3%kaja irikrai rta ie^deMt tr torek, čeMelt, soboto.
tissued. three tim« aweeL 7ues clajy ,Th urs&ny 5 cdurday.
GLASILO MLOVMMMK^J^TOIAŠKMGA DELAVSTV A V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODPORNE DRUŽBE SV. MOHOR TA V CHICAGO
ŠTEV. (NO.) 130-__CHICAGO, ILL., TOREK, 30. OKTOBRA — TUESDAY, OCTOBER, 30. 1923.
LETO rVOL.^ IX
JUNAŠKA UGITEUICA UJELA ZAPEUIVCA.
Neki 25-letni farmar je odpeljal v avtomobilu neko dijakinjo ponoči in jo šele proti jutru nazaj pripeljal.
_rv_
Francija ne plača vojnega dolga.
STRESEMANN POSLAL VSEM POKRAJINSKIM DIK TATORJEM ULTIMATUM. — LOUCHEUR PRAVI, DA FRANCIJA NE BO NIKDAR MOGLA PLAČATI SVOJIH DOLGOV ZEDINJENIM DRŽAVAM. — LLOYD GEORGE IN TAJNIK HUGHES PRIŠLA DO SOGLASJA. — GRŠKI REVOLUCIJONARJI SE PODALI.
Pariz. — Najboljši francoski]---^_____
ekonom bivši francoski rekon-štrukcij^ki minister Louis Lou-jheur, ji* izjavil zadnjo soboto odkrito tako-le: "Ameriško ljudstvo, katero je najtežje prepričati, se mora dati dopovedati, da vojnih dolgov se ne da in ne more plačati. Dolgovi so preveliki, da bi se jih plačalo. Francija bi jih rada plačala in jih je
pri volji plačati, ko bi jih mo-i Waukegan, III. — Na znanem £la. toda glavna ovira je to. da plesišču Thomas Corner je zad-jih ne tnorfe. Tudi se ne da na- nji petek večer povabil .25-letni praviti nobenega sistema z Nem- Kverett Schlosser. neko T^-let-čijo, da bi -e pokrilo te dolgove.''j n«> deklico, ki pohaja v tnkajšno Da je Loucheur izjavil te be- višjo šolo. da se naj gre z njim <de je tre!»a razumeti ta vzrok.
da ie Francija končno prišla do	^^ ^^^^^ ^^
'zaključka, da ne bo od Nemčije povabilu odzvala in šla z Schlos-i"* °'>dolzitve. Njegova odstfa-
AMERIŠKE YESTI. i DVA DETEKTIVA USTRE-
LJENA OD MUNŠAJ-
—	Washington. — Lloyd George, ki je obšel srednji zapad Zedinjenih držav je te dni obiskal Mount Vernon in Arlington pokopališče, kjer je obiskal grob nepoznanega vojaka, ki so ga pripeljali iz Francije pred dvema leti.
—	Washington. — Prezident Coolidge je v sobpto imenoval! bivšega senatorja' K H loga iz! Minnesota za poslanika v Londonu. kjer bo prevzel mesto dosedanjega poslanika Harveva.
NARJEY.
-o-
—	Washington. — Razkrin-»kan graft v uradu viaŠkih veteranov bo prišel pr< 1 posebno j sodnijsko poroto, ta] > ie odre-idilo washingtonsko s dišče zadnji petek. Ravnatelj Forbes, ki je obdolžen grafta odločim zanika obdolžitev.
—	Oklahoma Citv. — Guverner "Walton bo mogel pred senatno sodišče, tako je o (igla so-
za malo časa voziti v avtomobil. ! va^a senatska zbornica. Walton Deklica nič hudega sluteč se je! 'nia sest c1ni časa. rda oderovori'.
V grocerijski trgovini izdelovali rum in raznovrstno žganje, en d-etektiv je bil na mestu ubit, drugi pa je smrtno nevarno obstreljen. Chicago. — Odkar vodijo pro- i hibičrie in mestne oblasti vojsko proti vsem izdelovateljem močnejših pijač, se dogajajo po raznih salunih in trgovinah mehkih j pijač večkratni oboroženi spopadi med policisti n izdelovatelji, ali prodajalci.
A grocerijski trgovini Joe Ivlonttana na «>14 \V. Polk street
Novo oderuštvo v Jugoslaviji.
KAPITALISTI NAROD UKLEPAJO V GOSPODARSKO SUŽNOST. — BANKIRJI RASTEJO V JUGOSLAVIJI. KAKOR GOBE PO DEŽJU. — NAROD NALAGA DENAR V BANKE, A DOMAČIM KMEČKIM POSOJILNICAM DENARJA PRIMANJKUJE — ČE BO ŠLO TAKO NAPREJ BO PO KMETIH PEL BOBEN IN BERAŠKA PALICA BO KRALJEVALA.
potrebna, da bi brez nje vse na kup padlo — toda preveč, veliko preveč jih je. in to zna biti
Med nami vedno bolj gine oni .rod. ki je še na svoji lastni koži občutil oderuštvo starih podeželskih liberalcev in krvose- j polagoma ista nevarnost, kot če
— večinoma priseljenih gos-ibi vse obenem prenehale, tilničarjev — ki so na drage in In ker jih je preveč, se tepe-visoke obresti posojali denar jo za denar, ki ga vedno boli svojim žrtvam, jih vabili v svo-hnanjka. Tepejo se za denar, ker je oštarije. jim dajali piti na!ga potrebujejo za svoja veleka-katera je bila d<> policije in de-.^redo, dokler ni bilo zadolženo |pitalistična podjetja in tovarne« Uktivov že dalj časa osumlje- posestvo zrelo, da pade kot ja-jln ta denar naj da kmet. naj da na, da se v njej »izdeluje in pro- .holko v oštirjevo naročje.	delavec. Odtod ti agenti po de-
daja rum in drugo žganje, je bi- To so bili časi, ko so danza-|želi.
la določena od tajnih detektivov, dnem peli bobni pred našimi da se jo v soboto popoldne pre-' kmetskimi domovi, ko so biri-isče. \ ta namen sta se odloči- či vlekli zadnje kravje repe iz Hla dva detektiva saržent Harnet hleva, ko je moral kmetski po-
dohila nikdar kar zahteva na tak način kot zahteva. Če bi bila
strjeni v avtomobil. Vabitelj pa je imel druge zle muhe. in je di-Francija poslušala Anglijo, bi bi-! jakinjo odpeljal na svoj dom na lo veliko boljše, to je, da bi sej farmo v Wadsworth, HI.
Ker se deklica le ni vrnila 11a-
dalo Nemčiji najmanj dve leti časa, da bi se postavila na noge industrijalno in v valutnem oziru. Tako pa je spravila Nemčijo v valutnem oziru na beraško palito. sama pa pri tem ni nič dobila in nič dosegla.
Včerajšno poročilo iz Beroli-na naznanja, da je Stresemann
jr.itev ie gotova stvar, ker njegovi nasprotniki so v veliki pre-, moči.
— Chicago. — V soboto so zalotili na 5614 So. Kolmar ave. nekega Antona Bernatoviča. ki je produciral ta kratkega Jak ca. V njegovem stanovanju zaplenili več sodov mešanice in Schlosser jem so začeli sumiti. f.z£ranjarski kotel. Sodnik ga je , ker so Schlosserja žc dolgo časa ohs°diI v eno letno ječo.
zaj je začelo to skrbeti stariše in kmalu je bila vsa dvorana alarmirana, kaj se je zgodilo z njo. Tisti, ki so videli, da je šla z
poznali kot falota v tem oziru. Zlasti ga je poznala učiteljica
poslal ultimatum Saksonski in Miss Inez Clark, ki je hitro te-Bavarski vladi, da se morate po-j lefonično poklicala šerifa in lov koriti centralni vladi.	j se Je pričel.
Od Bavarskega diktatorja vonj Hiteli so z avtojem v jutru. Kahra zahteva, da prizna bero- ^a cesti so zagledali nasproti linsko vladno odredbo glede vr-j prihajati Schlosserja. ki je vozil hovnega poveljnika deželnih; 5° ir>ilj "a uro. Šerif je zape-brambovcev in da odslovi gene-fljal svojo karo počez čez cesto, rala von Lossovva. ki <ra je bero-i Ljudje pa so se postavili ob linska v'ada odstavila iz eoto- strani. Ko je pridirjal je zavil o-
vih vzrokov.
j koli šerifove kare in hotel uiti
—	Chicago. — Louis Miskucz na Barber streetu je bil zadnjo soboto, ko je prišel domov z lova ustreljen z lovsko puško od njegovega sinčka. Oče je postavil puška iz katere je pozabil vzeti patrono k steni v hiši. O-trok je puško v .roke prijel in v šali pomeril na očeta ne ve-doč. da se nahaja v puški patro-na. Sprožil je in pri tem do smrti ustrelil svojega učeta.
