stavk m želi zadnji čas ni posebno iz-premenil. V Fordovi River Rouge tovarni je tri tisoč delavcev začasno odložilo orodje, ker je uprava odpustila rekaj njihovih tovarišev, ker so a- gitirali za unijo. * * Jeklarne obratujejo noč in dan American Iron and Steel Institute poroča, da večina ame-j riškili jeklarn obratuje noč in dan in sicer po sedem dni na teden. Delavci pa ne delajo več kot po 40 ur na teden, ker ^e pri delu vrste. * * Predsednik CIO za Bridgesa Philip Murray, ipred«ednik CIO, je pozval vse svoje unije, naj zastavijo ves svoj vpliv, da delavski voditelj Harry Bridges ne bo deportiran v Avstralijo. Bridgesu so kim voditeljem, — ne sme držati rok križem in mimo gledati, kako preganjajo enega njegovih voditeljev. Po mojem mnenju naj bi unije in njihovi člani storili vse za obrambo Bridircsa. Uravnava brez stavk Delavska tajnica Miss Per kins ter ravnatelja produkcijske uprave William S. Knud-.«en in Sidney H ill man so predložili predsedniku Rooseveltu načrt za uravnavo delavskih sporov. Podrobnosti načrta ni- Novi angleški uspehi v Afriki Včeraj j«* bilo poroča no, kega pomena. jah. Do 5. aprila ima vsak čas, Žens-ke, ki imajo majhne o- da se prostov voljno javi. .j. t roke ali pa velike družine. s»* ?>odo morale istotako registrirati, s tem pa seveda ni reče-Moške 'bodo porabili večji-'no, da jih bo vlada silila k dc-del v ladjedelnicah in tovar- • lu v vojnih industrijah. aprila se bo pa treba slehernemu registrirati. POŽAR NA "BREMENU" POGASEN velika ofenziva, katero je osebno vodil Mussolini, zlomljena. Samo 11. armada je imela 25 do 30 tisoč izgub, medtem ko znašajo skupne itzgube laške v .preteklem tedno o-koli 50,000. Laski ujetniki v Atenah Veliki nemški parnik "Bre-jžju, srečno do>]»el v Bremer- bili-zamenjani zo kške ujetnU j1 dnržbi' ošno znan vsled lmven. V ]»ondeIjek je Ncm- : ,,____. t____j je prekršila doloobe vladnega J »voje razkošne opreme, kakor čija naznanila, da veliki par- tudi vskni svoje hitrosti. Naj- nik gori. (iorel je dva dni in ke in ki so potovali s-kozi Jugo-!3e Prekršila načrta za uravnavo stavke, ki Laski vojni ujetniki, ki so bili v jet i v bojih (pretekli teden. slavijo v svojo domovino, so povedati, da so angleški aero-plani skoro »popolnoma razdejali Valono. Grške ujetnike, ki so večino- je izbruhnila pred tremi tedni. Pogajanja se vrše v stavki pri Aluminum Company of America v Kdgewater, N. J., ter pri General Instrument Oor- ma mladi in brez nog, so sko-' poration v Elizalbeth, N. J. zi Beograd vozili italjanski j Nevarnost stavke pri Tho-vlaki, ki pripeljali nazaj anas A. Edison Industrie« v svoje ujetnike. Ujetniki pripo- j Newark, N. J., je bila odstra-vedujejo, da so bile vojakom ^ njena, ker so se CIO delavci noge odrezane zaradi ozeblin, zadovoljili s ponudbo družbe. večjo 'jHizornost pa je zbudil,' požar je napravit ogromno ko je nekaj dni preti izbruhom šk«>do. Včeraj je bilo sporoč'— setlanje vojne odplnl iz Xew no, da je požar na parniku p«»-Yorka in tlolgo časa ni bilo o' gašen. Kako je nastal požar, njem nikakih poročil. Šele čez poročilo ne omenja, nnjbrže nekaj teilnov je bilo sporočeno, da je navzlic temu, da so pre-žali nanj Angleži, priplul v Murmansk v Rusiji. Pozneje pa ga je zadela bomba angleškega aeroplan a, kajti v četrtek in soboto prejšnjega tedna so angleški aeroplan i bombardirali Bremen in Bremer- pa je, vozeč ob norveškem obre- haven. "nLA8 H A II O D A" — New York »Wednesday, March 19, 1941 VSTANOVLJEN L. "GLAS NARODA" (voice or trni psopld iwaod and Published by Slorrnit PuMiihtac C—pany, (A Corporation). rraak flakPft. Preddeot; J. Lopsha, See. — Place of busineaa of the rvnmtu* aad KUriwii of above officers: 216 WE8T 18th STREET. NEW TORE. N. T. 48th Year "Gtaa Naroda" la leaned every day except Saturdays, Sunday* and Holidays. Subscription Yearly $0.—. Advertisement on Agreement. Za celo leto velja Ust as Ameriko In Kanado $8.—; sa pol leta $3.—; sa totrt leta $1.00. — Za New York ss celo leto $7.— ; za pol lets $3.00. Za lnosematvo ss celo leto $7.—; ca pol leta 13.50. 'Glas Naroda" izhaja vaakl dsn trvsemšl sobot, nedelj In praznikov. "GLAS NARODA." 21« WEST 18(b STREET, NEW YORK, ti. Y. Telephone: CHelsea S—1242 Iz Slovenije TROJE ZNAČILNIH POROČIL Prejšnji teden je poročalo časopisje: V premogovniku pri Rev loe, Pa., je eksplozija zahtevala življenje štirih majnerjev; v Warhin#touu je ]>oslanska aborniea odobrila in posla-senatu predlogo glede zveznega nadzorovanja majn; v X"V Yorku no zastopniki premogovnih baronov zavrli i .red loge United Mine Workers glede sklenitve nove po-fccdV tikajoče se 450 ti40 se je v premogovnikih smrtno ponesrečilo 1420 premogarj.'v, to je 34- več kakor leto prej. Zahtevamo, naj ima unija pravico, poslati v majne svojo lastne preiskovalne o, ore, ki naj doženejo, če je in&jiLa vama ali ne. (%e ni varna, :iaj bo delo v nji takoj ustwvljeno. Povsem razumljivo je, da take zahteve niso premogovnih bizonom niekaj j>ovšeči. STRELI NA KOLODVORU. Ko je zvečer prispel na ljubljanski kolodvor zagrebški vlak, s precejšnja zamudo zaradi snežil ill zaiiM'tov, se je 11 ni oži i*a potnikov v.