Odgovor in vprašanje Slovensko učiteljstvo stoji v zadnjcm času v pravcatem bobnečem ognju napadov od istrani vseh tistih, ki mislijo, da imajo posebno legitimacijo vzgajati vse okrog sebe v raznih čednostih. Napadi so v smislu moderne strategije totalnega značaja" pokazati je treba slovenskega učitelja v bengalični luči od vseh strani. V šoli ne uči, niti ne vzgaja pravilno, njegovo izvenšolsko delo se giblje v napačnih smereh, razmerje do ljudstva je najslabše, ker se ne more vživeti v ljudsko miselnost, zato tudi ne čuti z njim ter nima smisla za prave ljudske potrebe. Njegovo privatno življenje daje prcčesto povod za vsakršne vrste pohujšanja, tako da dosega s svojimi vzgledi ravno nasprotno od tega, po čemer bi moral kot vzgojitelj stremiti. Očitki so tako težki ter morajo zato na vso našo javnost vplivati porazno. Nehote se mora vsak Slovenec, zlasti pa vsak slovenski oče in vsaka slovenska mati, ki pošiljata svoje otroke v vzgojo nesposobnim in pohujšljivim učiteljem, začudeno vprašati: Ali so naši otroci res izročeni na milost in nemilost takim kvarnim rokam, ali ne eksistira niti najmanjša garancija v državnih zakonih in upravnih oblastih, ki bi dovoljno zaščitila naš naraščaj pred pohujšanjem tch neodgpvornih učiteljskih elementov. To so nujna vprašanja, ki morajo odmevati na očitke protiučiteljske gonje. Odgovor na ta vprašanja morajo dati samo tisti, ki Iučajo učiteljstvu v obraz težka očitanja. Mi učitelji imamo na vse to samo en ©dgovor: stranka, ki danes vedri in oblači v Sipveniji, jc tudi tisti faktor, ki ni s sloveniskim učiteljstvom prav nič zadovoljen. Ima pa v rokah vsa sredstva, zakonita, politična in upravna, da napravi Ted v vseh panogah javnega življenja, zlasti pa v prosvetni. Ni ga stanu, ki bi bilo po svojem delu in svojem položaju tako podvrženo javni kontroli, kakor ravno učiteljski stan. Tudi neorganizirana javnost ima možnost ugotoviti isleherno uro, kako vrši prav ta dTŽavni uradnik svojo nalogo. Toliko laže bi se dalo doseči to z organizirano kpntrolo, o kateri nikakor ne dvomimo, ker imamo o organizacijskih sposobnosti svojih prijateljev v resnici najboljše mnenje. Poleg te tako rekoč privatne kontrole je poskrbljeno tudi od upravne oblasti v zadostni meri. da se delo vsakega posameznega učitelja nadzoruje in ocenjuje in sicer ne samo po njegovem plačanem delu v šoli, marveč tudi po požrtvovalnem neplačanem delovanju izven šole. Možnosti torej na pretek, da se stToga kontrola ne lovi za pavšalnimi grehi vsega stanu, ampak da ugotovi in zafiači vsakega iposameznika in flagranti ter rcši naše ubogo dobro ljudstvo z vsemi zakonitimi sredstvi pred pohujšanjem in škodljivcem. Kdor ima resno voljo, obvarovati naše ljudstvo in njegov naraščaj pred težkimi moralnimi posledicami, ki morajo iz škodljivega učiteljskega vpliva nujno slediti, ne sme ostati samo pri pavšalnem očitanju, marveč mora poseči po makar najbolj drastičnih sredstvih, če noče postati sokriv na zločinu, ki se dan na dan vrši nad našo mladino in našim narodom, toliko bolj, ker nima izgovora, da bi moral stati brez disciplinskih sredstev s prekrižanimi rokami poleg kvarnega dela. To je edini naš odgovor na začudena vprašanja slovenske javnosti, kako je mogoče kljub razpolpžljivim sredstvom puščati, da ji slovensko učiteljstvo nekaznovano kvari njen naraščaj ter da je za to še plačano. Drugega odgovora nimamo in najbrž ga tudi dati ne moremo. Imamo pa še eno vprašanje, ki ga moramo staviti v imenu slovenske javnosti na vse one, ki ne najdejo niti najmanjše dobre strani v delu slovenskega učiteljstva: Zakaj se ne postopa proti demoraliziranju sloven&kega ljudstva po njegovem učiteljstvu in concreto, zakaj se ne kličejo krivci na odgovor, zakaj noče vedeti levica, kar dela desnica? In čemu se ponavljajo očitki na učiteljstvo kakor bobneči ogenj, brez prestanka in totalitarno, če je napadalcem na tem, da se naša mladina obvaruje pred zlimi posledicami delovanja slovenskega učiteljstva?