—	Detroit. Mich. — Henry
Od saksonskega kabineta pa Ma,°	Pa ie vr£eI iz svoje- Ford znani avtomol Iski mag-
zahteva da enostavno odstopi v avtoja omenjeno dijakinjo, riat bo naredil prihodnio leto do celoti. ker ves kabinet je sestav-'Miss lnez ^ ,ark ie v tistem tre- tisoč hiš. katere bo prodajal Jjen iz samih socialistov in
koJnutku, ko je Schlosser zavil, da v prvi vrsti svojim de r.vcem de-munistov. ki ne žele drugega kot hl	sk°čila na njegov avtojloma tudi drugim za ceno, ka-
popolni prevrat in sovjetsko in se niu zagnala z obema roka- kor bodo njega stale. vlado deželi. Sliši se, da so ma za vrat- tiščala ga je s tako — Milwaukee, Wis. — Prohi-saksonci ta ultimatum zelo mrz-'s,^°- (la ie mogel ^tnalu ustaviti, bični komisar za Wisconsin je hj sprejeli in kabinet se bo naj- Xatn so Prihiteli še drugi, ki so te dni izjavil, da se prične vi *>rže uprl proti utimatumu. ga zlekli z avtoja in ga hoteli .kratkem v celi državi strogi po-
.	'linčnti. Serif je ljudi AAf^la^U i—— ~~	I
'z Wasmngtona so te dni po- ...	. , .
ročali. da sta Llovd George in f'00"1«? 1>a JC odPel)aI zvezni tajnik Hughes prišla do'dansko ,eco soglasja glede reparacijskega in f>dškodninskega vprašanja. Lloyd ^eorgev načrt je ta. da naj se v°jni dolg razdeli, prav tako tudi obresti od dolgov. V tem o-z«ru bi prišli do lahkih pogojev, katere bi evropejski države lah-premagovale. Ta teden bo kabinet s Coolidgem vred raz mot rival z Llovd Georgom 0 teh^načrtih.
y» ..	v
v cerajsne poročno iz Aten Poroča, da so vsi revolucijonar-J1 na Grškem odložili orožje in s* podali Atenski vladi, uvide-*aJ0c, da je njih odpor zastonj.
in sarzent Steve Barry. Oblečena civilno sta vstopila v Mon-tanove prostore eden v ozadju, drugi je ]>rišel v trgovino od-spredaj. Kakor hitro sta vstopila in se izkazala kot autorizi-rana uradnika, jih je nekdo vprašal, ako imata sodnijsko po-Velje za preiskavo — warrant — kar pa seveda nista imela. Par moških, ki so se nahajali notri so stopili v ospredje, da jim za-branijo preiskavo. Začel se je tepež in med tem tepežem pa je mali sin grocerista hitel po samokres in je z njim ustrelil par-krat na policista. Z enim strelom je ubil sarženta Harrneta. drugega pa je smrtno nev nil.
nasproti!
Novemu oderuštvu Zakaj?— Kako?
Ce bo šel ves kmetski in delavski denar v banke, ga ne bo več v domačih hranilnicah in posojilnicah. Če ga tu ne bo, ne 'bo mogel kmet ali delavec, k^
sestnik z ženo in otroki vred po svetu s trebuhom za kruhom.
Žalostni časi so bili to, pa jih je ze malo. ki to vedo, še manj 'potrebuje denarja, doKiti potreb-ki bi katerikrat mislili na to. j ne vsote za zmerne obresti n« Prišel je drk Krek, ki je videl posodo. Zato bosta morala seve-to bedo našega ljudstva. Vedel da denar iskati drugod. Kje? Pr: je. da je temu največ kriva ne-j privatnem človeku, ki denar imr vednost našega ljudstva, ki si n^in ki bo skušal prosilčevo zadre-znalo pomagati V denarnih stis- go izrabiti ter mu bo nastavil kah razen pri vaških oderuhih in nož na vrat. Dobili bomo zopet ki je vso svojo izobrazbo črpalo , vaške oderuhe v novi obleki, iz frakeljna pri nikdar sitem oš-j Ali pa bo šel po denar v ban-tirju.	1 ko. kjer pa bo moral plačevati
Zato je dr. Krek najprvo za-1 bančne obresti. Te so pa iste. klical: več izobrazbe? da se reši- k°t jih bo zahteval oderuh dote teh krvosesov, ki izrabljajo rna. Torej poleg vaškega oderu-vnšo nevednost in neumnost. — ha bomo dobili še drugega: ban-arno ra- j UstanayJjal je izobraževalna dr. enega oderuha, ki že danes zah-1 j udje so odpirali oči in svetiti »teva 25 do 40 odstotkov obresti Na lice mesta je prihitela po-| se jim je začelo v glavi. Potem Posledica? hcija, ki je odvedla vso družino | jim je zaklical : pomagajte sij Te krvoločne pogoje vaškega m druge, ki so pomagali v tepe-Jmed seboj potom zadružništva.-oziroma bančnega oderuha bo zu M on t a ni v zapor, kjer bodo! Ustanavljal je hranilnice in po- ' malokateri zadolženec moge! prejeli zasluženo plačilo za svoj j sojilnice, kamor so nosili premo-[pravočasno izpolniti in stara c,n*	_	1 žnejši kmetje in boljše plačani zgodba se bo začela znova: bob-
PROMET V NrWYORŠKIH^	svoj denar, ki so ga do-ni bodo peli pred kmetskimi in
TEATRIH	i sedaj skrivali v starih nogavicah. , delavskimi domovi, biriči bodo
New York _ Statistika «*le- ^z hranilnic in posojilnic pa so vlekli zadnje kravje repe iz hle-
dališkega prometa pokaz^e^a! P°teni dobivali tisti* ki f° Mili va, uboge žrtve pa bodo mora-obišče newyorske teatre sleher-' v ^enamih4stiskah, pomoč proti le s trebuhom za kruhom, ni dan povprečno 677.840 oseb.) nizki,.n obrestim in Pod drugimi | Zakaj? -o-
1 linčnti. Serif je ljudi potolažil, j gon za kršilci prohibičnih po-;
v wau-j stav. Komisar zahteva, da se mora državo popolnoma posuši-
-o-
t;.
TURŠKI
REZIG-
ker
na strani vlade se je nahaja-
!a velika premoč. Nekateri začet-niki revolucije bodo ostro kaznovani od vlade za svoje revo-l^cijonarna dela.
KABINET NIRAL.
Angora, tt—■ Ves turški ministrski svet je podal v soboto re-zignacijo. Vzrok rezignacije je baje splošno nezadovoljstvo med narodom.
-o-
— Dillonvale, O. — Požar, ki1 je uničil popolnoma dom Mr. Andrewskija je zahteval tudi 4 človeške žrtve. Zgoreli so 4 o-troki - Andrewskija, ki so bili stari od 5 do 12 let. Ogenj je nastal ponoči in ko se je zbudil o-če. je bil drugi del hiše, kjer so CEZ PETDESET LET BODO'spali otroci že ves v plamenih.
-o-
LJUDJE SKILAVI.
Chicago.V— Znani dr. McCrav za oči je izjavil pred skupino zdravui4crrv za oči. da čez petdeset let bodo ljudje vsi škilavi, ako ne bodo posebne pozornosti obrnili na svoje oči. Dr. McCrav pravi, da se ljudem čezdalje bolj punčica noter zaobrača in to je nevarno, je rekel.
-o-
POINCARE NEMERAVAL REZIGNIRATI.
Pariz. — Iz verodostojnih krogov se čuje. da je te dni nameraval rezignirati francoski mini-
ra-
7 DEMONSTRANTOV U-STRELJENIH V MEHIKI.
Mexico City. — V državi Gu-
•frero so se obdržavale te dni__________^_______ ______
)ehke demonstracije. Vojaštvo strski predsednik Poincare, Je izganjalo ljudi. Pred zako-di nekega Millerandovega govo nodajno zbornico je bil zadnjo ra o domačih razmerah. Mille-boto tako velik naval, da jerand je na to obvestil Poincare-oralo vojaštvo streljati na de-ta, da njegove besede niso bile k ?nstrante in sedem jih je ob-njemu namenjene, nakar je re-z*lo ubitih.	zignacijo umaknil.
Tako" je bila vsaka pomoč nemogoča.
—	Springfield. Mo. — Tukaj be zgradila velikansko tovarno Missouri Rubber Product Co. V ta namen so zbrali že velik kapital $1,500.000.
—	Kalamozoo. Mich. — Samuel Wynegar 52 let star je v soboto od strahu umrlr ko je prišel v urad tamkajšne Coal Co. neki bandit s samokresom in izjavil da je znani ubijalec Tommy O'Con nor 1 z Chicago. Bandit je zahteval denar in nastavil samokres, česar pa se je Wynegar tako prestrašil, da je na mestu umrl.
—	Dalas, Tex. — Železniška nesreča se je zg"odila ne daleč odj tukaj, ko je skočil tovorni vlak iz tira. Pri tem sta se dva železničarja hudo poškodovala.
CITATELJEM
Radi zapovedanega cerkvenega praznika Vseh svetnikov naš list ne izide dne 1. novembra, ki pride na prihodnji četrtek. Prihodnja številka izide v soboto dne 3. novembra. To naj blagovolijo cenjeni naročniki vpoštevati, ker bodo dobili vsled tega ta teden .samo dve številke.
Uredništvo.
__pogoji.	j Zato, ker so tisti, ki so imeli-
NAZNANJE! Izobrazba se je dvigala, hra- malo več denarja, istega nalaga-j nilnice so se množile, kmetje soj11' v banko, kjer sta ga kmet in ■ odplačevali svoje dolgove in 'delavec edino mogla v potrebi še Izboljševali svoja posestva. bob-ils^ati. ni so utihnili, biriči so izginili. Pa bo prišel čas. ko bo tiste-oderuhi so kleli — blagostanje mu, ki je danes v svoji brezmei-je šlo v deželo, čim bolj se je;ni sebičnosti naložil denar rajši
dvigala v ljudstvu izobrazba in i v banki za pol procenta dražje
BEKJMS POSH
f 1 rfiTTr iJJUiii ID.