-ula proti peronskenru ixlit du. kjer mora vsak potnik oddati službu-jočeniu vratarju vozno karto. Mtd drugimi je oddal svojo karto tudi mlad fant, a ko jo je vratar malce natančneje pogledal, je zapazil, da je izdana uri po-taji Videm-Kršiko skon-čno postaj« Litija. Vratar je po predpisih n^adeniča pozval, naj doplača vožnjo od Litije do Ljubljane, toda fant se je poizkusil izmuzniti ter zbežati. Tedaj je skočil za njim drugi stratžnik Zoreč, ga zadržal ter odpeljal v viatarjevo sobico, da ga za-sliši. Že se je zdelo, da bo vsa stvar mirno urejena, ko j«' mladeniču nenadoma padel ir/. žepa revolver. Stražnik se je sklonil, da bi ga pobral, pa ga je fant prehitel, vzel samokres, naperil proti stražniku in sprožil. Odjeknili so trije stroii, vendar niso stražnika zadeli, ker se je v duhaprisost-noi-ti sklonil in tako ušel strelom. Stražnik se je nato vrgel lir nasilneža, da bi ga razorožil pri čemer mu je pomagal kolodvorski vratar, ki je prijel napadalca zadaj ok»o«r pasu, dočim mki je stražnik odvzel samokres. Fanta ^o seveda takoj aretirali in odpeljali na stražnico, kjer so ga najprej načrtu so razbojniki obkolili grad grofice Batianv ter se zavarovali pred morebitnim presence njem s postavitvijo straže, nakar so vdrli v notranjost gradil. Bili so zakrinkani in so najprej zvezali služkinjo, potem pa še grofico Batiany. Obe sta tako zvezani morali gledati raafbcjiiilnko početje roparjev, ki so pretaknili vse kote, prebrskali v>e omare in mizni-ce, dokler niso prišli do blagajne, v kateri je bilo gotovine za M0,(MM) din in razen tega ves rodbinski nakit. Vse skupaj so Oil nesli ter izginili neznano k £1311. Oblastva so pričela takoj s temeljit iiiri poizvedbami, da zajamejo d i^zno razbojniško tolpo. Zaslišani >ta bili grofica in služkinja. Verjetno je služkinja prepoznala koga od napadalcev. Na podlagi njenih izpovedih in njenega opisa nekega soudeleženega roparja se nadaljuje preiskava, ki naj po-mraga razčistiti ta velik razbojniški napad, kakršnega v teh krajih že dolgo ne pomnijo. po še nedovršeni banovinski cesti Vransko—Gornji grad proti svojenfln domu. Verjetno lrni je med potjo postalo slabo, da ji- obtičal v visoko zapadlem Miegu, ko je pritisnil hud mraz. Pokojnik je zaputsil vdovo in 7 nepruski bi jenih o-1 rt k. REDEK ZAKONSKI JUBILEJ. Zlato poroko so nedavno praznovali v Ljubljani Franc in Ana Marine. Skromno in trw.no življenje ju je ohranilo čila in zdrava. Čeprav juhi lantka Skriva svoja leta in jih ji človek ne bi piisodil niti fit) let, borna vendar izdali, da jih ima 74. Franee se je rodil leta 1XG4 v Savinjski dolini, v Št. Pavlu j ji* i Pnboldu. SlužI hi val je celih 45 let pri občini Ptuj. Ko pa je stopil v zasluženi pokoj, se je preselil v Ljubljano, v bližino svojega edinega sina Franca, davčnega kontrolorja. Tam uživa sedaj s svojo ženo Ano v krogu svojih dragih zasluženi počitek. TELEFON — PRIJETEN IZUM. V Milanu so zvečer nekateri .__4 i - - ii * gospodje sedeli v stanovanju \ ictlitost odnesenega rodbin- • « s\ ojega prijatelja m proslav- skega nakita, ki je bil podedovan txl roda do roda Batiani-jevih, gre v deset tisoče. Tiši- mnljivim vtisom iz]k>vedb„ ki sta jih podali grofica Batiany in njena služkinja. Sodeč po nekaterih značilnih okoliščinah pri razbojništvu, je domnevati, da je bil drzen razboj- preiska'H t < r naši i v hlačnem'!1'^ ,,apa.d sk,'bno pripravljen Ijali telefon, ki >o ga bili ba.š montirali v to stanovanje. Se- II- * i vetln prijatelj komaj čakal, ii« m vsa okolica sta pod vzne-' .... K; u1,.„ - , ' f - 1 „ . da In lailiko preizkusil aparat. bila široko odprta, pohištvo je bilo razbito, vse, kar je imelo kakšno vrednost, je iz stanovanja izginilo. Naniizi pa je ležal li-tvk: 4'Hvala vam lepa, gospod, da ste me pravočasno opozorili. Telefon je vendarle prijetna iznajdba . . Vam zelo vdani — vlomilec." Podpisa seveda ni bilo. tako da l>o iiH la policija, ki jo je knjigovodja takoj poklical na pomoč, težko delo, tla ujanHc prekanjenega ptiča. Peter Vesel; esela novica Nedavno je bil pri meni r« jak. ki je bil pred sedmimi h ti dalj časa v zasedenem oz« i nI ju. Beseda je nanesla tudi n. |H>tujčMvanje naših ljudi. — Nikdar jih no bodo Itali jani potnjčili, nikdar, le vel jemi, da ne, — mi je zatrdi? — Govoril sem > petindvajset letnimi slovenskimi fanti. V*. žepu še en sa mokre-. Pri na-daljnem zaslišanju se je izkazalo. da imajo opravka s pobeglim kaznjencem, že znanim J—4 letnim bivšim kiijigoveškim {vajencem Antonom Rodičem. WSIlkic bo pobijal Wheelerja Demokratski senator Wheeler iz Montane namerava vpri-Boriti potovanje po ueieliter agitirati proti politiki Roo*e-veltwe administracije. Kot znano, je bil Wheeler snlit na-Mprotnik "lend-leawe" predloge za pomoč Angliji. ■Ko je zvedel o njegovem načrtu poraženi predsedn-.Aki kandidat Wendell Willkic, je izjavil: — Jaz bo*n potoval za njim. Ustavil se bom v vseh tistih meutih kot on in bom pobijal njegova izvajanja. Willkie be nikakor ne strinja z Wheeler jem, da naj bi bile Združene države povsem osamljene in odrezane od o- •ve$a, -__•__ Konec stavke v Severni Irski Iz Belfast a v Severni Irski poročajo, da «e je vrnilo na delo v ladjedelnice pet tisoč delavcev,ki so že precej dolgo štrajkali. Zaštrajkali so, ker «ta bila dva dclavca "baje po krivici odpuščena. Rodič je bil lani pred sodiščem v Novem mestu obsojen