Viertffcie cene so bile mrMlovao ikfan dixurjemr
100 — Din........ S 1.40
500 — Din........ S 6 75
t000 — Din........ $12.80
2500 — Din........ $32.00
5000 — Din ....... $64.00
Za JtaEjap*1-« Ure:
50 — Lir......... $ 2.80
100 — Lir ........ S 5.50
500 — Lir ž....... S25.00
1000 — Lir ........ $49.00
Pri večjih svotah, ki presegajo 20 tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo še p« sebni popust. Predno pošljete dem črez druge tvrdke se spomnite 11 naše podjetje, ki bo Vam poslalo Va^ denar v stari kraj ceneje in hitreje, kakor kje drugje. Kaše cene so vedno najnižje!	* Vse pošiljatve naslavljajte na:
BANČNI ODDELEK EDINOSTI 1849 W. 22nd St.,	Chicago, JU
čimbolj je ljudi preveval zadružni duh. Če bi samo za to veliko Krekovo delo v vsaki slovenski
kot v domači hranilnici, tudi denarja zmanjkalo. Pa ga bo moge" enako iskati pri vaškem odertt-
vasi postavili Kreku spomenik, hu ali pri banki. Tako si je sam bi mu prav nič preveč hvaležno- spletel bič, ki ga bo pognal z; sti ne skazali.	j družino vred iz lastne hiše
Pa če bi Krek danes še "živel, cesto, bi prav nič ne zahteval takih! Tako bo in nič drugače, če bo— spomenikov in bi prvega, ki bi do bančni agenti še dolgo popi-ga dobil, prevrnil v jarek in ga vali po podeželskih oštarijah ria drobne kose stolkel — toda| pridigovali o bančnih dobrotah, eno bi ga neskončno bolelo: da! ljudje pa jim vrjeli bolj kot v vsled materialističnega duha, ki 1 cerkvi.
je začel huje kot kdaj preje za-! Krek bi spletel bič. Pa ne za strupljati naše ljudi, more pri-: agenta, ki ima svoj kruhek v ti v nevarnost zadružni duh. ki item, da po oštarijah steguje i Te naše kmete svoj čas rešil o- svoj jezik, toda za ljudi, ki ga
deruških krempljev.
Danes hodijo po kmetih, še več pa po oštarijah — zakaj za vsako slabo stvar so oštarijski obiskovalci najbolj dovzetni — a-genti raznih bank in s sladkimi besedami popisujejo, kako ko- ske mirovne pogodbe, ne sme i-ristno in dobičkanosno je nalaga- meti Bulgarija več kot en sam
sveto poslušajo in še bolj svete vrjamejo.
-o-
EDINI BULGARSKI ZRAKOPLOV UNIČEN.
Sofija. — Na podlagi neuvilT-
ti denar v banke.
Naravno: Bank je veliko. Na vsakem ljubljanskem oglu je e-na. Ne rečemo, da banka ni potrebna : za današnjo obliko gospodarskega življenja je tako
armadni zrakoplov. In ta edini zrakoplov se je uničil, ko je včeraj padel na tla in se do kraja razbil. S zrakoplovom sta padla tudi dva armadna častnika, k: sta se na mestu ubila.
'EDINOST"
EDINOST
(UNITY.)
nihaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday
and Saturday. PUBLISHED BY:
Edinost Publishing Company
.•49 West nnd Street,	CHICAGO, ILL. _ Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo	Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto............................$300
Za Združene Države za pol leta................................$1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto________$3-50
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta________$1.75
iUBSCRIBTION: For United States per year ............................$300
For United States for half year........................$1.50
For Chicago, Canada and Europe per year..	$3-50 _"_Chicago, Canada and Europe for half year..	$1-75
Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne > torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne._
2ntered as second class matter October ilth 1919, at Post Office st Chicago, III., under the act of March 3rd i879-
% 12 SLOVENSKIH NASELBIN.
+ ___________
* -------
k
L
Vsem, ki se jih tiče.
Da se s Prokleto ne da voditi nobene polemike, smo že mnogokrat povedali. Škribantje, ki se zbirajo okrog njenega korita so ljudje tistih načel, ki vedno zavijajo in potvarjajo- Ako ■>o kdo rekel da je črno. ti bodo ti rekli, da je belo. V polemikah so tako otročji, da se jim razun par njihovih zaslepljenih privržencev smeje cela Amerika.
Mi smo jim že večkrat dali povod za resno polemiko. Tola vsaki pot, ko niso mogli s svojimi praznimi glavami podpreti konkretno svojih argumentov, so prišli na dan s zavijanji in podtikanjem, ki* ni bilo popolnoma nič v zvezi z dotično polemiko.
Tako švigašvaganje v polemiki za resne stvari, bodisi pri zagovarjanju ali ugovarjanju pa zasluži vsega obsojanja. Vsaka stvar ima svoje meje. pa jih ima tudi polemika. Če hočeš res polemizirati in to dostojno, tedaj se spusti v polemiko, če nimaš tega namena, si hinavec, ki se hoČ£Š pomagati z lažjo.
Nad vse švigašvagarsko vlogo igra v polemiki zlasti Pro-kfeta. Njeni škribantje se poslužujejo najbolj nizkotnih sredstev v polemiki. Kot take jih poznamo že precej časa. Zato tudi mi nimamo za te ljudi brez načel drugega, kot kako brco mimogrede. Vsaka pametna beseda tem ljudem je izgovorjena zastonj. Ker oni ne polemizirajo iz vzroka, da z resnico kaj dokažejo, ampak zato. da stvar zavijejo in pri tem zavijanju jim pa vse prav pride, vsaka laž, magari še tako debela, zato se ne zmenijo. Tega rokodelstva so se tako navadili, da ko jih navadni naši priprosti čitatelji zalote pri tem, jih je toliko sram, kakor volka strah.
Mi se le čudimo", da pametni del članstva njih Jednote to mirno gleda. Vse kar je prav. Kar je pa preveč, je preveč! Ako je pri Jednoti par protiverskih fanatikov, s tem ni rečeno, da mora vse za njimi kimati. Ljudje božji, saj živite vendar v svobodni Ameriki! Te dni je nam rekel nekdo: "da se gospoda na Lawndale nič ne zmeni, ako bi jih tudi cela društva pokarala, naj ne bojo tako radikalni in nesramni."
Dobro! Iz česa pa obstaja vaša Jednota, ali samo iz Zavert-nika, Zvonkota :n škarjarja Moleka? Saj je vas vendar čez 20 tisoč. In če se kakih rezolucij ne vpošteva, vi imate pravico protestirati naprej. Če vi člani ne odobrujete, zakaj pa pustite, da se v vašem listu napada, sramoti na lažnjiv naciq vaša vera in vaši duhovniki??? Ako vas lawndalski autokrati ne upoštevajo, zakaj se ne dvignete sodnijskim potom? Zakaj ne dvignete proti tem nergačem sodne prepovedi? Vsak sodnik bo šel vam na roko v takih slučajih, samo če hočete doseči to kar zahtevate!
Kar je Prokleta naredila škode na časti slovenskemu imenu lansko leto, tega ne more popraviti z lepa. Razglasiti list po celi Ameriki v ameriški javnosti, da je naj radikalnejši, ni tako mala stvar. Kamorkoli je prišel zatem delavec in povedal, da je Slovenec so vihali nosove, misleč, da imajo pred seboj bolj-ševika. Mi smo takoj protestirali in javnost na to opozorili. In kaj je članstvo na to naredilo? Kot mevžice vse je lepo tiho bilo, razun par neustrašenih mož. ki je pismeno protestiralo proti uredništvu.
Čista resnica je. da ie danes Prokleta bolj nesramen list. kot je najnagnusnejši G. S. sam. Stariši. ki imate svoje otroke, in ki ta list zahaja v vašo hišo, pomislite malo kaj zanaša ta list v srca vaših otrok. Pomislite malo, ako čutite v svojem srcu še kako vzgojevalno dolžnost do svojih otrok. Če je že vam vseeno, kaj piše list, ki se zdržuje z vašim krvavo zasluženim denarjem, glejte, da ne bo spridil vsaj nedolžnih src vaših otrok. Zakaj tako satansko, kakor je začel zadnje čase pisati ta list, ne piše noben drug list razun če prištejemo k njemu belcebubo-' vo glasilo Glas Smrdobe.
Kadar pride do take točke, kot je z svojim umazanim kle-vetskim pisanjem prišel vaš list, tedaj se vse neha. Tudi naj-zagrizenejši načelni sovražnik, ki ima še količkaj dostojnosti bo tako stvar obsojal. Vsaka stvar ima svoje meje. In dolžnost vas članov je, da naredite temu konec, ako lawndalski zagrizeno' ne vedo kje je meja dostojnosti v časnikarskem poklicu.
Zlasti opozarjamo članstvo Narodne Jednote na ta dejstva sedaj, ko se vrši glasovanje za lastno tiskarno. Opozarjamo vas. ali se. z vašim denarjem ne uganja že dovolj podlosti od škribantov. ki vam pišejo vaše glasilo? Boste li glasovali še za tiskarno, da iim boste dali še večje ugodnosti za razširjenje za brezverski list?-? Članstvo pomisli! Sedaj je čas! Opozarjali ^mo vas. ko se je šlo za miljonski fond. Danes vas zopet opozarjamo. Svarilen klic vam pošiljamo, da pazite, kaj delate. Lawndalski koritarji imajo premalo korit, zato hočejo še več ko-ri in ti sle venski delavec, če si tako neumen, že tako zaslepljen, tedaj jih iim pa naredi še več! Samo nikdar ne pridi potem na dan, ko bo prepozno, potožiti, da te zapostavljajo in za nos vlečejo. Toliko članstvu!
Kar se pa tiče polemike s Prokleto, pa bodi enkrat za vse-\ P°vedano, da se naj gre njeni protiverski fanatik Zavertnik ucit prvih stvari, ki so vsakemu časnikarju potrebne, vsaj glavne izmed njih, ki so: dostojnost in resnicoljubnost*
+
ka.
ki se zgode med Slovenci v A-meriki. Kaj naj nas zanimajo druge novice, te čitamo itak v angleških listih, a slovenskih novic pa tam ne najdemo, ker se za nas nihče ne zmeni. Jaz bi prav rad poročal v sličnih dopisih. toda tu smo Slovenci zelo razkropljeni in le malo kdaj pridemo skupaj razven na društvenih sejah, pa še tedaj ne vsi. Pri nas zelo manjka slov. duhovnika.
Z delom gre pri nas jako dor bro. Tudi zaslužek ni preslab. Ne daleč od tukaj bo Ford napravil spomladi novo tovarno, i kjer bodo izdelovali neke posebne kose za Ford avtomobile. Kadar bodo tovarno postavili bo delalo notri do 1200 ljudi. Tako se naše mesto s svojo industrijo vedno veča naprej.
Tpkaj pri nas je zadnjič enkrat med viharjem že sneg na-letaval. Kmalu se bomo mogli popolnoma okleniti peči. Tu pa prihaja zopet doba. ko bomo i-meii dovolj časa za čitanje časopisov in lepih knjig. Jaz prav pridno prebiram vaš Koledar A. M.. ki je letos zopet jako lep in zanimiv. Tudi knjigo "Ob tihih .večerih" sem preiel. Reči moram da pisatelj Meško pa zna ! zadeti s svojim peresom. Nisem j jo mogel dati iz rok. dokler jo nisem do konca prečital. i V Koledarju sem videl, da začnete šele s 1. januarjem 1924. izdajati nedeljsko številko. Mislil sem. da jo boste že prej. vendar samo da jo boste pa sem zadovoljen. List kot Edinost bi moral izhajati dnevno, ker je v resnici edini slovenski list, da je kaj vreden, kakor jaz sodim. Za-, to danes zopet apeliram na vse čitatelje agitirajte za ta lepi list. pridobivajte novih naročnikov, da ga ojačimo in napravimo iz , njega dnevnik. Na delo za katoliški tisk po vseh naselbinah. - Pozdravljam, vse zavedne katoliške delavce po Ameriki.
A. K.
-o-
: Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji.
j Za župna upravitelja sta bila imenovana: Karol Supin. župnik v Sp. Idriji, v Gor. Logatcu. in Al. Zupane, kaplan v Žužemberku, v Šmihelu pri Žužemberku. — Kot ekspozit je bil premeščen k Sv. Joštu nad Kranjem Franc Kokelj, kaplan v Zagorju ob Savi. — Premeščen ;je bil kot kaplan Vincencij Go-stiša iz Šmarjete v Ribnico. — Nameščeni so bili kot kaplani: Andrej Križman v Žužemberku, Janez Tiringer v Zagorju ob Sa-I vi. in Jožef Zalokar v Šmarjeti.
brega be*-"!a. zraven Ave Marija in Edinosti nimamo mnogo resnih k:, »liških listov. Ako bi teh ne imeli bi bilo še veliko slabše kot je. Velika čast gre K. S. K. J. da je dala katoliškem Slovencem s svojem okriljem zavetja marsikateremu. On je bil član dr. sv. Cirila in Metoda v Sheboyganu.
Da mož kot je bil Mr. Verent naj bo za vzor vsem možem po Ameriki. Mož mora biti neustrašen in se ne sme nikdar in nikj,er bati postaviti za svoje prepričanje.
Pozdrav vsem Slovencem po Ameriki!
Marko Plut.
-o-
Sv. Jurij v So. Chicago.
V soboto, t. j. 20. oktobra je došel v našo naselbino Mr. J. N. Gosar slovenski slikar iz Pa. Dolgoletna želja, da se mogočna stavba t. j. cerkev lepo poslika. se je sedaj pričela izpolnjevati. Vse predpriprave so se lepo mirno vršile. Občudovali smo naše vnete farane, kako marljivo in oprezno in hitro so stavili o'1 r. Za cerkev, ki je 92 in pol čevljev dolga, široka 44 čevljev, \ i soka 36 čevljev se je porabilo 14.193 čevljev lesa in ves ta les so porabili za oder. Štiri večere so navdušeni fara-ni stavili oder od pol 7. do pol ir. ure v noč. Do trideset delavcev je vse štiri noči neumorno delalo ta oder ali scaffold. Mi pridne roke naših Slovencev samo občudujemo in farane za delo in trud javno pohvalimo.
Ne smemo pozabiti, da omenimo še sledeče. Prošli torek, toraj prvi večer, ko se je pričelo delo za oder, so prihiteli na pomoč celo znanci iz Chicage. Mr. John Kosmač je s seboj pripeljal še tri svoje tovariše in so pomagali dolgo v noč staviti o-der. Celo iz Whitinga je došel Mr. G. B. in pomagal pri postavljanju odra.
\ sem bodi na tem mestu izrečena javna prisrčna zahvala za pomoč.
j	Poročevalec.
-o-
Chicago, 111.
Prireditev, ki jo je priredila Slovenska Podpor, družba sv. Mohorja včeraj je izpadla jako sijajno. Udeležba je bila tako sijajna. da jih malo pomni takih kaka prireditev v šolski dvorani. Prav imenitno so vršili svoje sodnijsko delo na Vinski trgatvi župan :ot sodnik, zatem policaji. zag- >vorniki in drugi taki dostojanstveniki. Ker nismo dobili še natančnih podatkov, koliko tatov so skupno aretirali, obsodili in poslali za omrežje na \ m ski trgatvi, zato bomo to prireditev obširneje in natančneje opisali prihodnjič.
—	Prihodnjo nedeljo dne 4. novembra priredi dr. sv. Ane, štev. t 70 K. S. K. J. svojo igro in zabavno prireditev. Rojaki so vabljeni k obilni udeležbi!
-— Rev Father Badura dosedanji župnik v Hibbingu. Minn, je nas obiskal zadnjo soboto med potjo v državo Iowa, kamor gre na obisk k svojemu brat u tudi duhovnik.
—	Prihodnja številka našega lista ne izide v četrtek radi cerkvenega praznika vseh svetnikov. Prihodnja številka bo izšla prihodnjo soboto.
-o——
Detroit, Mich.
Naj zopet oglasim s par vrsticami iz naše naselbine. Vidim, da 1 sakdo najraje govori o delavskih razmerah v delavskem listu. To je popolnoma logično ker delavci se najraje pogovarjajo o delavskih razmerah in zato tudi najraje čitajo poročila, ki razpravljajo o delavskem položaju.
Prav s zanimanjem čitam lepa poročila kot n. pr. iz Pueblo, Colo, kakor tudi iz Forest Ci-tv, Pa. Tako bi morala delati vsaka slovenska naselbina in čitatelji bi vedeli za vse novice,
Simon Gregorčič:
Pozabljenim!
Vseh mrtvih dan! Na tisto tiho domovanje. Kjer mnogi spe nevzdramno spanje,
Kj er kmalu, kmalu dom bo moi In — tvoj.
Nocoj se vsul je roj močan. Saj jutri bo vseh mrtvih dan. Vseh mrtvih dan! Bledo trepeče nad grobovi Tisoč svetil.
In kri že, kamne vrh gomil
Jesenski venčajo cvetovi —
Vseh mrtvih dan!
Kjer dragi spe jim po pokopi.
Kleče, solze živečih tropi.
Oh. dušo tre jim žal in bol;
Pod zemljo pol, na nebu pol
Nocoj iim je srce:
Na grob lijo grenke solze.
V nebo kipe gorke prošnje!
O, le klečite, le molite.
Po nepozabnih vam solzite.
Da bode grob od solz rosan.
Saj jutri bo vseh mrtvih dan.
Vseh mrtvih dan!
Solzite,
Molite! . . .
In jaz?
Ko
misli vsakedo na svoje. Koga, koga pa srce moje Spomina se tačas? Vas, zabljeni grobovi. Kjer križ ne kamen ne stoji Ki
niste venčani s cvetovi Kj er luč nobena ne brli. O, če nikdo Nocoj se vas ne spomni, Pozabil ni vas pevec skromni In pa — nebo!
Pregovor pravi: Kadar ^ ska znori, vse norce prekosi I tega dolgo nisem vrjel. case me je pa neka milWau,7 "Rdeča Veronika," Uko ** ljito spreobrnila, da bi danes T pregovor najrajši z obema * kama podpisal. Že parkrat semkaj pisala neke kolobocif 'o katerih sem na prvi p £ mislil, da so se skotile v oniV liki hiši v Kankekee, kjer * pametjo kregajo. Tiskarji škrat, ki ce le more kako neUm nost napravi, je zadnje čase v taknil svoj nos v uredniški koi Edinosti in enega njenih dopi sov mimogrede vanjo vtaknil To je pa Rdeči Veroniki* tako dvignilo njen greben, da je zopet prijela za pero. Poslušajte ma lo kaj piše: "Ker sem pa precej radovedna da spoznam še bol vaše kosmate "duše", vam sta! vim tu še par vprašanj na katera želim dobiti odgovor v pogledu v st varjenj a sveta sem prebirala ves teden teorije ali nazore Ernesta Heckgel in fj Kare Darvin in posamezne druge stvari od sveta poznanih raziskovalcev prirode" . . . piše dobesedno in še veliko drugega podobnega. Sklene pa: "pa na i bo z ados t za sedaj, ker ni-sem ravno razpoložena za debato pa spet drugič kaj." PodpJS: "Rdeča Veronika" — Sapraiof ko bi vi vedeli, kako se namhia. če tresejo pred to "Rdečo \W niko." Pa kaj šele bo, koboeti-j krat bolj razpoložena za deba-I to. P< »mislite, štirikratnega dok-' torja "Hekla" — najbrž misli, da pride od heklati — študira in tako temeljito, da se jo je že opičja dlaka prijela in morda k bolhe zraven. Ponosna na svojo plavo opičjo kri, nas vbogih i proletarskih par, ki nismo tako srečni, niti ne pogleda. Hei, Zvonko, Frank, Mina, vi in drugi člani opičje dinastije, če že nimate kake Xoblove nagrade za našo veleučeno, vsaj za častnega doktorja mankilogije jo imenujte. Nam je sila žal., da za njene 4 'globoko znanstvene" in stilistično "klasične" dopise nimamo častneišega prostora, kakor uredniški koš. kateremu jih 1 vso dolžno častjo izročamo. Pa se bomo morali že potruditi, da pridejo na dostojnejše mesto, ker nam iz koša udarja v nosore nekaj podobnega, kakor iz opičje kletke. Če se ne bodo chia-žani pritoževali in preveč nosove tiščali, jih bomo prihode na "eliju" sežgali. Toliko čaa bomo seveda morali že potrpeti, da potegne kak juž?ni veter sem od naših klavnic, ki bo parfum malo paraliziral. Ne moremo si kaj, da ne bi mihvauškemu rdečemu ženstvu častitali na slavni rojakinji, ki bo razširila sloves nežnega spola ne samo po celi širni Ameriki, ampak tudi daleč preko oceana. Spomenik, trpežnejši kot iz brona ji je zagotovljen. Naj pri srčne j ša bi bila po mojem mnenju grupa: zgoraj v naravni velikosti opica mati, "Rdeča Veronika," spfr daj pa njeni mladički: Zvonko. Frank. Mina, ki jih opica mati ljubeče ovija s svojim repom. Napis bi lahko bil — Ameriška slovenska prazgodovinska družina.