zaradi Jnja drv iz planine posestnik in da so bile vsaj nekaterim od roparjev razmere v gradu dobro poznane. DRUŽINSKI OČE — ŽRTEV ZIME. Nedavno je ob priliki vlače- pa se je obrnil na enega iznwd navzočih, nekega knjigovodja, da bi pozval svoje stanovanje. *4 Pri nneni ni nikogan- doma." je odvrnil knjigovodja. "Žena in služkinja sta odpotovali. doma nimam niti psa, ki NAJVEČJA TOPLOTA OB NAJMANJŠI PORABI KURIVA. Peči so različne in različno je treba z njimi tudi ravnati, če hočemo, da nam bodo dajale največjo toploto ob najmanjši porabi kuriva. Z načinom, ka-j™1.!" slovensko brati in pisati ko se kurijo razne vrste peči.jPo osem let >o hodili v itali -e nloJamo torej dobro sezna-!jansko šolo. kjer ni*o .dišali o niti. Da so rešetke zelo važne,|učitelja nobene slovenske ve vsaka gospodinja. Preden J de. Navzlic temu pa ne zua j<| I>eč znova naložimo, očistimo! italijanski oziroma nočejo rt-š t ko vsega pej>ela in žlind- S znati. ("*e poklicani na so re. Včinf lepšem redu imaiiMjjdnijo. davkarijo ali pred kak peči, tem n>anj Časa in premo- Uli0 ,1,-ugo italijansko oblasi. ga bodo zahtevale. zahtevajo tolmača . . Rarzen tega nuoiamo tudi pa- T<> jV eua |lx>ij razvesc- ziti na prostor, v katerem ku- ljivUj novi<. kar Mf||l ji|( ^ nmo Ze lega stanovanjskega|Jlj(. r.ase (> 0 prostora je odločilna. ( e ie so-, ,-{ .... -t , , . . zeinlju. hti za»eitena od treh strani oše same in ima samo na če-. trti strani okno, porabimo do-' st' manj kuriva, nego če .-—- ina moramo zamašiti s papir-; Trideset let bo že tega, ko j'-jem in klobirčevmo ali podob-1 stal pred starim izkušenim nim. Izkušnja uči, da uhaja' iiew*jorškini >odiiikom Hivat skozi nezaščiteno enoji.o okno John Hcrcberger, slepar po trikrat več toplote neiro >k«r/.i i jwklieu, sicer pa Izredno inte-takšno. ki j dvojno in ki smo ligenten mož. ki svojih taleu- bi zalajal.^ Nii ga dobro zadelati. Med notranja in zunanja okna položimo s slanlo, lesno volno ali žago vi- . 11 ° no na[>omjene blazine, prec silil oni, "bomo vsaj slišali,|0k„( Zavoljo tega pa ne smemo za- zvezni kaznilnici v Atlanti. ra'/nih tatvin na S mesecev je če. I\(»t kaiziij<'neo je potlej pobegnil iz bolniee v Kandiji. F orian iz Vologe naletel na ln'znanega mrtvega moškega. , , Mrlič je ležal ob poti, ki vo
  • eee so ga nato zaman vnill,^e,ra , , -ii, -j -i čez Lipo ljroti zaslevaii. dokler se m ob Drt ti prav kraju, kjer mejita celjski }>o naključju sani ujel v past. Kodiča so (nlpeljali v policijske zapore, kjer čaka liadaljne usode. in gornjegrajski srez. Domnevalo se je, da bo moški iz Za-drečke doline. Poizvedbe v tej sniieri so pokazale, da je pokojnik 40 letni Rosenstein Teles-| for, m>st-stnik in kovač iz m v Nedavno je prispela v Mari- Smai-tnega pri Dreti, ki -e je bor vest o drznem roparskem že preti par dnevi mudil jx> raz-napadu, ki je bil izvršen v Tiši-Jnih knpČi.nskih poslih na V ranili v Pre kn tur ju. Po točnem 's^kem in se jt- še isti dan vrnil DRZEN ROPARSKI NAPAD. kafašen zvok daje tvoj aparat in to bo zadostovalo." tlviijigovodja je tedaj »topil k telefonu, snel slušalko in zavrtel številke svojega stanovanja. ('isto razločno se je oglasil tam znak, da je zveza sklenjena, potem pa je nekdo sne! j-"' tamkajšnjo slušalko in neki papirja glas je dejal: "Halo!*' Knjigo- možnosti vodja je stal kakor ukopan. Ob tej uri ? Ves razbur jen je vprašal: "Ali ni tam stanovanje knjigovodje .S ?" — "Seve- o v -obi pa obesimo odejo, pa iienla.riti vsakdanjega zračenja. Tudi pri vratih iHoranlo paziti, da nimajo razpok in špranj, skozi katere h! mogel vdirati mrzli zrak iz nezakurjenih prostorov. Hladnih tal e varujemo z nekoliko legami tov in zmožnosti ni porabljal v prave in poštene namene. Kot sem slišal, je nekaj le! jk> tistem umrl za jetiko v ki jilt položimo pod preproge. po Sodnik je imel preti seboj drobceno knjižico \\ črni vezavi,ki je imela na platnicah z rdečem i m i črkami natiskano "Kaloinonov žegen". Pred seboj je imel tudi dobesedni angleški prevod vsega. J kar je bilo vsebovanega na o-|.semnajstili straneh "Kalomo-[ novega žegna": kakor je mogoče s tremi križi in koščkom kako "In kdo ste vi?" — je t;ddal pismo v poštni liabi- "Jaz ? Jaz sem knjigovodja S.* — "Vi? Ali ste znoreli, saj sem ralnik, pa je bil pozabil. e-il. Knjigovodji ni bilo pri dniši, da hi .se smejal. Ko da bi prijateljem povedal, kaj so jo zg-odilo. je planil ves razbni jen do najbližjega taksija in se odpeljal proti tlomn. Vrata njegovega stanovanja so komu v roke. Ko so poštni ii-ladniki prvmo odprli, da bi morda .zvedeli komu je naiiw-njeno ali kdo i^a je ptvslal. s^^ našli v njem kakšnih 1(XX> iii bankovcev, zraven pa nekoliko prijaznih zahvalnih vrstic, toda brez vsakega naslova in ood|>isa. Pošta sedaj eaka, <1; se bo pozabi ji vi o.ipošil jatelj tiH»roinwjo zdrobljene in na vinu skuhane kosti pre«I tremi leti umrlega človeka pridobiti ljubezen v.-akc ženske; kako »e je mogoče u-braniti zloveščega pogleda: kako je mogoče zadeti iv loteriji in druge takt* nasvete. — Vi ste torej dali natiskati to knjigo? — ga je vprašal •sodnik. — Da. — je prostodušno pritrdil Hemberger. — Po čem ste pro^lajali te knjižice ■' »— Kolikor sem pač mogel dobiti zanje. Toda ceneje kot za pi*t dolarjev je nisem dal. — Ali imate dokaze, da so ljudje plečevali za knjižico po 7>et tlolarjev. — Kt»veda imam dokazi*: »lenarile nakaznice. — Koliko knjižic >te proila-li! — Približno tristo, dokler m<» niso zalotile oblasti. V DINARJIH DIN. ... V LIRAH 083.59 50 LIR .....................................f 2.85 100 ur ______________________________________04.85 200 UR ------------------------$ 9J§ 309 LIR ----------------------------$13.50 500 LIR ------------------------$21.75 1000 LIR__________$43.00 2000 LIR ------------------------$85.00 Ker zaradi položaja v Evropi parni ki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati $1.-7-. v Evropi ni aMfote v Jugoslavijo In Valed Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temvet v dinarjih os. lirah, lato velja tndl ta vae drnce ev-rapake drimvo. SLOVENIC PUBLISHING GO. P O INI6 K I OD DILI 216 lttbStMt. K« York Sodnik se je glol>oko zamislil in rekel naposled: — Xe Imiiii va^ kaznoval, kajti če se res dobe na svetil ljudje, ki so tako vnt4K>vpijočo neumnost plačevali po pet dola rjav, se jim nazadnje prav godi. Kakorliitro i»e "boste pa fše enkrat pregrešili, vam bom odmeril najhujšo kazen, ki jo določa postava. Hercberger re* ni več prodajal Kalomonovega žegna, pač pa "čarobni prstan kraljice Čvibe, s pomočjo katerega je mogoče uganiti misli in nukle-tekmeeov v ljubezni." Prstan in še marsikatere druge reči so ga spravile v Atlanto. O L AS KAIOD'A"-New Yorf Wednesday, March 19, 1941 VBTANOVLJIN L. 1899 Poročila iz raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci i ■n K. n, t i ni To je že vsaj mnenje bivšega profesorja zgodovine na Princetonski univerzi ter sedanjega člana angleškega generalnega štaba. — Kanada in Anglija se zanašata na pomoč Združenih držav. Iz mosta Ottawa v kanadski provinci Ontario poročajo: S tace v Četudi 'bi bila Anglija pora- knjigo: žena, bi ne bilo mogoče iz Kv-ropc ali iz Azije Kanade usp»-šno napasti. Do te trdiUxc se je povzj»el neki angleški strokovnjak v »voji knjigi "Vojaški p rob le mi Kanade." Knjigo je izd.;l "Kanadski institut za mednarodne zadeve." Knjigo je -pisal ('. P. Staeev, bivši profesor zgodovin« na ameriški Princeton univerzi. Staeev velja za odličnega poznavalca kanadske vojaške zgodovine ter je bil ob vzbruhu vojne pridel jien angleškemu generalnemu Štabu. Po njegovem nmenju se Kanadi sploh ni treba pripravljati na obrambo, ker je [>o-vsent varna preti napadom iz Azije in Kvro|>e. Kanada bi brez v^ake skrbi lahko vse Moje sile posvetila angleški po inoči. <*e je Anglija lani usjiešno vzdržala v*e nemške napade, jih bo toliko lažje vzdržala letos. Angliji je zmaga zagotovljena, kajti iz Amerike ho dobival« čeoloonskili vojn v Kvropi .ostavIja Staeev za vzgled turški polotok Galipo-lis, ki je igral tako važno vlogo tekom svetovne vojne. — Takrat so imeli Angleži važno ojKjrišče v komaj 700 milj oddaljenem Egiptu, \kt/. neje pa na 55 milj oddaljenem otoku Lomnosti, poleg tega so I »a kontrolirali tudi vse Egej-sko morje. Navzlic v*em tem prednostim pa niso ničesar o-pravili. — Pomisliti je treba, da je Atlantik nuni zapadno irsko o-baljo in Xovo Fuiidlandijo ši rok lfiOO milj. — \* vojni je prevoz preko oceana izredno težaven. Ne >amo prevoz v sovražno, pač pa tudi prevoz v prijateljsko deželo. Ali se še spominjate, > kakšnimi težavami n> tekom svetovno vojne spravili Anie-rikanei svojo kespedicijsko armado v Francijo? Glede zračnega napada na Anglijo pravi Staeev: — Nemci mogoče že imajo ali bodo pa imeli bombnike, ki bodo z lahkoto preleteli ocean. .Toda tak bombnik ne bo 1110 gel v Kanadi pristati. Njegova naloga bo, vreči nekaj 'bomb na kanadska pristanišča ter se vrniti v Evropo. Ne rečem, da bi se to kakšnemu drznemu letalcu, ne posrečilo. Da bi pa to tlelo vršili dan za dnem ali teden za tednom celi švadroni •bombnikov, je zaenkrat še nemogoče. — Veliki bombniki so izredno dragi ter jih ne kaže pri vsaki najmanjši »priliki izpostavljati nevarnosti. Vprašanje če je škoda, ki jo bombnik povzroči, tako velika kot jo bombnik vreden. — In če bi Nemci pošiljali svoje lnmibnike preko oceana, bi ameriški in angleški proti-zračni topovi gotovo ne molčali. — Nemci to prav dobro vedo. PRIZOR OB ZAVZETJU TOBRUKA Ko je artilerijski ogenj odprl ]x»t, je angleška iufaiiterija z naskokom zavzela močno laško trdnjavo Tobruk v Libiji. ZADOVOLJNI Z "LEND-LEASE" POSTAVO Ministrski predsednik MacKenzie King je re kel, da pomeni sprejem "lend-lease"* predloge obratno točko v sedanji vojni. Ko je bila v ameriškem kon- ' gi( su sprejeta tnkoimehovana še poroštvo naše zmage. An- lend-lease" predloga, ki daje glijo in njenih narodov prav ameri^keimi predsedniku pru- nič no podcenjujtnvo, če rečo- vico nuditi Angliji najizdat- mo, da nam bo neomejena po- nejšo pomoč, j«- zavladalo po moč iz Združenih držav zajani- vsej Kanadi veliko veselje. ;čila končno zmago. V kanadski zbornici sta go-1 Za Kingom Je govoril Han- vorila kamniški mCnustrski >en ter dejal med drugim: preds'duik Mackenzie King in ; . "Moj predgovora i k ni prav nič proti taval, ko j«' trdil, da pomeni sprejem predloge za A ngi i jo in njene dominije obratno točko v sedanji vojni. Važnosti sprejema ni mogoče lovo j visoko ceniti. AMERIKA SE LAHKO ZANESE NA KANADSKE MAJNE Znač-lna izjava načelnika ameriškega rudni škega urada, W. P. Gardner, da Združene države imajo razmeroma le malo niklja, zato ga ima pa Kanada toliko več. »J. P. Gardner, načelnik ameriškega rudniškega urada — I'nited State.