-o-
ŠIRITE LJST EDINOST
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem cenjenim naročnikom in čitateljem tega list po državah Illinois, Kansas, Colorado in Wyoming naznanjamo, da bo v kratkem obiskal naš P°t0* vain i zastopnik, Mr. Leo Ml* dich, ki je pooblaščen pobira0 naročnino za list Edinost, Maria in Glasnik P. S. J. kaJcof tudi oglase, naročila za knjig® in vse kar je v zvezi z nasi® podjetjem.	1
Drage naročnike in vse rojake po naselbinah prosimo, da gredo v vseh ozirih na roko mu pomagajo širiti dober kat0" liški tisk.
Uprava Edinosti, Ave Mar* in Glasnika P, S. J.
Canonsburgh, Pa.
Cenjeni g. urednik: — Na mrtvaškem odru leži mož poznan v javnosti med Ameriškimi Slovenci Jože Ambrožič. Ob tej priliki mu hočem napisati za spomenik, prav ravno tako, kakorš-nega je zaslužil v življenju, ka-koršen mu poprav »oi gre.
Jože Ambrožič je bil več let vodja zaslepljenega socializma v Ameriki. Sleparil je na vse mogoče načine, kot to še danes delajo na Lawndale. Jože Ambrožič je bil največji sovražnik Roga in katoliške cerkve. Spisal je mnogo protiverskih povesti za rdeče časnike. Jože Ambrožiču ni bila nobena beseda pregrda in 'prenesramna, da jo nebi on iz rekel.
V grob je padel in ga več ni J--katoliška cerkev pa še stoji. kakor je stala. Značaja Jože ni imel nobenega, glili kot Zvonko Novakovič. Kar mu je bolje neslo to je bil. Dokler mu je socializem nesel je bil socialist, potem republikanec, potem prohi-bicijonist itd. Ko je kandidiral za mirovnega sodnika, se je najbrž še dal za]):sat v prezbiteri-jansko vero. K'1 j njega briga vera taka ali taka. ali pa nobena, samo. da je bil izvoljen za mirovnega sodnika.
Žalosten je ta spomenik, a resničen je. če bi napisal drugače bi ne bil pravičen ne resničen. Je že na pravici in sedaj vidi ali je res Bog ali ne. katerega je on v življenju tajil.
Kaj ima Sedaj Jože Ambrožič od tega. ko je bruhal iz sebe v glasilu Narodne Jednote proti veri in Bogu. Sedaj vidi. kako neumen je človek, ki se kaj takega predrzne.
Naročnik.
-o-
Sheboygan, Wis.
j Prosim natisnite moj dopis v vaš uzorni list Edinost. Novega ravno ni tukaj, vendar lepše se mi dopade tukaj, kakor pa se mi je pred enim letom, ko sem šel od tukaj v zapadni del ameriških držav in za nekoliko časa sem se ustavil v West Allisu. Nazaj sem dospel v Sheboygan .pred par meseci in glejte tu sem I zapazil, da smo Slovenci v tej j naselbini v prvih vrstah, kar se • tiče verskih razmer in verskega j prepričanja. Najlepše se mi tu j dopade. ko vidim sedaj, kako J slov. sestre pripeljejo mladino k j sveti maši. T« mora ganiti vsa-iko srce. posebno pa one osebe, (katere so bile i.roti slovenski šoli v Shebovgr.nu.
Da se je šola dosegla in vse srečno izšlo gre vsa čast naše-,mu navdušenemu g. župniku i Fathru Černetu.
Delavske razmere so tu približno kot drugje po drugih delit? unije. Navaden delavec zasluži okrog $5 na dan za desetino delo. Pri težkih delih zaslužijo nekateri več.
Tu v Shebovganu smo ustanovili Slovenci in Hrvati društvo Presv. Trojice, katero se je pri-klopilo h Hrvatski Katoliški Za-jednici. ki ima svoj sedež v Gary, Ind.
To društvo so nameravali u-stanoviti sami bratje Hrvati, a-jli ker se samih onih ni priglasilo dovolj, da bi bilo 12 članov, je nas par Slovencev pristopilo zraven in društvo šteje sedaj 16 članov in članic. En brat je pa že odstopil, ker je odšel te dni v stari kraj. to je bil Mr. Jože Verent.
Tako društvo je potrebno naši naselbini, Se bodo tudi Hrvatje oprijeli bolj cerkve in katoliškega prepričanja. Od društva se je poslovil na seji Mr. ;Tože Verent ravno tri dni pred jodhodom. On je veliko pomagal j i novoustanovljenemu društvu, j Mr. Verent je bil v svetovni vojski in v ruskih vjetnišnicah, pa klub temu je ostal veren in I pošten. Ob neki priliki je rekel, I da smo katoličanje v Ameriki preslabo organizirani. Rekel je da imamo Slovenci premalo do-'
t. t "v "'i' * "	''•'"-»c v *
vi žulji. Nositi smo morali dvojno obleko; celo kompanijski o-ficirji so morali telečnjake in svoje perilo sami nositi, ker je vsak bataljon imel samo en voz za poveljnika. Štirje poveljniki so vsak pri svojem bataljony jezdili, polkovnik pa spredaj pred regimentom. Samo on je imel ženo s seboj do ruske nieje, čez reko Njem en pa tudi njemu ni bilo pripuščeno. in morala se je vrniti.
Pri Francozih ni bilo tako vre-tje in tako razrivanje po cesti, kakor sem ga videl in doživel pri cesarski avstrijski vojski. A-ko je vojak na potu zbolel ali čisto opešal, dejali so ga na voz do prve postaje. Tam so ga dobro preskrbeli, in kedar je ozdravel, potoval je sam za polkom in imel še za vsako uro tri krajcarje za pribolšek.
Nekaj dni po našem odhodu iz Turina so se ločili nekateri od polka in so šli pod poveljem nekega adjutanta Sivkoviča v belo Ljubljano po novake, ki so bili med tem v francoski Iliriji k vojakom potrjeni. Že sem se veselil, da pojdem tudi jaz še enkrat v ljubo domačijo, pa zadela je ta sreča nemesto mene nekega Ljubljančana Markose-tija. Jaz. moj brat Tone in z nama ujeta soseda, brata Zupančiča, pa smo potovali s trumo dalje in tolažili se. kakor, se je dalo.
Ker nam ničesar ni manjkalo, privadili smo se pota; dan za dnevom smo laglje hodili. Vsak četrti dan smo imeli počitek. V drugič sem videl in užival go-
V NEDELJO POPOLDNE
Pi*e Rev. J. C. Smole?.
Samo vdrgnite
Če trpite vsled hudega napa.«
da nevralRfije, lutnbaffa, bolečin v sklepih in miSicah, kak« in o pomoč za dobi te. če se močno vdrgnete s
CECILIJA.
Cerkvena pesmarica 2 del. Druga popravljena izdaja. Uredil lAnton Foerster. Izdala in založila družba sv. Mohorja v Celovcu. Omenjeno knjigo zadnji čas sploh ni bilo mogoče dobiti nikjer. Nam se je sedaj posrečilo, da smo dobili 10 iztisov in jo imamo v zalogi stane 75c.
Ta knjiga ne bi smela manjkati na nobenem slovenskem ko-ru. Sedaj jo lahko dobite pri Knjigarni Edinost, 1849 Weset 22nd St.
Reg-. U. S. Pat. Off. Čutili boste, kako se širi to. plota s svojo pomirjajočo udobl ■ nostjo po bolečih delih.	■
Pain Expeller bo pomagal • vam kot je pomagal brezštevil- . nim tisočem mnoga leta. Imejt« sa vedno steklenico pri rokah. * 35 In 70c. steklenica v lekarnah *
F. AD. RICHTER A CO. *
104-114 So. 4th SU Brooklyn. N. Y. *
* i < « < t	» * t < , t ■ 1 '
PREJELI SMO KNJIGE.
17ŠEL TP
KOLEDAR "AVE MARIA" ZA LETO 1924. Te dni se je pričel razpošiljati Koledar "Ave NT \ria" za prihodnje leto 1924. Krasna knjiga je. Vsebuje 290 strani zanimivega berila. Vsi spisi so originalni izpod peres najboljših slovenskih pisateljev. Koledar vsebuje zopet mnogo slik slov. cerkva, šol, društev, itd. Nabavite si krasni koledar predno poide. Cena je 50c. Za v stari kraj 75c. Dobite ga pri naših ~ lokalnih zastopnikih, ali pa Če ga naročite direktno od:
"AVE MARIA" 1852 W. 22nd PI. Chicago, 111.
Slovenska kuharica
KUHANJE je umetnost, katere se treba naučiti vsaki gospodinji. To umetnost si lahko pridobite iz knjige "SLOVENSKA KUHARICA!"