- Bureau of Minos je nedavno izjavil: **Združenih državam R. 1». Hanson, voditelj konservativne opozicije. Oba ^ta poudarjala resnično znvodoijstvo ter izražala Any-riki hvalo v imenu kanadskega naroda. *4Predloga, ki je bila z ve- jo po raznih državah ležišča • ude. Večina teli ležišč je premajhna. da bi se dalo ž njimi v mirnem, času uspešno tržiti, v vojnem kovin in rudnin, potrebnih za vu*n* Amen-ke jok lanu« potrebujejo vsako leto nad dva mili- ci m treba beliti glave glede raznihlM«kt»vIja ...... zelo GEORGIAN BAY OTOKI SO PARADI2 ZA IZLETNIKE Čeravno je še precej daleč do poletja, je začela Kanada že zdaj opozarjati letoviščarje na svoje naravne krasote. Eden najprimernejših krajev za poletne počitnice je ne- dvcnlno okolica Georgian Bay v provinci Ontario. Georgian Bay je de! sistema Velikih jezer ter nekakšen podaljšek jezera Huron s katerim je zvezan z dvema glavnima vodnima ožinama. Razprostira se dtdeč proti on t a ri j-skim planinam ter j.- približno 50 nfilj širok in 120 milj dolg. Ob vzhodni strani je približno trideset tisoč, večjih ;n manjših otočkov. Voda je temno modra in polna rib, in v nji se zrcali slikovito skalnato ozadje. Oeongian Bav je pa tudi v z overno od Midlanda ter dve milji zapadno od Honev Harbour. Dolg jo nad pet milj in skoro pol milje širok. Na njem je poslopje lokalne uprave in glavni stan za ves narodni pa-rk. Beausoleil Island je bil dolgo vrsto let dom Ojibwa ali Či-ieh*. AeiziiMM-no dosti man- at se dovolj mangana, anti- , , - , i,., v .. . iiranov rude bi bilo namreč tre- ni- na in kronui. Za .sproti ima- i , , , ? 4„ p i , • , . .. ; bn pretopiti za dobavo zadost- jo tudi do vol | tunmstena 111 zi- .. ... m i •• M"' množine mangana, to bi ivega srebra Muinjka jim pa!,-, . . . .•i,,- i ... , , , •' . bi'o |>«i v zvezi z ogromnimi niklja kar pa ne smle razbil! |ati i t ' ... . .. . ' i • , • i a • stroški in i»i se nikakor ne iz- nobeneira ameriškega linlustri ! , . , i /» >i ■ 1 plačalo. I(*J» I llllfl-ni GAvnrnn >iinnfi Kakor rečeno, man jka Zilru- krat jalca. Onkraj severne ameri-.ške meje je namreč Kanada, in iKanada ima niklja dovolj. A-merika mora uvažati tudi cink. ZRAKOPLOVNE NESREČE SE MNOZE Sedem članov angleške zračne sile, je postalo žrtev kolizije v zraku. — Dan pozneje se je zgodila slična nesreča nad mestom Saskatoon. Kovine, ki smo jih zgoraj na šteli, namreč, mangan, anti moti. krom. tungden. živo sro-! liro. nikelj in cink. so ueobhod ženini državam niklja. Iz M-onctoua, New Brunswick. poročajo, da so poizvedo-valci <«pazili razvaline dveh kanadskih letal, ki sta kolidi rali nad Westmoreland okra if m in treščili na zemljo. Kden izmed štirih letalcev se je s pomočjo padala rešil ter|' . š;»l v Shediak povedat, kaj se 1 "J'' diraia in padla na zi ml jo. iBonabuika .sta bi a angioka last in na njima je bilo osem članov angleške kraljeve zračne a do-ti |>remalo za naše za- jhte w in piit rebe. Toda čemu 4 i ........ Im belili irlav»-/' jo dostavil, no potrebne v vojni nulu-trni.i . . . J .. .. . "ker ima Kanada niklja do- Mr. Gardner im i -\ <» j glavni j volj.'* stan v Tucrsonn. Arizona. Od; Značilno je. tla iskanje cinka tam daje navodila .'55 inžiner-jni imela nobenih ugodnih pojem; in geologom, ki preiskuje- s:»*«lic. . 150 novih tovarn do novega leta je zgodilo. Razvaline >o sredi velikega gozda ter je težko dospeti do ujeli. IT«ada ostalih treh letalcev ni znana. Ziv ji i»stal edinole radio-oporator J. L. FMoer, ki pji pravi. da ne ve, kako se je zgodila nesreča. Rečeno ie bilo, da >« bili v Kajcšne bombe imajo Nemci Tz zanesljivega vira -e je' V neko vzIuhIiio kanadsko zvedelo, da bo Kanada zgradi-' pri .-t an išče dospel kanad>ki la do novega leta najmanj l."»P tovorni paniik in ka])itan je novih tovarn izd.dovanjt* o- J pripovethival začudenim časni-1 rožja .tiiunicije iu drugih voj-j k;irjeii»: nili poirebščin. Stroški za ti 15 z i ji ve Iz S-i^katooiia poročajo o ko- , , , ., . - I vsakem liomoniku po stsri« 111» 1 velikega bom'buika režbalnoga h tala. Katastrofa j !,M>*jo* ? ie je za vi šila nad predmestjem | ^dericl. leh^ske se je za vi sila ua«l pr S.i.<4katoona. I*va letalca sta pri toni izgubila življenje. iSkoro istočasno je dospelo poročilo iz Bond Head, Out., da -ta dva bomlbnika navfga- ršole. da toga zaenkrat se nt mogoče natančno dognati. Komibnika sta imela vsak po dva motorja. Prvi bombnik je eksplodiral že v zraku, dru- nove gradnjo so pmračunani na 270 milijonov dolarjev. »Spočetka je Kanada naročala stroje za nove tovarne iz Anglije, zdaj jih pa čim več, kupuje od Združenih držav. cijske Šole v Gcdericliu koli- gi pa. ko je treščil ob zemljo. ve2banje kanadskih vojakov za zimsko vojno (Prizor v vojaškem tal»orišču Oamp Borden v Kanadi, kjer se kanadski vojaki vežbajo za vojevamje pozimi na ski jih. Kanadska častnika jsmrčena Iz Londona poročajo, da je padla lxmAba v revsta vrači jo, v kateri >ta bila poleg drugih gostov tudi kanadska častnika, kapitan Pilil Seagram iz Toronta in poročnik J. D. Wright iz Samia, Ont., Obn sta bila pri priči mrtva. iKaprtan 'Seagram je bil dalj časa adjutant generalnega poročnika A. L. G. McXauglitona, kateri je poveljeval prvi kanadski diviziji v Franciji. Restavracija je bila dobro zavarovana pred zračnimi napadi ter je veljala za priljubile no zbirališče angleških in kanadskih častnikov. "Ko s mo bili oddaljeni pol dne vožnje od angleške obali. •s»* j«- oujaviio nad nami nemško letalo. Prepričani smo bili da smo izgubljeni. Dve ve-iiki hoirihi sta padli na naš krov, pa ni-ta eksplodirali. Letalo j«- Še nekaj č;«*a krožilo nad nami, nato pa izginilo v daljavi." "To je bila vaša sreča." je pripomnil neki ča-nikar. "Sreča. da bombi nista eksplodirali." "Kafošna sreča." ga je zavrnil kapitan. "Bombi sta bili tako napravljeni, da sploh nista mogli ekspodirati. Skoro bi prisegel, da imamo zaveznike oziroma prijatelje v nemških municijskih tovarnah.** Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslainjejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno Ako m nimale BUznikove Prathe sa leto 1S41, je lahke dekite pri aato-pniku M(ilaxa Ntroda" v VaM bini. ali pa nararneet m Nlovenic Cublinhinc f«, *|« W. Street. New Verk. — Staae 25 eiMter. C LAS NAHOD A" - New YorS Wednesday, March 19, 1941 ttBTA'NOVEjBN t«. IP »ai »oommoKire wrarairaiim^^^ I—I ROMAN i—i i Francoski spisal: OHAMPOL. — Preložil: LEVSTIK. | !uui w^m^rrMmmmBmrnm*40^iiW«WKi.i!!i!i!:iiKia,;.i.•n:;,;i:!!iii':ai:!i!!::ii;i!!'i^i,l| Skozi prostranstvo jo videla hiteti besede, znanivke miru iu veselja, in ko e!c domov, je bila tanv sama sreča na VM*h obrazih, igulj na-:i*eii in blagoslavljenje. **Ali velja."*' jo vprašala lady Eleanor, >e vedno s pere-•cni v roki. Sinuira se j<- zdi-urila iz svojih san;;. **Xe/f je dejala in povesila glavo, "ne morem . . I>i>dy Eleanor ie pristopila in sedla na njene posteljo. t*ri je a je Simonino roko nuni svoje hladne prste, sklonila svoje nepremično in bledo <»t'ičje čez deklico in zakola govoriti. Zdaj >o ji lobto služili zakijr.nki njenega proučevanja Si-trKMiinotra značaja. S čudovito spretnostjo jo je znala ga-i.ti, p^t plašiti m zadeti tja, kjer je najt>olj čutila. Ponavljala ji je v«m1iio isto in z Mim monotonskini glasom, kakor bi si-lotiia rbijala svoje razloge v Sin.onino glavo in se polagoma jKjla-šeala t** n ne o>hd»ljene volje s svojo neuklonljivo voljo, dokler ni dekl;ca, ki jo je posluš; la. začutila, kako se majajo njene mi^li in ni z ivojila nad svojim razumom, nad svojo dolžnostjo in nad resničnostjo. S ]K»lednj:iiL naporom svojih m<»či je hotela revica rediti tega čarodejnega vpliva. "Moj Bog:." je dejala, "ko bi vsaj imela koga, da bi nw svetova i!" Iskala jo zanaan; tisti, ki bi jo bili varovali, vodili, ali vsaj obžaloval', so bili daleč od nje; nikogar ni imela, ki bi .e bil inoiri*l zavzeti zanjo, nikogar, ki bi bil iz njene rodbine ali vsaj do/ole brez pomoči je bi a izročena svojim preganjalcem. Čutila se ,e z&ptiščnio od v-eh. Obhajale so jo ti>te čuden misli, izhajajoče bodisi iz nav-tlahnjenja, bodisi iz brcizuntfnosti, ki nam jih prinašajo vsi položaji skrajne sile. . "IVIjite m,e k -vojeniu sinu," je naenkrat zaprosila teto. "On, ki nosi moje ime, ima morda toliko časti v sebi, da nne to branil!" Tu odločna je vsta'a. prclcpu vsvoji plemeniti smelosti. Lady Eleanor jo j? ustavila. "IVjala vas bom k Rihardu, kadar boste njegova zaročenka. Nikdar ne prej!'* 44 Rekli Ao, da je v l.ližini katoliški duhovnik, n&oj rojak. Kje je to? <»overiti hočem ž njim." "rVnru!" "Potem pa rajši nt govorite o ničemer več, kajti nikdar >e ne bom odločila tukaj, pod taksnim pritiskom, s kakoršnbn vplivate name vi!" iLauv Eleanor ;e pomislila. "Pripravite >e " je r. kla naposled. "Hala vas bom peljati k očetu Arnol hi, ker st-e vi katoličani že takšni ljudje, da liKorate veth.o tier: ti pri izpove«! niku.M z S ti*ii/i zatiičljivo ;%g'ivorjei iu4i b< -edaini žen-ke, ki ni nikdar potivhmala niti sv#»ta niti tolažbe, ie 'ady Eleanor od-siu in mi-tiln Simor.o. krita ikmI tem navidez-, ni ik zaupanjem: toda ni imela ča a, da bi ugovarjala. Papir je bil zdrknil v njen žep, in kočija je že drdraia. Oasi /,. dolgo česa nerabljena, vendar je bila kočija lady Khanor oprav I jena z neoporek! jivo eegantnost jo in ugod.no-. t;o. A navzlic tenm je Simon i, zakopana v kožuhovino sredi skrbno zaprtega v« za. trepetala na vsem životu in zdelo se ji ie, da konja, kras; a čistokrven, pri v>; svoji uniosti ne pri-deta z mesta. Ske/i led ni bilo videti dragega, kakor zmeša-silhuete dreves, ki se.se risale sredi megle. Simona o videla, kod se je vozila, niti kam se pelje, in le težko, da bi se bila vnaprej zt'vedla čustva, ki jo je vodilo na nji ni poti; nemara je bila t«, bojazljiva želja, zvrniti pretežko odgovornost na tuje rame. sebično hrepenenje po utešenj.i vesti. Vpliv !ady Eleanor je ni me več r.iotil in zanašala se je na duhovnika da ji ponovi to, kar je p -navijala sama pri sebi: da gotove trt ve ]»resegnjo človeške moči, in skrunijo ne le naravne, temveč mtalodane tudi moralne zakone. . 