"KNJIGA SLOVENSKA KUHARICA" vsebuje 670 strani. Blizu sto slik, ki kažejo, razne priprave v kuhanju, kako se pripravlja jestvine itd. Knjiga je močno trdo vezana.
BREZ KNJIGE "SLOVENSKA KUHARICA" bi ne smela biti nobena slovenska gospodinja. Knjiga je pisana v pri-prostem poljudnem tonu, da jo lahko vsak najpriprostejši človek razume. Pouči Vas, kako voditi gospodijnstvo in je radi tega zelo velike važnosti. Poda Vam merilo in navodilo za najpreprostejšo in najimenitnejšo jed. Knjiga je prišla v novi izdaji, izborno izboljšana in predelana.
* Prejeli smo jih le omejeno število, zato je važno, da jo naročite brez odlašanja, ako hočete, da ne boste prepozni.
Knjiga stane $4.00.
KNJIGARNA EDINOST, 1849 West 22nd Street,	Chicago, I1L
Pozor! Pozor!
Samo edina ALPEN-TINKTURA na svetu je za moške in ženske lase, od katere takoj prenehajo lasje odpadati in potem lepo in krasno rastejo. Velika steklenica stane $3. —, srednja steklenica $2. —, s poštnino. Za vse drugo pišite po cenik, ga pošljem zastonj.
Jakob Wahcic
1434 E. 92. Str. CLEVELAND DHTO
Vse kar je novega za jesen
SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST
Nenf^caK
1439 YV. 18th Streel
IZDELUJE NAJBOLJŠE SLI KEt
OBLEKE Z DVOJNIMI
HLAČAMI, POVR-I SNE SUKNJE DOBITE TU.
SVOJ POKLIC VRŠI ŽE 6 30-LETNO IZKUŠNJO!
Površne, suknje in oble-<e z dvojnimi hlačami za -nože in fante v stoterih -nodah in velikostih, na-ejene pristno volnene, -aznih barv dobite pri nas )o:
:— :o :—:
:— :o :—:
- $25.00, $30 00, $35.00, $40.00.
in višje.
:— :o :—:
ELY, MINNESOTA
tssgijŠjlgSA	Rojakom Slovencem pri-
^^^	poročamo našo bogato za-
-Mf	loženo trgovino z meša-
J^^MIWSggBMgg.	ji i m blagom.
V zalogi imamo veliko ^IE^S^^ŠIjH^M^^^	izbiro vsakovrstnih čev-
ljev za praznike in za na delo. Slednje za na delo i-mamo	kvalitete,
_	so
— V zalogi imamo vedno raznovrstno blago za šivilje. — Vsakovrstne narejene obleke za žene, dekleta ,male deklice in otroke.
Tel.: Rosevjelt 8221.
L. STRITAR 2018 W. 21 st Place
Dovaža premog — drva — prevaža pohištvo in vse kar spada v to stroko.
Vsem se najtopleje priporoča! Pokličite ga po telefonu!
ZASTAVE
bandera, reealiie in zlate zn» ke za slovenska društva izdeluie naibolie in najceneje
EMIL BACHMAN. 2107 So. Hamlin Avenue, CHICAGO. ILL.
1 Anton Zbašnik |
+	JAVNI NOTAR,	♦
+ *
«|t soba 206 Bakewell Bldg.,	Pittsburgh, Pa. ^
+	(Nasproti sodnije)	♦
+ *
♦	Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, dolžna pisma, ifr + pobotnice, oporoke in PROŠNJE ZA DOBAVO SVOJ-
+ CEV IZ STAREGA KRAJA. Cene nizke, delo točno in +
♦	pravilno. Pišite ali pridite osebno. Informacije zastonj. ♦
— šmarno veliko izbero moških oblek, močne trpežne hlače in cele obleke za na delo. — Vsakovrstne srajce za praznike in za na dele — Raznovrstna spodnja obleka. — Klobuke in kape in vse ri-uge potrebščine, ki spadajo v trgovino z mešanim blagom.
— V zalo.^ri imamo tudi vedno najboljše grocerijsko blago zakar se posebno priporočamo našim slovenskim gospodinjam.
— Kadarkoli se mudite v bližini ste vabljeni da posetite na
šo trgovino in si isto ogledate.
SLOGAR BROS. Največja slovenska trgovina z mešanim blagom
ELY, MINN.
Phone: 104.
//fitUVV
V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne,
JELINEK & MAYER, LASTNIKA,
1800—z808 Blue Island Ave., Cor. 18th Street.

TEDENSKI KOLEDAR
j4. po. bink. — O nevihti na J
morju. Mat. 8
4	Nedelja — karol Boromej, 1
Pondeljek — Caharija, oče '
Janeza Krst.	^ .
6	Torek — Leonard, pušč. J
7	Sreda — Engelbert, škof.
5	Četrtek — Štirje mučenci. ^
y petek — Bogomir, škof., Te- ^
odor. muč.
jq Sobota — Andrej Avelin,
spoz.	!
-o--]
ZAKRAMENT SV. POKORE.
Eden najbolj važnih predmetov v krščanskem nauku, katerega ne moremo nikoli zadosti razumeti, je nauk o zakramentu sv. pokore.
Učili smo se v katekizmu, da je zakrament sv. pokore zakrament, v katerem nam v to pooblaščen ^luhoven odpusti po krstu storjene grehe, če se jih resnično kesamo in odkritosrčno spovemo.
Da bomo te besede popolnoma razumeli, je potreba, da jih nekoliko bolj natanko premislimo.	I
1.	Je zakrament. Je vidno znamenje, ki podeljuje milost, namreč odpuščanje grehov. " Je eden teh dveh zakramentov, ki jih imenujemo zakramente mrtvih. kajti to sta edina dva zakramenta. katera lahko prejemamo v stanu smrtnega greha, in duša v stanu smrtnega greha je mrtva.
2.	Ta zakrament je od Jezusa Kristusa postavljen. Postavil ga je takoj po svojem vstajenju, ker ta zakrament učinkuje, da vstane duša, ki je bila vsled greha mrtva, k novemu življenju. Obljubil je ta zakrament svojim apostolom nekaj mesecev poprej, ko je govoril svojim učencem o spreobrnitvi grešnikov, rekel je sledeče besede: "Resnično, resnično vam povem, karkoli boste zavezali na zemlji, bo zavezano v nebesih, in karkoli boste razvezah na zemlji, bo razvezano v nebesih" (Mat. 18, 18). To obljubo je spolnil dan po svojem vstajenju; ko se je prikazal j zbranim apostolom, je dihnil v nje in rekel: "Prejmite sv. Du-( ha. Komur boste grehe odpustili. so mu odpuščeni, in komur jih boste' zadržali, so inu zadržani."
3.	Je to zakramentt. v katerem se odpuščajo grehi. — In to je učinek tega zakrament^ odpušča grehe, zbriše jih z duše, kakor zbriše na primer goba to, kar smo s kredo napisali na tablo. Dasi pa zbriše greh, ne zbriše pa časnih kazni, ki smo jih zaslužili za greh ; ta dolg moramo poplačati z zadoščenjem.
4.	V zakramentu sv. pokore I se-odpuste grehi storjeni po krstu. Naj so ti grehi še tako veliki, še tako ostudni, naj si je njihovo število še tako obilno, če se jih resnično kesamo in odkritosrčno spovemo, bodo nam odpuščeni.
■
APOLOGETIKA.
Zakon. — Civilen zakon.
Nasprotniki trdijo, da zakon ni nikak zakrament, ampak navadna posvetna zadeva.
Takim trditvam nasproti lahko opozorimo nasprotnike na dejstvo, da so celo pogani — ob
času nravne propalosti----
smatrali zakon kot nekaj svetega, da so sklenitev zakona vedno obhajali z verskimi obredi in slavnostmi. To opazujemo še dandanes pri poganskih narodih.
Bog sam pa je postavil že v raju zakon kot naravno zvezo moža in žene. Kristus ni še le —
—	kakor trdijo — — zakona vpeljal, ampak je zakon povzdignil v zakrament. "Je velika skrivnost," pravi in imenuje sv. Pavel krščanski zakc.n, ko primerja zakon zvez V Kristusa s Cerkvijo. Ravno to nns pa uči ustno izročilo \t. najstarejših ča-
' sov, uči nas pa tako tudi nezmotljiva, od Kristusa ustanovljena Cerkev.
Ker je zakon zakrament, ima cerkev pravo, dajati postave, ki se tičejo zakona ; zadeva cerkve je. da določi, pod kakim« jogoji se zakon veljavno in na dovoljen način sklene: ona določi zakonske zadržke ki vežejo pred Bogom in pred vestjo.
Kjer niso bili proglašeni cerkveni predpisi Trident i nskega cerkvenega zbora grl 2d-; zakona
—	— — v Združenih Državah
se je to zgodilo I. :go8.---
smatrala je Cerkev za veljavne tudi zakone, ki so bil* sklenjeni pred sodnikom, javnim notarjem itd. Od tega čusa naprej pa je smatrati vse take zakone kot neveljavne in kot konkubinate v
j cerkvenem oziru.
5- Te grehe nam odpusti duhoven % ki je v to pooblaščen. — Oblast, odpuščati grehe, ima prav za prav edinole Kristus sam; toda to oblast je podelil svojim apostolom ki jim naročil, ukazal, da jo izročajo svojim naslednikom pri mašnikovem posvečevanju. Duhoven je deležen, ko odpušča grehe, božje o-blasti in moči. v tem oziru prekaša vse mogotce na svetu.
6. Odpuste se nam gifehi, če se jih resnično kesamo in odkritosrčno spovemo. — Zakrament sv. pokore zahteva torej spoved, izpoved. Zato pravimo mesto, da prejemamo zakrament sv. pokore, da gremo k spovedi (izpovedi). Zakrament sv. pokore zahteva tudi resnično ke-sanje, kes je bistven del pri spovedi, kes je neizogiben, potreben. Kes je, rekli bi, duša spovedi. kajti spoved ni vredna nič, če nimamo pravega kesanja. Zato prijatelji, prosimo in molimo vedno, ko gremo k spovedi, da nam Bog podeli milost, da bomo obudili resnično kesanje nad našimi grehi, da bomo storili trden sklep, da ne bomo nikoli več grešili in se vsake priložnosti v greh varovali.
SPOMINI STAREGA SLOVENCA
Priredil Josip Jurčič.
(Dalje.)
Jaz se zglasim pri majorju, da sem bil pri avstrijski vojski feldvebelj, in ker sem se bil v prejšnjem ujetju na Francoskem precej francoščine naučil, pelje me major do stotnika Rokavina in postal sem prvi korporal v bataljonu. Ta gospod mi reče: "Dozdaj imam samo enega kor-porala pod seboj, ki pisati zna; le glej, da se boš dobro nosil." O-pravljal sem službo lahko. Vesel sem bil, da je tudi moj brat pod menoj in da ni kakemu drugemu pustežu v pest prišel. Dva meseca smo se v Vičenci v orožju vadili.
Iz Vičence smo marširali trije bataljoni skozi Mantovo, Kre-mono, Mortaro do Turina, glavnega mesta v Piemontu. Dvakrat sem šel iz svoje domovine, šest in trideset dežel sem prehodil, pa nikjer nisem videl mesta, ki bi bilo meni bolj dopadlo ko Turin. Snažne in po redu narejene ulice so mi bile jako povšeČi. Sredi mesta je velik, lep trg, da se trije polki lahko obenem obračajo; v sredi je malo višji, da se dež odceja. Tu najdeš tudi kraljevo palačo. Kdor to obide o-koli in okoli, razvidi in sešte-je lahko vse mestne ulice, ki se naravnost razp-<»stirajo gledav-cu pred očmi. Mala voda, ki o-koli mesta teče, spušča se ob gotovi uri v vodotokih po ulicah, Vsak gospodar je za potrebo da prinesti v svojo hišo in čez malo časa je zopet vse lepo.
V Turinu pride k nam še četrti bataljon. Do novega leta se je vadil ves naš polk v orožju. Bili smo po tem času izurjeni toliko, da nam ni bilo treba sukati se noter do ruske meje.
Da smo namenjeni na Rusko, zvedeli smo šele na novega leta dan. Nanagloma nam je prišlo to povelje. Žalostni smo zaslišali to novico.
VII.
Potovanje proti ruski deželi.
Prve štiri dni, ko smo bili na potu, hodili smo prav težko. Na nogah so se nam narejali krva-
sfcoljubnost že pred imenovanega samostana na gori Mont Ceniš, v drugič sem videl marsika-ko mesto, skozi katero sem po-pred. kakor jetnik, zdaj kot vojak hodil.
V nekem malem savojarskem mestu je bila našemu tambor-majorju, vodniku tamborjev in muzikantov, velikanskemu in lepemu Hrvatu, dragocena palica ukradena, veljala je 700 frankov. To smo morali mi vsi noter do Frankfurta plačevati.
Pred vsakim velikim mestom se je ves polk ustavil in zame-nili smo platneno popotno obleko z lepo paradno. Pridemo do Strassburga in dobimo nekaj Španjolov in Portugizov k polku. Petnajst dni ostanemo tukaj. Jaz sem svojemu bratu in svojima pajdašema, bratoma Zupančičema, že večkrat pred pravil o lepoti strassburški, katero sem v svojem ujetju občudoval. Ko smo torej šli čez veliki ren-
ski most, rečem jaz svojim pajdašem : "Dvakrat sem tod hodi!,
nikdar več ne bom." Moj brat Tone mi odgovori: "Kaj tod?! Na Kranjskem smo se rodili, pa nikdar ne bomo videli Kranjskega več!" Zupančičema se solze udero. Moj brat se ozre po meni, in ko vidi, da tudi meni milo prihaja, pravi: "Nič, kranjski fantje, korajža velja, zapojmo kako domačo!" In ker je bilo nekaj Ribničanov med nami, zapojemo, da bi si otožnost po domu pregnali, staro ribniško: Vre, vre, vre, Mi smo Ribničanje; Po svetu smo okol hodili, V nedeljo smo Boga molili s Da bi loncev ne pobili. Vre, vre, vre, Mi smo Ribničanje.
(Dalje sledi.)
"MALENKOSTI"
ROMAN V ŠTIRIH DELIH, španski spisal p. L. Coloma is Družbe Jezusov«. Prevedel Paul us.
"BPCNOST-
Opravičeno se je sodilo, da bo veliki Apis imenovan za zborničnega predsednika, koj ko pade sedanje ministrstvo, ki se je že itak omajalo. In potem, o potem postane on — Ja-kob — minister in doli z modre klopi se bo lahko smejal framazonm in se norčeval iz njihovih groženj ...
Ko se je preteklo noč brez spanja obračal po postelji in premišljeval svoj položaj, je sklenil, da vsekakor to pot ne bo čakal na tretji pečat, ampak da bo storil potrebne korake in se iznebil nevarnosti . . .
Garibaldi jeva pisma so bila naslovljena na nekega br. Neptuna, človeka, ki je imel v loži velik ugled, v navadnem življenju pa je nosil ime don Francisco Javier Perez Cueto in je bil izdelovatelj škroba v enem madridskih predmestij, nepoznan človek, pa za njim se je skrivala znana in važna oseba, kakor so mnogi sodili.
Temu človeku je pisal Jakob in ga vljudno, obenem pa nujno prosil za sestanek, da bi se dogovoril z njim o važni zadevi. Sestavil je pismo čisto po francoskih predpisih in običajih in se je podpisal s svojim framazonskim imenom : br. Byron. ki ga je no^il radi svoje izredne podobnosti z angleškim pesnikom.
Damijan ie'izostal cele pol ure. Jakob je med tem časom prebiral Garibaldijeva pisma in si sestavljal nekatere laži in ugovore, ki naj bi dokazali njegovo nedolžnost br. Neptunu.
Pri Jem opravku ga je našel Damijan.
Jakob ga je vprašaje pogledal . . . Senor Perez da je doma, je poročal Damijan, in da mu je izročil pismo.
Jakob se je oddahnil, in ker do poldneva ni imel lrugega opravka, je legel spat.
"Ce bo prišlo kako pismo, me takoj zbudi; če ne, me pa pokliči ob dveh."	\
Pisma ni bilo nobenega in Damijan je vstopil v spalnico ob dveh ter našel markiza v globokem spanju.
Slabe volje je vstal Jakob ter se je počasi oblačil, malo je pozajterkoval in odšel v Veloz-klub. Damijanu je naročil, naj ga takoj obvesti, ako bi prišlo kako pismo ali pa naročilo.
\ klubu se mu je kmalu razpršila slaba volja, smejal se je in se zabaval kakor otročaj. Gorito Sardona in Paco Velez sta imela vsak na dolgi vrvici privezan šop kraguljčkov ter sta jih ' z velikim hruščein in cruščem metala na glavo mimoidočim se- j noram. Te so se seve prestrašene ozirale kvišku in ako so bile 1 mlade in lepe. sta jih obisapavala s cvetlicami in sladkarijam, j starim in grdim pa sta prav brezstidno kazala jezik.
Jakob jima je marljivo pomagal, akoravno se ta igra nikakor ni spodobila bodočemu ministru. Naročil je koj za drugi dan primerno množino konfetija. da bi še z večjim uspehom na% daljeval to pustno zabavo.
O mraku je zapustil balkon Veloz-kluba in se je napotil h j Curriti, kamor sta bila povabljena z Martinezom k večerji. Po-! tom Currite je bil naprosil Martineza za sestanek znan senator,! ki se je bil spri z vlado. Currita mu je seveda koj ponudila svojo palačo kot kraj sestanka in je povabila oba na večerjo. Ta-kob, oboževano dete nove stranke, je moral seveda biti poleg.
V ulici del Carmen je naletel ravno pred cerkvijo Matere božje del Carmen na gručo pustnih šem. Eni so igrali na razglašena godala, drugi pa so se ob teh razdrtih glasovih preko-picavali, se sukali in se pačili. Velika množica radovednežev se je bila zbrala krog njih in se jim je smejala.
Sence večernega polumraka so dajale tej pustni sliki -temne, mračne čudne barve . . .
Jakob si je delal pot -skozi množico in se približal cerkvenim vratom . . .
Naenkrat se prestrašen ustavi in se skrije za gručo šem. ki
John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO.
se priporoča za nakup MOŠKE IN ' - • i >PkA-VE. Izdeluje MOŠKE OBLEK*	-x,č\\u točno
in ceno
Slovenska Laimdrija v Chicago,
v
Slovenskim družinam v naselbini naznanjam, da obratujem lastno pralnico, kjer peremo vsakovrstno perilo. — Delo dobro in za vsakogar zadovoljivo. — Kadarkoli imate kako perilo za pranje pokličite nas po telefonu. da pridemo po perilo na /Vaš dom. Perilo Vam pripeljemo, ko ga operemo zopet nazaj na Vaš dom.
Kadarkoli imate kako perilo nepozabite na lastno slovensko pralnico!	,
Park View Wet Wash Laundry Co.
ŠTEFAN HORVATH, lastnik. 1501 — So. California Ave.	Tel.: Rockwell 1230.
VSO ODPRAVO
nn GLAYE DO NOG
si lahko krpite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke, spodn je "obleke, praznične in za na ^elo srajce, najboljša ovratnike in kravate za srai- e. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na deb> pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, sraice in sploh vse, kar rabijo.
Mi Vam obljubljamo, da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"!
J- J. DVORAK & CO.