'Kolesa so /;at o pota la po tlaku. Voz se j- peljal skozi va> r-rlington. Pustil »o je z* seboj. In še vedno se je vozila; fcnnone s,- Jt. ]otevaM nostipnost. ToLiko izgubljenega časa! Kolibo I »o i je bi bilo, da se je vrnila, kakor je bil njen namen sa počet k a. Tek konjev je postal počasnejši. Pel-'ali so navkreber ,n ko je bi! voz na vrhu, je obstal in se ni premaknil dalje. 1^-ikaj je skočil s svojega senležii in prišel odpiet vra-; ...i! v etra, jo objel Simono, ki je zagledala pred Ju si co br\ z m..letiopja. z dvenla oknema in enimi vrati, naslon jt no na majhen grič, ali bolje rečeno, na blatno pobočje. Teh siromašnih razmer niti popravljala tista snažna in čedna zunanjost, ki jo kažejo običajno tudi na^iommejše angleške hise. S sol-trom pokrito zidovje vegasta streha m trhle naokinee, vse je giasno pričalo o revščini. Simona, ki je rtopila z voza, izprva ni mogla verjeti, da i T a Toda čisto na strani je zagledala ne- KaK Skedenj s križem na vrhu in okrog njega majhno poko- ki je nr>PIo istotako križe na grobovih. K«kor na se je v tistem hipu prikazal na hišnem pragu župnik sam. Pogled na kočijo, ki se je ustavia pred njegovimi vrati, Ka je in-oral presenetiti; videč, da so Sinnma obrača k njemu-J" naglo snel neko bro7oibraziio stvar, ki jo je imel na glavi u» kil jc morala biti klobuk, dasi nepopisno oguljen, ter obemem t-Jrnl svoje l ik- jaste čevlje poel ponošeno sutano. iNadaljeranje prihoanjiS.! Zarovalnica za življenje na delu! ŽE I'O SVOJI NARAVI je Zavarovalnica za Življenje delovna, podjetna sila—žh-» sila v hišah uiiljonov ljudi, ki so deležni njenih do-lir«»l. Ionsko leto je Metropolitan .r)rn?.l»a ohiska-Iji marsikatero hišo v času družinske krize, kajti izplačanih je hflo nad $18*2,000,000 na račun smrtnih slučajev več tisoč lastnikom polic Metropolitan 1 »ružln*. lMvidi'nde. inttekEe zavarovalnine, letna izplačila, iHlšk. Skupna vsota okoli $000,000,000 izplačil lastnikom polic In dedičem je velik rekord za družbo. I>enar MetroiKtlitan Družbe, naložen za dobro-l»it lastnikom polic, ipra veliko vlogo v gospodarski zgradbi dežele. Ta denar je pomagal financirati vladno delovanje, je pomagal industriji in ljudem pri delu. da so zgradili javna in zasebna IMislopja ter je pomagal farmerjem. da so si na* . bavili farme in jih držali v pravem stanju. Toda nizka obrestna mera je vplivala na dohodke družbe iu dosledno tudi na dividende lastnikov polic. S svojim dobrodelim delovanjem, z bolniško po>ftrežbo upravičenim lastnikom |»olic, raziskavam jem. z zdravstveno in varnostno knjižico iu oglaševanjem je Metropolitan Družba zopet mnogo prispevala k boljšemu zdravju v Ameriki. T'mrljivost med lastniki polic Metropolitan Družic je bila zoj>et zelo «izka. umrljivost mečiuski Kanadski okrajni in <4»činski Železniški ..... -lavne p«»trehSčine .... Industrijski in razni w m » Delnice ............ Kazen s«i vse prednostne in zajamčene. Posojila na Posestva ........ Farme ...... Druga lastnina ..... $1.003.43.-;,444.Of! S4,107,873.07 OS-,07.0.433.300.58 479t:J54,2:iGii:i 1,047,&K>,273.31 8^.104,425.08 8.15,122,018-."» Posojila na Police I^astovana Zemljišča 80,350.022.08 037^20,443.47 504^49,131.45 430.045,055.GS »ročllom, J.I je bilo predloženo XewyorSkemu Državnemu Zavarovalnemu Uradu.) OB\TEZNOSTI DO LASTNIKOV POLIC, DEDIČEV IN DRUGIH Postavno določene Rezerve za Police.......$4,GC5^58,920.0o Vsota z obrestmi in bodočimi premijami bo zajamčila izplačilo iH>lic. Dividende Lastnikom Polit......... Položene na stran za izplačila tekom leta 1041. Rezerve za Bodoča Plačila na Dodatne Pogodbe . . . V Zalogi za Terjatve............ Vključno nezavrSene terjatve zaraili pomanjkanja dokazov in preračunana vsota nejavljenih terjatev. Druge Zavarovalninske Obveznosti ...... V k'učno rezerve za nezgode in zdravstveno zavarovanje, dividende puščene Družbi, vnaprej plačane zavarovalnine, itd. Razne Obveznosti............. Obveznosti, ki niso zgoraj vključene, kot za zapadle davke. 112,417,253.00 139,378,180.SO 23,183,020.31 44,720,420.00 32.281,133.01 Vključno zemljišče za družbino vporabo in hišni projekti. Ciotovina....... Neizplačane in odložene premije , Zapadle in zaostale obresti, itd. 150,740,516.'25 90,232,179.03 «2,295,093.32 SKLPNE OBVEZNOSTI........$5,017.551,552.08 Poseben Sklad..............................16,370,000.OT Prebitek..................................323,870.084.21 Služi za varnost, kot zaslomba proti izdatkom, ki jih ni mogoče predvideti. SKCPAJ $5,357,791,030.32 SKUPAJ OPOMBA-Im-^na v $238 267,05459 v gornjem izkazu je naložena pri raznih javnih uradih po glavnih popish ah postav m oblast.. Kanadsko poslovanje, ki navedeno v tem izkazu, je poročano na podlagi eAa k* izmenjave $5,357,791,030.32 Metropolitan Life Insurance Company Frederick H. Lcker. Chairman o j t be Board i a mutual com pa s y) 1 Madison Avenue, New York, N. Y. Leroy A. Lincoln, Pmident FurnraicK H. Fckm. New York. N. Y. I h.iirnun o t the Board Metropolitan Lite Insurance Company -Mitchell D. Follansbfe. Chicago. III. Mi-mbcr. Follaiubee, Miorey and St hupp Attornc> s at Law Joseph P. Dav. New York. N. V. President, Jcneph P. L>a». Inc., Real EMate Lanodov P. Marvin. New York. N. Y. Member, Emmet, Mima and MarrIn Attorneys at Law VTn iumL F»e Bost, New York. N. Y. President. L nion Dime Savings Bank JrnrviAH Mri rank. New York, N. Y. Milbar.k & Co. •Died Jan. 26, 1941 ii wm m D'Alton