1853-1855 BLUE ISLAND AVENUE, ♦CHICAGO, ILL.
ROJAKI V FOREST CITY IN OKOLICI
Se priporočamo pri nakupu razne žel«*znine in kuhinjsko p. »bistvo, pri nas dobite vsakovrstne barve in varniše in drugo orodje, ki se potrebuje pri barvaniu. razne kotle in drugo posodo za kuho", vsakovrstno orodje za rokodelce. Imamo največjo zalogo te vrste v mestu. Prodajamo po najnižjih cenah, ki je mogoče. Delamo tudi vsakovrstno plumbersko in kleparsko delo.
Priporočamo se za obilen obisk.
BENJ. EICHHOLZER
Trgovec z vsakovrstno železnino 527 — Main Str.	Forest City, Pa.
so plesale pred njim.
Na levi strani in v njegovi smeri sta korakala dva moža, ki sta se držala za roke, da ju množica ne bi ločila. Na prvi pogled se jima je videlo, da sta tujca. Starejši je nosil rdeč o-vratni robec, ki mu je pokrival del srajce, obnošen kalabreški klobuk in zlate uhane v levem ušesu, mlajši je bil nizke rasti, debel in golobrad.
Plašno ju je gledal Jakob. Zdela sta se mu znana . . .
Brez dvomaF Starec je bil Italijan, po imenu Casanello. Vide! ga je v milanski loži, in letos v Capreri pri Garibaldiju.
Ker nista mogla predreti skozi množice gledavcev, sta se tujca naglo obrnila in se hotela vrniti. Pri tem bi bila morala zagledati Jakoba.
Ta si je hitro pokril lice z robcem, kakor bi si hotel snažiti nos, je pohitel po stopnicah navzgor k cerkvi in je vstopil . . .
V cerkvi je vladala tema in izprva ni videl drugega ko sijajno svetlobo v ozadju ob velikem oltarju in sredi nje izpostavljeno Najsvetejše. Ob vznožju oltarja so klečale temne gruče pobožnih molivcev. Slišal je krepak, jasen glas, in v presledkih so mu polglasno in pobožno -odgovarjale množice *
"Prosi za nas!"
Begunec se je za trenutek ustavil. Nekak svet. spoštljiv I strah se ga je lotil, kakor pogana, ki je udri v katakombe in se Iznašel naenkrat sredi skrivnostne službe božje . Iz ulice so j doneli v tihoto "kričavi glasovi pouličnega valčka in grohot gle-fdavcev.
Jakob je napravil par korakov in tipal z rokami v temi, da bi prišel do vrat, ki so vodila v ulico de la Montera. Pri tem je zadel ob spovednico, ki je stala v kotu ob steni. Vratca šo se odprla in pokazala se je bela roka . . .
Iznenaden je stopil Jakob korak nazaj. Vratca spovednice so se zopet zaprla in Jakob je slišal glas iz teme:
"Oprostite! Mislil sem, da hočete opraviti spoved!"
Napuh se je vzbudil Jakobu pri teh preprostih in ponižnih besedah in surovo je zavrnil:
• "To prepuščam starim babam!" . . .
Mirno in poensi ie odgovoril glas iz teme:
"Vocavi et renuisti!"
ocavi et renuisti . . se je povpraševal Jakob, in ni razumel pretresljivega pomena teh besed.
Naglo je odprl vrata -in stopil na ulico. Ušesa mu je napolnil glas razglašenih "godal in krik množice ter zadušil rahli opomin vesti, poslan mu z neba .> . .
Po stranskih ulicah je hitel v palačo Albornoz. se strahoma-oziral nazaj in gledal okrog sebe. kakor bi se bal, da ga zasledujejo.
Da je srečal tega znanca iz Italije ravno sedaj, to ga je polnilo s strahom. Kaj išče ta človek v Madridu? Ali je v zvezi s pečati. \ zvezi s framazoni? . . . Ali je res na vsem tem nekaj več ko neumna pustna šala . . .?
Kjub pustnemu času tisti dan Currita ni šla z doma. Dolgočasile so jo pustne šale in ni se hotela izpostavljati neslanim opazkam maskiranih neznancev. Ostala je kot pridna žena doma in je skrbela za Fernandita. ki je slabel bolj in bolj. Na večer je prišel na obisk ekscelenca Martinez in črez nekaj časa kraljevi senator don Vicente Cascante.
Jakoba še ni bilo in Currita je postajala nevoljna in nepo-1 trpežljiva. Jakob je imel navado, da je kot hišni prijatelj šel naravnost v njen budoar ali pa v Fernaditovo sobo ter je tam čakal na večerjo.
Najhitreješe živali.
V največ slučajih se smatra za najhitrejšo žival zajca. Toda zajec ne more zavzemati te slave v živalskem kraljestvu; tako neki trdi angleški pridodoslo-vec, ki sestavlja statistiko živalskih zmožnosti v hitrosti in vztrajnosti in ki daje prednost pred zajcem psu hrtu. Prvovrsten hrt lahko teče kratke proge z brzino več nego 50 km. Najhitrejše živali so hrt, konj, antilopa, zajec. lisica in volk. Ugotavljali so hitrost teh živali s pomočjo stopp-ure, ko so bile zasledovane, čez odmerjen prostor in pa z merjenjem njihovih sledov na sneženih »ravninah. Človek vztraja lahko največ do 32 km na uro .in to seveda samo na progi, dolgi 100 m. Toda nobena izmed zgoraj imenovanih živali ne more obdržati svoje hitrosti na daljših progah; največ vzdržita v hitrem teku lisica in volk.
Navadno so divje živali vstraj-nejše kot pa domače. Znano je, da preteče zasledovan volk v e-ni noči čez 160 km in prekosi s tem najvztrajnejšega konja. Nasprotno je pa konj kot doma-! ča žival na kratkih progah hi-j treiši kot divje živeči konji in j dober konj, ki nosi poleg tega
V NAJEM SE ODDA
udobno stanovanje s 5 sobami pol bloka od slovenske cerkve. Za podrobnosti vprašajte v uradu Edinosti.
CLEVELAND, OHIO-
Slovencem v Clevelandu in okoli'-naznanjam, da imam veliko zalos" naiboliših trpežnih čevljev. Vsalc Vrste pq zmernih nizkih cenah Rojakom se toplo priporočam'
FRANK GABREN J A 6630 St. Clair Ave. Cleveland. O
HIŠE NA PRODAJ!
Trgovine in stanovanja na: 1837 in 1839 W. 22nd Street.
Poslopje je veliko 50X70. Tri nadstropne hiše. Renta se dobi $2.400.00 na leto.
Cena: $14,000.00. Vsa pojasnila dobite na : 1837 West 22ndr Street.
J.KOSMACH
t 804 W. 22nd St. Chicago, 111
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih
BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA.
Naiboliše delo, nainižie cene
Prevzamem barvanje hiš zunai in znotrai. uokladam stenski oanir.
POŠILJANJE DENARJA
ZA BOŽIČ
I
iSjHBSBfP^^r^^n
i, HuJmSS^H^ Ac	r a"
Gotovo tudi letosne bodete po». bili svojcev v starem kraju, temttč jim bodete poslali primeren denenii dar za božične praznike! Čim prej opravite to opravilo, toliko bolje!
Naša banka je ukrenila vse potrebno. da bodo njene božične pošiljat-ve hitro in točno dostavljene prejemnikom.
Denac lahko pošljemo POTOM POŠTE in POTOM BRZOJAVNEGA PISMA.	<
Denar poslan potom nas je izplačan prejemniku na njegovi domači pošti brez vsakega odbitka.
DOLARJE V JUGOSLAVIJO pošilja naša banka potom pošte ali srzojava!
NAŠE CENE so vedno med naj-ližjimi. Prepričajte se!
V STARI KRAJ — za Božič! Ako ste Vi med onimi, ki nameravajo praznovati Božič v starem kraju, po->ottem ie v Vaši korist, ako se po-»lužite tvrdke. ki je znana" po točni n solidni postrežbi.
Ako ste namenjeni dobiti koga z starega kraja, nam pišite po na-laljna pojasnila.
SLOVENSKA BANKA
Zakrajšek & Češark
ro — 9th Ave., New York, N. Y.
še jezdeca, prehiti vsakem d jega mustanga. Šampij0n vzt nosti med živalmi je pa dromedar. Med tem ko pret
dirkaški konj progo 100 k ^ hitrostjo 30 km na uro, teč^V cer dromedar prvih pet ur s ^ 125 km, toda tekel bo po eef?0 den dnevno po 12 do 14 ur 2 ■ hitrostjo, kakor prvi dan i nT še celo pri tako majhni uporab" hrane, da bi konj poginil od V kote že čez par dni.
-o---
Kitajski roparji.
Iz Kantona v sredini Kitajske poročajo o strašnem razboli štvu roparjev, katerih je več tj soč zlasti v provincah Kuan* Si in Kuing-Tung. Oboroženi so 5 puškami in hodijo od kraja do iraja, kradejo denar in dru^e vrednosti ter jemljejo seboj mla, de ženske in otroke, katere pro. dajajo v druge province ali jih pošiljajo po morju v roke nič-vrednežev in sicer kar po teži bra po štiri francoske franke ŠIRITE LIST EDINOST
-o-
> / i .
:--~	- *-m --- — .
List Edinost
# je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo
služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na " pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva.
ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI'* USPEŠNL
Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali.
DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA,
ako ob raznih prireditvah in kampaniah oglašajo » našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj)
NAŠA TISKARNA
je «edaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom,
cenjenim drustvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin.
Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene. predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedn? tiskali Vaše tiskovine mi!
—: Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo se tako malo ali veliko. Poizkusite pri nasi
TISKOVNA DR. 'EDINOST'
•v • ' FHev
I	"	4
' /
1849 W. 22nd Street Chicasro. 111.
Phone: Canal 009ft.