Cokkv Coleman Montreal. Canada. Senior Vnc. William* and Hartman. Attorneys at Law Geobce McAnenv. New York, N. Y. Chairman of the Board Title Guarantee and Trust Company Robert V. Fleming, Washington. D. c. President and Chairman of the Board Rigp National Bank Frederic W. eatxm. New York. N. Y. Vice-President Metropolitan Life Insurance Company Wixthrop «" A ldrich. New York. N. Y. Chairman of the Board Chase National Bank of New York William W. Crocker, San Francisco. Calif. President Crocker Fine National Bank of San Francisco ---------------ing. President. Corning Glass Works Locis S. St. Laurent. Quebec. Canada Member. Sc. Laurent. Gagnc. Devlin * Taschereau, Attorneys at Law Ernest e. Nor ris. Washington. D. C. President. Southern Railway System Thomas H. McIvnervev. New York. N. V. President. National Dairy Products Corp. Philip D. Reed. New York, N. Y. Chairman of the Board General Electric Company Jl a.N T. Trippe. New York. N. Y. President, Pan-American Airways System WraSTTH B. todo. New York. N. Y. President, Todd and Brown, inc.. Builders Pi* mm Mi 3V mm. S'lka kaže uradno p<«i!opje Metropolitan Life Insurance Coinpajiy v \ew Turku Olavnl uradi družin- ao tudi v San Francisco jn v Ottawa. Kanada. Poleg teua pa ie 110-J okrajnih uradov in |M«družni«' in* vwli Zdrui»-ruh držav.»li in Kanadi za. udobnost laatni-kov polic. eflEI in :k »»d I w m ilk. fjt&bjtpy w» Castle Garden bodo porušili XaJ-i stari prisoljeiiei se «e| spominjajo toga imena nekda-j nje priseljeniške postaje. Ca>tle Garden, skozi katere ^a je vstopilo v Ameriko lmio-milijonov priseljencev tekom zadnje polovice devetnajstega stoletja, bo km^ilii podrt. Xe ravno takoj, ali v roku dvt'h ali treh let, kajti po mtnenju ne\vyoi>(ke«:a komisarja za parke je postal ovira modernemu napredku. In modemi napredek v tem! po^'edu je zgTadnja podmorskega tunela med New York oni in Brook lynom. Caistle Garden je bil zgrajen leta 1807 kot trdnjava in je kaši eje služil za raizne svrhe. "L. 1^24 je ikoneal služiti kot trdnjava in ?o »a rabili kot javno zabavišče. Ko se je I^afayette Povrnil na obisk v Združene di-žave leta 1824, je bil v njem <*:istni sprejem. Jenny Lind, proslavljena pevka, ki so jo na- aivali "žvedski slavček,'' je tam dala svoj pri koncert v A-meriki pod upravo prvega a-nteri^ikt-ga cirkusovega imiprc-sarija P. T. Banium. I^ta 1851 pa je tam priredil shod Ludvik Ko^iitli v obrambo svobodne Madžarske. Leta 1852 je tam nastopila mednarodna proslula plesalka Lola Montez, ki je igrala irsodno vlogo kot ljubica tedanjega bavarskega kralja. Od leta 1824 do 1853 je bil Castle Garden pozorišče balonskih vzletov umetalnih ognjev, semjev in panoram, pa so se tam vprizarjali igrokazi vseh vr>t — od cirkusa, športnih priredb do lilasičnih koncertov celo slavna Adeli-na Patti je tam zapela. V pasjih dneh vročine pa je Castle Garden radi svoje lege ob morju bilo shajališče pregretih meščanov, ki so tam uživali javne koncer- te mestnih godb. . Mnogi predsedniki "Združenih držav so bili tam pozdrav-I jini ob svojem prihodu v New York. Nekoč se je ob nekem >prejenra podrl most, ki je spajal Castle Garden s kopnim. Kasneje so zasuli ozki kanal in Ca-stie Gaixien je poeta 1 del kopnega. Najbolj je pa zaslovel 1. 1855 ko je postal priseljeniška postaja in postal tako simbol za pristop v Anieiiko za milijone priseljencev, kakor kasneje Ellis Island. V to svrlio je bil stari fort znotraj pre^rajen, da se dobi prostor za priseljeniške urade in prostore za priseljence. I>ne 3. avgusta 1855 je bila pregledana prva skupina priseljencev. Od tedaj do leta 1890, torej tekom dobe 35 let in 8 mrsecev, 7,690,606 priseljencev je presšlo skozi duri Castle Gardena, Pred letom 1860 skoraj polovica priseljencev je prihajala iz Irske. Nent^ka i migracija je začela postajati močna okoli k ta 1848. Po letu 1860 h> zaceli prihajati priseljenci rz vseh krajev jn koncev sveta. « 'Priseljenci so bili v onih časih žrtve vseh mogočih prevarantov in goljufov. Stvar je že bila tako škandalozna, da jc policija posegla vmes in po-■ stavila v službo policijski čoln lokok) Castle Gardena. Vara-iije nc/v od oslih priseljencev je bil takšen del vsakdanjega življenja v New Yorku. da so prosluli "rnnerri" — vodje priseljeniških Skupin — priredili javni shod, kjer so protesti rali proti vmeševanju oblasti v privaten "biznis." Na Ca>tle Garden se je nahajala tudi posredovalnica dela za novodošle priseljence, katerih se je potrebovalo vsepovsod. Največ je bilo treba delavcev 7.B. farme in železnice in sHužkinj. Pi iseljevanje je bilo tedaj v rokali državne oblasti. Leta 1890 pa je federalna oblast prevzela upravo priseljevanja v svoje roke. Takoj je federalna vlada započela urejevanje prišeljtniflke postaje v glavnem pristanišču prihoda, New Yoifeu. Zgrajena je bila velika postaja sredi liewyoriikc luke. na Ellis Islandu. Decembra meseca leta 1890 je bil Cast le Gardi n zaprt kot priseljeniška postaja. Zgradba je bila vporaibljena kot akvarij za razkazovanje rib, kar ie se danes. Pa sedaj tudi ribe ?e bodo morale preseliti drugam. POIZVEDBA Rad bi zvedel za ANTONA ZUPANČIČA, podomače Na-kelc, in FRANKA BAN. Naj »e zgladita ena: ANDREJ ŠI&KOVIC, P. Box 36, Caw, W. Va. 3—18, 19, 20